ZIVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA » PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA SX. 9. V LJUBLJANI, 29. AVGUSTA 1930. ШН* Ш MAKEDONKA h Џ M À L À <№Sf£ s '-'■ изј « > <1 ' DR. MAKS N A D A L J omemhna larvicidna sredstva imamo v mineralnem svetu- Ta sredstva delujejo deloma mehanično, deloma kot strup (ke-mi jsko-toksično) • Zgolj meha- - nično deluje parafinsko olje. Ličinke priplavajo na vrh, da se nasrka-jo kisika. Ako prekrijemo vodo s plastjo parajfimovega olja, tedaj je zveza med zrakom in vodno površino pretrgana, ker je med njima pregrada v obliki imenovanega parafinskega olja in ličinka ne dobi kisika, nakar pogine zaradi zadušitve. Mehanično in strupeno delujejo kavčukovo olje (rubber oil), nafta in petrolej- Najbolj prikladna je nafta že zaradi cene, ki je 1 do 3 krat manjša od petroleja. Vegetacija ne ovira petro-lizaclje, nasprotno, še v korist je, ker nafto, zadržuje da prehitro ne odteka, le hudi nalivi in hudourniki jo odnašajo. Nafta uničuje vse ličinke, od velikih do malih in, kar je posebno važno, tudi jajčeca- Obenem pogrnejo pri tem postopku tudi druge vodne živali, žuželke in žabe- Nafta dèluje več dni in zadostuje, da izvršujemo petrolizacijo dvakrat mesečno- En ms vodne površine prekrijejo z 20 do 30 grami nafte. Izključno toksično deluje pariško zelenilo (vert de Paris, Schveinfunter-griim), ki bo ga nekoč uporabljali za barvanje preprog in je zelo strupen kakor vse arsenove spojine; pariško zelenilo je namreč spoj bakra z arsencm. To lar-vicidno sredstvo so uvedli v antima-laričoo torbo najprej Američani, ki ga posipajo kar iz aeroplanov- Zelenilo pomešamo s cestnim prahom ali pepelom v razmerju 1:100 (1%); 100 gramov te zmesi potresemo na 10m2 vodne površine v smeri lahkega vetra z roko ali pa z brizgalkami, Id jih imajo za škropljenje trte. Prah ostane nekaj časa na vrhu, kjer ga ličinke jedo in poginejo-Čim je prah premočen, se potopi na dno, kjer je potem brez učinka- Deluje torej samo na površini. Uživajo ga le velike ličinke, zaito ne moremo imeti zaželenega učinka pri malih ličinkah, pri jajčecih pa sploh ne. Posipanje ovirajo hud veter, nalivi, nemirna vodna površina, tudi bujna navpična vegetacija Ako po- Д I J A KREM2AR E V A N J E mislimo, da učinkuje pariško zelenilo le na odrastle ličinke in v najboljšem primeru 10 do 12 ur, tedaj znatno zaostaja za delovanjem nafte. Bolj priporočljiva je nafta, ki ima sigurnejši učinek in pri petrolizaciji ne rabimo mnogo osebja, dasiravno je pariško zelenilo mnogo cenejše od nafte- živina ne mara piti z nafto onečiščene vode, dočim zelenilo kar odrine, zato onih lokev, ki so za napajanje živine, ne bomo petrolizirali. S prahom pričnemo posipati v začetku aprila do kanec oktobra, novembra- Voda. ki vsebuje 10% kuhinjske soli, zadržuje ličinke v njih razvoju; ako je soli preko 15%, tedaj ličinke izginejo-Nekateri razàkovalci so ugotovili, da se morejo ličinke razvijati v koncentrirani morski vodi. Larvicidno delujejo fluorescirajoče (svetlikajoče) snovi v približnem razmerju 1.1000 kakor so eritrozineozin, akridin, safranin, fluorescin. Najjači med njimi je bengal-eritrozin, ki deluje v prisotnosti sončne svetlobe ie v ras-merju 1: 1,500-000. Za uničevanje ličink preplavljajo prostrana močvirja ob obalah z morsko vodo, ki vsebuje največ kuhinjske soli. Velikega pomena je v antimalarični bcrbi melioracija tal. posebno že zaradi tega, ker je gospodarsko naprednejše ljudstvo dostopnejše drugemu napredku, ki zopet v sklenjenem krogu podroira antimalarično akcijo-Nekateri vidijo v tem postopku edini pripomoček pri zatiranju endemične malarije. Da so si mnenja deljena, je či-tatelj bržkone opazil že med razpravo. Melioracija, ki obstoja v tem, da uredi mo obale, potoke, reke, da napravimo prekope, kjer voda zastaja, da očistimo bregove od nepotrebne vegetacije, Id samo ovira vodni tek, da zasipamo nepotrebne mlake in lokve, ima namreč slabo stran, da rabi ogromno denarja, kar velja posebno še za današnje čase. K taki akciji moramo pritegniti agronome, narodne ekonome, socialne medi-cince in higienike, strokovnjake, Id ae na stvar razumejo; kajti z nestrokovnim odvajanjem vode se nam kaj lahko pripeti, da pretvorimo rodovitna polja na mah v pustinje in zamenjamo eno socialno zlo s še večjim — siromaštvom. To velja predvsem za kraje, ki trpe zaradi suše in kjer je vsaka kaplja vode dragocena. Opazili so (v Dalmaciji), ako turščica dobro obrodi, je več malarije kakor obratno- Stvari ni težko razumeti Pri zadostni moči je turščica bolje obrodila, obenem pa je tudi anofeles našel več prilike za razvoj nego ob času suše- In ljudstvo, ako bi imelo voliti, bi se gotovo odločilo za turščico, to se pravi, glavno, da imamo koruzo, za malarijo se ne menimo. Kakor rečeno, melioracijska dela po-žro mnogo denarja in recimo, da bi ta dela izvedli, kakor smo si jih idealno zamislili, vendar nam ne hi uspelo za. treti komarja popolnoma. Zato je potrebno, da gre vzporedno tudi an tipa" rasitorna borba. To so momenti, zaradi katerih predlagajo nekateri bonifikacij-ska dela v manjšem obsegu. Včasih dosežemo z majhnim prekopom, ki je stal le malo denarja, da odstranimo vodo, ki je bila leglo anofelizma. V antimala-rično borbo moramo pritegniti vsa sredstva, kinin, larvicidna sredstva, melioracijska dela, dvigati ljudstvo kulturno-gospodarsko, ako hočemo uspeti- Toliko o malariji. Danes, ko smo združeni z mal ari čilimi kraji v politično enoto, ko mnogi izmed mas, bodisi po svoji službeni dolžnosti, bodisi iz turističnih nagibov, prihajajo z njimi v ožji stik, menim, da ne bo škodilo, ako se z njo pobliže seznanimo- Uporabljeno slovstvo: P. MUhlens, Malaria, Neue Deutsche Klinik B. VII. Mering-Krehl, Lehrb. der inner. Medlz. B. I. Malaria. Dr. Nežič, Malarija u sjevernoj Dalmaciji, Terapeutski vjesnik Ш/6. Dr. Nežič, Endemijska malarija kod na« i metode suzbijanja; Ars therapeutica IX/1 Dr. Božič, O sredstvima za uniâtavanje anofela Terap. Vjes. III/5. Dr. Hofschlàger, k povijesti mreže pro-tiv moskita (dtto.) Dr. Trausmiller, Malarija na otoclma gornjeg Jadrana, Terap. Vjes., IV/6—7. Dr. Marušič, Pučko liječenje malarije (dtto). Dr. Raner, Prilog suzbijanju endemlčna malarije. Ars therap. IX/3. Uhlenhuth, Ueber neuere Ergebnisse rez demantnega traku. Komaj je kra- ljica sprejela poklonitev mestnega sveta, že jt stopil pred njo kralj in vprašal: »Veličanstvo, zakaj nimate demantnega traku? Saj sem vas prosil za to!« »Bala sem se, da ga ne bi v gneči izgubila, če pa Veličanstvo želi, bom poslala ponj.« CELJSKI GROFI IN ŽIDI < DE. VLADIMIR T R A V N E R NADALJEVANJE e večjo korist so imeli od teh zvez celjski grofi. Na svojem ozemlju so pobirali od Židov davke in druge pristojbine. Večkrat — zlasti v letih 1338—90 — so ai najeli pri židovskih bankirjih v Mariboru, Ptuju, Celju in drugod za kratko dobo posojilo, da so nakupili ali zboljšali posestva. Zadolžili so se pa le v primerih resnične potrebe in so svoje obveznosti točno izpolnjevali. Pogosto so pa prevzeli poroštva za dolgove, ki so jih napravili njihovi številni sorodniki in znanci pri židovskih izposoje-valcih v raznih naših mestih. Tako so bili n. pr. v letih 1346—66 poroki za KARDINALOVO ZMAGOSLAVJE »Storite to,« je odvrnil kralj, »veselilo me bo, če boste imeli nocoj moj trak.« Po tej kratki prekinitvi, ki je morala biti prisotnim popolnoma neumlji-va, je odšla kraljeva gospoda v svoje sobane, da se preobleče za ples Prvi se je/spet pojavil kralj, oblečen v elegantno lovsko obleko. Spodaj na stopnicah je sprejel kralja kardinal v španski jahalni obleki ter mu je izročil majhno dozo. Ko jo je kralj odprl je prebledcl. Pred njim sta bila dva dobro znana demantna jermenčka. »Kaj naj to pomeni?« je vprašal kardinala. »Nič posebnega, Veličanstvo. Ce bi imela kraljica svoj demantni trak in če bi bilo na njem samo deset jermen-čkov, bi jo Vaše Veličanstvo lahko vprašalo, kdo je odstranil druga dva.« ц ц ts svaka Hermana I. goriškega grofa Alberta IV., brizinškega škofa Pavla, Henrika, Otona in Friderika Ortenburške, Ostrovrharje, Turjačane, Rudolfa in Dipolda Katzensteina, Henrika iz Planine, Ivana Kamniškega in mnoge druge. Ti gospodje so rabili obilo denarja za razkošno življenje, večkrat tudi da so si kupili posvetne ali cerkvene službe. Niso pa imeli običajno volje in sredstev, da bi plačali židom svoje dolgove. To so prepustili bogatim Celjanom, ki so prevzeli zato kot odškodnino zastavljena jim posestva. Tako so dobili celjski grofi mnogo zemljišč zlasti med Savo in Sotlo, na Dolenjskem in na Gorenjskem. Posebno tesne zveze so imeli grofi z Židi, ki so bivali takrat v Celju. Ze prvi znani celjski žid Scheblein je imel v 1. 1340—45 mnogo poslov s Celjani. Najpomembnejši židovski finančnik na celjskem dvoru pa je bil njegov sin Kadšim. Prvotno je bil — kakor večina njegovih rojakov — podanik deželnega kneza. Nekako od 1353 se je bavil z denarstvom v družbi svojega brata Mu-ša »celjskega«, ki pa se je kmalu pre- PLES Kralj je vprašujoče gledal kardinala, toda prav v tem trenutku so v dvorani navdušeno vzklikali. Prišla je kraljica v sijajni lepoti oblečena v biserno sivo lovsko obleko. Krilo je bilo iz modrega s srebrom tkanega atlasa. Na glavi je imela klobuk iz polsti z modrimi peresi, na njeni levi rami pa je odseval demantni trak. Kralj je dal godbenikom znak za začetek plesa. Pričelo se je rajanje, med katerim je stal kralj prav pred kraljico. VséleJ, ko je šel mimo svoje soproge, je skušal šteti demante, toda ni si bil na jasnem glede njih števila. eelil v Maribor, kjer je postal eden najuglednejših bankirjev. Tudi Kadšim je bival nekaj časa v Trstu, odkoder pa se je kmalu vrnil v Celje. L. 1362 je podaril vojvoda Rudolf IV. Kadšima in njegovo rodbino grofoma Ulriku I. in Hermanu I. v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila zanj. Obenem je dal njima pravico, obdavčiti te Žide tako, kakor jih je doslej sam. Toda že 1366 je nastal med grofoma in Kadšimom hud spor, ker je imel Herman I. intimno razmerje z njegovo lepo hčerjo Golden. Razen tega si je Kadšim po lastnem priznanju »marsikaj prilastil in prelomil tako svoje obljube in pismene pogodbe«. Zato je nenadoma zapustil z bratom Mušem slovenske dežele in šel na Dunaj, kjer je imel hišo. Nato sta mu zaplenila gospodarja vse premoženje na svojem ozemlju. 2e v začetku 1368 pa je prišlo do sprave, ker so prevzeli avstrijski židi za pobegla rojaka jamstvo v znesku 20.000 fl. Grofa sta vrnila Židu zaplenjeno imetje, Kadšim pa je dal njima »zvezno pismo«, čigar vSebina ni točno znana. Glede svoje hčere je izjavil, »naj ostane kjer ho- KARDINALOVO PONIŽANJE Po plesu je hitel kralj takoj h kraljici. »Veličanstvo, ali se vam smem zahvaliti, ker ste mi izpolnili željo? Ali vam ne manjkata morda dva jermenčka? Prosim, ali vam ju lahko izročim?« »Po vaši volji. Veličanstvo. Ali mi darite še dva? Sijajno, potem jih m imela štirinajst!« Kralj je štel z mrzličnimi očmi: za- res, na traku je bilo vseh dvanajst za-klepnih jermenčkov. »Toda kaj naj to pomeni?« je vprašal kralj strogo kardinala. »Nič drugega kakor da sem hotel Vašemu Veličanstvu podariti ta dva jermenčka in ker si nisem upal tega storiti osebno, sem si izbral ta ovinek.« »Resnično sem hvaležna Vaši Emi-nenci,« je odgovorila Ana Avstrijska, »zlasti še, ker mi je jasno, da sta vas stala ta dva jermenčka najmanj prav toliko kakor prvih dvanajst kraljevih!« če ali kamor jo vlečeta pamet in volja«. Medtem se je spri Kadšim z bratom Mušem zaradi skupnega premoženja. Ta spor sta poravnala Herman I. in rabin Isserl in Klosterneuburga. Odslej je vžival Kadšim polno zaupanje celjskega dvora. Postal je nekak finančni minister grofov ter upravljal vse njihove denarne in druge gospodarske posle. Obenem se je bavil s svojim dosedanjim poklicem kot izposojevalec denarja in imel mnogo klientov zlasti med visoko duhovščino in plemstvom. Umrl je ok. 1380. Bil je najzanimivejši in najizrazitejši žid na Slovenskem z vsemi vrlinami in napakami svojega rodu. Poleg Kadšima in svojcev je živelo takrat v Celju še več drugih židovskih izposojevalcev in trgovcev kakor Slom-lein, Jiidel, Isaher, Baruh, Šebel David, Židinja Bliimel in drugi, ki so bili vsi v neposrednih ali vsaj posrednih zvezah s Celjani. Po svojem vplivu pa so zaostajali daleč za Kadšimom. Značilno je tudi, da celjski Židi niso bivali v getu, temveč svobodno med ostalimi prebivalci. Seveda je bilo tudi njihovo število tako neznatno, da niso imeli niti lastne sinagoge. Medtem je postal Herman II. skoraj neodvisen vladar obširnega ozemlja, hrvaški ban, prvi ogrski velikaš in tast poljskega kralja Vladîslava ter nemškega cesarja, ogrskega in češkega kralj Sigismunda. V kraljevem sijaju je pozabil kmalu na nekdanje, povsod zaničevane prijatelje in zaveznike svoje rodbine. Slednjič je 1410 pregnal »iz ljubezni do Boga in v svojo čast« — kakor pravi celjska kronika — vse Iz-raelove otroke iz svojih dežel. Ti so se naselili večinoma v Mariboru, tedanjem duhovnem in gospodarskem središču židovstva na Slovenskem. S tem so prenehale vse zveze med celjskimi grofi in Židi. ŠPANSKA LEGENDA B red davnimi časi je Španija, kakor veste, izbrala zavetnika med apostoli, namreč Jakoba _ Starejšega, Zebedejevega sina. Ko je bil po Kristovi smrti poslan v daljno Iberijo, oznanjat blago vest, se je menda izkrcal v Galiciji, kjer je vladala precej nepopustljiva vladarica, ki so ji dali priimek Lupa, Volkulja — kakor dojilji Romula in Rema. Pa najsi je bila še tako zagovedna in osorna, naposled jo je vendar izpre-obrnil. Sveti Jakob, imenovan Kampostelj-ski zaradi veličastne cerkve, ki so mu jo sezidali v Galiciji, ni bil malomaren ali maloveren zaščitnik. Svojo vlogo je smatral za resno.^ Neprenehoma je moledoval za svoje vernike in varovance. Četudi je imel najboljše namene, je vendar postal skoraj vsiljiv. »Prav za prav,« mu je rekel nekoč Naivišji. »kam pa meriš? Česa bi rad?« »Lepo nebo, venomer vedro in čisto, nepremakljivo za moj narod.« »Dobiš.« »Zemljo, ki bo rodila izredne oran že in čudovite melone.« »Dobiš.« »Čvrste, čile, vitke može in najlepše žene sveta.« »Dobiš.« »Dobro vlado.« »V tretje gre rado, v četrto pa ne,« reče Bog in dvigne roke kvišku. »Preveč zahtevaš.« In gladko ga je zavrnil. Zato Španija še do danes ni mogla doseči, da bi jo ravnali spretni krmilarji. A.D. H. Freytag; OB YODNJAKU IZ LITERARNEGA SVETA JULIEN OCHSE Dne 8. VUI. je preminul ta francoski književnik, ki je v početku našega stoletja osnoval obzornik za mladi pisateljski rod: Vers et Prose. Kot pesnik sluje po zbirki Nevidni zbor (l'Invisible concert), kot romanopisec po Uvelem listu (la Feuille morte). Ob neki priliki, ko so se zbrali člani druStva »Amis de 1914«, da bi posla-vili Ochséja, mu je pokojni Henri de Régulier posvetil znameniti sonet, ki se začenja a tàkole opredelitvijo pesnika: Le poète est celui qui s'en va d' île en île Chercher d'autres bonheurs et des soleils nouveaux, Jjt poète est celui dont la lèvre est habile roseaux. Л. D. KALEVALA V NIPONŠCINI Znameniti finski epos je preložen v mnogo jezikov. Prvi nemški prevod je izšel že 1. 1852 (A. Schiefner). V češčino ga je prelil pokojni J. Holeček. Ruski prevod moskovskega profesorja L. Bëlskega (1880) je Sovjetija pred kratkim ponatisnila v obilo ilustrirani izdaji. Kakor znano, je lani za stoletnico Lonnrotovega umotvora izšel tudi srbsko-hrvaški prevod. Prva knjiga je tiskana v Helsinkih 1935. Dr. Ivan S. šajkovič, pesnik, ki je posrbil že prej rusko Slovo o polku Igorovë, in konzul na Finskem, je oskrbel primeren uvod svojemu dolgoletnemu delu. To je lep dar našemu narodu, čigar sin Vuk Karadžič ni brez podobnosti z nabiralcem finskih run, Elijem Lonnrotom___Popoln prevod bo kmalu zagledal beli dan tudi v niponščini. GLAVI (Paramount) NOVE KNJIGE IN REVIJE MANUEL GALVEZ: NOC GRE H KONCU Roman. Buenos Ayres. Cabaut, 1936. Str. 216 François Mauriac je objavil roman »Konec noči«, sličen naslov je izbral po sv. Pavlu (Pi6mo Rimljanom, XIII 12) argentinski F. Mauriac — kakor imenujejo nekateri M. Galveza — zadnjemu svojemu umotvorih La noche toca a su fin. Naslov je vzeti v dvojnem smislu; najprej dobesedno. saj večina dejahja se vrši ponoči za evharističnega kongresa v argentinski prestolnici, potem v prenesenem pomenu, ker junak stopa iz temè greha v svetlobo milosti. M. Gâlvez in;a veliko slovstveno prtljago. Nekatera njegova dela so prevedena na 11 jezikov. Citai sem samo M i é r c o 1 e s S a n t o ter ugodno poročal o njem lani 30. nov. v tem tedniku. Pisec me je osvojil zla-eti s svojo kompozicijo.. V pričujoči knjigi pa tehnična stran zame ni dovolj tehtna in ne more odkupiti idejne, ki se mi zdi prenapeta, enostranska, skonstruirana. Protagonist Claudio Vi-damor je pravi izvržek človeštva, obložen z vsemi mogočimi slabostmi, sebičen, ne-značajen — ker je pač sir, prostozidarja. Ena hudih napak njegovih ie ta, da kot novinar kaže nagnjenje »pobijati današnji družabni red«, Ce je vsako'stremljenje po novotarijah zares požrešno, so se naši predniki pač grdo izpo7.abili, pustivši vero staršev. lepo log'nio Živo'-.. Požrešnoet, samo-psišnost, zavist, taki so nagibi, ki Klavdija gonijo v boi proti »farjem«. A ko se najbolj širokousti, da bo začel pero namakati v gnojnico (voy a mojar mi pluma con mier-da..-), se izpreobrne s celim omizjem svojih svobodomiselnih tovarišev, zaposlenih pri dnevniku. Nehote se mi vriva na um iver, iki jo je predlanskim izustil P. Valéry; L'homme n'est pas si eimpte Qu'il suffise de le rabais, ser pour le connaître (če hočeš človeka spoznati, ni dovolj, da ga ponižaš). M. Gâlvez je v poslednjem svojem delu daleč od Mauriaca, ki je bil pred nokaj meseci tako pregrešno svotodoumen, da je podpisal slovesen razglas proti italijanski moritvi v Etiopiji kakor mnogi književniki njegovega svetovnega nazora. A. Debeljak Uredništvo je prejelo: ZDRAVNIŠKI VESTNIK, strokovno glasilo zdravništva v Sloveniji, leto VIII, št. 7. Na uvodnem mestu je priobčena razprava načelnika notranjega oddelka ljubljanske bolnišnice docenta dr. Iv. Matica »Av-skultacija trebuha«. Avtor opisuje na temelju dolgoletnih opazovanj metodo, ki se pri preiskavi trebuha in njegovih organov premalo uporablja. Sledita predavanji na znanstvenem sestanku Slov. zdravniškega društva »Klinika in diferencialna diagnoza desnosrčnosti« (dr. H. Heferle) in »Nov način uspešnega zdravljenja medialnih prelomov stegničnega vratu« (dr. Oton Baje). Primarij dr. Vlad. Guzelj poroča o izkustvih z novimi sredstvi za kratko narkozo. Poročilo, ki bo zanimalo tudi laike. Ginekolog dr. Leo Šavnik končuje svojo zanimivo razpravo »O Agino-Knausovi teoriji«. Univ. prof. dr. Alfred Serko se spominja osemdesetletnice rojstva Sigmunda Freuda, o katerem pravi, „da »je .tudi kot zdravnik nevrolog brez dvoma genialna osebnost«. Dr Oton Baje priobčuje svoje »Vtise s kongresa nemških kirurgov v Berlinu«. Slede za medicince važne rubrike: Iz zdrav, društev. Iz medicinskih časopisov. Nove knjige. Drobne novice. — »Zdravniški ve-stnik« urejuje načelnik sanatorija na Golniku, primarij dr. R. Neubauer. Izhaja desetkrat na leto in stane za nezdravnike din 90. Ћ M n PADAREWSKI V FILMU Kot poročujo iz domovine Jana Kiepure, se je sedemdesetletni pianist Ignacij Pada-îewski. ki ga poznamo do sedaj kot nasprotnika vsake mehanične glasbe, torej gramofonski;! plošč, radia in zvočnega filma, končn-> vendarle odločil, da nastopi r angleškem filmu. Noče se. dati filmati, le dovolil je. da smejo ujeti njegovo igranje. Za petnajst minutni nastop bo baje dobil 5000 funtov1 S. B. t ČLOVEK IN DOM KAKO SI UREDIMO ŠIVALNICO Včasi je prevladovala rdeča barva, pro-proga je bila temno rdeča, namizni prt, ta. peta. Vse sobe, posebno pa bivalnica, «o bile majhne in nizke, kakor od starih hišic sploh ni bilo drugače pričakovati. V nekem kotu je stal ljubi blazinjak, na katerega je legal oče po kosilu. S časnikom si je zakrll obraz, dokler ga ni hčerka zbudila s svojo nagajivostjo- Kadar so pričakovali obiskov in so bile kavne slkodele bleščeče se pri- pravljene in je mati v lepi bluzi iz makra-imeja ter z obrazom, rdečim od pričakovanja, gledala skozi okno, pod katerim je stal vedno, kakor ni' bilo drugače mogoče, voziček, na katerem so prodajali sadje, tedaj je bila mičnoet te sobe popolna. Iz mešanice vonja po pogačah, vonja po dobri kavi in iz zvojcov klavirja, ki ga je načenjala mati, da bi premagala svojo nestrpnost, se je oblikoval pojm domačnosti, doma, doline miru. Iz te sile domače bivalnice črpamo odrasli Sedaj vse svoje življenje- Kar je dobrote v nas, je imela svoj izvor v tem vrelcu naše mladosti. Zato pa oblikujemo ta prostor, ki ga hočemo imenovati srce našega stanovanja, e pobožnostjo. V tej sobi ni ničesar, kar bi bilo brez pomena, ničesar bi ne smelo biti pr njem, kar bi Lilo brez razmerja do nas, In če vlada v prvih letih, ki eo lahko samo leta zbiranja, v njej poštena golota, kaj bi to škodovalo? Razmerje do domače oprave, nagnjenje do malih kosov opreme, znanje o tem. kar nas greje in veseli, prinašajo šele leta, leta s polno vsebino našega družinskega življenja, ki se zrcali v vsej «voji okolici. Mladi, marljivi, napeti stopimo z listkom v roki in zaročenko pod pazduho v trgovino. rečemo Dober dan in »Rad bi imel mizo in štiri stole« ter drugega nič. 2e bife zahteva zrelega okusa in jasnega vpogleda v \ to, kar bomo potrebovali. Ali naj bo visok ali ploske oblike, ali naj ima prostor za po. sodo ali pa naj se razdeli v dva kosa oprave: v mizico za pripravo in vitrino za stekleno posodo _ vse to še nam more odkriti šele v življenju, v praksi. Marsikaiteri denar se tu izda prenaglo in bi ga bilo bolje shraniti za uro pravega spoznanja. Dota, bala, ki bi jo morali izbirati vedno otroci sami, ne da bi pri tem prezirali nasvet starejših in izkušenih oseb, je trdni temelj domačije. Vse pritikline, vsi okrasi. vsa poeebna nagnjenja se spravijo po-zneje pod streho- Tako se shramba počasi, toda na pameten način polni z lepimi in res potrebnimi stvarmi. Miza in stoli so tu, manjka pa še udobna vogalna klop v pravem kotu in c oblogo, ki eimo jo z ročnim delom sami napravili. Manjkajo še velike, mehke blazine, obrob. Ijene z vrvico, in ovesek, ki pokriva steno za blazinjakom- Tako prenašamo košček za koèèkom v našo družinsko sobo in vsak (rud zanjo je družini v blagoslov. i. d. IZ PRAKTIČNE MEDICINE Mrzle kopeli zoper zobobol Hud zobobol izvira često od vnetja kakšnega zoba in njegove okolice. To vnetje je združeno s povečanim pritokom sokov na vneto mesto. To opazimo s tem, da občutimo večjo napetost in bitje na tem mestu. Bolečine, ki se pri tem pojavljajo, je mogoče lajšati s kratkimi mrzlimi kopelmi nog. Te kopeli naj trajajo minuto ali poldrugo minuto in naj se po potrebi ponove večkrat na dan. zd Kožna bolezen po travi Pomladi pa tudi v drugih letnih časih opazujemo pogostoma posebno vrsto kožne bolezni, ki se pojavlja posebno po kopanju na prostem. Koža pordeči, pojavijo se majhni mehurčki in vozlički. Opazovanja učei da nastaja bolezen po travi, posebno pa če pride v dotiko s človeškim telesom po kopanju. ko je koža omehčana. Posebno škodljive so ta je tiste trave, ki vsebujejo silicij. Vnetje se pokaže dva dni po kopanju ali izletu. Pogostoma je zelo močno, toda posebno nevarno ni in ga je lahko ozdraviti, če mu poznamo preprosti vzrok, dr Barvila kot lečila Nenavadna lečila so barvila, ki se v brizgnejo v krvni obtok. Tako ee je izkazal zoper zastrupitev s prusko kislino in s svetilnim plinom vbrizg metilenove-ga mod rila. Kakor vse kaže, je to modrl-lo sposobno vezati nase Škodljive snovi, ki so vdrle v telo in jih napraviti neškodljive. Za zdravljenje težkih krvavitev, kakršne ee pojavljajo posebno pri pravi bolezni krvavljenja, kjer je ustavitev krvi videti skoro nemogoča, uporabljajo v novejšem času rdeče barvilo, tako zvano kongoško rdečllo.Tudt pri pljučnih krvavitvah se je to barvilo izkazalo za zelo dobro. Pete na čevljih Cesto se ljudje prepirajo o tem, ali so pete na čevljih zdrava stvar. Nošnjo visokih pet smatramo v splošnem za eno izmed ženskih nečimernosti. Kakor pa so pokazala novejša raziskovanja, to naziranje ni popolnoma upravičeno. Pri hoji na naravnih tleh. to je na netlakovanih, mehkejših poteh, je stopanje brez pet najbolj naravno. Toda mnogo ljudi danes ne živi več v takšnih pogojih, čevlji s petami so tedaj prilagodeni našemu življenjskemu načinu. Peta seveda ne sme biti pretirano visoka. S pomočjo posebnega aparata je mogoče ugotoviti tisto višino, ki je ca poedino nogo najbolj pripravna. Previsoke pete zmanjšujejo prožnost noge. Za vsa. ko nogo je torej neka individualna višina pet. ki naj ai io skrbno določijo posebno tisti, ki mnogo stoje in hodijo. RADIO Profesor tehnološkega instituta v Massa-chusets R. F. EUie je iznašel pripravo, ki ugrajena v radio aparat tekom četrt leta zapisuje dneve in ure, v katerih je bila postaja v rabi Američani upajo, da bodo a novo pripravo, ki jo bodo neopazno vgradili v sprejemnike, točno dognali, kakšen program poslušalce najbolj zanima. švedska, ki ima poleg oddajnih postaj obširno omrežje za žični prenos radio programov, bo zgradila v Malmoju nov oddajalec za 100 kilovatov. Oddajalec bo imel v šestem in hkrati poslednjem krogu dve elektronki za 300 kilovatov. Krmaril ga bo kremen. Upajmo, da bo postaja pričela г oddajo eterskih valov istočasno s 100 ki-lovatskima postajama v Sofiji in Beogradu. PRAKTIČNE NOVOTE Svež zrak pozimi in poleti Ce ovira poleti težki, vroči vnanii zrak dihanje, ga otežuje pozimi suhi vroči zrak zavoljo peči in centralne kurjave. Proti tem težavam ai ljudje pomagajo i ventilatorji, ki zrak razgibavajo in prinašajo hlad v sobo, ter z izhlapilniki vode na kurilnih telesih. v novejšem času izdelujejo pripravo, ki razgibava zrak in ga obenem nasiča z vlago. v okrovu te priprave je ventilator, poleg njega devet napetih dvojnih plošč iz posebno debelega pivnega papirja in cinkasta posoda z vodo. Plošče mole s spodnjim koncem v vodo, srkajo vlago in ventilator za njimi poganja z vlago nasičeni zrak v eobo. & & & Popravi: V zadnjem zvezku Cita] na strani 125 v poročilu o novem zvezku Letopisa Matice Srpske pravilno Krležo in ne Maleša! — Pod naslovno sliko bi moralo stati »V kopališču« in ne Glavi. — Sploh naj blagovolijo cenjeni naročniki ln 6ita-telji oprostiti mnoge stavske oziroma tiskarske pogre&ke v našem obzorniku, ki se dogajajo brez krivde uredništva. 56 \ Л M Ш Mat т dveh potezah Rešitev problema 173 1. Tc7 — c5! Zanimiva končna poteza, ki dovoljuje črnemu kralju bojišče na begu a šahiranjem. ZA BISTRE GLAVE 260 Koliko let je Sonji T Ugibaj. Prištej k številu, ki ga meniš. 14. deli vsoto e 6 in pomnoži kvocient e 3. Od-štej nato 13 in ostala ti bo številka 5. če ei prav uganil Koliko let je torej Sonji? Rešitev k št. 259 (Poeadika na parniku) lia parniku je hilo 50 mož posadke. REŠITEV KRIŽALJKE V S T. 8 Kres, paka, kasta, Istra, bu, val, et, »tavivo, ir, re, Pribina, ji, joj, n. d., Lavra, Aztek, Ezop, Aida — k. k., le, Rab, jaz, Esus, pivo, St., tir, r. p., avarija, a. v., bo, Ilirija, p. s., ven, za, ateo, anti, krt, ded, Aa, Ka (Kçilman). UGANKE C r a s s u s XV Poznaš možaka poštenjaka, ki vsakdo z njim s častjo koraka. A ko nastopi svojo službo, ne maram za njegovo družbo. (.repsrç-t) XVI Dva zloga, glej orodje travi prenevarno. Poslednji konec kar odbij mu malomarno — strmenja glas je to, lahko protivje stvarno . Ce zdaj ostalo vse pretehtaš preudarno, spoznaš, kako v pomenu res je radodarno: na vseh rečeh, na vseh ljudeh ga najdeš varno. Z imenom tem poznamo ptico še nekvar-no. Pa najsi jo razrežem — čudno in čelar-no! — vsak drobec kot celoto zovem suhoparno. (soji '*»ox) % SHUJSEVALNA KURA (R. Schneider — izrezanka) PROBLEM 174 E. Baitaglia (1935) UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERtB* Uredništvo In uprava v Ljubljani. Knaf.Jeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—( po raznaSalcUt dostavljena Din б^-r