št. 42 PTUJ, dne 31. oktobra 1963 Cena 20 dfn Letnik XVI. »Tednik Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 oov 1961 da- lje na predlog OMinslcih odborov SZDL Ptuj In Ormo> - Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel. 156. — St tek. ra- Cuna: NB Ptuj 604-19-1-206 - Ti- ska ^•asopisno podjetie »Mariborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000. ra Inozemstvo 1500 din. Problemi šolstva pred občinsko skupščino Na dnevni red 6. seje, ki je da-1 nes, v četrtek, "^1. oktobra 1963, v dvorani občinske skupščine Ptuj. je dala predsednica ob- činske skupščine l^jzka Strop- nikova med prve točke poročilo o doseženih dohodkih in izvrše- nih izdatkih proračuna in skla- dov občine Ptuj za razdobje januar-september 1963 in poro- čilo o delu komisij za izdelavo občinskega statuta ter statutov gospodarskih organizacij. Sledi- li bosta še poročili o proble- mih šolstva in o ureditvi avto- busnih prevozov v občini. V ostalem delu seje pa sta na dnevnem redu odloka o olaj- šavah za avtobusne prevoze di- jakov in učencev ter odlok o priznavalninah in sklep o pre- vzemu poroštev in zadolžitev ob- čine Ptuj. Tn končno so na vrsti še ime- novanja članov komisije za od- likovanja, komisije za perspek- tivni plan, izvolitev članov v upravni odbor Komunalne ban- ke Ptuj, članov v upravni od- bor Mestne lekarne Ptuj. ime- novanje direktorja Tovarne vol- nenih izdelkov Majšperk ter predlog in vprašanja odborni- kom. PoroSllo o problemih šolstva ugotavlja, da je v ptujski občini 29 osnovnih šol, 1 posebna šola, glmna2dja s 3 letniki učiteljišča, ESS z 2-letno administrativno šolo in vajeniško šolo za trgo- vinski center, vajeniški c enter za lesno in kovinsko stroko, 2- letno živinorejsko-poljedelsko in nižja glasbena šola. V vseh šolah je po nepopolnih podatkih v začetku letošnjega šolskega leta vpisanih okrog 11 tisoč 500 učencev in dijakov. Po- leg tega so na ESS in admini- strativni šoli ter na osnovni šoli tudi oddelki za odrasle. Problem pa so strokovni kadri, saj pri- manjkuje na osnovnih šolah 116 predmetnih učiteljev in 2 učitelja za razredni pouk. Ta problem pa bo v doglednem času rešen, ker se štipendira okrog 110 učiteljišč- nikov. Dalje časa bo trajalo še pomanjkanje predmetnih učite- ljev. Ne moremo biti zadovoljni z materialnim stanjem šol. Večini šol primanjkuje učilnic, kabine- tov. dela^Tiic itd. Da bi odpravili vse te in druge težave, so po- trebna velika sredstva, ki pa jih občina tako hitro ne bo zmogla. Za investicije je bilo uporablje- nih od leta 1958 do 1962 179 mi- lijonov 9P2.000 dinarjev, v letoš- njem letu pa je namenjenih za investicije 186 milijonov din, t j. 27,6 odst. vseh sredstev sklada. Takšne investicije je omogočila TGA Kidričevo, ki je namenila za dograditev šole v Kidričevem 160,111.000 dinarjev. Sola je v gradnji in bo končana do avgu- sta leta 1964. Poleg te je prav gotovo pomembna gradnja šole »Franca Osojnika« v Ptuju Na- pravljen je bil tudi idejni osnu- tek za dogradnjo šole v Majšper- ku. Za neposredno dejavnost šol je sklad za šolstvo namenit 468 milijonov 887.000 dinarjev Sole dobivajo sre(^stva po odloku o kategorizaciji in so zavodi razde. Ijeni na pet kategorij. Družbeno upravljanje — šolski odbori in učni kolektivi — je si- cer napredovalo, ni pa še izpol- nilo vseh pričakovanj Vsi Šolski odbori še ne »živijo« dovolj moč- no s šolo in jih zanima v glav- nem le materialna plat šole Te- mu je kriv tudi izbor ljudi v šolske odbore. Za šolo pa so se premalo zanimale tudi druge družbene organizacije v kraju, kot SZDL. DPM, gasilci, odbori RK, organizacije ZMS in drugi. ; Poleg tega tudi učni kolektivi ni- so vedno povsod opravili svoje naloge. Ze v preteklem letu se je za- čelo s formiranjem matičnih osnovnih šol. Tako so letos pri- ključili matičnim šolam osnovno šolo Ptujska gora in Polenšak. Analiza je namreč pokazala, da lahko najuspešneje delujejo šole, ki imajo v 6., 7. in 8. razredu po dva oddelka. V teh šolah je mož- no name.stiti vse potrebne pred- metne učitelje, ki morajo imeti 22 ur učne obveznosti na teden. Na drugih šolah se pojavljajo problemi, ki jih zaradi terenske I oddaljenosti ni mogoče drugače urediti kakor tako. da se ukine- jo višji razredi na vseh tistih šo- ; lah, ki nimajo tolikšnega števila otrok, da bi bilo možno formirati i popolno osemletko. Takih šol pa bo po analizi rojstev in gibanju prebivalstva v občini 12. Tu pa nastajajo težave glede prevoza otrok in varstva vozačev v času. ko čakajo na pouk ali prometne zveze. Težava je v glavnem v prometnih zvezah in bo treba vse probleme skupno skrbno pro- učiti. Drugi problem, ki nastaja v zvezi s prvim, je povračilo stroškov prevoza, o katerem da- nes razpravlja občinska skupšči- na. Pri obravnavanju teh proble- mov in vprašanj s področja šol- stva — posebno osnovnega — mo- ramo vedeti, da je osnovna šola temeljna šola, ki jo mora obisko- vati vsak državljan oziroma ob- čan, in da mora dati tisto vrsto znanja, za katerega je družba sklenila, da je potrebno Tej na- logi pa morajo v prvi vrsti po- magati starši, ki se morajo za- nimati za uspehe svojih otrok in iim pri učenju po svojih možno- stih pomagati. Predvsem pa mo- ramo otroku omogočili učenje ir ga ne obremenjevati z drugim delom, kot je to danes še vednc pojav na podeželju Soli pa mo- rajo pomagati tudi vsi ostal; dnižbeni in drugi činitelji. da se bo vedno razvijala vsebinsko ir materialno in da bo vedno bol; odločujoče vplivala na znanj« naše mlade generacije. S IV. PLENUMA ObSS PTUJ Za vsebino in kvaliteto kulturnega živifenia Zavedajoč se, da je od pro- svetne in kulturne ravni nepo- srednih proizvajalcev odvisen tempo razvoja proizvajalnih sil. celotni napredek v komuni in razvoj družbenega samouprav- ljanja v delovnih organizacijah ter komuni, je četrti redni in razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. na svo- jem zasedanju 23. oktobra 1.1. razpravljal o vlogi in nalogah >Svobod« pri oblikovanju socia- listične kulture delavcev. Premalo delavcev in mladine Uvodna ugotovitev na plenu- niu je bila. da je v delavsko pro- svetnih društvih >Svobodah« premalo delavcev in mladine. Plenum je zelo kritično ocenil delo »Svobod« in ugotavlja, da je članstvo »Svobod« premalo aktivno v ustvarjanju kulturnih dobrin za potrebe delovnih lju- di, kar posebno velja za Kidri- čevo, kjer aktivnosti in ustvar- janja »Svobode« sploh ni čuti- ti. Problem je predvsem v tem. ker je premajhen dotok delav- cev in mladine na eni strani, na drugi strani pa so problem ka- dri. V »Svobodah« je tudi pre- malo prosvetnih delavcev, ki bi lahko s svojim znanjem in bo- gatimi izkušnjami zelo oboga- tili delo. predvsem pa utirali pot novim sodobnejšim oblikam de- la. Na pleniimu je bilo dano priznanje uspehom, ki so jih dosegle »SA'obode« na področju ustvarjanja kulturnih dobrin, kar predvsem velja za »Svobo- doi v Ptuju in v Majšperku, vendar je bilo poudarjeno, da i uspehi ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Iz razprave je bilo razvidno, da so vzroki neuspehov tudi ostanki starih oblik dela, in je zato potrebno te v prvi vrsti odstraniti in jih nadomestiti z novimi sodobnimi oblikami, ki bodo pritegnile delavce in mla- dino v »Svobode«. Ugotovitev, da amaterska kulturno prosvet- na dejavnost prav zaradi svo- jih zaostalejših oblik nazaduje. i'Z razloga, ker se vse močneje uveljavljajo sodobnejša sredstva kot so: televizija, radio in film, ne pomeni, da je potrebno za- radi tega obupati. To je dejstvo in priznati je treba, da na ta način glasba in druge kulturne dobrine mnogo širše prodirajo med množice, kot z našimi do- sedanjimi oblikami dela. in prav to ima svojo veliko kulturn(> vrednost. Prav to dejstvo, pa mora biti v »S^^obodahi spod- buda za urejevanje in uvajanje novih sodobnejših oblik kultur- ne vzgoje, ustvarjanje in obli- kovanje vsebinsko in kvalitet- nejše bogatejšega kulturnega življenja naših delavcev in mla- dine. »Svobode« morajo z no- vimi oblikami dela zbuditi med delavstvom in mladino interes in željo po ustvarjanju kultur- nih dobrin, ki jih bodo nato posredovali občanom s priredit- vami na gledaliških odrih, gosto- vanji v delovnih kolektivih in na vaseh, kakor tud' z nastopi na radiu in televiziji. Klubske oblike udejstvovanja v novem obdobju bo potreb- no obogatiti klubske oblike živ- ljenja, kateremu vsebino in kva- liteto bodo dajale »Svobode«. Delavski klub sindikatov, ki je ustanovljen s ciljem izobraževa- nja in kulturne vzgoje in razve- drila delavcev, že od leta 1%0 fNedaljevanje na 2. strani") Po sedemdesetletnici Mestnega muzeja Minuli teden sta Zgodovinsko društ vo in Mestni muzej v Ptu- ju z nekaj prireditvami prosla- vila sedemdeset let obstoja dru- štva in muzeja. Prireditve ob proslavi naj bi domači javnosti predvsem pri- kazale vea področja dela muze- ja. Toda kot smo že poročali, so morale žal nekatere prireditve odpasti in tako je bilo mogoče v proslavo vključiti poleg pre- davanja o zgodovini muzeja in društva le prireditve- iz umet- nostne zgodovine in informativ- no arheološko razstavico o se- demdesetletnem delu arheološke- ga oddelka in o letošnjih izko- pavanjih na Zg. Bregu. Dasi je bil obseg proslave dosti skro- men. ie izbor prikazanih strok opravičljiv. Mestni muzej v Ptu- ju se je razvil iz malone pi muzeja iz Celja, zastopniki Sekretariata za znanost, prrK\e- to in kulturo SRS iz l^jubljane in univ. prof. dr. J. Klemene kot zastopnik univerze in Slo- venske akademije znanosti in umetnosti, ki je prva izvedla večjo znanstveno aKcijo na mu- zej.skem področju v Ptuju pt> osvoboditvi ~ velika arheološka izkopavanja. Obe razstavi <0 si oirled ali tudi štud^ntie arh^olo- ' cl ..CT-a i? ( juK^-iip" I Bazstavi sta odprti še du j 15. nov. in bosta gotovo še pri- vabili obiskovalce, prireditve ob proslavi so pa kot rečeno poka- zale pravilni odnos ljudi v Ptu- ju do stare kulturna ustanove — muzeja in muzejski kolektiv vzpodbudile in mu pokazale, kako naj nadaljuje z delom. I.M Nevarnost splošne stavke v Brazill.ii Veliko stavka ohromila življenfe v Sao Paulu Rio de .Janeiro, 30 okt. (Ta- njug) — 700 000 brazilskih delav- cev je v Sao Paulu začelo pred- sinočnjim splošno stavko. Delavci zahtevajo, da jim zvišajo plače za 100 odstotkov. Stavka je ohro- mila življenje tega največjega In- dustrijskega središča v državi. Sindikalni voditelji države Gua- nabara z mestom l^.io de Janel- rom so včeraj sprejeli sklep o združitvi v stavkovnem gibanju, v znamenje solidarnosti s stavka- jočimi v Sao Paulu. Braziliji grozi sedaj nevarnost splošne stavke, ki utegne zajeti vso državo. Lokalne policijske si- le v Sao Paulu. kjer ie guverner desničarski voditelj Adem=!r de Bajosa. so v pripravljenosti, kar kaže tudi na ne-^-arn-^st družbenih pretresov v državi. 1 elitni razlogi OD STALNEGA DOPaSNIK^TA^l^^A^. kotonu, 30 okt - Poveljnik dahomejske armadt- pol- kovnik Christopher Soglo je ustanovil včeraj larasno daho- mejsko vlado, v kateri so ugleden ministrski položa.1 zaupali do- sedanjemu predsednikti Dahomeja Iberu Magi. Po štiridnevni krizi, v kateri je po nekih vesteh Izgubilo življenje šest oseb, je napetost znatno po- pustila. Delavci so se odzvali So- glojevemu pozivu in pozivu sploš- na sindikalne unije Dahomeja ter se vrnili na delo Polkovnik Soglo je star 54 let Je poklicni voiak brez političnih izkušenj. Do leta 1931 je služil v francoski armadi, polkovnik pa je postal v dahomejski vojski. Soglo je sporočil, da prevzema položaj šefa države in resorje na- rodne obrambe, notranje varno- sti in informacij Bivšega pred- sednika republike Magija so ime- novali za državnega ministra, v katerega pristojnost sodijo zuna- nje zadeve, javna dela, transport in telekomunikacije Bivšega pod- predsednika Suru Migana so ime- novali za državnega ministra za finančne in snsoodarske zadeve ter za kmetijstvo Pred npdflvniTn so podobno strmogla- vili režim oipats Inliia v braTOavlUskem Kongu. Dihomel ie sedal druqs afriška dežela, kler so sindikati v spoi>adu ? vlado doseali vsa t delno zmacfo. Trenutno niso prevzeli oblasti, posredovanje volske proti sindikatom nai bi dokončno preprečilo tako veliko politično spre- membo Toda ?e sama sedania etapa v razvoju dokazuje, da vse bolj slabi vpliv tistih politikov, ki so v Afriki povezani 7 neokolonializmom. Formalni povod Zf, veliko akcijo sin- dikatov je nedavni umor sindikalnega aktivista Paniela Dosuja Eden poslanrev vladne unionistiCne stranke, k) ie vple- ten v umor, se je laglo z,na5el na pro stosti zaradi dobrih zve? in vpliva stran- kinega aparata Med novimi demonstra- cijami so oblastf zaprle več sindikalnimi funkcionairjsv, toda sama akrija je kal kmalu prerasla v ?ilo k' le vlada ni več nadzirati i Pred odločitvijo v tasu. ko se ie predsednik re- publike Mapa vračal i obiska no Formozi in v Izraelu, se je znafel pred razpotjem: da množično ogor- čenje odstrani 2 vojaško silo ali da vso krivdo za dejanja vlade, ki jo osebno vodi. zvali na ministre Maga je izbral »politično igro« Omenjeni triumvirat naj bi pomi- ril razburkane strasti Opozorile demonstrantov, češ da nameravs predsednik poklicati na pomo^ francosko garnizijo. ki je ob ne- davnih dogodkih v brazavillsken' Kongu odigrala j.elo sumljivo vlo- go, je vplivalo nanj tako, da se je odrekel vojaških metod Vendai ! njegova pripravljenost, da tako; 7;nova aretira izpuščenega poslan- ca, ni pomirila množic Na trans- parentih pred predsedniško pala- čo si včeraj prvii lahko prebral tudi izrecno politične zahteve: novo ljudsko oblast, lojalne voli- tve. boj proti korupciji, višje mezde in ukinitev tujih vojaSkih ^oporišč V takem položaju ie nastopil polkovnik Soglo s svojo vojsko, katere častniški kader sestavljajo tudi tuli izvedenci iz bližnjih opo- rišč Zamotan notr^ji položaj Dahomejski notranjepolitični po- ložaj je zelo zamotan Obstaja medstrankarsko rivahtvo, ki ga He podpihujejo plemenskn na- sprotja med severom in jnaom Od leta 195fi delujejo v Dahom.eju tri politične skupine, ki jih vodijo Maga, Ap^ti in Ahomadegbej. Od- kar je lela 1959 Maga sestavil prvo samoupravno vlado, se drži na oblasti tako, da izigrava Apitija proti Ahomadegbeju in obratno, da bi tako preprečil združitev obeh politikov z juga proti njegovi unionistični stranki. Leta 1961 le Ahomadegbeja ob- tožil zarote in ga vrgel v zapor brez sodnega Droce,sa Očitno tudi Apitiju ni' zaupal, zato ga je prejšnje leto poslal za veleposla- nika v Pariz čeprav je ta formal- no ohranil naziv podpredsednika republike. Polep rivalstva političnih strank pa je treba omeniti globlje vzroke sedanje knze. Dahomejeko gospodarstvo že leta stsgnira. Z notranjimi dohodki ne mo- rejo pokrivati administrativnega prora- čuna, zato zani »poskrbi« Pariz. Zgra- dili so luksusne vladne palače medtem ko so investicije v gospodarstvu neznat- ne. 2e tretje leto so blokirane plare de- lavcev tn nižjih uslužbencev, cene pa neprestano rastejo V tem ie bistvo spo- ra med vlado in sindiic^ti Dobičk; tujih družb niso obdavčeni, čeprav bi lahko ta sredstva aporabrli za glavni vit do- hodkov. Dahome) ima največje število inte- lektualcev med vvsemi deželami franco- skega govornega območja, vendar si morajo zaposlitev tskatl v drugih afri- ških deželah. Sam predsednik Maga se zavzema za Afriško unijo de Gaulla in je zadovoljen, d« lahko e pomočjo fran- coskih č«t, ki so £e razmeščen? na da- homejskem ozemlju, »odstrani«' v«e te- žave. Toda zadnje čase pirihaijajo vse bolj do izraza mlajše politične sdle v okviiru stranke daliomejske enotnosti, ki zahte- vajo radikalnejšo spremembo in novo smer v zunanji poliitilkl. P Orenovec RASNA DISKRIMINACIJA - MEDNARODNO POLITIČNO VPRAŠANJE odbor za humanitarna. socialna in kulturna vprašanja ozn sprejel deklaracijo o oblikah rasne neenakopravno«ti — vprašanje. ki ni SA mo moralno-etiCne nara ve \ew York. 30. okt. (Tanjug) — Odbor za humanitarna, socialna in kulturna vprašanja ozn je z veliko večino sprejel deklaracijo o prepovedi vseh oblik rasne di- skriminacije. Deklaracija je po svojih smo- trih in vsebini daljnosežnega po- mena za dolgoročna prizadevanja, da bi zagotovili enakopravnost v vprašanjih, na katere se deklara- cija nanaša Sprejeti dokument '■»omeni podlago zg konvenciir- r- prepovedi in ukinitvi rasne di- skriminacije; to konvencijo bodo potem sprejele in ratificirale v svojih parlamentih države člani- ce OZN in jo t^ko sprejele v svo- jo zakonodajo Pomen deklaracije se kaže v tem. da problemi rasne diskrimi- nacije niso več samo mnralno- etično vprašanje mednarodne skupnosti, ampak tudi mednarod- no D^litično vprašanje ck zmj poslal pozdravno brzojavko komsomoll) BEOGRAD. 30 oktobra (Tanjug) — Ob 45-letnici komsomola je CK Zveze mladine Jugoslavije poslal CK komsomola brzojavko ? najprisrčnej^imi tovariSkimI pozdravi V brzojavki je tudi iz- raženo prepričanje da se bo plod- no in bogato sodelovanje med obema organizacijama tudi v ori- hndnie iispefno rf)7\Mialo KONFERENCA V BAIVIAKU Bamako, 30. okt. (Tanjug). Včeraj so bili v glavnem ma- lijskeni mestu številni se- stanki na najvišji ravni, da bi lahko bolje pripravili šti- ristransko konferenco o al- žirsko-maroškem obmejnetn sporu. Zelo živahna dejavnost v pred- sedniški palači '»Kuluba« se je pričela neposredno po prihodu al- žirskega predsednika Ben Bele. V malijsko glavno mesto so potem prispeli drug za drugim maroški kralj Hasan 11 in etiopski cesar Haile Selasie. Najprej sta se sestala predsed- nik Keita in etiopski cesar Po- zneje se jima je piidru^il tudi Ben Bela Po razgovoru 2 alžirskim udeležil samo etiopski cesar Haile Selasie Po prihodu v Bamako niti kralj Hasan II., niti predsednik Ben Bela nista dala nikakr.tne iz.iave Trenutno ni nobenega konkretne- ga dnevnega reda niti določenih indikacij o tem, koliko ^časa bo konferenca trajala Nekateri opa- zovalci v malijskem glavnem me- stu opozarjajo, da je 1 novembra alžirski nacionalni praznik in predsednik Ben Bela bi v tem času mora! biti v domovini Toda iz alžirskih virov ni nlkakrinih in- formacij o tem če bo oredserinik Ben Bela prisostvoval proslavi ki bo pojutrišnjem v Alžiru MODUSU ALIIA HAILE SELASSIE AHMED BEN BELA H.\S.\N a Stran 2 PjLUJ, U.IL. w,i .Jivi^. LETOS AKORDNA INDU- STRIJSKA PROIZVODNJA Beograd, 28. okt. (Tanjug.) V dese'^1 mesepih letošnjega le- ta '->0 indus'.rij9'':a proizvodnja la 15 "/o vc^ja od proizvodnjo v Istem ol 'obju lanc;ko(?a leta, je J>oiidarjeno v orognozi za gospodarski sistem zvezne go- s'x>darske zbornice. S takšno ravnijo industrijske proizvo/ je v času od januarja do oktobra bi za M "/o presegli predvideva- nje zveznega družbenega plana za leto 1963. V oktobru pričakujemo tudi rekord: industrijska proizvod- nja je narasla v primerjavi s povprečno mesečno lansko pro- izvodnjo za 26 "/o. Ti podatki in dejstvo, da je opaziti stalni ritem naraščanja industrijske proizvr je in pre- cej veliko povpraševanje po industrijsikih izdelkih, omogoča- jo dokaj optimistične rognoze glede industrijske proizvodnje skozi vse leto. Strokovnjaki me- nijo, da bomo plan presegli, kar bi bilo zlasti važno, če upošte- vamo precejšnje povečanje na- log v vseh industrijskih o^no- gah v primerjavi z lanskim le- tom. Glede na plan za letošnje leto imajo največjo proizvodnjo ladjedelništvo, tobačna industri- ja, proizvodnja usnja, obutve in gume, kemična industrija, elek- troindustrija itd. Štiri panoge pa zaostajajo za nalogami plana: metalurgija, grafična industrija, barvna metalurgija in lesna in- dustrija. V glavnem gre za pa- noge, katerih proizvodnja, je močno zaostala v začetku leta, v Času izredno ostre zime. Stanje zalog kaže, da je tem- po potrošnje hitrejši kot tempo proizvodnje, kar je pomembna sf)odbuda za še hitrejšo rast in- dustrije. Skupne zaloge indu- strijskega blaga kažejo tendence blagega upadanja že od meseca marca in ni vzroka, da bi se ta- ko gibanje ne nadaljevalo do konca leta. Proizvodnja in uvoz presegata plansike okvire, izvoz pa se gib- lje okrog planskih predvidevanj. Iz tega je moč zaključiti, da je notranja polrr" ^a absorbirala celotni letošnji porast proizvod- nje nad planom. Strokovnjaki v službi ža gospodarski sistem zvezne gospodarske zborn so mnenja, da lahko takšen odnos med kunno močjo in blagovnimi skladi pripelje do zaviranja ra- sti industrijskega izvoxa. Ce 'ne V dosledno uveljavljeno načelo, da je novežati ž izvo- zom, bodo proizvajalci še nada- lje žel«^!! predvsem zalagati do- mači trg, kjer obstajajo znatno blažja merila kakovosti Izdel- kov kot na svetovnem trgu. Služba za g-vsT^darsVi sistem poudarja, da bi bilo nujno pro- učiti vpliv inv<^-'''"iiske potroš- nje na plačilno bilanro Iz po- datkov je razvidno, da zaostaja izvoz tistih panog, ki proizvaja- jo investicijski materid, z druge plati pa je v naraščanju uvoz opr^^me. Tzvoz blaga za osebno potrošnjo pa se medtem že več mesecev giblje nad planiranim obsegom. Z včerajšnje seje Občinske skupičine Ormož Zakaj prepočasen odkup obdelovalnih površin? Zadruga Ormož posveča premalo skrbi odkupu ol)deloyalnih površiu (»d zasehiiili kmetijskih proizvajalcev. Akcijski pro- gram jesenske setve bo letos zadrupa povečala za 20 hektarov, v sodelovanju z /asebninii kmetijskimi proizvajalci pa za 200 hektarov. V sodetovanjii je zadruga zasel)nim Icmetovalcem kreditirala reprodukcijski material in strojne usluge v vred- nosti 16 milijonov dinarjev ali za 50 odstotkov več od lani. Cez nekaj dni bo jesenska setev v občini končana. Včeraj je bila v Ormožu seja Občinske skupščine na kateri je bila razprava o realizaciji pro- grama jesenske setve, o poroči- lu komisije za nakup zemlje, o delu šolskih odborov in o poro- čilu sveta za komunalne in sta- novanjske zadeve. Za letos je kmetijska zadruga Ormož predvidela odkupiti 523 hektarov površin od zasebnikov. Elaborat zadruge predvideva večanje' družbenih površirl pkd naslednjih katastrskih občinah: Na Krčevini, Bratonečice—Mala vas, Hardek. O^mož—Dobrava, Središče — Gaj — KrčeVitia In Savci—Rucmanci. Vinogradniška sadjarska kompleksa so predvi- deli na področju Libanja—Pav- lovski vrh' in Miklavž—Kajžar. Navedeni kompleksi šo že delno ustvarjeni in bi bilo treba njiho- ve površine povečati na 60 do HO hektarov. Doslej je zadruga odkupila do konca letošnjega avgusta 273 hektarjev površin in od tega 161 hektarjev njiv. Ce- lotni kredit, namenjen za nakup zemlje, je zadruga i^^koristila z 48 "/o. Povprečna cena odkuplje- nih površin je bila po hektarju 180.000 dinarjev Najvišja oena neKtarja njive je 320 tisoc di- narjev, vinogradov pa 350 tisoč dinarjev. Iz poročila je razvidno, da je vzroke za prepočasen odkup zemljišč treba iskati v nedovolj- ni zainteresiranosti gospodarske organizacije, ker se vse preveč ljudi ukvarja z ustreznostjo zemljišč, ki so naprodaj, vse premalo pa z mislijo, kje "bi do- bili potrebne površine za gojitev krmskih rastlin, za potrebe bo- doče goveje farme. Ta nezaintereslranost zadruge do nakupa zemlje pa se odraža predvsem v tem, da je Občinska skupščina prek svojega refe- renta za premoženjske zadeve letos registrirala 200 ponudb za- sebnikov, ki želijo prodati zem- ljišča, obvestil zadrugo o pred- nosti nakupa. vendar so zemlje bolj malo odkupili.: Menijo, da je nerentabilno kupovati manj- še površine izven kompleksa, pri tem pa pozabljajo na veča- nje družbenih površin. Po mnenju republiške, okraj- ne in občins'ke komisije za. od- kup zemljišč je treba odkupiti vse ponujene površine, če so le primerne za strojno obdelavo. Čeprav je tudi precej ponujene zemlje v ravninskih pr^elih, še vedno zadruga ni vseh odkupila. Vedeti je treba, da se z naku- FK>m zemlje bogati zemljiški sklad zadruge, in da je z naku- pom manjših površin ustvarjen rezervoar parcel po kulturah in bonitetnih razredih, ki jih je mogoče dati kot protlvrednosit v primeru arondacije. V^ob6ini Ormož je 7330 hekta- rov njiv In ena četrtina teh po- vršin je zasajenih z žitaricami. V občini družbeno posestvo in zasebniki zasejejo povprečno letno 1800 hektarov ozimnih žit in od tega približno 1300 hekta- rov pšenice. (Nadaljevanje prihodnjič) Pred nekaj dnevi ie KZ >Kombinat-Jeruzalem«. Ormož na svojih poslovnih enotah pri Veliki Nedelji in pri Tomažu po- spravil zadnjo koruzo, lo pomeni, da se je letos zadruga teme- ljito pripravila na spravilo jesenskih kmetijskih pridelkov, saj so že tudi izkopali krompir, jesenska setev pa je v polnem tekli. Letošnji pridelek koruze je bil obilen, saj so povprečno na hektarju pridelali 11 ton koruze v storžih. S plenuma občinskega odbora SZDL Ormož Statuti krafevnih skunosti In kulturni problemi v občani Prejšnji petek popoldne je. bil v Ormožu plenum Občinskega odbora SZDL. na katerem so raz- pravljali o statutih krajevnih skupnosti in o kulturno-prosvet- nem delu v občmi Glede na vlo- go. ki jo bpdo v kratkem prevze- le V ob^irii kVajevrie skiipnosti, je treba-čimbolj preudarno'sesta- viti vsebino njihovih statutov, ki se mora specifično prilagoditi po- trebam in zahtevam prebivalcev kraja, katerim bo služil Zato je treba pri sestavi statutov krajev- nih skupnosti angažirati čim šir- ši krog zainteresiranih občanov, vsa društva tn riružbene ne organizacije v kraju, za kate- ro krajevno skupnost bo statut namenjen Statut mora biti od- raz potreb občanov, prek kate- rega si bodo v krajevni skupno- sti zasnovali svoj razvoj V ta namen bodo pri sestavi statutov krajevnih skupnosti sodelovali tudi pravniki, ki bodo lahko ob- čanom nudili vso potrebno stro- kovno pomoč. Tako bo delo kra- jevnih skupnosti v občini osredo- točeno predvsem v komunalno in gospodarsko dejavnost V občini je predvidenih osem krajevnih skupnosti, ki se bodo glede nia razvitDlšt .pčklrofija ' medsebojno precej razlikovale. - ' Na plenumu so v razpravi me- nili in tudi kot je nakazalo po- ročilo, bo morala v ustanavljanju krajevnih skupnosti odigrati od- ločilno vlcgo SZDL Ih ostale družbeno politične organizacije. SZDL mora biti tista opera kra- jevnim skupnostim, ki bo v za- četku skupno s krajevno skup- nostjo reševala nastale probleme in tako utrla pot osnovni obliki samoupravljanja občanov. Kra- jevna skupnost bo tista, kjer bo sleherni občan postal lahko sa- moupravljalec na svojem področ- ju. fNadalJevanJe na S strani) S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZK 0RM02 Samoupravljanje V podjetjih še ni zadovoljivo v ponedeljek, 28. t. m. je bila v Ormožu seja občinskega komite- ja ZK, na kateri so razpravljali o delavskem in družbenem samo- upravljanju. I7. referata, katere- ga je prečital organizacijski se- kretar občinskega komiteja ŽK občine Ormož, Marjan Debeljak, povzemamo, da strokovni kolegi- ji večkrat želijo reševati nekate- re probleme in odločati o zade- vah, za katere niso pristojni. To ■se odraža predvsem v tem da še vedno nekateri vodilni ljudje smatrajo kolegij kot organ za od- ločanje> in ne kot posvetovalni organ za direktorja. Prav zaradi tega fo tudi v nekaterih podjet- iih krniene pr vice •^■irnouprfiv- nih oirganov. To je slabo razči-' ščeno vprašanje kompetenc samo- upravnih organov podjetja. Ve- deti je treba, da je delavec up- t-avlialec m grspodar podietja, ki ga je treba s pravilnim stimu- in. X. gdločanjem^ v sa-^ tpoupravnih organih vsesirarifeko zaliHeresirati zS" uspeh podjetja, ! za višjo produktivnost dela in za rentabilnejšo proizvodnjo. Kot je nakazalo poročilo in pozneje raz- prava, mora statut delovnih orga- nizacij točno precizirati pristoj- nosti obratnih delavskih svetov, spore med pristojnostmi obrat- nih delavskih svetov in central- nim delavskim svetom pa naj re- šuje posebna komisija, ki naj bo izvoljena pri somoupravnih org2w- nih, S statutom je treba tudi predvideti občasne komisije, ki hi sr> ukvarjale tudi ? vnrašanii ki zanimajo samoupravne orga- ne. Na seji komiteja so tudi menili, da so seje samoupravnih organov preveč natrpane, da delavce ut- rujajo In tudi z^ato, da je gradivo «labo pripravljeno in preobširno. Poseben poudarek pa =:o (-'a- ni komiteja posvetili vlogi čla- nov ZK v samoupravljanju. Pred- vsem morajo člani ZK odigrati v samoupravnih organih odločilno vlogo, predvsem v zgrajevanju delavcev, ker je s široko izme- njavo mnenj z zaposlenimi moč precej vplivati na večjo razgle- danost delovnega človeka. Člani ZK morajo nadzirati družbeno upravljanje v delovnih organiza- cijah. Politično in strokovno izo- braževanje je treba pospešiti in razširitij saj so s^amo vsestransko politično in strokovno usposob- ljeni delavci lahko dobri uprav- ljale! Tistemu delu statuta, ki govori o nagrajevanju in delitvi osebnih dohodkov je treba posvetiti vso skrb. Statuti ne smejo biti napi- sani načelno, marveč morajo vse točno določati in s tem odpraviti nepravilnosti iz nagrajevanja in Iz drugega. Doslej so bili, kot so na seji komiteja ugotovili, pra- vilniki o nagrajevanju preveč splošni, kar je škodljivo vplivalo na posamezne ekonomske enote, v podjetju Nadalje so menili, da bi moralo biti delo OO-ZK v de- lovnih organizacijah bolj prepri- čevalno. OO-ZK se tudi morajo vsestransko zavzemati za višjo produktivnost dela in stremeti za kvalitetnejšo proizvodnjo. V raz- pravi je prišlo do izraza, da je občinska komisija za proučevanje delavskega samoupravljanja v občini ugotovila, da so krnjene samoupravne pravice samouprav- nih organov pri hišnih svetih. , Zato je v Ormožu mnogo nereše- nih stanovanjskih problemov. Hišni sveti zaradi objektivnih In ; subjektivnih težav ne odigrajo j svoje samoupravne vloge in funk- cije. kot bi jo morali. Zato bodo morali novi statuti krajevnih >. skupnosti določiti primeren pro- j stor hišnim svetom v samouprav- ljanju, tako da ne bodo več za- postavljeni in brez sredstev. Kako usposabi|ati organe upravljanja? Živahna razprava je bila na seji o izobraževanju delavcev v delovnih organizacijah. V tem pogledu bo potrebno organizirati vrsto seminarjev za delavske svete, šolske .odbore in za odbor- nike občinske skupščine. Občin- ske odbornike je potrebno vse- sitrapsko politično pripraviti, da bodo zmožni samostojno voditi zbore volivcev in odgovarjati na positavljena vprašanja. Iz- obraževanju delavcev in usluž- bencev glede na sodelovanje v samoupravnih organih bo mora- la delavska univen ^svetiti vso skrb. Zato bo treba z razni- mi strokovnimi in političnimi piteda\fanji detavtju-pgoižvajafcu iri upravljalcu dati širšo razgle- danost. To bo moč doseči le s sistematičnim izobraževanjem. Na seji je bilo tudi obravnava- no vprašanje produktivnosti de- la in uveljavljanje 42-urnega tednika. Pri tem je treba upo- števati, da se mora produktivost dela dvigniti za 12 "/o in šele ta- krat bodo poleg ostalih pogojev dane možnosti za skrajšanje de- lovnega časa. Letne konference 00 ZK v novembru Obračun enoletnega dela bo- do OO ZK v občini imele v no- vembru. Material za letne kon- ference morajo OO predhodno skrbno zbrati ter vsestransko kritično oceniti dosedanje delo. Predvideti je treba že pred konferencami primeren kader in drugo. Poročila, ki morajo biti skrbno pripravljena, bi morala posvetiti največjo skrb idejnim problemom in statutom delovnih organizacij. Konferenc se bodo lideležili člani^ Občinskega komi- teja ZK. Na seji so izvolili za novega člana Občinskega komi- teja ZK Silva Bedrača. S SINDIKALNEGA ZBORA PROSVETNIH DELAVCI V Prejšnji torek dopoldne je bil v Ormožu občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev. Ob tej priložnosti ?o prosvetni delavci analizirali dosedanje uspehe in težave šol in mladine, de o šolskih odborov in njihovo samoupravljanje. Sindikalna po- družnica šteje 123 članov, ki jo sestavljajo prosvetni delavci iz petih matičnih in iz petih po- družničnih šol. V sindikalno po- družnico prosvetnih delavcev spadajo tudi zaposleni v vrtcih in v glasbeni šoli. Sindikalna podružnica ima svoje komisije za materialna Aprašanja, za le- tovanja in ekskurzije, za ideolo- ško izobraževanje članstva in komisijo za dopisništvo. Večji del prosvetnih deVavcev se sicer zaveda da svoje druž- beno p>olitične vloire učite- lja na vasi. kot menja re- ferat tajnice sindikalne podruž- nice. .Morda bi bilo prav, da se tudi preostali del prosvetnih de- lavcev čimprej vključi v druž- beno politično življenje, saj uči- telj mora biti družbeno politič- ni delavec tam, kjer živi in de- la. I Glede na to in kakor je bilo razvidno iz diskusije, samo- upravljanje v šolstvu iz najraz- ličnejših vzrokov povsod še ne prihaja do veljave. O tem je na zboru govoril načelnik za občo upravo in družbene službe Ob- činske skupščine Edvard Braz- da. da je moral upravitelj šole sklicati sejo šolskega odbora, čeprav ni bil predsednik odbora. Nadalje so bili tudi izncseni šte- vilni kritični primeri glede ho- norarnega dela in nagrajevanja po^učinku. Mejiili so, da po vseh šolah ne prihajajo pravilniki po učinku dela še dovolj do velja- ve in da je treba odpraviti i/ pravilnikov o nagrajevanju ne- katero pomanjkljivosti. V raz- pravi so grajali nepravilnosti v nagrajevanju, kot na primer, da ima učitelj S8 ur mesečne obve- ze. poleg trli pa ima še meseč- no 146 nadur. Ta primer je si- cer redek, vendar nazorno ka- yi'. da je zgoraj omfnjeni pro- | svetni delavec na n»'ki >oli na- pravil mogočno pol'-ir svoje učne obvo/r šr enkrat in pol več to- liko učnih ur. Vprašanje ustanf, ali so bile kvalitetno podane. Vendar ni dvoma, saj je to zelo lahko ugotoviti, da dotični uči- telj ali učiteljica ni imela dovolj časa za pravilno in pravočasno pripravo. Nadalje je bilo iz razprave razvidno, da so se s tem, ko so prosvetni delavci imeli ooleg mesečnih prejemkov še brez- plačno stanovanje in kurjavo, dogajale krivice. Tako je na pri- mer prosvetni delavec prejemal za kurjavo prav toliko kot dva zakonca prosvetna delavca. Z ukinitvijo teh naturalnih prc- jemkoA^ ki so preostanek fev- dalnega sistema, bo lo moč ugo- tavljati pravilen učinek dela in v skladu z njim nagrajevanje. Nekateri diskutanti so na zbo- ru menili, da imajo /a preje- manje naturalnih ])rojemkov v obliki" kurjave in stanarini:* za- konsko osnovo, ki pa bo morala biti glede na novi način nagra- jevanja čimprej ukinjena. Ve- deti je treba, da je mo;,'ooe pre- jemati zaslužek le iz enega na- slova. Ne glede na zgoraj omenje- no, so prosvetni delavfi v obči- ni mnogo napravili predvsem na kiilturno-prosvetnem polju in na političnem razsvetljevanju na- ■šega delovnega človeka na vasi. Poleg tega, da prosvetni delavci skrbijo za pravilno vzsojo šo- loobveznih otrok, za njihovo pri- merno izobrazbo in |>oleg raznih številnih nalog, priskočijo na po- moč v raznih političnih akci- jah, kot so na primer predava- nja o občinskem statutu, o novi ustavi in druga. Čeprav je delo prosvetnih delavcev v občmi na vseh poljih zadovoljivo, je opa- ziti, da je politično delo posa- meznikov neprimerno slabo. To je tudi pokazal zadnji občni 7lx>r: da je skoraj za vse dolo- čeno splošno zanimanje, da pa jo pri nekaterih učiteljih zani- manje za reševanje rt-znih po membnih polit-čnih problerco«' zolo skromno. Na občnem sindikalnem zbo- ru prosvetnih delavcev so izvo- lili nov upravni in nadzorni (;dbor sindikalne podrufnioc. Zu dosedanje delo v sindikalni p<»- družnifi gre priznanje Gizeli Blago \ič. Za vsebino tn kvaliteto kulturnega šivlienia (Nadaljevanje s 1. strani) čaka s svojim odrom in prosto- rom, da bi ptujska »Svoboda« razvila vsebinsko bogate in kva- litetne oblike klubskega življe- nja. Ni dovolj samo govoriti o potrebah klubskega življenja, temveč pričeti s konkretnimi ob- likami in prav izkušnje bodo od- krivale kulturne potrebe naših ljudi in potrebe kulturne vzgo- je našega delovnega človeka. Naš delovni človek zelo tad spreje- ma vse tisto, kar je dobro in po svoji svebini in kvaliteti boga- to. toda če mu ne dajemo in ne zadovoljujemo njegovih kul- turnih potreb, bo sprejemal pač vse tisto, kar mu bo dosegljivo, pa če tudi ob litru vina in dru- rih škodljivih in negativnih ob- ikah. Tn prav v tem loži vsa oflffovornost na nas. Plenum je poudaril nujnost, da se delavska društva >Svobo- de« materialno okrepijo, in da se jim omogoči, da se opremijo š sodobnimi tehničnimi in dru- gimi sredstvi, kar bo prispevalo k oho?atitvi vsebine, kvalitete in oblik kulturnega ustvarjanja in življenja. V bodoče naj bodo prizadeva- nja >Svobod< usmerjena k stal- ni bogatitvi kulturnega in za- bavnega življenja delovnih ljudi, z vsebinsko bogatimi in kvali- tetno na visoki ravni kulturni- mi prireditvami, zabavnimi ve- čeri in drugimi oblikami pestre- ga in razgibanega kulturnega in zabavnega življenja. Najodločnejše pa se naj >Svo- bode« borijo ob podpori vseh družbeno-političnih sil v komu- ni proti vsaki kulturni zaosta- losti in primitivizmu. skratka proti vsemu, kar je tuje našemu delovnemu človeku in v na- sprotju s plemenitimi cilji so- cialistične kulture. Komisije Z{i Iculturo in tisk Da bi bila v bodoče vzpostav- ljena stalna vez in medsebojna pomoč med delovnimi kolektivi in ^Svobodami«, se bodo po sklepu plenuma ustanovile v vseh delovnih organizacijah ko- misije za kulturo in tisk. Komi- sije za kulturo in tisk v delov- nih kolektivih bodo pomožni or- gani >Svobod«, prek katerih bo- do >Svobode< mobilizirale de- lavce /in mladino za kulturno umetniška ustvarjanja in obli- kovanje kulturne vzgoje ter bo- gate vsebine in kvaliteto kultur- nega življenja delovnih ljudi. Plenum občinskega sindikal- nega sveta Ptuj je pozval vse delovne kolektive, naj z razu- mevanjem podprejo vsako ak- cijo >Svobod« pri uresničevanju nalog na področju ustvarjanja kulturnih dobrin in kulturne vzgoje delavcev in uslužbencev. Občinskemu svetu >Svobod< in prosvetnih društev v Ptuju i'e plenum poslal priporočilo, v ;aterem priporoča, da izdela po- globljeno analizo obstoječih pro- blemov v »Svobodah* in o vse- bini njihovega dela. Analiza bo služila kot gradivo za razpravo na skupni seji predsedstva Ob- činskega sindikalnega sveta in sekretariata Občinskega sveta >Svobod«, na kateri se bo po- drobneje proučil položa j in " vlo- ga »Svobod« v občini. Priporo- ča tudi, naj Svet izdela podrob- nejši program kulturno-prosvet- ne dejavnosti v letu 1%4. med delavstvom, s poudarkom na kulturni vzgoji delavstva in na oblikovanju novih sodobnejših oblik kulturnega življenja in i ustvarjanja. ! Plenum je posebno opozoril na odgovornost nalog, v zvezi s [iri- pravami na letne občne zbore »Svobod«, ki naj bodo množični, sočasno pa spodbudni za ure- sničevanje nove vsebine in kva- litete na področju ustvarjanja kulturnih dobrin. Gradnja iculturnega doma Ob zaključku razprav o vlo- gi in nalogah »Svobod« v obli- kovanju socialistične kulture de- lovnih ljudi v občini, je med najpomembnejšimi sklepi sklep o predlogu, ki poziva na ponov- no akcijo za zgraditev delavske- ga kulturnega doma v Ptuju. Plenum občinskega sindikalnega sveta Ptuj je poslal Občinski skupščini Ptuj predlog, da se v sedemletni perspektivni plan razvoja občine Ptuj 1%4-1970 vključi graditev delavskega kul- turnega doma v Ptuju. Občinski skupščini se tudi priporoča, da obnovi aktivnost že obstoječe komisije za izgradnjo tega doma, ki je prenehala s svojo aktiv- nostjo. Komisija naj bi začela takoj z delom, predvsem z or- ganizacijskimi in tehničnimi pripravami, izdelavo elaborata, določitev lokacije, sočasno pa tudi s pripravami za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, ki naj bi bila zagotovljena, ko bij se začelo z graditvijo. FB PTUJ DNE 31. OKTOBRA 19«!3 TEDNIK Stron 5 Ob dnevu mrtvih 2Sopet smo pred — dnevom mrt\-ih. Ta dan globlje seže t človeka, ker je ob tako pravem času: ko v naravi preneha rast in presnavljanje in preide živ- ljenjski ciklus v stanje počiva- nja. i. novembra bomo zopet ob- iskali pokopališča ter v bližini telesnih ostankov svojih dragih za nekaj trenutkov premišljali o njih, ki so bili, o nas, ki smo in o onih, ki bodo ostali za na- mi. Za ta dan bodo gomile po- kojnih očiščene in okrašene, pri- žgane bodo lučke kot dokaz svetlega spomina nanje, ki ne- zdramno spe pod rodno grudo. Naj je človek še tako sredi živ- ljenja, naj še tako misli na mno- ge vsakdanje naloge in težave in naj se še tako veseli življenja, tega dne bo za hip obstal pred samim seboj: takšen je konec. Ob tem dnevu so naša skupna skrb nešteti grobovi tistih, ki so sredi življenja omahnili v smrt: borcev narodnoosvobodil- nega boja, tisiih, ki daleč od svojega rojstnega kraja, in da- leč od svojih dragiii, ki ne vedo zanje, počivajo v hladni zem- lji, ko bi še lahko sredi med nami delali za lepšo bodočnost. Posebno spoštovanje dolgujemo prav tem, ker so tako nesebič- no žrtvovali svoja življenja. Nedvomno bodo množične or- ganizacije poskrbele za te gro- bove, toda tudi vsak posameznik je dolžan globoko spoštovanje spominu dragocenih žrtev za svobodo naših narodov, za miir in socializem. Zato velja ne sa- mo za organizacije, tudi za po- sameznike, da se s cvetjem ali z lučko spomnijo zadnjih poči- vališč naših nepozabnih juna- kov. Prijazna in za turizem privlačna velikonedeljska vasica z bližnjimi 14 naselji in s približno 2.500 prebivalci je brez kina. Čeprav je pri Veliki Nedelji zadružni dom, v katerem je pro- storna kulturno prosvetna dvorana s približno "500 sedeži, letos ni bila izkoriščena. Zgodovinski grad in ostale privlačnosti so Velikonedeljčanom lahko v ponos, zaostalost kultnmega živ- ljenja pa v sramoto. Velibonedeljsbi kulturni problemi Orjaški zadružni dom, ki so ga tamkr," pr " ivalci zgradili s prostovoljnim delom, zgublja na svojem pomenu. V njem je pro- storna kulturno prosvetna dvo- rana, ki ima dovolj prostora za 450 sedežev, s ši^-okim odrom, primernim za vsa in tudi za naj- večja odrska dela. Tudi -^lek-1 trično ' napeljavo so v dvorani pred kratkim o' /ili. V sosed- njih prostorih zadružnega doma je trgovina trgovskega podjetja »Zarja« iz Ormoža. Večletna želja tamkajšnjih prebivalcev je, urediti si v za- drvižnem domu primerno kul- turno življenje, toda vs-"^ doslej to še ni uspelo. Saj sd tako po- membnega kraja s precejšnjim številom prebivalcev ni moč zamišljati brez kina. Kot pred- videvajo, bi naj nabava "ovega kinoprojektorja veljala približno 3 milijon« dinarjev. V ta namen so pričeli z zbdranjerr "i^^narja in upajo, da bodo v kratkem za na- kup kinoprojektorja zbrali čez 200 tisoč dinarjev. To je zelo -^"o- bra iniciativa občanov, ki jo bo morala vsekakor podpreti obči- na z dodatnimi sredstvi. Toda s i tem še akcija zbiranja denarja za nakup kinoprojektorja ni končana, čeprav je na vse to močno vplivala skooska kata- strofa. Vedeti je treba, da mo- rajo občani iz teh oddaljenih krajev tudi po 10 in več kilome- trov daleč v kino Ormož ali pa v Gorišnico. Kulturno prosvetno društvo, ki šteje približno 60 članov, bo sredi novembra uprizorilo vese- loigro »Zupanova Micka«. V letošnjem programu dela pro- svetnega društva so še predvi- deli uprizoritev treh iger, ki bo- do ipo potrebi dopolnjevale fol- klorne skupine. Tudi mladi uči- telji so se aktivno vključili v prosvetno del'- »-kredvsem tisti, ki so za poživitev prc -^^nega društva zainteresirani. Tako ži- vijo Velikonedeljčani in zmagu- jejo svoje težave. ZB obnavlja spominsko ploščo na zadružnem domu, ki bo do 1. novembra urejena. Kot pravijo, bodo mo- rali tudi okolje zadr'i^ntv?a do- ma urp ■ -Hi hilo prav, da sprejeti denar za prodano travo nameni^-^ ureditev okolja, ne pa za potrebe rokometa. Domače VGsti Kidričevo Na 16. seji delavskega sveta, ki je bila 5. oktobra 1963, so proti koncu seje člani sveta na- čeli tudi vprašanje v zvezi s toplim obrokom po zgledu ti- stih večjih in manjših podjetij v okraju Maribor, ki so s tem že pred TGA v Kidričevem in že imajo celo večletne izkušnje. Po mnenju članov delavske- ga sveta in članov kolektiva se- danji bife z mrzlim prigrizkom za malico več ne more zadovo- ljevati potreb kolektiva in ne more nadomestiti z mrzlim pri- grizkom kalorične vrednosti top- lega obroka enolončnice. To vprašanje je potrebno širše raz- prave, zato je sklenil delavski svet, da bo na eni izmed pri- hodnjih sej obravnaval vpraša- nje tople enolončnice in izbolj- šanje službe v bifeju. V zad- njem času je vedno slabša izbi- ra mesnih izdelkov, zlasti klobas v Ptuju, zato so se začeli delav- ci pritoževati, da večkrat ne mo- rejo dobiti tudi tega. kar bi si radi kupili za mrzlo malico. Zaradi tega ne bo morala upra- va sanitarne službe, v katero spada tudi bife, pobrigati za mesne izdelke dmgod, če jih ni mogoče dobiti v samem Ptuju. Vprašanje enolončnice ali top- lega obroka malice spada med probleme, ki jih bo delavski svet prej ali slej moral rešiti. V kolektivu, kamor prihajajo lju- dje na delo iz oddaljenih kra- jev, je zelo važno, kako je po- skrbljeno za ljudi, ki r morajo vzdržati vsaj 10 ur brez tople hrane in poleg tega opravljati naporne proizvodne naloge. To tudi več ali manj vpliva na ob- čutljivost in pozornost ljudi na razne nevarnosti pri delu. To- pla kava in mleko ne moreta na- domestiti vrednosti enolončnice. Skrb za njo seveda predstav- lja v vsakem podjetju važno skrb, vendar je potrebno vedno njeno vrednost postaviti na teht- nico v primerjavi z vrednostjo zdravja zaposlenih in njihove sposobnosti za redno naporno delo. Upajmo, da bo še leto« tudi to vprašanje ugodno rešeno in da bo leto 1964 začetek novih iz- kušenj 6 prehraiDo kolektiva TGA s toplim obrokom malice. Aktiv ZMS Kidričevo bo na današnji redni letni konferenci tovarniškega aktiva (ob 14. uri) obravnaval o delu mladine v preteklem letu, o njenih proble- mih, uspehih, željah in načrtih za mandatno dobo novega komi- teja. Na konferenco je povabil aktiv poleg direktorja tovarne tudi predstavnike političnih or- ganizacij, organov upravljanja in tudi predstavnike mladinskih aktivov Ravne, Ruše, Varteksa iz Varaždina in Kidričevo. 7-člans)ka komisija za izdelavo elaborata za 42-umi delovni te- den je pripravila vr-^ n^-oizvod- nih in finančnih analiz, ki so potrebne za izdelavo omenjene- ga elaborata. V elektrolizi B v tovarni alu- minija proizvaja aluminij že 120 do 160 peči, nadaljnjih 24 pa je v gretju. Potem ostane za gret- je še ostalih 16 r>eči. Prva serija avtoklavov v tovarni glinice, ki je od sobote 19. oktobra 1.1. v poskusnem obratovanju, že ka- že, da je bilo delo re'-'^n?:trukcije te tovarne strokovno opravlje- no. Sčasoma bosta puščeni v po- skusno obratovanje še ostali dve seriji avtoklavov. Okrog tovarne v Kidričevem se vedno bolj vidi, da zeleni in rdeči bor nista cdpoma proti plinom, zato se 3ušita. Vedn - več borov ima suhe krone, kar po- meni, da jih bo potrebno prej ali slej podreti. Na drugi strani pa se vidi, da usii^ajo kljub pli- nom listavci, ki obnavljajo vsa- ko leto listje. Gozdovi okrog Ki- dričevega se smatrajo kot za- ščitni pas okolice, da prodre do nje čim manj strupenih plinov, ker jih absorbirajo listavci. Asfaltiranje nove ceste Ki- dričevo—Šikole v zaključni fazi graditve te ceste lepo napredu- je. Asfalt dovažajo iz asfaltne baze v Hočah, od koder lahko dobijo dnevno 30 ton asfalta. Novo zgrajeni odsek asfaltirane ceste Ptuj—Slov. Bistrica med Kidričevem in Sikolami bo stal skupno 68 milijonov dinarjev. Dolg je 6,5 km in širok 8 m. Zgraditev tega odseka ceste je opravilo Cestno podjetje Mari- bor. Decembra 1.1. bo v javnem končala komisija za izdelavo statuta svoje delo. Na sedanjih rednih delovnih sestankih ob- ravnava člen za členom, ki jih sestavijo po posameznih seiktor- jih oziroma poglavjih. Statut bo imel 4 poglavja in bo predstav- ljal z vsemi določili v duhu no- ve ustave izdelano pravnove- Ijavno listino. Društvo prijateljev mladine v Kidričevem je začelo z zbira- njem vpisnic novih članov z na- menom, da bi sodelovalo v njem čim več stanovalcev iz Kidriče- vega in članov kolektiva, da bi čim lažje in čim uspešneje reše- vali vse probleme, ki nastajajo z mladino iz socialno šibkih dru- žin, iz družin, v katerih nimajo otroci zadostne pomoči pri uče- nju in iz družin, kjer se starši premalo brigajo za otrokov fi- zični in duševni razvoj in za primerno družbo. Društvo je razdelilo vpisnice vsem članom kolektiva in pričakuje, da bo malo takih v podjetju, ki ne bi podprli humane dejavnosti tega društva. Konferenca TA ZMS v sredo, 30. oktobra t96l je bila v dvorani delavskega sveta TGA »Boris Kidrič« v Kidriče- vem redna letna konferenca to- varniškega aktiva ZMS, na ka^ tero je povabil predsednik to- varniškega aktiva ZMS Fi-anček Lah poleg direktorja, političnih funkcionarjev in predstavnikov samoupravnih organov tovarne tudi predstavnike mladinskih aktivov iz Baven. Ruš, Varaž- dina (Varteks), Hidromontaže in naselja Kidričevo. Predsednik TA ZMS Franček Lah in člani aktiva so pripra- vili 7a konferenco izčrpno poro- čilo o delu mladine v pretek- lem letu. poleg tega pa so se pripravili na temeljito azpravo o problemih dela mladine, ki živi med problemi razvijajoče- ga se kmetijstva, obrti in lokal- ne industrije ter med problemi sodobnega industrijskega kom- binata. ki je usposobljen za av- tomatizirano povečano proiz- vodnjo in ki se bavi s problemi pridobivanja odgovarjajočih strokovnih kadrov z izobraže- vanjem na delovnem mestu in z zaposlitvijo mladih izšolanih kadrov. Ker se je začela konferenca ob zaključku te številke, bomo podrobnosti o njej poročali t prihodnji številki. ♦ ♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦»»♦♦♦»»♦i SVETA »SVOBOD«S KONFERENCE Poživeti kulturno življenje Na konferenci občinskega od- bora zveze Svobod in prosvet- nih društev je med drugimi po- ročili podal svoje poročilo tudi predsednik Stane Stanič. Med drugim je dejal: Kot nam je znano, se odvija danes kulturno in prosvetno delo ob pogojih, ki ^ so zelo različni glede na kadre, materialne osnove in smeri, ki jih nakazujejo posamezna dru- štva v vodenju kulturne politi- ke. Hiter in uspešen gospodarski razvoj daje tudi kulturi svoje- vrstno podobo. Na razgovorih vidnih slovenskih kulturnih de- lavcev o družbeni vlogi in polo- žaju kulture so prišla do izraza različna, vendar v bistvu enotna stališča o kulturi kot zavestni in neposredni družbeni dejavnosti. V nadaljevanju svoje razpra- ve je predsednik Stane Stanič omenil nekaj načelnih misli o delu društev. Osnovna značil- nost je še vedno močno razgiba- na amaterska dejavnost. To je 'dediščina preteklosti, ko prire- ditve Svobod ir prosvetnih dru- štev predstavljajo skoraj edine kulturne dogoike. Zato spozna- nje, da je treba v socialistični družbi, ki se želi s hitrimi kora- ki rešiti ekonomske in kulturne zaostalosti, močno razviti iz- obraževanje, ni naletelo pri vseh društvih na polno razumevanje. Vzrokov za to je več. Amatersko delovanje nudi več razvedrila, ima bogato tradicijo, organizaci- ja izobraževanja pa zahteva obi- lo drobnega, včasih zelo suho- parnega dela. Na tem področju še'ni posebnih izkušenj niti ka- drov, ki bi z vnemo začeli de- lati. Poleg tega pa še vedno pre- vladuje mnenje, da lahko iz- obraževanje razvijajo samo pro- svetna društva z lastnimi silami in kadri. Zato bi morali ravno v takšni nepravilni oceni stanja isk-''-' ./ni vzrok, da se izobra- ževanje ni povzpelo na tisto stopnjo, kot smo jo pričakovali. Prosvetna društva ^o bila in so še vezana prp-^^-sem na tiste iz- obražence svoipga Dodročia, ki so smatrali za svojo dolžnost, da za '-^^vetno ' .'uštvo p ' nsvijo po eno ali največ dve predrva- nii i-^+no Zato je razumljivo, da tako delo ni, rodilo nobenih ora- vih. uspehov, predv pomi- slimo, da nai bi bil f^i'^---'' -la- našnjega časa vsest-^^^nsko raz- gledan. Cp sto hoteli pri izobra- ževanju odra' i večji napredek, smo morali poiskati boljšo in zanesljivejšo pot, ki je sistematično vzgajala odrasle. Naš ekonoms" ' -> družbeni raz- voj je nujno zahteval, da izobra- ževanje v našem času zahteva več smotrnosti, načrtnosti in povezanosti. Vsem pa niso bila k.j naša prosvetna društva. Vse to so lahko izvedle le poklicne organizacije — de- lavske univerze. S tem pa n 'o- ge Svobod in prosvetnih društev niso odpadle, tpmvpn so dobile le drugačno obliko. Iz tega nam je jasno, da je povezava pro- svetnih društev z delavekn uni- verzo nuina.« To. Stane Stanič je nato omeni) klube in njihove naloge. Dejal je. da so -koraj vsi dose- danji kongresi prikazali, r' je delo društev preozko in da amaterizem ni dovolj sposoben r«r!s'pevati k bolj humanistični in estetski vzgoji. Imamo pa tudi primere, ':o ob dobrih pogojih ni nobenega opaznega n dka. Za primer lahko vzamemo vse tri Svobode v Ptuju, Kidriče- vem in Majšperku, ki bi lahko to dejavnost razvile, če bi dru- štva in kraievni činitelji ■-'>ka- zal'' več razume^^anja in čutili potrebo po takem kulturnem udejstvovanju. Tudi občinskemu svetu Svobod in prosvetnih 'ru- štev do nred kratkim ni uspelo, da bi formiral komisijo za klub- sko, pstetsko in humanistično vzgoio Pričakujemo pa. Ha bo to delo navsezadnje uspelo, ker mora tudi v centru biti telo, ki bo urejalo to d ' H?)ialo nr.sve- te in niH,-io '-.o pom' Ob koncu je Stane Stanič še poudaril naloge obč. sveta Svo- bod ' osvetnih društev. Dejal je. da mora občinski svet Svo- bod sodelovanju s SZDL, ZMS" in drugimi izdelati perspektivni program kulturno prosvetne de- javnosti v društvih, klubih, sek- cijah. kolektivih in drusih orga- nizacijah. Omogočiti je treba tu- di raznim samoni"""n vokalnim in instrumentalnim ansamblom in skupinam v podjetjih in ko- lektivih, da se kvalitetno razvi- jajo in prispevajo svoje k raz- voju kulture v "'r ■ ^ je treba zainteresirati zlasti go- I spodarske --rganizacije. V sekci- j je, klube in ostalo pa je treba ' vključiti čim več mladine. V I Ptuju pa je potrebno organizi- I rati gostovanja kvalitetnih gle- dališč. vokalnih in drugih sku- Din r revije, " rarne večere, r^-^ia sr ija s kulturnimi nami dri .-h občin, okrajev in republike. Pisma urednislDU MOTI NAS NIHANJE OMREŽNE NAPETOSTI Ne. mine večer, da ne bi na območju .J a I š I n C prav močno utripale luči. Včasih je električ- na napetost fako slaba, da je v tem pogledu potrebno javno spregovoriti. Res je sedaj na po- deželju iniioKo dela in se knie- to\alci trudijo zveč^T nadome- stiti. kar so /.ainudili podnevi. Tako ineljejo sadje in zrnje, ža- , ga jo dr\a in opravljajo drugo deio s pomočjo elektrivmotorjev. Električno omrežje pa ni prila- gojeno na takšno obremenitev. 7a nintvge. ki so čez dan odsotni, pa bi radi z\ečer poslušali po- ročila ali [irebrali časopis, je to velika ovira: dog5i ter vprašanja odbornikov. Sejo je sklicala predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova. Med važne odloke občinske skupščine Ptuj bo spadal tudi novo sprejeti odlok o pri2na'-al- ninah zaslužnim udeležencem NOV, sodelavcem NOV, udele- žencem Španske državljanske vojne in predvojnim političnim revolucionarjem' z območja ptv ■ ob" ■ Iz srt rv ob- činske skupno-=^: bi naj dobili materialno priznanje redni in izjemni upravičenci na pr:-'na- <^alnino, ki bo stalna, občasna ali enkratna, in sicer osebam, ki so _ pridobitno nesiposobne ali iz I upravičenih razlogov, niso zapo- slene, pa tudi osebam, katerih osebni, dohodki ne dosegajo iz- datkov zaradi bolezni v družini ali zaradi drugih objektivnih razlogov. Odlok o priznavalninah vse- buje tudi določbo o postopku za dosego p kdo »odlo- ča o df>delitvi in višini prizna- valnine, kaj vse upošteva komi- sija za dodelitev ter višino stal- ne in občasne priznavalnine med 7000 in 30.000 din ter .postopek za priznanje priznavalnine izredno zaslužnim aktivnim udeležencem NOB. Poseben člen določa višino enkratne priznavalnine v znesku i med lO.OOO in 50.000 din in to, da ' i je mogoče to dobiti letno le 2- j krat. Ostali členi odloka dolo- čalo. kdo izda odločbo o dodeli- tvi * priznavalnine, o pravnem poduku, o načinu izplačevanja, o zdravstvenem varstvu, o virih finančnih sredstev za priznaval- i nine + o vskladitvi drugih od- ločb s tem odlokom in zadnji člen govori o dnevu veljavnosti odloka. S tem odlokom je omogočeno skupščini Ptuj v prora- čunu zagotoviti finančna sred- stva za priznavalnine in tudi možnost pomoči zaslužnim lju- dem in njihovim svojcem pod okpliščl.iami in pogoji, ki jih do- loča odlok, predvsem pa daje ta odlok -iznanje ljudem, k' so zaslužili, da jim p-^ -- - občin- sk' ------t v prilikah, ko si sami ne morej "o-nag- ko se lahko obr-^ejo na stran,' '-i ima tudi možnosti, da jim 1-Vko pomaga s ^alno, ob- časno ali enkrat-"" priznavalni- no. Podjetje Agrotransport Ptuj bo kupilo s pomočjo občinskega poroštva na kredit 5 kamionov- kiperjev znamke FAP. nosilnosti 8 ton ki jih potrebuje za oprav- ljanje svoje F>oslovne dejavno- sti. Kabinetu predsednika repub- like bo predlagala za odlikova- nja organizacije, skupine obča- nov in posameznike posebna ko- misija pri občinski skupščini, izvoljena na seji občinske skup- ščine 31. 10. 1963. Prejšnjim čla- nom komisije , je že potekel j mandat. 'i HUMOR po predstavi — Kakšen uspeh ste dnse;g1| včeraj z "vašo komedijo? — Polom na celi črti: polovica dvorane jo je izžvižgala! — Kaj pa ostala polovica? — Je bila prazna nesrečni mož »Kako pa tvoja žena?« »Slabo, preveč se debeli.« • Prava reč!« »Vraga, če grem dvakrat okoli nje zabijem ve? popoldan!« irag. 0Q očala imaS čas iti tudi po poroki I Strcn 4 TEDNIK PTUJ, DNE 31. OKT^bRA 19o3 S konference občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev Večje težave z miadino, kot s finančnimi sredstvi Kot smo že poročali, je bila prejšnji ponedeljek razžirjona konferenca občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Ptuj. Konference so se udeležili tudi Sonja Gašperšič, članica glavnega odbora zveze >Svobod« Slovenije iz l.jubljane, Božo Ci- teršlager, tajnik okrajnega sve- ta >SA-obod« in prosvetnih dru- štev in drugi. Kot glavna točka dneA-^nega reda so bila poročila občinske- ga sveta >SA'obod« in prosvet- nih društev po sektorjih dela. Podali so 5 poročil, in sicer: predsednik občinskega sveta >Svobod«, poročilo o delu sosve- ta za glasbo, poročilo sosveta za knjižnice, poročilo o delu dram- ske sekcije, poročilo sosveta za estetsko humanistično vzgojo in na koncu še kratko poročilo o sestavi in številu društev, kate- rega je podal tajnik občinskega sveta »Svobod t in prosvetnih društev. Poročilom je sledila široka in zanimiva razprava. Iz nje je bi- lo ugotoviti, da so v ptujski »Svobodi« delali, vendar niso opravili tega. kar sc želeli. Z opraA-ljenim delom pa so lahko kljub temu zadovoljni. Ponovno >redvidevajo ustanovitev tam- 5uraškega orkestra, kakor tudi godalnega. Zanimivo je, da je pri ustanovitvi večja težava s pritegnitvijo mladine, kot pa s finančnimi sredstvi. Poseben problem je tudi ptujska gSvobodosamezni zvezki "Winne- toua. Sužnjev, Zaklada v Srebr- nem jezeru in še mnoge druge. Te knjige pa bi Francek kar na- prej bral in motilo ga je, da je moral zjutraj iti v šolo, da ga je popoldne mamica opozarjala na naloge in učenje in ga prosila, naj ji nanosi drv in premoga. Vse to so bile zanj odvratne dolžnosti, ki so ga odvajale od branja. Poleg branja »indijanaric« so bile Francku najljubše zabave igre s tovariši, pri katerih so oživljali boje, ki so bili o njih brali pri Karlu Mayu. Pred ne- kaj dnevi so se zopet razdelili na Indijance in belce in uprizo- rili strašen boj. Loki so se na- penjali, puščice so švigale sem in tja, bojevniki so se s krikom in vikom napadli. Franckova pu- ščica je švistnila Milanu tik pod njegovim levim očesom, za las je manjkalo, da ni šlo oko. Dečku se je po obrazu vlil močan curek krvi, ki se je pomešala z njego- vimi solzami. Jokajočega Milana so spremili tovariši domov. Zve- čer je prišel Francek s svojo mamico k Milanu in oba sta se opravičila za storjeno. Milan in Francek sta si postala zofpet do- bra prijatelja in sklenila, da bo- do tovariši opustili take nevar- ne igre. Milan pa je celo nada- ljeval: »Veš, Francek, pa tudi Kari Mayevih knjig ne berimo več, saj smo se iz njih naučili iger, ki bi mi lahko vzele oko.« Primeri, da se branje Karla Maya krvavo konča, so sicer redki, od časa do časa se pa le dogajajo in opozarjajo na ne- varnost branja knjig Karla Maya. Opisana zgodbica verjetno na- ših mladih bralcev, med kateri- mi je zelo mnogo ljubiteljev in oboževateljev Karla Maya, ne bo odvrnila od branja njegovih knjig, zato bi jih vsaj radi opo- zorili, kako naj bero. Mayeve knjige so napete, pustolovske in so na.šim dečkom, ki si želijo do- godivščin in junaštev, zelo všeč. Takim bravcem priporočamo, da ob branju tudi sami mislijo in presojajo in ugotavljajo po- manjkljivosti. Vsebina povesti Karla Maya je izmišljena in da- leč od resničnega življenja. Vse povesti so več ali manj enake; glavni junak (in to je večinoma Kari May, torej Nemec) srt^čno prestaja vse možne in nemožne nevarnosti, ker je najbolj pame- ten in zvit, ker ima najhitrejše- ga in najbolj razumnega konja ter najboljše orožje, ki ga zna sam najbolje sukati. Skratka — povsod sam.ohvala, hvala nem- ške razumnosti, zvitosti, juna- štva. Dogodki se radi ponavljajo, vse preveč je raznih zločinov. Bralci, ki bodo pazljivo brali te knjige in uporabili tudi svoj lastni razum, bodo našli vse te in še druge pomanjkljivosti. In š" en nasvet ml? iim bral- cem: Poslušajte pri izbiri čtiva nasvete staršev, učiteljev in knjižničarjev. Ti najbolje vedo, katere knjige so primerne za vas v tej, katere v oni dobi. Knjiga, ki ji še nismo dorasli, nam ne koristi, ampak škoduje. K. F-mmmk^^ mbun^ Kamen do kamna ... Vsako leto 31. oktobra se ob dnevu varčevanja spomnimo pre- govora: Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogaja ... Ljudje hranijo danes denar v hranilnicah, včasih pa so ga v starih nogavicah ali pa na pod- strešju. Nekateri so ga zakopali v zemljo, vendar tudi tako shra- njen denar ni bil na varnem. Se- daj prihranke vlagamo na hra- nilno knjižico v denarnem zavo- du, kjer se denarju ne more nič zgoditi razen tega, da ga je ob koncu leta, ko nam pripišejo obresti, nekaj več. Tudi jaz imam svoje prihranke naložene in štedim tako že tri le- ta. Znesek za sedaj še ni visok, vendar upam, da se bo kmalu povečal in da bo znašal toliko, da si bom lahko kupila kolo. ANICA VINDIS, Tržeč pri Ptuju 1. Kateri planet je najbližji Son- cu? 2. Kdaj je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo? 3. Kdo je avtor komedij: »Sen kresne noči«, »Beneški trgo- vec«, »Komedija zmešnjav«, »Kar hočete« in »Ukročena trmoglavka«? '4. Kateri je naš največji otok? 5. Kako se imenuje prvi sloven- ski film? Ta film je nem. 6. Kdo je izumil penicilin? 7. Kdo je Lennie Tristano? 8. Kaj je marrnoset (Cebuella pygm,ala)? 9. Ko je pri nas ura 6 po- poldne, koliko je v Moskvi? 10. Od kod je krenila letošnja Titova štafeta? ODGOVORI: 1. Merkur. 2. 27. februarja 1893. 3. Največji angleški dramatik William Shakespeare (1564— 1616). 4. Krk, ki mejri 408 km». 5. »V kraljestvu Zlatoroga«, ki ga je posnel Metod Badjura. 6. Angleški raziskovalec Sir Aleksander Fleming leta 1929. 7. Ameriški jazz pianist, dušev- ni oče cool jazza. 8. Najmanjša opica, ki živi v južnoameriških pragozdih, dol- ga 11 do 15 cm. Rep ima dolg 15 do 20 cm. 9. Dve uri več — 8. ura (20.). 10. 4. aprila iz Jajca. MAMA se bo v kratkem prelevila v SAMOPOSTREZNICO S pienuma Občinskega odbora SZDL Ormož ' Nadaljevanje z 2. strani Iz poročila, ki ga je na plenu- mu dal predsednik Občinskega odbora SZDL občine Ormož Vla- do Ožbolt povzemamo, da je do- slej SZDL v občini premalo skr- bela za kulturno deln na vas* h in za reševanje nastalih proble- mov. Prosvetno kulturno delo je tesno povezano s proizvodnjo, produktivnostjo dela in seveda, z zavestjo posameznega državlja- na. V občini Ormož je matična knjižnica s 1800 knjigami, osem vaških knjižnic pa ima 3950 knjig. Glede na rec/rganizacijo knjižnic, ki je prišla s tem, da se je v Or- možu nedavno ustanovila matič- na knjižnica, je treba po vaških knjižnicah temeljito pregledati in oceniti knjige ter poiskati za knjižničarje vaških knjižnic in knjižnic sindikalnih podružnic, zavestne, razumne in načitane ljudi. Tem pa je treba nuditi na seminarju osnovno znanje iz knjižničarstva. Menili so, da bi bilo prav izločiti za mladino iz, knjižnic tako zvano »šunt litera- turo«, ki večkrat škodljivo vpli- va na mladino. V občini bo tre- ba poživeti delo prosvetnih dru- štev, pevskih zborov, dramskih sekcij, predvsem pa vaških knjiž- nic- Uvesti bo treba potujočo knjižnico na zaostalih področjih v občini. Ustanoviti je treba raz- ne glasbene sekcije in poživeti tamburaške zbore. Sedaj, ko se nahajamo v začetku sezone, je tr<^ha letnšnie 'n prihodnje leto sestaviti temeljit program dela prosvetnih društev, ki naj bi pritegnila čim širši kro,g obča- nov, Programe prosvetnih druš- tev n'3j bi izdelali skupno s kra- jevnimi organizatijam.i SZDL. Glede knjižničarstva v občini so menili, da mora ormoška ' knjižnica zalagati ostale vaške in sindikalne knjižnice s knjigami, katere si bo izposojevala od 'dru- gih občinskih matičnih knjižnic. V knjižnicah je treba predvsem dopolniti gradivo s strokovnimi kmetijskimi knjigami in z razni- mi sodobnimi političnimi deli. Nižja politična šola v Ormožu Čeprav je že lani taka šola bi- la ustanovljena, tudi letos usta- novitev nižje politične šole v občini Ormož narekujejo potre- be, predvsem pri mladini, tako v sindikatih kot v vodstvenih kadrih osnovnih organizacij ZK. Prav iz tega stališča bo pod po- kroviteljstvom Delavske uni- verze Ormož odprta nižja poli- tična šola. Sola bo razdeljena na oddelke, ki bodo v važnejših centrih v občini. Po en oddelek politične šole bo v Središču, v Ivanjkovcih in pri Miklavžu, v Ormožu pa bosta dva. Vsak oddelek bi naj imel od 20 do 30 slušateljev. Letos ne bo več oddelkov politične šole po- sebej za sindikalne delavce, čla- ne ZK in mladino, ampak bodo enotni oddelki z istim progra- mom, razen Ormoža, kjer bi naj irrteli poseben oddelek s kvali- tetnejšim programom. S poukom na šoli bodo pričeli 4. decembra in bi naj trajal najmanj tri me- sece in bi naj bil v popoldan- .^kem času dvakrat na teden, po vsak^-n predavanju bi naj bil čas za razipravo. Nižja politična šola v Ormožu ima petčlanski upravni odbor, v katerega bodo tudi kooptirali še štiri člane iz vrst slušateljev in predavateljev. Upravni odbor šole je imenoval za upravnika šole tovariša Staneta Ceha. Prva faza dela politične šole je kadrovanje slušr,'^eljev. To pomembno delo bo moč opraviti prek OO ZK, krajevnih organi- zacij SZDL in sindikalnih po- družnic. Sedaj bo treba mladin- cem posvečati več pozornosti glede izobraževanja, predvsem tisitim, ki imajo v?p "^ogoje za sprejem v članstvo ZK, da se pred vstopom v \--te ZK teme- ljito razgleda j o na politi čno- ideološkem in go.'5podarskem po- lju kakor tudi na polju družbe- nega upravljanja. D. R. . DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Kot smo že poročali v prejšnji štHviiki n i ga lista, prireja De- lavska univerza Ptuj pred -vanja v svojih izobraževalnih centrih. Prvo predavanje iz ciklusa pre- davanj o obran^bni vzgoji je bilo v ponedeljek v Markovcih. Pre- daval je podpolkovnik Franc Pla- nine. Predavanje je bilo sprem- ljano s filmcm »Po poteh četrte in pete ofenzive.« V Majšperku je bilo v torek v domu Svobode prvo predavanje šole za starše II. stopnje pod na- slovom: »Družina, otrok, šola in medsebojni odn-f^i«. To predava- nje je imel direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Karel Sepec. V šoli Hajdina in Cirkovce je bilo istega dne pre- gavanje iz prometne vzgoje: »Za- ščitimo otroka v prometu«. To predavanje je imel Viktor Kranjc, upravnik Politične šole. Preda- vanja so bila spremljana s filmi. Pri teh predavanjih sodeluje De- lavska univerza skupno s tajni- štvom za notranje zadeve Ptuj in Avto-moto društvom. Isto preda- vanje je bilo v sredo tudi v gi- mnaziji. V četrtek — danes — bo v Majšperku v šoli za starše drugo predavanje »Zorenje mladega člo- veka in oblikovanje osebnosti«. Predavanje bo ob 18, uri v domu Svobode, predavala bo pa Meta Feldin, upravnica Delavske uni- verze, Pol ure kasneje pa bo v Podlehniku drugo predavanje v šoli za starše »Zakonska zveza in nastajanje družine«, predavala bo tov. Kristina Sepec. upravitelji- ca osnovne šole »T. Znidarič« Ptuj. Isto predavanje brt v nede- ljo ob 8, uri v Zetalah. Ob isti uri pa bo v Cirkulanah prvo pre- davanje iz ciklusa predavanj obrambne vzgoje s filmom »Po poteh čerte in pete ofenzive«. Predaval bo podpolkovnik Franc Planine. dm Misli Ženska ostane hladna, če ji re- češ, da je najlepša na svetu. Vsa iz sebe pa bo, če ji boš rekel, da je najlepša v dvorani. Moževa ljubosumnost z leti pre- neha, ženina pa zraste. Zapomnite si: dandanes kleči pred ženskami samo še prodaja- lec čevljev. Obnoviti staro ljubezen pomeni prav toliko, kakor še enkrat pre- brati prebrani roman. Konec ve- mo že naprej. Ženske sanje so nevarne, ker jih skuša vsaka uresničiti. Iz samega skopuštva je že mar- sikdo ostal samec. V zakonu ljubezen pogosto umre, zato pa ostane živa ljubo- sumnost. Za nevihto v zakonu ni strelo- voda. Ljubezen in alkohol sta dva ekstrema. Alkohol ti zmeša glavo na koncu, ljubezen pa na začetku. Mož je glava družine, žena pa vrat. Zato se mora glava obrača- ti, kakor želi vrat. Ženska brez okusne obleke j« kakor ptica brez perja. TRI DNI NA DOLENJSKEm Pred štirinajstimi dnevi so se dijaki zaključnega razreda ptuj- ske gimnazije udeležili >Literar- no-pešadijske€ — tako bi jo po prehojenih kilometrih lahko ime- novali — ekskurzije po Dolenj- ski. Pa niso samo pešačili, na- učili so se tudi marsikaj novega in, predvsem, spoznali dobršen kos tistega dela slovenske zem- lje, ki je med NOB odigral ta- ko pomembno vlogo. Ekskurzija! Po razredu je za- vršalo in čeprav nismo več otro- ci, smo se skoraj po otroško raz- veselili profesorjevega predloga o trodnevni literarni ekskurziji paj lotili pisateljevanja? Kje ne- se ne bomo tam spodaj vsi sku- haj lotili pisateljevanja? Kje ne- ti! Verjetno ni težko ugotoviti, da gre le za obisk kraja, bolje rečeno majhnih vasic, v katerih so bili rojeni mnogi slovenski li- terarni ustvarjalci od Trubarja, ki je s svojim lAbecedarjem« in >Katekizniom< postavil te- meljne kamne slovenski knjigi, prek Levstika in Stritarja, do vseh drugih, ki jih je ta zemlja že rodila, pa njih imena niso ostala zapisana samo v analih zgodovine, tistih malih vsakda- njih ljudi. Po utrudljivi nočni vožnji nas je na Turjaku pozdravilo pre- mpo jesenjo jutro. Prizor, ki se nam je nudil ob pogledu na Turjaški grad, oblit s prvimi sončnimi žarki, ki jim je uspelo, pretrgati gosto meglo, je nepo- zaben. Kot da bi se razvaline hotele tudi nant pokazati v vsej svoji moči, ki je rodila epopejo, začeto že za časa turških vdo- rov, ko je grad nudil do^bro za- vetje grajski gospodi, in ne čast- no končano v NOB, ko je služil kot močno oporišče italijanski in belogardistični vojski, tako da so ga partizani le s težavo zavzeli, pri čemer je bil tudi ob- čutno poškodovan, ^e km hoda in že smo si od blizu ogledovali razvaline, iz katerih poskušajo danes s pridnim obnavljanjem ustvariti zanimivo turistično točko. Prepričali smo se, da Pre- šernov verz: >nrast stoji v Tur- jaškem dvoru...« iz njegove >Turjaške Rozamunde<, ne ustre- za popolnoma dejstvom, saj o kakšnem hrastu v bližini gradu ni niti sledu, pa tudi najstarej- ši domačini ne vedo o njem po- vedati ničesar. No, Prešeren si je takšne majhne laži smel pri- voščiti. Od Turjaka nas je pot vodila mimo Velike smreke s spomeni- kom >Zrtvam fašističnega teror- ja« proti Rašici. Sponiin na Tru- barja nas je zopet poskušal >po- peljatic daleč v preteklost. Vpra- šanje je seveda, če lahko takšen sprehod uspe le ob pogledu na spomenik z na|)isom: >Lubi Slo- venci! Mi smo, Bog vej, dosti zmišljovali, s kakovimi puhšta- bi to našo besedo.. Pol ure 1 stanovanje, pol muzej. Tu smo si v senci zname- nitega kozolca Levstikovega so- seda llije, pod katerim je Lev- stik ustvarjal svojega "Martina Krpana, nabrali novih moči, da smo popoldne prek Gregorja in skozi Sodražico lahko nadalje- vali pot na Travno goro. Verjet- no ne bo nikogar zanimalo, da smo že skoraj v temi prišli tja, skrajno izmučeni, pa vendar ve- seli in dobre volje. Energije pa vendarle ni bilo dovolj, da bi nas poskočni ritmi izpod gra- mofonske igle lahko pripravili k plesu. Veseli smo bili, da smo lahko čimprej zlezli v postelje in se prepustili težkemu snu, ki ga povzroči velika utrujenost. .^e vedno ne popolnoma pri močeh in ? ožuljenimi nogami smo se nas^lednje jutro spustili zopet v dolino, toda tokrat proti drugi strani — proti Ribnici. Na znamenito suho robo nas je spominjal le turistični urad z množico spominčkov, ki jo pred- stavljajo v miniaturi. Nismo imeli veliko časa za ogled mesta, ker nas je vlak kmalu >poteguil« do Kočevja. Tu smo se nasta- nili, seveda le za eno noč, v di- jaškem domu. Zvečer, l)ila je sobota, smo tja do pol enajste kramljali in ])lesali z gojenci v njihovi klubski sobi. Bilo je ze- lo })rijetno in hoče.š nočeš sem moral pomisliti tudi na ptujski Dijaški dom, ki prej sjiominja na srednjeveške trdnjave kgat kot naš. ptujski, in katerega teži.šče je predvsem na NOB. saj je to izpisalo najsvetlejše in tudi naj- slavnejše strani kočevske zgo- dovine. Nepregledni gozdovi so nudili odlično zavetje partizan- ■^kim enotam, da je to bil eden izmed prvih ostoboj''nih delov slovenskega ozemlja, prav tako I pa tudi mesto znamenitega ko- čevskega zbora, katerega 20-let- nico smo praznovali v prvih dneh oktobra. Na spominski plošči v šeškovem domu, ki nosi ime velikega kočevskega revo- lucionarja, so vklesane besede iz Kardeljevega govora na tem zboru, ki najbolje govore o po- niend>nosti ljudske oblasti v ti- stih težkih dneh: »Ljudska ob- last, ki raste iz sedanje borbe, ni od zgoraj vsiljena. Ona je zrasla iz naroda samega, ustva- ril jo je slovenski narod v svo- ji najtežji in najbolj junaški borbi in zato najbolj odgovar- ja našemu ljudstvu.< Popoldne smo se zopet znašli na železniški postaji. Se nekaj ur vožnje in končana je bila naša ekskurzija. Zahtevala j6 mnogo naporov, a nam za pla- čilo dala nekaj lepih s[)Oininov na naš/) Dolenjsko, njene ljudi in običaje. Zdi se mi, da se v teh krajih ponos oli .spominu na zgodovino turških bojev in na začetnike ter obenem prve »ve- likane« slovenske književnosti meša in pre]ileta s ponosom na še živo, zmagoslavno, a kljub temu nekoliko grenko epopejo narodnoosvobodilnega boja. Drago Sulek Ptujski dijaki pred spomenikom NOB v Kočevju PTUJ. DNE 31. OKTOBRA 19fi3 TEDNIK Strnfi 5 Naše zdravje o VIDU IN SLUHU Skoraj vse, kar vemo o svetu, smo zvedeli prek oči in ušes. Po- mislimo samo, koliko stvari smo od jutra videli in koliko različ- nih zvokov slišali. Le težko si moremo zamisliti, kako strašno bi bilo življenje, ko bi nenado- ma zgubili vid in sluh. Mnogo je ljudi, ki žive v sve- ti .popolne ali delne teme ali pa tišine. Mnogim^od njih pa bi bilo življenje drugačno, ko bi pravi čas vedeli kaj več o svojih ču- tildh vida in sluha. Ce se dobro seznanimo z njihovim ustrojem in načinom delovanja, se bomo laže izognili okvaram in obole- njem. Oko - čutno za vid Človeško oko ima obliko kro- gle približno 2,5 cm premera. Leži dobro zavarovano med kostmi prednjega dela lobanje. Veke ščitijo pred prahom in žu- želkami prednji del očesa, ki ga prekriva prozorna opna, imeno- vana roženica. Stalen tok vlage iz solznih žlez roženlco čisti in vlaži. Obarvani del očesa, imenovan šarenica, uravnava množino svetlobe, ki vstopi v oko. Ob močni svetlobi se mišice šareni- ca skrčijo, s tem zožijo okroglo odprtino, zcnico ali punčico, in tako pride v oko manj svetlobe. V šibki svetlobi postane zenica večja in spusti v oko več luči. Zenica je videti črna, ker za njo ni svetlobe, enako ka'k^^ je vi- deti črn vhod v temno sobo. Z uravnavanjem pravšne količine svetlobe .pomaga zenica ustvariti v očesu jasno, ostro začrtano sli- ko. V notranjosti očesa potujejo svetlobni žarki skozi prozorno lečo, ki leži tik za zenico. Leča je ovalne oblike; lomi svetlobne žarke tako, da jih zbere v go- rišču na zadnjem delu očesnega zrkla, na tako imenovani mrež- nici. Samo očesno zrklo je votlo in napolnjeno s prozorno žoliča- sto tekočino, zato žarki zlahka potujejo skozenj do mrežnice. l.Irežnica vsebuje zelo občut- ljivo živčno tkivo, ki sprejema svetlobne žarke (sliko) in jih spreminja v živčne dražljaje. Ti dražljaji potujejo po vidnem živcu v možgansko skorjo. Oko samo torej ne vidi, pač pa mož- gani. Tam se slika, ki je bila v očesu sprejeta obrnjena in z gla- vo navzdol, spet obrne, tako da jo pravilno zaznamo. Mrežnica vsebuje vidne čut- nice, ki so občutljive za razne barve. To nam omogoča, da vi- dimo svet v barvah in ne črno- belo kaikor nekatere živali. Barv- na slepota je stanje, pri katerem vidne čutnice niso občutljive za vse barve. Ta napaka je dedna. Približno 1 moški izmed 25 in 1 ženska izmed 200 sta prizadeta z večjo ali manjšo stopnjo barvne slepote. Popolna barvna slepota, to je črno-beli vid, je zelo red- ka. Najpogostejša oblika je ne- siposobnost razlikovanja rdeče in zelene. Barvno slepi voznik razlikuje rdeče in zelene pro- metne luči po razliki v njihovi jakosti. Ve tudi. da zgornja luč pomeni »stoj«, spodnja pa »vo- zi«. Svetlobni žarki, ki vstopijo v oko, se morajo lomiti pod ravno pravšnimi koti, da zarišejo jas- no, ostro podobo na mrežnici. Čim bliže je predmet, ki ga gle- damo, tem bolj se morajo lomi- ti. Pri tem igra važno vlogo ro- ženica, glavno pa seveda leča. Ta je v sredini debelejša kot ob robovih in je pritrjena v zrklo z drobnimi mišicami in veznim tkivom. Te mišice lečo bolj aH manj stiskajo, da postane bolj debela ali bolj ploščaita, kolikor je pač potrebno, da dobimo na mrežnici jasno sliko. Temu pra- vimo prilagoditev očesa. Ko pri- haja človek v leta. se mu očesne leče teže prilagojujejo, zato slabše vidi bližnje predmete. Umetne leče v naočnikih poma- i gajo očesu pri prilagoddtvi. Kadar gledamo kak predmet z obema očesoma, se vsako zrklo obrne malenkost navznoter, ta- ko da svetlobni žarki s predme- ta vstopijo skoz zenici obeh oči. Vsako oko vidi predmet pod ne- koliko drugačnim kotom. Ce gle- damo z obema očesoma kak predmet, potom pa zapremo eno in nato drugo, opazimo, da je obseg predmeta, ki ga vidimo z obema očesoma, drugačen od obsega, ki ga vidimo z vsakim očesom ločeno. Sliki Iz vsakega očesa se v možganih prekrljeta v eno samo podobo, ki Ima glo- bino. Temu pravimo globinsiko aH stereoskopsko gledanje. Dober vid nam utegnejo po- kvariiti napake v zgradbi očesa, bolezen, zastrupitev ali poškod- be. Večina očesnih napak je po- sledica napak v obliki očesnega zrkla. Mrežnica utegne biti pre- blizu ali predaleč od leče. možne so nepravilnosti v zakrivljenih ploskvah očesa. Kadar je zrklo prekratko, je mrežnica preblizu leče, zato se žarki z bližnjih predmetov ne moreio strniti v gorišče na mrežnici. Podoba je motna. Le- ča pa lahko zbira v gorišču na mrežnici žarke z oddaljenejših predmetov. Hibo imenujemo daljnovidnost. Daljnoviden člo- vek vidi bližnje predmete jasno le, če napenja lečne mišice. Stalno obremenjevanje teh mi- šic povzroči bolečine v očeh. Ce j 2 zrklo predolgo, vidimo nejasno zato, ker se svetlobni žarki z oddaljenejših predmetov zbirajo v gorišče pred mrežnico. Motne slike ne more izostriti no- ben manever lečnih mišic. Zelo bližnje predmete pa oko ujame v gorišče, ker se leča tem lahko prilagodi. To stanje je kratko- vidnost. F»ri nekaterih so zakrivljene površine mrežnice in leč nepra- vilne. Svetlobni žarki se neena- komerno lomijo in ne morejo stvori ti na mrežnici jasne slike. V takem primeru govorimo o astigmatizmu. Gibanje očesnega zrkla urav- navajo trije pari mišic, ki omo- gočajo, da obračamo pogled z enega predmeta na drueega. Po- gostna hiba, ki je posledica dej- stva, da imamo dvoje oči, je škilavost. Normalno možgani usklajujejo gibanje mišic obeh očes. Včasih pa zaradi napake v rasti mišic tiste enesta očesa močneje vlečejo kakor mišice drugega. Eno oko se zato obrne v zahtevani smeri predaleč, zato obe očesi nista usmerjeni na isti predmet. Ko se dojenček uči uporabljati obe očesi, je videti. (Nadaljevanje na 6. strani) NOV OTROŠKI VRTEC NA BREGU Stanovanjska skupnost Ptuj gradi na Bregu nov otroški vr- tec, kateri bi naj po predvide- vanjih bil končan do 29. nov. letos. Dela 4)odo stala okrog 20,000.000 din. Gradbena zemelj- ska dela izvaja Stanovanjska skupnost v lastni režiji, montaž- na dela pa bo izvedel lastii kom- binat >Pomnrka« iz Murske So- bote. Vrtec bo lepo in sodobno opremljen na površini okrog 250 m!" in bo imel dve učilnici, pisarno, potrebne garderobe s sanitarijami, priključen bo na mestni vodovod in bo imel cen- tralno kurjavo. Na sl^ki: zemelj- ska dela za vrtec so v glavnem že končana. Foto: D. Z. NA CIPRU — TURISTIČNA POLICIJA Na otoku Cipru je vlada usta- novila turistično policijo z name- nom, da bodo policaji na uslugo turistom, ki obiskujejo otok Ci- per. Pripadniki te policije so raz- deljeni na posebne formacije in se nahajajo pri vseh važnejših turističnih zanimivostih, kjer da- jejo turistom pojasnila In Infor- macije. GRADNJA ŽELEZNIŠKIH PROG V ZSSR Pred nedavnim so v Sovjetski zvezi objavili, da bodo letos zgra- dili 5000 km novih železniških prog. Istočasno je ministrstvo za promet Sovjetske zveze objavilo, da bodo približno 2500 km prog elektrificirali. - • - V ŠVICI NARASCA PREVOZ AVTOMOBILOV SKOZI GORSKE PREDORE V letu 1962 je v Svici šlo skozi Sent-Gotthardskl predor 264.077 osebnih motornih vozil. To je za 31 odst. več kot prejšnje leto. Skozi Simplonski predor pa seje prepeljalo 86.177 osebnih avto- mobilov celo za 60 odst. več. Tem podatkom ustreza tudi av- tobusni promet PTT-uprave. ki je leta 1962 prevozila 27,850.000 potnikov. To je za 6,8 odst. več kot prejšnje leto. Humor PAMETNO VPRAŠANJE Janez je hudo rej en. zato mu pogosto nagaja srce Zdravnik mu svetuje dieto: »Samo malo lahke Juhe In par koščkov prepečenca boste lahko jedli dvakrat na dan « Janez preplašeno zajeclja: »Kdaj? Pred jedjo ali po jedi?« ^ TEZKO ZASLIŠEVANJE Sodnik, ki je hudo Škilil je Imel pred seboj na zatožni klopi tri obtožence. Obrne se k prve- mu In ga vpraša: »Kako vam je Ime?« Tedaj vstane drugi obtoženec in pravi: »Franc Potišek.« Sodnik: »Vas nisem ničesar vprašali« Pa se dvigne tretji obtoženec: »Saj tudi nisem ničesar rekel!« mM SLOVENSKA CONSKA LIGA Aluminij :Svoboda [Ljubljana] 2:3 [1:1] v nedeljo se je enajstoricai »Aluminija« zopet predstavila domačemu občinstvu v boju za točke. V goste so sprejeli za na- sprotnika tretje plasirano mo- štvo SNL, precej časa tudi prvo- plasirano, moštvo Svobode iz Ljubljane. Tekma je * bila po- membna za obe moštvi, kar se je tudi pozneje pokazalo kot tež- ka psihična obremenitev, pred- vsem pri domačinih ob dogodkih na igrišču. Prvi polčas se je začel s teren- sko premočjo domačih igralcev, ki so neprestano oblegali vrata Svobode. V enem izmed ostrih napadov je žoga zadela igralca Svobode v kazenskem prostoru v roko, nakar pa sodnik kljub protestom domačih igralcev sploh ni reagiral. Do spremembe rezultata je prišlo šele v 23. mi- nuti, ko je Špehonja dosegel vodstvo za domačine. Po tem za- detku pa so se predramili tudi gostje in začeli nevarneje napa- dati vrata Aluminija. Izenaču- joči zadetek pa so dosegli po srečnem naključju dve minuti pred koncem prvega polčasa, ko je streljana žoga s strani doma- čega igralca zadela v nogo na- padalca Svobode in se znašla v mreži »Aluminija«. Po tem za- detku so se dogodki na" igrišču umirili in so igralci odšli na za- služen odmor. V drugem polčasu so igralci domačega moštva ponovno ostro napadali, včasih tudi z osmimi igralci, kar je bilo taktično za' oslabljeno obrambo zgrešeno, toda kljub temu so po prodor- nem Muršecu oonovno dosegli vodstvo 2:1 v 47. minuti. Po tem zadetku pa so se na igrišču za- čeli odvijati dramatični dogodki, ki so dosegli višek v 53. minuti, ko je pristranski sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Svobo- de. To je storil popolnoma ne- upravičeno zato, ker se je doma- či vratar boril za žogo z igral- cem, ki je ležal na zemlji in ni bilo nobenega oviranja pri stre- ljanju na gol ali v neposredni akciji. S to odločitvijo je sodnik oškodoval domače moštvo, ki ni znalo zaigrati več tako kot v začetku; po drugi strani pa dal igralcem Svobode misliti, da je na njihovi strani in so ti začeli ostro igrati, zraven tega pa so še dosegli zmagoviti gol v 67. mi- nuti igre. S tem je bila usoda domačega moštva zapečatena. Dogodki na igrišču so poka- zali, da bi domače moštvo lahko zmagalo kljub visoki uvi....Utvi Svobode, za kar pa je glavni krivec, da se to ni " zgodilo, pristranski sodnik Bertok iz Ko- pra, ki je s svojo odločitvijo v 53. minuti psihično demoralizi- ral domače igralce, ki so do te- ga trenutka prevladovali na igrišču in navduševali domače občinstvo. Aluminij je nastopil handica- piran brez naj'boljšega vratarja, ki ni nastopil zaradi poškodbe. Aluminij: Lončarič, Markovič, Muršec, Gerečnik, Mesarič, Vo- dušek, Avbeli. Teodorovič, '"^o- vač. Loboda, Spehonja. Svoboda: Jazbinšek, Banjanac, Torkar, Pire, Djukič, Toni, Va- lj avec, Alibegaič, Kneževič. Sla- nič, Mestek. Tekmo si je ogledalo okoli 500 gledalcev, ki nezadovoljni zapuščali igriščr •■> se ozirali za neobjektivnim sodnikom, ki je bil glavni krivec dogodkov na igrišču. V - 'eljo je prosto za vsa mo- štva, 10. novembra pa se »Alu- minij« sreča s težkim nasprotni- kom na tujem terenu — Slova- nom v Ljubljani. V. M. OJSTRICA-DRAVA 1:2 (1:1) v nedeljo, 27. oktobra, so go- stovali nogometaši ptujske Dra- ve v Dravogradu, kjer so se po- merili v 8. kolu mariborsko- murskosoboške nogometne lige z domačo Ojstrico. Igralci Drave so se borili proti dvema nasprot- nikoma — proti enajstorici Oj- strice in nemogočemu igrUču, ki je polno kotanj — skratka, igri- šče je nemogoče za normalno nogometno igro. V vodstvo so prišli najprej do- mači v 17. minuti prvega dela igre. Srednji krilec je streljal prosi rel iz razdalje 20 me- trov; silovito streljana žoga se je odbila od prečke v vrataria Ivartnika in potresla mrežo. Po nekaj neuspešnih napadih je obramba domačih končno kapi- tulirala: branilec Ojstrice je igral z roko pred vrati in doso- jeno 11-metrovko je realiziral Nežmah. Neka i minut pred kon- cem prvega polčasa je dosodil sodnik še eno 11-metrovko, toda t';krat v korist domačih. Srednji krilec je močno streljal, toda v vratnico. V drugem delu je po- vedal Dravo v vodstvo Zmazek, potem ko je usmeril v vrata le- po podano žogo (Plajnšek). Na- padalci Drave so imeli še nekaj priložnosti za {»višanje rezulta- ta, toda žoga ni hotela v mrežo. Proti koncu tekme so hoteli do- mači na vsak način izenačiti, to- da obramba Drave je bila vselej na mestu in ostalo je le pri re- zultatu 2:1. Na tej tekmi so dokazali Igralci Drave, da se znajo boriti tudi na tujem igrišču in zmaga- ti. Prav vsi so se trudili za ugod- nejši rezultat, vendar moramo pohvaliti Erhatiča, Lipovška in debutanta Krambergerja v vlo- gi zveznega igralca. Vratar Ivartnik ni imel najboljšega dne in je kriv za prejeti gol. Sodil je z napakami inženir Operčkal iz Kid^-ičevesa. V ne- deljo, 3. nov. 1963, je Drava prosta, medtem ko se sreča v predzadnjem kolu s Kovinarjem 'iz Maribora na domačem igrišču, gostuje v zadniem kolu 17. no- vembra v Racah. -REL ŠTAJERSKA CONA USPEL REVANŠ Drava-PartIzan (Celje) 18:12 (8:7) Rokometaši Drave so v ne- deljo potrdili svoj uspeh s tem, da so v letošnjih prvenstvenih tekmah ostali doma neporaže- ni. Tudi zelo dobra ekipa celj- skega Partizana je morala pre- 3ustiti obe točki Ptuju. To je 3il drugi poraz Partizana v le- tošnjem tekmovanju in ga je poleg Drage premagala edino le ekipa mestnega rivala Želez- ničarja. ki tudi premočno vodi v štajerski ligi. Ža nedeljsko tekmo lahko re- čemo, da je bila zelo lepa in di- namična, Domačini so začeli od- lično in že v četrti minuti v0j- strici< je bil nepričakovan, ven- dar zaslužen. Po prosti nedelji se lahko temeljito pripravijo za srečanje proti Kovinarju, ki bo naslednjo nedeljo v Ptuju. — Nogometaši v občinski ligi bodo v nedeljo nadaljevali z osniim kolom. Ze sedaj lahko trdimo, da je enajstorica TA P zanesljivo jesenski prvak, saj je še edina ekipa brez poraza. Boj bo le za drugo mesto, za kate- ro se potegujeta »Kovinar« in >Pekar<. ROKOMETAŠI: Rokometaši bodo v nedeljo odigrali zad- nje prvenstvene tekme v letoš- njem letu in bodo nato do mar- ca odšli na zaslužen počitek. Moška ekipa gostuje v Rade- čah, kjer nima kaj pričakovati, ženska ekipa pa sprejme v go- ste Brežice. Čeprav sta obe eki- pi na repu prvenstvene lestvi- ce, dajemo vseeno prednost do- mačinkam, saj so gostje v letoš- njem tekmovanju osvojile le točko. NOVOST NA SMUČARSKIH PROGAH V Garmisch-Partenkirchenu je firma K. Hinz prijavila patent »Liftkarteboy«. Vozovnico za lift bo smučar lahko zaupal posebne- mu primežu Iz plastične mase, pritrjeno na smučarsko palico malo pod držajem. Nič več ne bo treba vleči z rok mokre roka- vice, brskati po žepih in doživ- ljati ie druge n^rijetnosti. Pa- tent pa Se nI preikušen, ne ve se še, koliko zdrži, posebno ko- likšne in kakSne padce pri smu- čanju. Zanimivo pa je, kako se gneči smučarjev okoli prog stre- že. • BUENOS AIRES: na mednarodoUi avtomobilskib dirkah ta Tellko nagrado Argentine Je ▼ nesreCi izenMlo Življe- nje 6 ljudi. Argentliiec Oelarea t sovo- zaCem se Je at)il. ko se Je zaletel t dre- vo. Dva sodnika sta se nblla, ker te Je vnelo letalo, v katerem sta spremljala dirko, dva gledavca pa sta bila mrtva, ko Je vrglo s steze neki avtomobil. • ZAOREB: v tekmovanja za zlato zve- zdico tSportskib novostlc Je zmagal t X. kolo BnbanJ (2agreb) s 8 toCkami pred Vranješem (Čelik) 5, KlanCnlkom (»Mariborc) 4. Matkovičem (Varteks) 3, JankoviSem (Bosna) 2 in ReleSeviiem fSloboda) 1. v skupni razvrstitvi vodi še vedno ArneiCiC. Na lestvici strelcev Je v vodstvu Dražit (Zagteb) z 10 goli. .... OBČINSKA NOGOMETNA LIGA v 7. kolu občinska nogometne lige prav gotovo preseneča po- raz Gorišnice s predzadnjim na lestvici Desternikom. Delno pre- seneča tudi neodločen rezultat srečanja TGA — Markovci. Re- zultati so naslednji: TAP — Videm 4:0, Kovinar — Rogoznica 4:1, Pekar — Ti- skarna 4:1, TGA — Markovci 1:1, Desternik — Gorišnica 2:1. V 7. kolu občinske nogometne kami, pred Kovinarjem 10, Pe- karjem 8 idt. V naslednjem ko- lu bodo igrali: Pekar — TGA, Rogoznica — Tiskarna, Hajdina — TAP, Markovci — Gorišnica, Kovinar — Desternik. Videm — Dornava. Vse tekme bodo na igriščih prvoimenovanih. Stran 6 " v ' K OPREMLJENO SOBO išče usluž- benka. Naslov v upravi. MESTNI KINO PTUJ predvaja 1. novembra sovjetski film »OPERACIJA KOBRA«. KINO GORIŠNICA predvaja 3. novembra francoski film »BURLAKI Z VOLGE«. KINO 0RM02 predvaja 2. in 3. novembra fran- coski fUm »NAIVNA DEKLETA«; 6. in 7. novembra japonski film »LJUDJE-TORBEDA«. KINO ZAVRC predvaja 3. novembra jugoslo- vanski (cinemascope) film »NAD- STEVILNA«, Polna luna bo v petek, I. no- vembra, ob 14.56. Napoved: Med četrtir in šestim novembrom bodo manjše dežne padavine, ki bodo legah okrog 800 m višine prešle v sneg. Med pi^m in tretjim ter med sedmim in dese- tim novembrom bo lepo vreme. OPOZORILO! Svarim vsako- gar, ki širi neresnične govorice o moji ženi, da ga bom sodno zasledoval. Curk Andrej, Ptuj, Ljudski vrt. OBVESTILO Da bi ustregli željam ljubite- ljev rib, obveščamo javnost, da je naše podjetje uredilo v obra- tu Slovenske gorice (prej Koro- šec) ribjo restavracijo, ki dnev- no pripravlja razne vrste mor- skih in sladkovodnih rib. Po- strežem boste tudi s paškim si- rom, pršutom in pristno dalma- tinsko kapljico po zmernih ce- nah. Glede, ureditve mlečne resta- vracije v sedanjem obratu Ka- varna Evropa obveščamo cenje- ne goste, da bomo takoj pristo- pili k popolni sodobni ureditvi lokala in ne drugo leto, kot je bilo prvotno predvideno. V zadnji številki Tednika je bil objavljen članek, ki se na- naša na avtobusno postajo, izra- žajoč bojazen, da potniki v zim- skih mesecih na postajališču ne bodo imeli strehe, niti se ne bo- do mogli kje ogreti. V zvezi s tem obveščamo avtobusne pot- nike, da bo Avtobusno podjetje Maribor že v prvi polovici me- seca novembra 1963 uredilo v zaprtih prostorih prodajo vozov- nic s primerno čakalnico, ki bo ogrevana. Da bi avtobusnim potnikom še bolj ustregli, bo tu- di naše podjetje v doglednem času premestilo bife v zgradbo, kjer bo dovolj prostora za ča- kajoče potnike. Prav tako pa bo- do tudi lahko postreženi s topli- mi jedili in raznimi pijačami. Uprava GP »Haloški biser«, Ptuj Osebna kronika Učitelj: »Kako dolgo sta osta- la Adam in Eva v raju?« Pepček: »Do jeseni, gospod učitelj, prej niso bila jabolka zrela!« Rodile so: Emeršič Rozalija, Gradišče 51 — Silva; Lončarek Barica, Zlogonje 120, Ivanec — Josiipa; Grah Ana, Stuki 19 — dečka; Hameršak Marija, Pod- vinci 130 — Marico; Kodrič Ne- ža, Podlehnik 56 — Ireno; Kranjc Terezija, Strmec 14 — Zdenko; Holzdnger Frida, Lipo- glav 46, Slove ska Bistrica — Lavro; Zagoršek Terezija, Mez- govci 32 — dečka; Šalamun Ne- ža, Stogovci 31 — Dorico; Ha- meršak Marija, Sp. Velovlak 43 — Branka; Stubičar Lucija, Cvetlinska Jazbina 98, Ivanec — dečka; Obadič Marta Virje 3, Varaždin — Dragico; Geč Pavli- na, Frankovci 18 — Franca; To- mi,...č Ivanka, Trubarjeva deklico. Mlakar Stanislav, Cirkovce 20, in Vinko Frančiška, Mariborska c«sfta 13. Stubičar, rojen 22. 10. 1963, umrl 22. 10. 1963; Cenčič Milivoj, Vičavska pot 10, rojen 1917, umrl 24. 10. 1963; Bezjak Ivana, Budina 67, rojena 1886, umrla 26. 10. 1963; Rozman Andrej, Bu- dina 21, rojen 1888, umrl 27. ok- tobra 1963. Humor MLADI PRUATELJ RADIA »Oče! Ce zavrtim semle — kaj dobim?« »Dunaj!« »In če zavrtim na to stran?« »Prago!« »In tu?« »Eno okoli ušes!« I OTROŠKA Malemu Mihcu so rekli, da je očka naročil bratca. Rodili so se trojčki. In mali Mih?' očita ma- mi: »Ali nisi mogla tega ti sama naročiti, mama? Kaj ne veš, da očka jeclja?« Oče vpraša sina: »Katero je bilo /o žensk epotičje?« Sin pomisli in reče: »Evino smokvino pero!« »Štefka! Skočite k sosedom nad nami in jih vprašajte, ali so neumni, da delajo t-' *en trušč!« »Ali naj počakam na odgovor, gosipa?« NOVA MODA >Odkar nosijo žens-ke kratke frizure, včasih že ne moreš več ločiti moškega od ženske.« >Ze, že, toda pleše pa ne spra- vi nobena ženska skupaj!« MLADA PAMET »Zakaj si se dal ostriči na ba- lin, Mihec?« >Eh, saj veš, tetka, da sicer nimam nikoli miru pred oče- tom, ki me vedno zgrabi~~2a la- se!« OVEN (od Zl. marca do 20. apnia) Odveč je vsak strah pred preizkušnjo, ki jo boste od- lično prestali. Večkrat se oglasite pri prijatelju, ki se vas zelo veseli. Edini ste med vrstniki, ki so vztrajali pri svo- jih načrtih. V kratkem se boste od veselja razjokali. BIK (od 21. aprila do 2<1. maja) Brez skrbi se odločite za prijateljstvo a fantom, ki vara je nesebično vdan. Izvrstno vam pri^^toja vloga posrednika med občutljivimi in ravnodušnimi znanci. Koristno izrabite prosti čas. Nikar ne obupajte v težavah, kar ni navada neustrašnih ljudi. DVO.ICKA (od 21. maja do 22 .1uni.ia) Z denarjem imate smolo; če ne boste previdnejši, ga bo- ste še enkrat izgubili. Ne vračajte se nazaj po isti poti. Odkrit pomenek vam vrne dobro razpoloženje. Ne jezite se zaradi malenkosti. RAK (od 23. Junija do 22 julija) Nepričakovane pozornosti boste zelo veseli. OdU>čno in energično ee lotite dela, ki ste ga sami radi prevzeli. Ne popuščajte v stvareh, za katere ste prepričam, da imate prav. LEV (od 23. julija do 22. avgusta) Nobena stvar nima samo sončnih strani; upoštevati mo- rate tudi neugodnosti. Ne obljubite, česar ne boste izpol- nili. Najboljše bo, da se pobotate s prijateljem, ker sta prišla navzkriž zaradi malenkosti. DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra) Uspe vam večina del. ki se jih lotite dovolj resno. Ma- lih stvari ne smete podcenjevati, sicer tudi velikih ne boste opazili. Laže boste sprejeli kritiko drugih, če boste dovolj samokritični. Ne zamudite priložnosti za ureditev važnega problema; od njega zavisi več stvari. TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Spoznali boste prijetne ljudi. Z zgledi dokažete, da ste napredni in humani. Prejete nove vesti vas bodo spodbu- dile h koriistnim dejanjem. Napačno besedo lahko izrečete, pre/klicati pa jo je mnogo teže. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) Raje se postavite z vnemo za stvar kot s kljubovalnostjo. Ne dajte se pregovoriti, da bi pozabili na dano obljubo. Zbrani se loti-te dela, sicer ne boste uspeli. Ostanite pri svoji odločitvi. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) Mala presenečenja vas ne smejo motiti na življenjski poti. Ne rmešujte se v spore drtigih. Načrti so^ le očijte talko, da se zagledate v daljavo. d) Ne obremenjujte oči, kadar ste bolni ali utrujeni. 2. Neprava vrsta svetlobe očem enako škoduje kakor pre- šibka svetloba. Zato... a) Kadar berete, pišete, šivate in podobno si zagotovite dovolj svetlobe, ki pa naj ne bo preveč bleščeča. b) Ce berete na soncu, naj vam ne sveti na papir; ne glejte v sonce ali zraven njega. Dojenčku zmeraj z._ _lonite ■oči, kadar ga peljete na sonce. d) Ce vam očesni zdravnik svetuje, uporabljajte sončna očala ob močnem soncu poleti in v snegu pozimi. (Dalje prihodnjič) b) Uporabljajte samo svojo brisačo. c) Zavarujte si oči med delom, ki ogroža vid, z očali ali zaslo- nom. d) Prpvidno ravnajte z ostrimi predmeti, strelnim orožjem itd. e) Pazite, da se otroci ne igra- jo s škarjami, noži, puščicami, fračami. f) Ce se vam oko poškoduje ali vname, takoj k zdravniku! Ne zdravite se sami. 4. Oči se skozi življenje raz- vijajo in spreminjajo. Zato... a) V otrošt\m in dobi dorašča- nja hodite na očesne preglede vsako leto, pozneje vsakih nekaj let. b) Ce se vam oči prekomerno utrujajo, je prav tako t)otreben zdravniški pregled. c) Brž ko opazite znake peša- nja vida, pohitite k očesnemu zdravniku. Mfiis Dz oiimj'oMn Zvok potuje skozi zrak podob- no, kakor potujejo valovi po po- vršini ribnika, če vržemo vanj kamen. Zvočni valovi prepotu- jejo okoli 300 metrov v sekundi. Med zvočnimi valovi v zraku in dojetjem i^voka v možganih je čudovito zgrajen slušni mehani- zem — uho. Uho sestoji iz treh delov: iz zunanjega, srednjega in notra- njega ušesa. Zunanje vho obsega uhelj in sluhovod, ki vodi v no- tranjost glave. Uhelj lovi zvoke in jih usmerja po sluhovodu. Ce prislonimo za ušesa dlani, uja- memo več zvočnih valov in sli- šimo V:lje. Pes doseže isti uči- nek s tem, da dvigne ušesa. Dla- ke v sluhovodu in žleze ki iz- ločajo ušesno maslo, varujejo uho pred tujimi telesi in kuž- nimi klicami. Konec prihodnjič. Iz programa RTV Ljubljana NEDEUA, 3. novembra 6.00—8.00 Dobro jutrol 6,05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 6.30— 6.35 Napotki za turiste. 7.00—^7.15 Na- poved časa in poročila. 7.40—7.50 Po- govor s poslušalci. 8.00 Mladinska ra- dijska igra. 8,38 Z mladimi pevci po sve- tu. 9.00 Poročila. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 U tujih kon- certnih odrov. 11.30 Nedeljska reporta- ža. 11.50 Solistični instrumenti zabavne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — H. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.10 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.50 Koncert pri vas doma. 14.10 Nekaj melodij — in nekaj ritmov. 15.00 Napoved časa. poročila in vre- menska napoved 15.15 Skladbo Dvoraka in M'usorgskega 16.00 Humoreska tega tedna. 15.20 Naš glasbeni avtomat. 17.00 Poročila. 17.05 Majhni ansambli. 17.15 Padijska igra. 18.17 Glasba iz znamenitih oper. 19.00 Obvestila. 19 05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite svoio popevko. 21.00 Nji- hovi rokopisi. 22.00 Kapoved časa in poročila. 22.10 Zaolešite z nami. 23.00 Poročila. 23 05 Nočni koncert. 24.00 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 4. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa. in poročila 7.00—^ 7.15 Napoved časa in oomčila. «00 Po" ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Porofila '.2.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Nekaj no- vejših posnetkov Tria Avgusta Stanka 12.40 Lepe melodije izvajajo Los tres Soles. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 ObvesUla in zabavna glasba. 13.30 —14.35 Glasbeni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslašalci čestitajo in pozdravjajo 17.05 z opernega albumal 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v sveto. 18.10 Zvočni mozaik 18.45 Svet tehnike — Ing. Janko Cuček; O doma- či plastiki. 19.00 Obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Skupni program IRT — stu- dio Beograd. 22.00 Napoved časa in po- ročila. 22.10 Pisana paleta. 23.00 Poro- čila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba. 24.00 Zadnia poročila. TORtK, 5. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 I Poročila in vremenska napoved. 6.00— I 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Začetni tečaj angleščine. 7.00— 7.15 Vapoved časa in poročila. 8.00 Po- I ročila 1100 Pozor, nimaš prednostil i 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba- ' 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Petnajst • minut z domačimi narodnimi ansambli I 12.40 Lepe melodije izvajajo zabavni [orkester Wemer Muler in pevec lohnnv .Mathis. 13.00 Vapoved časa in roroči- i la. 13.15 Obvestila in zabavna glasba •13.30 Od uvertiirp do valčka 14 00 Po ' aktualnosti doma m v svetu. 18.10 In- roCila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — strumentalni solisti zabavne glasbe. 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisU. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbe- ne razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRI — studio Sarajevo. 20.20 Radijska Igra. 21.57 Glasbena medigra. 22.00 Napoved časa, in poročila. 22.10 Hammond orgle. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Komorni koncert. 24.00 Zadnja poročila. SREDA, 6. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved čas in poročila. 6.20—635 Tečaj makedonskega jezika. 7.00— 7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Po- ročila. ll.oo Pozor, nimaš prednosUl 12 00 Poročila. 12.05 Zabavna elasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Kar po domaČe. 12.40 lepe melodije izvajata za- bavni orkester Paul Weston in pevec Paul Anka 13.00 Napoved časa In poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Romanca in sch-rzo iz solistične In or- kest. glasbe. 14.00 Poročila. 17.00 Poro- jčila, 17 05 !z eUs. grafike Clauda Debus- svja 17 35 Iz fonoteke Radia Koper. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in sveto. 18^10 Partizanske pesmi po sov- jetskih motivih. 18.25 Vilim Markovič: Rapsodija v h-darn. 18.45 Ljudski par- lament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skladatelj Lncijan Marija Skerjanc. 20.40 Iz jugoslovanske zabavne glasbe. 21.05 Skopni program JRT — studio Zagreb. 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 Zvočni kaleidoskop. 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Izložba plošč. 24.00 Zadnja poročila. ČETRTEK, 7. novembra 5.00—8.00 Dobro jutrot 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečaj ruskega jezika. 7.00—115 Napoved časa in poročila. 8.00 Po- ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Domače viže za prijetno opoldne. 12.40 Lepe me- lodije. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 — 14.35 Glasbeni sejem 14.00—U.O.s Poročila. 14.30 NaSi poslušalci čestitalo in pozdravljajo 17.00 Poročila IT.o."! Maih- ni zabavni ansambli. 17.15 Turistična od- daja. 18.00 Poročila — aktualnosti d" ma in v svetu. 18.10 Pianist Lev Oborin koprer^tra z Prf»vnim r->Hii