mmk Znanstvena priloga „Zori". Na ta list se posebej ne narocnje. — IzHaja vsaki mesec 15. dne. Štev. I. V Mariboru 15. januarja 1373. Tečaj I. 0 imenu slovenske Sojenice. I). Trstenjak. V religioznih nazorih vseh starodavnih arjanskih narodov nahajamo mišljenje in mnenje, daje človeku tečaj življenja osojen. Bistva, katera mu vode osodo, velijo se sploh sojenice. Njih delovanje se razprostira na porod in smrt človeka; zato se velijo tudi rojenice. A med porodom in smrtjo leži dobra ali zla sreča človeka, in tudi to deli više bistvo. Ti trojni momenti člOvečjega življenja so vzrok, da v mytih starodavnih arjanskih narodov nahajamo trojico sojenic, tako pri Grkih: Klotho, Lachesis in Atropos, pri Skandinavcih: Wurd, Skuld in Verdandi. Tudi mjthos severoslovanskih narodov nam je ohranil imena sojenic, in ruski mytholog Potebnja je spisal obširno razpravo o imenih sojenic in rojenic. Prva je: D olj a, katero ime znači delež. Vendar to pozname-novanje se ne odnaša ni na dobro ni na zlo, česar se prepričamo iz ruskih prislovic: dobra, liha, gorka dolja. Srbi imenujejo delež, ki pripada človeku, namjera, tudi slučaj, nemški: Zufall — naključba. Cehom je ta delež: prihoda, Poljakom: przygoda, t. j. kar se človeku prigodi, dogodjaj, bodi si pogoda, ali pa nezgoda, zla ali dobra sreča. Zla sreča se veli: bjeda iz korenike: bhid, findere, tedaj raz-kalanje, razdeljenje. Ona je: nužda, nudža, n u j a, in sansk. koren: nudati, ki znači: gnati, pričuje, da so stari Slovani v osodi gledali neko po s i ln o, ganjajočo m o Č. Veli še se zla osoda pri Rusih: Gore, kterej odgovarja slov. gorje, in znači nekaj bridkega, pekočega, kakor ogenj bolečega. Malorusi mesto 1 gore rečejo žurba, kar znači prvotno ogenj, teda sopet g o r k o t o življenja, in rodovinska slovenska imena na Kranjskem in Štajerskem: Z u r b i, Z ur bič, pričujejo, da so tudi Slovenci g o r k o osodo imenovali ž u r b a. Drugo malorusko poznamenovanje za osodo je: p a j, kar Potebnja izvaja iz p ajdi t, ki znači: režat, delit, spletat; nebi li se s tim rnalo-ruskim imenom vjemala slov. pajsa? Primeri prislovice : Pajsa ga je zmotila, omamila, menda tudi pajdaš? in prvotni pomen bi bil osodni tovaruš, Schiksalsgenosse ? Znano je, da po mythičnih nazorih starodavnih arjanskih narodov rojenice in sojenice predejo nit življenja, in jo ob smrti prerežejo. Tudi življenje opredejo, zvežejo, zato navada v e z i 1 a, des Angebindes, Bind-bandes pri rojstvu, in pozneje darila ob rojstnem godu. Obezali so dete, da mu ni škodovala zla sreča, in odraščene, ki so se morali vezil rešiti; zato godovni dan ima ime: reši t v a. Jeli je slovenski narod ohranil kakošno posebno ime za rojenice in sojenice? G. Jereb, rojen Kostanjevičan mi je priobčil, da v oni okolici poznajo: čestko, ali čestitko. O njej prosti narod pravi, da čestitka ima dve sestri, tedaj trojica, kakor v grškem in skandinavskem mythu. Sestri se velite: Liha in Soda. V maloruščini še pomeni liho: bjeda, nesreča, primeri srbsko, liho par vel impar, lišiti se, entbehren, litovski lik t i, verlassen, tedaj je: liha neprigodna sojenica. Soda se pa vjema s češkim: s u d a, par, san-skr.: s a n d h a, to je sodejanje, soedinjenje, tedaj prijazno osodno bistvo. Vendar pri imenu : Čestka, Čestitka ne bodemo smeli misliti na thema: čest, lionor, felicitas, temveč na staroslov: čenst, (lipo?, pars, srbski iz cesti, ex parte, češki čast, častka pars, seetio. Curtius in Miklošič za : čenst stavljata sanskr. koreniko : č h i d, č h i n d , dividere, findere, latinsko : s c i n d o goth. s k a i d a n, novo-nemško: scheiden. Cestka, Čestitka, je toraj Sopet: Dolja, delež, bjeda das Tkeil, \vclches dem Menschen im Verlauf des Lebens wird, in čudovito se vjema s slovenskim poznamenovanjem: čestka častitka Homerova: oaaa, in Motpa, kar znači osodo, fatum, in je tudi ime Parke, iz [j-sif/to, divido, sortior tedaj: Čestka Čestitka: delež, die Beschei-dung, das Bescliiedene, die Bescherung, ker tudi nemško sclieren znači deliti, razrezati, zato: Schere, orodje za razrezavanje. Da slovenska: čestka, Čestitka se ima izpeljevati iz čenst, pars, das Theil, potrjuje nam ruski inythos, v katerem, kakor Potebnja trdi, sojenica Dolja tudi ima priimek: čenst, čjast, tedaj naš zlo čest ni kje male h o n o r a t u s, temoč mala sorte praeditus, der schlecht bescherte, dem schleclites beschieden wurde. Poznamenovanja: Dolja, čenst, čestitka gršk. atoa in Moipa vse se kopičijo v nazorih deleža, ki pripada človeku v tečaji življenja. Cyrill- škof turovski iz 12. stoletja svari in graja v svojih pridigah Ruse, da verujejo: v strečju, to je srečo, v ptičji graj, to je iz ptičjega petja sodijo na dobro in zlo srečo, in da verujejo : v č e h. To mythično bistvo sopet ni bilo nič druzega, nego osod, ker glagol če ha ti znači sopet, scindere, secare itd., v ruščini: ferire, zato čehonja der Schlegel • Čeh bi toraj bil enak z nemškim Schlag, Schicksalschlag. Jezikoslovska preiskava. 0. C a f. Ma- Mi Slovenci imamo nekoliko besed s predstavkom ma- ali me, česar v drugih narečjih no najdeš; preiščimo to prikazen, ker v jeziku ne najmenjše stvarce bez znamenitega pomena. J) Mecesen Liirche, v slovarjih in Tuš. Rasti, in Prirodop. rasti.; štajarsk. maceselj, Gutsm. ima tudi mecesna; besedica je samo slovenska, kajti Šulek Biljarstv. H, 271 jo je od nas v podobi „mecesanu sprijel, ker mu aris, naš relih = lerih Xapt£ ne ugodil. Iz česa in odkod pa je mecesen ? Naši mili Rozeanci (in Valle di Resia), v kterili jeziku so naša tu najstarša „Mcnum. Frising". Kopit. Glagol. Cloz. XXXV. naurok pisana, rekajo masosan, kar bi po Gutsm. bilo „masosnatedaj bo s v mas- prvoten, primeri vlastno osobno ime: Mesesnik v Žulcbahu na Štajarsk. v „SI. Narod." I. št. 61 str. 1*). Razkrojivši masosna imamo mci-sosna: v drugih slov. narečjih pomenja sosna Ficlite, Kiefer itd. Šul. Biljarstv. sosne Fichten abietines. Predstavek ma- izraža „nekaj drugakega", kakor pa-: panoga,, pa roj. Ma sosen, tedaj boljše macesen pa se zares loči od „jelovega drevja Nadelholz" (sic) Tuš. Rasti. 30, ka „ima tanke, kratke in mehke igle, ki se na jesen oblete" Tuš. Prirodop. rasti. 117, zatorej je macesen Rusom listvennica in Bolgarjem listennik. Giljferd. ima rusk. *) Sče vedno težko grešamo kraje- in imenopis naše mile Slovenije, t. j. v lastna imena srenj, vesij, krajev itd.; gor, hribov, gozdov; doliti polij, ravnin; vod, rek, potokov itd. n. pr. Sablj. Miestop. riečn. Dalm. ... in potle v 1 a s t n a imena osobna (ne krstnih), tudi t. r. Vulgar- in Spitznamen. Da bi se rodoljubov tam pa tam postavilo in od čč. gg župnikov, ki imajo take abcednc imenopise pobiralo! Delo ne težavno, ker jo leliko na eni poli opravljena, ter se le enkrat bez vseh očitno tujih, iznemši ona na-man: Kodrman, Čarman itd., pa prav pišejo. Tudi ne treba imen iz krstnih prošlih: Senekovič itd. Pis. 1* tudi negla Liirche, najbrže: nbgla iz ne-igla, kakor nemam iz ne-imam; nem — odkodar Nemec — iz ne-im non capiens = ne-um; in štajarsk. nedem iz ne-idem = ne grem; primeri lit. egle Tanne, lot. egle Fichte, pa egle borovica, novog. afptojuraa divja smreka, to je: macesen. Tedaj je prava, prvotna oblika masosen ali zdaj macesen; primeri, kar se s in c tiče, tudi sesati-cecati, celo zizati = cizati; dalje štajarsk. cmereka = smreka; kocmovec =r meh, mah iz kosma, v slov. Goricah trocka = troska; v Halozah brect = brest, Janež. I. cikla Runkelriibe, starosl. srekla, iz oeozkov itd., in zastran e macesen iz masosen primeri pregibanje našega priloga (adjektiva): tega malega; ogersk. slov. toga maloga itd., na Staj. šče cuješ toga, tistoga itd.; tudi Rozeanci imajo esoga mladoga itd.; s dobro vestjo zavržena oblika na-iga: lepiga pa je le iz skrčenke: lep'ga, prav po francozkem; naši bližnji brati imajo -ega itd. samo za mehkimi soglasniki, sicer pa -oga, ravno kakor naši ogerski Slovenci . . . potler lopen = lepen; popr = pepr; koliko, toliko = na Štajarsk. iu Ogersk. keliko itd. — 2) Maklen, tudi mek\en iu klen. Mi Slovenci smo, kakor je podoba, značni razloček izgubili. Tuš. Prirodop. 66. Si. Štef. Karadž. veli: „mak-Ijen (u Cm. gori) nalik na kun": kun pa je klen v inih narečjih Miki. Lex. palaeoslov. 288, kakor srbsk. bun = zobnjak naš blen Tuš. Prirod. 78, prim. y Slov. goricah ves Kolnova m. Klenova, Sablar Miestop. riečn. Dalmac. itd. 213, kakor imata Cig. kuke Werg in Janež. 2. nat. kočov-nica m. kolke, kolčevnica, ker je slovačk. klk, česk. kluk itd. Sul. Bilj. II. 251, 269 pa vendar razloča klen Masholder acer camp. in makljen pla-tanus Platone; prim. rusk. meklen, paklen acer tatar; tako je razlagati ne-vod das grosse Zugnetz Nesselm. 59 in cerkvenoslov. nekola nek voz, pa aTifjVTj (aicyjv-rj) ne a^avva Mikloš. Lex. pal.prim. Štajarsk. kankola. Jaz menim, ka so naši morjaki maklen v južne kraje priveslali? K „klen ali boljše klen" pa šče dodaj fXstvo<;. 3) Macizra v Halozah: cizra okoli Ptuja je fižol ziiipkoc, Ziser lat. cicer: macizra pa je najdebelejši fižol, črn iu nekoliko pisan, v Slov. goricah mu zato pravijo pokožnjak; pokoze in pokosi so jim Schabenkafer, (pa ne pukus Janež. 2. nat. 682, ker ne pukiiš), prilično bolg. hrnščak, ker beže pokajo ali hrusci. 4) Matprika od slov. Bistrice do Mure ali šče dalje? viburnum lantana Schlingbaum, Pabstweide; ka je beseda sestavljena, ne dvojiti. Za-tore navedimo šče druge izraze za viburn. lant. in najdemo jih tri s raznimi pristavki in čudnimi popakami, pogl. Freyer Verzeich. Cig. Janež. Tuš., Robič itd. Catal. trilingu. Vrbnjak itd. a) Ilodika, hudobika, hudoletoviua itd., ka se tu ne motimo, nam svedoči srbsk. udika = hudika V. Stcf. Karadž. viburn. lant. wolliger | Schneeball, tudi Deutsch-serb. Worterb. po Mikloš., in češk. chudovina vi-burn. lant.; po krivem ima tedaj Šul. Bilj. II. 240 hudika viburnum opu-lus Schneeball, kar je v vseh narečjih kalina; le Tuš. Prirod. 95 in drogi imajo kalina ligustrum vulgare Raimveide, kakor Karadž.; a Šul. Bilj. II. 208 viburn. lant. — Naše rastlinoslovje rastlinoslovce 'šče kaj truda in predelovanja čaka, pa le, kedar bo naš slovar gotov, ker je iz ogromnega, vse križem križički premešanega trebeža mnogo bliščečega zlata prečiniti, se ve če se na ina slov. narečja pomnjivo ozirajo, rastlino znajo ter izraz ume, prim. Janež. Ročn. slovar 103 kalina Strauch mit i roth en Beeren, (kar je istinaj a) Rainweide!!; odkod pa mu je v i Taschen-Wort. 635 Sahhveideide svila 2. natis, - ta grda pomota! — dobro vemo: pridna bčelica je vse vemo pobrala! b) Ravno narobe k „hudikau se viburn. lant. imenuje tudi dobrika, Janež. Taschen-AVort. 2. nat. dobrota, potle dobroletovina itd. Zakaj hudo ia dobro? če letino po njej bajajo, šče ne vem, nego toliko, ka se pred | vezrnom v vodo na toplem vtika in na cvetno nedeljo k blagoslovu nosi. c) Hudika = dobrika pa šče ima tudi in ravno ondi, gder se do-, brika reka, vzravno različne izraze: matprika, met-, natpr-, metrika, ma-: pnka, mepr-, vprika, omrika Vrbnj.**) rebrika, kar na jerebika spomina, za brv. mejo bedrika, v Krapini pre neprika itd., prim. metek = metek v Ljutom. Kaj je ta mešanica? Drže se jezikoslovskega pravila, ka se glasniki raje izpuščajo, nego ... in •Matprika" razdevši, ker mat- ne nič, v na- tprika; tudi tprika ali si prika ne za nič, tedaj bo, mislim, v som-nežu skrčenja, in iz ma ter dobrika : madobrika, kar bi bilo padobrika ali j ne-, po takem dobrika se sklanjaje na „hudika": zarad izpuščenega o prim. ! pirh drugim Slav.pirog- h iz g je KoroSčak, kakor v dru/ial iz dru? itd. prim. ; pnzan ne prisan štajarsk. pirožn-ožljek Fledermaus = pirh-pogačica itd., to je pirog pogačica! primeri skrčeno hubika, hudbika iz hudobika = hudika okoli slov. Gradca (Lužn.) pa tp. m. dbl jezik je skaženko ldtč iz dh- v 'P k trdem« ka priličil, prim. paperek m. pa6- itd. češki pacholek m. paholek itd. Ce gdo boljše razloži, tem boljše! 5. Zadnjič šče mejelovec, tedaj majelovec ali majeljevec (prim je-jevici m. jeljevici? Mon. serb. 565 ali je iz jej = sova,' tedaj sovjak?) Freyer Verzeich. 4, je iz jel, jelka,- o tem ŠČe dozdaj nesem nič našel. -Kaj pa je ma? a) v Rozeanskem = pa aber : si junak, m« (pa) hudak, **) DotiCnikom «a vest: ka sem pred dobrim pol letom „Pf'Ianzennomen-clat. nacli d. Lin. Eintheil. 1835 od Fr. Vrbnj aka v blizo 50 celili polali s dovoljenjem dr. Murka; „Catalogus trilinguis avium & piše. atque plant" (od rajnega Hudr. Ureka?) v blizo 7 polah s dovolj, g. župn. liipšlj-na, ter ^slovarček od ■I. Krpana", bivšega gimn. prefekta v Marib. s dovolj, g. vik. Kranar-ja naši „Slov. matici" v Ljublj. v varstvo izročil. p:. prim. Metelk. 249, Novice 1853 str. 34; srask. bolg. ma, avia = pa; ital. ma, pa ne iz gotsk. mais, mehr, kakor Adel. III. 150 pravi; staro \xrt. novo (aa, ajivj, aaš, turšk., kurdsk. amma, persk. am, ma, arabsk. ma, ter v sanskrtu. ma in zaimeuka am-, od kodar naše me- ne, mi itd.; b) ma, in m, ker zaimenskega plemena, se šče, kakor pokrepek, rad na veznike in prirečja (conjuct. et. adverb.) obeša, n. pr. slov. hrv. doklem, doklam = dokler; baxma. Vienac zab. u Zagreb. I. 499, III. 184, bolg. barem, jedvam, od-vam = jedva kaum; jelem, kaum nur; rusinsk. lem, nur; lužičk. lem, ledjema, ledbym, kaum, užem = uže, vsudžom = povsodi itd., tako tudi v slov. ogersk. končimar. Kiižn. pout 4, hrv. koncema, Jambr.; koncmar, Krisztian. I. 130 pomeujaje wenigstens, kakor konč, konci, končej Petret. Evang. tedaj koncu, končom itd. neso nikakor stari lokali, kakor učeni dr. Jagič po Zrinsk. Siren, v Književu. III. 397 razklada, nego v končom so trije življi 1. kon =: konec; 2. č, ča, ču itd. prim. hrv. toč, točka, ogrsk. slov. točkar, cerkvenosl. nyneču, velikorusk. daveča, kakor slov. zdač, zdači, zdačka, zdaka, nuperrime, ravno popreje; drugoč itd., in 3. m -ma, kakor gore; ali kaj je v konč itd. prvotina ali snova? — O for-tunatos, — bona si sua norint! Dodatek. „Uže blizo pol leta je bil te spis „Zori" oddan, kar mi je 5. decembra 1872 g. prof. Tuše k na moje vprašanje, kaj bi bil „mejelovecu ? (za kar mu lepa hvala) odpisal: „„Mislim, da je majelovec = mejelovec = mojemu : smrečica liippuris Tannemvedel (: po S ulj. Bilj. II., 198. borak in borič, poljski sosnoweczka, tedaj opet iz ma in jel ž. = majeljevec :) tedaj s čudnega pomena pridevkom: ma ali me, kteri pak imamo mi v več besedah, n. pr. (sosna Fichtenholz) masosna r: macesen; maklen = klen carpinus betulus (?!); madravec = dravec eiu lialbverschnittenes Pferd (prim. češk. dcavv) in masteje = šteje, recte ustje Ofenloch"". O „masteje — šteje" jaz dvojim: 1. ker imajo naši slovarji samo mesteje in 2. ker se v Poljčanah, v Fraulieimu in Slov. Gradci reka : med ostejami Ofenloch : ne li brž „mestejeu iz mej ~ med in isteje = šteje tedaj mejisteje = mej-steje = mesteje, kakor nemam iz ne — imam itd. = popravem mejustje ali medustje? po Štajarsk. se sliši tudi isteje — istje — ttsteje — bisteje — tistenik — isteluik : krivi množnik v osteje — šteje itd, je enak v rpod-senjeu — „na podsenjah" Laube vor dem Hause, Vordacli, v Slov. Goricah, vmesto podsenje singul. prim. slovačk. češk. podsine neutr. iz sen Halle, Hausflur; v Ljutom. je prav neutr. — Dobro da se v „Vestniku" sporazumevajmo! Pis. Rimski zgodovinopisec Caius Sallustius Crispus. Davorin Valcnčak. I. Življenje in spisi Salustija. Kajo Salustij Krispo navodil se je po Sikulskih fastih — Cbronieon Paschale ali AIexandrinum ali pa tudi-'„Fasti Siculi", ker so jih bili v Siciliji našli, imenuje se letopis, spisan pod Bizantinskim cesarjem Hera-klijem, sodržavajoč dogodke od početka sveta do 1042 1. po Kr. — 1. oktobra 86 1. pred kr. v Amiternu (Amitermim), Sabinskem mestu, ki je na jugozahodnem podnožju srednjega Apenina ležalo, od plebejskih roditeljev. V ravno tistem letu umre Marij trinajstega dne svojega sedmega konzulstva, katerega se je bil po strašnem divjanju proti gospodi „nobili-tas" šiloma polastil. V Rimu je gospodoval Kajo Kornelij Cina (C. Corne-lius Cinna), v drugič konzul, na čelu Marijeve stranke; protivniki bili so pri Suli (Sulla), ki je proti Arhelavu, Mitridatovemu vojskovodji, v Grčkej zmagovalno se vojeval. Tako je tedaj Salustij doživel, se ve da deloma brez prave svesti, krvavo nezgodo prve domače vojske, zmago Sulino pred Rimom, njegovo strašno in pregrešno maščevanje, njegov poskus zopet red vvesti, koji mu je pa zarad brezkončne zlorabe oblasti po sreči mu podeljene, spodletel, njegovo smrt in koj potem od konzula M. Emilija Le-pida (M. Aemilius Lepidus) z novic napravljeni hrup in nemir. V godnjih otročjih letih Salustijevih se v svojej prvej sijajnosti prikaže Pompej, Marijance v Hispaniji vničivši, zmagavši robove, ponovivši zatem v Rimu tribunsko oblast, kojo je bil Sula toliko koliko vničil; nadalje slede Pompejeve zmagovalne vojske proti Midridatu, iz katerih se je v največej svetlosti svoje slave vrnol, da bi, kakor mu vsojeno bilo, pozneje še večemu, nego je sam bil, Cezarju, za orodje služil ter od njega preganjan konec vzel. Ko se Katilinina zarota pojavi, na koje umnem in ročnem zadušenju se zaslužena Ciceronova slava osniva, bil jo Salustij mladeneč 23 let. V čem se je izučeval, kako izobraževal, kede se med vsemi temi dogodki zadržaval, kedaj v Rim podal, kakove so bile njegove razmere k osebam in prigodbam tistega časa, o vsem tem nimamo nobenih ve-stij, pač pa jih imamo o njegovem privatnem (domačem in osebnem) življenju, samo da prihajajo večidel iz več ali menj nečistih virov. Nebi se pa bilo treba prav nič na nje ozirati, ko nebi drugih zanesljivih opombic bilo, katere posvedočujejo, da Salustijevo obnašanje in za-državanje res nij najbolje bilo, akoravno se ne da razsoditi, koliko se ima lastnej krivnji, a koliko tujemu opravljanju in povekšavanju in sicer od strani strankarskih protivnikov pripisivati. Toliko pa je vendar gotovo, če se vsa poročila o njem v natenjčen poštev vzemo, da nimajo prav niti tisti, ki ga brezpogojno obsojajo, niti tisti, ki ga čisto nedolžnega delajo. Salustij sam naravnost ispoveda (Cat. 3), da so ga slabega zadižavanja ravno tako dolžili ter ga s tem proganjali, kakor njegove sovremenike, samo da pravi uzrok prikriva in stvar tako suče, ko da bi častilakomnost, ki ga vjela in zapeljala bila, temu sama kriva bila. Da pa to gola resnica nij, ampak da se je tudi njega v tedanjem Rimu vladajoča pregrešna napaka hobodnosti prijela bila, je iz mnogih i-azlogov jako verjetno, posebno ker jeden takov greli, katerega se je Salustij najbrž na početku svojega 30. leta bil krivega storil, Gelij (Gellius) iz ust čisto zanesljive priče, M. Te-rencija Varona (N. Terentius Varro), ki je, mnogo stareji od Salustija, ga tudi preživel bil, obranivši to dovolj spričava. Cisto drugo vprašanje pa je, da-li se nebi takove in onakove vesti v spačenem Rimu barem kesneje celo zamolčale bile, ko se nebi bil Salustij v svojih spisih strogega sodnika obnašanja drugih pokazal. Po lastnem sporočilu (Cat. 4, 2) bil je Salustij že v svojih mladih možkih letih sklenol se povestničarstvu posvetiti, zgodovinopisec postati, no zarad častilakomnosti in pa vnetosti za javno življenje, to je, za obav-ljanje državnih služb in poslov, se izprva svojemu sklepu izneveri. O tej političkej delavnosti Salustijevej nam sicer nij mnogo več znano, nego najskrajniši očitki, toliko pa je gotovo, da mu je sreča malo ugodno bila, in iz istih pisateljevih besed, posebno v vvodu Jugurtinem, smeje se misliti, da so tedaj ne strašno žalostne razmere v Rimskem državnem življenju že koj pri početku njegovega državnikovanja (službovanja) nevoljo k javnim poslom, kojo pozneje očitno izreka, mu vzbujale ter globoko v srce zasajati pripomagale. Kvesturo (dohodarstveni ured) je Salustij obavljal menda nedolgo potem, ko je bil Cezar svojo zvezo s Pompejem in Krasom storil (60 pred Kr.) Ročno potem (leta 52) postane tribun. Tisto leto začne se burno z ubitjem Klodija od Milonove čete ob času, ko nij bilo v Rimu nikakve više oblasti; še le po tistem dogodjaju so Kneja Pompeja, nenavzočega in samega za konzula napravili, ki je do 1. septembra brez tovarša ostal. Med najhujšimi tožniki in protivniki Milonu in Ciceronu, njegovemu zagovorniku bil je tudi Salustij, deloma iz osebnega sovraštva proti prvemu; s svojimi tribunskimi tovariši vred je proti obema sovražne besede v skupščinah govoril, pozneje sej)a baje vendar ž njima spravil. Nasproti temu skaže se vedno Pompeju hudega protivnika, kar se tudi iz njegovih spisov vidi, a z druge strani ravno tako odločnega privrženca Cezarju, o čem se nij čuditi, da so ga 50. leta, ko se je že čisto dobro poznalo, ka mora v prihodnjem letu domača vojska poknoti, z drugimi tej stranki privrženimi vred iz starešinstva (senata) palinoli. Za videzen uzrok tistim, ki so se za stvar poganjali, je služilo že prej omenjeno spotekljivo Salustijevo življenje. Podavši se zatem v Cezarjev rabor vdeleži se pozneje nesrečnih bojev proti Pompejancem v Iliriji. Leta 47 pod Cezarjevim samopoveliteljstvom zopet v starešinstvo sprejet, bil je najbrž kot jeden od deseterih za prihodnje leto namenjenih pretorjev, od samovelitelja za posredovalca k upornim veteranom (vojakom) v Kampanijo poslan, da bi je spokoril in pomiril. No pri tem poslu zabrede v največo smrtno nevarnost ter uide smrti od upornikov, podečih ga, samo s tem, da nagloma v llim pobegne. Na koncu tistega leta začne se Afrikanska vojska, katerej se Salustij kot pretor pridruži. Z oddelkom brodovja pošljejo ga na otok Kerkino, da bi protivni-kom, zasedšim ga, žito, ki so onde založeno imeli, odvzel. Pri tem podvzetju je imel vendar večo srečo nego pri poslanstvu v Kampanijo; sovražnike pregnavši spravi obilo živeža v Cezarjev tabor. Ko se je nato po bitki pri Tapsu (Thapsus) v aprilu leta 64 vojska skončala, in ko je bil velik kos Numidije, na zahodu do reke Ampsage segajoč, kot nova provincija Afrika k starejšej pridejan, dobi Salustij onde pod imenom prokonzula deželno oblast in veliteljstvo. Oskrbovanje te oblasti zapelja ga v novo skušnjavo. Navadno je bilo, da so v takovih oblastih podložnike neusmiljeno drli in ožimali ter se tako s tujim blagom bogatili, česa tudi Salustij zamudil nij. To pa tudi v tej stvari se ne da določno razsoditi, kako daleč je njegova krivnja segala. Toliko jej zagotovljeno, da je, vrnovši se, za tega del v Rimu tožen bil, in da je ta tožba zarad mogočnega upliva Cezarjevega brez-vspešna ostala, kar pa Salustijeve nedolžnosti nikakor ne dokazuje, temveč ima jako hudo in glasno pričo proti sebi o svojem velikem bogatstvu, s kojim je pozneje razpolagal in velikanske vrte v Rimu napravil. Ti po svojej krasoti in velikosti sloveči vrti — Horti Sallustiani — ležali so kakor tudi njegova hiša, katera je še le pri Alarihovem prihodu zgorela in razdejana bila, blizo pozneje postavljenih vrat „porta Salaria" postavši last cesarjev, od kojih so nekteri kakor Vespazian in Avrelij notri tudi prebivali. Posilna smrt Cezarjeva, katera pada v 42 leto Salustijeve starosti, in koj zatem sledeče nove komatije premenile so čisto tudi njegovo življenje Javne posle in državno službo zapustivši loti se zgodovinopisja. Plodovi njegove nove delavnosti bili so najpred knjiga „de cuniuratione Catilinae" — o Katilininej zaroti — potem knjiga „de bello Jugurthino" — o Ju-gurtinej vojski — in slednjič „kistoriarum libri quinque" državne in bojne dogodke Rima med 78 in 67 letom pred Kr. sodržavajoča. Nedolgo potem ko je ta knjiga dovršena bila, umre Salustij, kakor se navadno misli, 13. maja leta 35 pred Kr., po mnenju drugih še le tistega dne naslednjega leta. Nij tedaj doživel, kako so se razmotale in rešile, nij doživel Oktavijanove zmage in po njem ustanovljenega novega državnega reda. Naj še koncu samo nekoliko besed o njegovih spisih dostavimo. Razlogov, kteri so ga sklonili ravno te predmete in oddelke si od-brati, nepoznano; no vsa prilika je, da so bili sledeči: Za mislečega moža, ki je skoz celo življenje ostro opazoval in po lastnem iskustvu popolnoma izučen bil, moralo je jasno biti ko beli dan, ka je dušna gnjiloba in izopačenost Rimskega sveta poglaviten vzrok tedanjih strašnih zmotujav, tedanjega občnega zla. Da bi ta notranja gnjiloba in dušna izopačenost najpred v celej svojej strahovitej velikosti, v svojem globokem brezdnu sovremenikom mogočno pred oči stopila v spoznanje in svaritev, izbere prav in zdravo sodeč, živim prepričalen primer, Katiliniuo zaroto, dogodek, v katerem se je ona izopačenost najbolj velikansko i očitno pokazala, v katerem je kakor dolgo na tihem zbirajoča se huda bula naposled poknola. Da mu je ta misel za vodilo služila, to lahko tečajem celega spisa opažamo in spoznavamo, posebno pa iz govorov Cezarja in Katona v starešinstvu, kateri se po pravici za jedro celega delca smatrati imajo. Vunanja prigodba pak, katera je ono silo zla in nezgod kakor v preprežu nosila ter kakor malo po malo zoreče sadje obrodila, bila je prva domača vojska s svojoj slepoj besnočoj, svojim divjim preganjanjem, s vsemi svojimi državno življenje razmajajočim grozovitnostmi; njejne prve skrite klice ležale so po iz Salustijevega stojališČa naravnem mnenju v dogod-jajih, koji so na okrutno zadušene homatije Grakhov sledili, posebno pa v razmerah, katere so za čas Jugurtine vojne (1 i 1 — 106 pred Kr.) v Rimu bivale. To in pa znamenitost vojske same, nadalje da se v načinu njejnega dokončka prvi povod k — v svojih nasledkih tako strašnemu — .sovraštvu med Marijem in Suloj nahaja, poleg vsega tega še pa slednjič tudi to, da je Salustij iz lastnega življenja Numidijo — zemljo in ljudi — dobro poznal, vodilo in pripravilo ga je k predmetu za njegov drugi spis — knjigi o Jugurtine j vojski — kateri tedaj za izvrsten vvod v zgodovino domače vojske — tretjemu spisu — smatrati znamo. Ko so se na koncu pisatelju moči zmirom bolj ojačile bile, loti se tretjega dela nekoliko večega obsega in širše podlage, katero se nam je pa skor o cisto izgubilo. Ohranilo se nam je izvan nekoliko govorov in listov, ki so vpleteni bili, sicer precej veliko število, toda ponajveč malih odlomkov brez vsake notranje zveze. Za tega del se tudi v svrhi in vodil- nih mislih tega spiss nič poročati neda. Samo toliko je gotovo : Početek mu je bilo leto Suline smrti, konec pa tisti čas, ko se je Salustiju mrzka Pom-pejeva moč in slava razvijati začela; ravno tako se je „Jugurtina vojska" z Marijevim povzdigom dokončala bila. (Dalje prih.) Zgodovinski spomeniki. Dav. Trsteujak. H genealogii Scliwarzeubergovcev. Členi te rodovine so bili zmirom zvesti cesarju in domovini, v kateri so živeli, tudi branitelji verozakona in Avstrije, in njihovi slavni potomci so tudi dendenešnji krepki branitelji historičnega prava kraljestva Češkega in katoliške cerkve, vendar ni še dognano, jeli je res, da je prababica njihova bila jedna grofinja celjska. Schwarzenbergi so rodom iz zemlje Frankov, in so se veleli prvlje Seinsheimi. Cesar Sigismund je leta 1417 podelil bratom: Erlinger, Friedrich in Eberhard plemenščino svobodnih gospodov. Eden teli bratov je bil oženjen s hčerjo grofa celjskega', kateri so bili lastniki grada Žu-sem — (Siissenheim), zato so Seinsheimi prijeli naslov: Herren von Suesen, Sawes in Saweinsliaimb. Celjski grofi so imeli svojo zibelko v Žolnjeku (Žounjeku), zato so se pisali: Sounegk. Razvaline grada so v gorenji savinski dolini. Priimki: S a w e s- in S a w e i n s-h a i m b (Savinjini dom) potrjujejo to povest. Leta 1478 je bil neki „IIans von Suesenhaim" grajski grof (Burggraf) v Celji. Ker je leta 1364 na Vidov dan Heinrich von Slissenhaim spoznal grofa Hermana in Ulriha Celjskega za pravega feudalnega gospoda, tedaj je žena Seinsheimovca morala biti rodbenica Friedricha grofa Celjskega, ker ta je Žusem sopet odstopil. Erlinger Seinsheim je leta 1420 kupil grajščino: S cliwarzenbe rg, je zapustil svoje ime rodbinsko, in prijel ime: S c h w a r z e n b e r g, in tako je postal ustanovnik novega kneževstva. (Izvirniki: Jakob Wilheln Imliofer Notitia s. Rom. germ. imperii Procerum lib. V., cap. 10. Thesaurus Juris der Grafen und Ilerren des h. riim. Reichs von Jo-lian Christian Linig. Tabula Carthusice Seitzen (Zajcklošter) in biblioth. Caes. Vindo-bonensi). Narodne priče, navade, stare vere. Priobčuje v izvirnem govoru Mat. Valjavec. Knča i gospodarstvo. 1. „Cele" kere se zabstojn dobijo, so naj boljše; če se prekradejo komi, tiste se nečejo ploditi pa tiidi vse pomrjejo. Sv. Barbara str. 2. Ce komi roj čmel vujde, te more jošovo venjo svojoj vodoj poškropiti pa med nje v liift zaliičiti, te vse gor na to venjo sedejo. Če pa ne ve, ke so čmele, če so že dugo odletele, te more takšo venjo ke v grmji v kakši votli hrast djati, te ta dojdejo. Sv. Bolfenk str. 3. Oda se dva, feoji imadu čmele, posvadiju, gleda jedcu dnigomu, da naškodi tem, da povubijo njegve. Jeden put je bil jeden Človek, ov se je posvadil z jednem drugem, koj je bil od njega dalko dve vure. Ov pošle svoje čmele svojemu neprijatelu, da mu čmele povubijeju. Ov pak drugi, gda je to videl, da su došle nekakove čmele, koje povubijaju njegve, zeme jednu plahtu i zamota njegve čmele s kosom kam su vlezle. Ov pak kak je videl, da njegvih čmel nega nazad, ide sam k tomu človeku i prosi ga, naj mu odpusti čmele. Ov ga dobro zošpota, za kaj je poslal čmele na njegve, da su jih vnogo poklale i reče mu, da jih. odpusti, samo naj on ide na prvo dimo. Ov ide, i gda je ure bil na pol puta, pusti mu čmele. Kak su čmele gospodara dostigle, mam su ga zaklale. Vukovci. — Oni ludi koji imaju čmelce gda se pričeščaju v cerkvi na 'se svete onda zemeju sveto telo iz zob van pak onda deneju vu volnjak da im čmele ne vumiraju ili ne odidu 'da se rojiju; oni po smrti hodiju okolo prez glav pak nosiju svečo v roki i zoveju se svečari. — Varaždin. — Na volinjake mečeju konjske glave, da čmele ne odliajaju i nemaju coprnice nad njimi tuliku vlast. — Petranci. 4. Na fašenk se mora 'sako sadovno drevo stepsti, kajti onda dobro rodi. — Ludbreg. 5. Gda kujsa ima mlade, treba ji' je zeti, dok su još slepi pa zakopati pod drevo, kaj bu još bole rodilo, kak do vezda. — Vnraždin. 6. Kad si gdo h i ž u gradi, zazidaju vu jeden vugel peneze, da, ako ne bi imeli peneze pri sebi, ipak bi imeli peneze pri hiži, da ne bi bili psu bratja i da je hiža blagoslavna, kad je vu nji penez. — Ključ. 7. 'Dere se hiža dela, te se zidari vsi, keri 'do jo zidali, vkiip zberejo pa pijejo no jejo pa jim te tisti, keri da hižo zidati, da kaj srebra, či je bogat, či pa je sirmak, te pa bar nekaj kiifinih penez, kaj notri vu fundament denejo za to, da je te hiža bole srečna pa da je vekši žegen pri penezih. — Sv. Bolfenk str. 8. Ako človek hrži, koja cvete, cvet doli 'zeme i te cvet v zube dene, onda bu za pol vure hrž nazad cvela. — Var. Toplice. 9. Kad se h rž onako niše, veliju da je v toj hrži sveti Peter i da nutri svinje pase. — Visoko. 10. Gda se jabuke pobirajo, ostavijo njih nekuliko na drvu, da bi drugo leto vrodile. — Pomarje v Medjimorjiu. 11. Ljudi koji bi radi, da jim kokoši nesu jajca, kuhaju na fašenk žgance pak jim daju jest. — Ključ. 12. Na fašenk se mora v obroč kokošem dati jesti; onda hodiju vse na jeno gnezdo nest. — Ludbreg. 13. Na fašenk se mora jena kokoš zaklati, kajti bi diugač jena vcrkla. — Ludbreg. (Dalje.) Passernices. Plinij (Histor. nat. XXXVI. c. 22) govorivši o brusnih kamnih piše: „Repertae sunt (cotes) trans Alpe s, quas passernices vocant". Die-fenbach je to besedo v svoj Leksikon der von den Alten aufbewahrten Sprachreste der Kelten und ihrer Nachbarn, insbesondere der Geimanen und Hispanier" sprejel, vendar ni si upal je razložiti, edino navedvši Pli-nijeve vrstice opazuje: „Diess ist Alles, was wir darttber zu sagen wissen". Ker je Rimljan s poznamenovanjem: trans Alpes ne samo mislil na dežele v Gallii in Rhaetii, nego tudi v Karnii in Noriku, mora ta beseda vla-stina enega teh narodov biti. V keltščini Diefenbach, ki je vse take tujke v latinščini ostroumno presodil, ni našel trohice, ki bi mu služila za razlago besede: »passernices", mi tore smemo tudi brez vsakega pomisleka trditi, da utegne biti iz jezika Karnovali Noričanov. Ker smo mi po svojih vsestranskih preiskavah do tega prepričanja prišli, da v Noriča-uih in Karnih spoznamo slovenski plemeni, drznemo se besedo: passernices" iz slovenščine razlagati, in vsak jezikoslovec nam bode pritrdil, da nam nobeden drug jezik tako naravne razlage ne daje. Mi trdimo, da Plinij, ki je utegnil po trgovcih to besedo zvedeti, nje ni prav zapopa-del ali slišal, in za to eden glasnik v besedi izpustil. Brusni kamni so se veleli: paaserniki, p as er niči. Besedo to moramo razdeliti v dva dela, složena je naimer iz prepozicie: pa, in theme: as. „Pa praeposi-tio idemvalet ac po", piše Miklošič, in navaja v izgled iz vseh slovanskih narečij besede z to prepozicio sostavljene, kakor so to: pabirek, paroj, pahrb, panoga, patoki, padera itd. Korenika: as pa znači: acuere, schaerfen, in iz nje imamo v staroslov. osla: a/ovvj, cos, Wetzstein, novoslov. asi i, oslica, oselca, cos, brusni kamen, srbsk.: osla, polsk.: osla, dole-njeluž.: v oslica, vse v pomenu: brusni kamen. Ker še korotansko narečje ima obliko: asli, in se še dendenešnji v korotanščini glasnik o pogostem kot a glasi, je oblika: as izpričana. Iz korenike: as je z epenthetičnim: t — os-tr, acutus, litovsk: aš-trus, aš-mu, acics. V drugih sorodnih jezicih je korenični glasnik: aq — ali pas ne najdem nobene prikladne razlage besede: p asernik. Te označujejo pomene: ligare, videre, spcculari, co-ercere, tangere, ire, interficere, tudi lat. beseda: passer stoji po Boppu za: paxer, sansk.: pakša, al a, tore: passer, alas habens, in to nam tudi ne da prikladnega poznarnenovanja, torej je gore omenjena razklada naj umniša in tudi pravilna. D. T. Je2ikoslovske črtice. €ize. Naš slavni Miklošič navaja v svoji knjigi: Die Fremdworter im Sla-wischen str. 9. besedo: c i z e, in piše: cize. f. pl. nsl. zweiradriger Schub-karren, rib. lat. c i s i u m. Kolikor je meni znano, se cisium edino pri Ciceronu nahaja, iz njega je besedo posnel Festus (364 po Krist.) in pozneje Ulpian ima: cisiarius, vozotaj. Kako bi beseda: c i z e iz latinščine prišla v slovenščino ne morem zapopasti. Kar mi latinskih in latinskogrških besed v slovenščini imamo, kakor so to postavim : k a š t i g a t i, c i n t o r, v a z e m, v u z e m , iz castigare, coemeterium, azymus (panis), so v njo prišli po katoliških duhovnikih, teda tudi: cisium — cize; ker, ako se nam ne da veljati, da so starodavni Kami Norici in Veneti bili Sloveni, po občenji Slovenov z Rimljani beseda cize ni mogla priti v slovenščino, bodoč v začetku 7. stoletja ni Rimljanov več bilo v Karaii in Noriku, tudi ne na sosedni italijanski meji, italjanščina sama pa besede: cisium ne pozna. Pa ne samo v kranjski Ribnici poznajo besedo c i z e, nego tudi Sremčani v. bogatem Banatu, pri katerih se po Vuku (riječnik s. v.) dvokolnica veli: č e z e. Sicer so Slovani se v 5 stoletji že z Rimljani bojevali, in tako vtegnili rimska: „cisia" spoznati, ali beseda ta tako osamljena stoji v latinščini, da jo vsi glosatori in komentatori imajo za — keltsko^ vendar ni v staro ni novokeltskih besednikih ne najdeš te besede. Na Stirskem dvokolnici pravijo: cizle, po obliki kakor: grable, vile za: vidle itd. Tudi štirski in avstrijski Nemci so jo sprijeli v svoj: Zeiselwagen. Edina slovenščina ima tudi umno koreni k o za razlago. Označevanja za kola so nastala iz korenik, ki izrazujejo pomene: currere, t r a h c r e, v e h e r e tako: c u r r u s, c a r r u s, K a r r e n, t r a h a, voz, kola itd. Isti pomen gibanja, vrtenja, kotanja teči tudi v koreniki: čig, iz katere je slov.: čig a, trochlea, catadromus, turnus, trochus, Kreisel, Wellrad, čig a, „s kojem se voda vleče iz zdenca", čige, „na kojih se hudodel-niki vleku" , scalae gemoniae, (glej Belostenec s. v.), zato staroslov.: č i g o t, lictor, Henkerskneclit, človek ki po č i g i na vešala vleče , kar Miklošič ni znal razložiti, dalje: čige r, slov. (Belostenec) in rusko (Dal): mustum to rti v um, primeri sansk. kadž, agitare, commovere, torquere. Sim spada tudi rusko: čig en, Schiffsvvalze, čičiga, orodje, katerim len klatijo; polski c i g a, valček. Sedaj nam je jasno tudi staroslov. č e g o 1 i t i v stavku : lstivyj ne prjesta č e g o 1 e na ne" — oox iiraooaTO 6 00X10? opoaacov xataikoi>. Ker grško ; op5aae>v prestavljač tolmači v : č e g o 1 e, in opoaaco (op6yw) znači: vrtati, boliren, sveder, Bolirer, najdemo v besedi staroslov.: č e g o-1 i t i sopet pomen: vrtanja. C i z e , č e z e , so toraj k o t a 1 n i c e, in ker celo v velikoruskem narečji, v katero gotovo ni imela latinščina nobenega upliva, nahajamo besedo: čiger iz korenike: čig, so slov.: cize in srbske: čeze nepoborljiva vlastnina slovanščine, in ker: cisium že Cicero pozna, so cize edino mogle k Rimljanom priti ali od slov. Venetov ali pa Karnov in Noričanov. Diefenbach, ki je vse keltske besede v latinščini si raz jasno vati prizadeval, Ciceronovega cisium ni štel med keltske. Po vrtenji, čegolenji so tudi živali dobile pozname-novanja, tako srbski (Vuk) čigra, columba gyratrix, die Taumel-taube, horv. (Vuk) č i g a, in k a čig a, k e č i g a, po obliki kakor: luža in kaluža, rebro in k o r c b r o, der Storr, riba, ki se v enomer vrti in giblje. Po Vuku znači tudi v srbski vojvodini: čigra, trochus, Kreisel, primeri slov.: čigec migec-dideldajček, trochus, Kreisel, z katerim se vino in slatina mešata; tudi: čeznuti, vergehen, se sme izvajati iz korenike: čeg — kadž. Culok, skoberujek. Rajni slavni naš Zalokar mi je enkrat, ko sem ga obiskal, iz svojega rokopisa bral med drugimi redkimi slovenskimi besedami tudi besedo : č u 1 e k , rekši, da tako pravijo na Dolenskem merescu, prašiču. Primeri sansk: k o 1 a, aper, irsk: c u 11 e n, Eber. *) Rodbin z imenom: C u 1 e k je več po Kranjskem in Štirskem. Ravno tako je izmed naroda zapisal: skobernjek, der gesprenkelte Marmor. Ime nam razloži sansk. S a b a r a, variegatus, rusk. čubari, fleckig, bunt. Rodbine, ki se pišejo; Skoberue, stanujejo na visokih hribih žusemskih, kjer se skobernjek nahaja. *) Primeri se česk. ■ č u r n a, svinja Književni vestnik. j. p. 1. Slovenska literatura je štela lani 14 časopisov. Ti so : Slovenski Narod, Novice, Zgodnja Danica, Pravnik slovanski, Učiteljski tovariš, Brencelj, Vertec — v Ljubljani; Slovenski Gospodar, Zora — v Mariboru; Soča, Glas, Gospodarski list — v Gorici; Slovenski prijatelj, Besednik — v Celovci. Na ogled se je lani poslal „Slavjan" iz Celovca.1 Od 1. janvarja izhaja v Mariboru: »Slovenski učitelj", trikrat v meseci, in „ Vestnik", enkrat v meseci kot priloga Zori. Vseh listov slovenskih torej letos izhaja 16 brez „SIavjana", o kterega osodi nismo med tem šče zvedeli. Med temi je Slovenski Narod dnevnik. 2. Književne novosti drugih slovanskih literatur: Ruska literatura se je obogatila nedavno med mnogimi drugimi z delom: „Mir kak celoje" (Svet kak celota), popis sveta po najnovejših priro dopisni h zvedenjih. — O novem letu začne v Irkutsku izhajati ruski list „S i b i r" (Sibirija). Poljska literatura dobode sloveče delo umrlega Bronislava Trentowskega: „Panteon wiedzy ludzkiej lub pantologia, encyklopedja wszech nauk i umiejetnosci, propedeutyka po\vszechna i wielki system fllozofii". Od 30 sešitkov izšla sta uže dva v Poznanji. Ueska literatura je dobila deli: „Kniha o strategii" in „Amerieka federace a samospra va" (Karla Jonaša). Ozir na literature drugih narodov: Trochu, kot izvrsten pisatelj znan po svojej „L'arm6e francaise", 1. 1868izdanej v 17 natisih, izdal je pred kratkim „Mes mernoires militaires". Imenitni Danec A n d e r s e n, tudi nam Slovencem znan v prevodu , izdal je v kratkem: „Nye Eventyi| og Ilistorier" (Nove povesti in pripovedke), ktere se na Danskem silno hvalijo i.i slavijo. Listnica. G. Var. v B. Kakor čelo tega lista kaže, ne more se na „ Vestnik" posebej naročati, nego z „Zoro" vkup. — G A. v R. Vsi rokopisi za „Zoro" kakor za „Vestnik" pošilajo se g. Dav. Trstenjaku, Ponigl Sudbahn. Izdajatelj in odgovorni urednik: M a r t i n J e 1 o v š e k. Tisk in založba Narodne tiskarne v Mariboru.