plsftutt w fotofM
Leto X«, št. 37 jutro" xxi.s št. 210 a) Ljubljana, ponedeljek 9. septembra I940
Cena t W
UpravmStvo. ujuoijaan, Kaafljeva 0
—	Telefon §t 3122 S123, 3124, 5125 312&
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 to 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. reJefoo at 2455.
Podružnica Celje Kocenova ff"'* 2.
—	Telefon 9L 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
st. 100.
Podružnica Nove mesto: Ljubljanska
cesta 3t_ 42. Podružnica Trbovlje: v hlfil dr. Baum-
eart-ierla
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana. Knafljeva ul 5. Telefon it 3122. 3123 3124, 3125 to 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja pc pošti prejemana Din 4.- po raznašaJ-db dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg St. 7. Teletoo ŠL 2455.
Celje, Strossmayerjeva nL L Tel. 85.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu.
ika borba zn London
Začetek nove, še bolj silovite ofenzive nemškega letalstva Okrog 2000 bomb v eni noci samo na London — Povzročena je velika škoda — Nadaljujejo se tudi angleški napadi na Nemčijo
Berlin, 8. sept. br. (Štefani). V zadnjih 24 urah se je pričela nova prava ofenziva proti Veliki Britaniji, pri kateri je sodelovalo na stotine bombnikov in lovskih letal. Nad Anglijo se je razvilo nešteto velikih spopadov. Nemške letalske sile so v tej borbi dosegle veliko ofenzivno zmago, ponoči pa je nemško orožje zmagalo tudi v obrambi nemškega ozemlja pred angleškim leta.lstvom.
že včeraj popoldne se je pričela velika borba za London. Nemško letalstvo je včeraj sestrelilo 93 sovražnih aparatov, samo pa izgubilo 26 strojev. V Londonu so bili razdejani silosi, plinarne, arzenali, elektrarne, doki in druge pristaniške naprave. Okrog 2000 bomb so nemški strmoglavci in drugi bombniki sesuli na vojaške in industrijske objekte v območju angleške prestolnice. škoda je neprecenljiva. Ves prometni sistem v vzhodnem delu Londona je razdejana.
Nemška letala so se pojavljala od včeraj popoldne ob 17. pa do davi okrog 4. v neprestanih valovih nad Londonom in opravljala svoje delo točno na minuto in s popolnim uspehom. Po sto in sto nemških bombnikov se je v valovih pojavljalo v mestu .Vzdolž Temze so bili od njenega ustja do Londona bombardirani po vrsti
vsi važnejši oddelki. V Londonu se je sesulo nekaj predorov podzemljskih železnic, razdejan je bil neki vodovod in ceste so razorane, poleg že omenjenih objektov, ki so bili deloma poškodovani, deloma zažgani. Nemci so zlahka premagali balonsko zaporo Londona.' Ponoči so jim angleški žarometi celo kazali pot, osvetljevali so balone in so se jim Nemci zlahka umikali. Angleška lovska letala so zaman skušala zadržati naval nemških bombnikov in lovcev.
Na drugi strani so Angleži ponoči v dveh valovih po 50 do 60 letal skušali prodreti nad Nemčijo. Prva skupina se je usmerila proti južnozapadni Nemčiji, druga naravnost proti vzhodu z očitnim namenom, da napade Berlin. Nemška nočna lovska letala in protiletalsko topništvo pa so s tako silo sprejele nasprotnika, da je bil v glavnem prisiljen takoj umakniti se nazaj proti zapadu. Zaporni sistem v zapadni Nemčiji se je tokrat izkazal za popolnoma učinkovitega. Le pri Hamu so Angleži odvrgli nekaj lažjih bomb na nevojaške objekte.
Kolikor je bilo mogoče zvedeti, so bile v zadnjih dneh razmeščene neštete eskadre nemških letal na vsem omrežju letališč na Norveškem, Danskem, Nizozemskem, v Belgiji in v zasedeni Franciji.
alske napade vodi bno maršal Goring
Nemška vojna poročila — Goring v severni Franciji — Toča bomb vseh kalibrov
Berlin, 8. sept. br. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Napadi naših letalskih sil proti vojno-gospodarskim važnim objektom v Londo-mu, ki so se pričeli v noči od 6. na 7. septembra, so se tudi 7. t. m. in v noči na 8. septembra nadaljevali z močnimi silami in uporabo najtežjih bomb. Ti napadi so povračilo za nočne napade na stanovanjske okraje in druge nevojaške cilje v Nemčiji, ki so bili začeti od angleške strani in ki so se zadnje tedne še povečali. Državni maršal je osebno vodil operacije iz severne Francije. V nepretrgani vrsti je ps.dlo doslej nad milijon bomb vseh kalibrov na pristaniško in industrijsko področje ob Temzi. Zadete so bile pristaniške naprave, trgovske ladje, doki, skladišča, hidrocentrale in plinarne, kakor tudi arzenali, tovarne in prometne naprave ter delno z najtežjimi eksplozijami uničene.
V	okolici dokov razsajajo veliki požari.
V	silovitih bojnih sunkih so si lovska letala napravila v zračnih bitkah prosto pot nad London. Nadaljnji letalski napadi so bili naperjeni proti velikim petrolejskim skladiščem in ladjedelnicam ob Temzi, v Thameshavenu, proti tvornicam razstre-ljiv v Chathamu in letališču v Hallingu. Razen tega so napadla bojna letala industrijske in pristaniške cilje v Liverpoolu, Manchestru. Birminghamu, Pardingu, Bri-stolu, Southamptonu, Portsmouthu, Port-lanrtu in 10 nadaljnjih krajih.
Nasprotnik je zopet le ponoči vdrl nad Nemčijo. En val se je obrnil proti zapadni Nemčiji ter so odvrgla letala posamezne bombe, ki pa niso povzročile nobene škode. Drugi del angleških bojnih letal je skušal poleteti v pretekli noči proti Berlinu, bil pa je s koncentrirano obrambo na zapadu prisiljen k povratku oziroma je moral predčasno odvreči bombe. Bombe so povzročile škodo edino le na neki cerkvi v Hammu. Sovražnik je izgubil v včerajšnjih bojih 94 letal. 26 naših letal se ni vrnilo.
Neka podmornica je napadla dva konvoja ter potopila 5 oboroženih sovražnih trgovskih parnikov s skupno tonažo 33.400 brutto registrskih ton. Nadaljnji parnik s
4000 brutto registrskimi tonami je bij poškodovan.
V noči na 7. september sta zadela dva brza čolna na sovražni konvoj, ki je bil močno zavarovan z rušilci in stražnimi ladjami. Potopila sta kljub močni obrambi 3 močno natovorjene parnike s skupno tonažo 11.000 brutto registrskimi tonami ter se vrnila nepoškodovana na svoje oporišče. Neka trgovska ladja, ki so se je polastile nemške bojne prekooceanske sile, je bila pri srečanju z angleškimi vojnimi ladjami potopljena od nemške posadke, ki je bila na njenem krovu.
V nedeljo so se napadi nadaljevali
Berlin, 8. sept. AA. (DNB). Danes so številne nemške letalske edinice ponovno izvršile napad na London. Cilji teh napadov so bile važne industrijske in luške naprave v Londonu. Iz vojnih krogov je DNB izvedel, da so stalni napadi na London takoj v začetku pokazali, da Anglija ne more Londona braniti pred napadi iz zraka. Kakor je znano, so Angleži dosedaj stalno trdili, da so nemški napadi na London odbiti. Stvarno takih nap • lov do sedaj ni bilo in so začeli šele včeraj. Takoj se je videlo, da nemške eskadrile morejo podnevi in ponoči bombardirati vse vojaško važne cilje v Londonu. DNB je izvedel, da bodo na London padali milijoni kilogrami bomb vse tako dolgo, dokler bodo trajali sovražni bombni napadi na nevojaške cilje v Nemčiji.
Odgovor na angleške napade
Berlin, 8. septembra. AA. (DNB). Vse nedeljsko nemško časopisje prestolnice raj-ha piše o velikih nemških napadih na London. Listi pod velikimi naslovi podčrtava-jo, da je ta napad odgovor na angleške nočne napade proti nevojaškim ciljem v Nemčijii, kakor je to vodja »ajha omenil v svojem zadnjem govor. Nemške letalske sille so prešlle sedaj na močne napade na London. To je povračilo
rez spanfa v angleški
olnicl
Vojna poročila iz angleških virov — Napad na London v noči od sobote na nedeljo je bil doslej najhujši - 400 mrtvih in 1400 ranjenih
London, 8. sept. br. (SDA). Velik napad na London, je trajal v pretekli noči celih 8 ur. tako da ie imel London v dosedanji vojni tokrat svoj najdaljši letalski alarm. Bil ie tudi po številu sodelujočih nemških bombnikov največji, kar iih ie doslei doživela angleška prestolnica. Nad 500 nemških bombnikov je sodelovalo pri njem. \ s&ko letalo je '^ilo na inUustrijsKe objekte v območju Londona, zlasti pa v njegovih vzhodnih predelih, po 2 toni bomb.
Po informaciiah angleškega letalskega ministrstva ie bilo včerai do 20. sestreljenih 65 nemških letal in 18 angleških. Veliki alarm v Londonu se je pričel ob 19.30, trajal je skoraj do 4. zjutraj. Številna lovska letala tipa »Spitfire« in »Hurricane« so intenzivno posegla v borbo in se ob vsa-
kem novem nemškem navalu zagnala v sredo med sovražna letala. Mnogo nemških letal so prisilila, da so tvegala polet skozi zaporni ogenj protiletalskega topništva. Mnoga izmed njih so granate zadale in so treščila na tla. Tako se je včeraj število
sestreljenih nemških letal povzpelo na 88, medtem ko je bilo na drugi strani sestreljenih le 22 angleških letal.
Že kmalu po 19. je bil alarmiran Dover. Ljudje so opazili prvi val nemških bombnikov in lovcev. Okrog 150 bombnikov je spremljalo še večje število lovskih letal. Od Dovtb se je val nemške letalske sile usmeril proti ustju reke Temze in potem dalje proti Londonu. Pol ure zatem se je pojavil drugi val 200 nemških bombnikov z nekaj sto lovcev. Angleška lovska letala 00 se
pognala med nje in razbila formacijo. Nemci pa niso odnehali. V dveh skupinah so po prvih spopadih z Anglež: nadalievali prodiranje v Angliio. Prva skupina se je usmerila naravnost proti Londonu, druga se je obrnila proti grofijam Surry. Kent in Essex. Letala so letela zelo visoko, lovska celo 7000 m.
Večerni in nočni letalski napadi na London in na vzhodne predele Londona so napravili tudi po angleških podatkih izredno veliko škr>do. Nastala je cela vrsta požarov
toda k sreči so bili le triie tako velikega obsega, da so goreli še dalie. drugod oa so oddelki protiletaske zaščite in Tasilci vedno uspešno omejili in pogasili požar.
Dopoldne je letalsko ministrstvo objavilo zaključni komunike o žrtvah teh letalskih napadov, v katerem pravi, da je bilo na področju Londona ubitih okrog 400 ljudi in nevarno ranjenih 1300 do 1400. Včeraj je bilo uničenih skupno 88 nemških letal ter 22 angleških, a se ie s poslednjih 8 pilotov rešilo. 72 nemških letal so sestrelila •angleška lovska letala. 12 jih ie sestrelilo protiletalsko topništvo. 4 nadaljnja pa so se zapletla med zaporne balone in nato treščila na tla.
Po informacijah agencije United Press je nekaj bomib udarilo tudi v sredo mesta.
V	notranjem mestu je nastal velik požar, v južnem predelu Londona sta bili zadeti 2 šoli. Mnogo ljudi je ostalo brez strehe, a že davi so vsem preskrbeli zasilna stanovanja. Bombe so v vzhodnem delu Londona razdejale več živilskih skladišč, na desnem bregu Temze je bilo uničeno skladišče »urovin. Nekoliko dalje so b«mbe
zažgale velike bencinske tanke, ki so davi še goreli.
V	celoti se je nad Londonom pojavilo od snoči do davi najmanj 500 nemških bombnikov v pet valovih. Angleška letala so si mnogo prizadevala, da bi sovražnika zadržala. Poljska eskadrila je snoči navalila
na manišo formacijo nasprotnika ter sestrelila vzdolž Temze 8 bombnikov tipa
»Dornier« in 3 lovska letala, ostala pa pregnala preko Kanala.
Civilna letalska zašita in gasilci so se v pretekli noči nadvse izkazali. Gasilci so vztrazali pri svojem delu tudi sredi novih letalskih napadov. Mnogi izmed njih so bili ranjeni. Oddelki protiletalske zaščite so reševali ljudi izpod ruševin in odvažali ranjence v bolnišnice. Se en tak napad, pa bodo bolnišnice prenapoljene.
Splošno ugotavljajo tukajšnji letalski krogi, da je bil poslednji veliki napad na London izredno resen, da je napravil ogromno škodo na privatnih in industrijskih objektih, da Pa v vojaškem pogledu
nikakor ni bil katastrofalen.
Dopoldne je v Londonu vladal mir. Vse
mesto je spalo in si oddahnilo od silne
živčne napetosti pretekle noči. 2e kmalu
po 12. pa ie bilo mesto znova alarmirano.
toda tokrat je alarm trajal le 52 minut.
Ob 14. je bil objavljen komunike, ki pravi.
da 90 angleške letalske sile zaustavile in prerpoane nasprciniKa, se preoen mu je
uspelo prodreti do prestolnice. Več nemških letal je bilo sestreljenih.
Bomba v zaklonišču
London, 8. septembra. A A. (Reuter). Ob priliki bombardiranja nemških letal je padla neka bomba skozi cev za zračenje v nekem zaklonišču zahodnega dela Londona.
V	zaklonišču je bilo 1000 oseb. Bomba je ubila 14 oseb, 40 pa jih je ranila. Prvo pomoč so nudili ranjencem člani pasivne obrambe, nato pa je hitro prišlo devet zdravnikov čeprav so okrog padale bombe.
Včerajšnji popoldanski napadi
London, 8. sept. br. (Reuter). V opoldan* skih urah so nemška letala znova skušala predreti nad Anglijo. Do Londona jim ni uspelo predreti, pač pa je večje število letal bombardiralo razne kraje v Kentu. K sreči so bombe padale na nezazidan teren. Zadetih je bilo tudi nekaj kmečkih hiš in železniška postaja. Tudi neka cesta je bila blokirana. Ranjenih je bilo več ljudi, en civilist pa je bil ubit. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 3 nemška letala, angleški lovci pa nadaljnjih 4. Sestreljena so bila 3 angleška letala, iz enega se je pilot rešil.
Angleške letalske akcije v Nemčiji
London, 8. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča, da so angleška letala v noči na soboto napadla razne vojaške objekte v Nemčiji, Nizozemski, Belgiji in severni Franciji. Med drugim so angleški bombniki bombardirali neko električno cen-] tralo, bencinska skladišča in železniške objekte na ozemlju Berlina. Napadeni so bili tudi mnogi drugi železniški objekti in letališča, tako v Mannheimu v Nemčiji.
V	Franciji so bili napadeni vojaški objekti pri Calaisu in Dunkerqueu.
Dve angleški letali se z vseh teh poletov nista vrnili.
Letala vojne mornarice so bombardirala pristanišče v Boulogneu. Povzročena je bila znatna škoda. Vrženih je bilo 5 ton bomb, ki so popolnoma uničile glavni bazen. Vsa mornariška letala so se vrnila s tega napada.
Odlično uspel praznik sokolstva v Zagorju
Na odkritju spomenika Viteškega kralja in proslavi zlatega jubileja se je zbralo blizu 3000 gostov
Zagorje, 8. septembra
Zagorski Sokol in z njim vsa zagorska dolina si moreta šteti v ponos in zadoščenje, da se je kljub velesejmu in tolikerim drugim prireditvam zgrnila k proslavi zlatega jubileja zagorskega Sokola in odkritja spomenika Viteškemu kralju tolikšna množica, kakršne naš črni zagorski revir pač morda še nikoli ni imel v svoji sredi. Kratko rečeno: prišlo je k slavju blizu 3.000 gostov. Tolikšna udeležba je ob krasnem vremenu in od dobri organizaciji prireditve pripomogla, da je bilo razpoloženje ves čas slavnostno in zares prijetno.
že v soboto zvečer je lepo uspela telovadna akademija kot uvod v slavnost. Nadalje je bilo posebno lepo zanimanje za so-kolsko razstavo. Akademija je napolnila prostorno dvorano v Sokolskem domu z galerijo v.sd. Spored je obsegel enajst točk in sicer jedrnate slavnostne govore, dekla-macije, petje, telovadbo, oris zgodovine zagorskega Sokola in alegorijo, ki je navdušila vse prisotne. Za zaključek je bila prisega kralju in je ta slavnostni prizor zapustil nepozaben vtis.
Poklonitev pokojnim članom in sprevod
Davi ob 7. se je pripadništvo zagorskega Sokola podalo na pokopališče, da počasti pokojne člane. Položili so lepe vence. Igrala je žalostinke rudarska godba iz Zagorja. Sokol stvo in mnogo ostalega prebivalstva se je nato podalo na kolodvor k sprejemu Sokolov in ostalih gostov, ki so se pripeljali z obeh strani. Svidenje je bilo res bratsko prisrčno. Razvil se je izpred okrašene postaje krasen sprevod. Spredaj je jezdila sokolska konjenica, strumno je za njo stopala častna četa 39. pešpolka, prapori, dolge čete sokolstva z zastopnikom Nj. Vel. kralja g. podpolkovnikom Stefanovičem. Nad 500 gostov je sledilo Sokolicam in naraščaju. Pri sprevodu sta igrali godbi iz Zagorja in Trbovelj.
Številni predstavniki
Ob 11. uri je bila pred Sokolskim domom zbrana velika množica občinstva. Zastopane so bile številne korporacije in društva. Pričela se je slovesnost, ki so ji poleg kraljevega odposlanca prisostvovali sreski načelnik iz Laškega, domači župan, predsednik ZKD iz Ljubljane ravnatelj Je-ran, ravnatelj dr. Dolar v zastopstvu osrednje CMD, častni načelnik Ljubljanskega Sokola brat dr. Murnik. zastopniki celjske in ljubljanske sokolske župe, soustanovitelj zagorskega Sokola dr. Josip čerin, odposlanstvo ruskih Sokolov, kakor tudi zastopniki slovenskih fantov. Prisostvoval je novi zagorski dekan z enim izmed gospodov kaplanov. Rudnik je zastopal obratovodja inž. Burger, nadalje smo opazili delegacije dobrovoljcev, Edin-stva, gasilcev. Zbora, Kola jugoslovenskih
sester, bojevnikov, NSZ iz nekaterih večjih krajev, JSZ iz Zagorja, SK Zagorje, železničarje, ki so že včeraj lepo okrasili postajo, med sokolstvom pa zlasti lepo število pripadnikov iz Zagorja, Trbovelj in Litije, nadalje iz vseh ljubljanskih društev z župnim načelnikom br. Stanetom Pir-cem na čelu. že vse te navedbe pričajo, kako pestra je bila družba in kolikšno zanimanje je bilo za zagorsko svečanost.
Kraljev odposlanec odkrije spomenik
Slavnostne besed je izpre govoril brat Košmerl, ki je orisal zgodovino zagorskega Sokola, njegove borbe in prizadevanja ter krono njegovega dela: spomenik Viteškega kralja, umetniški kras pročelja So-kolskega doma. umetnino Borisa Kalina. Na starostovo prošnjo je podpolk. Stefano-vič v imenu Nj. Vil. kralja Petra in vsega kraljevskega doma odkril spomenik in ga izročil Sokolu v varstvo. Bili so to nadvse svečani trenutki, častna četa vojske je oddala salvo. Združeni pevci pod vodstvom g. Korošca so ubrano zapeli bodrilno pesem »Slovan na dan«. Takoj nato je br. starosta Kolenc prevzel spomenik v svoje varstvo in se je prisrčno zahvalil vsem darovalcem. številni zastopniki so nato po vrsti polagali krasne vence. Za svečani zaključek je sledil mimo odkritega spomenika defile vojske in vseh društev. Sprevod je bil deležen viharnih ovacij, prav posebno toplo pa so bili pozdravljeni stari so-kolski borci, vsi pomlajeni od krasnega dne. Povorko je zlasti povzdignilo 25 krasnih sokolskih in drugih praporov, med njimi nekaterih častitljivih starin.
Točno opoldne je bila svečanost odkritja zaključena, in je sledil pred rudniško restavracijo koncert zagorske rudniške godbe, na sokolskem telovadišču pa je koncer-tirala godba trboveljskih Sokolov.
Lepo uspel nastop
Za prehrano gostov so zagorski Sokoli dobro poskrbeli. Ob 15. uri so se množice zbrale na telovadišču k javnemu nastopu. Za uvod je bila prvič igrana dr. čerinova nova udarna koračnica »Za dom in rod«, posvečena zagorskemu Sokolu za 501etnico. Sledil je pozdrav državni zastavi. Slavnostni govor je imel brat starosta Lojze Kolenc, ki je žel mnogo odobravanja. Sledile so proste vaje moške ln ženske dece, nato ženskega naraščaja, orodna telovadba in igre zagorskega društva, proste vaje članov, orodna telovadba, proste vaje članic, proste vaje moškega naraščaja in pozdrav državni zastavi. Vojaška četa je izvajala nekatere zanimive borbene igre in žela nepopisne ovacije. Vsi oddelki so res zaslužili priznanje. Po nastopu se je razvila narodna veselica ob sodelovanju obeh godb. Ne dvomimo, da so številni gostje odnesli iz Zagorja najlepše vtise.
Vojna v Sredozemlju
Letalski boji nad Gibraltarjem in Malto — Angleški letalski napad na Buno v Keniji
Rim, 8. sept. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo naslednje 93. službeno vojno poročilo:
Naša podmornica je potopila angleško patrolno vojno ladjo v bližini gibraltarske ožine. Naši bombniki, ki so jih spremljala lovska letala, so napadli arzenal na Malti. Bombe so povzročile več požarov in razdejale vrsto objektov. Zadeta je bila v pristanišču tudi sovražna podmornica. Sovražna letala, ki so napadla naše formacije, so bila z ognjem naših bombnikov odbita ter so jih nato zasledovala naša lovska letala. Sovražnik je pri tem izgubil dva aparata, eden je padel na obalo in se je že v zraku vnel, drugi je treščil v morje. Verjetno je, da je bilo sestreljeno še tretje letalo. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Nekaj letalcev je bilo ranjenih.
Na Rdečem morju so naša letala napadla sovražni konvoj. Bombe so zadele neko trgovsko ladjo in jo močno poškodovale, da jo je morala posadka zapustiti. Druga formacija bombnikov je napadla lu-ko Aden in v borbi sestrelila sovražno lovsko letalo. Na naši strani ni bilo izgub.
Sovražna letala so bombardirala Buno in
s strojnicami obstreljevala naše vojaštvo. En dubat je bil ranjen, i Nekje v Italiji, 8. sept. AA. (Štefani). Vrhovno poveljništvo je izdalo poročilo, ki pravi, da razsaja na morju že tri dni huda burja in da je italijansko brodovje iskalo povsod angleško brodovje. Pri tem iskanju je naletelo na ladjo »Flotz« pri otoku Caii-dia. Sovražna ladja je hitro odplula v južni smeri in ker se je bližala noč, do borbo ni prišlo. Kljub hudi burji so italijanske ladje še naprej iskale sovražne ladje. Angleške ladje so se umaknile proti jugu in niso hotele stopiti v borbo.
Angleško poročilo
London, 8. sept. br (UP). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu, je objavilio poročilo, v katerem pravi, da so angleška letala bombardirala železniško progo Džibuti-Adis Abeba. Angleški bombniki so razdejali 4 železniške mostove preko reke Havaš. Ker so mostovi zgrajeni zelo daleč od sleherne naselbine, bo njihova obnova zelo zamudna, tako da bo trajalo precej časa, preden se bo mogel obnoviti redni promet na progi.
Ruska pogajanja o Dardanelah
London, 8. sept. o. »News Chronicle« poroča, da so med Rusijo in Turčijo v teku pogajanja o vprašanju obrambe Dardanel. V razpravi je predvsem vprašanje prehoda ruskih vojnih ladij, ki bo dovoljen samo v gotovih primerih. Bržkone se bodo nerešena vprašanja med Rusijo in Turčijo uredila s kompromisom in sicer na ta način, da bo Turčija dovolila prehod ruskih vojnih ladij, kadar bo Rusija zahtevala, Rusija pa se bo oddolžila s tem, da bo jamčila za turške meje proti kateremukoli napadu.
Ankara, 8. sept. s. (United Press). Turške oblasti so sedaj določile nove obramb- j ne pasove, preko katerih je prepovedan j
polet tujih letal. Novi pasovi obsegajo vso okolico Dardanel in vso evropsko Turčijo, razen ozkega traka ozemlja v bližini luke Ismet pri Carigradu.
Prav tako smejo odslej tujci v evropski Turčiji potovati samo v vlakih ali pa po cesti Carigrad—Drinopolje.
Rusko-švedska trgovinska pogodba
Moskva, 8 septembra. AA (Tass). Dne 7. septembra je bil podpisan v Moskvi nov sovjetsko-švedski trgovinski sporazum, po katerem bo Rusija kupila za 75 milijonov kron švedskega blaga. Obojestranski trgovinski promet bo dosegel v prvem letu 100 miilijonov švedskih kron. Rusija bo uvažala žellezni material. Švedska pa olje in manganovo rudo.
Kralj Karol v Švici
Včeraj popoldne je prispel bivši rumnnsikl vladar s posebnim vlakom preko Italije na švicarsko mejo
časten rekord velesejma
Bem, 8. sept. s. (Ass. Press) Posebni vlak s bivšim rumunskim kraljem Karo-lom je dospel na švicarsko obmejno postajo ob 16.40 popoldne. Z vlakom je prispelo poleg kralja tudi 29 oseb spremstva.
Curih, 8. sept. AA. (Reuter) šef protokola švicarskega zunanjega ministrstva je sinoči zapustil Bern in odpotoval v Luga-no. Menijo, da je odpotoval naproti bivšemu romunskemu kralju.
Curih, 8. sept. p. Po še nepotrjenih vesteh se bo bivši rumunski kralj Karol nastanil v Montreuxu.
Na poti skozi Ljubljano
jl.juojj"u», ». septemoia. u. -foseoni vlak bivšega rumunskega kralja Karola je davi ob 6.15 prispel v Ljubljano. Vlak je imel zastrta okna in se ni na postaji v Ljubljani nihče v vlaku pokazal. Po par-minutnem postanku je posebni vlak odbr-zel dalje proti Trstu.
Položaj v Rumuniji
Bukarešta, 8. septembra, p V romunskih političnih krogih so mnenja da še ne bo prišlo do defenitivne sestave vlade, dokler se ne bodo vrnili v Rumunijo nekateri člani Železne garde, ki žive sedaj v Nemčiji kof politični begunci, 'n dokler ne bo izročeno Madžarski in Bolgariji ozemllje, ki ga je morala Rumunija odstopiti. Medtem bo general Antonescu stopil v stike z vplivnejšimi politiki, ki naj bi podpirali novo vlado. Ker je bilo zopet dovoijeno poslovanje strank, je predsednik narodne liberalne stranke Konstantin Bratianu izdal proglas na narod, v katerem pravi, da bo podpiral vtlado generala Antonesca. Enak proglas bo izdala tudi narodna kmečka stranka Julija Mania.
Iskanje krivcev
Bukarešta, 8. septembra. AA. (Rador). GeneraJl Antonescu je izdal proglas v katerem pravi, da bo poklical na odgovor osebe, ki so krive, da je Rumunija zabredla v siromaštvo in ponižanje ter da je izgubila toliko ozemlja.
Bukarešta, 8 septembra, p Močni oboroženi oddelki Železne garde so zasedli vsa letališča v Rumuniii ter kontrolirajo potne liste vseh ljudi, pri čemet preprečujejo odhod kakorkoli sumljivih oseb v tujino. Enako nadzorstvo izvršujejo tudi na železnicah. Po nekaterih vesteh je bilo aretiranih okrog 50 bivših politikov, med njimi tudi bivši predsednik vlade Tatare-scu. Vlada je odpoklicala svoja poslanika Franasoviča v Franciji in Gafenca v Moskvi.
Mirno okupiranje Sedmograške
Budimpešta, 8. sept. br. (Štefani). Madžarski kakor tudi rumunski generalni štab sta davi objavila, da se je včeraj nadaljevala madžarska okupacija tretjega predela severne Transilvanije. Evakuacija rumun-skih čet, in vkorakanje madžarskih sta potekla brez incidenta. Madžarski komunike pravi, da je ljudstvo Madžare povsod navdušeno sprejemalo.
Budimpešta, 8. sept. AA. (MTI). Madžarska dobi po sporazumu 1840 km železniških prog normalnega tira to 400 km prog ozkega tira.
Budimpešta, 8. sept. AA. (MTI). Politični krogi v Budimpešti so z zadovoljstvom sprejeli na znanje, da je rumunski tisk prenehal napadati Madžarsko in našel primeren ton v skladu z namerami novega predsednika rumunske vlade. Madžarski tisk je že davno poudarjal, da je pisanje listov eden izmed glavnih pogojev za dobre sosedne odnose. V tem pogledu pa se ni sodelovalo. Sedaj je upanje, da bo imel poziv Antonesca ugoden uspeh. Kar se tiče manifestacij proti Madžarski v nekaterih rumunskih mestih, smatrajo v Budimpešti, da so vesti o njih pretirane in da ni nameravan noben diplomatski korak.
Madžarske obljube sedmograškim Rumunom
Budimpeš121, 8. sept. br. »Pester Lloyd« razpravlja danes o madžarskem kulturnem in gospodarskem programu v Transilvaniji. List poudarja, da bodo oblasti kmetcm priznale njihove pravice, pridobljene na osnovi rumunske agrarne reforme. Spoštovale bodo njihove narodnostne posebnosti in ukrenile vse, da Do mogoče ustvariti nove dobre odnošaje z Rumunijo.
Kako so nastale vesti o nemških četah na Madžarskem
Budimpešta, 8. sept. AA. (Štefani) V zvezi z glasovi, po katerih so baje nemške čete korakale skozi Madžarsko proti Rumuniji, objavljajo uradno, da gre v tem primeru za nekatere nemške funkcionarje, ki ji mje madžarska vlada dovolila prehod, da bi se olajšala preselitev Nemcev iz Besarabije. Poleg tega je dovolila nemškim funkcionarjem nekaterih organizacij narodnosocialistične stranke,- da v gotovih mestih urede prehrano Nemcev, ki potujejo iz Besarabije v Nemčijo. Ti funkcionarji smejo nositi uniforme.
Nemci o pogreskah odstopivšega kralja
Berlin, 8. sept. i. (TOP). Na petkovi konferenci zastopnikov tiska v Berlinu je bilo na razna vprašanja glede odstopitve rumunskega kralja Karola z nemške strani objavljeno naslednje:
»V odstopitvi kralja Karola vidimo zaključek povsem karakteristične politike, ki je bila tesno povezana z načeli zunanje politike Francije in Anglije. Kralj Karol se je ves čas svojega vladanja v svoji zunanji politiki, za katero je bil na podlagi ustavnih določb v prvi vrsti odgovoren, naslanjal na angleško politiko v Evropi in se je v tej politiki posluževal tudi vseh sredstev, ki sta jih Francija in Anglija pripravili za ohranitev svojega položaja na jugovzhodu. To politiko je Karol vodil tudi proti Nemčiji. Rumunski kralj ni razumel pojavov zadnjih let in se ni ravnal po novo nastalih političnih realnostih. Na podlagi nekaterih dogodkov v zadnjem času, v prvi vrsti glede na dejstvo, da je bila Francija poražena in da je bil izločen angleški vpliv v Evropi, je kralj Karol sicer v zadnjem času poizkušal politiko Rumunije do neke mere preusmeriti, toda ti poizkusi so imeli bolj značaj nujnosti kot pa značaj prepričanja. Osnove in osebni stebri politike kralja Karola so znam. Karol m le prevzel dediščine gospoda Titulesca, marveč je njegovo politiko tudi nadaljeval. Ako je moral potem nositi posledice te politike — formalno jih je tudi nosil, potem je bil to pač le logični zaključek njegove politike, ki je doživela popoln zlom.
Mnenja smo, da se bo posrečil poizkus novega ministrskega predsednika ter njegovih sodelavcev iz nacionalističnih krogov da se da rumunski državi nova oblika in rumunskemu narodu način javnega življenja, ki bosta v skladu z novimi prilikami v Evropi. Rumunski narod je spričo zadnjih zgodovinskih dogodkov pač jasno iz-previdel, da je bila politika, ki jo je vodil bivši rumunski kralj, politika propada ter da je bila nujna potreba, da se je kralj umaknil in prepustil mesto novim silam, ki bodo odslej vodile državo.«
Smrtna nesreča paragvajskega predsednika
Asuncion, 8. sept. br. Tu se je snoči pripetila letalska katastrofa, katere žrtev sta postala predsednik paragvajske republike Estegaribia in njegova soproga. Vračala sta se iz Ville Rite, v Asuncionu pa sta tik pred pristankom odpovedala letalu oba motorja in je letalo treščilo na tla. Razen nekega letalca, so se vsi, kar jih je bilo v letalu, ubili.
Potopljena nemška transportna parnika
London, 8. septembra, br. (Reuter). Ad-miraliteta je objavila komunike, v katerem prava, da so angleški hidroplani na Severnem morju napadli in uspešno bombardi-ralli dva nemška transportna parnika. Prvi parnik je bH zadet od več bomb in se je potopil, drugi pa je bil tako hudo poškodovan, da ga je morala posadka zapustiti. Ko so se letala odaljevala, so opazili, kako se je ladja močno nagnila.
Nove nemške bombe
New York, 8. sept. br. (CBS). Po informacijah agencije United Press so pričeli Nemci sedaj uporabljati pri letalskih napadih na Anglijo nove vrste bomb, ki nimajo jeklenega marveč cementni plašč. Bombe so se spričo tega zelo pocenile, njihov učinek pa ni tako močan, kakor pri bombah z jeklenim tulcem. Angleži sicer še niso našli nobene take cele bombe, pač pa je v pretekli noči, ko so nemška letala bombardirala vzdolž angleške obale, po vsaki eksploziji bomb, ki so vse treščile v vodo, priletelo na ladje več večjih in manjših koscev cementa.
Letalska nesreča
generala Weyganda
Vichy, 8. sept. j. (Havas). Na inšpekcijskem potovanju se je generalu Weygandu primerila letalska nesreča, ki pa k sreči ni imela hujših posledic. General Weygand je bil namenjen v Limoges. Približno kilometer pred tamkajšnjim letališčem se je letalo iznenada iz nepojasnjenih vzrokov zrušilo v neki gozd. General Weygand je pri nesreči odnesel le praske po obrazu in lažje poškodbe po zgornjem životu. General si je lahko sam pomagal izpod ruševin letala. Tudi njegovi trije spremljevalci so odnesli samo lažje poškodbe.
Washingtov 8 septembra br. Reprezentančna zbornica je v petek zvečer odobrila s 208 glasovi proti 200 dodatek k zakonskemu predlogu o uvedbi splošne vojaške obveznosti, po katerem se vpisovanje obveznikov odg'di za mesec dni, da se omogočijo prej nove ponudbe za prostovoljni vpis v vojsko Predlog zakona tudi določa, da se gornja starostna meja vojaških obveznikov podaljša od 31. do 45. leta starosti. Zakonski predlog bo te dni predložen v odobritev senatu.
New YorK g. sept. s. (Reuter) Na krovu ameriškega bombnika je dospel včeraj iz San Francisca v Honolulu na Havajskem otočju mornariški minister Frank Knox. V kratkem se prično v Tihem oceanu v bližini Havajskega otočja veliki manevri vojne mornarice Zedinj enih držav. Knox bo manevrom osebno prisostvoval.
Oporišča na angleških otokih za vse ameriške republike
Washington, 8. septembra s. (Ass. Press).
Zunanji minister Hull je izjavili včeraj popoldne, da bodo oporišča, ki so jih Ze-dinjene države pridobile od Anglije o za-padni poflobli, na razpolago vsem ameriškim republikam za skupno uporabo v sv-ho skupne obrambe zapadne poloble. Vse vlade ameriških držav so bile od diplo-| matskih zastopnikov Zedinjenih držav ob-
Včeraj na praznik je bil že osmi dan lepega sončnega vremena in osmi dan vele-sejmskega vrvenja, veselja, ogledovanja in kupovanja. Ce je res, da sedaj denar išče blago, ga je prav gotovo iskal ves čas jesenske razstave, zlasti včeraj, ko so bili številni razstavljalci v resni zadregi, kam z naročili, ko so po večini razprodali že večkrat nadoknadeno razstavno blago.
Prazniški obisk ni veljal morda le pestrim sejemskim zanimivostim, bilo je tudi poslavljanje od starega sejmišča, ki je služilo svojemu namenu 20 let. Sejmišče se bo do prihodnje pomladi prelevilo in ljubljanski velesejem nas bo leta 1941. pozdravil v novi obleki, v novih razstavnih zgradbah.
Lepo uspelo tekmovanje harmonikarjev
Včeraj je bilo na velesejmu tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki je privabilo od blizu in daleč veliko število tekmovalcev to poslušalcev.
Po celodnevni tekmi, katere se je udeležilo 110 tekmovalcev-harmonikarjev vseh kategorij, je razglasil sodni svetnik dr. Gustav Leitgeb ob 18.30 izid tekme, poudarjajoč, da je strokovna komisija pri letošnjem tekmovanju predvsem ugotovila izredno velik napredek mladine, medtem ko so starejši ostali z nekaj izjemami na lanskoletni višini Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji:
V	diatonični lažji kategoriji: I. nagrada zlata kolajna Nikoleti Ivan iz Vrhnike, II. srebrna kolajna štrus Lojze iz Grosuplja. m. srebrna kol. štamcar Milan iz Ljubljane, IV. bronasta kol. Steban Franc iz Zagorja, V. bronasta kol. Magister Milan iz Spodnjih Gamelj.
V	diatonični težji kategoriji: I. nagrada zlata kolajna Podobnikar Ivan z Brezij, n. srebrna kol. Steban Alojz iz Zagoria. TU. bronasta kol. Sušnik Franc iz Viča. IV. bronasta kol. Magister Ivan iz Spodnjih Gamelj.
V	kromatični lažji kategoriji: I. nagrada zlata kolajna Goričan Josip iz Tržiča,
Slovenska umetniška razstava v Zagrebu
Zagreb, 8. sept. o. V domu likovnih umetnosti na trgu kralja Petra sta bili dopoldne svečano otvorjeni razstavi slovenskih neodvisnih umetnikov in beograjskih mladih slikarjev. Pri svečanostih je bana zastopal načelnik oddelka za umetnost in književnost pri banski oblasti Rudolf Matz, društvo hrvatskih slikarjev Joža Kljakovič, Penklub dr. Branimir Liva-dič, hrvatsko narodno gledališče intendant arh. Freudenreich. Prisotnih je bilo večje število hrvatskih likovnih umetnikov in književnikov ter zastopnikov raznih kulturnih društev in ustanov. Ob otvoritvi razstave slovenskih neodvisnih umetnikov je govoril Stane Kregar, ki je z nekaj izbranimi besedami pozdravil prisotne. Nato je dr. Bratko Kreft v izčrpnem govoru obeležil pomen to naloge umetnosti v sedanjih težkih časih ter prikazal sodobno slovensko likovno umetnost. Prof. Matz se je v svojem govoru laskavo izrazil o pobudi slovenskih umetnikov in otvoril razstavo.
Nato je bila v I. nadstropju doma otvor-jena razstava 10 beograjskih mladih slikarjev.
Jubilej organizacije grafičnih delavcev
Zagreb, 8. sept. o. Danes je bila zaključena proslava 70Ietnice Zveze grafičnih delavcev, ki je trajala cel teden. V veliki koncertni dvorani delavske zbornice je bil snoči nadvse lepo uspel koncert, ki mu je prisostvovalo okrog 4000 ljudi. Nastopili so pevski zbor »Sloga«, zbor mandolinistov in kitaristov, godbeni kvartet iz Ljubljane to zbor »Jedinstva« iz Beograda. Dopoldne je bila prav tam svečana akademija. Ko je predsednik zagrebške organizacije Pi-stotnik pozdravil delegate iz vse države, so govorili zastopniki večjih grafičnih organizacij, med njimi tudi g. Lojze Erjavec iz Ljubljane, ki je izrazil solidarnost ljubljanskih grafičnih delavcev z ostalimi v državi in v imenu ljubljanske organizacije poklonil zagrebški umetniško Izdelano simbolično figuro.
Pogajanja za uvoz bombažnega prediva iz Italije
Benetke, 8. sept. p. V Benetkah trajajo že več dni pogajanja med našo in italijansko delegacijo o dobavi bombažnega prediva. Pogajanja se ugodno razvijajo ter pričakujejo, da bodo v kratkem končana.
veščene v tem smislu. Zunanji minister Hull je opozoril, da želi vlada Zedinje-nih držav uporabiti nova oporišča za obrambo Amerike v popolnem skladu s sklepi panameriških konferenc v Panami in Ha-vani.
Helsinki, 8 septembra, j. List »Uusi Suo-omi« objavlja informacije svojega dopisnika v Washingtonu, da ameriški strokonja-ki v Zedinjenih državah trenutno proučuje tudi možnost ureditve ameriških pomorskih in letalskih oporišč na Falklandskih otokih.
Prvi ameriški rušilci v Kanadi
London, 8. septembra, br. (CBS). V neko vzhodno kanadsko luko so prispeli včeraj prvi izmed 50 rušilcev, ki so jih Zedtojene države odstopile Veliki Britaniji. Jutri bodo na ladjah svečano zamenjali državne zastave.
Ottawi, 8. septembra, br. (UP) Kontre-admirall Carter, ki se mudi v Kanadi, da prevzame ameriške rušillce, je pregledal prve tri rušillce, ki so včeraj prispeli v neko spodnjo kanadsko luko m se je nad vse pohvalno izrazil glede njihove konstrukcije in njihovega sedanjega stanja. Popoldne je prispelo več nadaljnjih ameriških rušilcev. Ameriški mornarji so angleškim takoj pričeli pomagati pr*urejev«ti- ladje.
H. srebrna kol. Bizjak Ivan iz Zagorja o/S, III. srebna kol. Modec Stanislav iz Rakeka, IV. bronasta kol. Magušar Saša iz Ljubljane, V. bronasta kol. Kožel Darko iz Celja, VI. bronasta kol. Močivnik Radko iz Maribora.
V	kromatični težji kategoriji: I, nagrada zlata kolajna Lokošek Vili iz štor, H. srebrna kol. Schmidt Rudi iz Brežic, III. bronasta kol Josip Feld iz Osijeka, IV. bronasta kol. Papler Albert iz Ljubljane.
V	mladinski skupini: I. nagrada zlata kolajna in ročna torbica Sič Mita iz Ljubljane, II. srebrna kol. in kovčeg Gruden Ida iz Ljubljane, m. srebrna kol. to denarnica Kiršner Majdka iz Jesenic, IV. srebrna kol. in nahrbtnik Tausel Ivan iz Lok, V. bronasta kol in milo Jeršinovič Helena iz Vrhnike, VI. bronasta kol. in skrinjico Kržišnik Ludovik iz Rajhenburga, Vn. bronasta kol. in skavtski nož Gruden Vinko iz Ljubljane, VTII. bronasta kol. in skavtski nož Kren Boris iz Jesenic, IX. bronasta kol. in stojalo za sliko Kajfež Tonček iz Ljubljane.
V	otroški skupini: I. nagrada zlata kolajna in aktovka Barle Zlatko iz Zagreba, II. srebrna kol. in kovčeg Ahačič Vital iz Tržiča, ni. srebrna kol. in denarnica Jazbec Blankica iz Zagreba. IV. srebrna kol. in nahrbtnik Gradišek Janko iz Zaloga, V. bronasta kol. in nahrbtnik Goričan Franc iz Tržiča, VI. bronasta kol. to nahrbtnik Cenček Niko z Jesenic, VII. bronasta kol. in barvasti svinčniki Marinšek Ida iz Ljubljane. VlH. bronasta kol. in barvasti svinčniki šlibar Janez iz Dol. Toplic. IX. bronasta kol. in čokoladne bonbone Pate Olga iz Ljubljane. X. bronasta kol. in barvasti svinčniki Grossmann Zvonko iz Mute.
V	skupini ansamblov: I. nagrada zlata kolajna Podobnikar Ivan iz Brezi i in .Tnr-rnan Jože iz Ljubljane, II. srebrna kol. »Močilnik« šramel kvintet z Vrhnike, III. srebrna kol. šmarski šramel kvintet iz Sevnice, IV. bronasta kol. Tercet Goričan Josip. Ahačič Rudolf in Ahačič Franc iz Tržiča, V. bronasta kol. duet Goričan Franc in Ahačič Vital iz Tržiča.
Seja sokolskega vodstva
Beograd, 8. sept. p. Vodstvo saveza SKJ je danes končalo svoje zasedanje. Sprejelo je več potrebnih sklepov in tudi daljšo resolucijo.
Priprave za gospodarska pogajanja z Nemčijo
Beograd, 8. sept. p. Jutri se bodo pričela v direkciji za zunanjo trgovino posvetovanja z zastopniki naših gospodarskih ustanov iz vse države, da se določijo smernice za bližnja trgovinska pogajanja z Nemčijo. Posvetovanjem bodo prisostvovali tudi zastopniki vseh zainteresiranih ministrstev.
Praznik veletrgovca Miloša Oseta v Mariboru
Danes praznuje veletrgovec Miloš Oset v Mariboru svoj 50. rojstni dan Doma je v Št. Juriju pri Celju. Tik pred vojno je postal samostojen trgovec na Muti, kamor je bil poverjen cd CMD kot za\-eden narodnjak. Tu je bil ob prevratu tudi gerent in predsednik krajevnega Narodnega sveta. L 1920. se je preselil v Maribor, kjer je prevzel tvrdko Ziegler. S tem je prešel od podrobne v kolonialno veletrgovino Tvrd-ka je po opremi in higijenskih skladiščih ena najmodernejših v državi, po obsegu pa spada med največje v Jugoslaviji. Njen trgovski obrat je osredotočen na Slovenijo, preko nje pa je vpeljan po vsej Jugoslaviji
Bistveni narodno gospodarski pomen podjetja je f osamosvojitvi iz posredovalne tuje trgovine in v napeljavi neposrednih trgovskih stikov in zveze s sosednimi evropskimi in prekomorskimi deželami.
Slavijenec se narodno gospodarsko udej-stvuje prav na široko. Od leta 1937. je predsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor, je v upravi Posojilnice v Narodnem domu, je član nadzornega odbora v Ljubljanski kreditni banki, cenzor v Narodni banki, član reklamacijskega in proti-draginjskega cdboia Hd. Je član uprave CMD v Ljubljani in je obenem član skoraj vseh narodnih in kulturnih društev v Mariboru, zlasti je delaven pii Sokolu in v Rotarijskem klubu. Vsekakor je že doslej v zelo veliki meri koristil interesom slovenske trgovine s tem, da je marsikateremu rade volje pomagaI na noge z brezplačnim kreditom. Posebno se mu mora Maribor zahvaliti, da v teh časih ni še večjega pomanjkanja blaga; trudi se, kar je v njegovih močeh, da dobi najpotrebnejše, preko svojih zvez med poslovnim svetom, in vse pridobitve pravično razdeli med mariborske in okoliške trgovce. Uglednemu slavijencu iskreno želimo: Se na mnooa leta!
Nevarna igra > z dinamitno patrono
Novo mesto. 8. septembra
V Beli cerkvi ie iztalcnil 161etni km-čki sin Alojzij Kaplan dinamitno patrono. s katero se je pričal v hiši brezskrbno igrati. V roke je vzel tudi pilo. s katero je pričel patrono pri oknu piliti na spodnji strani, kjer je medeninasti vžigalnik. K vsej »reči i je fant držal cev patrone od sebe Droti oknu. obrnjenem proti sosedni hiši. Zaradi trenja, ki ga ie povzročilo naglo pilienie medeninastega dela. se je patrona vnela in je v hiši nastala silovita eksolozija. Zračni pritisk je vrgel fanta po tleh, kjer je obležal z okrvavljenimi rokami, ki so dobile od razstreliva močne opekline in krvaveče rane. Velika sreča v nesreči je bila pri vsem fantovem Dočetiu v tem. da je imel cev patrone ob m i eno proti oknu. sicer bi nesrečnež dobil ves naboi v trebuh in bi mu ne mogla pomagati še tako vešča in hitra zdravniška roka. Igran i e z dina-mitom pa je fanta priklenilo na posteljo v bolnišnici usmiljenih bratov za lepo število dni.
Za doktorje vsega zdravilstva so bili v soboto, 7. septembra, na univerzi v Zagrebu promovirani gg. Marija Boletova, Marjan Borštnar. dr. iur. Janez Milčinski in Justina Senegačnikova iz Ljubliane. France Debevec iz Kranja. Jože Podobnik iz Št. Jerneja in Emilija Kraigherjeva-• Krebsova iz Ivanjcev Iskreno čestitamo!
Veselje v Bolgariji
Velike manifestacije v Sofiji — Ovacije kralju Zahvala Mussoliniju in Hitlerju
Sofija, 8. sept. br. (Štefani) Sofija, kakor tudi vsi drugi večji kraji so že od včeraj vsi v zastavah. V Sofiji je izvešenih tudi mnogo italijanskih in nemških zastav. V saborni cerkvi je bila danes dopoldne svečana zahvalna služba božja, ki so se je udeležili poleg drugih tudi kralj Boris, kraljica Jovana, knez Ciril in kneginja Evdoksija, nadalje člani vlade, poslaniki Nemčije, Italije in Madžarske ter drugi predstavniki. Po službi božji se je kralj dolgo časa razgovarjal s poslanikoma obeh velesil osi.
Velika množica ljudstva je prirejala vladarju navdušne ovacije. V povorki je odkorakala pred dvor, kjer so se manifestacije nadaljevale. Kraljeva rodbina se je z oken dvorne palače ponovno zahvalila ljudstvu za ovacije. Množice so se zbirale tudi pred italijanskim in nemškim poslaništvom ter prirejale ovacije Mussoliniju in Hitlerju.
Bolgarski tisk objavlja danes na uvodnih mestih in čez prve strani komentarje in poročila o sporazumu v Crajovi. V svojih uvodnikih listi vsi po vrsti izražajo zahvalo Hitlerju to Mussoliniju, da sta omogočila za Bolgare pravično rešitev do-bruškega vprašanja.
»Zora« poudarja, da je bolgarski narod mnogo dolžan državnikoma osi, ker je bil doslej med najbolj zapostavljenimi naro-
di v Evropi. Bolgarski narod se je sedaj prepričal, da je bilo mogoče s politiko, kakor sta jo vodila kralj in vlada, doseči prvi veliki uspeh. Zato se sedaj ves zbira okrog vladarja in vlade, poln zaupanja ta gotov svoje bodočnosti.
Vsebina sporazuma v Crajovi
Sofija, 8. sept. AA. (DNB). Bolgarsko-rumunski sporazum vsebuje naslednje določbe: 1. Točna ugotovitev novih mej takoj po ratifikaciji sporazuma; 2. dne 15. septembra bodo bolgarske civilne oblasti prevzele upravo; 3. dne 20. septembra ob 9. bodo začele korakati v Dobrudžo bolgarske čete. Vojaško zasedanje se konča 30. septembra; 4. obvezno preseljevanje narodnih manjšin z obeh strani na mejah severne in južne Dobrudže mora biti končano v treh mescih po ratifikaciji sporazuma.
Podpis brez novinarjev
Sofija, 8. sept. AA. Na izrečno prošnjo rumunske delegacije zastopnikom tiska včeraj v Crajovi ni bilo dovoljeno, da bi prisostvovali podpisu sporazuma. Prav tako ni bilo dovoljeno fotoreporterjem, da bi slikali, kako podpisujejo sporazum.
Japonci dobe oporišče v IntioMni
Pred sporazumom med francoskimi in japonskima oblastmi
Hongkong, 8. sept. s. (Reuter). Po tukajšnjih informacijah, ki pa še niso uradno potrjene, je bil med francoskimi to japonskimi predstavniki dosežen sporazum glede Indoktoe. Na podlagi sporazuma dobe Japonci v Haifongu pravico za oporišča za japonsko vojsko. Nadalje smejo Japonci prevažati svoje vojaštvo preko Indokine v kitajsko ozemlje, ki je pod vlado v črung-kingu. Japonsko vojaštvo se sme poslužiti Izključno samo železniške proge v to svr-ho in se od proge ne sme oddaljiti. Francozi baje niso dovolili Japoncem letalskih oporišč.
Vichy, 8. 9ept. s. (Ass. Press). Poluradno
francosko poročilo javlja, da se direktna
pogajanja med vlado v Vichyju to japonsko vlado nadaljujejo v prisrčnem ozračju. Istočasno potekajo zadovoljivo tudi pogajanja med lokalnimi francoskimi oblastmi v In-dokini in med japonskim nadzornim odborom za Indokino.
Ameriško-angleško sodelovanje na Pacifiku
Wa»hingt-on, 8. sept. j. (A. R.) Ameriški zunanji minister Hull je izjavil zastopnikom tiska, da ni vlada Zedinjenih držav doslej iz Tokija prejela še nikakega odgovora na svoje opozorilo, da želi, da se v francoski Indokini to nizozemski Vzhodni Indiji še nadalje ohrani status quo. V ameriških političnih krogih pripominjajo k tej izjavi zunanjega ministra Hulla, da obstoja med Zedinjenimi državami ta Ja-
ponsko nejasnost tudi glede še nekaterih drugih vprašanj. Tako n. pr. tudi še ni bil dosežen sporazum, kaj naj se zgodi s tistim odsekom šanghajskega mesta, ki ga je zapustila angleška vojska.
V istih ameriških krogih ugotavljajo, da se bo vpliv Zedinjenih držav to Anglije nedvomno ojačil tudi na Tihem oceanu to na Daljnem vzhodu. Verjetno je, da se bo ameriško-angleški dogovor o ameriških pomorskih in letalskih oporiščih na Atlantskem oceanu v bodoče razširil tudi na Tihi ocean ter da se bo morda dosegel tudi sporazum, po katerem bodo Zedtojene države lahko uporabljale tudi angleško pomorsko oporišče v Singapooru.
Tokio, 8. septembra. AA. (Štefani). Japonski listi, Zlasti »Niči Niči« pišejo, da morajo biti Zedtojene države pripravljene na posledice napetosti z Japonsko, če nameravajo uresničiti svoje ambicijozne namene na Tihem oceanu, ne da bi upoštevale japonske interese.
Kitajski odpor
Čungkjng, 8. sept. s. Reuterjev dopisnik doznava. da bodo v primeru, če se izkažejo informacije o francosko-japanskem sporazumu glede posebnih ugodnosti za, japonsko vojsko v Inciokini kot točne, kitajske čete takoj vkorakale v Indokino
P ostani in ostani Slan Vodnikove družbe!
Amerika se pripravlja
Novi letniki vojnih obveznikov — Velike vaje vojne mornarice na Tihem oceanu

Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 50
Dobro le vino buiensko
Neodvisni
i.
Dobra slika mora biti predvsem dobro in jasno zgrajena. Zgrajenost slike pa ne sloni samo v linijah, ampak tudi v barvnih ploskvah. Nadalje mora slika nuditi gie-
Kdo ne pozna pesmi o bučenskem vinu? Stoji hribček nad škocjanom, ki prideš tja mimo znanih dveh gTadov Otoka in Struge in se vzpneš za pol ure. To je Bučka, kraj, kjer raste trta in so veseli ljudje in se belijo zidanice med zelenimi trtami. Na vrhu je ravnica in iz nje se dviga spet veliki krtini podoben holmiček, na katerem samozavestno stoji bela cerkev, od koder vidiš vaške zvonike k svetemu Duhu, na Gorjance in vse na okrog. Hribček pri hribčku in na njih zelene zaplate vinogradov in zidanice, ki so, kakor bi trdno pripenjale vinograde, da ne bi zdrknili navzdol. Pod cerkvijo, kot bi hoteli prebiti razliko, stoji mogočna šola, zidana 1.1895, kamor hodi bučanska mla.dež, kadar nima počitnic ali kadar si sama počitnice napravi. Okrog pa so nabrane hiše, druga pri drugi, dokler se iz njih ne izvije siva cesta, ki teče mimo Stare Bučke nazaj proti škocijanu. To je Bučka, domovina dobrega vina. . .
Pod zidanic©
Kotar, neobrit dedec petdesetih let, s črnimi razmršenimi lasmi in nekoliko že motnimi očmi, ki na široko odprte čepe v koščenem obrazu, se je naslanjal na komolce in si podpiral obraz.
»Eh.« je dejal in jezik se mu je nenadoma zapletel med rjave zobe, »eh, jaz že vem, kaj je prav, svetovna vojna me je izučila . . .«
Gospodinja je stala ob mizi in posmehljivo pogledala nanj. Popraskala se je po nosu in v njem. pomežiknila, da so se ji za hip skrile drobne sive oči, popravila si je sive lase pod ruto in dejala:
»Kaj jih boš ti klatil! Saj ne veš nič, ker —- -—, veste,« obrnila se je k meni, »saj še vinograda nima, pa hoče vse vedeti . . . !«
Kotar je udaril po mizi.
»Nimam ga, pa ga bom imel, da veste, pa ne bo takšen, kot je vaš letos, da še zrna soka ni v niem--, da veste!« Malo je počakal in se zagledal nekam predse, žarek sonca, ki je imel čas smukniti skozi široke dlani trt, ga je vsega spremenil.
Da, veste — !« je zatrdil še enkrat in da-daljeval: »Mati, dajte ga še pol litra!« Gospodar je ves čas molče sedel ob mizi in gledal v tla. širokopleč možak je bil, popolnoma bel v svoj precej zaliti obraz in vsakega toliko časa je stegnil desnico in segel po kozarcu, napravil požirek, dva, ln ko je bila posoda prazna, je stegnil levico. prijel za liter in ga brez besed postavil pred ženo, ki je naglo vstala, odšla v zidanico in se vrnila spet z rdečo pijačo.
Nenadoma je dejal:
»Da mi živimo daleč od Ljubljane, čisto zase in nič ne vemo za dobrote sveta. Odrinjeni smo od neba. zato smo priklenjeni na zemljo. Za nas ima vsak oblak svoj pomen in kadar so hlebčki na nebu, se bojimo ali pa veselimo, kakor je pač bilo preje z mokroto. Ubija nas suša ln ubija : nas dež. prav tako pa nas suša in dež živita. En sam dan na leto nas lahko uniči. Letos bo spet slaba, kakor za nalašč prav sedaj, ko bi lahko kaj prodali.«
»Kaj boš govoril,« se je spet oglasil Kotar, »jaz sem bil narednik med svetovno vojno in vem, kaj je življenje.« Pljunil je v lepem loku čez mizo na šape trtnih li- ; stov in nadaljeval: »Le pravo ženo moram j zdaj dobiti, tako, da bi bila malo bogata, , malo pa lepa, kot se reče, in bi imela veselje do trgovanja. Zdaj so pravi časi za ; to. Kupiš, prodaš in kot bi mignil, si bogat. Jaz sem bil narednik in vem, kaj se to pravi, res, narednik v avstrijski vojski in sem imel vojake pod sabo ln tak red, da sem bil dobil medaljo. Jaz bi že napravil red na zemlji.«
»Kaj boš govoril,« se je oglasila gospodinja, »saj še pri sebi ne znaš napraviti reda. Mi, da, mi smo trpeli, veste, med vojno, štiriindvajset let stara, mož pri vojakih, jaz pa — — štiri leta takole —«, pokazala je figo meni in možu in se je zasmejala na ves glas.
»Da,« je potrdil mož, »štiri leta me ni bilo domov, povsod me je bilo dosti, le domov me niso pustili, ker sem bil preveč za Srbe. Kaj sem že hotel reči,« je nadaljeval čez čas, »predaleč smo od mesta in to je tisto. Takole bi se lahko prodala zelenjava ali krompir, pa kako boš vštri-cal, ko izgubiš konje za ves dan, bližnji kmetje pa lahko pripeljejo oberoč.«
Po poti navzgor je prišel dvanajstleten fantič in si je obrisal z rokavom nos kakor v pozdrav.
Gospodinja se je obrnila k njemu, nato pa k meni.
»Ta je pa naš!« No, mu je dejala, »na ga glaž, saj si tudi ti delal. Naj pije.« mi je dejala, »tudi on je pomagal, pa je.«
Fant je nagnil in izpil do dna, ne da bi trenil z očrsom, nato pa še enega, »da si boš dušo prav trdno privezal,« je dejala mati. »Kaj pa imamo kot kruh in vino —« je dodala čez čas.
Nenadoma je Kotar udaril po mizi in zavpil:
»Vojska bo. pa je!« in se je naslonil na mizo in zadremal. In ko smo pozno v noč odhajali, družba je od ure do ure naraščala, smo vzeli seboj nekaj zelenk, ze-lenka: sedem dinarjev.
Tatovi vina
Obiskal sem dobrega kmeta, ki mu polje, njive in vinogradi vise v dolino, kot zlate in zelene zaplate. Hodil je okrog zidanice in nekaj godrnjal sam vase, širok, plečat in rdeč v obraz.
»Kaj pa je, oče?« sem ga vprašal.
»Vino so mi ukradli,« je dejal, »če bi
jih dobil--! Vidite,« se je razgovoril,
»pri vas kradejo denar in zlatnino, pri nas pa vino. Pa da bi ga hudič vsaj vzel samo za potrebo, ej kaj, vlomi, toči, potem pa ti pusti, da izteče . . .«
»Kdo pa jemlje?«
»Na nobenega ne morem pokazati s prstom. Ampak! Saj veste, kdor nima, pa si ga takole privošči; kje ga boš dobil, saj ga že tisto noč izpije. Poglejte, zidanico imam tu takorekoč pred hišo — jasno, da mora biti domačin, da ve, kdaj ni nobenega tod okrog. No, pa saj niso vzeli samo pri meni, to je še edina tolažba. In čimbolj je ta vojskna zmešnjava, hujše je. Človeka le jezi, da je vse življenje garal, pa ti gre takole v nič, posebno letos, ko ne kaže. Ali veste, da se nam niti škropiti ne izplača v tretje? No, le pojdite z menoj, boste videli!« Peljal me je v vinograd. Redko zrnje, drobno, skoro suho, tu in tam malo več, ponekod nič.
»Nekaj je pa le!« sem mu dejal.
»Nekaj« ? je rekel in nalahno udaril po listih. »Ali vidite?«
»Kaj?« sem dejal.
»No, poglejte! Udaril je spet in res sem videl, kako so se jagode usipale po tleh.
»Vsak veterček nam nekaj otrese! In isto je s sadjem! Le poglejva v sadovnjak. Nikjer ne jabolk, ne hrušk, ničesar. Ej, slaba je, in še vojna na svetu. Prodati ne
bomo imeli kaj--,« podrgnil si je po
vratu, nato pa se je posili nasmejal in še rekel: »Pa tudi ukrasti nam nihče ničesar ne bo mogel.«
Stisnil mi je roko in svi se razšla.
Piščanci^ poroke in še kaj
Posestnik in mesar je zapregel voz, udaril z bičem po konju in že je voz stekel po cesti navzgor. Stal sem pod cesto in gledal proti Gorjancem, ko se je voz ustavil, gospodar pa mi je zaklical:
»Se hočete peljati na Rako?«
»Rad!« sem zaklical in že sem sedel na vozu.
»Kako vam je kaj povšeči tukaj in kaj je novega po svetu?« me je vprašal.
»Dobro se počutim, pa boste še vi kaj povedali.«
Zasmejal se je.
»Veste, nismo kar tako Bučanci. Wester, saj ga poznate, je z našega konca, pa Fab-jančič in še marsikdo. Piščance dajemo po pet dinarjev, samo kdo jih nima kupiti, tole cesto pa, ki sedaj pelje po nesončni strani, pa sem še jaz pomagal takorekoč graditi in sem ponujal velik kos sveta po osojni strani, pa ne in ne, župan je hotel cesto mimo svoje žage, pa kaj se hoče, srrankarstvo tako!, no, to je bilo še za deželnega sveta, morda vas še na svetu ni bilo takrat. Zdaj pa je, kar je, po zimi je v tistem koncu cesta zamrzla, sam sneg in led, seveda, ko sonce ne pride blizu. Pa kaj bi to, saj to ni zanimivo.«
»Kaj da ne? Toda, kako je pa kaj s porokami.«
Mož se je nasmejal, in so se mu pokazali beli, zdravi zobje.
»če bi mežnar živel od porok, bi umrl od lakote. O, otrok, otrok pa je na pre-tege, menda jih precej pišemo letos za nezakonske. Veste, ni denarja, zaslužek majhen--pa si« (nasmejal se je hudomušno) »pomagajo na ta preprost način. Posebno, koder je dosti vina.«
»Slišal sem, da boste dobili elektriko.«
»že vse je bilo pripravljeno, načrti hočem reči, in tudi nosilci žic so bili kupljeni. Ker se nismo mogli zediniti, ali kaj — pa je banovina prodala nosilce in zdaj elektrika spi, mi pa s petrolejkami in s kapnico. Da boste razumeli! Ko bomo dobili elektriko, bomo talno vodo črpali iz
doline in napravili vodovod--. Pa kje
je še to, zdaj je vojna. Tule dol v dolini je pa topel vrelec, župnik se že nekaj časa pripravlja, da si bo stvar ogledal, morda je kaj na tem, pojdite si ga pogledat, kadar vas bo volja.«
»Bom. Kaj sem že hotel reči, ali ne ko-ljete doma?«
»Nimam hladilnice, čakam na elektriko. Le kadar so naši stari sejmi, koljem. Takrat pridejo ljudje iz vseh koncev in krajev, rečem vam, velemesto je Bučka takrat, greha in denarja ko toče. Sicer pa se ljudje v klanju menjavajo. Enkrat zakolje ta, drugič drugi — pa še prodajajo drug drugemu, da se pozna nedelja. Devet dinarjev svinjina. Dobro lahko ješ, če imaš denar.«
Pot je ista navzgor in navzdol, mimo vasic in cerkvic, dokler se nista pokazala' šiljasta zvonika vaške cerkve, zavili smo navzdol, možak je nakupil, kar si je namenil, že smo se v mraku vračali na Bučko nazaj, ki naju je pozdravljala kot bela pti-čica na zeleni gori.	Sk.
1.
Mislim, da bodo o tem sodile bodoče generacije (po principih, ki so že itak znani).
2.
Vse, kar smrdi po konjunkturi, mi je zoprno.
3.
Tipika mojih občutkov je hladnokrvnost.
L
To, kar je bilo vedno. Sodobnost kot taka ne igra nobene posebne vloge. Poleg kvalitete mora imeti vsaka slika neko določeno vsebino. Seveda pri tem ne mislim na literarno vsebino. Slika brez vsebine je larpurlartizem.
2.
Pri samem delu je ta misel sekundarna. Ce si Slovenec po čustvovanju, je umetnina sama po sebi slovenska. Naša umetnost je razmeroma mlada in iskati kakšen samo naš stil, je po mojem še malo pre-uranjeno.
S.
Ti občutki se mi ne zdijo nič preveč močni. Sem pač študiral v Zagrebu in hrvatska umetnost se mi zdi zelo blizu in sorodna. In poleg tega tudi živim v krajih (Ptuj, Haloze), kjer se hrvatska in slovenska sfera že prelivata druga v drugo-
Stane Kregar
Likovni umetniki, člani Kluba neodvisnih, so včeraj v Zagrebu otvorili svojo razstavo. Dogodek je vsekakor velikega pomena za naše meseboino kulturno zbliža-nje. na prinašamo kratek razeovor na"e^a poročevalca z razstavi ialci o treh vp.a-šanjih. ki utegnejo zanimati našo javnost.
1.
Kaj je za tebe dobra sodobna slika (oziroma plastika) ?
2.
Kakšna je prav za prav tvoja misel, kadar rečeš: slovenski umetnik, slovenska umetnost?
3.
j S kakšnimi občutki greš razstavljat v . Zagreb?
France Mihelič
dalcu neko poezijo, ki ima svoje temelje v odnosu posameznih predmetov med sabo, kakor tudi v fini barvni harmoniji.
2.
Predstavljam si človeka, ki rešuje sodobne likovne probleme, kateri zanimajo ves umetniški svet, človeka, ki iskreno po-dajp. to, kar čuti v svoji notranjosti.
3.
V	Zagreb grem z občutki veselja ln ponosa, da mlada slovenska umetnost spet stopa preko domačih meja, kakor nekdaj, v dobi impresionizma, da pokaže svetu ne zaostalost, ampak enakovrednost z vsemi kulturnimi narodi.
Maksim Sedej
i.
Slika je dobra, če je likovno na absolutni višini in če je tehnično in umetniško enako občutena. Vsaka slika brez ene od teh stvari je brez vrednosti.
2.
Cim bolj je delo individualno, tem bolj je nacionalno,
3.
V	Zagreb grem z veseljem, da bom pokazal svoje delo tam, kjer sem na svojem začetku črpal znanje.
Evgen Sajovic
v Fočo
Povedal sem, da sem med svetovno vojno služil pri Bosancih. Nisem pa povedal, da sem imel več ko tri leta slugo, ki se je klical za Tadijo in pisal za šolajo in da je bil doma nekje blizu Foče. Baš Tadija je bil vzrok, da sem se odločil za izlet v Fočo, kamor me je tolikokrat vabil, ko sva samevala gori na Golubari in tam pred Asiagom pa doli v rumunskih pragozdovih. Kaj mi vsega ni povedal iz svojega življenja in iz življenja družine, ki je morala zapustiti rodni krov ob začetku svetovne vojne, ko so v Bosno vpadli Črnogorci in Srbi. Kako je cvetelo ovaduštvo, kako so preganjali vse, ki so bili pravoslavne vere, kako so v Foči streljali ljudi in uničevali pravoslavno imovino. Dne 6. novembra leta 1918. sva se poslovila v Taboru na Češkem in od tedaj ni bilo o njem ne duha ne sluha. Nekajkrat sem mu bil pisal, toda odgovora ni bilo.
Vse to sem premišljeval, ko sem sedel spet v vlaku in občudoval lepote drinske soteske od Višegrada nazaj proti Ustipra-či, kjer se odcepi železnica ob gornjem toku Drine do Foče. Proga je komaj leto dni stara in izpeljana povečini na levem bregu Drine. Takoj za Ustipračo se dolina širi ln širi in ob progi vidiš prave nasade tobaka. Prva večja postaja na progi je mesto Go-ražde, ki ima izredno lepo lego. Tu prečka železnica Drino kar na dveh krajih; zgrajeni so mnogi mostovi železne in domače konstrukcije; postajna poslopja očitujejo domač, prijeten slog in so videti ko bele neveste med starinsko okolico, V Gora-
ždah je silno lepo urejena poskusna postaja za sadno drevje. Vpliv te postaje se pozna po vsej dolini. Sadni vrtovi in veliki sadovnjaki so kar najskrbneje negovani. Na sploh tod sadna letina ne bo ravno najboljša; jabolk in hrušk bo prav malo, zato pa so orehi zelo polni in lepi. Slive ne obetajo veliko sadu, tobak pa kaže dobre nade.
Tobačni nasadi so sploh nekaj posebnega. Rastline so povečini že do pasu in cveto. Letos, tako so mi dejali, po višji nared-bi cvetov ne bodo uničili, temveč jih bodo pustili zoreti. Seme bodo morali kmetovalci oddati državni upravi, ki ga bo porabila za pridobivanje nekega olja za vojne namene. Druga leta so morali cvete in seme uničiti, letos tega ni treba. Kar me je prav posebno iznenadilo, to so izredno umno urejeni vrtovi za zelenjavo. Navadno leže na položnih pobočjih. Na najvišjem mestu je velik bazen iz betona, iz katerega voda neprenehoma napaja vrtne rastline, ki so posejane po plitkih jarkih, da jih voda neprestano zaliva. Kaj takega v naših krajih nisem videl. Sploh je treba reči, da so južni kraji v namakanju polj daleč pred nami, ki se zanašamo vsikdar le na pomoč sv. Petra.
Ob šestih obstane vlak v Foči. Prvega človeka na kolodvoru, ki je kak slab kilometer iz mesta, vprašam, ali morda ne pozna kmeta šolaje. Pritrdi mi in takoj pokliče v bližini stoječega njegovega brata in zeta, ki sta imela baš opravka na postaji. Ko zvesta za vzrok mojega obiska, se ne moreta načuditi, da je mogoče, da bi
hotel kdo po 22 letih videti svojega — slugo. Malo smo se zadržali v krčmi, da popijemo »čašico rakije«, potem pa sva jo mahnila s Perkom, kakor je ime Tadije-vemu zetu, v hribe nad Fočo. Nikola šola-ja je na vsak način hotel, da bi na njegovem konju, ki je pritovoril v Fočo drva, pojezdil v hrib, toda konji so se nekje zadržali in noč je bila blizu, zato sem ljubeznivo ponudbo zavrnil in se odločil za pešačenje.
Vročina je pritiskala iz razbeljenih tal in naju kuhala, da sva bila skoro vsa mokra. Perko je povedal storijo svojega življenja in svojega kraja. Razgovor se je seveda sukal o ozkih razmerah rodbinskega kroga in Foče same. 120 ljudi — med njimi dva popa — so postrelili leta 1914. Na pokopališču imajo mučeniki poseben spomenik. Perko sam je moral kot dečko okusiti grenkobe razdejanja in brezmejnega sovraštva vsega, kar se je držalo imena pravoslaven. Pot se vije skozi lepo hrastovo šumo, last naselja treh hiš, ki se imenuje Ivkoviči in kjer stanujejo šolaji v patriarhalni skupnosti. Noči se; tu in tam se zarumeni zoreče žitno polje, tam so Ivkoviči.
Pri močnem studencu izpod sela naletiva na prve ljudi. Nič ne poveva, kdo in zakaj je prišel, le ko naletiva na Tadijevo ženo, se razodeneva. Kako iznenadenje, kako veselje, kaka sreča prevzame ženo, da vidi človeka, s katerim je njen mož preživel tri leta in o katerem ji je toliko pripovedoval! Dečka je poslala po Tadijo, ki ae je mudil nekje na polju, sama pa odhitela domov, da pripravi, kar je treba za gosta.
Skoro smo bili pred hišo. Neprestano so se pridruževali moški, posedali po kamnih pred hišo, spraševali in pripovedovali raz-
ne stvari. Otročad domača je prišla, vsak je izrekel dobrodošlico na tako prisrčen način, da sem bil gin jen nad izredno srčno kulturo teh preprostih ljudi, ki so predaleč, da bi kam hodili v šolo, pa so zadosti prebrisani, da se sami nauče brati in pisati. Čez kake četrt ure jo je primahal gazda Tadija. Bog ve, kaj si je mislil, ko so mu sporočili, da je prišel tuj gospod, ki ga nujno kliče. Mogoče je mislil, da ga nadleguje finančni stražnik zaradi tobaka ali česa drugega. V mraku me ni spoznal, šele ko sem se oglasil, mu je Sinila Iskra v glavo ln tedaj se je pokrižal in zahvalil boga, da vidi svojega gospoda.
Medtem je odletela petelinu glava; na ognjišču v hiši je v kotlu veselo žlobudralo, krompir se je kuhal, tam na tleh se je varila mlečna jed, v kuhalniku je vrela kava; gospodar je stopil po rakije In ob ognjišču je bil vesel zbor ljudi, ki se niso še nikdar videli, ki pa so drug o drugem mnogokdaj slišali. Na sto vprašanj, kako se godi nam Slovencem, sem moral odgovarjati, stokrat sem moral vprašati po zdravju tega ali onega njihovega sorodnika, o katerem smo govorili.
Izredno zadovoljstvo me je obhajalo, da nisem zamudil prilike, spoznati preprosto kmečko bosansko hišo in njene običaje. Hiša ima dva prostora, kuhinjo in izbo. Kuhinja je prodor, kjer se opravljajo vsi posli od jutra do večera. Izba pa je shramba in spalnica, katere prag se ne prestopi pogosto čez dan. Ognjišče je komaj dobro ped visoko In kak poldrugi ploskovni me- j ter veliko. Kuhinja nima stropa. Na gredi so pritrjene verige za dva kotla. Kotel je glavna kuhinjska posoda. Za pečenje služi kožica, ki jo pokrivajo z velikim razbelje- i nim pokrovom, da se jed peče hkrati od vr- J
ha do tal. Pokrov je tako nalahko upognjen, da nasujejo nanj debelo plast pepela, ki preprečuje izžarevanje navzgor. Ko je pokrov izdal že ves žar, ga znova poveznejo nad ogenj, da se razbeli, in preden je pečenka ali kruh pečen, se to velikokrat ponavlja. Drv imajo zadosti, zato jim ta način kuhe ugaja. Meni je bil popolnoma nov in videl sem v njem veliko potrato kuriva in silno porabo človeške sile. Naša ognjišča zaslužijo ime »štedilnik« v polni meri.
Ko je bila večerja nared, je prinesla mlada Stana vode in brisačo, da si umijemo roke. Potem mi je naročje pogrnila s čistim prtičem, gospodinja pa je položila pred gazdo in mene ped visoko okroglo mizico, ki jo je obložila z dvema skodela-ma juhe, z lesenim krožnikom, na katerem je dehtel pečen petelin, z dvema skodela-ma kislega mleka, s hlebom kruha in steklenico rakije. Dobro, da je kuhinjo razsvetljevala le slaba petrolejka, sicer bi morali zapaziti, kako začudeno gledam vse priprave za slavnostno večerjo. Gazda je ponudil in začela sva jesti. Juha je bila tako okusna, da že dolgo nisem jedel take. Potem pečen petelin! Oblizoval sem se in obiral dobro pečenko. Okusen kruh je bila prikuha, kislo mleko pa najboljši napoj. Ostali člani družine so posedeli okrog druge mize in večerjali po svoje.
Gazda Tadija in jaz sva govorila, ostali so poslušali, žena in otroci se v pogovor nikdar ne mešajo, če pa jih kaj vprašaš, odgovarjajo brez zadrege in gladko. Spoštovanje otrok do staršev je izredno, ubogajo na prvo besedo, željo že skušajo Citati iz oči in jo izvrše, še preden je izrečena, žareč ogorek za prižiganje cigarete podaja Stana ali žena s tako gracioznostjo, ka-
Nikolaj Omersa
Omersa, Megle 1.
Potrebna je dobra kompozicija, harmonija barv in nekaj, kar naj gledalca kakorkoli navduši, pritegne.
2.	3 l p
čim večja je v delu osebna nota, tem bolj je stvar narodna.
3.
Jaz pravim: kar bo, pa bo!
Zoran Mtsšič
2.
Takrat mislim, da se je o tem že premnogo govorilo in da, je bil to po večini navaden bluff!
3.
V Zagreb odhajam z občutki stoika!
Zdenko Kalin
popolnejša to da pokažemo Zagrebčanom, da imamo tudi mi plastiko, o čemer doslej dvomijo.
Dobra plastika je zame z enostavno obliko zgrajena, popolna harmonija celine. Oblika naj ne bo izmišljena, ampak naj bazira na temeljitem študiju in kiparskem občutju narave. Sodobna? Za ceno originalnosti smo videli že mnogo ponesrečenih poizkusov brez kakršnih koli kvalitet. Vsako posamezno delo pa zahteva svojstveno obdelavo in diktira iskanje novih izraznih možnosti.
2.
Vprašanje je značilno za današnje dni. Jaz mislim, da kar ustvari naš umetnik j iskreno in svobodno, četudi s pridobitvami, ki si jih je nabral drugod, ne more biti drugega kot slovenska umetnost, čim višja bo kvaliteta naše umetnosti, toliko bolj bo nacionalna.
3.
Za razvoj mojega dela je koristno, da svoja dela vidim v tujem miljeju, pred publiko, vajeno gledati dobro plastiko, čeprav različno od naše. Veseli me, da razstavljam večjo kolekcijo svojih stvari ravno v Zagrebu, kjer sem prebil svoja vesela to žalostna študijska leta. Upam, da bomo razstavljalci kiparji pripomogli k temu, da bo slika naše sodobne umetnosti
1.
Ne morem odgovoriti z definicijami. Zame je to zadeva slikarskega občutka. 2.
Umetnost je zame kozmopolitska stvar. Vendar je gotovo, da če naslika sliko Slovenec, je v njej jasno nekaj slovenskega. Te specifičnosti pravilno občutiš šele v zgodovinski distanci.
3.
V Zagrebu sem že davno razstavljal z Babič-Hegedušičevo skupino. Tudi slikam mnogo v Dalmaciji — sploh mi je hrvatska
umetnost blizu to zdi se mi sorodna. *
Od slikarjev »Kluba neodvisnih« bi morali odgovoriti še trije. Toda Dideka ni v Ljubljani, Marij Pregelj in naš odlični kra-jinar France Pavlovec pa zvesto služita domovini. Njihova dela so skrbno uredili to odpeljali na razstavo ostali člani kluba. Besedo imajo še kiparji.
Tuligoji in tuligojstvo
O tem, kako civilizacija prihaja v gore
Nikolaj Pirnat
i.
Dobre sodobne« skulpture zame ni, kajti skulptura, kot višek izgrajene kulture, je mogoča le v času izgrajene družbe, ta/-krat, ko ta doseže svojo »zlato dobo«.
Tuligojstvo je poseben kult, ki se goji po naših planinah. Tuligojstvo ima pristne domače korenine, je pa deblo cepljeno s tujimi mladikami. Gojitelji tuligojstva so povečini mladi ljudje izpod tridesetih let, pripadajo pa rajrazličnejšim stanovom. Med tuligoji so prav tako sinovi in hčere meščanskih družin kakor obrtniški, tovarniški to kmečki naraščaj, bogati in revni. Zanimivo je pač to, da se nekateri ukvarjajo s tuligojstvom, ker so sila romantični, drugi pa izredno topi in jim je plani-narstvo le moda in rekorderstvo.
Po čem spoznamo tuligoja? 2e v Ljubljani ali bodi že kjerkoli, ko hodijo tuligoji pred odhodom po peronu, še bolj pa v vlaku, spoznaš člane te dične družbe. Najrajši vstopajo v one lepe, prostorne vagone, določene za turiste. Ker pripadajo zelo različnim stanovom, so tudi zelo različno oblečeni. Nekateri so v najmodernejši športni opremi, čevlje imajo zelo vidne, težke to velike, debele podplate pa tako močno okovane z velikim žeblji planinčarji, da bi bilo do malega potrebno, da bi imel tuli-goj še po enega spremljevalca, ki bi mu
v goro pomagal nositi čevlje.. S takimi čevlji copotajo in rožljajo po tlaku peronov kakor ptocgavski žrebci. V vlaku kaj radi razkazujejo težke čevlje na ta načm, da noge polagajo na sosedno, nasprotno klop, ne glede na to, ali so čevlji čisti ali zamazani, in tudi to jih prav nič ne briga, kaj bo rekel sosed, ki bo Imel od tuiigoj-skih čevljev zamazano obleko. Oni so pač glavne osebe v vagonu to vedo največ povedati. Kaj radi pripovedujejo o težkofah v planhtn čeprav so bili aa j višje v spodnji koči na Golici, kjer se še živinica pase. So pa seveda med njimi žal tudi taki, ki vse, prav vse oblezejo to ni niti najbolj skrit kotiček naših lepih planin varen pred njihovim kultom. — Drugi so spet oblečeni zelo skromno, prav toč primerno za planine. Dobrodošle so jim prikrajšane, navadne dolge hlače in ponošen oguljen suknjič. Sorazmerno tuligojem so oblečene raznim stanovom pripadajoče tuligojke.
Posebno zanimiva so pokrivala tuligojev. Nekateri nosijo celo skavtske klobuke, čeprav niso bili nikdar člani takih plemenitih organizacij in so po vedenju in srcu najbolj protivni testemu, kar skavtstvo zahteva to goji. Tuligoji kaj radi posnemajo tudi Arabce. Na glavo si denejo kar posebno šaren« ženski robec ali si ga ovi-jejo okoli glave. Pač tako, da so posebno vidni. Med tipične znake tuligojev spadajo okraski klobukov, kolikor pač klobuke nosijo. Tak klobuk je pravi muzej, je do malega okovan to duhovita glava je varna, če ne že pred ostrimi kroglami risanic in strojnic, prav gotovo pa pred drobci bomb in šrapnelov. Kaj vse je pripeto, prišito ali celo pribito na tak tuligojski klobuk. Da se na klobuku nahajajo znaki vseh javnih društev, to je samo po sebi umevno. Med značkami, posebno tuligojev z dežele, pa ne sme manjkati pločevinasta planika, ki jo je nosil rajnki stric na ovratniku vojaške suknje, ko je branil še staro Avstrijo. Tudi lep spomin! Poleg starih krajcarjev to »cvancgarc« pa se leskečejo najrazličnejše kovinaste ploščice, reklama za globin in razna druga mazila. Tuligoji si radi okrasijo vratove z rdečimi in modnimi ovratnicami. Poglavitna oprema tuligoja pa sta harmonika ali »zidarski klavir«, kakor pravijo temu instrumentu Gorenjci, in pa kitara, okrašena včasih z najrazličnejše barvanimi trakovi, čudni občutki obhajajo pravega turista, kadar vi-
tere bi v najboljših družinah zastonj iskal. »Molim, izvoli,« sta besedi, ki ju največkrat slišiš. Vsi me tikajo, vse tikam, po-bratimi smo.
Tega večera sem bil priča veselega dogodka v hiši. Med kuhanjem večerje to pozneje sta žena in hčerka Stana pogosto zapuščali kuhinjo to se za kratek čas spet vračali. Zakaj neki? Izvedel sem na silno prisrčen način. Kmalu je objavila žena veselo vest:
»Krmača se baš sprasila, rodila je sedam kuzmiča, sretno bilo!«
Za prenočišče ni na kmetih nikdar zadrege, posebno pa poleti ne, ko je seno po-košeno. Ura je bila že blizu polnoči, ko sva se z gazdo odpravila na senik. Postlal mi je odlično, da sem spal ko kak grof v mehkem senu. Zgodaj zjutraj so drugi že vstali, da poženo ovce to živino na pašo, jaz pa sem zadremal kar do sedmih. Ta-dijo sem našel pri seniku. Obšla sva polja. Najbolj sem pogledal, ko sem videl že zo-rečo ajdo. Pridelek pa ne bo velik, ker je bilo spomladi .preveč dežja. Ajdo rabijo največ za kurjo pičo, za mletje prav malo. Pšenica, rž, ječmen in koruza so za višino posestva kar dobri. Njive pa so obdelane na preprost to star način. Orjejo z oralom in zato je obdelava polja slaba. Polagoma se navajajo na pluge iz kruševske tovarne, ki stanejo okoli 400 din. Kdor pa je okusil lahko delo s plugom, potem tudi kruševskega skoro zamenja s pravim češkim železnim plugom, ki stane 800 din, vsota, ki je tak preprost oratar skoro ne zmore, živina je temnosiva, srednje velika. Krmijo jo bolj slabo, seno je samo pozimi, kakih priboljškov ne dobiva. Zato pa se telice pojajo šele v četrtem letu. Kolibo seJelta da krava na dan, kdo bi vedel,
koliko jajc znese kokoš na leto, o tem ne vodijo računa. Voza sel° ne pozna, vse se vlači to tovori. Tovor drv — 5 tovorov za 1 kub. meter — stane v Fočo postavljen 10 do 11 din.
Tadija zida novo hišo, ki je pokrita z opeko. Na moj nasvet bo dvignil ognjišče na 60 cm od tal in napravil tudi dimnik, da bo kuhinja boljša. Omeniti moram, da se po vseh vaseh vidi stremljenje kmetov, da svoje hiše prenove in jih pokrijejo z opeko. Strehe so zelo strme, zato je treba vsako opeko — krijejo z zarezano opeko — posebej z žico privezati. človek teh krajev skoraj nima potreb, zato je tudi vse tako preprosto ta naravno. Zemlja mu da, kar potrebuje, vsaka družina pridela in izdela vse doma. Ovce dado volno, lan, predivo, govedo mleko, konj silo, tobak denar. Vsega je malo, pa vendar zadošča za življenje. Za vse gre »bogu fala« to živi se, pa »eto«.
O dogodkih v svetu so pa slino natanko poučeni in sodijo stvarno. Oblast ve, kaj dela; če jih bo poklicala, se bodo vsi odzvali in v polni meri storili svojo doižnost. država je pri njih velika družina, v kateri je treba tako ubogati, kakor morajo ubogati otroci očeta in mater. Gosprlar že ve. kaj dela, njega je treba poslušati brez premišljevanja.
Po dobrem zajtrku se je bilo treba posloviti. Slovo je bilo prisrčno ln «premljalo ga je nešteto želja to pozdravov na ženo, sina, brate in sestre in vse znaace. Gospodinja mi je podarila za popotnico kolač, Tadija pa me je spremil v Fočo, kamor sva prišla po dobri uri. Razkazal mi je mesto do podrobnosti. Kupila sva nekaj odpustkov. da jih ponese domov za spomin, potem pa sedla pred kavarno, da si poga-
siva žejo, zakaj strašna vročina je pripekala.
Foča leži na jeziku med Drino in čehoti-no, ki se pod mestom izliva v Drino, čez Drino drži velik železen most, ki oo ga leta 1914 porušili. Zdaj je popravljen. Foča je izrazito muslimansko mesto, v katerem cvete trgovina in domača obrt. Lesna industrija je razvita. Avstrija je Ime-.a v tem obmejnem kraju močne /j otke pcsadke, ki naj bi čuvale nemirno mejo Vojašnice so velike in dobro ohranjene. V Foii je tudi zbiralna postaja za tobak. V kraju deluje že deset let meščanska šola, ki je dala mestu že boljše zunanje lice. Musliman-ke se skušajo tu znebiti svojih dolgoletnih postav, precej jih je videti že odkritih, na veliko j^o starokopUnežev. Ogledal sem si strelišče in kraj na mostu, kjer so bile postreljene žrtve leta 1914. in pokopališče. Povedati moram še to, da so v dolini Drine muslimani naseljeni na najboljših krajih, da pa je »raja«, pravoslavni in katoliki. raztresena po brdih in hribih, kjer je bila zemlja do nedavna v rokah muslimanskih bogatašev, gele po končani vojni so mogli odkupiti zemljo in se osamosvojiti. Koliko časa bo še preteklo, da bodo imeli svojemu številu razmerno izobraženstvo, je pa težko povedati. Pravico jim dele n-uradih povečini uradniki muslimanske vere.
Ob eni je vlak zapustil Fočo. Od daleč sem še videl Tadijo, kako maha v zadnji pozdrav, potem pa sem se zleknil v blazine in zadremal.
Albin Lajovic
1.
Dobra plastika mora biti čim bolj približana realizmu, spojenemu s čisto formo, toda brez bombastičnih modernih efektov. Tudi rotacije to dobre izgrajenosti od vseh strani ne smemo zanemarjati.
2.
Kiparske tradicije imamo manj kot slikarji slikarske. Učil sem se drugje. A kakršne je človek krvi, tistega naroda je njegovo delo.
3.
Hrvati pravijo, da mi sploh nismo imeli in nimamo dobrih kiparjev. V Zagreb grem z željo, da jim dokažemo, da živijo v zmoti.	I. T.
di odhajati v planine tak« dično družbo.
Pred leti so- tuligoji prenočevali po planinskih kočah. Izvajanju njihovega visokega Kulta so se kaj radi pridruževali tudi staiejši ljudje, dvignjeni v višje razpoloženje od raznih alkoholnih dobrin. Raz-sajanje se je pričelo zvečer, končalo pa, ko se je pričelo daniti. V zadnjih letih so te vrste družb tisti turisti, ki prihajajo v planine, da občudujejo lepoto prirode in prisluškujejo njenim tajnam, precej izrinili iz oskrbovanih koč. In zdaj se je tuligojstvo, ki prihaja od leta do leta pri nas bo-j v modo, preselilo v razne pastirske koče — na svisli in v drvarske kočice. Ti lokali so kar ustvarjeni za tuligij^ vo. Tukaj ni noVnoga sitnega turista, ki bi se rad odpočil koči za težko turo prihodnjega dneva, tukaj tudi ni zoprnih policijskih predpisov. V svislih je res fletno. Tukaj lahko delamo, kar hočemo, to razsajamo po naši mili in dragi volji.
Nu, to če bi ostalo vse to v kočici, nič hudega. Vsak naj se veseli po svoje. Toda tuligojski kult ne pozna meje. Za njega gozd in planina nista svetišče.
2e med potjo v planino se prične tuljenje. Kdor bo bolj tulil, bo večji junak. Komaj prilezejo prvi od družbe na rob, odkoder se nudi lep razgled v dolino, prične tekmovanje.
»Ho — lop — lop — lop — lop!« Da se bolje sliši, razpne kričač ob ustnice še dlani. Razgrajaču odgovarja vredna zaostala družica. Po kozje — mek — mek — mek — mek — mek! Leto ji pač najbolje pri-stoji, in le-to se ponavlja iz dneva v dam v naših nekoč tako mirnih planinskih svetiščih. Lovski čuvaj previdno leze po nevarni lovski stezi, skozi pečine. Nikjer ni sledi divjadi. Kje neki je divjad? Saj jo je lansko leto vedno videl, pasti se po prodih, pod stenami, letos pa niti sledi ne najde. Naenkrat se zaleskeče na stezici bel, nekoliko zamazan papirnat trak z napisom: »Bizjakove rezine«. Na stezi opazi, da je pred njim šla družba turistov. Medtem pa že zasliši divje kričanje to ropot skal, ki jih rušijo nad njim tuligoji. Ko zopet poneha, zakriči skozi pečevje neokusen šlager iz zidarskega klavirja.
Lovski čuvaj razmišlja, kaj naj stori, če gre za njimi, se ne bo mogel vzdržati, da jim ne vzame harmonike in jo trešči čez pečine. Bolje, da se izogne neprilikam in divji družbi. Sede to razmišlja: Kaj neki imajo tukaj opraviti? Saj je vendar to le lovska steza, uporabljiva za lovce to čuvaja. S steze ni nikakega posebnega razgleda in je važna le za opazovalca divjadi. Dostop po stezi na p'anino je veliko
težji kakor po običajni plavnski poti, a katere je tudi veliko lepši razg-ed v dolino in na sosedno gorovje kakor pa z nevarne steze ki drži skozi jar<ce ostre prode in strme pečine. In vendar jih vrag prižene tudi sem. če bi prihajali zaradi tega, da bi gledali divjad, bi jim človek že odpustil. Toda tako, da le tulijo inizganjajo ubogo žival, ki v naših planinan do malega nima več tihega, mirnega količka, je neod-pustljivo.
»Kje si, zeleni gorski škrat, ki večkrat zapelješ v nevarnost dobre, poltene planince? Danes te ni, da bi speljal sodrgo v pečine, iz katerih bi se ne mogla več vrniti.«
Medtem harmonika utihne. Zasliši se obupen krik. Cvileči ženski glas kliče na pomoč, prav tisti, ki je pred četrt ure me-ketal kakor mlada kožica, čuvaj pohiti više. Tuligoji napenjajo vse moči, da bi rešili iz peči tuligojko, ki je zašla po gamsovi stezi v steno, čuvaju ne preostane drugega, kakor da jo reši. Ko so tuligoji spet na varni stezi, so pošteno preplašeni in debelo gledajo čuvaja, ko jih uči planinske božje zapovedi.
Podobne dogodivščine se dogajajo skozi vse poletje to v zadnjih letih tudi pozimi po naših planinah. Toda nikogar ni, ki bi skušal to odpraviti. Prav zaradi tuligojev in tuligojstva je že marsikak strasten pla-ninar, ko so mu bile planine nekoč svetišče, obupal to ostal v dolini.	—s.


Minuta pomenka
Za življenje in za vsak dan
MIRA 31. Pozna se vam da ste se morali v svojem življenju marsičemu odpovedati. zato ste zdaj preveč vdani v svojo usodo in kažete malo volje, da bi si izboljšali sedanje stanje. — Vaš fant ie precej energičen, škoda le. da ie včasih trmast in orecei gospodovalen. Vendar ie pa upanje. da se bo dal njegov značai še izbru-siti.
C. M. 1. Preorost in nežen v čustvovanju. V njem ie še precej otroškega. Predvsem mu manjka odločnosti in samozavesti.
M. ST. 2. On ie nekoliko osamljen človek. ki se le s težavo razodene. Zato njegova okolica ne Dozna niegovih teženi. Ker ie mehak, ga vsaka malenkost spravi^ v nerazpoloženie in tedaj postane tih in čemeren.
SIROTA Vaša potrtost bo najbrž izvirala iz telesne izčrpanosti. Privoščite si več počitka in razvedrila.
NESREČNA IZ MARIBORA Priloženi
rokopis kaže odkritega človeka, ki mu pa manjka trdnost v sodbah in odločitvah. Po duši ie dober človek, hinavščina in zahrbt-nost sta mu tuji.
C. b. 2. Človek urejene notranjosti in poln smisla za umetnost. V vsem svojem delu je natančen in vztrajen. Njegova beseda drži.
C. J. 4. Bodočnost vas ne skrbi posebno, ker raiši prepuščate vse času. da za vas dela in ureja vaše zadeve. Vendar vas na vsaka naimaniša nesreča hudo potlači in potem tožite usodo, da vam ie krivična ali vsaj neprijazna.
M. ST. 1. Vzrok vajinega nesporazvma je v glavnem v tem. da sta več pričakovala drug od drugesa. kakor sta Da v resnici našla. Vi ste preveč ozkosrčni in malenkostni in redkokdaj popolnoma odkriti do njega.
C. V. 3. Človek močnih strasti m krepke volje. Skrbno pazi na svoio zunanjost, vendar pretirava. Nekoliko bahav ie in sa-moljuben.
M. M. 16. KRAKOVO. Ce se vam ponuja ugodna prilika, se poročite, vendar pa bodite previdni in vso stvar dobro premislite in pretehtajte. Prvič se človek lahko zmoti zato tudi z lahkoto popravi, če se drugič zmoti, bo le s težavo popravil.
L. Azkuin.

Balada o škorcu
Tja na vejo se je vsedel
škorec s svojo zvesto ženo. »Tako leto, ko je letos res ni bilo še nobeno.
Vreme, to je res prečudno: včeraj sonce, danes moča, snoči megla, davi burja, u isk in strela, grom in toča.
Sonce dalo ni toplote, pa na jug svoj voz že vleče, staro Zemljo zanemarja, Veneri vse žarke zmeče.
Se na glavo red postavlja, to sem davno že opazil. 2enska se po moško nosi, — kam le svet bo še zagazil?
Vse narobe je na svetu. Od iztoka tja k zatonu mešajo se že jeziki kot ob stolpu v Babilonu.
Prav povsod je že nasprotje, sila in pohlep zdaj vlada. Naš je bil ves zračni prostor, zdaj pa ptič naj zraka strada.
Človek dviga se k oblakom, nam višinski zrak zasmraja, nas bo iz etra sfer prepodil — to je rop in to je kraja.
Jaz bom ptičji zarod rešil, to nesnago v kraj bom spravil Dvignil se bom tja čez sonce, se pred rodom bom proslavil.
Zletel v zračno je višino... Tam se ga omama loti. Treščil je nazaj v nižino in obležal je na poti.
— Nisi orel-zrakomerec, pač pa domišljavi norec. Kdor visoko leta, pade, naj bo človek, naj bo škorec.
Mara J. Tavčarjeva.
točno
Uradnik: »Danes je leto dni, odkar sem pri vas v službi, gospod ravnatelj. Obljubili ste mi, da mi boste po tem času povišali plačo, če boste zadovoljni z menoj.«
Ravnatelj: »Res je, a ste mi pravkar dali povod za nezadovoljnost.«
Uradnik: »Kako to, gospod ravnatelj?«
Ravnatelj: »No, ker terjate povišanje plače.«
nežnost
Maks: »Za vaš poljub znorim!«
Mica: »Tako? Kaj sem vas že poljubila
med rokovnjaci.
—	Koliko te je veljala ura?
—	Dva meseca.
—	Zelo poceni!
NI GA HOTELA RAZUMETI
Jaka: »Ti si moja zvezda...«
Hilda: »Verjamem, najbolj bi ti ugajala, če bi zvečer prišla in zjutraj spet izginila.«
NEMOGOČE
France zajezdi konja pa pade raz njega.
Oče: »Salabolt, kako vendar more človek pasti raz konja na tla!«
France: »To ste čudni! V zraku ne morem obviseti!«
otroška
—	Mamica, daj mi dinar!
—	Kaj pa boš z denarjem?
—	Očka je rekel, da se moram naučiti varčevanja. To pa brez denarja ne gre.
ZAGOVORIL SE JE
Da. da. je govoril oče pri obedu, vsi otroci so nehvaležni. To ie rekel že moj pokojni oče.
Odlomek
Karadjordia
»»
Dramatik Ivan Mrak je spisal dramo iz življenja velikega Črnega Jurija, Karagjorgja, ki je organiziral prvo vstajo srbske raje, položil temelje novi, svobodni Srbiji in utemeljil danes vladajočo dinastijo naše skupne domovine Jugoslavije. Ta drama doslej še m bila objavljena in za čudo tudi ne uprizorjena, čeprav so šle čez oder tolike narodno brezpomembne in umetniško slabokrvne domače in tu je gledališke igre. Ivan Mrak je prikazal v Velikem vodji srbske nacionalne revolucije brezkompromisnega bojevnika za svobodo in čast svojega naroda. Iz njegove drame objavljamo odlomek prve slike, prepričani, da bo zanimal mnoge naše čitutelje. Uredništvo
PRVA SLIKA
(Dvorana Narodnega Sveta v Beogradu) Eden starešin; Kaj je odgovoril avstrijski general?
Starešina; Kaj ie odgovoril, povej! Karagjorgje: Miloša vprašajte. Pozabil sem.
Eden starešin; Pozabil? Tako govoriš z
brati?
Karagjorgje; Vprašajte Miloša! Brigajo
me s /ab. ke oslarije! No. če želite, hoteli so me napraviti za feldmaršala, celo neko smešno strašilo so mi ponujali. naj ga oblečena. Milošu so obljubljali baronstvo in apanažo. obema sijaj. Jaz naj bi bil knez z dedno pravico. Vse, kar bi poželel. Cena — malenkostna: ključe Beograda. Najin podpis. Da kot polncmočna srbska odposlanca pristaneva na to. da avstrijski cesar reši srbsko raio iz turških nasilstev in jo prevzame pod svoje okrilje. Skratka: z dežja pod kap. Kajpak, sva se lepo zahva-Lla--
Eden starešin; Napak sta napravila--
Karagjorgje: Tudi Milošu je spočetka nekam godilo, da bi bil avstrijski baron. Miloš ie dovoli Srba. dovoli moža. da je rekel, ne — in vi?
>i:2eš; Napak si razumel. Gjorgje. Rokel sem, podpišiva. Mislim, da ga ni med nami, ki bi po treznem premisleku tega ne napravil. Kaj nas čaka pod Turki? Večna muka. vedno novi pokoli: Nikoli ne bomo sami dovoli močni, da se jih otresemo. Avstrija ie velesila. Pod okriljem cesarja bi uživali poino svobodo vere. jezika in imetja. Sami bi si izbirali kneze. Mislim, da ga ni med nami, ki ne bi sprevidel, da je to edina možnost rešitve —! Ne upam si verjeti, da je med nami kdo. ki bi zaradi osebnega častihlepja, da bi se njegovi potomci nazivali srbski kralji — da bi zaradi teh blaznih sanj tiral ves narod v pogin!
Karagjorgje; Miloš, besniš? Bi ti mogel biti švabski baron? In to imenuješ našo rešitev? Za Boga, samo tega ne. bratje! Vsi vemo. da Turčija propada, a mi smo mladi, silni, močni. Mi si vendar želimo svobode! In v poslednjem trenutku, naj bi zaradi lastne udobnosti za vselej izdali svoje potomce? In če nam Avstrija po odklonitvi ne bo pomagala — kaj na tem! Saj je še ruski car. naše vere je. jezik govori, ki ie soroden našemu in daleč je. bratie. Ne bo zahteval nemogočega, ne bo zahteval naše svobode!
Miloš: O, kolikokrat smo že upali in se zanašali na tuio pomoč. Ko nam ie bila najbolj potrebna, smo bili vendar opeharjeni, izdani. A zdaj se nam ponuja, kar si od pamtiveka želimo — mirno življenje... Starešine; Dobro, Miloš, dobro... Karagjorgje: Mi si od pamtiveka želimo svobode, ne mehkužnosti! Sicer pa, posluša jmo prej, kaj nam prinašajo sli iz Rusije ...
Starešine: Naj vstopijo! (Sli iz Rusije
vstopijo in se poklonijo.)
Sel iz R. Kako naj vam opišem morje zemlje, ki smo io prehodili? Brezmejno, brezštevilno ljudstvo, ki govori jezik našemu podoben. Le kako da vam vse pred-očim? Prekrasne cerkve in manastire, kjer se moli k Večnemu po naše. In navsezadnje — kaj naj rečem o tistem kraju! Tisti kraj. pa raj! Kremelj! S stoterih stolpov noč in dan pozvanja. A sredi sijaja stoluje ovit v molitev in kadilo — Beli car. oče in gospod tega ljudstva. Nič ni sijaj sultana proti njegovemu veličanstvu. Moč sultana — prazno bobnenje ob spominu ruskih vojska!
Karagjorgje; Ste slišali? Starešine; Rusija! Beli car! Naš jezik! Naša vera!
Karagjorgje: Kratkovidneži. vi pa ste hoteli, da se podamo Avstriji, da Švabom robujemo!
Starešine; Prav si imel. Džordže ... Karagjorgje; Toda carjeva pisma? Kako nam bo pomagal? Kdaj?
Sel iz R.: Sprejel nas je carjev minister. Prijazno se ie razgovarial z nami. Mesec, še več, smo bili v gosteh na dvoru ... Starešine; Gostje na carskem dvoru? Karagjorgje: Čenče! In car? Nam bo pomagal? Kje so pisma?
Sel iz R-: Vprašali so nas, kdo je naš vodja. Ko smo povedali, da vodijo narod knezi in starešine, nam ie minister svetoval, naj si svet knezov in starešin nemu-sksru? i^kere vrhovnega vodjo. Z njim se
bo dogovarjal carski poslanik, ki je že na potu k nam... Starešine: Vodjo naj si izberemo? Eden starešin; Knez Milentije naj bo naš
vrhovni vodja. Vsi ga poznamo, vsi spoštujemo. Moč ima, denar, ugled. Vsi se ga bodo bali. Ce kdo ne bo hotel, on ga lahko prisili.
Starešine: Knez Milentije naš vrhovni
vodja!
Knez Milentije; Bratje, ne plašim se tega častnega in odgovornega mesta, vendar ne sprejmem. Kakor hitro bodo Turki izvohali. da sem vrhovni vodja, mi bodo vse zaplenili, S čim naj preživljam svojo družino? Zdai lahko narodu iz svojega pomagam, če bom vodja bom še jaz s svojimi narodu v breme. Ne jaz vam ne morem biti vodja.
Karagjorgje; Bojazljivec! To naj bo govor. to ponos Srba! Na tistem koščku zemlje in bajtah visiš! Bojiš se za svojo udobnost!
Knez Milentije: Mladič, brzdaj svoj jezik in starost spoštuj! Kaj veš o življenju? Kaj o Turkih in o njihovem ravnanju z nami? Raja smo — raja ostanemo... Karagjorgje; Pes!
Knez Milentije; Premalo nas ie ln sultan je mogočen. O. če bi ti videl propasti toliko uglednih in v blagostanju živečih rodbin, kot so jih videli te oči. bi ločil, kdo je gospod, kdo raja. Ce bi ti videl vse tiste pomorjene in mučene velikaške sino-ve^ onečaščene plemiške hčere, obup in be-raško smrt blagorednih starešin, onemoglost ubogega ljudstva — in to nič za nič, le da se ie sitil turški krvohlep in napuh — bi se naučil brzdati in molčati. Ruski car je daleč, a sultan — je nad nami.
Karagjorgje: Lažeš! Nikjer ni zapisano, da nam je sojeno ostati raja! Preveč slavna zgodovina ie za nami. Kdor je danes tvojih misli — je izdajalec.
Knez Milentijev; Odhajam. Ce starešine mirno, brez vsakršnega ugovora dopuščajo takšne klevete, mi med vami ni več mesta.
Karagjorgje; Pojdi! Pa brez odlašanja!
Sicer zbesnim!
Knez Milentijev: Joj Srbiji, joj srbskemu narodu, da se v Narodnem Svetu dopuščajo take besede! Preden za vedno odidem, vas svarim: Pokorite se sultanu, ne kujte zarot, proste sra odpuščanja ...
Eden starešin: Ničesar nimamo zoper sultana. On je in ostane naš gospodar. Starešine; Tako je . .. Tako ... Sel iz R.: Gospodje bratje, izberite si vodjo...
Starešine; Izberimo ... izberimo... Mihajlo; Starešine, knezi srbski, mi potrebujemo vrhovnega vodjo: ne mehkužnega, ne človeka, ki se za svojo kožo trese, marveč moža. ki bi se s hudičem spoprijel, če treba. Pošten mora biti. mlad. pogumen. Skratka, nekdo, ki je slehern trenutek pripravljen umreti za našo stvar. Starešine; Tak mora biti... Mihajlo; Med nami ie. Komaj šestnajstleten se ie že skazal moža! Karagjorgje naj bo naš vodja! Miloš: Karagjorgje?
Mciar; Zakaj se razburjaš. Miloš? Karagjorgje? Tvoj pobratim — menda?
Miloš; Komu bi bilo ljubše ko meni? Karagjorgje, vrhovni knez srbski, naš vodja? Kje je. ki ga ima rajši kot jaz? Kdo je Giorgju bližji? A vendar, kot mi ie po-bratimstvo sveto ...
Karagjorgje: Govori Miloš, pobratim moj!
Miloš; Nič ne razumem ... Mar je že vse dogovorjeno? Odločeno? Potem je vsekakor odveč da govorim ...
Starešine; Kdo trdi. da je odločeno? Mi ne vemo ničesar!
Miloš: A zakaj mi Gjorgje grozi, kot da klubujem odloku starešinskega sveta? Tistega sveta, ki je svet slehernemu Srbu... Karagjorgje; Gorje ti, Miloš! Molar: Ste otroci? Posvet je tu ... Miloš. ne sumniči nas, govori! Starešine: Govori, govori ... Miloš; Karagjorgje — vodja? Ves narod bo od veselja za vriskal. Vsi ga poznamo, kako neustrašen junak je. Njegov neupogljivi značaj, njegova močna volja ... Karagjorgje; Miloš, oprosti... Miloš: Vidite, starešine in knezi srbski — Karagjorgja! Pravkar mi ie grozil, zdaj me objema. Res je, ni ga med nami več-
jega boli neustrašenega junaka toda mar vas nič ne plaši, kam nas bo pripeljal vodja, ki svoja čustva, svoje odločitve ta ko naglo menja? Vodja brez treznega premisleka. brez vsakršne preudarnosti? Karagjorgje; Podlež! Moler: Posvet je tu. Vsakomur svobodna beseda, naj si bo takšna ah drugačna.
Miloš: Tu imate Karagjorgja. V hipu objema spet psuje. a že prosi odpuščanja In tak nam bo vodja? Vodja v trenutku, ko trezen, moder preudarek, iasna nepristranska misel več velja — kot vsa junaštva.
Moler; Miloš, svobodno si povedal, kar ti je težilo srce. Poslušali smo te. uvaže-vali bomo tvoje besede. Bratje, preden smo pričeli razmišlievati. kdo nas bo vodil. sta Miloš in Džordže poročala o svojih dogovorih v Avstriji. Miloš ie menil, da nai takoj, brez oklevanja sprejmemo pogoje avstrijskega dvora, se s tem za vselej obvariemo turških nasilstev in se otresemo njihove, nam tako zlonosne. nadoblasti. Vsi ste bili edini, da je Miloševa namera nam v dobro, da ie modra, preudarna: skratka, naša rešitev... Starešine; Tako je... tako... Moler: Obenem smo slišali, da je Gjorgje odklonil podpis in s tem naš pristanek. In to kljub visokemu naslovu, sijajni apanaži. dednemu pravu, kljub vsem častem in predpravicam. ki so jih Avstrijci njemu osebno nudili. Razumem Miloša, ki bi z veseljem sprejel avstrijske predloge. Ne zaradi koristoljubja. ne zaradi časti-želinosti. le iz strahu pred novimi turškimi nasilstvi. proti katerim se zdimo brez moči. brez nade na boljšo bodočnost..
Miloš: Ce se zdai ne rešimo, kdo nam je porok da bomo jutri še? Kaj vsa misel. vse delo za bodočnost, če nas ne bo več?
Starešine; Tako je... tako... Moler: Prav imaš. Miloš, vendar pozabil aš\ na naše odposlance, ki so govorili z ministrom ruskega carja. Slišali ste. kaj ie rekel Karagjorgje. ki ne misli samo na danes, se ne plaši pred trenutnimi težavami. marveč gleda pogumno v bodočnost. Cuvajmo se Avstrije, preblizu je nam, zahtevala bo od nas. našo neodvisnost našo svobodo. Oprimimo se Rusije, daleč ie. To so besede, vredne vladarja. Kdor tako presoja, tako na daleč in na široko vidi, je vreden, da nas vodi.
Starešine; Moler je dečko. Kar on reče, velja.
Moler; Ne samo to. bratje. Pravkar ste
slišali Miloša, kako je v bojazni za našo stvar, pokazal na Gjorgjevo netpreračun-ljivost. Vprašam vas. kaj ie najvažneie za vodjo svobodnih neodvisnih ljudi? Kakšne sposobnosti tiriamo od njega? Mar mora kloniti preobtežen opreznosti, oklevati v preudarkih, ki ga ovirajo v dejanjih? Mar mora biti vešč tujih jezikov? Mar mora biti dober administrator? Nič takega. Te lastnosti so postranske. Če bo premalo oprezen, ga bomo opozariali. Tuje jezike bomo govorili mesto njega mi drugi, kakor tudi vodili upravne posle. Vodja mora biti v naših težkih razmerah predvsem vojak. Pogumen do skrajnega samozata-jevanja. Bratje! Kdo naj bo naš vrhovni vodja? Glejte, mnogo sveta sem prehodil. marsikaj videl, a nikjer nisem srečal za vodstvo sposobnejšega človeka! Starešine: Karagjorgje. bodi nam vodja! Karagjorgje; Kaj še! Kamor koli hočete. saimo ne pred vami! Starešine; Zakaj ne? Karagjorgje: Nočem, ker nočete boja. Pred Turki boste bežali.
Starešine; Ne bomo. Ti pred nami. mi za teboj! Bodi nam vodja!
Karagjorgje; Ne morem, bratje. Če pre-vzamme vodstvo, bom napravil marsikaj, kar vam ne bo po volji. Starešine: Vzemi. Skaži se. Karagjorgje: Dobro. Če hočete. Toda gladil vas ne bom in ne božal. Udaril bom! Če bo kdo trd — ga bom zmehčal, mehkega — bom utrdil. Vsi me poznate, da se ne šalim, da resno mislim. Hočete? Starešine; Hočemo! Karagjorgje: Hočete! Starešine; Hočemo! Karagjorgje; Hočete? Starešine: Hočemo, (za trenutek molk).
lekmš Crikvenice
V zmedi naših dni Je Imela med pomorskimi kopališči Evrope letos najlepši obisk
Crikvenica, začetek septembra
Vojna, ki je zanesla velik nered tudi v življenje nevtralnih narodov, je zlasti tujskemu prometu Hrvatskega Primorja in Dalmacije prizadejala ogromno škodo. Letos so izostali predvsem gostje iz vojujo-čih se držav, Angleži, Francozi, in posebej še Nemci, ki so v rednih razmerah dajali našim pomorskim kopališčem in letoviščem najznatnejši dotok, a ker so dandanes razmere takšne, da mora biti vsak narod noč in dan pripravljen na najtežje, je bil onemogočen tudi prihod iz sosednih držav, ki so ostale nevtralne, da o Čehih, ki so bili do nedavnega najštevilnejši gostje našega Jadrana, sploh ne govorimo.
Cela vrsta svetovno znanih kopališč v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji je ostala zaprta, nekateri podjetnejši kraji so delali s skromno kapaciteto. Crikvenica pa se lahko ponaša, da je to sezono dosegla evropski rekord. Pač ni čuda, da so se v času, ko so ob francoski in italijanski obali grmeli topovi, miru in oddiha, sonca in svobode potrebni ljudje zatekli v varno zavetje našega Primorja, saj je naša dežela ostala nekakšna oaza na robu raz-
viharjene Evrope. Lido, in Opatija, Nizza, Biarritz in Ostende so ostali pusti in prazni, v Crikvenici pa se je zbralo gostov, kolikor jih ni premoglo to poletje nobeno drugo pomorsko letovišče v Evropi. Lani je imela Crikvenica 16.000 tujcev, ki so dali okrog 170.000 nočnin. Letos se sicer zde te številke bajne, vendar računajo, da bo uspeh sezone za dobršno mero presegal vsaj polovico obeh. Zanimivo je, da je kljub razrvanim razmeram v pomladni te-zoni obiskalo Crikvenico tudi nekaj ino-zemcev. Med njimi je bilo 90 Poljakov, 61 Nemcev, 42 Madžarov, 17 Cehov, 9. Švicarjev, 7 Francozov, 4 Bolgari, 3 Nizozemci in po 2 Angleža in Italijana. Toda tudi vse poletne mesece je bil v Crikvenici zelo pester, živahen vrvež, da je plaža do neke mere ohranila svoj mednarodni značaj. Med gosti je bilo zlasti mnogo vojvodinskih Nemcev in Madžarov, pa tudi nekaj Cehov in Poljakov, da je človek v kopališču, na promenadi in v hotelu slišal preeei mnogovrstno mešanico govoric.
A kolikor so izostali inozemci. toliko večji je bil dotok iz Hrvatske in Slovenije. Slovenci so že od nekdaj radi prihajali le-
tovat na Hrvatsko Primorje, letos pa je po zaslugi mestnega turističnega odbora, katerega duša je neumorni tajnik g. Franjo Tasch, in mariborskega Putnika, katerega direktor g. Loos je velik prijatelj Crikvenice, odstotek slovenskih gostov še nesorazmerno narasel. Najbrž smemo upati, da bodo Crikvenici njeni stari obiskovalci, pa tudi vsi, ki so jo letos spoznali, ostali zvesti tudi v bodoče, saj se je na moč potrudila, da jih naveže nase, kar se tiče postrežbe in zmernih cen. Vreme pa je bilo tudi vse poletje izredno ugodno in še v septembrskih dneh pripeka sonce, da bo plaža brez dvoma še dolge tedne polna
razgibanega življenja Kdor bi želel ls kranjske jesenske puščobe in moče pobegniti te dni v sonce in na čisti zrak, naj jo za nekaj dni mahne v Crikvenico. Izbira hotelov in pensionov po zmernih cenah je pestra, občinski turistični odbor je vsakomur z informacijami drage volje na razpolago. A kdor bi hotel na hitro roko v Crikvenico za nekaj dni, se lahko obrne naravnost na našega postojnskega rojaka g. Bernika, ki ima v neposredni bližini luke in kopališča vzorno urejeno hotelsko podjetje »Jadran«. Jesen Crikvenici nudi priliko najlepših doživetij.
Kraljica tropskih noči
Lepa, oboževana Hedy Lamarr. ki se je bila s svojim prvim filmom »Alžir« uvrstila med najsijajnejše zvezde hollywoodske-ga neba, je, kakor poročajo listi, dosegla višek svoje popularnosti z najnovejšim filmom »Kraljica tropskih noči«, v katerem nastopa z ljubimcem ženskega sveta Robertom Taylorjem. Hedy Lamarr, ki je z Robertom Taylorjem danes najbolj občudovani par Hollywooda, si je po tem filmu stekla naslov najlepše žene Hollywooda in duhoviti Američani so jo krstili za »miss Sex Appeal številka 1«. V resnici si je težko predstavljati bolj zapeljivo žensko na filmskem platnu, kakor je Hedy Lamarr. Velefilm »Kraljica tropskih noči« se
odigrava v Saigonu, ki ga imenujejo Pariz VZhoda, ker je v njem nočno življenje nadvse živahno, a ženske so lepe in opojne kakor v pravem Parizu. V Saigonu so v tekmi srečujeta dve kulturi, prodirajoča kultura zapada in kultura stare Indokine. Eksotika in erotika VZhoda nudita najlepši milje, v katerem se zapleta in razpleta ljubavni roman razkošnega mladega Američana in skrivnostne mešanke Ma-non. V filmu sodeluje tudi sloveči Joseph Schildkrauth, ki nam je ostal v lepem spominu kot vojvoda Orleanski v »Mariji An-toinetti«. V kratkem bomo imeli priliko, da vidimo »Kraljico tropskih noči« tudi v LjubljanL
Jauna tribuna
Na turški način
Velecenieni gospod urednik!
Z ozirom na to. da se vleče oo časopisih zabavljanje proti dražitvi najnujnejših življenjskih potrebščin ko iara kača. dovolite, da vam navedem samo en primer pametnega pobijanja draginje, ki ie obstaial med svetovno vojno v takrat še neprosviilieni Turčiji.
Bil sem pri neki vojni edinici. ki ie bila dodeljena turški armadi v Dardanelah in Smirni. Kot prehranjevalni organ te edini-ce sem imel 3 leta priliko, mnogo potovati vzdolž cele zapadne Anatoliie in nakupovati živila v različnih manjših mestih (velikih ko naš Kranj). V vsakem takem mestu ie bil sedež kaimakamata (sreskega ra-čelstva). Pred pričetkom takozvanega ba-zardjuna (sejma za živila) ie dal sreski načelnik oklicati točen cenik, ki ga je vsak mesec prejemal od centralne vlade v Carigradu, po svojih vojakih. Te cene so v teku 3 let zelo malo narasle. Navedem nai ceno olivnemu olju. ki je znašala jeseni 1915 6 piastrov. a meseca avgusta 1918 7 piastrov. moke, srednje bele. po 2 piastra (1915) in 3 piastre (1918). Cene so bile določene prav za vse kmetiške pridelke in živino. Voliče sem plačeval po 6 piaslrov v letu 1915. in po 8 piastrov meseca oktobra 1918.
To je kratek primer, zakaj so se cene tako čvrsto držale, ko ie morala Turčija vso vojno ogromno izvažati v centralne države. Kazenske sankcije so bile za onega, ki ie hotel dražje prodajati, čisto enostavne: blago se mu ie zaplenilo in imel ie čast. stati po ves dan med dvema stražariema pred hišo sreskega načelstva. tako da ga ie vsak lahko videl in oposoval. Trgovci, ki so bili po večini Zidje. so smeli na tra prineseno blago (olje. fižol, krompir, zelenjavo. sir. maslo in slično). nakupovati šele po 12 po ceni, ki je bila za tisti mesec dolečena. prodajati na so smeli te življenjske potrebšč ne največ za 10°/o draže. Če se niso držali cen. so jim blago odvzeli. To lepo navado sem imel priliko opazovati na Dardanelah v mestih Čanakale. Galipo-li, Panderma (veliko izvozno pristanišče, do katerega drži železnica Smirna—Carigrad). Ezine. Bajramič. Man:ssa in drugod. Pa tudi v samem Carigradu, ki ie veljal za naidražie mesto, med svetovno vojno ni vladala dra^in^a za najnujnejše življeni-ske potrebščine. Smima. ki je bila od egej-ske merske stran' blokirana nd Angležev.
je bi'a v grad.
tem pogledu še cenejša ko Cari-
Ali bi se ne dal pri nas uvesti ta sistem? Izvajati pa bi se moral res po turško, to se pravi, brez ozira na mogoče drugače veleugledno osebo. Z raznimi bi bilo treba pomesti — tu pomaga samo tečno izvajanje direktiv, danih od centralne vlade. primernih za razne pokrajine. F. N.
Klic iz naših dni
Tik pred odkritjem spomenika blagopo-kojnemu Viteškemu kralju, ko sta se Ljubljana in vsa naša ožja domovina razgibali v živahnem slavnostnem vrvežu, smo prejeli naslednje pismo, ki ga na žalost nismo mogli pravočasno objaviti, pa ga prinašamo danes z iskreno željo, rta prošnja ne bi ostala brez odnrva:
Velepoštovani gospod urednik!
Težko, nerodno prošnjo Imam na srcu, a ker ne premorem žive duše na svetu, se z njo obračam na vas. Na praznik U. t. m. bodo v Zvezdi odkrivali kraljev spomenik in tako rad bi se tudi jaz udeležil ^avja. Tam bodo številni moji tovariši iz svetovne vojne in izza prevratnih dni, koroški legionarji, Maistrovi borci in vojni dobro-voljci. Med njimi imam mnogo dobrih prijateljev, a sem na žalost v teh letih po večini izgubil ž njimi vsak stik. Rad bi šel zraven, da se še enkrat srečam s tovariši, s katerimi smo ob koncu svetovne vojne z ramo ob rami kovali Jugoslavijo. Ne morete si misliti, kako hudo mi je, ko bom moral ostati doma iz preprostega razloga, ker nima mkaj obleči, saj že dolgo vrsto let nisem toliko zaslužil, da bi si kupil primerno obleko. Preživljam se z izdelovanjem slik in okvirov, a zaslužek komaj znese toliko, da Imam za skromno hrano in za stanovanje. Nujno vas prosim, če vam je mogoče pomagajte mi na kak način, da pridem do kakršnekoli obleke, ki sem je krvavo potreben tudi zato, ker se polagoma bliža zima in s strahom pričakujem dni, ko bosta pritisnila mraz in sneg.
Oprostite mi, da vas nadlegujem s to prošnjo. A ker vem, da vaš list rad pomaga človeku v stiski, sem si vam upal napisati te vrste. Morda bi se med vašimi či-tatelji našel plemenit človek, ki bi mi lahko priskočil na pomoč. Vam in dobrotniku bom ostal vekomaj hvaležen.
N. N.
Objavljamo to pismo, trdno prepričani, da prošnja, ki na tako značilen načdn razkriva zadrege naših dni, ne bo zadela ob gluhe stene. Naslov prosilca je na razpolago pri blagajni »Jutra«.
Kirovsk, mesto apatita
Na borzi šolskih
knjig
pletna. Za vas napravim izredno ceno: deset dinarjev. Knjigo boste zdaj kupili. Nato jo nesite v knjigoveznico Ogrinc. Tam vam jo zvežejo za par dinarjev, krasno ob- i režejo in imeli boste novo knjigo...
Ravno nasproti sejma je ta knjigovez- J niča. Te dni delajo tam s polno paro. Ko ! je knjiga zvezana, je takoj mnogo več ! vredna. V knjigoveznici se komaj znajdejo med kupi šolskih knjig. Tudi knjigovezu pride prav dijaški sejem!
—	Za peto, šesto, osmo!
—	Logaritmi!
—	Dober dan, gospodična! Za katero < potrebujete?
Gospodična se dostojanstveno obrne, ! premotri tistega, ki si jo je drznil vprašati, in odgovori:
—	Za nobeno!
Dijaški sejem je tudi promenada. Mnogo , je takih, ki pridejo sem samo na izpre-membo zraka. Posebno »gospodične« se hodijo rade kazat Pa saj je to popolnoma razumljivo...
Tak je bežen pogled na dijaški sejem. Vsaka gruča je zanimiva. Vedno slišiš kakšno mastno. Prahu tudi ne manjka. Čevlji so naenkrat pokriti s tanko sivo mastjo. Tako bodo sejmarji, mogoče tudi koga nasejmarili, dokler se ne bo pričel pouk.
Potem pa — bilanca!	Mipa.
Počitnice so se približale koncu. V Ljubljano se vračajo dijaki: nekateri s hribov ali z morja, drugi pa, ki niso »ljubljanske srajce«, si iščejo stanovanje za novo šolsko leto. Na naši slavni promenadi je tudi že pričel prevladovati srednješolski svet.
Zdaj, ko je pričetek pouka pred durmi, je treba spet nakupovati razne stvari: knjige, zvezke, svinčnike... V trgovinah s šolskimi potrebščinami je polno naku-povalcev. Vsak gleda, da se čim prej oskrbi z vsem potrebnim. Samo v knjigarne pride malo takih, ki bi kupili šolske knjige. Kdo pa naj kupi nove šolske knjige, ko so tako drage. Očetje kaj nejevoljno gledajo na knjige, razstavljene v izložbah. Povprečna cena je petdeset dinarjev. Nekatere stanejo tudi več, malokatera manj. Oče naj kupi nadebudnemu sinčku šest . knjig: tri sto dinarjev! Potem pa še knjige hčerki, ki hodi v peto, in še enemu sinu, ki bo zdaj obiskoval osmi razred gimnazije — finančni polom! Za knjigo plačaš mnogo, rabiš jo pa le eno ali dve leti. Zato kupuje večina študentov rabljene knjige. Seveda ne na starini, temveč na slavnem dijaškem sejmu. Dijak prodaja, dijak kupuje. Svoji k svojim!
P^oSesismali
Tu je kakor na velikem mravljišču. Vsak prodaja ali pa kupuje: fantje, dekleta, viš-ješolci, nižješolci v spremstvu staršev, stari prekupčevalci; vseh je polno. Gneča je vedno večja. Vse povprek je klicanje, vsak ponuja svoje blago.
—	Za sedmo, osmo!
—	Liturgika!
Stalne cene padajo pod pritiskom spretnih kupovalcev, kupčije se sklepajo, knjige gredo v denar. Prekupčevalci komaj nosijo prenapolnjene aktovke. Prodajanje šolskih knjig na sejmu je kaj izdaten vir dohod-
kov. Marsikdo zasluži na ta način težke stotake, s katerimi se potem preživlja tja do zime.
—	Od prve do osme!
—	Za vse šole!
Tako se oglašajo prekupčevalci. Pri njih 4obiš vse, kar si želiš: veliki zemljepisni atlas, celo zbirko francoskih vadnic, najrazličnejše slovarje... To so profesionali-sti. Prodajanje knjig je že njihov poklic.
Zjutraj ali zgodaj popoldne se postavijo pred kino Matico, tudi v Zvezdi pošto je in čakajo na žrtve. Pa jo primaha neizkušen fantič, knjig še ne zna pravilno oceniti. Saj gre zdaj šele prvič na dijaški sejem. Naenkrat so strokovnjaki okoli njega in mu izpraznijo aktovko.
—	Koliko pa hočeš za te knjige?
Pri te mvprašanju zmigujejo z glavo, češ saj te knjige itak niso kaj prida.
Fantič boječe pogleda naokoli, potem pa pove ceno. Oni pa skoraj vsi v en glas:
—	Ti si pa drag! Kaj pa misliš! Ali ne veš, da se lepe knjige prodajajo za polovično ceno, špehi pa za podpolovično?
Mladi prodajalec se nekaj časa brani, nato pa sklenejo kupčijo. Vse boljše knjige je na mah prodal. Dobil je denar, celo pet dinarjev več, kakor so se zmenili, počasi se je odstranil. Tisti, ki so knjige kupili, si pa veselo mežikajo. Nato pa spet čakajo na nove žrtve.
Ko so si nakupili dovolj knjig, gredo s prenapolnjenimi aktovkami na sejem. Tam prodajo knjige po »solidni« ceni, samo kovača pod normalo.
Saj vsak krvavo potrebuje denar. Zakaj bi človek grdo gledal te trgovce!
Mati nebogljenca
Na sejem pride nakupovat skrbna mati s svojim nebogljencem. Naenkrat ju obkroži gruča prodajalcev. Vsak moli svojo knjigo kupovalki pod nos.
—	Za katero potrebujete, gospa?
—	Za tretjo.
—	Zgodovine in aritmetike sigurno še nimate!
Gospa je že vsa nervozna. Sama ne ve,
h komu bi se obrnila. Končno razjasni, da še nima, seveda s pripombo: samo da ne boste predragi.
—	Gospa, kar poglejte knjigi — se oglasi najbližji — popolnoma novi. Takih knjig je malo na sejmu. Poglejte, niti enega madeža, kakor da bi pravkar prišla iz knjigarne. Zgodovina tri kovače, aritmetika pa štiri in dvajset dinarjev.
—	Kaj, ali ste na glavo padli vzdihne prepadena gospa.
—	Koliko pa daste? Saj se damo zglihati!
—	Z vami sploh ne govorim več. Kaj pa mislite! Dam še tistih par dinarjev, pa imam novo knjigo. — Pojdi Francelj, greva pogledat drugam.
Na vsaki hpar korakov vidiš koga, ki išče drobiž:
To je kaj pogosto vprašanje. Tu je vedno stiska za drobiž. Nakupovale! pridejo na sejem s stotaki. Potem pa prodaj knjigo, če nimaš dovolj drobnega denarja. V vseh bližnjih trgovinah je zmanjkalo drobiža ...
„Odžiranje"
Tam je neka gruča. 2e od daleč se sliši živahno barantanje:
—	Kaj, štirideset dinarjev hočete za to geometrijo?
—	Gospod, kar kupite za ta denar. Tako lepe knjige že dolgo niste videli.
Tako je hvalil prodajalec svoje blago; uspel je. Gospod že vleče denarnico iz žepa. Naenkrat se vmeša pritepenec.
—	Gospod, kupite jo od mene; jaz jo dam za petintrideset.
Nelojalni konkurent je prodal knjigo. Toda komaj je prodal in napravil par korakov — že je dobil batine. — »Odžiranje« je največja pregreha na sejmu.
—	Za četrto, peto!
—	Kdo ima za sedmo?
Kričanje vsevprek. Nekateri se zbirajo in se pogovarjajo, večina pa hiti po poslih. Čas je zlato! Tu je vsaka sekunda dragocena. Malo pozneje pride — pa že drugi napravi kupčijo.
—	Gospa, potrebujete kaj za peto?
—	Imate slovensko čitanko? se prijazno odzove gospa.
—	Seveda jo imam. Poglejte, kakšna krasna knjiga je to. Stane pa samo štiriintrideset dinarjev.
Seveda ni bila ta knjiga nič kaj krasna. Listi so se komaj držali skupaj. Platnice zlomljene, vsi listi so bili duhovito ilustrirani.
—	Bežite, bežite! Tak špeh in toliko denarja. Rabljene knjige morate prodati za polovično.
—	Gospa, ta knjiga je razprodana. Ne dobite je več v knjigarnah, tudi na sejmu jih je le nekaj komadov. Samo požurite se, dokler je prilika.
Kupovalka neverno zmiguje z glavo. Knjiga je bila »na svitlo dana« nekaj let po vojni. Ta letnica na naslovni strani ji vzbuja dvom.
—	Pa je prava?
—	Če pa ta knjiga ni prava, potem si dam glavo odrezat!
—	Osemindvajset vam dam, če hočete. Še pohištvo sem morala prodati za polovično ceno. Še zdaj mi je škoda tiste jedilnice.
—	Trideset dajte, pa je vaša.
—	Kaj še dva dinarja? Za ta denar se dobi že štruco kruha.
Gospa, obuta v čevlje, ki so stali sigurno nad tri stotake, ni dala dveh dinarjev in kupčija se je razbila ...
Očetje in knjigovezi
Na sejmu ne prodajajo knjig samo dijaki. Vidiš tudi starše s cekarji in kovče-i gi, ko prodajajo knjige. Tam kaže pogla-j var družine že davno iz prometa vzete j knjige in z nasmeškom na ustih vabi. j — Štirje špehi za tri kovače. ; Seveda se nihče ne zmeni zanj. Le po-: rogljivo se ozirajo za njim.
Nedaleč barantajo za neko raztrgano knjigo.
I — Tako knjigo naj kupim? Saj frčijo vsi j listi ven. Pa še listi manjkajo. 1 Garantiram, gospod, knjiga je kom-
Vera Nem°tova:
Lilisia
Bil je sam. In po petih letih nepresta- j nega bivanja z Liano je bilo to strašno, j Njena slika je str.la na njegovi pisalni j mizi v lepem kromovem okvirčku. Sam jo : je bil nekoč fotograf ral na skupnem Ude- j tu. Tak: at se še nista pc znala, drug dru- j gemu sta bila še malone tuja. T: a Le te- j daj je vedel, da je L'ana prava žena z?nj. j najboljši prijatelj in najvdsnejžai tova išiea.. j Znala je biti tako vc.se!a tako 1 ;.u ;ezniva ; in m la! Na si ki se je dražestno in ve se- j lo smejala, in Simonu se jo slisniio grlo. j kadarkoli jo je pogledal. Liana, mala. no- I žna, draga Liana. Tclikc let sta skupaj j preživela, nikoli ni pr šio med njima do j najmanjšega nesporazuma. Liana se ni { znala jeziti, ne upirati. Bila je pcoseb- ■ ljena ljubezen, nežnost in milina. Se.ela I je doma :n čaka'a nanj. ker ni maraia za družbo, hrup in je sovražila dim In cn se včasih ni mogel odreči vsemu temu in jo je puščal samo Nikoli se zarrdi tega ni ! jezila. Erž ko ie čula da prihaja, mu je hitela naproti, l?lika n nrfna kakor vila in se mu je stisni'a v narečje
»Ali se ti je tožilo po men ?« jo je spraševal. »Odtlej ne bom nikamor več hodil, obljubljam ti.« ; Seveda pa s - o je obljub? ni nikoli držal. J in ona je pametno molča'3.
Bila mu je v nainežnejšo to'ažbo. ka-j darkoli ga je ra^o kaj bolestnega in neprijetnega N ko'i "i ni b'!o na tem ali se j je po vzpenjal cl: p? dal nr 'rnžlvpi l?stvi- 1 ci. Tn če bi ji bi!'" rek'i. da je zločinec in j slab človek, bi tega ne b ln verje'a. niene ! ljubezni do njega bi to ne bilo zmanjŠ3'o j niti za senčico. Da. Liana sra je ljubila i Tako, kakor ga ne bo n koli nobe^	j
ljubila, goreče in strastno, vse njeno bitje, njeno celo srce je bilo njegovo. Za I
njo ni bilo drugega človeka. Molčala je, kadar je vedela, da ga nekaj teži m vselej je bila pripravljena za smeh. kadarkoli se mu je zahotelo. Sladka Liana. —
In potem je nekega čine odšla. Bila je ve<"'no nekoHko rahlega zdravja, čeprav ie to junaško skrivala in se premagovala zavoljo njega, tako požrtvovalno in nesebično, kakor se ne bo n hče več.
Bili so l-Jadncrookri dnevi in on jo je jemal s seboj v največjih nalivih, burj. in vetru. Molče je šla ob njegovi strani, žalostna zaradi njegove žalosti, le kdaj pa kdaj mu je pogledala v oči in se tesneje st snila k njemu: jaz sem tukaj, jaz sem pri tebi. jaz ostanem!
In vendar ga ie morala zapustit'. Nekega dne je vročica zameglila njene žareče oči, dusil jo je kašelj. Simon je poklical zdravnika, in ta je ugotovil pljučnico. Ni trajalo dolgo. To je bilo edino, za kar je bi usodi hvaležen: skrajšala je njeno trpljenje. Ni se mogel premagati, jokal je pri njej. in ona, že preveč slaba, da bi se privzdignila in da bi ga tolažila, je samo glavco obračala k njemu in njene žalrstne, zamegljene oči so mu zagotavljale večno ljubezen in vdanost. Potem, sredi viharne noči, ko je pred okni divjal veter in se je dež zaletaval v steklo, je Liana poslednjič izdihnila. Tako tiho, tabo nežno, da n'ti n- vedel, kdaj se je to zgodilo. Odšla je tako tiho. kakor je živela. — Izdihnila je v njegovem naročju.
Zdaj je bil sam. Bolestno, neznosno sam. Stanovanje ga je strašilo s svojo grozno rarooto. Nikoli, nikoli več ne bom imel nikogar tako raci kakor tebe. Liana! Nikoli, nikoli te ne bom pozabil, moja ljubica.
Simon je sklonil glavo in onemoglo stisnil pesti. Sonce ki ga je imela tako rada. je zas jalo v sobo in razžarilo njeno sliko, malo sliko ljubeznive žene z zvesti- | mi očmi. Male Liane. —
V kratkem času je zraslo mesto največje proizvodnje umetnih gnojil na svetu
Ko je Sovjetska zveza začela pred desetimi leti z realizacijo velikopoteznega načrta rekonstrukcije vseh vej gospodarstva, je morala najprej rešiti celo vrsto vprašanj temeljne važnosti, med drugimi tudi vprašanje, kako pripomoči prostranim poljem vsako leto do bogatih žetev.
že v zapadnih, pretežno industrijskih deželah ima poljedelstvo prvovrsten pomen, v Sovjetski vezi pa je problem žetve in povečanja njenih donosov postal državni problem. Ker pa je temeljila izgradnja narodnega gospodarstva v zvezi na tesnem sodelovanju znanosti in prakse, je agronomija že zgodaj opozorila vse poljedelce na ogromni pomen fosforovih gnojil v izboljšanju donosnosti in rodovitnosti polja.
lo. Preiskovanja so pokazala, da so ležišča po množini, kakovosti in količini čistega fosforja najpomembnejša ležišča na svetu, ki prekašajo v vsakem pogledu celo znamenita ležišča v Maroku.
Ogromni polotok Kola je štel pred revolucijo komaj 10.000 prebivalcev. Carska vlada se je malo brigala za ta skriti kotiček. Približno tisoč km od Petrograda je stal obelisk z napisom: Polarni krog. Kar je segalo preko njega, Je sličilo pustinji. Med svetovno vojno je bila carska vlada iz strateških ozirov prisiljena, zgraditi železnico do Murmanska, ki je skozi celo zimo nezamrzlo pristanišče. Angleška intervencija je te predele v letih 1918 do 1919 popolnoma opustošila. Sovjeti so morali vse iznova zgraditi.
V decembru 1929 leta je Sergej Kirov, ki je bil pozneje žrtev atentata Trockistov, ob vznožju Kukisvumčora ustanovil novo rudniško in industrijsko središče, zgodovinski Hibinogorsk. Po načrtih, katerih temelje je izdelal sam Stalin, je morala v teh zamrzlih in tundrastih predelih oživeti mogočna industrija apatita. če še ni bilo mest, so jih morali pač zgraditi; če še ni bilo cest, so jih morali položiti; če še ni bilo električnega toka, so morali pač postaviti električne centrale. V ledenem molku severa, daleč od vsakega kulturnega središča, je završalo delo. Duša te gigantske izgradnje je bil Kirov. Za vse se je brigal, pomagal v besedi in dejanju, vodil delo inženjerjev, geologov, kemikov. V treh letih je zraslo novo mesto, ki je dobilo kasneje ime Kirovsk, z električnimi centralami in rudniki, z avtomobilskimi cestami, bolnišnicami, šolami in številnimi poslopji. Pobočje pogorja Hibine so pokrili žerjavi in bagarji, ki so začeli z od-kopavanjem apatitnih ležišč. Kmalu so se začeli dvigati ogromne stavbe tovarne za predelavo apatita, ene izmed najpomembnejših tovarn umetnih gnojil na svetu.
število prebivalstva Kirovska, tega novega industrijskega središča, presega danes 40.000. Mesto ima 30 šol z 8000 učenci, montanistično in kemično tehniko z 850 akademiki, 30 bibliotek in razne druge kulturne ustanove. Celo področje je polno življenja in aktivnosti, obžarjeno z električno svetlobo, v polnem cvetu. Na tisoče trakov veže Kirovsk z raznimi krajti Sovjetske zveze, katerim daje fosforjeva umetna gnojila, nikelj, baker, redke kovine in aluminij najboljše kakovosti, že dolgo ne uvaža Sovjetska zveza nikakih fosforjevih umetnih gnojil. In kljub temu se nikjer bolj ne gnoji z umetnimi gnojili kakor rav no v Sovjetski zvezi. Danes razpolaga že s precejšnjimi množinami za izvoz. Kakor vemo, Nemčija že uvaža fosforjeva gnojila iz Sovjetske zveze. In kolikor iih primanjkuje nam. jih bomo ravno tako lahko uvažali iz Rusije.
Sergej Kirov
Rusko poljedelstvo je poznalo ta gnojila seveda že v času cariima. Umetna gnojila pa so takrat po večini uvažali iz inozemstva in jih zelo drago plačevali. Sovjetska oblast pa je našla drugo rešitev. Na polotoku Koli so našli sovjetski učenjaki v nenaseljenih predelih, sredi tundre, kjer je živelo le neznatno število nomadov, Laponcev, bogata ležišča apatita, surovine iz katere pridelujejo izvrstno umetno gnoji-
2 AL MU JE
Sluga: »Gospod grof. v vaši odsotnosti je bil tu neki gospod, ki vas je hotel pre-tepsti.«
Grof: »In kai si mu rekel?«
Sluga; »Rekel sem mu: Obžalujem, da gospoda grofa ni doma.«
DOBER IZGOVOR
2enska: »Kod si hodil tako pozno?«
Možek: »Na pokopališču sem bil.«
2enska: »Za božjo voljo, kdo pa je umrl?«
Možek; »Vsi. kar iih ie bilo tam.«
Tip Laponca
Razgledi
in sprehodi
Muzej
Prvi obisk muzeju sem opravil s šolskim razredom. Gospod učitelj nam je prejšnji dan polagal na srce, da pridemo v svežih ovratnikih; od takrat vem, da umetnost in veda zahtevata žrtve.
Otroci pojmijo muzeje skoraj izključno skozi nos. Če se skušam spomniti na to, kaj sem takrat videl, tedaj se vse zagrne v nedoločnost. Nasprotno pa bi lahko še danes z zavezanimi očmi razpredelil posamezne stroke: staro slikarstvo, novejšo slikarijo, kiparstvo, kopja in orožja, divjega petelina, srednjeveške skulpture, skelete praživali in tako dalje. Temeljno doživetje pa je ostalo: Širni svet diši! Ne dobro, ne slabo, toda diši. Celo zelo zanimivo.
Kot mladenič v poznejši dobi sem odkril, da so muzeji pozimi kurjeni; to je bilo prvič; drugič: da omika ne more škoditi, in tretjič: da so muzeji izvrstno mamilo proti odvisnemu času.
Treba je le, da se varujemo pred si-stematiko, sicer nastane iz vsega nekaj sličnega ko delo. Če pa smo enkrat tisoč slik in kipov ter pet nagačenih kontinentov zapored užili — tedaj smo potisnili golo resničnost v kot, kamor spada. To je velika in lepa opojnost, ki je nihče ne uži-je, kdor ima kako boljše opravilo. Je to življenje reveža z bogovi in sicer z vsemi naenkrat; lahko bi tudi govorili o pustni zabavi srca.
Pozneje šele postanemo pravi obiskovalci muzejev. Zavestne dolžnosti notranjega obogatenja izpolnjujemo, če kupimo kataloge in prinesemo tako zvano naravnavo s seboj. Poleg tega prijateljico, kateri lahko razlagamo: »Nekaj bolj v luči bi moralo stati, potem bi se vse značilneje dvigal zvok paralelnih linij.« Ali: »Rafaela so doTgo precenjevali.«
Danes sem neoporečen muzejski Evro-pec in vem že nekako v naprej, kaj me čaka v muzejih drugih mest. Uživam zmerno in razumno in nemogoče je, da bi se bi ~_no in zmedeno opotekal, kadar zapuščam vrata teh konzerv večnosti.
Kratkomalo: postal sem eden tistih dol-gočasnežev, katerim so muzej: namenjeni...
O knjigah
Knjige so — dokler jih nismo čitali — nekaj skrivnostnega; nepoznana dežela, ki smo jo pravkar odkrili in jo naš razum temeljito raziskuje. Knjige nam obogatijo naše lastno znanje in zadovoljijo vedoželj-nost, ki je vsakemu prirojena.
aZto vzamemo knjigo z neko pobožno-stjo v roke. S spoštovanjem stopimo prednjo in jo odpremo z željnim pričakovanjem.
Kaj nam govorijo skrivnostna črna znamenja na belem papirju?
Posredujejo nam misli in izkušnje pisateljev.
In nekaj čudovitega, ganljivega v teh mislih. Človeški razum se poglobi, kolikor je to mogoče, v pomen in smisel stvarstva, opazuje živa bitja, ki nas obdajajo, tudi nežive stvari, primerja, premišljuje in sklepa. Tako knjiga bogati naše znanje in oplodi našo miselnost. Pod silno težo svojega miselnega bogastva, v luči spoznanja in razumevanja občuti človek nujno zahtevo, da vse te stvari sporoč iin razodene drugim. Svoje misli odeva z dragocenim plaščem leposlovnega jezika in jih napiše, da ostanejo za vedno ohranjene v črnih znamenjih na belem papirju.
Drugi prosvetni namen knjige je ta. da se miselni svet mislecev in znanstvenikov ohrani za vse čase. Govoru, pa naj bo razodetje samo. ni dana ta lastnost. Preroki govorijo; govorijo prosvitljeno, ognjevito, čudovito: vse. kar je najglobljega v človeški duši. razgibajo in oplodijo z božjim semenom uvidevnosti in razsodnosti. Toda njihove besede s časom zamrejo kakor besede vseh govornikov. Novi vtisi, nova pože"enia. nove slabosti in nove misli zabrišeio slike, ki so jih ustvarjali; nikjer ni studenca, iz akterega bi mogli zajemati, da bi izgubljeno spet pridobili. Kjer se pojavi oznanjevalec resnice, prerok, mislec, kjer naj beseda razvije svojo vlogo, tja spada tudi pisava; pisava, v kateri beseda otrpne in odreveni, da postane večna dobrina človeštva
S tem je podan tudi tretji prosvetni pomen kniige. To je vezanje in druženje časov med seboj, premostitev vseh časovnih okolnosti. s čimer se ustvarja prava kultura in vse obsegajoče znanje. V tem trikratnem kulturnem pomenu vidimo ves smisel in ogromno važnost knjige, ki je vidna oblika naših misli, velik kulturni faktor vsega življenja.	jd.
II. faolo v slovenski ligi
Bratstvo prvo, Ljubljana četrta
Včeraj so osvojili po dve točki Bratstvo, železničar in Amater, slednji z zmago nad Ljubljano — Mariborska tekma je ostala neodločena
Ljubljana, 8. septembra
Danes se je drugič zasukalo kolo v domači prvenstveni ligi in novih osem točk bomo zapisali v prvenstveno tabelo.
Za senzacijo dneva so v tem kolu poskrbeli Trboveljčani, ki so si za obe točki izposodili samo Ljubljano in se krepko usidrali na drugem častnem mestu med vsemi. Dobro se je odrezalo tudi Bratstvo, ki je proti verjetno najšibkejšemu nasprotniku zabeležilo že drugo zmago in prevzelo vodstvo v tabeli. Železničarji so z ljubljanskih tal odnesli ves izkupiček in se rešili nevarnega mesta na koncu tabele. Maribor in Kranj sta dobila vsak po eno točko, kar je za Kranjčane vsekakor večji uspeh kakor za nasprotnike.
Trenutno stanje klubov v slovenski ligi je najlepše razvidno iz prvenstvene tabele, ki bo do prihodnje nedelje takale:
Bratstvo	2	2	0	0	7:3	4
Amater	2	2	0	0	5 : 3	4
Kranj	2	1	1	0	3 : 2	3
Ljubljana	2	1	0	1	6 : 3	2
železničar	2	1	0	1	4 : 4	2
Maribor	2	0	1	1	1 : 5	1
Mars	2	0	0	2	4 : 6	0
Olimp	2	0	0	2	2 : 6	0
Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo med naslednjimi pari: v Mariboru železničar — Olimp, v Ljubljani Mars — Kranj, na Jesenicah Bratstvo — Ljubljana in v Trbovljah Amater — Maribor.
Spet poraz za gol razlike
Železničar : Mars 3 : 2 (3 : 2)
Danes sta na igrišču Ljubljane odigrali prvenstveno tekmo enajstorici Marsa in Železničarja iz Maribora. Vreme je bilo izredno lepo in zato ni nič čudnega, da je tekmi prisostvovalo le okrog 250 gledalcev, ki danes z igro in znanjem obeh enajstoric spet niso mogli biti zadovoljni. Zmago je spravilo moštvo iz Maribora, čeprav bi bil po poteku igre in prilikah na obeh straneh pravičnejši neodločeni izid.
Mars je nastopil v postavi: Pavlica, Gvar-djančič. Prijatelj, Humer, Sočan, Pišek, Piskar, Perko, Žigon, Hassll, Dobrlet.
Moštvo to pot ni zaigralo kakor smo ga videli včasi. E naj stori ca je vse premalo povezana med seboj, da bi lahko dosegla vidnejši uspeh, ker razen obrambe ter v napadu Žigona ni mogoče pohvaliti nikogar. Srednja vrsta je imela do polčasa dobrega moža v Sočanu, v drugem delu igre pa je vsa trojica precej odpovedala. V napadu se je zelo trudil Žigon, zato pa so ostali štirje precej »plavali« in je v glavnem niihova krivda, da je Mars spet izgubili obe točki.
Železničar je igral z naslednjimi: Španger Frangeš III. Antoličič, Štiftar, Kardinar, K rajnik II, Lešnik, Kovačič, Turk, Pocajt II, Stalekar.
Enajstorica gostov je tudi pokazala precej skromno igro, ki kaže, da tudi v Mariboru z nogometom ni vse v redu. V obrambi, ki je bila najboljši deli moštva, je bil prav dober Antoličič, pa tudi vratar, ki je med drugim branil enajstmetrovko, ima največ zaslug za današnji uspeh. Krilci so dobro podpirali napad, ki pa danes s svojo igro ni mogel navdušiti, ker razen desnega krila r njem ni vidnejših moči.
Kratek potek: Igra je v začetku hitra in ostra, posebno Ž. je stalno pred golom domač h. Že v 2 min. Pccajt iz predložka desnega krila z ostrim strelom postavi 1:0. Takoj nato domači iz enajstmetrovke, ki jo strelja Dobrlet, izenačijo 1:1. M. je stalno v napadu, toda pred golom nemogoč. Gostje imajo srečo, da iz gneče pred golom dosežejo vodstvo 2:1 M. je v igri močnejši, toda šele v 30 min. Žigon prevari vratarja ter preko njega pošlje v mrežo 2:2. V 39 min. Ž. iz gneče pred golom srečno poviša na 3:2.
Po odmoru je igra manj zanimiva, posebno domači igrajo vse preveč brezglavo, čeprav so v polju boljši. V napadu Hassl nima dobrega dneva in tudi na Dobrletu se vid i j o — »leta.« V 35 min. obramba podere Kazen z bele točke pa strelja Perko vratarju naravnost v roke. Do konca igre je M. v napadu, toda obramba gostov je na mestu ter uspešno brani doseženo zmago.
Sodili je g. Mchle. V predtekmi je rezerva Marsa zmagala nad Slavijo z 4:1.
Senzacija iz Trbovelj
Amater : Ljubljana 3 : 2 (0 : 0) Trbovlje, 8. septembra.
Pred tisoč gledalci je bila odigrana prva tukajšnja ligaška tekma med Ljubljano in domačim Amater jim, ki se je končala z veliko senzacijo, in sicer z zmago domačega moštva.
Amater je zaigral s srcem in je zmago popolnoma zaslužil. Pomanjkanje tehničnega znanja je nadoknadil z veliko požrtvovalnostjo. Vsi domači igralci so storili svojo dolžnost.
Ljubljana je zaigrala dobro, videlo pa se je, da je ves čas podcenjevala nasprotnika. Dobljenih golov vratar ni mogel braniti. Publika je bila disciplinirana.
Do odmora je tekma minila brez gola na obeh straneh, potem pa je v 7. minuti Gosak dosegel vodstvo za A V 15. min. je Čebohin izenačil in že 2 min. kasneje je Gomezelj dosegel vodstvo za Lj. 2 : 1. V 32. min. je Gosaku uspelo še enkrat po-tresti ljubljansko mrežo in izravnati stanje 2 : 2. Tri minute pred koncem je prišel do strela. Kos, ki je zabil zmagonosni gol.
Tekmo je sodil ljubljanski sodnik ing. Mrdjen, ki je imel pri enem izmed golov v korist Amaterja nekaj sitnosti in ga nazadnje tudi ni priznal.
Druga jeseniška zmaga doma
Bratstvo : Olimp 4 : 1 (1 : 1)
Jesenice, 8. septembra.
Na igrišču Bratstva je bila danes ligaška nogometna tekma med Olimpom in Bratstvom. Bratstvo je v prvih minutah prevzelo pobudo ter po Ivaniševiču dalo gol že v 6. min. Potem pa je bilo, kakor da bi igralci Bratstva zaspali. Vodstvo je prevzel Olimp, ki je zagospodaril na igrišču in je tehnično ter taktično predvedel dosti boljšo igro. Ce bi bil imel več boljših strelcev, bi bil rezultat obrnil sebi v prid. Edine zasluge, da je Bratstvo vzdržalo, so imeli Ivaniševič, Zavrl in Knific, ki niso spali. Olimp je izenačil po Caterju v 40. minuti.
V druge mpolčasu se je stanje popolnoma obrnilo. Bratstvo je predvedlo močno igro ter je stalno oblegalo vrata Olimpa. Odlikoval se je zopet Zavrl, pa tudi Knific, Ivaniševič in Janežič, sicer pa so bili dobri vsi. Stalni napadi Bratstva so dali tudi dobre rezultate. V 20. min. je Janežič zabil drugi gol, v 30. min. isti igralec tretjega, v 35. min. pa je padel po lepi kombinaciji Ivaniševič - Marn še četrti gol. Pred koncem je Marn krasen predložek podaljšal z glavo v mrežo, toda sodnik zaradi offsida gola ni priznal.
Sodnik je bil g. Cimerman iz Ljubljane. Tekmi je prisostvovalo 600 gledalcev.
Po ena točka
za vsakega
Maribor : Kranj 1 : 1 (1 : 1)
Maribor, 8. septembra.
Tudi druga prvenstvena tekma, ki je bila danes na igrišču Železničarja, je prinesla mariborskemu nogometu neuspeh, kajti Mariboru se ni posrečilo, da bi Kranjčanom iztrgal obe točk. Prav tako za današnjo tekmo ni bilo mnogo zanimanja in prisostvovalo ji je le okrog 400 gledalcev, ki so imeli priliko gledati vso revščino našega nogometa. Kranjčani so danes predvedli nekoliko boljšo igro kakor prejšnjo nedeljo proti Železničarju, toda tudi ta igra ni mogla navdušiti. Gostje so danes spet imeli najmočnejšo formacijo v ožji obrambi, do-čim se napad ni izkazal, pač pa je v polni meri izpolnila svojo nalogo krilska vrsta.
Maribor je zaigral zelo slabo. Enajstorl-
o— Budimpešta, 8. septembra.
Danes je bil v Segedinu z napetostjo pričakovani plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko. Čeprav so Jugoslovani v zadnjem času zelo redko nastopali v močni mednarodni konkurenci, so vendarle dosegli proti eni najboljših plavalnih nacij v Evropi nad vse častni remis. Madžarski zvezni kapetan je ob tej priliki izjavil, da bi bila Jugoslavija, če bi bila nedavno sodelovala na turnirju v Budimpešti, zasedla boljše mesto od Italijanov in Nemcev.
Tehnični rezultati tega dvoboja so
bili naslednji:
100 m hrbtno: 1. Ciganovič (J) 1:12.4, 2. Kovacs (M) 1:14.6.
400 m prosto: 1. Tatos (M) 4:55, 2. Žižek (J) 5:09.4.
100 m prosto: 1. Elemeri (M) 1:00.2, 2. Pelhan (J) 1:03.
200 m prsno: 1. Cerer (J) 2:45.8, (nov
Beograd, 8. sept. p.
Sinoči so odpotovali iz Beograda v Ljubljano funkcionarji ter dirkači SKZ. Velik uspeh, ki so ga dosegli Slovenci na dirki okrog Srbije, je vzbudil v Beogradu zanje velike simpatije. Slovenski športniki nosijo domov mnogoštevilne poklone in bogata darila, ki bodo razstavljena v Ljubljani. Tajnik SKZ Otrin je dal novinarjem izjavo, v kateri se zahvaljuje za prisrčen sprejem slovenskih kolesarjev ter poudaril izraze simpatij in ljubezni,, ki so jih bili deležni Slovenci med prebivalstvom Srbije in Bosne, tako med najpriprostejšimi se-ljaki, kakor tudi med najuglednejšimi
zastopniki vojaških in civilnih oblasti ★
Ljubljana, 8. sept. čudovito lepe in nepozabne sprejeme so imeli naši najboljši kolesarji v teh dnevih, ko so prihajali iz kraja v kraj v devetdnevni dirki po Srbiji. Zato jih je zelo začudil in neprijetno presenetil tihi sprejem, ki so ga bili deležni danes po prihodu jutranjega brzega vlaka iz Beograda v Ljubljani. V tej naročeni tišini pa se je le zbralo na peronu in pred kolodvorom nekaj sto prijateljev kolesarskega športa in ostalega športu naklonjenega občinstva, da pozdravi zmagovalca in lastnika zlatega kraljevega pokala Janeza Peternelja in tovariše na povratku s te naporne športne preizkušnje. Med prisotnimi so seveda
ca ni bila povezana. To velja zlasti za napad, kjer je igral vsak na svojo pest. O kaki miselni kombinaciji ni bilo ne duha ne sluha. Če se je temu ali onemu nudila kaka prilika, so jo klavrno zastreljali. V krilski vrsti situacija ni bila nič boljša. Branilca sta bila edina, ki sta se vidno potrudila, prav tako vratar. Oddaj a j ne žoge je bilo zelo netočno, tako da je imel nasprotnik lahko delo, ko je razbijal napade. Vse v vsem, Maribor je danes predvedel igro, s katero ni mogel zmagati. Tudi so bili domači slabši v startu in pogrešali smo pri njih tudi požrtvovalnosti ter ela-na. Tekma sama je bila vse prej kakor lepa. V ostalem je bila fair, tako da sodnik Deržaj iz Ljubljane ni imel težkega stališča. Zanimivo je, da je oba gola zabil Maribor, in sicer v 42. min. Vodeb, v 43. min. pa Korent.
V predtekmi je v prijateljski igri rezerva Rapida zmagala nad rezervo Maribora 5 : 2.
CELJSKI I. RAZRED
Celje, 8. septembra.
V celjskem I. razredu sta bili danes odigrani prvi dve prvenstveni tekmi, tretja med Štorami in Laškim pa je brez igre pripadla Storam, ker enajstorica iz Laškega ni nastopila. V Celju je enajstorica Celja zmagala nad Atletiki s 3 : 0, na igrišču Olimpa pa je bila odigrana tekma med Radečami in Borutom, ki se je končala s 5 : 3 za Radeče.
Tekme v hrvatski in srbski ligi
HRVATSKA LIGA
ZAGREB: Hašk : Gradjanski 1 : 1 (1 : 0), Hajduk : Železničar 3 : 1 (3 : 1).
VARAŽDIN: Concordia : Slavija 1 : 1 (1 : 0).
SUBOTICA: Bačka : Sašk 2 : 0 (1 : 0) SRBSKA LIGA
p — Beograd, 8. septembra.
Današnje V. kolo v ligaškem tekmovanju se je končalo s samimi senzacijami, saj so izgubili igre vsi favoriti. Podrobno je bilo takole:
BEOGRAD: Jugoslavija (Jabuka) : Jedinstvo 4 : 1 (1 : 1), Vojvodina : Bask 5 : 3 (2 : 2).
SKOPLJE: Gradjanski : Jugoslavija (B) 1 : 0 (1 : 0) (!).
BOROVO: Bata : BSK 1 : 0 (0 : 0).
SARAJEVO: Slavija : ŽAK 3 : 3, (3 : 1).
jugoslovenski rekord), 2. Fabian (M)
2:52.2.
4 X 200 m prosto: 1. Madžarska 9:22, 2. Jugoslavija (Curtini, Pelhan, Balla, Žižek) 10:02. Jugosloveni so tukaj plavali samo za mesto, ker je bil Žižek že po prejšnji točki nerazpoložen.
3 X 100 mešano: 1. Jugoslavija (Ciganovič, Cerer, Defilipis) 3:27 (nov jugoslovenski rekord), 2. Madžarska( Ga-lambos, Fabian, Eelemeri) 3:13.8.
STANJE TOČK: JUGOSLAVIJA 16,
Madžarska 16.
V tekm v vvaterpolu je Jugoslavija izgubila tesno z 0 : 2. Jugoslovenska sedmorica je šla v vodo v naslednji postavi:
Mihovilovič, Giovanelli, Samardžič, Kurtini, Dinkovič, Strmac, Ciganovič. Sodnik je bil Zagrebčan mr. Praun-sperger. Gostje so igrali zelo dobro in so posebno po svoji hitrosti navdušili gledalce. Izven dvoma je, da bi bilo to moštvo lahko zmagalo, če bi bilo imelo namesto Strmca v postavi Poliča.
prevladovali člani kolesarskih klubov, predvsem Hermesa, Ljubljanice in Edin-stva, ter zastopniki vrhovne kolesarske organizacije v Sloveniji s predsednikom podpolkovnikom v p. Jakličem na čelu.
Ko so vozači in spremljevalci radostnih lic in otovorjeni s številnimi darili izstopili, jih je obsula množica in jih burno pozdravljala Hermežani so naglo razvili svoj klubski prapor, nato pa krenili proti stranskem izhodu na Masarykovo cesto, od koder so potem v majhni skupinici na motorjih in kolesih odpeljali po mestnih ulicah do »Leva«. Ko se je poleglo prvo veselje in povpraševanje in so si vozači nekoliko privezali duše, so spregovorili nekaj besed v pozdrav in zahvalo predsednik SKZ g. Jaklič, podpredsednik Ljubljanice g. Gašperšič in podpredsednik Hermesa g. Bregar, h kraju pa se je kratko zahvalil za lep sprejem tajnik SKZ g, Otrin, ki je med drugim naglasU, da bo letošnja vožnja po Srbiji ostala udeležencem še v posebno lepem spominu, ker je prinesla prirediteljem krasen moralni uspeh, nam Slovencem pa spet enega športnih, ki ga je prištevati med najpomembnejše. Slovenski kolesarji bodo v bodoče še rajši in še v večjem številu hiteli k Srbom, ne glede na vse one, ki jim to tesno športno sodelovanje ni po godu. Pe-ternelj in Gartner sta tamkaj prejela de krasne vence.
Okoli 11. ure se Je nekoliko močnejša skupina na motorijh in kolesih s tremi
najbolje plasiranimi dirkači iz Srbije na čelu odpeljala pred kraljevi spomenik v »Zvezdo«, kjer so zmagovalci položili pred spomenik lovorjev venec in se poklonili liku Velikega kralja.
Letošnja dirka okrog Srbije pomeni tudi za slovensko kolesarstvo velik dogodek, od katerega dalje se bod najbrže razmere v tej športni panogi urejale uspešneje, kakor so se mogle dozdaj. Kakšno vlogo bo pri tem imela vrhovna kolesarska zveza v Zagrebu, se za enkrat ne more presoditi, vse pa kaže, da jo bodo dogodki prehiteli.
Atletika
Visoka z hrvatskih atietov
Včeraj je bil v Zagrebu končan dvoboj Hrvatska : Srbija, v katerem so Hrvati zmagali s 116 : 86 točkam
o — Zagreb, 8. septembra.
Danes se je nadaljeval atletski dvoboj med Srbijo in Hrvatsko. Hrvatje so zmagali z veliko razliko 116 : 86 točkam. Po včerajšnji majhni razliki ni nihče pričakoval tako izdatne zmage Hrvatske. Borbe so bile lepe in zanimive, vendar so v tekih povsod zmagovali domači atleti, le v prvi točki na 100 m so prepričevalno zmagali Srbi, in si priborili obe prvi mesti. Druga točka, v kateri so dosegli zmago, je bil troskok. Tekmovanju je prisostvovalo nad tisoč gledalcev. Organizacija je bila dobra, tehnični rezultati pa so naslednji:
Tek 100 m: 1. Stevanovič (S) 11.4, 2. Di-mitrijevič (S) 11.4, 3. Tauber (H) 11.5. 4. Urbič.
Met kopja: 1. Janderlič (H) 50.10, 2. Smejda (S) 49.83, 3. Jane (S) 47.18, 4. Miloš (H) 46.77.
Skok v višino: 1. Abramovič (H) 180, 2. Lazarevič (S) 175, 3. Živkovič (S) 175, 4. Rosenberg (H) 170.
Tek 400 m: 1. Despot (H) 51, 2. Srakar (H) 52.2, 3. Čatič (S) 54.
T 1; 1.500 m: 1. Kotnik (H) 4:.03, 2. Flas (H) 4:03.4, 3. Fišbah (S) 4:17, 4. Banič (S).
Met kladiva: 1. Goič (H) 48.82, 2. Matejič (H) 43:57, 3. Ščetinin (S) 35:32.
Troskck: 1. Vučevič (S) 13.93, 2. Gal (H) 13.92, 3. Simunovič (H) 13:34. 4. Lazarevič.
Tek 400 m zapreke: 1. Rosenberg (H) 1:52, 2. Čatic (S) 1:02.2, 3. Klein (H) 1:02.4.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Hrvatska 45.5.
Po končanem tekmovanju je Rudolf Mac, bivši atlet in zdaj šef odseka za telesno vzgojo pri banski uprav, izročil zmagovitemu moštvu krasen pokal bana dr. Subaši-ča, predsednik HAS inž. Helebrant pa je izročil Jožetu Kotniku lep pokal zveze za najboljši rezultat v tekmovanju. Nato je govoril še predsednik HŠS dr. Krnjevič, ki je čestital zmagovalcem, hkrati pa poudaril veselje, da so zopet obnovljeni stiki med Srbi in Hrvati v tej športni disciplini.
Skoraj 80 atletov v Mariboru
Uspeli miting Železničarja — Spet nov rekord ing. Stepišnika v kladivu
Maribor, 8. septembra. Ob velikem zanimanju občinstva je bil danes dopoldne na Železničarjevem stadionu medklubski lahkoatletski miting, ki ga je prireca] SK Železničar. Na tem mitingu, ki je trajal tri ure, so startali najboljši atleti vseh slovenskih klubov, tako Ilirije, Primorja in Planine iz Ljubljane, Bratstva z Jesenic, SK Celja, SK Ptuja ter mariborskih klubov Železničarja, Maratona in Rapida iz Maribora, skupaj 78 atletov. Tehnični rezultai so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Zorko (Z) 11.4, 2. Hanzi (C) 11.9, 3. Kolenc (I) 11.9. Tek na 400 m:
1.	Pleteršek (C) 53.1, 2. Agrež (C) 56.5, 3. Kos (C) 56.6. Tek 800 m: 1. Oberšek (I) 2:00.6, 2. Goršek (C) 2.00.8, 3. Schmiederer (R) 2:05. Tek 5.000 m: 1. Kvas (B) 17:00,
2.	Zupan (B) 17:04.4, 3. Glonar (I) 17:16. Štafeta 4 X 100 m: 1. Železničar 47:2, 2. Planina - Ilirija komb. 47.6, 3. Celje 47.9. Skok v višino: 1. Milanovič (I) 1.75, 2. Zorko (2) 1.70, 3. Dr. Časny (Pr.) 1.65. Skok ob palici: 1. Oroszy (R) 3:30, 2. Radič (R) 3.20, 3. Smrdel (Maraton). Skok v daljino: 1. Zorko (Ž) 6.25, 2. Dr. Časny (Pl.) 6.04, 3. Nabernik (2). Met krogle: 1. inž. Stepišnik
(I) 12.45, 2. Jeglič (Pl.) 11.59, 3. Lužnik (Mar.) 11.13. Met diska: 1. inž. Stepišnik (I) 38.45, 2. Lužnik (M) 35.89, 3. Jeglič (PL) 34.06. Met kopja: 1. Peters (Ptuj) 46.92, 2. Franček (2) 46:17, 3. Urbančič (PL) 42:78. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik 52.28, (nov J jugoslovenski rekord), 2. Gujznik (2) 42.30, 3. Smrdel (Mar.) 32.17. Inž. Stepišnik je j bil v celo dobri formi in bi bil gotovo kla-J divo vrgel še del j, če se ne bi bilo po četrtem metu odtrgalo. Novi rekord bo lah-! ko priznan, ker so vse naprave ustrezale | pravilom atletske zveze, j Miting je bil dobro organiziran.
Ocenjevalna vožnja v Belo krajino
Novo mesto, 8. septembra. Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega Touringkluba je danes priredila ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle iz Ljubljane do Metlike. To prireditev je združila z ogledom belokranjskega narodnega praznika ter tako nudila svojemu članstvu in tekmovalcem prijeten užitek. Na tekmovanje jc odšlo 14 motociklistov in 12 avtomobilistov, in sicer ob 7. zjutraj s starta pri mitnici na Dolenjski cesti, tako. da je zadnji tekmovalec pripeljal okoli 11. na cilj. Ob 14. je bila potem na vrtu restavracije Makar razdelitev daril in nagrad, pri kateri priliki je predsednik podružnice ing. Ivo Bartl pozdravil vse tekmovalce in poudaril potrebo prirejanja takšnih konkurenc. Tehnični rezultati so bili naslednji: Motorji solo do 250 ccm: 1. Rotar Martin (Hermes, Ardie), 2. Križman Anton, (Ilirija, Puch). 3. Drofenik (Hermes. DKW).
do 350 ccm: 1. Marn Ivan (Hermes, Triumph),
do 500 ccm: 1. Miklavčič Ivo (Ilirija, Zundapp), 2. Rosemvirth (Hermes, Horex), 3 Lapajne Jule (Ilirija, NSU).
Motorji s prikolico: 1. Šiška Janez (MK Ilirija, BMW) (najboljši motociklist), 2. Grašič Janko (MK Ilirija, Puch).
Avtomobili do 1.200 ccm: 1. Gagel Oto (JTK, Stevr) najboljši uspeh dneva. 2. Brurnen Franc (JTK. Steyr), 3. čenčur Vlado. 4. inž. Bartl Ivo;
do 2000 ccm: 1. Hafner Josip (.TTK-Taunus Fcrd). 2. Orehek Pavel (JTK -Stevr), 3. Puhar Ivan (JTK-Opel).
N.-id 2000 ccm: 1. Demšar Hiercnim (JTK-Steyr).
Tenis
Madžarska : Jugoslavija 3 i 3
Budimpešta S. septembra
Mednarodni teniški d v oboi m?d Jugoslavijo in Madžarsko je bil danes končan, in sicer z remisom 3.3. Do tega izida je prišlo takole:
Včeraj je bil na vrsti prvi double, v katerem sta Jugoslovena Mi.ič in Ma^er zmagala nad Madžaroma Szigetijem in Stobsom s 5:7, 6:3, 6:3. 6:4, 6:3. Stanje točk je bilo 2:1. Drugi double, ki je bil včeraj prekinjen, se je končal danes z zmago jugoslovenskega para Punčeca in Pal'a-de nad domačinoma Asbcthom in Gabori-jem v petih setih 4:6, 6:3, 6:8, 6:4, 6:1.
V nadaljevanju turnirja sta bili danes popoldne na sporedu še preostali dve single partiji. V prvi je Petery zmagal nad Ma-yerjem v treh setih 6:4, 6:1, 6:3, potem pa sta v zadnji igri nastopila Punčec in Asboth. Ta partija je bila ob 19. zaradi teme prekinjena in sicer pri stanju 6 :4, 1:6, 1:1. Punčec je nato izjavil, da zaradi srčnih napadov in prevelikega vznemirjenja spričo odločitev stranskih sodnikov te igre ne bo igral dalje tako da je pripadla Madžarom.
Nova zmaga Branoviša nad Smerdujem
Beograd, 8. septembra, p. Danes se je
tukaj končalo teniško tekmovanje za mednarodno prvenstvo Jugoslavije. V singlu gospodov sta prišla v finale -Milan Brano-vič in Boris Smerdu ter je Branovič v treh setih gladko zmagal nad svojim »večnim« rivalom 6 : 2, 6 : 2, 6 : 0. V dam-skem finalu sta se srečali Slovenka ga. Maire - Semečeva in Dragica Mitičeva. Zmagala je prva v dveh setih s 6 : 3, 6 : 0.
Dirkači — zmagovalci iz Srbije — doma
Včeraj dopoldne so se vrnili iz Beograda kolesar^, ki so na veliki dirki okrog Srbije z največjimi uspehi zastopali slovensko kolesarstvo
Pesimist gre na jadralno partijo...
Dežela potrebuje zdravnikov
Beograd, 3. septembra
V nedeljo dopoldne je bil v Beogradu občni zbor Zdravstvenega zadrugarstva. Med zborovalci je bilo veliko število žensk-zadrugark, ki igrajo v zadružnem pokretu veliko vlogo. Dejstvo, da je prišlo na zborovanje tudi izredno veliko mHadih kmečkih ljudi, priča, da prehaja pokret vse bolj v njihove roke.
Zborovanje je vodil predsednik Zveze zdravstvenih zadrug Ljudevit Prohaska, ki je poudaril pomen zdravstvenih zadrug Zlasti v današnjih časih. Posebno pozornost zaslužijo izvajanja zborovalcev, ki so prišli z dežele. Več kmetov se je priglasilo k besedi in vsi so apelirali na šoilane ljudi, zflasti na zdravnike, naj pomagajo kmečkemu prebivalstvu, ker je to najbolj v interesu naroda in države. Zdravnik v zdravstveni zadrugi ni samo zdravnik, temveč tudi učitelj, ki ga imajo ljudje zelo radi. Če zdravniki sami nočejo na vas, bi jih moraJa država prisiliti Če država sme izdati uredbo, po kateri sme imeti kmet samo določeno količino hrane, tedaj lahko
izda tudi uredbo, ki bi prisilila mlade zdravnike, da bi nekaj časa prakticirali tudi na vasi, če hočejo uživati pokojnine in druge ugodnosti. Beogradu bi lahko pustili 300 zdravnikov, ostali e pa poslali na deželo. Zdravstvene zadruge so kmetu izredno potrebne. Že po samem videzu vasi ia ljudi človek lahko presodi, ali je v kakšnem kraju zdravstvena zadruga, ali pa je ni. Vsi govorniki so odločno izjavljali, da bi se kmetje lažje odrekli vseh drugih zadrug skupaj kakor pa zdravstvene.
Na koncu zborovanja je bila sestavljena resolucija, iz katere posnemamo: Že pol stoletja delujejo zadrusarji Jugoslavije z vso požrtvovalnostjo na področju narodne prosvete, gospodarskega napredka, socialne pravičnosti in mini. Kot sinteza celokupnega jugoslovenskega zadrugarstva je zdravstveno zadrugarstvo, ki se je med ljudmii že močno zakorenmilo in je najvažnejša veja zadrugarstva splch. Za naš narod je sistem zadrugarstva najkoristnejši družabno-gospodarski sistem
Krasen uspek naših plavalcev
Jugoslavija — Madžarska
16:16
Meddržavni plavalni dvoboj v Segedinu je ostal neodločen — V waterpolu smo tesno izgubili — Dva nova jugoslovenska rekorda
Vrvež v LJubljani ln na pr ureditvah
Ljubljana. 8. septembra Tisto česar smo si želeli ves čas avgusto-vega deževja, se ie izpolnilo. Dobili smo krasno jesen. Vso dobo letošniega velesei-ma smo preživeli v sončnem vremenu, da je še zaključna nedelja nudila kopalcem in izletnikom toliko užitka, kakor ga še niso imeli letos v polstnih nedeljah. Sre čna združitev otvoritve spomenika in prireditve velesejma ie zadnie tri dni privabila ogromno število ljudi v Ljubljano, ki je še vsa v slavnostnem okrasju. Danes Je dalo svoie delež še Brezie. kamor ie bilo običajno romanie na praznik Ma^ga šmarna. in na nekatere druge prireditve (Stari pregovor, da Mala maša že za suknjo vpra-
! ša. se v letošnjem prevrnjenem letu k sreči j ni uveljavil).
' Popoldne so se vračali romarji in izletniki in napolnili ljubljanske ulice, zlasti pa Kongresni trg. kier so vsi današnji gostje Ljubljane občudovali mogočen spomenik in veliko vrsto razobešer.ih in polože-i nih vencev. Na velesejmu ie bila ves dan pravcata gneča in spričo tolikega prometa, kakoršen ie bil danes v Ljubljani. ie le sreča, da ie dan ootekel (vsai do prvih večernih ur) brez kake večie prometne nezgode. Le s Črnuč so pripeljali v bolnišnico 281etnega posestn:kovega sina Stanka ■ Kepica, ki ie precej nesrečno padel in si zlomil nogo.
Festival v
je privabil okrog 5000 gostov in je odlično uspel ob najugodnejšem vremenu. — Vsi gostje so se zvečer zadovoljni vračali na svoje domove.
Metlika, 8. septembra.
Metlika je včeraj in danes imela velik praznik in to po zaslugi nadvse ugodnega vremena in skrbno pripravljenega festivala, ki si je v slovenski javnosti zadnja leta pridobil sloves velepomembne folklo-ristične revije. Snoči je bilo staro žumbe-račko kresovanje v Metliki. Metliška dekleta in Sokolice so izvajale kresne plese ob spremljevanju metliške godbe. Vladalo je nenavadno živahno razpoloženje. Metlika je bila že v soboto zvečer polna gostov, zlasti iz Ljubljane; prišli so tudi razni znanstveniki, pisatelji in umetniki.
Davi se je pripeljalo s posebnim vlakom okrog 700 gostov. Z nadaljnjimi vlaki jih je prišlo zopet mnogo, da se je zbralo dopoldne okrog 4000 gostov, število, kakr-
Maribor, 8 septembra
Krasna. 90>nčna nedelja je zvabila danes veliko Mariborčanov v okoliške postojanke, mnogi so pohiteli z avtobusi in peš na naše zeleno Pohorje in obmejni Kozjak. Narodno zavedni Mariborčani pa so v velikem številu pohiteli v naš obmejni Št. IIj, kjer je bili
koncert narodnih pesmi,
ki ga je priredilo agilno delujočo Sokolsko društvo v Št. Ilju, na svojem letnem telovadišču. Na koncertu sta sodelovala pevska zbora »Jadran—Nanos« in »Drave« iz Maribora. Oba odlična pevska zbora sta ubrano odpela venec narodnih in umetnih pesmi, in sicer so Jadranaši in Nanosovci odpeli Aljaževo: »Na dan Slovan«, Devo-vo »Splavarsko«, Maroltovo »Barčico«, Go-tovčevo: »Omili mi u selu divojka«. Devo-vo: »Je vpihnila luč«. Dravaši pa so odpeli Foersterjevo »Spak«, »Šopek« od Ju-vanca, »Završki fantje« od Adamiča, »Sa-nak spava« od Novaka, »Potrkan ples« od Paveiča in »O pohorskem kmetu« od Mirka. Oba zbora pa sta skupaj izvajala Ipav-čevo »Planinsko rožo«. Jerebovo »O kresu«, Medvedovo »Na okno trka tič dro-ban«. Mirkovo »kolo« Jenkovo: »Slovenec, Srb, Hrvat«, Hajdrihcvo: »Morje Adrijan-sko« ter Jurančevo »Slovanska«. Vsi sodelujoči so bili deležni viharnega odobravanja. Po uspe'em koncertu se je vršilo na letnem telovadišču prisrčno rajanje. Današnji koncert, ki je privabil v naš obmejni sokolski Št TI j izredno veliko število obmejnega ljudstva, je bil narodno kulturni dogodek, ki bo vsem, ki so se ga udeležili, ostal v lepem spominu.
Huda prometna nesreča
se je pripetila na križišču Meijske in Dovozne ceste. Neki osebn avto k: se je hotel izogniti tovornemu, je trči! z motornim kolesom na katerem sta bila 29-letni medi-čar Karel Aubl iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah in 43-letni upokojeni poštni siužitelj Avgust Krambcrger iz Sv. Ane v Slovenskih goricah. Pri karambolu sta oba v velikem loku padla z vozila. Kramberger je dobil težke poškodbe na glavi in rokah, ter notranje poškodbe, Aubl pa poškodbe na rokah in nogah. Krambergerjeve poškodbe so resnega značaja. Prepeljali so ga » mariborsko splošno bolnišnico. Pri trčenju se je motorno koilo razbilo, pa tudi osebni avto je močno poškodovan. Na kraj prometne nesreče se je podala policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan.
šnega Metlika morda še ni imela v svoji sredi. Dopoldne so bili lepi izleti. Popoldne ob 15. se je začel na Pungartu festival, h kateremu se je zbralo okrog 5000 ljudi. Izvajalci so pokazali pristne belokranjske narodne plese in skrbno pripravljeni izvajali točko za točko po sporedu, o katerem bo še podrobneje poročal naš posebni poročevalec. Ob 17. je bila prireditev končana. Nato se je na veseličnem prostoru razvila živahna narodna veselica. Igrala je mestna godba pod vodstvom g. Drobnica. Vladalo je res prijetno domače razpoloženje. Zvečer so se gostje vračali večinoma z ljubljanskim vlakom prav radostni in v prijetni zavesti, da so preživeli nenavadno lep dan v prijazni Beli Krajini.
Bitka na Glavnem trgu
V noči na nedeljo sta se na Glavnem trgu v polnočni uri spopadli dve skupini vinjenih moških Beseda je dala besedo m se je naposled razvila pravcata bitka, v teku katere so zabliskali tudi noži. Sredi gneče je obležal 35-letni delavec E. Mesarec, stanujoč na Tržaški cesti 54, ki je dobiil težke poškodbe na glavi in trebuhu. Red je vpcstavila policija, ki je nekatere udeležence krvavega spopada aretirala. Mesare-ca so reševalci odpremili v bolnišnico.
Odpovedano zborovanje
Za danes dopoldne je bilo napovedano zborovanje mariborskih tekstilnih delavcev, ki bi se moralo vršiti v prostorih Delavske zbornice. Zborovanja pa ni bilo, ker je bilo odpovedano Pač pa so pri »Zlatem konju« zborovali živilski delavci, ki so organizirani v Savezu živilskih delavcev, podružnica Maribor. Na zborovanju so zbrani delavci razpravljali o raznih aktualnih zadevah, predvsem pa o neznosni draginji in o potrebi zvišanja mezd.
Praznik jadralnih letalcev
Veliko število Mariborčanov, predvsem mladina, je pohitela danes popoldne na te-zensko letališče, kjer so svečano blagoslovili 4 nova jadralna letala Jadralno letalske skupine« Maribor 1. Krščena so bila letala »Mejaš« tipa Komar bys (poljska konstrukcija), »Miha« tipa Grunau Baby 11—a, »Sraka«, prototip jugoslovenske konstrukcije, ki sta ga konstruirala inž. aer. Ivo šoštarič in cand inž. Vojko Humek ter »Muha«, tipa »Metle«, konstrukcija cand. inž. Vojka Hurneka. Pri blagoslovitvi so kumovali gospe Hutterjeva, Lenardo-va in Pinterjeta ter g. Mastek. Jadralno letalska skupina Maribor 1., »Mejaš« je prva edinica te vrste v državi, ki je s svojimi uspehi znana daleč preko meja našega mesta. V tej letalski edkiici sta bili konstruirani dve letali iz vrst njenih članov in moramo to dejstvo smatrati kot lep uspeh zares agilno delujoče skupine ter njenih izredno požrtvovail. članov. Po obredih so naši vrli jadralni letalci izvršili več poletov, ki so zadivili navdušene gledalce. Ves dan je mladina prodajala po mariborskih ulicah lične znake, po katerih je občinstvo pridno segalo. Mariborski jadralni letalci zaslužijo s svojim vidnim in vztrajnim detlom podpore vse javnosti, kajti nadaljnje njihovo delo zavisi od razumevanja mariborskega občinstva in mero-dajnih oblastev.
; Požarni alarm
j V Tomšičevem drevoredu e je vnel
I stroj za kuhanje asfalta. V trenutku je bila vsa naprava v plamenih in dimu. Alarmirani so bili maribeski gasilci, ki so pri-brzeli na mesto požara s tremi vozovi. Ni jim pa bilo treba stopiti v akc-jo, ker so j medtem delavci že sami pogasili ogenj.
Razstava karikatur
Dopoldne so se ljubitelji lepe umetnosti zbrali v lepem številu v beli dvorani So-kolskega doma. kjer so odprli razstavo karikatur znanih mariborskih osebnosti, ki jih je narisal g. Remigij Bratuž. Nad 100 znanih Mariborčanov in Mariborčank je na tej razstavi zastopanih v karikaturah, ki daleč presegajo vse druge, kar smo jih doslej videli v Mariboru. Razstava je zbudila v javnosti veliko zanimanje in jo je že prvi dan obiskalo na stotine ljudi.
Razburljiv dogodek na pristanu
se je pripetil v zgodnjih jutranjih urah. Neki mlajši moški je z nožem v rokah navalil na 20-letno delavko Katarino Ferkovo iz Gubčeve ulice 12 na Pobrežju. Napadalec
Ljubljana, 8. septembra
Kr. banska uprava je določila tele najvišje cene za meso:
Goveje meso. čl. 1. Cena 1 kg govejega mesa sme znašati največ: a) za meso prve vrste sprednjega dela 16 din, zadnjega dela 18 din; b) za meso druge vrste sprednjega dela 13 din, zadnjega dela 15 din; c) v mesarijah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrecno označeno, sme znašati cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ 17 din, druge vrste največ 14. din.
čl. 2. Meso prve vrste po čl. 1. te odločbe je meso: volov in telic, ki se je označilo pri mesnem ogledu z žigom kot tako. Vse ostalo meso je meso druge vrste. V smislu čl. 1. te odločbe se prodajajo po cenah za sprednji del tile mesni kosi: meča, prsa in robček, vrat, podpleče, debela rebra, sprednji bočnik, zadnji bočnik, pod-trebušnica ter odrezki od izrezkov; po cenah za zadnji del pa tile mesni kosi: šim-bas, pljučna pečenka, roža, notranje stegno, zunanje stegno, zadnje stegno, kugla, bržola, debelo pleče. čl. 3. Za priklado ee določajo tele najvišje cene: jezik 18 din za kg, srce 10, pljuča 6, jetra 14, vranica 12, ledvice 16, vampi 10, črevesni loj surov 6, spuščen 8, ledvični loj surov 12, spuščen 14, koža 16, glava 8, možgani 20. Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se dodajajo ti komadi kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso.
čl. 4. Priklada se sme dodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže: k prsam in trebušini do 10o/o jeter, srca in kosti, k plečetu ali stegnu, popolnoma očiščenemu 20 do 25°/o, k rebram 5 do 10°/o.
čl. 5. Po višjih cenah, kakor so določene v čl. 1., se smejo prodajati tile specialni kosi govejega mesa: a) kot izrezki: popolnoma očiščena pljučna pečenka po ceni 26 din, notranje in zunanje stegno, kugla, pleče'po ceni do 24 din za kg; b) bržola po ceni do 22. din.
Telečje meso. čL 6. Cena za 1 kg telečjega mesa sme znašati največ: za hrbet 18 din, za stegno in pleča 16 din, za vrat in prsi 14 din. V mesarijah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati ta cena največ 16 din.
čl. 7. Priklada k telečjemu mesu se prodaja po najvišjih cenah navedenenih v čl. 3., z izjemo telečjih jeter, za katere se določa najvišja cena 24 din, pljuča s srcem s 15 din kg, možgani 7 din komad. Priklada se sme dodajati naslednjim kosom telečjega mesa v naslednjih odstotkih teže: prsi 10°/o, stegno 25% itd.
čl. 8. Cena za telečje zrezke iz stegna brez kosti se določa z največ 28 din, iz pleč brez kosti z največ 26 din.
Svinjsko meso, slanina in maSt. čl. 9. Cena za 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ: za hrbet 20 din, za stegno 18 din, za pleče, flam, rebra 16 din, za slanino in salo 22 din, za mast 24 din.
čl. 10. Za postranske proizvode svinjskega mesa se določajo tele najvišje cene: za glavo 8 din kg, za črevesno mast 14 din, za ledvice, srce, možgane do 18 din, za jetra do 14 din, za pljuča do 7 din. Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s tem, da razlika med nabavno in prodajno ceno pri engrosistu ne sme presegati 1 din, pri detajlistu pa 2 din. Obrati, ki izdelujejo standardnim predpisom odgovarjajočo mast iz prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino, smejo prodajati to mast po cenah, po katerih jo prodajajo tvrdke uvoznice franko postaja v dravski banovini Obrati, navedeni v predhodnih dveh odstavkih, za odobritev cen po čL 2. uredbe o kontroli cen.
Zaključne odredbe, čl. 11. V d. 1, 3, 5, 6, 7 in 9 navedene cene veljajo za vsa mesta s sedeži sreskih načelstev in izpostav, za št. Vid nad Lj., Polje, Ježico, Dobrovo, Vrhniko, Staro loko, Tržič, Lesce, Koroško Belo, Jesenice, Dovje — Mojstrano, Kranjsko Goro, Bled, Bohinjsko Bistrico, Brezje, Domžale, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most—Radeče, Žalec, Teharje, šoštanj, Vitanje, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Rakek, Metlika, Planina in Žili.
čl. 12. V ostalih krajih banovine se morajo računati vse cene, razen onih v čl. 9. in 10. 1 din nižje, od onih, ki veljajo v krajih, navedenih v čl. 11. te odločbe. V Ljubljani se Smejo cene po ČL 9. in 10. ra 1 din zvišati.
čl. 13. Mesarji v Ljubljani, Maribora ln Celju morajo dostavljati pristojnim tržnim uradom tedensko od prodajalcev potrjene nakupne cene vseh v teku tedna za zakol kupljenih živali na obrazcih, katera je predpisala kr. banska uprava v Ljubljani.
ji je z nožem prizadejal veliko rano na glavi, tako da je bila Ferkova na mah vsa v krvi. Dogodek je privabil veliko število radovednežev, ki sc po svoje komentirali krvav napad. Napadalec je medtem pobegnil in ga zasleduje policija. Težko ranjeno Ferkovo so reševalci odpremili v bolnišnico, kjer je izpovedala, da je napadalec njen 24-letni zaročenec Kare! G., s katerim je vso noč popivala in se naposled z njim sprla, kar ga je tako razburilo, da ie segel po nožu. Zadeva bo imela najbrž svoje odmeve pred sodniki.
Še nekaj kronike
V Koroščevi ulici stanujoči 15-lctni Josip Potočnik se je igral z očetovim samokresom. Pa je nespretno ravnal, da se je orožje sprožilo in je krogla zadela fanta v koleno desne noge Reševalci so ga odpremili v bolnišnico. Tu sc zdravi tudi 40-letna Ana Sirkova iz Jarenine, ki je padla s kolesa in si poškodovala noge in roke. Poštnemu služitelju Francu Maku s Pobrežja je izginilo izpred neke gostilne v Franko-panovi ulici 1200 din vredno koio. Na križišču Aleksandorve ceste in Sodne ulice sta trčila kolesarja. Pri karambolu je dobila služkinja Ljudmila Kmetečeva od Sv. Miklavža poškodbe na nošah Pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah so orožnik' zasačili 36-letnega Cirila Tosira \z V.tomercev v trenutku, ko je hotel razpečati približno 1 kg saharina ki ga je imel v nahrbtniku. Tihotapca so zaprli saharin pa zaplenili.
čl. 14. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
čl. 15. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in masti, v kolikor so v nasprotju s to odločbo.
Odločba o moki
Do določitve maksimalnih cen moki se določajo za mline v dravski banovini naslednje cene za prodajo na veliko: za belo moko (zdrob) 7.55 din, za krušno in enotno moko 3.90 din, za otrobe 2 din. Cene ve-ljajo franko mlin, brez vreč.
V veži dramskega gledališča sprejemajo abonente za sezono 1940/41. Repertoar, ki je določen za novo sezono v Drami in Operi je izredno bogat ter raznovrsten in prinaša najrazličnejša dela iz vseh literatur. Abonenti bodo dobili 20 predstav v Drami in 18 v Operi po izredno ugodnih plačilnih pogojih. Posebno opozarjamo če, da se plačuje abonma v 10 mesečnih obrokih. Zato vabimo stare in nove abonente. da se priglasijo že takoj v prvih dneh!
Fotoamater
Zaslonke
se označujejo na dva načina, po tako zva-nem nemškem načinu (2.2, 3.2, 4.5, 6.3, 9, itd.) in po mednarodnem načinu (2, 2.8, 4, 5.6, 8, 11 itd.). Praktično so razlike v odprtinah tako majhne, da nam osvetlitev vsaj v črnobeli fotografiji ni treba spreminjati, če so nam zaslonke na kameri označene n. pr. po mednarodnem načinu, na svetlomeru pa po nemškem. Osvetlitev je za zaslonko n. pr. 2 oziroma 2.2, ali 8 oziroma 9, ali 16 oziroma 18 itd. enaka. Edino za snemanje v naravnih barvah, kjer morajo biti osvetlitve normalno kolikor mogoče točne, storimo dobro, da objektiv za tisto malenkost bolj ali manj zaslonimo, ki bi ustrezala razliki med obema načinoma označevanja. Ta korektura lahko odpade, če je svetlomer — kakor je običajno — naravnan na srednjo vrednost med dvema zaslonkama različnega sistema.
„Majhna" in „velika" zaslonka
pomeni v prvem primeru majhno, v drugem veliko odprtino objektiva. Manjšim zaslonkam ustrezajo večja, večjim zaslonkam pa manjša zaslonska števila.
Za izpiranje filmov
nam ni treba tekoče vode. Ce jih izpiramo v razvijalnem tanku, nam zadostuje, da vodo izmenjamo kakšnih šestkrat v presledkih po pet do deset minut. Se enostavnejše je izpiranje v kakšni večji posodi, n. pr. umivalniku. Posodo napolnimo do roba s čisto vodo, film zvijemo v kolobar s plastjo navzven, oba konca pritrdimo s
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. moško krstno ime, 5. vrsta jedi, 10. ime slovenskega pisatelja, 15. snop (slame), 17. tuja beseda za skupino, 19. nevestin delež, 20. nemarljiv, 21. glavno mesto evropske države, 23. del električnega aparata, 25 noč v češčini, 26. zlato v francoščini, 27. prebivalec Sel, 29. ime turškega paše, 32. vrsta likovne umetnine, 34. stara beseda za krpo, s katero si človek ovije nogo v čevlju, 36. prostor za igre, 37. iz apna, 38. voda v hlapečem stanju. 31. oblika osebnega zaimka.
Navpično: 1. žensko krstno ime, 2. fina substanca, ki polni vesoljstvo, 3. tujka za polt, 4. vrsta pesniške umetnine, 6. kratica za tisočinko grama, 7. naplačilo, 8. divja žival, 9. bog starih Rimljanov, 11. predlog, 12. tuja beseda za plačilo, 13. najmanjši drobec materije, 14. načrtno policijsko zasledovanje, 16. čistilo, 18. pomorsko mesto v Aziji, 21. gozdna rastlina,
Kadar kupujete
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa.
Os<u rag. pod S b>. 7267 od 23.	1?4{L
plutovinasto skobico, nekoliko skobic porazdelimo v enakih presledkih po vrhnjem robu kolobarja in tega položimo potem v vodo, da v njej plava. Po kakšnih dveh urah je prešel že ves fiksirni natron iz plasti v vodo in se vsedel na dno posode. Tedaj vzamemo film previdno iz vode, da se fiksirni natron ne dvigne z dna in ga damo sušit. Vode nam ves čas ni treba izmenjati, pač pa je potrebno, da skobe na filmu večkrat malo premestimo, da se izpere plast tudi pod njim. Predolge filme (kinofilme) prerežemo, da dobimo manjše kolobarje. Posušeni film je priporočljivo naviti s plastjo ven in ga pustiti tako navitega kakšnih štiri in dvajset ur, preden ga razrežemo v posamezne posnetke. Po-edini posnetki bodo potem lepo ravni in med steklom v povečalniku ne bodo delali Newtonovih krogov.
Med razvijanjem papirjev
je treba skledo z razvijalcem stalno na lahko zibati. V nasprotnem primeru se ne smemo čuditi, če se je slika razvila neenakomerno in kaže proge ter maroge, ki jih v negativu ni.
Rože - zdravilo
Pristni majoran (lat. origanum maiora-na) se nahaja pri nas nasajen. Je to nizko zelišče ter ima vejasta stebla z majhnimi, eliptičnimi, pecljatimi, nasprotnostoječimi, širokokuštrastimi, mehkimi listi. Razcvetje je jajčasto steblo. Cvete od julija do avgusta kot majhno, bledordeče ali rdečkasto-belo cvetje. Listje in cvetje brez stebla se nabira poleti. Kot čaj se uporablja (1—2 g na pol litra vode) proti katarju, prsnemu zasluzenju, bledici, krčem, živčni in mišični slabosti. Zunanje se uporablja proti nahodu, če polijemo 10—15 g zelišča z enim litrom vrele vode, da se odmoči. Nos iz-mivamo večkrat dnevno s posebno nosno prho.
Divji mak (lat. papaver rhoeas) ali poljski mak raste povsod med žitom. Je to tr-dodlakavo steblo z zobčastimi listi, živi, rdeči, veliki, razpadljivi cveti cveto v juniju ali pozneje. Ko jih naberemo, jih moramo hitro posušiti. Na 50 g suhih makovih listov se polije 4 dl. vode, temu se doda 1 g citronove kisline ter se pusti 4 ure pri temperaturi 30—35« C. Ta tekočina se ožme in se skuha v bakreni posodi in precedi. Na 350 g precedine se doda 650 g sladkorja, nato se pa ta zmes kuha toliko časa, da postane .sirup. Tak sirup je jako učinkovito sredstvo proti otroškemu ka-šlju.
Marjetica (lat. bellis prennls) cvete od prve pomladi do pričetka zimskega mraza povsod po travnikih in tratah. Kot čaj se uporablja 1 del potrošnika s 4 deli marjetice; 8 g te zmesi se kuha na % litra vode, ki smo ji dodali nekoliko medu. To pijemo trikrat dnevno po eno čašo proti prsnim boleznim, protinu, sušici in pri težavah, ki so v zvezi z menstruacijo. Tinkturo za zunanjo uporabo napravimo, če zmešamo enako množino svežega soka in alkohola, kar pustimo, da leži 14 dni, in nato precedimo. 6—8 kapljic te tinkture se vzame na eno polno žlico vode. Uporabljamo jo za drgnjenje ali pa za obkladke proti gnojenju ran in strnjene krvi.
22. žensko krstno ime, 24. židovska oznaka za drugoverce, 27. spanje, 28. način gospodarske politike v sodobni Rusiji, 30. sorodnik, 32. samo ali kar, 33. kemična oznaka za cink, 35. kemična oznaka za srebro.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD
si po naklonjenosti žreba dele Bruno I.eban, Liuhijana, Bolgar«'* 2L Metka 5'emi" "i tva, Ljubljana VII, Podlimbar-skega 31 in Desanka Kraker, Leskovec pri Krškem.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: gora, nebo, omama, rog, Rab, du, 11, kr, Sofija, oj, Avar, pd (pa-ladij). ar. kres. Zn (cink), lirika, dr. er. vi. ura. maj. pišem. Adam. lina.
Navpično: Gor ki, Omar, Rab, am, er
boljar, oelar. Ado. Ufa. S. J. (Josip Stritar). Ivan, oder, Prizad, klima, siv, za, drama, kip, dren, uši, ja, il.
Smrtna žrtev oplenjena
Pri karambolu motorja z vozom v Dolnjem Logatcu se je smrtno nevarno ponesrečila gospa Marija Bazinova iz Hotedršice. — Neznan lopov je v temi odnesel njeno aktovko s 60.000 din
Logatec, 8. septembra.
V	Logatcu se je zadnji dve leti silno povečal promet z motornimi vozili, ki so ceste zelo razdrapala. Dolenji Logatec, najvažnejše cestno križišče, je stalno zavit v goste oblake prahu, ki ovirajo dihanje in razgled. Zelo se je povečalo tudi število motorjev, ki neprestano dirjajo po cestah. Seveda so se začeli tudi množiti razni razburljivi dogodki in karamboli.
V	soboto so se vračale od odkritja velike množice ljudi. Posebno mnogo se jih je vrnilo z večernim vlakom. Na motorju se je vračal tudi Bazinov fant v Hotedršico. Fant je peljal na zadnjem sedežu svojo mater, okoli 55 let staro Marijo, gospodinjo ugledne napredne gostilničarske družine v Hote-dršici. Na cesti proti Gorenj emu Logatcu, nekoliko više od mesta nedavne nesreče, je pripeljal nasproti mesar Rus iz Dolnjega Logatca voz drv. Vozu se motorist ni mogel izogniti. Zadel je konja v prsi in mu zadal precejšnjo rano. Medtem ko je sin odnesel lažje poškodbe, so bile posledice za njegovo mater usodnejše, obležala je pod konji s hudimi ranami, posebno na glavi. Takoj
so jo prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo zaradi pretresa možganov.
Da je bila nesreča še popolnejša, so po karambolu zastonj iskali aktovko, v kateri je ponesrečenka nosila okoli din 60.000, ki jih je bila prevzela v Ljubljani za neko ugodno sklenjeno kupčijo. Našel se je lopov, ki je izkoristil temo in gnečo in se polastil aktovke. Tako Bazinovi trpijo poleg usodne nesreče še veliko gmotno škodo.
Na Rakeku je vlak povozil mlado ženo
Rakek. 8. septembra
Danes ie povozil brzovlak 605 iz Italije pri uvozu na postajo Rakek pri zapornici, oddaljeni okrog 300 m v smeri od postaje proti Postojni, gospo Štefko Planinškovo, ženo carinskega sluge z Rakeka in trafi-kantinio eksportnih cigaret. Ko ie brzovlak vozil na postajo, ie hotela gospa Prekoračiti progo, dasi so bile zapornice spuščene. To je postalo zanjo usodno. Lokomotiva io je cdbila s tako silo. da je nesrečni ženi počila lobania in ie obležala na tiru nezavestna. Čez nekai minut je izdihnila. Štela je šele 28 let. Zapustila ie soproga in nedoletno hčerkico. Pogreb nesrečne gospe bo v torek.
Maribor čez
Najviše cene mesu
je določil ban s posebno odločbo
Ponedeljska križanka

Urejuje Davorin ttavljen — izdaja konzorcij »Jutra* Stanko ViranL — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj s Ljubljani.