T frtorfsij Leto XYIL5 št 63 Ljubljana, nedelja iS* marca 1936 Cena 2 Din LJpravmitvo; i_juDijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL S. — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. UL — Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 100. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga člslo 78.180, 3124, 3125, 31266. Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1-Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Sredi vozlov Hirde stiske se prehitevajo v zadnjih letih na področju evropske diplomacije. Ali nedvomno je med njimi največja ta, ki. se je zapletla sedaj v veliki vozel. V vozel, ki ima žal to svojstvo, da sestoji iz vrste vozlov, samih zapletenih in zavozlanih na nenadkriljivo kompliciran, način. Razpletati ga poskušajo v Londonu. Nad vse značilno je, da se je zdelo potrebno sklicati ne le lokarnske podpisnike, marveč tudi svet Društva narodov tjakaj, v London, da bo mogta britan-slca vlada čim neposredne je ostati v kontaktu z angleškimi diplomatskimi predstaiviftelji za časa posvetovanj. S tem je izrečeno dvojno: prvič, kako silno vjižni so dnevi, v katerih se odloča, kako bo Evropa reagirala na nemški sunek zoper Locarno in na zasedbo demilitariziranega Porenja. Drugič pa je s tem na vso moč, in brez posebnega namena ali pa*izadevanja, podčrtano dejstvo, da leži odločitev — pri Angležih, kakor že tolikokrat, kadar je bilo treba v povojni dobi reševati probleme, ki so nastali v zvezi z rehabilitacijskimi težnjami Nemčije. Javnost je danes o vsem podrobno poučena in situacija je prav za prav jako preprosta. Vozlati se prične šele tamkaj, kjer bi bilo treba uvrstiti odgovor na postavljeno situacijo. Hitller je na delu povsem dosledno, da izrabi odnosa je med evropskimi silami, to se pravi, njihova medsebojna nesoglasja, seveda na ta. način, da obnovi nemško pozicijo v Evropi in v svetu v starem obsegu in nekdanji moči. To je jasno postavljena politika, njen cilj pa je osvoboditev Nemčije vseh omejitev, ki jih ji je naložila versajska mirovna pogodba. Dve tezi se postavljata na velikih razgovorih v Londonu. Eno zastopa Francija in se glasi nekako takole: Sklenjene pogodbe se morajo izpolnjevati; Nemčija ne sme enostransko, na podlagi samolastne odločbe spreminjati obveznosti mednarodnopravnega značaja, marveč kvečjemu šele na osnovi soglasja vseh prizadetih. Angleško stališče je povsem tako, kakršnega Evropa pozna že v vsej povojni dobi v sličnih primerih. Angleži nfco formalisti in že prvi komentarji k Hitlerjevemu sunku zoper Locarno so biili nad vse značilni. Nagla-feiTI so namreč, da nemške čete niso marširaile v tuje ozemlje, temveč v svoje, pa da bi se omejitve glede demilitarizacije Porenja itak ne mogle večno držati., pa še podobnega obilo. Skratka, angleško stai1 išče je takoj pomenilo razumevanje za nemški nastop, je bilo že pri-p-avljenost Ta kompromis, za popuščanje. za ugoditev Nemčiji. Razlika med francosko in angleško tezo je ogromna. Dejansko gre tu za ves povojni poMtični sistem v Evropi, "planerja postavlja na koncu koncev sebi 9 'TTgim, pred vsem Angliji, vprašan ie: " :-mu ves sistem paktov in pogodb, če se v praktičnih primerih ne ravnamo po njih? Loca;mo je bil eden najbolj trdnih med nji "T" i. naravnost og-edni kamen evrop«tke politične zgradbe: ako rengm-ramo celo na to, da bi budno pazili, da se ne izpodnese ta fundamentalni pakt, nam zares ni treba, več knjižiti vse te ropotije, ki nima večjeera pomena in značaja kakor običajne krpe papirja. Ako se je v zvezi s tem imenovala celo namera Franci "ie. da. za.nn^ ti Društvo narodov, »ko podpisniki Locarna sprejmejo nemški fait accompM, je to sic°r samo izraz demonstrativne geste, toda kliub temu jeiko stvarni po%v. Zakaj v taki resfcna-ci.ii bi se pravilno pojmovala situacija: tudi T>^ištvo narodov ni nič učinkovitega in bolje je. da se raie danes ko jutri vmemo nazai t- pn-edvoiuo stanje po?i-tičnfh in voiašlrih zvez, ki se zanesejo samo še na svoje orožje. Angleži s svoje strani pravijo, da je bolje, ako se Nemčija dokoplje do onih svojih zahtev, ki jih šteje za minimum, ki jih smatra za znamenje enakopravnosti. V Londonu sodijo, da bo potem ustvarjena, ona psihološka in ooUtična o3nova. na kateri šere more solidno sloneti evropska politična zgradba, z Nemčijo kot aktivnim sodelavcem. Ne da se taliti, da bi ne bilo logike v tem sklepanju, toda zraven je še mnogo drugega. Pred vsem l>i bifo zanimivo doznati britansko stališče za oni primer, ko bo Hitler stopil še korak dalje, korak, ki ga je pravkar že napovedal, ko je priglasil nemško zahtevo po kolonijah. Italija dosčej svojega stališča še ni javno označila. Tudi iz pisanja fašističnih listov ni razvidno, kaj mislijo v Rimu. Zato se ne da reči, ali je Italija za nemško ali francosko ali pa celo za angleško tezo. Tudi zadnje je mogoče kljub vsem ostrim nasprotstvom, ki. so se med obema velesilama pojavila v zvezi z abesinskim konfliktom. Za enkrat je jasno le odklonilno stališče Rima proti morebitnim sankcijam, ki naj bi se proglasile proti Nemčiji Italija je v tem dosledna. Kakor se je načelno borila proti sankcijam, proglašenim proti njej, tako z načelnega stališča odklanja tudi morebitne sankcije proti Nemčiji kot sredstvo mednarodne borbe. Ravno izkušnje, ki jih je imela sama s sankcijami, so ji utemeljen povod, da se drži NEMČIJA POVABLJENA V LONDON Na včerajšnji seji sveta Društva narodov so podali zastopniki lokarnskih držav svoje izjave — Prihodnja seja bo v ponedeljek London, 14. marca. b. V ospredju za-namanjia vse politične javnosti je bila danes seja sveta Društva narodov. Točno ob 11. dopoldne so se zbrale v palači Saint James delegacije 14 držav, katerih načelniki so člana Društva narodov. Pred vhodom v palačo se je zibraila velika množica ljudstva, ki je z zanimanjem pričakovala prihod evropskih državnikov. Izredna seja sveta Društva narodov se je vršila v dvorani za avdijence. Kakor je bilo že v Ženevi določeno, je bila na dnevnem redu današnje seje le razprava o prekršitvi loka.rnske pogodbe na osnovi protesta francoske in belgijske vlade. Delegati so na tajni seji sklenili, da bodo Velika Britanija, Francija in Belgija obrazložile svoje stališče na javni seji, svet DN pa bi potem odgodil svoje razprave do ponedeljka popoldne. Javna seja Društva narodov se je pričela ob 11.37 dopoldne. Oib koncu mize v dvorani je bili stol, določen za zastopnika Nemčije, prazen. Predsednik sveta Bruce se je po otvoritvi najiprej zahvalil angleškemu kralju, ker je dal Društvu narodov palačo Šaint James na razpolago za razpravo. Prvi je govoril angleški zunanji minister Eden in med drugim izjavil: Zagrešila se je očitna in neutajljiva kršiev določb versajske mirovne pogodbe. Države, ki so skupno z nami podpisale Iokarnsko pogodbo, in tovariši v Društvu narodov se lahko popolnoma zanesejo na sodelovanje angleške vlade pri poizkusih za utrditev miru in sporazuma med evropskimi narodi in pri poizkusih, da se da miru in sporazumu trajna podlaga. Francoski zunanji minister Flandin je znova pojasnil stališče Francije ter opozarjal, da v porenskem pasu niso zgolj simbolične vojne sile, temveč nad 30.000 nemških vojakov. Francija je pripravljena predložiti haaškeimu razsodišču vprašanje, ali lotkarnska pogodba in francosko-ruski pakt lahko obstojata dirug poleg drugega ali ne. Ker Francija ni hotela na lastno pest zanesti v evropski položaj elemente nemira, je prostovoljno ostala rezervirana ter dala zgled spoštovanja mednarodnih po-godib. Gre za to, da se ve, aH naj se izvršena dejstva in enostranske odpovedi pogodb trpijo kot politični sistem v Evropi, ali se smejo mednarodne pogodbe vedno izpreminjati in ali morejo vlade danes opustiti, kar so včeraj podpisale. Gre tudi za splošni mir in za obstoj Društva narodov samega. Ce Društvo narodov v tem vprašanju ne bo nastopilo energično, bo njegov ugl©d utrpel škodo, ki se ne bo mogla popraviti. Glede na vse to prosim, naj svet Društva narodov sprejme na znanje, da je Nemčija prekršila čl. 43 versajske mirovne pogodbe, ter prosim v smislu čl. 4. pakta o Društvu narodov, da naj generalni tajnik o tem obvesti signa-tarne države. To sporočilo bo omogočilo garantnim državam, da izpolnijo svoie obveznosti glede medsebojne pomoči, Društvo narodov pa bo s svoje strani lahko proučilo, kako naj podpre to akcijo. Nato je govoril belgijski ministrski predsednik Van Zeeland ki je dejal, da ie bilo demilitarizirano Porenje pogoj varnosti Belgije, ki ima z Nemčijo največjo skupno in najibolj eksponirano mejo. Nihče ne more oporekati. da je položaj zelo resen za ves svet in morda odločilnega pomena za bodočo generacijo. Zato se ne more n'ihče čuditi, če trdim, da apelira Belgi- rezervirano ki si reklamira pravico politike svobodnih rok. Vsekakor je pozicija Italije danes v Evropi zaradi nastalega položaja neprimerno močnejša in važnejša, kakor je bila še pred štirinajstimi dnevi. Rusija se je postavila na stran Francije, kakor drugače tudi ni halo pričakovati. Enako je z Belgijo. Mala antan-ta in Balkanska zveza še nista objavili svojih stališč. Iz komunikeja, ki je bil izdan po petkovi seji predstavnikov Male antante v Londonu, izhaja samo to, da so zavezniške držaive tudi v tem važnem in kočljivem položaju popolnoma solidarne. In to je za nas glavno. Kako se bodo diV^mati odločili v Londonu, temu danes npeto prisluškuje ves svet. Odveč in brezplodno bi bilo o tem ugibati; počakajmo sklepov. Svet pa se bo oddahnil, ako bodo našli izhod, ki bo nastalo napetost odstranil in naraslo nezaupanje omilil. ja na Društvo narodov s čuvstvi največje žalosti in zagrenjenosti. Izpolnjujem žalostno dolžnost, da v smislu lokarnske pogodbe prosim Društvo narodov, naj sklene potrebne sklepe. Svet Društva naroaov je nato odgodil svoje razprave do ponedeljka popoldne. Po javni seji se ie vršila ta ji. a, na kateri so v načelu sklenili v smislu določb pakta Društva narodov ponoviti povabilo Nemčij, naj se udeleži sej sveta Društva narodov. V ponedeljek bosta govorila Grandi in Eden. V političnih krogih navajajo kot rezultat današnjih posvetovanj dve alternativi. 1. Nemška pritožba proti francosko-ruski pogodbi, bi se predložila razsodišču, če Nemčija zniža svoje zasedbene čete v Porenju na simbolično število. 2. Svet DN bi zahteval strokovno mnenje haaškega razsodišča o francosko-ruski pogodbi, če se Nemč ia obveže sprejeti odločitev razsodišča in če bi član' DN, ako bi Nemčija to odločitev odklonila, uporabili neizog bna sredstva proti Nemčiji. Pri današnjih pogajanjih je prtšlo tudi do razjasnitve stališča Italije. Gran- di je odločno izjavil, da smatra Italija nemško akcijo za jasno kršitev lokarnske pogodbe in da Italija noče biti zapreka kolektivni akciji. Povabilo Nemčiji Besedilo povabila, ki ga je generalni tajnilk DN Avenol poslal Nemiri, se glas:: V zvezi z mojo nemški vladi poslano brzojavko od 8. marca, vabi svet DN nemško vlado, naj sodeluje pri Proučitvi sporočila, ki sta ga predložila svetu francoska in belgijska vlada. Svet DN se bo sestal v ponedeljek 16. marca ob 15.30 v palači St. James. Posvet Male antante Tukajšnje rumunsko poslaništvo ]e objavilo naslednji komunike: Rum umski zunanji minister Titulescu, jugoslovenski poslanik dr. Purič in češkoslovaški poslanik Jan Masaryk so imeli včeraj daljšo izmenjavo misl'i, pri kateri* so ugotovili popolno soglasje sta-Kšč Male antante v vseh aktualnih vprašanjih hoče Francija kaf pripravlja Anglija Francozi fei radi angleško jamstvo za varnost svoje meje, Angleži pa pripravljajo nov načrt za ureditev mira London, 14. marca. o. »Daiiy Tele-graph« je danes objavil novo senzacio-nelno vest, da je angleška vlada pripravila velik načrt za ohranitev evropskega miru, ki bo, čim se bodo o njem sporazumeli zastopniki lokarnskih signatarnih sil, predložen v odobritev tudi nemški vladi. V n"žrtu so zajeti tudi vsi Hitlerjevi predlogi. Podrobnosti za enkrat sicer še niso znane, vendar list zatrjuje, da so njegove informacije popolnoma točne in da se bo v kratkem videlo, ali bo uspel ta britanski poizkus, zagotoviti Evropi za dalje časa mir. Po drugih informacijah si je treba dosedanje francosko trdovratno stališče glede posledic, ki naj se izvajajo zaradi nemške prekršitve lokarnske in versajske pogodbe, razlagati le s francosko dosledno zahtevo, da bi Anglija dala naknadna jamstva za francosko varnost v Evropi. Čim b'. angleška vlada pokazala, da je pripravljena sprejeti te francoske zahteve, bo Flandin popustil. Francija ie sicer sklen la z raznimi evropskimi državami celo vrsto prijateljskih in vojaških paktov, vendar se pa nanje mnogo tudi ne zanaša. česar doslej tudi ni prikrivala. Šele angleška Jamstva, podobna onim iz leta 1914, bi Francijo popolnoma zadovoljila. Pravijo, da je odvisen ves uspeh sedanjih pogajanj le od tega, ali bo An-gl Ja pristala na francoske zahteve. Odločitev šele po nemških volitvah ? V novinarskih krogih so se danes razširile govorice, da se bodo pogaja-nja v Londonu zavlekla vsaj do konca meseca. Angleška vlada hoče baje spoznati sedanje razmere v Nemčiji po rezultatih napovedanih državniith volitev. Ce bo narodnim socialistom uspelo doseči enak odstotek glasov, kakor so ga pri poslednjih volitvah, bo treba nemške zahteve vsekakor upoštevati, oe bi pa znatno padel, bi se lahko mirne duše izvajale posledice zaradi prekršitve lokarnskega pakta v smislu francoskih zahtev. Posredovalni predlogi London, 14. marca. o. Zvedelo se je, da je do zbližan ja naziranj. o katerem govori tudi službeno poročilo o poteku pogajanj zastopnikov lokarnskih signatarnih držav, prišlo zato. ker je Francija pristala na simbolično izpraznitev Porenja v zameno za nova jamstva, ki bi jih dala angleška vlada za francosko varnost na vzhodni meji. Vprašanje je sedaj, ali bo Nemčija pristala na simbolični umik nemške vojske iz Porenja, ko je vendar Hitler v svojem poslednjem govoru, kakor tudi v deklaraciji nemške vlade kategorično izjavil, da se ne more odreči popolni suverenosti nad vsem nemškim ozemljem. Na drugi strani je tudi vprašanje, ali bodo jamstva, ki jih je obljubila angleška vlada Franciji, zadostna za sporazum in utrditev evropskega miru. Razširile so se tudi vesti o konkretnih angleških predlogih, ki jih namerava angleška vlada poslati v Berlin, čim bi se o njih sporazumeli zastopniki lokarnskih sil, ki so zbrani v Londonu. »Morningpost« pravi, da je njihova vsebina v glavnem naslednja; 1. Francija in Belgija se odrečeta sankcijam proti Nemčiji. 2. Anglija, Francija in Belgija podajo dopolnilna varnostna jamstva, da se ojači oslabljena varnost na francoski in belgijski meji zaradi reir.iFtarzacije Porenja. 3. Porenje naj nemška vojska simbolično zapusti, kar naj se konkretno izvede tako, da se zniža kontingent vojaštva ali pa kako drugače. Politični krogi so mnenja, da bi bil to edini izhod iz nastalega položaja. Seveda naglašajo pri tem, da bo Anglija lahko dala ta jamstva le v okviru nove lokarnske pogodbe, ker bi se mogla angleška javnost odločiti za nove obveznosti samo. če se vprašanje o evropski varnosti uredi na osnovi Hitlerjevih predlogov. Vsekakor je gotovo, da bosta zaradi najnovejših angleških predlogov še nocoj odpotovala v Pariz zunanji minister Flandin in minister brez port.felja Paul Bonoour, da bi dobila od vlade potrebna pooblastila za ta- ko ureditev spora. Zanimivo je, da podpira angleške predloge tudi Belgija. Oba ministra se bosta v ponedeljek ponovno vrnila v London. Ce bodo angleški predlogi sprejeti, jih bo angleška vlada takoj poslala v Berlin, da zavzame svoje stališče tudi nemška vlada. V iskanju sporazuma Pariz, 14. marca. w. Listi ugotavljajo, cia 9€ nadtaljuie iskanje kompromisa med francoskim in angleškim miH*n;em in da bo prišl-o najbrže do diplomatskih podajan;, z N.mčijo. V zvezi s tem poudarjajo sklep DN, da s« po-vwbi nemška vlada na konferenco v Londonu. »Intransigearrt«- dozna-va, da je bil ta sklep sprejet na današnji seji sveta DN' na prizadevanje angleškega z>unanjegti Italiji, da bi se lalhko obnovila fronta zapadnih sil, leti se je ustvarja na konferenci v Stresi. Italija bi potem lahko sodeloval pri sankcijah proti Nemčiji. Last naglaža, da 6e je v zadnjem času angleška javnost pop< lno-me. preorientinala v korist Italije in proti sankcionristom in da sedaj odkrito zahteva, naj se sankcije proti Italiji ukinejo. Italija še vedno rezervirana Rim, 14. marca. o. Italijansko stališče se glede na lokarnski spor tudi danes n* irzpremenilo m vzitraja italijanska vlada šo nadalje pri svoji rezervi-mnosfi. Grandi tudi s svojo novo izjavo ni šel preko formalne obsodlbe Namičmje zaradi prekršitve versajske pogodbe in lokarnskega pakta, ki jo je v imenu svoje viade sporočil zastopnikom ostalih lokarnskih isvgnatamih držav že v oetrtelk. Grandi je v tem srn-ista podal zastopnikom Belgije, Francije in An-glrje v Londonu sedaj še dopolnilno izjavo, ki ji pripisujejo feurkaijšmiii list; vsekakor velitk pomen, ker je ime' pred tem daljši telefonski razgovor z Mussobnijem. V svoji izjavi" je poudaril, da italijanska vlada zahteva, naj se »poredno s pogajanji zaradi prekršitve ktlkarnskega pakta vršijo tudi pogajanja o afoesimskem vprašanju. Sedanjo evropsko krizo je izizvalo Društvo narodov s tem, da je proglasilo Italijo za napadalca. 9 to obsodbo je obenem kompromitiralo solidarnost zapad-nrh evropskih velesil. Glede na to izjavo, ki raktljsu-čuje vsako aktivno sodelovanje ka'vi koo-ciliantnega sklepa sveta Društva narodc*v. AvstrljsRo-in&džarsica konferenca V razgovorih avstrijskih in madžarskih državnikov v Budimpešti je bilo ugotovljeno popolno soglasje v presojanju položaja Budimpešta, 14. marca. b. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger.Waldenegg sta položila dopoldne na grob Neznanega junaka venec, nakar sta odšla v predsedništvo ministrskega sveta, kjer sta govorila s predsednikom madžarske vlade Gombosom in zunanjim ministrom Kanyo. Konferenca se je popoldne nadaljevala. O razgovorih je bil objavljen naslednji uradni komunike: Dvodnevno bivanje avstrijskega kance-larja in zunanjega ministra v Budimpešti je nudilo priliko za obširno razpravo o celotnem političnem položaju s šefom in člani madžarske vlade Predsednika in zunanja ministra obeh vlad bo smislu rimskih protokolov izmenjali svoje ugotovitve ln mnenja o sedanjem položaju ter so pri tem z zadovoljstvom ugotovili, da so mnenja o splošnem položaju in obojestranskim interesom ustrezajoča stali55a strinjajo. Zlasti se je pokazalo, da vztrajata avstrijska in madžarska vlada stejfoopreij pri načelih poHtičnih smernic, ki določajo odnoSaje med obema državama. Tem razgovorom bo prihodnji teden logično Sledil v Rimu sestanek vseh treh podpisnikov rimskih protokolov. Velik del posvetovanj je b« posvečen tudi gospodarskim vprašanjem posetono splošnenm gospodarskemu položa+a v Po-danavja. Z abesinskih lopsc Glavni cilj sedanje italijanske ofenzive je jezero Ašangi As mara, 14. marca w- Čete I. armadnega zbora prodirajo % veliko naglico. Prihodnji cili je kotlina jeiera Ašangi. Tudi 3. ar-madni zbor je začel prodirati proti jug*. Italijanske čete so 12. t. m. pričele prodirati v pokrajino Omager ter operirajo sedaj na vsem področju reke Takaze. Zasedle so Elegin in važno križišče karavanskih cest Akadro. Sedaj prodirajo proti No-gari. Na južnem deta severne fronte je II ermijski zbor pričel prodirati proti Fe-naroji ob reki Sama.ri, I. armadni zbor pa je 13. t. m. pričel prodirati proti jeaeru Ašangi. Tudi na južni fronti so se pričele nove operacije, ki pa n-iso talko intenzivne kakor na severu. Pri Negeliju je stopilo ▼ akcijo letalstvo, ki je izvršilo že več napadov na pokrajine Bale. Na Ogadenski fronti je prišlo do spopadov med prednjimi stražami, ker so se italijanske prednje straže upale predaleč od svojih postojank. Nasprotniki so na tej fronti ze&o utrdffi svojo postojanke. Fronta teče sedaj od Danane preko Maileika proti DatKvbanedu. Novi vpoklici vojaštva v Italiji Rim, 14. marca AA. Vlada je pozvala pod orožji letnik 1915. skupno okoli 260.000 mož. Današnja številka ima 384 malih oglasov Seja senata Izvolitev odborov za konvencije in za zakon o kmečki razdolžltvi Beograd, 14. marca p. Današnja seja senata se je' vršila pod vodstvom podpredsednika dr. Uroša Krulja. Pričela se Je ob 10-Prisotno je bilo tudi večje število ministrov, med njimi notranji minister dr. Anton Korošec. Tajnik senator Glušac je prečital zapisnik včerajšnje seje, ki je bil brez pripombe odobren. Nalo je prečital poročilo verifikacijskega odtora o verificiranju mandata senatorja dr. Marka Crkvenlce. zdravnika iz Krapine. ki je prišel v senat namesto pokojnega senatorja Petra Tesliča. Ko je senat prešel na dnevni red, je najprej prišla na vrsto izvolitev odbora za proučitev mednarodnih konvencij, ki jih je nedavno sprejela narodna skupščina. Ker je bila vložena samo ena kandidatna lista, se je glasovanje vršilo z aklamacijo in je bil izvoljen odbor, v katerem sta med drugimi dr. Albert Kramer in dr. Miroslav Ploj. Druga točka dnevnega reda je bila izvolitev odbora za proučitev zakonskega načrta senatorjev Koste Timotijeviča Ln tovarišev, glede razdolžitve kmetov. Tudi za ta odbor je bila predložena le ena kandidatna lista na čelu s senatorjem Timotijevičem. Odbor je bil zopet izvoljen z aklamacijo. V njem je med drugimi senator Ivan Pucelj. Dnevni red senata je bil s tem izčrpan. Prihodnja seja bo v sredo 18. t- m. ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o mednarodnih konvencijah. Senat in proračun Beograd, 14. marca p. Na željo vlade se je danes popoldne vršila v dvorani senata konferenca vseh senatorjev, kateri so prisostvovali tudi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu. Na konferenci so razpravljali o proračunski razpravi v senatu. Po konferenci je predsednik senatnega finančnega odbora sklical sejo finančnega odbora za ponedeljek ob 9. dopoldne. Razen tega je bilo na današnji konferenci senatorjev v sporazumu z vlado sklenjeno, da se stavi interpelacija kluba senatorjev JNS o splošni politiki vlade, ki je bila vložena 12. novembra lanskega leta in za katero je predsednik vlade nujnost sprejel, na dnevni red prve prihodnje tnterpelacij-ske debate v senatu To bo prihodnji četrtek. Klub senatorjev JNS Beograd. 14. marca p. Klub senatorjev JNS je imel po včerajšnji seji senata svojo splošnih političnih, gospodarskih in social-klubsko sejo. na kateri je razpravljal o nih prilikah v državi. Razprava se je nadaljevala danes dopoldne pred sejo senata in tudi popoldne. Podražitev železnic Službeno pojasnilo železniške uprave o vzrokih, zakaj se bodo 1. aprila povišale potniške tarife da prenese pred vsemi potniška tarifa delno povišanje cen. Dne 1. marca 1935 je bila znižana za povprečno 28% ?n sicer za to, da bi se s tem dvignil razmah gospodarskega življenja. Glede na železniške do-hodlke pa je bilo to znižanje tudi za' naše gospodarske razmere vsekakor preveliko. Zato je mogla železniška uprava po pravici poiskati vire novih dohodkov s tem, da te nizke cene zviša, ne da b' pri tem presegle plačilno zmožnost prebivalstva. Pribiti je treba dalje tudi okolnost, da ostane naša potniška tarifa tudi po tem pov:šanju še vedno najnižja od vseh evropskih tarif, dočim po drugi strani ne moremo trditi, da bi b:Ii življenjski pogoji v naši državi težj5 od pogojev v drugih državah. Radi primera navajamo, da znaša enota naše potniške tarife v tretjem razredu potniškega vlaka, ki tvori podlago za izračunan je vseh cen, samo 0.33 Di n, dočim znaiša ta enota na Bolgarskem 0.40 Din, v Rumuniji 0.67, v Belgiji 0.37, na Poljskem 0.51, v Franciji 0i57, v Nemčiji 0.70, v Švici 1.07 Dim. S povišanj em normalnih vozn;h cen so povišane sorazmerno tudi cene za tedenske povratne listke, ki so doslej znašali 50% od normalne vozne cene. Železniška uprava je moraLa cene teh listkov povečati še s posebnim dodatkom v znesku okroglih 10%. ker so se s temj voznimi pstki vršile s strani brezvestnih potnikov velike zlorabe s prodajo drugim osebam po končani vožnji v eni smeri. Sedaj bo popust za nedeljske im tedenske povratne Hstke zmašal od 1. aprila t. 1. povprečno 40% normalne vozne cene. Ta popust je še vedno večji od popusta za tedenske povratne listke v drugih državah, kjer znaša komaj 33% normalne vozne cene, ki ie vrh tega še mmogo višja od naše. Na kraju navajamo, da so se posebne vozne cene za luksuzne vlake, ki so bile uuveden 1. marca 1935. izkazale za nepraktične im bodo zato 1. aprila t L ukini ene. Zato bo v bodoče za potovanja z luksuznimi v'aiki kakor nrei veljala vozna cena brzovlakov z doklado. lri jo pobira družba Wagoms Lits. Beograd, 14. marca. AA. Naši dnevniki so že objavili, da bodo 1. aprila t. L na državn;h železnicah povišane cene za prevoz potnikov. S tem v zvezi so ugibali o odstotnem povišanju novih potniških tarif, ki pa stvarnosti ne ustrezajo. Da bi stvar postala jasno, jc izdala železniška uprava o povišanju potniških tarrif tole pojasnilo: Povišanje znaša v tretjem razredu potniških vlakov za vse razdalje 10%, v tretjem razredu brzovlakov pri razdaljah do 100 km 9.09%, pri večjih razdaljah povprečno 7.55%. Ta razlika pri brzovlaku se pojavlja zato, ker se ravna tarifa za brze-vlake v nasprotju s tarifo za potniške vlake po depresivni lestvici, to je z večjo razdaljo se zniža odstotek dodatka za br-zov'atk. Čeprav povečanje tarife ni priljubljeno v normalnih razmerah, kaj šele v dobi sedanje hude gospodarske stiske, je bila železniška uprava vendarle prisiljena, da to stori zato, da saj delno krije žrtve, k5 jih je s 9Voje strani storila za zboljšanje splošnega gospodarskega stanja v državi Slabo stanje prehrane med širokimi sloji našega ljudstva im s tem v zvezi vzdrževanje živega blaga naših kmečkih gospodarstev, je nalagalo železniški uprav5, da s svoje strani priskoči na pomoč v mejah možnosti. To pomnoč je dala v obliki občutno znižane voznine za prevoz živi! in krme. Pri prevozu živM je popust dosegel 30% pri razdaljah do 50 kin. 50% pa pri razdaljah nad 50 km. dočim je znašalo znižanje za prevoz krme do 15% normalme voznine. S tem je bila izdatno olajšana prehrana prebivalstva v pasivnih krajih. Vrh tega je železniška uprava dala pomoč tudi v obliki brezplačnega prevoza hrane. Naravno ie. da je moralo to znižanje povzročiti znižanje železniških dohodkov od blagovnega prometa. Zato je morala železniška uprava, ki vzdržuje ves promet s svojimi dohodki, skrbeti za kritje dohodkov ter misliti na povišanje tam, kjer bi bilo najmanj občutljivo. V tem oziru je treba priznati. Zagoneten dogodek v vlaku »oograd, 14. marca. AA. Dne 3. marca popoldne so našli blizu železniške postaje v Predejamih angleškega diplomatskega kurirja Johna Morgoly-Bela, ki je potoval iz Londona v Atene. Bil je brez zavesti. Dali so mu takoj zdravniško pomoč, nato pa so ga prepeljali v bolnišnico v Leskov, cu Oblasti so uvedle podrobne in strogo preiskavo, da bi dognale, ali je kurir pa. del sam iz vlaka ali pa so ga iz vlaka vrgli, da bi torej ugotovile, ali gre za nesrečo ali pa zločin. Angleškega, kurirja dolgo niso mogli zaslišati, ker je bil v nezavesti. Ko pa se mu je zdravstveno stanje zbolj- šalo in je prišel zopet k zavesti, so ga preiskovalne oblasti pozvale, naj pojasni, kako je padel iz vlaka in ali so ga morda drugi vrgli iz voza. Na ta vprašanja kn. rir odklanja odgovore ter pravi samo, da ni nihče kriv. Po dosedanji preiskavi je ugotovljeno, da je angleški kurir potoval v družbi neke dame do Beograda, odtod dalje pa je pot nadaljeval sam V družbi s to damo je bil angleški kurir zelo dobre volje, ko se je od nje ločil, pa je bil slabo razpoložen. Tudi imena navedene dame noče izdati. Preiskovalne oblasti nadaljujejo preiskavo. Madrid v plamenih nove revolucije? Madrid, 14. marca. o. V pretekli noči je prišlo v Madridu znova do resnih incidentov. Položaj je bil tak, kakor da H bil Madrid spet v novi revoluciji. Z vSeh strani so se čuli streli in po vseh mestnih okra jih so gorele cerkve, samostani In druga poslopja. Marsejski atentatorji prepeljani v centralno jetnišnieo Pariz, 14. marca. o. »Temps« poroča, da so bili prepeljani iz zaporov v Aixu en Provence v centralno jetnišnieo v Fonte-draultu vsi trije obsojenci v marše iskem procesu, Rajič, Pospišil in Kralj. Šele prihodnje leto bodo odposlani v Saimt Martin na otoku lile de Re, od koder jih bodo z naslednjim transportom prepeljali na Guayano. Aretacije na Dunaju Dunaj, 14. marca. A A. Ha vas poroča: Policija je v teku včerajšnjega dne aretirala več nacionalno socialističnih agitatorjev. Nemško poslaništvo se silno trodi, da I bi potlačilo afero, vendar bees mpefaa, Akcija proti sarajevskemu gledališču v Zagrebu Zagreb, 14. marca. o. Z današnjam brzo-vlalkom so prispeli v Zagreb člani sarajevske drame, le hočejo gostovati v zagrebškem gledališču z dvema predstavama. Sarajevski gledališki igralci so bili sprejeti v Zagrebu od zastopnikov zagrebškega gledališča in večjega števila v Zagrebu biva-jočih Sarajevčanov. Nenadoma pa so fe po mestu pojavila letaki proti upravniku sarajevskega gledališča g. Jamjuševiču. Letaki pravijo, da je upravnik JanjuSevič izrazit »pofovec« in nasprotnik vsega, kar je hrvatskega. Zato pozivajo letaki Zagrebčane, naj bojkotirajo gostovanje Sarajevčanov. Svetovno prvenstvo v table tenisu Praga, 14. marca g. Današnja tekmovanja za svetovno prvenstvo v table tenisu so dala naslednje rezultate: Gospodje: Češkoslovaška : USA 5 :i. Madžarska : Poljska 5 : 1. Francija : Madžarska 5 : 2 Poljska : Litva 5 : 0. Dame: Avstrija : Madžarska 8 : 1. Anglija : Litva 8 : 0, Nemčija : Anglija 3 : 0, Madžarska : Italija 8 : d Češko- —. Angiiju $ . £ [ Beležke f Važna zagotovila Te dni smo z zadoščenjem zabeležili, kako je »Slovenec« kot glavno slovensko glasilo vladajoče JRZ zagotovil, da se bosta še letos začeli graditi železnica Cr-nomelj-Vrbovsko in avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak, tako da bo lahko našlo zaposlitve mnogo sto naših brezposelnih delavcev. 2e dan kasneje je »Slovenec« objavil še nadaljnje razveseljive vesti. Poročal je, da so bili v Beogradu zastopniki delavstva z Jesenic, iz Zagorja in ix Maribora. Sprejeti so bili pri obeh slovenskih in pri pristojnih resornih ministrih. Odhajali so iz Beograda, kakor piše »Slovenec«, »z najboljšimi vtisi, ki so jih dobili pri sprejemu in z važnimi zagotovili ministrov«. Jeseničani so dobili zagotovilo, da kljub povečanju državne železarne v Zenici ne preti nikaka nevarnost, da bi bilo potreba skrčiti obratovanje v jeseniških tovarnah. Zagorci so intervenirali, da bi se povišalo naročilo premoga za železnice pri TPD in bi se tako znižalo število brezposelnih r Zagorju. Tudi oni so dobili primerna zagotovila. Mariborčani končno so pod vodstvom g. Franja Zebota, tudi po poročilo »Slovenca«, dobili pri prometnem ministra dr. Spahu »zagotovilo, da ni nobene nevarnosti za demontažo. odnosno premestitev železniških delavnic iz Maribora T Kraljevo«. Spremembe občin Notranji minister dr. Korošec je izdal uredbi, s katerima se izloči vas Planina iz občine Leskovec in priključuje k občini Raka, kraj Imeno pa izloča iz občine Sedlarjevo in priključuje k občini Podčetrtek. S tretjo uredbo se na novo ustanavlja občina Gomilsko v celjskem srezu. Sestavljena bo tz bivših samostojnih občin Gomilsko, ki se odcepi od občine Braslovče, in Grajska vas, ki se odcepi cd občne 5t Jurij ob Taboru. Premoženje bivših političnih strank Med amamdmani, ka jih je vlada predložila k finančnemu zakonu in ki jih je Narodna skupščina že odobrila, fe tudi pooblastilo ministrskemu svetu, da more ne glede na obstoječe zakonske predpise izdajati odloke, kako naj se definrtivno likvidira imovina bivših političnih strank, ki so bile leta 1929. razpuščene. Zamera med zavezniki V Hrvatskem domu v Banjaluki je imel pred kiratkhm dr. Bičanič iz Zagreba predavanje o hrvatskih razmerah s posebnim ozirom na hrvatskega kmeta. Dr. Bičanič spada med prvake dr. Mačkovega potk re ta, kljub temu pa se je v svojem predavanju zelo ostro izrazil proti hrvatskemu kleri-kalizmu, čeprav ta za enkrat na vsej črti podpira politiko dr. Mačka. Sarajevski »KatoFčki tjedmik« poroča o tem predavanju in ostro napada dr. Biča-nida. Tudi zagrebško klerikalno glasilo »•Hrvatska straža« piše o Bičamčevom predavanju; vendar pa se vzdržuje vsako lastne kritike. »Dušo hudiču, srce dekleta, življenje pa Hitlerju!« Jezuitski pater Spksker se je moral pred kazenskim senatom v Kolnu zagovarjati radi »ogražanja javnega reda im mira«, ker je v svojih pridigah kritiziral narod-nosocialističnf režim v Nemčiji. Pater se je opravičeval, da ga je revohiraia Izjava nekega vodje Hitlerjeve mladine, ki je javno izjavil, da ne moli, marveč da raje mesto molitve vzklika: *Dušo hudiču, srce dekletu, življenje pa Hitlerju!« Zato je govoril tudi ostreje, kakor bi bil sicer govoril. Sodišče je obsodilo Spickerja na tri mesece ječe, češ da so bile njegove besede, da bo Bog že prisilil Nemčijo na kolena, naperjene prof nemškemu narodu, in da je bil žaljiv tudi njegov vzklik *Že 1900 let nimamo drugega voditelja, kakor Jezusa«, ker se je lahko nanašal na »fuhrer-ja« Hitlerja. Zenica proti Jesenicam Sarajevo, 14. marca. o. Vest o akciji delavstva K1D na Jesenicah je povzročila v Bosni in Hercegovini, zlasti pa v Zenici veliko razburjenje in se je takoj pričela protiakcija. Jutri se bo v Zenici vršil velik protestni shod, na katerem se bodo zastopniki delavstva in mesta zavzemali za povečanje železarne v Zenici in protestirali proti jeseniškim zahtevam. Na shodu bo določena delegacija, ki bo odpotovala v Beograd ter se zglasila pri ministrskem predsedniku dr. Milanu Stojadinovtču ln pristojnih ministrih, katerim bo predložila zahteve jeseniških kovinskih delavcev. Na Jutrišnji shod je akcijski odbor povabil tudi zastopnike vseh gospodarskih ustanov v Bosni in Hercegovini ter jih pozval, naj vsaj z brzojavkami Izrazijo svojo solidarnost z delavstvom ln prebivalstvom, ker je vitalni interes vse Bosne in Hercegovine, da dobi težko železarsko industrijo. Nova akcija Gospodarske sloge Zagreb, 14. marca. o. Kakor poročajo Iz Broda je »Gospodarska sloga« dosegla tudi tam velik uspeh. Njeni zastopniki so zapo-čeli akcijo, da se znižajo mestne užitni ne na kmečke pridelke. Med zastopniki mesta In »Gospodarske sloge« je prišlo do sporazuma, s katerim je mesto v glavnem sprejelo zahteve kmetov. Od 1. aprila dalje se bo pobirala od kmečkih pridelkov ne glede na ceno stojnina le po 1 Din, vse ostale tržne takse pa se ukinejo. Užitnina na perutnino se zniža za 50 odstotkov. Tudi vse sejmske takse se znižajo za polovico, zlasti tudi pristojbina za tehtanje. Za polovico se zniža uvoznina za drva, ki jih privažajo v mesto kmetje Iz okolice. Mestni dohodki, kakor so predvideni v proračunu, bodo spričo tega padli za 300.000 dinarjev. Mesto bo moralo zato zmanjšati investicijske postavke v proračuna. Novi čtKfci poslanik ministrskega »veta ta zunanji minister dr. Milan Stojadtaovlč je dane« sprejel poobl laščenega poslanika «lsk« republike na našem dvom Ctaretfo SPIt* Pri ttCN-fHkA j* ministrski predsednik dr. Stojadtoorlč 6e. stttal čilskemu poslaniku k Imenovanja In mu Izjavil, da bo našel med nami povsod največjo podporo. Po sprejema je poslanik Garda 8Qva te. javil poročevalcu Havas, da ga bo Nj. Vis. knez namestnik sprejel prihodnji teden v svečani nastopni avdieoci in da bo pil ti prfflki izročil svoje poverilnlce. REUMATTČITE BOLEČINE —IIIBOL— M* BAHOVEC V ItbfMt. 20 taW. Din 2<>N— ■» m 40 t»bl Dta BČEnrojg MLBAHOVEC UUBLJANA. Francoski podzemeljski trdnjavski pas Vsa francoska meja ob Nemčiji je izpremenjena ▼ i vidne in nepremagljive podzemske trdnjave 4— Pariz, 14. marca V luči novega položaja, nastalega z nemško kršitvijo versajske in lokarnske pogodbe, so dobile francoske obrambne utrdbe, zgrajene po svetovna vojni ob feancosko-nemški meji, ves svoj pomen. Utrdbe imajo sicer čisto obramben značaj, tehnično so pa izdelane na novi sodobni osiwvi, pri čemer se je upoštevalo novo orožje, kS bi ga Nemci pri morebitnem ponovnem napadu na Francijo utegnili rabiti. V utrjenem pasu, ki se razteza 600 km daleč ob meji z Nemčijo, se na površju samem ničesar ne opazi. Vse utrdbe «k> pod zemljo. Nad njimi obdelujejo kmetje zemljo, kakor so jo prej obdelovali Le tu pa tam opaziš jeklene sttrtpe. Vhod v podzemeljske utrdbe je dobro maskiren. Dobiš vtis, kakor da se spuščaš v velikanske podmornice. Dolga hodniki se raztezajo med debelimi betonskimi zidovi. Stopnice so zgrajene iz železa. Razen tega so m določenih krajih instalirana dvigala. Pod zemljo so urejen« tud5 spalne sobe za vojake in častnike, kuhinja in ambulanta, skladišče za orožje m druga skladišča itd. Dejansko so to prave vojašnice, le da so zgrajene "0 do 60 m pod zemljo. Izrabljena je vsaica ped zemlje. Kdorkoli bo v teh utrdbah, bo popolnoma na vernem. Tu se ne bo treba nikomur bati sovražnih granat. Prostora Je tudi zadosti za potrebno količino hrane m streliva. Se več, zgradb ao tudi posebne centrale sa elektriko in za razsvetljavo. Posebne naprave skrb« za vintekicijo in za proizvajanje kisika. Tudi za obrambo pred strupenimi plini )e poskro'jeno m bo r skladiščih zadosti stisnjenega znaka. Toda namen teh utrdb ni samo varnost francoske vojake, temveč tudi nadzorstvo nad mejo m obramba države. V tem pogledu bi se smelo reči, da je ta pas za sovražne dete neprehoden. Področje stolpov je tako tzra-čunano da ▼ tem pasu m kvadratnega metra zemlje, ki ne ba prišel pri obrambi rz teh stolpov pod križni ogenj. Da se odstranijo vse zaprek« za obram- na ogn^m bo, so posekali veeč gozdov in man jše hribe, tabo da ni osrarto prav terena, ki bi se mogel refiti ared ogr iz teh stolpov. Tudi obstreljevanj« Iz tem utrdbam do živega. Podzemeljska trd njove in*ajo štiri metre debel« zidove ts betona. Jeklena stripi, ki segajo b remije, so izdelani te tako debel« kemna, da jdh njta topovske krogle, pa čcpwrr bi Jfti več zadelo isto mesto, ne bi mojle prebiti. To so dokazati« poskušnje. Stolpi so opremljeni s puškama in strojnicami ■ štirimi cevmi, ka tvorijo zeAo učinkovito obrambno orodje, kesr morejo v dveh minutah izstrelftti po 600 strelov 3500 m daleč. Nekateri izmed stolpov ao opremljeni s posebnimi topovi za boj proti tankom. Računati se sme, da Nemci, vaaj kar se kopne vojske tiče, ne bi mogli priti čez t« pas globlje r francosko ozemlje. Toda pozabiti se n« sme, da so ta nora obrambna sredstva vsekako dala pobudo, da «S am drugi strani izmislijo tudi nova napadalna sredstva. Tu pride v prvi vrsti v poštov napad iz zraka. A ne samo to! Računat) je treba tudd s tem, da bi se Nemcem morda posrečilo iztočiti enega izmed teh obrambnih stolpov in tako ustvariti wzel v pasa ter tako prodreti na francoska t9a. Bati se je, da bi Nemci utegnila zjgracfrtS takšne oklopne tanke, da jim vse orožje teh obrambnih stolpov ne ba moglo biti bos. Več takih tankov bi moglo obkolita t« stolpe »n popolnoma omrtviti njihovo obrambno akcijo. Razume se, da so Francoza tod! s to možnostjo in da ao pripeavffl ustresa-joče ukrepe, toda o niib bi se izvedelo šele tedaj, kadar — česar nikakor ni ždetj — bi morali stopiti v akcijo. Francoza vsekako polagajo velike nade v t« moderne obrambne utrdbe, v prvi vrsti pa vendaa-1« žele, da jim nikoli ne bi bilo treba pod v takšan položaj. <±a bd se jih morali po-služiti. Težkoče v pokretu kmečke samci »iUlKV.M Poročali smo še, kako se je akcija za povišanje een ti vini, ki jo je v sosedni Hrvatski uvedla »Gospodarska sloga«, razširila tudi na Slovenijo in ponekod obrodila že lepe sadove. £e takoj v početku smo ta pokret kmečke samopomoči pozdravili. Izrazili pa smo željo, da se akcija vodi ne le složno, marveč tudi dobro premišljeno, ker stvar ni tako enostavna, kakor se marsikomu zdi na prvi pogled. Na kake težkoče lahko naleti in kako ima lahko tudi svoje senčne strani, nazorno kaše dopis, ki smo ga prejeli od uglednega kmečkega posestnika ▼ brežiškem srezo. Glasi se: »Ko so se zaradi kmečke samopomoči na zagrebških in drugih hrvatskih sejmih začele dvigati oene živini, je prišlo preko Sotle r brežiški srez vse polno prekupčevalcev, ki so skušali pri na« poceni nakupiti živino, da bi jo potem v Zagreba prodajali po višjih cenah. Da »e obvarujejo naši kmetovalci pred Škodo, ki bi jo utrpeli po prenagljeni prodaji, je pozval sreski kmetijski odbor r Brežicah občine in vse gospodarske organizacije r srezo, naj svare ljudi pred prenagljeno prodajo živine raznim meSetarjem. Ljudje so bili med tem že tudi poučeni o akciji hrvatskih kmetov. Pod tem doj-mom je bil v torek živinski sejem v Kapelah. Kapelski sejmi so od nekdaj znani kot dobro obiskani, tako po kupcih, kakor po blagu. Tudi sedanji sejem je bil po do-gonn živine nad vse velik. Mnogo lepe živine je bilo vmes, po večini zopet stara od nekdaj v teh krajih utrjena siva muri-oodolska pasma. Dogoo živine je bQ tem večji kar so s« ljudje nadejali, da bodo po dolgem času lahko enkrat zopet prodajan za boljše eene. Po sejmišču fe ob dohodih so bili razobe-šmri veliki plakati, ki so pozivali kmete k samopomoči in navajali eene, pod katerimi naj živine ne prodajajo. Kmetovalci so se teh cen tudi radi in složno držali Na žalost pa so zaželjene posledice izostale. Za tako ogromno ponudbo je bilo vse premalo kupcev. Na včasih tako glasnem sejmu je zavladalo pravo mrtvilo. Zlasti m bilo zunanjih ali oddaljenih kupoev, napram katerim bi prav za prav morala učinkovati samopomoč r določanju een. Bilo pa je precej domačih kmetovalcev, ki so pred meseci ali tedni zaradi pomanjkanja krme morali od prodati vrojo živino, pa bi sedaj ob prihodu pomladi radi nakupili doto. TI seveda s pozivi k povišanju eene niso bfli zadovoljni Ko so videli, da se prodajalci cen drže, niso kupovali, ali bolje rečeno, niti niso mogli kupovati, ker bi morali plačati skoro dvakratne zneske, kakršne so sami dobili za svojo prodano živino. Tako skoro ni bilo nobene kupčije. Razumljivo je, da se je ta to polotilo razočar ran je tudi kmetov, ki bo fivtno prignali na sejem In so jo morali zopet gnati domov, kjer nI kzme, kjer čaka rodbina m denar, da se bo lahko oblekla, kjer je preostala živina morda že zarobljena za davka ali obresti itd. Po večini so v svojem razočaranju obupovali nad možnostjo samopomoči, mnogi pa so se ceio hadovaJi, češ da bi bilo bolje, če bi tudi po nižjih eenah prodali, samo da bi pri Si do denarja. Malokoga se je dalo prepričati da še ni spregovorjena zadnja beseda. Govorili se, da se pa4 da morda tako zvišanje een doseči v bližini velikih mest ali na velikih sejmih, kjer prihajajo kupci iz inozemstva, težko pa je rešiti uganko, kako naj ae dosežejo višje cene na sejmih, kjer so kupci po pretežni večini domačini in Se med temi največ zopet kmetje. Pišem vam vse to. ker sem v vašem lista bral, kako je kmečki samopomočni pokret ponekod dosegel Že lepe uspehe. V Kapelah pa se je pokazalo, da samozavest kmeta ne zadostuje hi da tudi določitve cen na papirju ne zaležejo, ako ni nikogar, komur bi se dala živina prodati Jaz sam sem prepričan, čeprav sem bil tudi med oninu, ki svojih volov nisem mogel prodati, da je treba s tem prizadevanjem nadaljevati Vem pač, da se ne bodo dale uresničiti sanje, katere so nekateri imeli ko so slišali o tem kmečkem gibanju, tega tudi ae moram) zahtevati Vem pa tadl da si kmetje sami ne bomo mogli pomagati ake nas ne bo podprla država. Kmečko vprašanje je tako zapleteno in težko, da odgovorni činitelji ne smejo računati samo na take akcije, marveč morajo tudi sami storiti vse, da kmetu pomagajo v njegovih razmerah, ki so postale res obupna^ Tako naš dopia. 8ereda U bflo ___ iz tega sklepati da se pokret kmečke samopomoči za boljše eene živini sploh ne da izpeljati. Dopis le kaže, da je treba pokret povsod res dobro premisliti ter skrbno in enotno organizirati do vseh podrobnosti. Pa tudi potem bo še nujno potrebno močno sodelovanje državnih in ba-novinskih oblasti, ako naj res obrodi trajaš sadove. Kiti žrtev viharja Kopenhagen, 14. marca. AA. Na obetata Jutlandije so v petek ujeH 66 kitov. Nekateri so bili 6 m dolgi ln so tehtali 1000 kg. Nekaj kitov so ribifil ubili nekaj pe jih je poginilo. Tako bogatega lova ne pomnijo ie 150 let. Kite je najbrže na plit- vino viharno morje. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ___ Precej oblačno, zlasti v centralnih in vzhodnih krajih države. V Primorju boij vedro, deževno morda v gorskih krajih. I>unajska vremenska napoved na nede. Do: V južnih Alpah jasno, nekoliko topile, je, eeverozapadni vetrovi, t sapndnfli alp-alrih deželah menjajoče ee oMaffno m ja. 00 bo (hteiila »JUTRO« St 63 3 Nedelja, & BL 1936 Naši kraji in ljudje Od delavca do industrijca Medvode, 14. marca. Danes popoldne ob 15. so položili na pokopališču v Preski k večnemu počitku lesnega trgovca, gostilničarja in posestnika Ivana Bohinca, starejšega. Pokojnik, rodom i z Zapog, je učakal samo 69 let in je bil sirom Gorenjske znana osebnost, čislan posebno zaradi svoje marljivosti in prevdarnosti. Te vrline značaja so mu tudi pomagale, da se je povzpel od navadnega delavca do uglednega posestnika ter industrijalca. Pred drva in štiridesetimi leti si je l?ofcojrak kupil hišo v ESrodu pod iSmfedriiko-m. Odprl je gostilno in za-<3el trgovati z lesom. Trinajst let po-:E?©je se je pomaknil k cesti Kranj -Ljubljana in sezidal novo hišo z gospodarskimi poslopji v Svetjah pri Medvodah, kj-ar gospodari ta v°di go-jrtilničarsko obrt zdaj njegov sin FiMp. iLetos pred trinajstimi teti je Bohinc še enkrat dokaza! svojo tvorno salo s tem, dla je tik postaje v Medvodah po-stavSl novo poslopje, v katerem je zo-pet odprl gostilno, zraven pa tudfi žago na paro. N5hče, ki je poznal Boiriočevo krep-1Co p°stavo, ni pričakoval, da bo smrt pobrala tega čvrstega moža že pred 70. letom starosti. Zdaj ga ni več. Za njim žaluje druga žena, pet sinov in tri hčere. Tudfi mi jim izrekamo k nenadomestljivi izgubi iskreno sožalje. Sokolski dom v Sloveiijgradcii Slovenjgradec, 14. marca Ko je bilo teta 1919 ustanovljeno v Slovenj gradcu Sokoisko društvo, »o bili njegovi Slani navezani na tujo gostoljubnost in večkrat so prav bridko pogrešati 1 astnrh prostorov. S pripravami za gradnjo lastnega doma so zaceli ie leta 1920. Takrat je bilo sklenjeno, naj se gradi društveni doni, ki bi vzel pod svojo streho vsa slov-en jgraška nacionalna društva. Po daljšem razmotrivanju je bii ta sklep ovržen m leta 1926 je odfeor Sokola sklenil, da sri bo zgradil lasten sokolski dom. Takoj po tem sklepu je šel odbor z vso svojo prošnjo za prispevke nikjer naletel na gluha ušesa. Prispevali so vsi, ki nacionalno čutijo, in s ponosom smemo trditi, da je naš sokolski dom v pravem pomenu besede ljudski dom. Ni namreč stanu, ki ne bi bil po svojih močeh zanj prispeval. Prispevki so prihajali v gotovini, v lesu in drugem materialu, da je gradbeni odsek že pomladi 1929 lahko oddal delo stavbnemu podjetniku g. Alojziju Kališniku iz Celja. Kljub vsem prispevkom pa n: bilo mogoče dograditi doma naenkrat, marveč se je gradil postopoma, tako di bo popolnoma dograjen šele letošnjo pomlad. Žrtve članstva in prijateljev Sokola so bile ogromne, saj je društvo doslej že izplačalo okoli 600.000 Din, vendar pa še znaša dolg okoli 300.000 Din. S ponosom zre društvo na stavbo, sad dolgoletnega truda in požrtvovanja vsega članstva, a tudi požrtvovanja vseh nacionalnih ljud; Slovenj grade a in okolice. Veličastna stavba je v okras mesta in največji sokolski d ni ob meji proti Avstriji. Zavedajoč se pomena sokolskepa dr-->a za ves nacionalni živel j od Slovenjgradca tja do meje, je društvo sklenilo prositi 7a dovoljenje, da bi se sokolski dom imenoval po našem nepozabnem prvem Sokolu, kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Tej prošnji je bilo ugodeno, ugodno pa je rešena tudi druga prošnja, da prevzame pokroviteljstvo nad slavnostno otvoritvijo junija Nj. Vel. kralj Peter II Sokolsko. društvo je ponosno na ti dve visoki odlikovanji. Storilo bo vse, da bo otvoritev veličastne stavbe pravi praznik za vse Sokolstvo in da bo vredno najvišjega odlikovanja in najvišjega zaupanja v sokolsko delo ter v sokoisko zvestobo kralju in domovini. in s pričevanjem onih redkih podjetnikov, ki so moje reklamne osnutke upor-'ali, da sem vselej dosegel zaželeni uspeh, to je: neizbrisen sugestrvni vtis. Dokazala je to tudi blagajna, in ta aii oni podjetnik in trgovec se mi je še posebej zahvalil za dobro delo. Raj m inž. Horty (Juhan) md je nekoč pravil značilno zgodbico: Nekoč je videl podnevi mojo reklamno risbo, pa ga je ponoči prebudili spomin nanjo, da se je, zbudivši se, še na glas grobo tal. Dovolj močna sugestivna moč, ali ne? Kratka beseda o reklamni umetnosti Kakor po večini v vsem, capljamo do-zdaj tudi v reklamni umetnosti še večino ponižno in s pretiranim spoštovanjem za nemškimi vzori, in vzorcu Nemec ima težko kri, ljubi strogo resnost, sodidnost in skrajno dognanost, včasih raifirnkamost v tehnični izvedbi, sam vedno odvisen od tujih vzorcev in pobud, ki jfh . o svoji dsu- vnemo na delo. Kupil je najlepše stavbi-iS6e v mestu, narofrl je načrte, izmed ka-sberih je osvojil po rasnih posvetovanjih projekte arhitekta g. Ivana Ledla iz LjnA-Ifjane, ki je še! društva v vsakem oziru :sgfc>ctoo, požrtvovalno in nesebično na roko. Uvedena je bila živahna nabiralna akcija ki s hvaležnostjo ter zadoščenjem la-ihko ugotovimo, da nč. gradbeni odsek s Pomlad bo spet . . (Fotografija, lanska) sevnosti uporablja in izrablja ter svojemu pojmovanju prilagaja. Zato dostikrat opažamo, da Nemci in njiihovi nekritični posnemovalci ŽTtvujejo težke denarje za sicer estetsko brezhibno, v tehničnem pogledu včasih zelo rafinirano reklamo, ki pa ne dosetza prav vselej pravih, glavnih reklamnih učinkov in uspehov. Celo desetletje sem se v mladosti trudil, da bi našim ljudem dopovedal, da reklama nima namena prepričevati občinstvo o kvaliteti izdelkov (pridelkov'), niiti mu dajati estetske užitke, nego le, kolikor se da, ljudi zanimati, se v*5»roti z vso silo v njih sponrin, z eno besedo — suiger vrati. Lahko se pohvalim s svoiim dosedami-"— A»'om tmnccM Tako vidimo pri nas dan za dnem lepe, J čudovite v lepotnem ozrru vsega prizna- 1 nja, hvale ki slave vredne, zeio moderno, komplicirano in rafinirano izvedene ki zar-to drago plačane, a od tujih vplivov odvisne neizvirne neduhovite reklamne tiskovine, k- pa občinstva ne zomamijo doetfi alfi vsaj ne zadosti, ki še to te morda z« hip, a ne za trajno. Rek'omne table pač niso paradna, elitna razstava slikarske in tiskarske umetnosti, tudi ne revija raznih modnih strni j v likovni umetnosir, nego pač reklama v takem smislu ki s takim namenom ter pomenom, kakor sem to zgoraj očrta! Tako se neredko dogaja, da zelo enostavno narejen, a tudi estetsko aa-dovoljujoč in preprosto tiskan, pravilno pojmovan in premišljen plakat dosti krep-kejše učinkuje kakor zapletanje mučno pretuhtane slikovite delikatese. Francozr znajo združevati delikatnost, šarm in dovtipnost, a mojstri vseh mojstrov reklame so le Američani, to bo vsak rad priznal. Meni je ameriški način prirojen, a žal sem mlad izgubil celih 10 let, preden sem našel med našimi podjetnikr, ki so bili takisto »nemške« krvi, ljudi ki so moje pravo pojmovanje reklame odobrili. Večhna njih pa se je baila očitka, da bodo ljudje rekli, da se sami tz svojih izdelkov norca delajo! Pojmovanje se je sicer temeljito izboljšalo, poudarim pa še enkrat, da je oznr na lepoto sicer nei7X)gibno potreben, da p« lepotne vrline niso edino zveličavne, odločujoče in da same brez drugih potrebnih kvartet, predvsem brez izvirnosti ideje v vsebini in formi ne zadostujejo, posebno če je reklama tudi v forma'nem omvu neizvirna, šablontska. po turih šolskih, modnih, milijonkTat premlet;h vzorih prirejena, vseskozi povsod enosmerna in ono-lična. Malio številce svojih vzorcev, trenutno še dosegljivih, sem predložil pt. interesentom na vpogled v i greznici kavarne »Zvezde«. Hinko Smrekar Spomin na požrfvovanje naših vojnih dobrovoljcev Ob 20 letnici tragedije v Dobrudži Pred 30 leti Be je v našem narodnem življenju obistinila nada, da tudi iz grobov in smrti klije novo, močno življenje. Najboljše sile našega zatiranega naroda so vstale ter se združile v pokretu vojnih dobrovoljcev. Ustanovljena je bila I. srbska dobrovoljska divizija v Odesi, vse njene borce pa je združila ideja svobodne jugo-slovenske uedinjene države, na kateri takrat niao mogli več misliti niti najvnetej-8i slovanofilL V jeseni 1915 je legla strašna mora na srca vseh Slovanov pod tujim jarmom. Ves optimizem je bil na tleh kakor Srbija, ki je bila od sovražne premo® obkoljena od vseh strani in je imela iz ognja edini izhod preko albanskih gora. Vero v bodočnost slovanstva so jemali Se drugi nesrečni dogodki. Centralne sile so imele velike uspehe, zavezniki pa hude težave na vseh frontah. V tej tragični dobi pa se je spet obistinilo, da Ju-goslovenom tudi smrt teše zibelke novega življenja. Ustanovitev prve divizije jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev je bfl začetek svetle epopeje junaštva in požrtvovanja. 0 temeljih divizije jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev je »Jutro« že obširno poročalo v zadetku leta. Ti temelji so bili položeni še v času, ko med Rusijo in Srbijo ni bilo nobenih zvez. Zveze so bile urejene šele januarja 1916. ko se je srbska vlada nastanila na Krfu. V Odesi je bil tedaj že prvi kader jugoslovenskih dobrovoljcev, ki je štel 7 oficirjev in 249 vojakov. V začetku leta 1916 je ta kader narasel na 11 oficirjev in 560 podoficirjev in vojakov. V kratkem času pa se je zbralo okrog 40.000 borcev. Zastopani so bili vsi slovanski narodi. Mnogi dobrovoljci so vodili dolge mesece in cek) leta žilavo borbo, da so prišli v legijo, ker so bili ovirani od nemških špijonov, ki jih je bilo mnogo v Rusiji celo na najvažnejših mestih, ter od drugih zaprek, izvirajočih iz izdajstva, sabotaže in tudi iz naivnosti zaveznikov. Večji razmah je zavzel dobrovoljski po- kret, ko je bil v Londonu ustanovljen ju-gosloveoski odbor. Srbski poslanik v Pe-trogradu Spalajkovič je v sporazumu s srbsko vlado na Krfu 6. januarja 1916 predložil ruski vrhovni vojni komandi predloge o zbiranju vojnih ujetnikov Ju-goslovenov in rusko vrhovno poveljstvo je 11. januarja 1916 večino teh predlogov sprejelo. Ta dan je bil rojstni dan prve naše dobrovoljske divizije. Srbska vlada na Krfu je določila za poveljnika dobrovoljske divizije polkovnika Stevana Hadžiča ter poslala z njim v Odeso tudi oficirje za štab divizije. Od 3. marca od 14. aprila 1916 je poveljnik Hadžič g svojih štabom potoval v Odeso. Tam je našel že lepo število iz raznih taborišč zbranih dobrovoljcev. Oficirjev je bilo 262 — po narodnosti 120 Srbov, 90 Hrvatov, 40 Slovencev, 9 Cehov in 3 Rusi. Do sredi junija 1916 je bila divizija formirana in 18. junija 1916 je slovesno prevzela zastave, ki jih je delega-eija prinesla s Krfa. Nj. Vel. kralj Peter L je k tej slavnosti poslal s Krfa brzojavko, v kateri so bile tudi naslednje pomembne besede: V slavnih zastavah, ki so jih naši dični vojaki tako visoko dvigali s svojo krvjo, imajo čete dobrovoljske divizije sveto znamenje, pod katerim se bodo borile za svobodo svojega plemena, moja stalna pozornost pa jih bo spremljala na potu, na katerega so se tako srčno podali. Ta pot je bila kmalu prepojena s krvjo jugoslovenskih junakov. Bolgarija je 2. avgusta 1916 napovedala vojno Rumuniji in njena vojska je prestopila mejo Dobradže, Bolgari so v kratkem ujeli 28.000 Rumunov in nastalo praznino na fronti je moral zamašiti 45. rusko-srbski korpus iz Medžidi-je. Nekajkrat so dobrovoljci odbili bolgarske napde, z največjimi žrtva/mi pa &o plačali zavzetje Dobriča. Strašne borbe so se vršile tudi 5., 6. in 8. septembra pri Ko-kardži in Ali Beju, kjer je divizija v treh dneh izgubila 120 oficirjev in 3970 vojakov. Tam je dobil strel skozi oči sedanji predsednik Zveze vojnih dobrovoljcev, ta- Od enajstih zvečer — — de šestih zjutraf Spredaj na podijumu tri pevačice. j Dve dopetni obleki iz kričeče rdeče j svile, tretja nežno rožasta. Ta, ki stoji in poje, še nima šestnajst let. Dvo* je veselih oči, bela roka, ki dviga daj* re. Oster sopran. — Piši mi, mati—i—i! — — Jaz... jaz... saj me poznaš, ne — gospodična, na vaše zdravje! — Pijan obraz se naslanja na grudi nas takarice. Skuštrani lasje, kalne oči. Zadaj diskretno sedita oče in hčer* ka. Dvoje poševnih oči, dve ostri gu* bi po celem licu. Dve grenki potezi v kotu ust. Svetlo siva suknja in prav take hlače, ki se jim poznat da so že dolgo edina »boljša« obleka. Roke tn de, žuljave, leže na mizi. Hčerka — dve debeli ustnici, dve zarezi v kotih ust — vse kakor pri očetu. Obleka iz navadnega barhenta, na svetlih, glad* ko počesanih laseh temno modra bes retka. Včasih se pogledata in se drug dnu gemu hvaležno nasmehneta. Pred nji* ma na mizi dve čaši sodavice. V zadnji loži sedita dva gospoda. Tam so vrata odprta na stranski hodi nik. Po hodniku hodijo »one« in po* licaj. Pohotni obrazi, brezizrazni po* gledi, plašči srednje kakovosti. Vč» sih pride katera v lokal, pogleda po mizah, prisede k temu ali onemu, iz* pregovori dve, tri besede. Kmalu za njo se dvigne ta ali oni in odide skozi vrata na hodnik. — Ne pla—či—i mi—i—i... poje dajre in oster sopran na podiju. V ložo za vratmi je prisedel tretji. Hčerka se je ozrla v očeta, oče se ji je komaj vidne nasmehnil. Brez šuma je vstala in prisedla k tretjemu v ložo. Tretji ji daje čašo. Oče gleda svoje roke. Včasih vztre-petaio mišice n jegovega obraza Zapre oči in grenki zarezi v kotih ust se po--globita. Potem nogleda proti tej ali oni mizi. Včasih se ozre s pritajeno skrbjo proti loži za vratmi. Tudi hčer* ka ga išče z očmi, na njenih licih ie smehljaj, ki pravi: — Vse je dobro, oče. — Drug drugemu pošiljata hvaležen pogled. Za očetovskim hrbtom sede dobro oblečeni meščan je. Dvoje oči, topečih se sreče, je zapičenih v soseda. Ta dviga čašo, vpije. Usta razteguje v po* hoten smeh, roka ravno tako pohotno išče roko soseda, c.ovek je oblečen v lepo sivo obleko, nežne, skoraj žen* ske roke, hrepeneč pogled, uprt v so* seda, — tipičen obraz nepravega mo* škega. Šepečeta, nasmihata se, vstaja* ta. Prinesli so jima plašče. Hčerka sedi spet pri očetu. Pripove* duje mu. Oče jo hvaležno gleda. Ne* to molčita; stisnjena drug k drugemu. Ko ie prisedel v ložo za vratmi peti, hčerka ravno tako neslišno vstane in gre proti loži. Od vrat ji nekdo na* migu je s prstom. Smukne skozi pol odprta vrata. Dve, tri minute. — Že je nazaj, njen pogled se sreča z oče* tovim, prikima in prisede k petemu. Naslanja se na njegovo ramo in jem* Ije čašo. Po polnoči se lokal polni. Dva go* spoda naročata pesem. — Mene glej, mala, meni se smeh* lji j! — prosi nekdo iz prve lože. — Ne smem, — moram gledati tt* stega, ki naroči pesem — razlaga šest* najstletna pevačica. — Ti... ti si me preverit! — vpije »ona« nad pristojno oblečenim tujcem in ga hoče udariti. — Kaj boš!... jo odriva ta. »Ona« mu pokaže jezik, sune ga s palcem v glavo in odide na hodnik. — Na. hudič! — Sredi lokala se pobira visok fant. Kri mu teče iz ust. V rokah se mu zasveti nož ... Stražnik. Skozi široko odnrta vrata letita dva na cesto. Po lokalu se vleče dim cigaret. Pe* vačica hodi s krožnikom od mize do mize Nekdo je vrgel vanj desetdinar* ski novec. — Gospodična, kako ste lepi! — Nekdo v prvi loži plačuje račun. Ti* soč in nekaj dinarjev. — Ah, mala, ti moraš biti moja... »Ona« gre mimo in kaže jezik. Med mizami se preriva oče. Z očmi nemirno išče od mize do mize. Tam v kotu jo je uzrl. Njene roke so nod mizo. v rokah tolstega človeka. Oče* tov in hčerin pogled sta se srečata. — Dobro? — s skrb k) svraSuie nie* gov. Vaša koža rabi podlago za puder EIIDA KREMA IDEAL kratni podporočnik Lujo Lovrič, ki si je na čudežen način rešil golo življenje, a je ostal slep. V pretresljivi knjigi »Solzna jesen« je opisal strašne borbe. Hrabrost dobrovoljcev nI poznala meja, toda v važnem trenotku. ko bi bili lahko prebili bolgarsko fronto, je ostala divizija popolnoma osamljena. V noči 11. oktobra 1916 so se ruske in romunske čete umaknile brez vsakega obvestila, sovražnik pa je obkolil na levo krilo divizije ter jo napadel naravnost v bok. Divizija pa se je z nadčloveško silo in seveda z velikimi žrtvami pretolkla skoz jekleni obroč. V treh velikih bitkah je izgubila skoraj polovico borcev. Hude izgube so imeli tudi Bolgari Ena sama dobrovoljska divizija je premagala celo bolgarsko armado in bog-zna. kakšen izid bi imele borbe na solunski fronti, če bi stala tam popolna tretja bolgarska armada, ki so jo na& dobrovoljci v Dobrudži premagali V strašnih borbah so sodelovali tudi številni Slovenci Slovenski rod je tudi razsipal svoje žive sfle za našo svobodo. Premnogi slovenski fantje spijo v Dobrudli svoje večno spanje, objeti z vojnimi tovariši Si bi, Hrvati, Cehi in Rusi. Te žrtve §o dale i ogum našim voditeljem, ko »o v najskem parlamentu skupno v Cehi zahtevali narodno svobodo, ter slovenskim materam in ženam, ki so podpisovale majsko deklaracijo. Zveza naših vojnih dobrovoljcev bo letos dostojno počastila spomin junakov prve dobrovoljske divizije ob 20-letnici njene ustanovitve. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev Jugoslavije v Ljubljani pa bo kot uvod k svečanostim priredila 17. t. m. ob 20. v veliki dvorani »Zvezde* spominsko akademijo, h kateri imajo prost vstop vsi brez razlike. Važna je ta prireditev in važni so vsi spomini na dobrovoljsko epopejo, zakaj . dobrovoljski pokret je ogledalo za vse, ki jkn primanjkuje v težkem življenju ljubezni navdušenja in nade. Ce bi bilo več tistega živega dobrovoljskega ognja kakor pred 20 leti. bi bilo drugače in bolje. V ogledalu dobrovoljskega pokre-ta bi moiali vsi spoznati veliko resnfcsoc čhn vrednejši si svoboda, tem več pravice imaš do nje! Zahvala Ob priliki moje 80-letniee ml je dobrosrčnost kulturno prebujenih slojev naroda izkazala toliko pozornega priznanja, da mi ni možno na doSie obilne, mile mj čestitko odzvati se vsaki posebej. Bodi mi torej dovoljeno, da izrekam na tem mestu — pa prav kakor iz oči v oči — svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so moj veliki življenjski praznik proslavili toli toplo in prisrčno- M jih častna mi naklonjenost izpričuje, da je stremljenje mojega delovnega dne obrodilo obilne plodove. Ta dobrodejna zavest bodi svetla zarja življenjskemu večeru, ki mi jo sedaj napočil. Novo mesto. 12. marca 1936. Ferd. Seidl. — Dobro, oče — hvaležno odvrača njen. — Cr—ven —fe—sič —ma—o—mo Za veliko mizo kvant a jo pijani gfo* sovi. Delavske srajce, šahi obrazi, * očeh skrb. Dolg, koščen moški prodaja Šopke. Postavi se k mizi, podrži košarico pro* ti gostom in čaka. Včasih se sploh ne zmenijo zanj. Včasih mu zamahnejo z roko — ni treba, a niti ne dvignejo pogleda do koščenega lica, do žeiost* nih oči. Vso noč ponujajo od mize do mize — vijolice, nageljčke, ljubezen, telesa. Najbolj povprašujejo po telesih, teh se največ proda. Bela rok pevačice dviga dajre: — Cr—ven —fe—sič, ma—mi—ce Nedelja, Ul m. W» Važne določbe novega finančnega zakona Včeraj smo objavila one določbe novega laikoma, ki se nanašajo na davke, takse in trošarine. Cela vrsta potom amandma-nov vstavljenrth določb pa obravnava zadeve socialno politične zakonodaje V glavnem gre za pooblastila, ki se dajejo ministru za socvakio politiko in narodno zdravje. da uredi razne zadeve z uredbami, ki bodo imele zakonsko moč. Najvažnejše so naslednje določbe: Na področju socialne politike in zdravstva Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da izda z odobre. njem ministrskega sveta uredbo o načinu določevanja minimalnih mezd v zvezi z obveznim sklepanjem kolektivnih pogodb. Z uredbo naj se določijo tudi denarne kazni od 100 do 10 000 Din za kršitve Sklenjenih pogodb. Denarne kazni se bodo stekale v j. fonde za nadzorstvo nad izvrše. vanjem določil te uredbe«, ki se bodo osndvali pri banskih upravah in ki jih bodo upravljali bani po odobren ju mini. »tra za socialno politiko. Minister se pooblašča, da z uredbo dolo. či oMiko in način izdajanja legitimacij za delavce ln nameščence, predpiše obvezno uporabo teh legitimacij ter tudi kazni od 60 do 500 Din za kršitev določil te uredbe. Minister se pooblašča, da izda uredbo o ureditvi razmerja med novinarji in lastni. Id listov in o zavarovanju novinarjev za primer starosti in onemoglosti Minister se pooblašča, da more, ako smatra, da gospodarske prilike to dopu. stijo, razširiti na vso državo penzijsko zavarovanje nameščencev po določilih pre. čiščenega teksta zakona o Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani Zavarovanje lahko obvezno razširi bodisi na vse, bodisi na posamezne gospodarske pa. noge, odnosno na skupine nameščencev. V to svrho more izdati predpise o ustanovitvi, organizaciji in medsebojnem odno. su novih samostojnih nosilcev penzijskega zavarovanja nameščencev in o njihovem razmerju do Pokojninskega zavoda v Ljubljani, kateremu se sme poveriti izved. ba potrebnih priprav za osnovanje novih nosilcev penzijskega zavarovanja Minister je dalje pooblaščen, da uvede zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po zakonu o zavarovanju delavcev bodisi za vse ali samo za posamezne gospodarske stroke; v zvezi s tem je pooblaščen, da izda predpise o medsebojnih odnošajih med tem in penzijskim zavarovanjem nameščencev in rudarjev. (Vezanje delavskega zavarovanja z nameščenskim zavarovanjem more postati nevarno za Pokojninski zavod v Ljubljani, ker ni dvoma, da bo imel pri ureditvi tega razmerja večji vpliv SUZOR kakor Pokojninski zavod v Ljubljani) Fosebno važno pa je, da sme minister za socialno politiko in narodno zdravje z uredbo: 1) določiti teritorialno razmejitev med obstoječimi privatno društvenimi bolniškimi blagajnami in 2) uvesti pri Središnjemu uradu za zavarovanje delavcev (Suzor) in njegovih krajevnih organih prostovoljno dopolnilno zavarovanje za višje dajatve. (Višje zavarovanje je vršilo doslej v dravski banovini Trgovsko bolniško in podporno društvo v polno zado-voljnost nameščenstva. Obstoj tega društva bo ogrožen, če se bo višje zavarovanje izvajalo tudi pri OUZD. Trgovsko-bolniško in pod- porno društvo bo s tem izgubilo svoj delokrog in postalo brezpredmetno). S finančnim zakonom se je izpremenilo deloma določilo točke 2. 1. odst. § 11 zakona o zavarovanju delavcev, ki predvi. deva regresna plačila delodajalcev v primeri netočne ali neresnične prijave. Z izpremembo se je deloma omilila rigoroz-nost dosedanjih zakonskih določil. Ukine se letna subvencija po § 136 zakona o zavarovanju delavcev, ki bi jo morala dati država delavskemu zavarovanju. Te subvencije država že tudi doslej ni plačevala.) Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani se priključi kot oddelek splošni državni bolnici v Ljubljani: Njen proračun se vstavi kot sestavni del proračuna splošne državne bolnice v Ljubljani. Za uradništvo 3136 Ce6o otroci ie veda.... če pere mamica s Schichtovim Radionom, ji gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kajti Schichtov Radion opere brez truda perilo veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo do belo kakor sneg. Schichtov RA Novi finančni zakon na sp ošno pooblašča ministrski svet. da izdaja uredbe z zakonsko močjo v svrho zmanjšanja državnih ;zdatkov in v svrho ustvaritve trajnih pogojev za sistematično in racionalno šted-njo v državnem in samoupravnem gospodarstvu Z uredbami naj se določijo trajne osnove za državne in samoupravne izdatke. Ministrski svet se dalje pooblašča, da izvrši revizčjo posebnih dodatkov honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov. ki jih prejemajo državni uslužbenci po sedaj veljavnih posebnih predpisih poleg svojih rednih prejemkov. Ti postranski dohodki ne smejo v nobenem primeru presegati polovice rednih prejemkov. Posebno pooblastilo se nanaša na sistematizacijo službenih mest v državni upravi. Izvršen bo pregled vsega osobja in proučen obseg poslov posameznih državnih uradov. Uradi, ki se bodo izkazali za nepotrebne, bodo ukinjeni, drugi pa združeni, ako se bo pokazalo, da bi bilo to bolj ekonomično. V proračunskem letu 1936/37 se v državni službi ne smejo nameščati zvaničniki in sluge. Vsa izpraznjena mesta se bodo oddajala le dne\mičarjem. Ako je državni svet razveljavil kako odločbo glede službenega razmerja, mora prizadeti uslužbenec vrniti državni blagajni prejemke, ki jih je dobil na osnovi razveljavljenega odloka. Referent5, ki so take odločbe pripravili za podpis, odgovarjajo državni blagajni za Škodo, ako se prejemki ne dado izterjati od prizadetega uslužbenca. Po § 94 zakona o uradnikih se ugotavljajo terjatve države proti državnim uslužbencem, izhajajoče iz državnega službenega razmerja, v kob-kor to ne spada v pristojnost Glavne kontrole, po administrativnem potu (ne po sodnem). Za take terjatve se sme zaruibiti do 50% aktivnih, oziroma do 30% pokojninskih prejemkov. Z novim finančnim zakonom se razširja ta določba tudi na pogodbene in honorarne uslužbence ter na dnevnščarje in delavce v državni Službi. Po § 136 uradniškega zakona se pri upokojencih osnova za vplačevanje v rodbinski pokojninski fond računa od zadnjih aktivnih prejemkov, po katerih jim je odmerjena pokojnina Po novem finančnem zakonu tvorijo osnovo plačevanja poslednji aktivni prejemki, po katerih je sedanji vpokojenec vplačeval v ta sklad na dan upokojitve. Vdovam aili hčeram umrlega upokojenca se v primeru omožitve izplača odpravnina v znesku dveletnih pokojninskih prejemkov namesto triletnih, kakor je to bilo doslej po § 151 zakona o uradnikih. Liubljansko občinsko gospodarstvo Član prejšnjega ljubljanskega mestnega sveta nam piše: Ko presojamo delo bivše občinske uprave, ne smemo pozabiti, v kako težkih situacijah se je nahajala. Vprvem početku se je morala boriti še s stanovanjsko bedo, potem je prišla denarna kriza, nazadnje zlom vsega našega gospodarstva in kot njegova posledica brezposelnost. Denarno stanje občine je bilo po komisariatu 1. 1927 popolnoma neurejeno: nameravano KINO SLOGA, teh 27'30 Veleriapeti prizori, kako se bori onemogla kopalka z morskim psom! Vsi gledalci se tresejo od strahu ! Piim /,a '»udi i močnimi živri ! ! Ob 15., 17., 19. in 21. uri premiera Ufinega filma napete vsebine in velikih senzacij »Zadnji štirje iz St. Cruza« SUŽNJI POHLEPA ZA DENARJEM V gL vlogi znameniti Rus VAL. EVKIŠINOV MATINEJA: Premiera najnapetej-šega filma iz prerij divjega zapada. V gi. vi. Ken Maynard NEUKROTLJIVI KONJ Enotna cena 4.50 Din — — Prvič v Ljubljani — — Divje in izredno zanimivo!--Danes ob 10.30 dop. Vesela burka, pri kateri se SMEJE VSA LJUBLJANA ! Ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 MATINEJA ob 10.30 dop. Jan Kiepura- "" N® k9tlČni pOStajf PESEM Z NEBA Panl Horbiger, Marija Andergast, Hans Moser. Najnovejši Foxov zvočni tednik ! Norčevanje iz naših koroških rojakov O priliki poseta ikanceiarja Schu-schnigga v slovenskem delu Koroške so oeloevala 17.244 Din. Občina bo takoj obnovila pogajanja z OUZD zaradi gradbe novega uradnega in zdravstvenega poslopja OUZD ter bo dala stavbišče poleg bodočega Delavskega azila na Vrazovem trgu brezplačno na razpolago. Rešena je bila še cela vrsta drobnih zadev. Trgovcu Karlu Ferjanu se odobri od 1. aprila dalje mesečna podpora po 500 Din. vdovi po trgovcu Joslpini Srimzovi pa po 360 Din iz meščanskega oskrbovalnega sklada. Mestno poslavarstvo bo stopilo z ostalimi avtonomnimi mestni dravske banovine v stik glede izvedbe starostnega zavarovanja delavstva. — V tajni -;eji je bil zdravnik dr. Ivan Podpečan na-neščen kot mestni zdravstveni referent in vodja oddelka za zdravstvo in socialno skrbstvo. Venčeslav Lang pa kot gradbeni •'hnik. PpM sodiščem preklicani očitki nasproti Mariborskemu tednu Maribor, 14. marca Danes se je vršila pred sreskim sodiščem v Mariboru razprava o tožbi, ki 90 jo vložili člani načelstva Mariborskega tedna r. s. 1 a s- gg. dr, Lipotd Franjo, Goloub fts- dolf, Loos Jo6ip, (jriiiy Auonz, senator dr. Ploj Miroslav, Koglič Dragotin in Secec Josip pnoti g. KDruštva Slovencev v Beogradu« priredi v sototo 21. t.m, akademijo v dvorani »Privrednika« (vhod poleg hotela >Excelsior)). Pri izvajanju programa bodo sodelovali: operna pevka Anita Mezetova, vokalni oktet akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom g. Marolta, slovenski beograjski godalni kvartet (gg. Perušek. Udovič. Rozman in Savinšek) in akademiki- Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. * Diplomiran je bil na kmelijsko-gozdar-ski fakulteti zagrebške univerze za inže-njerja agronomije g. Mirko Golob iz Novega mesta. Čestitamo! * Iz »Službenega lista«. >Službeni list fcr. banske uprave dravske banovine« št 22 z dne 14. t m. objavlja ukaz o sprejemu ostavke vlade in imenovanju nove vlade, uredbo o taksi, pobrann v korist državnih in banovinskib gledališč in o območju teh gledališč, dostavek v uredbi o izvajarafu javnih del, izpremembo člena 7 deviznega pravilnika, objavo o ustanovitvi nove katastrske uprave v Kamniku in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za leto 1936/37 J32 vrst vonjev KOLI^NKE VODE 7« šifra sama Om 12'— Drngerija KA\t IVAX. Nebotičnik tel št. 35-20 * Smrt zaslužnega narodnega delavca. V Skop!ju je umrl pravni refprent Državne hipotekarne banke Vojislav Mihailovič. Doma iz Giljana se je posveti! vojaškemu poklicu ter dovršil v Beogradu vojno akademijo kot gojenec 46. letnika. Med svetovno j vojno se je hrabro boril kot aktivni oficir. Po vojni ie zapustil vojaško službo, položil maluro ter dovršil pravne študije. Kot sodnik je služboval v Kijevu, od koder je dopisoval več let »Politiki , pred 4 leti pa je dobil službo pravnega referenta podružnice hipotekarne banke v Skoplju. Na področju raznih nacionalnih organizacij m je pridobil s svojo iniciativnostjo in {>ožrtvo-valnostjo velike zasluge za napredek srbskega juga. * Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani ho v ponedeljek 31 marca ob 18. v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazina II. nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: 1) Poročilo odbora. 2) Računski zaključek za Ie!o 1935. in poročilo nadzorstva. 3) Proračun za leto 193<5. in določitev članarine za leto 1937. 4) Določitev književnega proerama za leto 1937. 5) Slučajnosti. * Letošnja glavna skupščina Slovenskega lor>kega društva, odnosno ustanovni zlor Zveze lovskih društev v dravski banovini s sporedom po § 20 društvenih, odnosno § 18. zvezinih pravil, bo v nedeljo 29. t. m-dopoldne ob 10 v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani Odbor. * Občni zbor »UNION« hotelske in stav-binske d.d. v Ljubljani se ho vršil 26. t-m. ob 17. v srebrni dvorani Grand hotela Unio-na v Ljubljani. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 20. t.m. v pisarni hotela Uniona Oglejte si kolesa pri znani TVRDKI IVAN J A X IN SIN Ljubljana — Gosposvetska cesta 2. Cena od 859 Din naprej * Enodnevni vrtnarski tečaj priredi ba-novinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu v torek 17. t. m. Pouk bo teoretičen in praktičen in l>o od 8. do 12. in od 14. do 17. * V posmrtnem oznanil u g. Franca Reitza 12. t. m. se je pri sestavi oznanila vrinila pomota pri rodbinskem imenu, ki se je glasilo Raitz, kar je napačno. * Največja tovarna avtomobilov v Angliji je tvrdka Morris, katera izdeluje poleg velikih 6 cilinderskih avtomobilov, največ manjše 4 cilinderske vozove, ki so jako prostorni in. kar je glavno, jako ekonomični. ker porabijo na 100 km samo 7 litrov bencina. Izdelava teh vozov je prvovrstna iz priznano najboljšega materiala, zato so ti avtomobili jako trpežni in so pri nas že precej vpeljani ter so vsi lastniki teh vozov e njimi v vsakem oziru prav zadovoljni * Društvo za zračni promet »Aeroput« izplačuje 4 odstotne dividende na kupon štev. 8 za leto 1935 od 16. t. m- dalje. LEPE SPOMENIKE po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo KUNO V AR FRAN JO, LJUBLJANA Zahtevajte album! * Delo kasacijskega sodišča. Lani je prejelo kasacijsko sodišče v Beogradu 1811 revizij. 45 pritožb, 21 zahtev za zaščito zakona in 2 zahtevi za odškodnino. Nerešenih je ostalo samo 63 revizij, ena pritožba in 2 zahtevi za zaščito zakona. Ugodno rešenih je bilo 646 revizij. 8 pritožb, 18 zahtev, po zaščiti zakona in 2 zahtevi za odškodnino. Zaradi vsega tega je bilo 140 javnih razprav. * Ustanovni občni zbor pomočniškega zbora v Brežicah. Trgovski pomočniki vsega brežiškega sreza so se zbrali v nedeljo 8. t. m. v velikem številu v dvorani gostilne Grobušek v Brežicah, kjer se je vršil ustanovni občni zbor Pomočniškega odbora združenja trgovcev za srez Brežice! Občnemu zboru so prisostvovali tudi načelnik Združenja trgovcev g. Vidmar Ivan. sreski tajnik g. Smerdu in tajnik Zveze pomočniških zborov g. Kravos iz Ljubljane. Občni zbor je otvoril in vodil g. Ivan Poteko. ki je pozdravil navzočne in izrekel zadovoljstvo, da se je občnega zbora udeležilo tako veliko število trgovskih pomočnikov. Za njim je poročal obširneje o nalogah in ciljih pomočniških zborov tajnik Zveze g. Kravos. Načelnik Združenja trgovcev g. Vidmar je izrazil svoje zadovoljstvo nad veliko zavednostjo pomočnikov in želel obč- nemu zboru veliko uspeha. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik Ivan Poteko, odborniki. Bogomir Novak, Fani-ka Čede. Henrik Ferenčak, Kari Tišler, vsi iz Brežic, Štefan Dolenc iz Sevnice, Leon Mlinar iz Dobove in Jože Kukovčič iz Rajhenburga, namestnika Franc Požun in Jože Znidaršič. preglednika računov Franc Venišnik in Robert Jungling. Občni zbor v Brežicah je pokazal, da je treba začeto delo nadaljevati. Zveza pomočniških zborov poziva trgovske pomočnike vseh onih krajev. kjer še ne obstoja pomočniški zbor. da se javijo Zvezi. Naslov Zveze je: Zveza pomočniških zborov trgovskih združenj. Ljubljana, Delavska zbornica. * Plečnikov načrt za novo zagrebško cerkev. Na praznik 25. t. m. bodo frančiškani v Zagrebu blagoslovili temelje svoje cerkve, ki bo zgrajena po načrtu arhitekta prof. Plečnika Zasrrebški dnevniki so objavili sli-ko tega načrta. Nova cerkev bo stala v Zvo-nimirovi ulici v vzhodnem delu mesta in bo p*1 velikosti druga v Zagrebu. » Devetdesetletnico dobrodelnega dela je praznovalo v nedeljo v Zagrebu društvo ■človečanstvo« To je najstarejše zagrebško dobrodelno društvo ki ni nikdar prekinilo svojega delovanja Na jubilejnem občnem zboru so iz arhivov društva odborniki obujali zelo zanimive spomine Ustanovitelj društva je bil zagrebški trgovec Epstein, ki je bil leta 1846.. ko je snoval društvo, še zelo bogat človek Okrog sebe je zbral velik kros dobrosrčnih ljudi ki so ae brigali za mestne reveže in revno deco. Največ je prispeval v dobrodelne svrhe sam ustanovitelj Epstein ki je že do leta 1959 vse svoje premoženje porazdelil in je ostal brez sredstev, fstega leta se je vrgel pod vlak. ko je potoval na Dunaj. Ko je cesar Franc Jožef leta 1869 nrvič obiskal Zagreb, je podari) društvu 10^ goldinarjev Cesarjevo da-režljivost je s fino gesto pokazal v pravi luči kardinal Mihanovič. ki je daroval 1000 goldinarjev. Svojo ljudsko kuhinjo za reveže. ki je bila prva v Zagrebu, je društvo ustanovilo že leta 1875. Društvo ni nikdar prenehalo s svojim dobrodelnim delovanjem in nikdar ni imelo upravnih stroškov, ker so vsi odborniki sami vse prispevali. Pomnite! V soboto 21. marca je pri-četek pomladi, še Istega dne je ob [j pol 21. uri v Kazini otvoritev »Velike pomladanske Modne revije«, * Poklicna organizacija muslimanske duhovščine. Predstavniki muslimanskega du-hovništva (ilmije) so že dolgo pripravljali ustanovitev enotne stanovske organizacije s sedežem v Sarajevu. Akcijski odbor je izdelal pravila, ki so bila soglasno sprejeta na ustanovnem občnem zboru v Sarajevu. Novo združenje i o delovalo pod imenom El-Hidaje in se bo poleg stanovskih interesov brigalo tudi za vzgojo muslimanske mladine. * Beda šolske mladine v Beogradu. Uči-teljstvo Beograda-Zemuna in Pančeva je na občnem zboru svoje sekcije JUU med drugim zahtevalo, naj se pri osnovnih šolah osnujejo šolske kuhinje in zavetišča za revno mladino. V vsakem šolskem okolišu pa naj se ustanovi tudi po eno dnevno zavetišče za revno deco, ki še ni dorasla za šolo. * Nova planinska postojanka v Bosni. Sarajevsko planinsko društvo »Prijatelj priro-de« bo letos zgradilo svoj dom na Crije-poljskem blizu Sarajeva. To planinsko zavetišče bo eno največjih turističnih ustanov v Bosni in Hercegovini. Urejenih bo v njem 16 sob za prenočevanje in še nekaj lepih sob za zbirališče planincev. Načrte za ta planinski dom je izdelal zagrebški arhitekt Krekič. ki je napravil tudi načrt planinskega zavetišča na Sljemenu. * Kulukarji so našli zaklad. Na banovin-?ki cesti pri Karloveu delajo okoličani ku-luk. Trdega dela sorasle lične vile z vrtnimi nasadi. Občina seveda tudi ne ureja ulic ter čaka na načrte. Je pač tako. če se delajo načrti brez denarja. * Vstopnice za olimpijado v Berlinu. Kdor želi dobiti še kako mesto v stadionu in v drugih prostorih za olimpijske igre in tekme v Berlinu avgusta 1936, naj si takoj preskrbi in rezervira vstopnico pri »Putniku« v Ljubljani, kajti boljša mesta so že vsa razprodana ZADOVOLJNI BOSTE ! ! ! Če kupite BURGIT OBLIŽ za odstranitev kurjih očes, Din 4.—, dvojni Din 7.— za trdo kožo na podplatih Din 5.— Od leta 1908. zakonito zaščiten. • Italijanski ribiči lovijo v nagih vodah. Naši ribiči apelirajo na oblastva. da bi prisilila italijanske ribiče k upoštevanju konvencij o ribolovu Italijanov v naših vodah. Italijanski ribiči imajo na motornih čolnih tako dobre motorje, da lahko razvijajo brzino preko 14 milj na uro. Po zaslugi tolike brzine lahko italijanski ribiči pospravijo »vo-je mreže in zapustijo prepovedana lovišča, kakor hitro opazijo naše stražarske ladje. Preden so naši stražarji na mestu, so italijanski motorni čolni že daleč Pred dnevi, ko so bile na morju hude nevihte, se je veliko število italijanskih motornih čolnov zateklo v luki Komiže in Rogoznice. V komiški luki je b lo 14 italijanskih motornih čolnov in vsi so bili opremljeni z velikimi mrežami. • Za ureditev svetilnika na Kornatskih otokih je bilo vloženih že več prošenj. Zadnjo tako prošnjo so vložili po potopu albanske jadrnice »Tirane«, ki se je tudi. kakor že mnogo drugih ladij, ponesrečila pri Kor-rvatskih otokih. Na nesrečni jadrnici je bila petčlanska posadka in se je rešil od nje samo strojnik. Mož se je zdravil v zadrski bolnišnici. Ko se je vračal te dni skozi ši-benik domov, je pripovedoval, da je strašna nesreča v viharni noči uničila vso njegovo rodbino Utonili so njegov oče. njegov i-rat in njegov stric Brat je zapustil vdovo in četvero malih otrok, stric pa tri nepreskrbljene otroke Rešeni strojnik |e prepričan, da je prišlo do katastrofe zaradi tega. ker na Koruatskih otokih ni svetilnika ZVOČNI KINO »SOKOLSKJ DOM« v SiškJ. — Telefon 33-87 Smeh. petje, zabavo in še marsikaj vam bo nudil RUSKO-SOVJETSKI film Žena za 1009 rubljev V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 8. uri. V torek: SEN ZIMSKE NOČI. _______Magda Schneider. * Beograjskih zakotnih gledališč bo menda konec v najkrajšem času. Zakotna gledališča dajejo svoje predstave po raznih bolj ali manj sumljivih nočnih lokalih. Plače članov takih gledaliških družb so najnižje. Vsak gostilničar pač skrbi, da stane »teater« čim manj,- njegov zaslužek pa da je tem večji Tako se je dogajalo, da je gledališka družba 10 članov dobivala za večer komaj 150 Din. »Direktor« družbe je seve dobil največ, moški člani so dobili tudi še po kako >banko«, ženske pa skoraj nič. češ. naj same skrbijo, da bodo pri gostih. ki gledajo njihovo umetnost, dobile posebne nagrade. Zaradi raznih prijav o grdem izkoriščanju so posegle vnies oblasti Prosvetno ministrstvo pripravlja uredbo o poslovanju zasebnih gledališč. Zaposliti se bodo mogle pri njih samo osebe, ki imajo potrebne kvalifikacije, a posebno strogo se bo gledalo na to da bodo direktorji zasebnih gledališč v strokovnem in v vsakem drugem pogledu popolnoma neoporečni. Za vsako zlorabo bodo določene stroge kazni. * S poneverjenim denarjem Je seiidal hišo. Železniški uradnik na beograjski postaji Djordjevič je bil blagajnik pri prtljažni blagajni. Poverjen mu je bil tudi sklad, ki so ga bil: ustanovili nosači prtljage, da ti se iz njega izplačevala odškodnina potnikom. katerim bi se izgubila nosačem izročena prtljaga. Djordjevič je kakih 10 let upravljal ta sklad m nikdar mu ni nihče pregledal blagajne. Železniški kontrolorji so vedno trdili, da ta denar ni državen. Djordjevič si je ta denar izposodil za grad-bo svoje hiše in je ves znesek celo vknji-žil na hišo. Dasi denar ni bil državen, ga je naposled vendarle tožila država, nosači pa ne. Sodišče je smatralo, da gre za poneverbo, ter obsodilo Djordjeviča na 1 leto strogega zapora. * Kr^av zločin pijanca. V Zagrebu v Ben-kovački ulici, kjer je mnogo revnih kolib, se je odigral krvav zločin. Kočijaž Vinko Lovrenčič. ki je ves divji, kadar se napije, je prišel ponoči pijan domov, razbijal je kuhinji, ker ni mogel prižgati luči, a ko sta ga prišla mirit mali in brat, je oba ranil z nožem Brata je nevarno poškodoval. Na policiji se je izgovarjal, da je bil popolnoma pijan, in da sploh ne ve, kaj je počenjal. Ko so mu rekli, da je bratovo življenje v nevarnosti, je Vinko Lovrenčič hladnokrvno dejal: »A kaj mu ja morem!« * Izgredi tihotapcev v Zagrebu. V zadnjem času je bilo že več spopadov med organi zagrebškega trošarinskega urada in med tihotapci, ki tihotapijo v mesto vino in žganje. Tihotapci prihajajo v večjih skupinah in so. kakor je videti, pripravljeni tudi na prave bitke. Te dni je bila taka bitka in je bilo ranjenih več tihotapcev. Agresivni tihotapci so se maščevali zdaj na ta način. da so navalili s kamenjem na mestno milnico v Gornji Dubravi. Razbili so okna, poškodovali pohištvo, hudo pa so pretepli nekega mitničarja. Mestni trošarinski urad je izračunal, da se vtihotapi povprečno vsako leto v mesto okrog 5.C00 hI vina in da ima mestna občina zaradi tega nad 700-000 Din škode. Tihotapci se navadno vozijo z lokalnim vlakom, ki mu pravijo ?zec« zajec. Preden se vlak ustavi, poskačejo iz njega in se potem mimo mitnic po ovinkih napotijo v mesto. • Tretja številka »Gospodinje« je izlila te dni in prinaša vrsto znanstvenih, poučnih in praktičnih člankov: >Knjiga in gospodinja«, »Higijena kmečkega gospodinjstva«, »Cvetlice v stanovanju«, »Žena ln vrt«. »Naša obutev v industriji in obrti«, »Kaj moramo vedeti o blagu?«. »Otrok in igrače«, »Navodila za bolniško prehrano« itd. Več krajših člankov, tržna poročila, jedilniki in recepti izpopolnjujejo list. Pod rubriko »Delo pridnih rok« se vrste lažja ln praktična •ročna dela. V društvenih vesteh so poročila o tečajih, ekskurzijah in sestankih, ki jih prireja Zveza gospodinj za svoje Sanice. S plačano naročnino Zvezi gospodinj, letno samo Din 25.-, je vsaka članica tudi naročnica lista »Gospodinje«. Naroča se pri upravi »Gospodinje«, Ljubljana. Prečna ulica 2. I. • Lepa knjiga je najlepši dar- To si zapomnite vsi, ki hočete obdarovati kakšnega godovnika. Bliža se sv. Jožef in zato ne pozabite, da je Vossov roman »Dva človeka« eno izmed književnih del, ki je pri vseh narodih. ki imajo v svoje jezike prevedeno to nemško delo. deležno velikega zanimanja. Moderno v platno vezana knjiga stane 50 Din, enako vezana, a na cenejšem papirju tiskana 34 Din. mehko vezana pa 24 Din. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovine« Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ELITNI KINO MATICA Danes senzacija za staro tn Največji HARRY PIELOV film HARRY PIEL V DŽUNGLI Film kakršnega še niste videlL — Sloviti slon »Jumbo« in »Lora«. — Sijajni posnetki, napete scene, prekrasne pokrajine, vratolomne pustolovščine. Film, ki bo prava senzacija, kakršne Ljubljana še ni videla ! Rezervirajte vstopnice! PREDPRODAJA od 11. do pol 13. ter od 15. dalje. PREDSTAVE ob 3., 5., 7*4 in 9 »4 urL Založba pošlje na naročilo položnico in ko prejme denar, takoj odpremi knjigo. Kdor naroči skupaj tri izvode, jih dobi za 25"» ceneje. * Nova pesmarica skladatelja Cirila Preglja- Ciril Pregelj .učitelj v Celju, je pod naslovom: »Fantje na vas;r izdal v samozaložbi 20 moških zborov po narodnih motivih iz Kokoške in raznih krajev Slovenije Navzlic naravni. slovenskemu občutju prilagodeni barmonizaciji so skladbe po glasbeni vsebini zelo pestre, po značaju vesele, nagajive, pa tudi otožne, sentimentalne 3 Zlasti so prikladne za pevske zbore, ki 9i želijo lažjih, a u fin ko vi tih skladb. Cena lični zbirki v žepnem formatu je 16 D;n (po pošti 17 Din) in se naroča pri izdajatelju. * Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Pod trančo 2-III. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc .Io?ef<»vp grenčire * Tovarna JGS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Eno srce — ena radenska! u— Tobačnim upokojencem in apokojen-kam. Akcijski odbor, ki se je stvoril po želji vseh tobačnih upokojencev in upokojenk tobačne tovarne v Ljubljani, je z ozirom na še nerešeno vprašanje pokojnin sklenil prirediti shod vseh tobačnih upokojencev in upokojenk. Ta shod se bo vršil v petek 20. t. m. ob 3. [x>|>oldne v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta 22. Vabimo vse prizadete uiiokoience in upokojenke, da se tega važnesa shoda v polnem številu udeleže. Treba je, da ponovno dvignemo enotno zahtevo za pravično ureditev naših pokojnin, za katere že vso povojno dobo zastonj trkamo na merodajnih mestih. Ne mahamo miloščine, pač pa tisto, kar nam po pravici pripada. u— Umetniška dvojica violinist Karel Rupel in pianistka Zora Zarnikova koncerti ra t a v petek 20 t. m. ob 20. v FUharmo-nični dvorani Absol virala bosta isredno bogat spored, ki obsega dela Bacha, Mozarta, Beethovna, Kogoja in škerjanca. Glavna tofika sporeda je Beethovnova jJCreutzerjeva sonata« za violino in klavtr. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Nesnago se ne do slcrtočlti Zokaj? Ker se umazonost ne drži samo no površju perila, temveč je tudi v njegovi notranjosti. Obilo in gosto belo peno Zlatorogovega »erpenfinovego mila pronica pri pranju tudi skoz« vmesne prostorčke tkanin in z lahkoto odloč« vsoto nesnago Perilo je po pronju kakor novo, snežno belo •« duhteče. °v°TERI>ENTINQVO MILO lz Ljubljane u— Počastitev spomina ob 15ietnjci smrti dr. Ivana Oražna. Kakor vsako leto, so tudi ietos 11. marca počastili dijaki ljubljanske univerze, uživajoči podporo iz tk. Oražnove ustanove, spomin svojega veijkodušnega mecena, kakršnih je med Slovenci žaJ čez-dalje manj. Ob 9. je bila pri o. o. frančiškanih maša, katere se je poleg mnogoštevilnega dijaštva udeležilo tudi mnogo ugledrah osebnosti in osialeg i občinstva. Dasi opravilo ni bilo slovesno, ga je vendair napravilo več kot slovesno ubrano petje akademikov. Po maši se je dijaštvo zbralo na dvorišču Onažnovega doma v Wolfovi ulici št 12., pred re Metom svojega dobrotnika, kjer se je komemoraoija nadaljevala. Udeležili so se je poleg dijaštva %še upravni odbor Oražnovega dijiaškegfc doma, obstoječ iz predsednika dir. Alfreda Šerka, dekana medicinske fakultete. in članov dr. Metoda Dolenca, dekana juridične fakultete in dr. Mer-šola, predsednika Zd/ravnišfce zbornice za Slovenijo, ter upravitelja g. Majc-na. Predsednik g. dr. Šerko je prebral določbo iz pravilnika o ustrojstvu ustanov Oražnovega dijaškega doma, nakar je akademik Pergar v kratkih jedrnatih besedah orisal veliko, nadvse zaslužno življenjsko delo blagega pokojnika, ki pni svojem delu ni mislil naise, marveč je znal razumeiti trpljenje svojega bližnjega. Koma 52 let je bil star, ko je umrl; toda saj ne merimo vrednosti življenja človekovega po letih, marveč po uspehih. Ob koncu so navzoči vzklik nili trikrat »Slava« pokojnikovemu spominu, nakair je bila komem orači ia zaključena. ... u— Jože Mežnarttž — pri Abrahamu. Pekovski mojster Jože Mežnarčič obhaja danes 50 letnico rojstva. Rojen je v Novem mestu in je tudi pristno dolenjsko šegavost ohranil Mnogo je potoval po svetu kot mnogi naši obrtniki, dokler se ni končno usidral v Ljubljani na Tržaški cesti. Jubilant ima velik krog prijateljev, posebno med Sokoli in strelci. Krčonovei so mu snoci priredili lep večer. Joža — še na mnoga leta! u— JNAD Jadran. V ponedeljek, 16. t. m. ob 20. bo v lokalu strogo obvezen danski sestanek za vsakega člana! Odbor. Trboveljski slavčki pojo v ponedeljek 16. t m, ob 20. veliki un ionski dvorani naslednje skladbe za mladinski zboar Pregel: >Zlato v blatni vasi«, Adamič: >Uspavanka«, Pahor: »Bedimači«, Ostane: »Kvartet«, švara: »OCka poje uspavanko« Matečič: >Cače moj«, Tome: »Zeleni .torij«. To so z>bori brez spremljevanja. Drugi nastop obsega samospeve in dvospe-ve s spremi je vanj em klavirja in sicer: Kogoj: »Ko smo spali«, Adam46: »Uspavanka« in »Slanica«, Vodapivec: »Pojdimo spat«, Ostenc »Novica«. Tretji nastop so trije mladinski ztoori a spremijevanjem klavirja. Bravničar: »Dva polža«, Mirit: »Jurjeva« in Adamič: »Sestrica«. Sklepni nastop je zopet acapeUa zbor fai zapoje Zbor »Letnyi pljužak« ta Mokranjee: »Bazar živine«. Samospeve poje RezEka Ko-ritnik, pri klavirju dr. švara, dirigent Su. ligo j. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno "»tolico, Id Jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO grenčico, ako jo dnevno uživa v manjSI količini. Prava FRANC JOSEFOVA voda deluje milo, prijetno, brzo fa& sigurno. OgL reg. & bc. 1M&35 n— Ljudska oniveria. V ponedeljek 16. t.m. bo predaval univ. prof- dr. Aleksander Bilimovič o aktualnem vprašanju: Kaj fa zadruga. Predavanje, ki se bo vrši k) v Delavski zbornici na MikloSičevi cesti, se prične ob 20. uri. Vstopnine ni. u— m. javna prodakcija državnega kon-servatorija bo pod naslovom Ruska glasba. Nastopijo gojenci 'Janko Ravmikove klavirske šole ln zaigrajo Kobalevskega »So-natino«, preludij Lijadova, »Nokitumo« Borodina in »Plaisantere eafantinec Mu-sorgskega, dalje Skrjabinovo sonato, Mu-sorgskega »Bagatele« ter končno Lijadovo »Barkarolo« in »Ples« skladatelja Judtaa. Produkcija bo v sredo 18. t. m- ob V« na 7. zvečer v Filharmonični dvorani Zobje bodo zadobili tako] nov blesk in naravno belino. Veda je dokazala, da povzročajo grde madeže in pokvarjene zobe mikrobi v ustih. Ako hočete takoj uničiti vse nevarne mikrobe, čistite svoje zobe z antiseptično KOLYNOS pasto za zobe. Po vsakem čiščenju boste opazili izboljšanje. Zobje dobe naglo naraven blesk in belino, ki dajejo vašemu nasmehu novo dražest. Namažite malo KOLYNOSA na suho ščetko in iznenaueni boste in očarani nad rezultatom. K0LYN0Sz Aa IOtbe BANKA BARUH PARIŠ (90) U- KUE AUBER Telef.: Op6ra 98.15 — Telef.: Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši V3e bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in JLuksen. burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BEU7LJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDLJA: No. 1458.65 Ned. Dienst. LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. naše čekovne nakaznice- n— Miss Rebecca We»t bo predavala v torek 17. L m ob 18. v dvorani mineraloškega instituta univerze, pritličje levo, o osebnostih v sodobni angleški literaturi Miss West je znana kot odlična predavateljica. Predavala bo v angleškem jeziku Brez vstopnine. Velika pomladanska modna revija Kazina 21. do 29. marca, vsak dan ob pol 21. uri, v nedeljo in na praznik ob pol 16. uri. u— JNAK »Edinstvo«. Izredni občni zbor bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v klubovem. lokalu Arena Narodnega doma, vhod z Bleiweisove ceste. Udeležba strogo obvezna Odbor. u— Uprava Hubadove župe JPS poziva vsa včlanjena pevska društva, da se v največjem številu udeleže koncerta »Trboveljskih slavčkov«, ki bo v ponedeljek 16. t.m. v veliki dvorani Uniona- CEMENTNI IZDELKI, UMETNI KAMEN. ASFALTIRANJE, KSILOLIT, TERACO in drugi tiaki. »GRADIVO« d. z o. z„ prej C. PICKEL, Maribor, Koroseeva ul. 39, telefon 2039. u— Ljubljanski kvartet, ki se je pridobil sloves odličnega komornega združenja nastopi v ponedeljek 23. t m. z novim in zanimivim sporedom na komornem koncertu v kinu »Sloga«. Kvartet tvorijo gg. L. Pfeifer, F Stanič, V. šnšteršič in G. Miiller. Prodaja vstopnic od 18. t m. dalje v Matični knjigami. u— »Kikiriki« zabavno in duhovito veseloigro. ponove v Šentjakobskem gledališču danes ob 20.15. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavo. Prodaja vstopnic v najprej danes od 10. do 12. in od 15. do 17. Podeželske obrtnike in obrtnice oblačilne stroke opozarjamo, da je namenjena modna revija predvsem tudi njim! Oglejte si jo v nedeljo in na praznik popoldne ob yz 16. uri. u— Dramatski odsek društva »Delo in eksistenca« poverjeništvo za Šiško in Bežigrad. priredi 21. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice Molierovo burko v treh dejanjih »Skapinove zvijače«. Ker je čisti dobiček namenjen za prehrano brezposelnih članov društva, vabimo vse socialno čuteče, da s svojim obiskom podprejo poverjeništvo v tej plemeniti akciji. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Kron«. V ponedeljek 16. t. m- zaradi koncerta Trboveljskih slavčkov ni vaje mešanega zbora, pač pa v sredo 18. t- m. zvečer. Z&ravsiik Br. JEMEC se fe preselil z ordinacija v svojo v slo, Tobačna ul. 6. u— Posestne izpremembe. Društvo »Dom slepih« v Ljubljani je prodalo Hranilnici dravske banovine zemljišče vi. št 623 k. o. Udmat, obstoječe iz travnika v izmeri 12.000 kvadratnih metrov za 480.000 Din Hranilnica je ta zemljiški kompleks kupila za ^Ustanovo kranjske hranilnice za neozdravljive«. Ta ustanova je bila oživotvorjena 1 1897. Na tem zemljišču namerava zavod zgraditi primeren dom. Brivski mojster Karol Doležal je prodal Zori in Ladu Goltesu, trgovcema v Kranju, hišo št 150 v Stožicah z vrtom za 187-000 Din. Zasebnica Punčuh Pavla, stanujoča v Vilharjevi ulici, je kupila od posestnice Frančiške Kavčičeve pare. št_ 90 7 k. o. Kapucinsko predmestje za 31.680 Din. n— Isprememba posesti. Senrtj župnik g. Janko Barle in prof. g. Sorli sta kupila od posestnice Pavle petričeve v Florjanski ulici hišo št a za 240.000 Din. u— Jutri v ponedeljek »zaključni plesni venček« Jenkove šote v Kazini. u— Počastite Joiete in Pepc« ne samo s šopki, marveč tudi z buteljko dezertnega vina, malaga madeira, ali pa s finim Zia-no vermutom likerjem in namiznim butelj čnim vinom znamke Bouvier. Za godovna darila in pojedine bo V. A. Janeš, delikatesna trgovina pri operi na Aleksandrovi cesti prodajala vina v buteljkah z znatnim popustom. Velika izbira vseh specialitet in de-likates. Iz Celfa e— Članski sestanek JNS je bil v sredo zvečer v Celjskem domu lepo obiskan. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je poročal o razvoju notranje političnih prilik v državi in razpletu dogodkov v Narodni skupščini, ki so dovedli do odvratnega incidenta. V tej zvezi je podal politični pregled od nastopa vlade g. Jevtiča preko petomajskih volitev do prevzema vlade po g. dr. Stojadinoviču v juniju 1935. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili stvarnim izvajanjem g. poslanca in jih sprejeli s polnim odobravanjem. e— Za učiteljski dom v Mariboru je daroval narodni poslanec g. Ivan Prekoršek 200 Din v spomin umrlemu svojemu obmejnemu sodelavcu šolskemu upravitelju g. Antonu Hrenu Odboru za postavitev spomenika kralju Alek&andni I. v Celju je poklonil g. poslanec 1.000 Din, občini Škofja vas pa 1.000 Din s tem. da se polovica porabi za občinske uboge, polovica pa za gasilsko četo. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. ugledni znanstvenik univ. prof. dT Evgen Spektorski o postanku in razvoju nacionalnega vprašanja. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. e— Trboveljski stavčki priredijo danes ob 16. koncert v dvorani Ljudske posojilnice Izvajali bodo isti spored, ki ga bodo peli v začetku aprila na mednarodnem glasbenem festivalu v Pragi. Znana mlada pevka Rezika Koritnikova bo nastopila s samospevi. Solistko *n zbor bo spremljal na klavirju dirigent ljubljanske opere g. dr. Danilo Svara. Zbor vodi njegov ustanovitelj Avgust Su!igoj. Ob 10JO bo v isti dvorani matineja za mladino. Z. K. D. DANES OB 11. pred poldne VLASTA BURIAN kot Carfev adjutant SMEH! SALA! SMEH! I o— Družabni večer GPD bo 18. i. m^ ▼ mali dvorani Celjskega doma. Petje, dve godbi i. t d Iz Maribora a— Vabflo na redni občni zbor Društva jug. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo 29. t. in. ob 9. dopoldne v Narodnem domu v Mariboru z dnevnim redom: 1) Poročila društvenih funkcionarjev in sklepanje o razrešnici; 2) volitev odbora po novih pravilih za dobo treh let; 3) sklepanje o došlih predlogih in pritožbah, prijaviti se morajo društvenemu odboru pismeno najmanj 8 dni pred ot-čnim zborom: 4) slučajnosti. Odbor. MED. UNIV. ZOBOZDRAVNIK Dr. F. K AR TIN specialist za zobne in ustne bolezni, ordinira po preselitvi od zdaj naprej MARIBOR, GOSPOSKA 32 (Cverlin), vhod Volkmarjeva 1. a— Jutri bo predavala v Ljudski uni\'er-zi naša Japonka ga. Marija Kondo-SRcuško-va iz Ljubljane o Japonki po porok. V petek 30. t m. bo predaval g. Anton Pod-bevšek o Ivanu Groharju. a— Tukajšnji akcijski odbor za kmečko samopomoč hoče izvest-' svojo akcijo v skladu z interesi konsumentov in bo v to svrho sklican poseben sestanek kmečkih, mesarskih m konsumentslk^h zastopnikov. ZA POMLAD e— Samopomoč kmetov je uspela tudi v Št. Jurju. V četrtek je bil v Št. Jurju ob juž. železnici živinski sejem. Prignali so okrog 800. prodali pa okrog 150 glav živine, vse v mesarske svrhe. Ob tej priliki se je sejm-sko poverjeništvo, ki ga tvor' okrožni odbor kmetijskih podružnic, vseskozi obnesel. Kmetje so se točno ravnali po določenih cenah in dosegli povišanje za dobro živino za več ko 1 Din na 4.50. e— Redni občni zbor Jadranske straže v Celja se bo vršil v ponedeljek 16. t m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Vabimo članstvo in vso narodno javnost, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. e— Z ozirom na prisrčno razpoloženje na čajankah celjskih Kolašic je pričakovati na Jožefovo ob 5. popoldne primeren obisk. e— Vinska razstava v Dramljah. Podružnica kmetijske družbe bo priredila v sredo 25. in nedeljo 29. t m. vinski sejem v Dramljah. Razstavljena bodo vina iz vsega drameljsko-savinjskega vinskega okoliša. Opozarjamo Celjane in Savinjča-ne na to mično razstavo. e— Rekrutni spisek za letos je gotov in je od 15. do 31. t. m. na ogled v sobi $t 6. na mestnem poglavarstvu. e— Poskusite tudi vi srečo in nabavite si srečke za novo kolo državne razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju! e— Kino Union. Dtanes ob 10.30 matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 30.45 velefihn »Plavolasa Carmen« in dve predigri. Jutri ob 16.30 im 20.30 velefihn »Lahka konjenica« in zvočn- tedtnik ewei*ne zadnje novosti manufakturnega blaga. a— K občinskim volitvam v Radvanju. Sresko sodišče je doslej potrdilo listo z nosilcem Alojizijcan Peskom. Napovedujeta se še dve listi. a— Šahovske novice. Na tekmovanju za prvenstvo Maribora v petek je dr. Lippai premagal Lofokova. Stanje je nastopno: dr. Lippai in Stupan 8, Kon;č in Lešnik 7H, Kukovec 6*/» (1), Bien 6'A, Lobkov 4 (1), Mešiček in Pergler 3. Sterniša 2'/i, Šuštar l1/«. Dob rila 1. a— Zaradi para čevljev človeško življe- nje. Na zatožni klop1 okrožnega sodišča je sedel 46-letni posestnik Ivan Domrtar iz Viničke vasi v Slov goncah. ki se je moral zagovarjati, ker je zakriviti smrt po- sestnika Martina Pola n ca. Gre za par starih čevljev, ki so bili pokojnemu PoLancu ukradeni iz njegovega hleva. Bilo je to 30. avgusta lani. Tatvine so pri Polančevih osumili gospodinjo obtoženega Dotmitar-ja. Zato so šili pokojni Polanc. njegov sin in neki Ferk k Domitarju ter zahtevali od njega čevlje. Domitar pa se je tako razburil, da je potegnil izpod predpasnika samokres in streljal proti staremu Polan-cu, ka ga je zadel v desno nogo. Nato sta Polančev sin in Ferk planila na Domi-tarja, da mu iztrgata samokres. Pri tem se je samokres sprožil iin krog'a je zadela Domitarja v levico. Oba ranjenca sta bila prepeljana v tukajšnjo bolnišnico. Med tem ko je Domitar okreval, so pri Polancu nastale komplikacije, tako da je radi zastrupitve umrl Razprava se je končala z oprostitvijo obtoženega Domitarja. a— Dve uri sta ga mikastila do smrti. Mali kazenski senat se je bavil * zverinskim ubojem, izvršenim 9. januarja v Strmcu pri Št Lenartu v Slov. goricah. Na zatožni klopi sta sedela 38-1 ebni viničaT Jožef Narat in 46-letni Franc Potočnik iz Strmca, obtožena, da sta v noči na 9. januarja pretepala Karla Zajka, ki je za posledicami dobljenA poftodb nekaj ur zatem umrL Pri obravnavi je priSa na dan vsa okrutnost obtožencev, ki sta pokojnega Zajka skozi dve uri tepla, ga suvala z nogami in mu naposled s kolom zlomila lobanjo. Pokojnik je v« čas, ko sta ga tepla, prosil, naj ga pustita ter da bo jima dal zato 100 dinarjev. Toda vse Zajko-ve prošnje so bile zaman. Pri obravnav? sta obtoženca priznala svoj zločin, zagovarjala pa sta se, da sta ravnala v silobra-češ da ju je pokojni Zajk napadel z nožem. Senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Lenart, je obsodil Jožefa Narata na 10 Ie>t robi je in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Franca Potočnika, kr je bil že 30-krat kaznovan, pa na 12 let nobije in trajno izgubo častnih pravic. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3 in 5. popoldne velefilm »Barik aroa«. Med dodatki tudi kulturni film »F. P. 1 že deluje«. Sledi za Jožefovo »Kralj Mont-blanca« (Večni sen). Iz Tržiča č— Kino predvaja danes veliki ruski film »Pesem na Volg;«. Pride velefilm »Križarji«. n j - L.---- . ... . .__.___ ___, .,,« »_ ____ r Zvočni kino IDEAL H Premiera velefilma Premiera „ C H A N D U « (Gospodar sveta) v gL vlogi Edrnund Lowe. Predstave danes dopoldne ob popoldne ob 3., 5., 7. in 9.15 uri I Razstava umetne Odobroa* MinistersNa sorijaln« politik« I« narod nege idrevQ4 t. iin.' 2W od 15- 11932, Iz Novega mesta n— Prvi promenadni koncert. V počastitev Jožic in Jožkov priredi Godbeno društvo na praznik dopoldne promenadi* koncert na Trgu kralja Petra. n— Šoferski izpiti. Sresko načela tvo sporoča, da bodo šoferski izpiti za sre-ze Novo mesto, Brežice, Metliko, Črnomelj in Krško 2. aprila ob 10. pri sreskem načelstvu v Novem mestu. Kandidati se lahko še prijavijo s pravilno opremljenimi prošnjami. n— Šahovski turnir. Šahovska sekcija SK Kandije je začela klubski turnir pri g. Stanetu Vovfcu v Kandiji. Voe nrekor^va■>'t« rnoioo-a srebal Spomnite se, da sem. bil to, kar ste vi zdaj, in da boste vsi enkrat to, kar sena zdaj jaz! V glagol jaški književnosti so bosanski bogomili večkrat imenovani. V starem rokopisu »Dialog pape Grgura Velikega« is 16. stoletja je n. pr. navedeno: »O nesrečno kraljestvo bosansko, rosa in dež ne pada nanj, odkar rodi in preživlja toliko razkolnikov, ki pravijo, da gospod Isukrst ni imel pravega človeškega telesa, ln govorijo še razne druge blodnje proti katoliški veri.« Tudi stare kronike Dubrovnika mnogo pišejo o bogomilih. Iz vsega tega je razvidno, da v verskih sporih in borbah oslabljena in nesložna Bosna ni mogla odbiti navalov Turkov, ki so jo osvojili in nad njo vladali štiri stoletja. finot,! ».Plrln pomaoa »„ „„,.. 0(1« * '«<«"«. rod s. U. U0! «4 u 14! luv »JUTRO« «t 63 7 NeddK 15. QL 1936 d&t*eval$e na hohnu Največja dražba po obsegu zarobljenih objektov Zadnje dejanje prežalostne i are se odigrava na sreskem sodišča v Prevaljah. Na dra-Ibi so Številna posestva in razsežna zemlji-iča, pripadajoča nekdaj k bogati industriji, kri je dobro stoletje preživljala tisoče naših ljudi. Ogromni dobički pa so odhajali v tuje kraje, togatili so nemške lastnike, ki so tmeii sa napredek podjetij v naših krajih ie eno misel: Izžeti iz njih kolikor moč več dobička. Od časa do časa so na prav ropar-iki način izkoriščati zaklade naše zemlje, kirez vsakih strokovnih navodil so grabili iz irrude, kolikor je bilo le mogoče. Ko pa so prišli čad stiske, je pričela tudi lastnikom trša presti. Ni bilo več tako redilnih, bogatih žil in namesto da bi v prejšnjih časih Irtvovali nekaj denarja za strokovnjaška ra-iiskavanja novih ležišč premoga, so se zatekli k čarovniški vedi. S pomočjo hajanice ■o upali odkriti ogromne sklade rud o katerih so bili prepričani, da leže pod njihovo zemljo. Morda! Zemlje so si v teku let nakupili v ogromnem obsegu, kdo more reji, kakšni zakladi so še v njej. Nezmisel pa Je bil. naenkrat žrtvovati ogromne svote za povsem neznanstvena raziskavanja, kakršna morejo v drugih okoliščinah tu pa tam tudi dovesti do uspeha. Žal se tako gospodarstvo pri prevaljskem rudniku ni obneslo in vsa nekdanja oblastnost, ki se je vsikdar tesno družila še z ošabnostjo, je nezadržno zdrvela v propast. 183 skupin na dražbi Loški premogovnik so že pred letom zasedb rudarji, ker jim je bilo lastništvo dolino plače za več mesecev nazaj. Vse ostalo imetje pa je pognala na dražbo Prva hrvatska štedionica. Ni edini, a je največji upnik. Poleg draave ki terja parietne davčne zaostanke so med večjimi upniki: bratovska skladnica, Pokojninski zavod, konzumno društvo za mežiški okraj, »Sladkor« iz Ljubljane in domači trgovci. Cenilna vrednost dražbenih objektov znaša 2,538.372 Din kar seveda ne krije vseh terjatev za popolno kritje bi bil potreben še pičli milijon. Sotlni dražbeni oklie navaja 18B skupin, med katerimi je 10 velikih posestev. 5o stanovanjskih hiš, ostalo skladišča, delavnice v največji meri pa polja, njive, gozdovi in »t&vbna zemljišča, skupaj okrog 400 ha (4.000.000 kvadratnih metrov), med njimi dobra polovica lepih gozdov- Pri prvi dražbi dne 11. marca je prišlo na dražbo le 8 skupin: Pečnikovo posestvo, veliko skoro 22 ba, cenjeno na 51.278 Din, je i3o za 42.000 Din, manjše -Jušelnovo posestvo je bilo izdraženo za 17.000 Din. Storovo posestvo je šlo za 17.000 Din, nekaj stotakov manj. kolikor je bilo cenjeno. S hišami in vsemi gospodarskimi poslopji vred 'računano so bila posestva prodana povprečno po 80 pacr kvadratni meter. Tireba je poznati «ene zemljišč v mestih, da dobi človek pravo podobo za ceno takih kupčij. Precej več od ijtklicnih cen je dražba dosegla pri gozdnih posestvih. Na 62.394 Din cenjeni Pečnikov smrekov v gozd v obsegu 310.000 kvadratnih metrov je dosegel 106.000 Din, posestva kljub velikemu zanimanju niso dosegla obične vrednosti, med tem ko so gozdovi do-tiegli skoro trojno izklicno ceno ln skoro še enkrat več kakor je bila cenilna vrednost. Uspeh prvega dne dražbe je znašal pri osmih dražilnih skupinah pri 221.000 Din ce-liilne vrednosti 287- 000 Din izkupička. Vse na prodaj • •. Morda se v naših krajih še ni zgodilo, da !M prišlo toliko objektov hkrati na dražba Iškoro neverjetno se sliši, da bo prodan tudi gasilski dom, sresko naeelstvo, sodnija, stanovanjska hiša »reškega načelstva, davkarija. itd. Šolsko poslopje so menda še pravi išasne rešili, zato se pa »a kapelo v leškem grabnu ni nihče zanimal. Kapela, 29 m3 »emlje, 130 Din, kdo da več?-— Prilika je, da se banovina pobriga za »reško načelstvo. Tako ugodno ne to mogoče nikdar več priti do uradnega poslopja. Prav tako bi kazalo banovini kupiti primerne stavbe in zemljišča za otroška zavetišča, hiralnico, ubožnico. to vse bo treba reševati v bližnjih dneh. siromaštvo hiti v Mežiško dolino. Žalostno je te čase v Prevaljah: gostilne so prazne, trgovci stoje pred vrati, obrtniki nimajo kaj dela. Edino življenje je na sodišču ob dneh dražbe. Ne prihajajo intere-sentje, tudi sivobradi starčki sede po klopeh in so priče žalostnemu koncu, kakor so bili tudi priče dobrih zlatih časov, ki so se našemu svetu za vselej zamerili. Zanimivo je pripovedovanje takega veterana. ki pozna vse podrobnosti življenja in nehanja včasi tako cvetoče prevaljske industrije. Kakor pravljica se čuje sem pa tam. čeprav je le gola resnica. Veteran pripoveduje Pred stoosemnajstimi leti je prišel Blaž Mayer z Dunaja obiskat svojega vojaškega tovariša v Lešah. Slučajno je našel premog, si pridobil rudosledne pravice in jih, ker je bil sam bolj reven ko bogat, prodal čez štiri leta Rosthornom, potomcem angleškega rodu, ki ga je Marija Terezija poklicala na Dunaj za svoje namene. Eden teh Rosthor-nov. Avgust, najstarejši med brati, je ustanovil današnje Prevalje. Premog je vpo-rabljal v cinkarni, ki jo je moral že po štirih letih 1824. opustiti. Ker se s cinkarno ni mogel uveljaviti, bodi že zaradi nesposobnosti ali so mu nizke cene prinašale premajhne dobičke, je po osmih letin ustanovil železarno. To pot mu je Slo žito v klasje. Sredi minulega stoletja je premogovnik zaposloval 740 delavcev, železarna v Prevaljah 620. V dolgih vozniških kolonah so dovažali rudo iz Huttenberga, Prevalje postajajo znamenite, saj so priča invaziji tujcev. Prebivalstvo se naglo množi, postaviti je treba nove stanovanjske hiše, ki rastejo ko gobe po dežjn. Odpirajo se nove trgovine, gostilne, denarja je ko pečka. Zastavni fantje prihajajo z Gorenjske, od Tolmina, Kobarida, sem vandrajo preko Predi la in Korenskega sedla cele skupine delavolinih ljudi. Železarne delajo s polno paro, postavljajo nove peči, čistilnice, dimniki se dvigajo iz tal, n« Lešah kopljejo rove, na dan spravljajo premoga, da je vse okrog že črno. Neusahljivi zakladi so v zemlji. Prebivalstvo rase že v tisoče, blagostanje ima svoj upliv tudi na družinsko življenje. Otrok je veliko več, treba je postaviti šolo, da se otroci knapov zgodaj nauče nemško in pozabijo svoj ma-terni jezik. Po marčni revoluciji Na žalost gospod Avgust ni doživel najlepših dni. Marčna revolucija je pobrala tudi njega, seveda je zapustil svet po naravnem potu. Njegovi bratje so ohranili hvaležnem spomin in hvaležno dedščino. Za prvo so mu postavili bronasto poprsje na kameniti podstavek, ki še danes stoji v precej >pri,rodnem« parku za sreskim načel-stvom. Na njem oznanjajo njegovi bratje svetu letnico rojstva in smrti ustanovitelja Prevalj. Dedščino so opravljali tako, da so Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan ponžita, dobro sredstvo. Ogl. reg. & br. 16485/36 se od časa z Dunaia vozili v Prevalje in se vračali z mošnjami, polnimi zlata. Osebno so jih razni vodje predobro zastopali. Narod jim je izkazoval spoštovanje, kakor samim lastnikom, bil jim je pokoren in vdan in se gospoda ne bi sramovala, ko bi ga videla klečati, kadar se je v dvovprežnih kočijah vozila jx> naselju. Ko so Italijani pregnali Avstrijce k Lom-bardije in Benečije, so se zlati Časi spreobrnili v srebrne. Sicer je uj>adel veliki trg, ki je konzumiral prevaljsko železo, a živelo se je kljub temu. Prevaljske železniške tirnice so vporabljali pri mnogih progah, tudi v naših krajih so tekli prvi vlaki po njih. Ko so večji del novih prog dogradili, so prišli tudi za Prevalje slabši časi. Železarne so se združile s sorodnimi po- djetji, pred 55 leti * Osterreichische Alpine Montan Gesellschaft Zopet je šlo imenitno-Mojstri in urradniki so se šopirili po gostilnah pred preprostim ljudstvom, pili so m jedli, da nikoli tega in si z bankovci prižigali cigare. Sredi poletja so vpregli po Sest parov konj pred sani in se tako kazali m bahati po Prevaljah. Kam ho to privedlo-! Gospodarstvo poljskega Žida Poslednje leto prejšnjega stoletja so n»-dnik, hiše in posestva kupili grofje, Henckel -Donnersmark, poljsko-nemški plemiči, ki so imeli že takrat velika industrijska podjetja. 1,350.000 goldinarjev so dali in se obvezali, da bodo železarno podrli. Rudnik je dobro uspeval, saj so fcrpali i* njega, koliko so mogli. Po prvih letih novega lastništva se poljski Zid Flaschberger, brez vsakega strokovnjaškega znanja za-vihti na ravnateljsko mesto. Za rudnik niti ni bilo breba posebnih sposobnosti. Premog je donašal denar, za denar so kupovali nova posestva, nove gozdove. Večji del pospravijo lastniki. Flaschberger ima velike načrte. Kupuje gospodarstva in gozdove daleč na okrog tja gori pod Uršlio gano. Ustvariti hoče veliko ekonomijo z živinorejo, mlekarne. sirarne, ustanoviti hoče velike žage in izkoriščati bogastvo svojih gozdov. Za nobeno prošnjo in denar ne proda niti j-edi zemlje, tudi ne najbolj potrebnemu, jamski les kupuje drugod, svoje gozdove hrani za veliko industrijo. Po vojni se kaj hitro pokažejo posledice razbojniškega gospodarstva. Rovi se izčrpavajo, za nove sloje se ni nihče pobrigal. Direktor odpušča delavce. Za vsako ceno je breba ohraniti videz solidnega podjetja. Podjetje nastavi nove uradnike. Za silo gre naprej pri vedno manjši produkciji, oglašajo gradnjo že stoji Kakor da bi se pripravljali velike tovarne. Na dimnika že stoji smreka, znamenje, da je delo v glavnem dokončano — za vselej m kupci zagrebški fidje, iikorfičevalske skupine vseh mogočih narodnosti, Angleži v Mežici miskijo prav resno kupčijo, ki bi vrgla lepe milijone in bi bil rudnik v angleških rokah sposoben napredka. Flaschberger ve predobro, da gre njegovo podjetje h kraju, kljub temu je nepopustljiv. Zaradi malenkostnih tisočev se kupčija razbije. Danes si Angleži maneio roke! fse flctfe n dražbo: aresfat načelstvo, tndi dom s stolpom, ki ga je Povsod v okolici srečaš sledove sodobne zveri krize. Tod je včasi vlekel hlapon-ček dolge vrste naloženih vagončkov proti Preval jam Od Izgube do izgube Flaschberger je moi -vztrajnosti in doslednosti. Ne odneha za nik&k dokaz neuspešnosti svojega početja. Ima fiksno idejo o neizonpljivih ležiščih antracita. Po njegovih navodilih kopljejo nov rov, Gustav imenovan. Preden pridejo dobro pod zemljo, napravijo mogočno betonirano fasado vhoda v rov, zgrade velike delavnice, zidajo pisarne. Tokrat ima ravnatelj resnejšo voljo, vse prodati, zato je zgradil take Potem ki-nove vasi. Pol milijona čiste izgube! Pri ogromnih investicijah so v rovu nakopali le za pičlih 100.000 Din premoga. Novih idej se oprime Flaschberger, predvsem teonje o protislovjih. Leški rudnik leži na eni strani kotline, on sluti v nasprotnem pobočju bogate plasti. Armado kopačev požene h kopanju novega Motni kovega rova v južno smer, nasproti rudniku. 1280 m daleč kopljejo rudarji v potu svojega obraza. V trdi formaciji jim gre le s težavo naprej. Svedri se lomijo, kakor bi bili iz lesa. Ni jih mogoče sproti brusiti in novih dobavljati. Kamen je z vsakim metrom trši, stroški pa v«*ji. Končni uspeh Motnikovega rova: 2 milijona čiste izgube! Ravnatelj ne obupuje. Spet odpušča delavce, nastavlja uradnike. Potrebne dotacije iz centrale postajajo redkejše, lukenj je vsepovsod več, zamašiti jih je treDa s posojilom. štejemo leto 1930. Praštediona je voljna. precenijo naprave. 12 milijonov med braii. Henkel - Donnersmark. Dobi poldrugi milijon posojila in spet gre vse svojo pot. dokler kredit ni izonpan. Propasti skoro H IZPUŠČAJE, PRI6CB ln KOŽNE NESNAŽNO- STI pel otrocih ki odraslih z uspehom odpravlja Babymira Creme DoM m škatlica za Din 10.—> v lekarnah in drogetljah. Največji paritik na sveta R« M« S. „Qaeen Mary" gre kmalu na poskusne vožnje p V •<«■»'» * i Del ogromne potrebe mazilnega olja za orjaške turbine in ostale glavne stroje tega parnika je na potu iz rafinerije angleške Vacuum Oil Company v Birkenhead-u do ladjedelnice John Brovvn & Company ▼ Clydebank-u. Od pravilnega delovanja turbin in strojev je odvisen uspeh parnika »Queen Mary«. V teku meseca januarja t L n bil« napolnjene turbine parnika »Queen Mary« s 23.100 galonami olja Gargoyle Marine DTE oil Heavy (1 galona je c.ca 4.5 kg olja). Omenjenih 23.100 galon je 82.26% celotne potrebe maziva za poskusne vožnje. Dobavila jih je Vacuum Oil Company, London, ki ima tudi zaključek za dobavo tega olja za redne vožnje v letu 1936. Enak zaključek ima tudi Vacuum Oil Company, Pariš za dobavo istega olja sedanji lastnici modrega traka Atlantika T. E. S. »Nor- mandle«, kakor ga Je imela poprej za takratni lastnici modrega traka, za parnika »Pariš« in »Ile de France«. Največje turbine, ld so se »ploh gradile za trgovske paznike, so ie v pogonu, da se izvrše predhodni poskusi p redno se vklopijo ladijski vijaki. Slika nam kaže tri od osmih tankov na potu v ladjedelnico pred znamenito trdnjavo Carlisle. Kakor je razvidno z napisa na reklamni plošči, izdeluje ta olja ista tvrdka, ki proizvaja tudi znano olje Gargoyle Mobiloil za mazanje avtomobilov, aeroplanov, motornih koles in čolnov itd. »Queen Mary« od Cunard White Star Ltd. odplove 24. marca iz Clydebanka v Southampton, kjer bodo izvršili poskusne vožnje. 27. maja pa gre na prvo redno vožnjo na progi Cherbourg — New York_ mogoče več... niti s Potemkinori vasmi- Se isto leto rešijo čast plemenitaškega imena in devetih rogljev s krono. Lastniki se skrijejo za romantično ime Ilirske rudarske družbe z. o z. Ravnatelj napreduje stopnjo višje nad same lastnike. Mož z ba janico V zimi 1933/34 so imele Prevalje čast videti grofa samega. Bil je v družbi boljšega gospoda, ki je baje na girofovem posestvu pri Tornowu na Poljskem z ta janico odkril vodo. za kar so se strokovnjaki prej zaman trudili. Bo pa našel se v Prevaljah premogi Bajaničar prihaja in se spet vrača v Nemčijo. Prinaša vse mogoče šibe iz medi, bakNur weit»r, nur weiter!< Sedemkrat 9e vrne v Prevalje, njemu se izplača. Od časa do časa jih potolaži: »Gospodje, sem srečen, da vara morem čestitati. Le še dva metra, pa pridete do ogromnih skladov«. In so prišli do ogromnih skladov-kamenja. Pri neki priliki ga je bajaniea kar krivila, da je imel vse ndeče dlani. Ukazal j« kopati nov rov »Frančiškov rove Navpično 100 m v tijrične paleoooične kremenčeve plasti, nato 20 m poševno in spet 42 m navzdol. 152 m globoko v kremenjak! Zaradi prihranka so kopali le 120 cm v kvadrat Obratovodja je rotil lastnike, zatrjeval, da je vse to brezglavno in zaradi premajhnega premama rova tudi kaznivo početje.-. Odgovor je bil vsikdar: »Nur weiter, nor weiterl« »Imamo točne podatke za antracit!« In uspeh? Eden mrtev, eden s zmečk*-nimi nogami, čiste izgube kdove koliko.... Za novo leto 1935 se čarovnik poslednji-krat pojavi. Z njim je dr. Baver, profesor univerze iz Berlina. Z ba janico Je šel v rove, ki so jih izkopali po napovedbah tovariša. Našel ni nič. Nasprotno pa je na površju ! njegova bajaniea delala čudeže. Gospod pro-' fesor se ni mogel dokončno odločiti: »Erz» sind nicht. Graphit aueh nicht, fur Kohle ist der Ausschlag zu scharf, etwas ist wohl, DTeck ist es nicht...« Ta čas so imeli na JuSelnovo posestvo na Lešah speljan električni vod visoke napetosti. urejeno čistilnico, postavljen transformator. Spodaj so prišli na večja ležiSča, ki ti zadostovala za dve leti črpanja. Na Ba-Terjevo prognozo so morali namah vse podreti, daljnovod, transformator in druge naprave. Lastniki so zagotavljali: »Jetz kom m t etwas monumentales!« Skopati bi morali le 300 m poševnega rova. Konec je prišel prej. kakor so vsi pričakovali. Flaschberger Je moral za vBako ceno ohraniti videz solidnosti. Nastavil Je novega pralnega mojstra, iz Trbovelj je oarofil pet vagonov premoga. Zima 1935 se je bližala in treba je bilo kuriti pisaun«. Misel na antracit je zaspala, po malem )s S« tlela v ravnateljevem srcu. Nesrečni boni — in konec Vse bi se še nekako vleklo dalje, kakor ranjena zver, da ni bilo bonov, da, tistih Flasclibergerjevih tonov- Zaradi ^manjkanja likvidnega denarja, je prišel ravnatelj na misel, izdajati lasten denar. Jeseni 1933. so pričeli rudarji namesto denarja dobivati bone. »Naša blagajna plača donositelju za to nakaznico v treh mesecilc 50 (100. 200, 260) Din v gotovini in jame* za njeno vnovčemje s celim svojim imetjem. Podpis ravnatelja in grb z devetimi rogiji razpršujeta vsak dvom. Trgovci so bone radi jemali v plačilo. Čeprav neredno je v početku družba bone vendar izplačevala. Nekaj je pomagal denaT iz centrale, potem pa je tudi od tam vse utihnilo. Boni so krožili daleč na okroc. v dveh letih so prišli celo v Ljubljano. »Slad- VERMOUTH boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdkl PERO KOL1Č - Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanj« Din SO.—. korc jih ima ie zdaj za 50000 Din. Okrog novega leta 1964. so imeli fie veliko veljavo, leto kasneje ni bilo več mogoče kaj takega trditi Trgovci so naenkrat odpovedali kredit- Kako je bilo naprej, je vsem znano. Rudarji ao za zaostabe mezde sami prevzeli rudnik in spravijo sedaj na dan 1 vagon prav dobrega premoga, za 300 kalorij Lolj-šega od trboveljskega. Še pred tem {»lomom je skušal ravnatelj z rudarji napraviti nekak aranžma za izplačilo bonov v 10 mesečnih obrokih. Zaeo-tavljal jih je. da ima resne kupce: poijsko-nemške, nemško-holandske in bolandako-aj>-gleške skupine, ki se za rudnik zanimajo. Nihče mu ni več verjeL 10. inairca 1936., torej daa pred dražbo vsega imetja Ilirske rudarske dražb« js prejel ravnatelj Praštedione v Mariboru ekš-p res no pismo: »Ustavite dražbo, na poti Je interesent iz •Holaudije- Flaschberger« Brzojavni odgovor ni mogel hiti krajši: »Obžalujemo...« Kdo naj preroksj« blibjs bodoč*« it? Kolo jugoslovenski h sester v Prevaljah vzdržuje šolsko kuhinjo, v kateri dobi dnevno 150 otrok toplo kosilo. Še pred veliko nočjo p« bo moralo kuhinjo zapreti, ker letošnje leto banovina ni dala nobenega prispevka za njeno vzdrževanje, čeprav ga je vsa prejšnja leta dajala in bi bil sedaj potreben bolj ko kdajkoL Ali p« naj bo to znamenje od zgoraj, da Bog Prevalj še n« misli pozabiti? »JUTRO« St 63 8 Nedelja, 15. Tn. 1036: V Hamburgu vržemo sidro Doživljaji naših mornarjev v največjem nemškem pristanišču Pogled na velik del Hamburga Že m vatjo Lafee (Obe) ▼ Ctahavemi kjer vzame bnod'pilota, da ga rod* v hamburiiko luko. smo doživeli dobrodošlico tretjega carstva v oblfld pošte iz Jugoslavije, ki nam jo je prinesel nemški pilot. In' kaj naj pomorščaka po dolgi in naporni vožnji ob prihodu v luko bolj razveseli kakor vesti od dragih svojcev rz domovine? Zavistno gledamo potnike, Joi »c izkrcflvajo že tu iz velikih potniških parmkov in prisedajo ne vlak, da tfii pripelje v dobri poldrugi uri v Hamburg. Nas pa čaka še 160 km vožnje po Lahi navzgor. Sicer vzame to samo 12 ur časa — a vendar so nam te ure daljše kakor celo potovanje, kajti ko začuti pomonščak bližino luke postane nestrpen ki nervozen- Slednjič smo le spustili sidro sredi ham-burškega pristanišča, ki je eno največjih na svetu. In vendar kljub njegovi ogromnost-! m dovolj prostora, da bi mogli vsi b rodovi pristati ob obali, ampak se mnogi usidrajo sredi luke in se potem blago preklada iz broda na posebne vlačilce. To usidran je sredi pristana p Tiskovni sklad-t to se dado društveni upravi na razpolago za >Revirni sklad«, ki je bil lani ustanovljen. Predlog Je bil s spošnim odobravanjem sprejet Takisto Je bi tudi aprejet odborov predlog, da roa^a članarina za leto 1936., kakor doslej, 80 Din. od katere vsote odpade 40 Din na društveno glasilo »Ribiškolcvski Vestnfk«. Članarina se lahlko plačuje tudi v četrtletnih ali mesečnih obrokih. Pri volitvah nove društvene uprave ta preglednikov Je bila vložena samo ena lista, ki Jo je predlagal J. Mavr iz Kranja. Izvoljena je bila v celoti stara društvena uprava s predsednikom Raštora Pustoslemškom na čelu, na novo pa je prišel v odbor še Jakob Kavčič. Za društvena delegata v Zvezi ribarskih društev sta bila imenovana K. Š Irce!j to Jos. Kopač, poleg njih pa je bilo še izvoljenih 20 delegatov za Zvezin občni zbor. Končno je bil po kratici debati soglasno aprejet predsednikov to odborov predlog, da ee sme predsednik, oziroma podpredsettofe udeležiti volilnega akta pri organizacijah, katerih je Ribarako društvo član, samo v primeru, aiko ga v to izrecno pooblasti društvena uprava. S pozivom, naj člani složno podpirajo odbor v težnji, da društvo letos doseže svoj dolgoletni cilj — lastni ribarski rervta; je predsednik zaključil občni zbor. Naše zdravje v pomladi Skoraj vse življenje na zemlji je povezano z gotovo mero trpljenja, kadar sveže moči nadomeste zamrle sile. V bolečinaih se loči otrok od ma< terinoga telesa, v bolesti se prikažejo prvi zobje, telesne in duševne motnje ga preganjajo v prehodni dobi puber* , tete in tudi starost se ne more upirati oslabelemu organizmu. Prav tako je v prirodi. Zima kaj rada zagospodari še takrat, ko je zara* di visoke sončne pripeke zapisana smrti. S tem v zvezi so številni pojavi trudnosti v nastopajoči pomladi, ki včasih prav neprijetno vplivajo na člo* veka. Pojavijo se motnje v krvnem obtoku in izmenjavi snovi notranje sekrecije. Naraščanje sončne toplote v pomla« di samo na sebi ni krivo, da se naše telo tako neprijetno utruja. Človeški organizem, ki se je večji del zime pri« lagodil zraku v zaprtem prostoru, se mora v nastopajoči pomladi še priva« diti novim spremembam v ozračju. Telo, ki se je v poletju in jeseni na« bralo moči, izgublja preko zime svoj življenjski sok in se polagoma preo« braža. Prehrana je drugačna, prevla« duje meso, sveže zelenje in sadje je revnim slojem po večini nedostopno. Pomanjkanje vitaminov slabi telo, n-trujenost v nogah in neprijeten pri« tisk v glavo sta vnanja znaka pomlad* nega preobražanja našega organizma. Zemeljsko ozračje pa ne vpliva sa« mo na telo, temveč tudi na njegovo duševno razpoloženje. Takšne geofizi« čne posledice sprožijo v našem telesu spremembe vremena in podnebja sploh. Priroda sama vplira na naša čutila kot vnanja slika^pejsaž, obenem pa lahko povzroči fizikaikioskemične spremembe v telesnem organizmu, posebno v živ« čnem sisitemu. Odtod različno razpo loženje človeškega značaja in ljubezni do prirode. Vplivi vremena na človeka niso majhni. V nevihtnem stanju o« zračja se polašča mnogih nemir, ne« sposobnest za delo, piasnost in razdra« ženost. Spanje je tedaj nemirno, po!« no mučnih sanj. Strah nervoznih med nevihto poneha, čim se ozračje porni« ri. Še občutljivejše v tem pogledu so ! nekatere živali, ki so že od nekdaj bile človeku prav zato zanesljivi ba« rometer. Kadarkoli se ob spremenljivem vre« menu pomešajo visoke temperature z zelo vlažnim, težko gibljivim zrakom, postaneta brezdelnost in trudnost pri človeku še večji, le razdražlijivost je manjša. Pri sneženju je ozračje težko, nasičeno, nekateri celo vohajo že prei sneg. Nevšečni vpliv vremena je pred sneženjem Drav tak kot pred nevihto. Čim neha snežiti, se zmanjša tudi pritisk na naš organizem. Preden za« pade sneg je nebo temnosivo. zato moramo računati tudi s vplivom vna« nje sile, medtem ko snežinke same vcepijo v nas prav prijetno okusno sliko. Vetrovno vreme iemlje telesu tcmlo« to v znatni meri. Mehanični vpliv lah« nega vetriča je prijeten, če je jačji in če traja dalj časa, postane neznosen. Pri nizki toploti povzroča že slab ve» ter neprijetnosti, pravimo da veter reže. Za Slovenijo m srednjo Evropo sploh so najpovoljnejši vetrovi iz se« verovzhoda. Čim bližja je vetrovna smer jugu, tem bolj neprijetna so vla« žnejše sape. Najmanj prijajo našemu zdravju južnozapadni in zapadni ve« trovi. So letoviščarji, ki ne morejo pre« nesti ob morju vlažnih sap širokalne« ga vetra, drugim spet je neškodljiv. Prav neprijetni so mnogim ljudem in živalim topli udarci fena, ki je vse le« to v naših krajih običajen gost. Uravnovešena toplota je zmerom dobrodošla. Ugaja nam, da postanemo ravnodušni. Čim pritisne vročina, je neznosna. Ob lepem vremenu smo iaz« igrani, zanimanje za delo je večje, tek je pojačan, spanje mirno in globoko, okrepi j a joče. Le spomnimo se, kako iznenada plane v nas čemerno neraz« položenje. če po prijetno toplih po* mladnih dneh naenkrat nastopi sneže« na brozga! Seveda so izjeme, ki jim vreme ni« kakor ne škodi. Povprečno so moški občutljivejši za vreme od žensk, od« rasli bolj ko deca. Vzroke posledic vremena na razpoloženje človeka je treba iskati predvsem v vplivu na de« lovanje notranjih organov, ki prena« šaio neugodne občutke na mozeg. Člo« vek je pač kakor vsak drug organi« zem del kozmičnega stvarstva, otrok prirode Odkod bolezni v pomladi ? Iz navedenega je razvidno, zakaj je prav pomlad letni čas, ki razmeroma prinaša največ bolezni s seboj, pa tudi pobere visoki odstotek ljudi. Umira« nje za jetiko, pljučnico je najčešče spomladi. Onemogli bolniki najboljših let, ki so pozimi komaj čaikali na prvi dih pomladi, se tudi najpogosteje po* slove ob prvem nežnem zelenju od sveta. Ni jih zmogla vlažna jesen ne zima, pobrala jih je pomlad. Bolezen* ske klice, ki so se v zaprtih prostorih pozimi nabrale v telesu, se v pomlad* nih dneh razpasejo na račun dragoce« nega zdravja. Prehodno pomladno vreme postaja podnevi zmerom bolj toplo, a noči so razmeroma še hladne, človeški organi« zem se le težko privadi nevarnim to« plotnim razlikam in skokom. Prehladi, hripa, angina, revmatizem v sklepih, razne živčne in duševne motnje (sa« momori!) so vsakdanji pojav, ki gla« sno opominja na previdnost! Najsi smo kdajkoli v življenju prestali kak* šno bolezen, v pomladnih dneh se zme* rom rada oglasi. In kakor ni gradnja človeškega telesa ter s tem v zvezi solidnost zdravja pri vsakomur enaka, prav tako se tudi pomladne motnje ne javljajo pri posameznikih več ali manj jako in na raznih delih telesa. ToJW kanj zaželiena pomlad je tedaj Iju* dem zanesljiv barometer zdravja. Kako naj se varujemo ? Nihče ni tako zdrav, da bi' lahko kljuboval vsem vremenskim neprili* kam. Res je v sedanji dobi zdravega zimskega športa mladina mnogo bolj utrjena ko prej, ali lahkomiselno rav« nanje v pomladi lahko Se bolj odpor* nega človeka nobere. Prvi topli dnevi naj nas nikoli ne varajo, da nepre* vidni prezgodaj odvržemo zimsko suk* njo, kakor neredko opažamo na raS* cah. Čim delj v pomlad si zavarujemo telo pred skoki toplote, t eni bolje za nas. Ljudje, ki se pozimi ne gibljejo mnogo na prostem, naj bi si utrjevali telo doma. Kajti naj odpornejši pred nevšečnostmi pomladi so srečniki, ki so se privadili spanja tudi pozimi pri vsaj deloma odprtem oknu. Drug pomladni čm it el j odpora p-no ti boleznim je pravilna prehrana, S slovesom zime prehaja v nas hrepenenje po sveži hrani. Telo je zaradi pomanjkanja vitaminov preko zime osla* belo, motnje v prebavi, glavoboli itd., so često vzrok, da ne uživamo dovolj rastlinske hrane. Kolikega pomena za ljudsko zdravje je tedaj cenen žele* njadni trg v zgodnji pomladil In koli* ko zimskih potreb povrtne zelenjave in južnega sadja bi lahko krili z tim» nim pridelovanjem tovrstne prehrane v povoljnem podnebju našega Jadra* na! Takšna je naša pomlad. Vse hrepe» ni po njej, vse komaj čaka dni, ko se bo razlila bleščeča svetloba raz vedro nebo na pisano preprogo svežega ze* lenja. Neučakana je tembolj, ker v borbi s poslednjim utripom evropske zime lega v nas trudno spoznanje, da je vsako hrepenenje lahko varljivo, tem bolj če nam je pred blaženim vse» zmagujočim ciljem pomladnega živ* ljenja, v trenutni lahkomišljenosti a* grabljen le majhen del dragocenega zdravja. Navajeni tople zime kakršna je bila letos, bi nenadna sprememba vremena v mrzlo in vlažno smer lah« ko bila tembolj usodna — zato je dvoj« na previdnost za zdravje prav na mestu. o aljestro mode Svetli spomladanski plašči čeprar se vedno bolj uveljavlja moda tričetrttesiklh in poldolgih paletojev, ostanejo vendar še dolgi plašči, ki povsem po. terivajo obleko, med tistimi prepotrebnimi e>biačili, ki jih ne more pogrešati nobena fenska. Paletot namreč zahteva prav za prav vedno kolikor toliko odgovarjajočo obleko, da učinkuje zares elegantno in ga torej ne moremo nositi k vsaki obleki. Modna rešitev tega >problema« se sicer 2dl na prvi pogled kaj enostavna: dva različna paletoja se bosta gotovo skladala z vsemi pomladnimi oblekami. Da, dva paletoja. . . Toda ali ju bo prenesel pomladni proračun, M ga težijo Se drugi izdatki? Najlbrže ne ... In zato rajše kar ostanimo pri dolgem plašču, lahek paletot pa si omislimo pozneje, k svetlim poletnim oblekam. Saj je moda, ki upošteva vse prilike, tudi topot poskrbela za elegantne dolge pla. šče, ki odgovarjajo različnim okusom, potrebam in denarnicam. Ti novi plašči večinoma nimajo izrazite športne ali popoldanske note; ker jih pač hočemo nositi k vsaM obleki, morajo biti 2.3.to tudi splošno veljavni, za dopoldne, ka_ i:?r za popoldne Zato so tudi izdelani iz svetlega, nevtralnobarvnega blaga, ki se sklada z vsako barvo obleke. Pripomniti j>a je treba, da imajo tudi tukaj rumenkasti toni prednost, kakor sploh velja letos rumena barva za najbolj moderno. SIcer pa so ti plašči navadno gladko db te. lesu ukrojeni, prepasani ali pa vsaj v višini pasu razdeljeni z daljšim ali krajšim vodoravnim šivom v dve poli. Plašč z zanimivimi, skoraj vodoravno takroj enimi reverji ima takšen vodoraven šiv, ki ga na vsaki strani zaključujejo trije pokončni, do rainen nekoliko zaokro. ž;ano izpeljani robovi. Ozki rokavi so na ramenih nekoliko nabrani (1. skica). Drug, za novo modo jako značilen plašč je brez ovratnika in zapnemo koničasto cčinioijoči vratni izrez z velikim, štirikot-rrim gumbom. Seveda zahteva tak izrez ži. vahno ovratno ruto, ki poživi ves plašč in inu da pravo pomladno noto Rokavi tega a.partnega modela izhajajo iz proge na ra_ menih in so ob zapestju balonasto nabra. nI Posebno zanimivi so tudi štirje koničasti robovi, ki plašču nekako nadomestil. jejo gumbe (2. skica). Vpliv bolera na letošnjo modo opažamo todi pri nekaterih novih plaščih. Tako je na plašču, ki ga vidite na naši skici, s spretno našitim robom naznačena oblika bolera na životu Tudi pas nadomesti tak_ Sen prešit rob, ki ga zaključi na vsaki strani po ena puščica. Motiv teh vezenih f«uščic se ponavlja na malih reverfih in na gladkih rokavih Ta mladostno učinkujoči plašč je nekoliko zvončasto ukrojen (3. skica). Plašč iz velblodje dlake je pač najibolj praktičen, ker je posebno trpežen in ga lahko nosite spomladi, kakor jeseni. Ce hočete, da Vam bo dobro rabil več let, ga morate seveda kar mogoče enostavno ukrojiti, da ne pride prehitro iz mode Na takšnem gladkem, preprostem plašču lepo učinkujejo z velikimi šivi prešiti reverji, manšete in pas, ker mu dajo bolj živahen videz (4. skica) Letos so posebno moderni diskretno karirasti vzorci. Seveda učinkuje plašč iz takšnega tvoriva nekoliko bo!] športno, kakor pa gladiki modeli. Ukrojimo ga torej ohlapno, kakor kakšen paletot in v tej obliki bo izbirno rabil za potovanja,za izlete in tudi za vsa pota v mestu. Rsverje. velike žepe in rokave obrobimo z ozko progo iz enobarvnega blaga (zadnja skica). Pletene kravate K novim športnim bluzam priporoča moda na roko pletene ali kvačkane kravate iz volne ali iz barvaste prejice. Ta zabavna modna novost je obenem prijetno in ne preveč zamudno ročno delo, ki ga lahko same izdelate in sicer po načrtu na naši skici. Po teh navodilih si napravite iz pa. pirja preprost kroj in pričnete kvačkati ali plesti kravato, ki je dolga 1 m 18 om na večjem, 13 cm širokem koncu. S tem, da na eni strani snemate in na drugi do- dajate, lahko sledite kroju vse do konca,. Vzorec kravate je stvar okusa, pri tej preprosti izdelavi pa se morate seveda omejiti na kombinirane proge ali pike različne velikosti, ki jih lahko vplete te ali naknadno izvezete. Barve naj bodo žive, toda ubrane. Lepe kombinacije so: rdeča—tem. nomodra—bela, zelena—rjava—bela, modra—črna—'bela ali rjava—rumena. Zdravniška posvetovalnica A. B. H. Za te bolezni Vam ne morem dati drugega sveta, nego da se pustite temeljito preiskati todisi od zasebnega zdravnika, še bolje pa v bolnici, da uidete vsaj nekaj časa tem strašnim razmeram. Zdravljenje se uredi po stanju bolezni. Kar se tiče Vašega moža. ki je notoričen pijanec. Vam morem svetovati le to, da se obrnete do oblasti za pomoč To ste dolžni storiti že v interesu ot; ok, na katere mora to dejstvo vplivati porazno. Ce je nepoboljšljiv pijanec. prihaja v poštev oddaja v zaprt zavod. Posvetujte se s predsednikom občine! Vse mineva. Omenjene tablete Vam v tem primeru ne morejo koristiti. Na vsak način je potrebna preiskava, da se ugotovi %'zrok. Odlašati ne smete, ker hi le tratili čas. Za takim iztokom tiči običajno resno obolenje. Ne odlašajte Učiteljica. I. Verjetno gre za kataralne spremembe v čelni votlini ki Vam pov7j'o-čajo opisane težave Jasnost more podati le preiskava. Pridite v bolnico, ki jo imate itak na razpolago brezplačno. II Popolnoma pravilno domnevate. Ni izključeno, da je to v zvezi g težavami v glavi. Operacija Vas na mah reši teh nadlog. Je brez opas-nosti in kratka Najbolje opravite to v bolnici, kjer bi morali ostati v oskrbi kakšnih osem dni. Tumor. Omenjene kopeli vam bodo le koristile, zato Vam tudi priporočamo. Hrastovega lubja — zdrobljenega — denite kuhati za eno kopel približno dvoje prgišč; vendar to ni tako natančno. Kopati se morete 2 do 3 krat tedensko. Odcedku dodajte tople vode. da je bo dosti za kopel. S takimi kopelmi dosežemo dober vpliv na vnetljiv proces, prvič zaradi toplote, drugič zaradi čreslovine, ki se nahaja v lubju. Prav posebno Vam pa priporočamo, da graste, ako Vam le mogoče, za nekaj časa v toplice (Dolenjske. Dobrna ali slično), od česar morete pričakovati še največ uspeha. K. F. M. Iz Vašega opisa se ne da sklepati, kakšna kožna tolezen je to. Dvomljivo se nam zdi, da bi bila to običajna srbečica. Obstoja namreč sum, da so to garje. Pustite se preiskati; le na ta način dobite jasen rezultat. R. V. Lj. Nikdar vej sami ne bezajte v uho! To je kronično vnetje srednjega ušesa. Ce se Vam zopet pojavljajo bolečine v ušesu in imate krvavo gnojen Iztok, pojdite k strokovnemu zdravniku za bolezni ušesa. Ne tratite časa z ugibanji, kar utegne imeti prav težke posledice. Skromna 22. Po teh letih in po tolikem prestanem trpljenju je čisto umevno, da imate take težave. Organizem se je pač utrudil. Privoščite si vsaj sedaj malo več počitka. ki ga porabite za krajše Izprehode. Proti opisanim težavam Vam svetujemo brom Škrat dnevno po noževi konici. Glavno je mir! Tr. R. P. To je kroničen sklepni revma-tizem, ki ste ga staknili v svojem poklicu. Ce Vam doslej vsa zdravila niso nič has-nila, poskusite še s kopelmi. Pojdite v toplice za par tednov, kar vam bo sigurno koristilo. Primorani pa boste verjetno prepustiti svoje delo drugim, ker ste v svojem delu preveč izpostavljeni klimatičnim ne-prilikam. Poskusite torej! Kako učakaš sto let ? Gospod Rdckner iz St Peula v ameriški državi Nebraski, ki je pravkar prazmoval svoje 115. leto, je izjavil, da se je ohranil samo zato tako dolgo živega, ker je vse svoje življenje jedel in pil. kolikor se mu je zljubilo. Gospodična Grflce Hoskinova iz angleškega mesta Exetreja je učakala sto let in je dejala, da je zmeren arpetit vsa skrivnost dolgega življenja. Gospod Little iz Bentom« v LHinoisu, ki je priromal do 101. leta, je izpovedal, da je edinii pripomoček za dolgo življenje in neprestano zdravje to, da oštevaš po vsakem obedu mizo lačen. Imamo tedaj tri načine: požrešnost, zmernost in pomanjkanje. Vsak naj si izmed teh načinov izbere tistega, ki mu najbolj prija. Velika simultanka. ki so jo v prireditvi Slovenske šahovske zveze igrali skupno vsi aktivni slovenski mojstri, je dobro uspela in pomeni lep začetek zvezinega delovanja. Rezultat 39 zmag 8 remijev in 6 porazov je dober tako za mojstre kakor za ljubljanske Šahiste; moč slednjih očividno od prireditve do prireditve narašča Simultanka je izpolnila zlasti tudi svoj propagandni namen. saj je 53 udeležencev za Ljubljano doslej rekord. Omeniti je treba, da je izmed njimi dobro tretjino postavil aarilni šent p«*ter=ki šahovski klub, ki je dosegel tudi najboljše rezultate. ★ Za drugi jusoslovenski nacionalni mojstrski turnir v Novem Sadu so bila te dni dostavljena vabila. Vabljeni so vsi mojstri v Jugoslaviji, ter po en zastopnik C S R, Poljske in Bolearslie.— Iz tunilrskih pogojev bi omenil sledeče podrobnosti: Žrebanje bo 4. aprila zvečer, turnir sam pa bo traial od 5. do 25 aprila. Nagrade znašajo I. 4000 II. 30% III. 2)000 IV 1500, V. 1000. vi 800. VII. Vili. 400 Dinarjev. Predvidene so tudi nekatere specialne nagrade. Vsem udeležencem «e povrnejo potni stroški, vsi imajo prosto hrano in slanova-nje med turnirjem. Prijave za udeležbo sprejemajo prireditelj: Novosadski šahovski klub do 20. marca. Za veleturnir. ki bo avgusta v Nottingha-mu. je prejel vabilo tudi naš velemojster dr Vidmar Turnir bo imel 15 udeležencev. Poleg 4 svetovnih prvakov (Euwe, Aljehin, Capablanca. Lasker) bo igralo menda Angležev (med njimi Sultan Khan) in 0 mednarodnih velemojstrov. Razen dr. Vidmarja čigar udeležba je že sigurna, lo ostalih pet menda izbranih iz sledečih velemojstrov: Flohr Botvvnnik, Bogoljubov, Eliskases. L Steiner. Stahlberg. dr. Tarta-kower, Fine, Reshevsky. S tur"J rja za prvenstvo LjeningTada je naslednja divja partija. Beli: Ra.uz.er črni: Djin-ženevsklj 1) e2 — e4 e7 — e5 2) Sgl — f3 f7 — £5? Ta gamb t je ob točni igri belega goto. vo nekorekten; vodi pa do zelo velikih komplikacij, ki jih je pač črni tudd v tej partiji hotel za vsako ceno izzvati. Na mojstrskih turnirjih ta otvoritev le ni čl. sto osamljen pojav. L 1936 jo je igral na Semmeringu celo Nimcovič proti Spiel-mantnu. 3) Sf3 : e5 Dd3 — f6 Tako Sf6, 4) ef5:, kakor tudi De7, 4) Dh5 + , g6, 5) Sg6:, De4-f, 6) Le2, SfS, 7) Dh3 je preslabo za črnega 4) d2 — d4 i7 — d6 5) Se5 — c4 f5 : e4 Beli je torej dal kmeta nazaj, toda črnemu bo eksponirani kmet e4 delal nekaj težav. 6) Sbl — c3 Df6 — g« Dama naj z z napadom na g2 ovira raz. voj kraljevega krila. 7) h2 — h3? Preveč pasivno. Analize priporočajo 7) f3, ef3:, 8) Df3:. Beli je potem izvrstno razvit, dobi z Ld3 še en tempo ter je pač v prednosti. 7) ... . Sg8 — f6 8) g2 — g4 Lf8 — e7 9) Lfl — g2 0 — 0 S potezami h3 in g4 je izgubil beli preveč časa. Sedaj je celo črni bolje razvit 10) Lcl — e3 C7 — c6 Če beli dovoli še d6 — d5, bi bil črni očitno v prednosti. Zato: 11) d4 — d5 trj — b5! Sicer 12) a4 in beli obvlada popolnoma pozicijo. 12) Sc4 — a5 b5 — b4 13) Sc3 — e2 c6 — c5 Z zadnjimi potezami je sicer črni zopet nekoliko zaostal v razvoju, dobil pa je na a6 novo polje za svojega damskega lovca ter pritnsk na belo damsko krilo. 14) Ddl — d2 Dg6 — e8 črni hoče igrati Db5 ter po Sb3 c5 — c4 15) Sa5 — c4? Bolje 15) c4, Da4, 16) Sb3, La6, 17) Dc2 15) ... . Lc8 — a6 16) b2 — b3 Sf6 — čr? Črni lovec hoče zasesti važno diagonalo, skakač pa še enkrat napasti točko ei Črni je v prednosti. 17) 0 — 0 La6 : o4 18) b3 : c4 Le7 — £6 19) Tal — el? Bolje Ta01 ali dl 19) ... . Sd7 — hO 20) Se2 — g3 Radi grožnje Sc4: se beli odloči dati kvaliteto, da bi dob'1 vsaj nekaj napada. 20) ... . Lf6 — c3 21) Dd2 — cl Lc3 : el 22) Tfl : el Sb6 : c4 23) Le3 — f4 e4 — eS 24) Sg3 — f5 Črni mora kljub kvaliteti več zelo paa>-ljivo igrati Njegovo damsko krilo Se rd razvito, beli pa ima vse figure na kralj, krilu in povrhu dva močna lovca. 24) ... . Sb8 — d7 25) Lf4 : e3 De8 — £7? S Se3:, 26) Te3:, Dd8 bi bdi črni paft imel izglede na zmago, sedaj pa še izgubi, ker dopusti belemu premočan napad 26) Le3 — hG! TfS — eS Radi groženj Te? in Lgy: pač edino. 27) Lh6 : gy Df7 _ g6 Ne gre Tel: + , Del:, Te8, 29) Dal! te proti Sh<5+ ni obrambe 28) Tel — e7! SJ7 — «8 Nastavlja nasprotniku še eno past 29) Del — f4 Ne pa 29* Sh6+, Dh6:, 30) Lh6:, Te7: 31) Dg5 + , Sgo. 29) ... . Sc4 — e5 Sicer 30) SI16 + , Dh6:, 31) Dfy mat 30) Lg7 : e5 d6 : e5 31) Df4 : e5 Sf8 — d7 Drugače c^oči Tg7+ ter na KI18 eno. stavno Dal. 32) De5 — e6 + Dg6 : e8 33) d5 : e6 Dve figuri visita. 33) ... . Te8 : erj 34) Sf5 : e7+ Kg8 — £8 35) Lg-2 : a-8 Sd7 — b6 36) Se7 — d5! Sb6 : a8 37) f2 — f4 in črni se je po nekaj potezah vdal. Oba nasprotnika sta sicer delala napake, partija pa je zanimiva radi obojestransko zelo originalne te ostre igre. Vasja Pire. Gorki o ženi Tolstega V Parizu je Izšla v francoskem prevodu Gorkega knjiga »Trije Rusi«, ki vsebuje skice o Tolstem, Cehovu in AmtJrejevu. Gorki podaja v tej knjigi na videz brez zveze svoje osebne vtise in pogovore, ki jih je imel s temi tremi literarnimi veličinami. Zanimivo je poglavje o ženi Tolstega Zofčji Andrejevni, ki jo skuša pisatelj zagovarjati Njegov zaključek je ta, da bi Tolstoj ne smol nikoli ostaviti Jasne Poljatne in da bi bi® tisti, ki so mu priporočili ta pobeg, bolje stori:f. če bi ga v tej stvari ovirali. Oporoka lorda Readiiiga Pravkar so se končale vse formalnost v zvezi z oporoko odličnega angleškega državnika lorda Readinga. ki se je bil od sinu nekega židovskega trgovca povzpel do indijskega podkralja, lorda najvišjega sodnika in do drugih najvišjih državnih časti. Po oporoki prinade njegovo imetje v znesku 290.000 funtov šterlinsov po polovici njegovi vdovi in njegovemu sinu Geraldu. Zapuščinski davki so pobrali 74.000 funtov šter-lingov. Svoji snahi ni lord ostavil ničesar in sicer z opombo, da izvira sama iz bogate družine in nima materialnih skrb. Velika Imetja na Kolandskem Tudi na Holandskem, kjer še pred kratkim niso poznali svetovne gospodarske krize, se kaže v zadnjem času veliko nazadovanje velikih imetij. L. 1929. je bilo v tej deželi 1362 oseb z imetjem nad milijon goldinarjev. Lami jih je bilo samo še 649. Davek na kapitalije preko 16.000 goldinarjev je v letih 1920./1921. plačajo 159.449 oseb, ki so si lastile skupaj 13.589 milijonov goldinarjev. V letih 1929./30. ga je plačalo 192.943 oseb s skupnim imet.iem 15.666 milijonov goldinarjev, v letih 1934. 1935. pa 182.455 oseb s skupnim imetjem 1.604 milijonov goldinarjev. Janko Kač: OH Socialno zgodovinski roman 1 7 »Nevihta bo!« je rekla Marjetica. In res se je posvetilo tisti hip v oblaku in močen grom je stresel hribe. Dekletce, ovčarja in drobnica so se stisnili k Markcu, ki je stal sredi planine miren in ponosen, kakor da ni otrok, temveč zrel mož — Temen oblak se je prepeljal za Homič, da je spet posijalo sonce. Drobnica se je vpiknila znova v pašo, otroka pa sta se zleknila v travo in zamaknjena prisluškovala, kako sta peli njuni srci pesem prve ljubezni... Čez dva dni je bil spet šolski dan. Ob enajstih sta se vračala iz šole Marltec in Marjetica. Po navadi sta krenila mimo prebolskih ribnikov po bližnjici navkreber na Žvajgo. Ta dan pa je prijel Markec Marjetico za roko in sta šla po klancu navzdol proti tvomici. Pred velikim vhodom je rekel Markec: »Tu počaj, Marjetka! Pridem takoj nazaj!« Dekletce se je prijelo za železno ograjo z obema rokama in zrlo za Markcem, ki je stopil hrabro skozi \Tata na dvorišče. Tam ga je ustavil vratar: »He, kam pa tako moško?« »H gospodu derehtarju«, je odgovoril dečko, ne da bi se ustavil. Vratar je stopil zdajci za njim in ga zgrabil za ramo: »Tako naglo ne gre pri nas! Kaj bi pa rad od gospoda? Da bi te v delo vzeli?« »Nam ni treba vaših krajcarjev!« se je odrezal Markec. »Oho, oho! Čigav pa si?« se je norčevaje čudil vratar, »Peskrov!« je kratko odvrnil Markec. »Pustite me, ker moram nekaj izročiti gospodu derehtarju!« »Name se ne zaneseš, kaj?« je dejal vratar. »Kar meni daj, kar imaš za gospoda!« Krepke je je stisnil Markec v papir zaviti dar in odločno zahteval: »Pustite me! Sam moram k njemu.« »Ne pojdeš, ljubček!« ga je prijel vratar čvrsteje za srajco, hlastaje za rečjo v fantovi roki. Vso moč je zbral Markec in se meknil tako, da se je le iztrgal iz vratarjevih rok, pustivši v njegovi roki del rokava, in zbežal. Vratar je hitel za njim. Tedaj pa se je prikazal med podboji svoje vile ravnatelj Susstrunk. »Wass haben's mit dem Buben?« »K vam me ne pusti«, je prehitel fant z naglo besedo osuplega vratarja z odgovorom. »Pustiti fant, portir!« je ukazal ravnatelj in počakal, da je prišel Markec do njega. »Kaj povedati?« je vprašal v svoji slovenščini ravnatelj Markca, ko je stal pred njim. »Tole sem vam prinesel nazaj«, je brez obotavljanja in zadrege odvrnil Markec ter pomolil ravnatelju droben rjavi zavitek. Malo je bilo tedaj papirja po kmetih, ker še ni bilo časopisov, zato so spravljali tudi rjavi papir od tobaka za pipo. Z dvema prstoma je prijel Susstrunk zmečkani papir, da bi se ne umazal rok, in ga razkrotil z dolgim nohtom levega mezinca. Ko se je zasvetil zlati križec, se je ravnatelj zdrznil in nejevolja je šinila preko njegovega obritega obraza. Kar zavzel se je in dejal: »To dati jaz schone Margerita. Kje ti to najti ?« »Moja Marjetica noče vašega daru in vam ga vrača«, je pogumno povedal Markec tako glasno in razločno, da ga je čulo dekletce onkraj plota, še krčevi-teje se je oprijelo ograje in napelo ušesa, kaj poreče na to gospod ravnatelj. Ta se je nasmehnil in rekel: »Dvoja Margerita? Schau mal an! Wegen so einen Bengel schickt sie mir mein Geschenk zuriick. Margerita biti dvoja?« »Moja, da! Je in bo!« je krepko pritrdil Markec in se obrnil proti izhodu. »Počakati!« je ukazal Susstrunk trdo, kakor je bil vajen ukazovati podrejencera. »Ti lagati! Margerita tebi ne dati, ti njej vzeti!« Kakor bi ga bil oplazil bič, se je Markec jadrno okrenil. Toda že ga je prehitel drug glas: »Markec ne laže. Nočem vašega daru!« Oba se ozreta v smer, odkoder se je zaslišal glas. Vsa rdeča je stala za plotom Marjetica in stiskala drobne pesti. Kar nič več se ni menil ravnatelj ar* Markca. Naglo je krenil proti plotu, kjer je stalo dekletce. Njene črne oči so zagorele v čudnem sijaju, ko je stegnil ravnatelj roko z rjavim zavitkom skozi železne palice plotu: »Margerita, nimm! Ne jezna gledati!« Pod njegovim pogledom je povesilo dekletce oči. Zdelo se ji je, da ni ravnala prav z dobrim gospodom. Že se je dvignila njena ročica, da seže po mikavnem naldtu... Toda v tistem trenutku je priskočil Markec in udaril tako krepko z desnico po Siisstrunkovi roki, da je zbil zavitek po tleh. z levico pa potegnil s seboj Marjetico. Naglo sta jo udrla proti gozdu. Saj je bil pa že tudi skrajni čas. Kakor divji se je pognal za njima vratar Mezgec, bivši Napoleonov grenadir, ki je od strani opazoval ves prizor. »Verdammter Bengel!« je zaklel Susstrunk vet presenečen nad takšno predrznostjo. Toda takoj s« je streznil in viknil vratarju: »Herr Mesges, halt! Kommen sie zuriick und lassen's die Kinder laufen. Es zahlt sich nicht... « Ko se je vratar ves zasopihan vrnil, mu je položil Siisstrunk levico na ramo: »Sie haben njchts gese-hen. Verstanden?« Vratar se jo postavil po vojaško s prsti ob hlačnih robovih, pogledal svojemu gospodarju naravnost v oči in odgovoril: »Zum Befehl, Herr Direktor*« — »JUTRO« 5L 63 ffc> NIS TU 1936: Naši sosedi v vesoljstvu Zvezda Alfa v ozvezdju Centavra na Južnem neba - Nase sonce ■■'■^vv.'--':::...:.:..::::::::::.....—Je komaj zvezda srednje VTSte Astronom Bessel v Kraljevcu, ki je začel svojo kariero kot trgovski učenček in jo je končal kot eden najbolj plodovitih zvezdo-slovcev novejšega časa, je bil prvi, ki je dal stvaren odgovor na vprašanje, katere so našemu osončju najbližje zvezde. Bil je prvi, ki je izdelal znano metodo, po kateri se daljave zvezd, vsaj najbližjih, izmerijo na temelju tako zvane paralakse, kota, v katerem vidimo zvezdo, če jo opazujemo z dveh nasprotnih koncev sveta, ki jih zavzame zemlja na svojem kroženju okrog sonca. Ta paralaksa je silno majhna, za večino zvezd se pa sploh ne da izmeriti niti s tako popolnimi instrumenti, kakršni so na razpolago moderni astronomiji. Bessel je bil torej prvi, ki je izmeril po tej metodi daljave nekaterih zvezd in pri tem je ugotovil, da je zvezda Alfa v ozvezdju Cen-tavra na južnem nebu nam najbližja. Ta bližina znaša »samo« 41 bilijonov kilometrov. Človek bi se zaman trudil, da bi s svojimi možgani naravnost doumel, kaj pomeni teh 41 bilijonov kilometrov. Pomagati si mora indirektno, s primerjavo. In ta nam pove, da je Alfa v Centavru n .pr. 270.000krat dlje, nego znaša razdalja od zemlje do našega sonca, ali pa še bolj nazorno: moderen topovski izstrelek, bi potreboval z nespremenjeno brzino od zemlje do sonca kakšnih devet let, od zemlje do Alfe pa okroglo dva in pol milijona let! Svetlobni žarek, ki opravi v sekundi, kakor znano, okrog 300.000 km, bi potreboval do tja nič manj nego 4 in tretjino leta! Besselova ugotovitev je veljala dolgo časa, toda poznejša opazovanja so dognala, da ima Alfa v Centavru majhno posprem-no sonce, ki kroži okrog nje in prihaja zato našemu osončju še bližje. V času največje bližine je namreč »samo« 37 bilijonov kilometrov daleč. Pred nekoliko leti pa je prof. Ross s chicaške zvezdarne odkril v Raku silno majhno zvezdico 13. reda, o kateri se je izkazalo, da nam je še za dva bili- jona kilometrov bližja. Svetlobni žarek ne rabi od nje do nas niti štiri leta. Za nas je seveda to še vedno nedosegljivo ogromna daljava. Obe zvezdi, ki sta nam po dosedanjih ugotovitvah najbližji, Alfina spremljevalka (imenuje se po svojem odkritelju Ine-sova zvezda) in zvezda v Raku se odlikujeta po tem, fia spadata po svetlobnosti med pritlikavce. Naše sonce spada s svojo svetlobnostjo 4 kvadriljonov sveč nekako med zvezde srednjega reda, toda Inesova in Rossova zvezda ne dajeta niti tisočinke te svetlobe. S svojimi »revnimi« trilijoni sveč stojita na eni izmed najnižjih prečnic nebeške svetlobne lestvice, ki stoji na njenem vrhu zvezda Sigma Doradus s 300.000-krat večjo svetlobno silo od svetlobe našega sonca. A celo obe pritlikavki sta or-jakinji proti zvezdici, ki nosi v zvezdnih katalogih ime Wolf 359 in ki žari 50.000-krat slabotneje od našega sonca. Leteči tanki — orožje bodoče vojne ^ N MB) Neprijatelji mini se z vsemi silami pripravljajo na bodoče oborožene konflikte. Tndi Amerika, ki toliko govori o svoji nev tralnosti, je začela izdelovati leteče tanke, t j. letala, ki prenašajo po zrakn tanke, ki se pri pristanku lahko položijo za sovražnimi linijami na zemljo, da napadejo neprijatelja za hrbtom Armade brez želodca Trije vozovi hrane — dovolj za teden dni in tisoč mož Napoleon je izrekel besedo, da »armade korakajo s svoj ;m želodcem«, toda abe-sinske armade prav gotovo ne spadajo mednje. Neguševe čete morajo vztrajati skoraj brez živeža. Ko so jih pošiljali na fronito, so jemali vojaki le toliko živeža s seboj, kolikor bi ga za enako močne evropske čete zadostovalo komaj za teden dni. Vsak mož je nosil s seboj petlitrsko vrečo posušenega abesinskega graha (kum-bre), da'je manjšo vrečo s posušenimi mesnimi kockami, neko število neznatnih, trdo prepečenih krušnih kroglic in pest železnih racij. To pa je bil proviant za — šest mesecev... Ce je bilo med potjo mogoče povečati to zalogo z govedi in ovcami. tem bolje. Toda nihče ni računa' s tem, kaiti v krajih, ki jih je že prej prekora-kala kakšna armada, so kmetje poskrili vse, kar je bilo za pod zobe. Tako so živele čete na fronti od pesti hrane vsak dan. Seveda pa Abesinci tudi doma niso navajeni jesti, več, a navzlic temu so sposobni preplezati gorovja, preplavat1 reke, korakati skozi goščave in lavne puščave — na zadnje pa boriti se še do grenkega konca. V Ogadenu, kjer so skušali ras Nasifcu in drugi naprednejši poveljniki ohraniti železne racije nedotaknjene. smatrajo tri voze proviant a na teden za bogato zalogo za — tisoč mož. A tudi ta malenkost je bi'a*več, nego je mogel premagati na novo ustvarjen1 abe-sinski tren, ki deluje š rnj ONA S SRCEM s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom L si. Radenska je NAJBOGATEJŠA naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij, brom, fosfati, itd.) — Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla ! ali pa jih je bil poslal v gorovje nazaj — za vse te može je dobival po — tri bivole na dan. med tem ko so bila vojna skladišča v 250 km oddaljenem Nege'iju napolnjena z žitom in drugim živežem. Cesto pa so lizostaili tudi tisti trije bivoli. V takšnih razmerah porazi niso nič čudnega, čudno je prav za prav le to, da se more vojska pod temi pogoj'" sploh še kakorkoli držati. Dovoz žiiveža je prav tako težak problem tudi za severno fronto. Sedanje zaloge bi zadostovale pri vsej skromnosti abesinskega vojaštva komaj še za kratek čas. Sicer si abesinske čete skušajo pomagati na drug način. Tam, kjer se ustavijo za dalj časa, si same pride u jejo svoj živež v oblik- kuimbre, ki rase silno hitro, posebno v deževni dobi. Preden bo vojska porabila to nastajajočo letino, so menili Abesinci. bodo Italijani že prisiljeni, da svojo ofenzivo na severu ustavijo. ii zgodovine poljubovanja Od dvorne dame Franca I. do Grete Garbo V Parizu i irrvanju sprva nič slišati, smatralo ga je za znak dekadence RUSKI PREGOVORI Vsako lojevko imajo za stearinovo svečo. Sklempraj po zlati harfi tn naSel boš ti. soč poslušalcev, ki bodo vsi tvojo igro imenovali prekrasno. Z ukradeno puško je tudi mogoče streljati. V zlatem rublju je mnogo prepričevalne sile. Ni vsaka riba jeseter. če je nož samo za malenkost daljši, ga bodo Bmalu prištevali med sablje. Ni vsak mornar, ki ob morju živi. Dober trgovec prodaja slanlkove Ikre za kaviar. če zna kramar dobro odpirati usta in kupovalec oči, bo obema pomagano Lisici ne rabi samo zvijača, temveč tudi zob. Marsikakšen ženski jezik je že odrezal moško glavo. in posebne odličnosti obenem. Nu. z desetletji se je izgubil tudi ta rešpekt in potem se ni mala modistka poljubova'a s svojim fantom nič drugače nego kakšna dvorna dama s svojim kavalirjon. Bilo ie seveda še vedno dosti ljudi, ki so pred poljubom svarili in ga razglašali za hudičevo de'o. Saj še dandanes takšni ljudje niso izumrli Zdravniki so trdili nič drugače nego danes, da je poljubovanje skrajno nezdrava stvar, svarili so ljudi pred nalezljivimi boleznimi, vnetji, in kar je še takšnih stvari. Postavljali so za vzgled zamorce, ki so vse eno srečni, čeprav niso nikoli vedeli, kaj je poljubovanje, navajali so kitajske spise, iz katerih izvira, da se sinovi rumenega carstva pozdravljajo in božajo le tako. da drgnejo nos ob nos. itd. Nu, masa je imela v sebi že nepremagljiv instink. ki ji je pravil, da je od čednosti in strahu pred boleznimi umrlo že neprimerno več ljudi nego od poljubov. •» «si Nova zarja poljubovanja je vstaja zopet s filmom, ki je množici to stvar nred-vaia.l v vse mogočih variantah in je prinašal prava razodetja. Sedaj so merili poljube že na metre, na p'atnu ie bilo videti, kako je mogoče poljub »oblikovati«, iz načina, kako se junaki in junakinje poljubujejo presojajo lahko gledalci, v kakšnem razmerju so si te osebe med seboj. Prišel je čas. ko je postala Greta Garbo vzor za cele generacije žensk m moških. Pot od dvorne dame Franca I. do filma božanske Švedinje je bila dolga, toda ostala je ista ljubezen, ista stara zgodba, ki se poraja vedno zuov«. Tega ne more premakniti noben zgodovinar, noben psiholog, noben filmski režiser in tudi noben zdravnik. Peščena ura Kfe )e začetek duha, kje konec gmote ? Slavni 75 letni belgijski pesnik ^ filozof Miadince Mae ter. in ck je izdal v francoskem jeziku delo pod naslovom »Peščena ura«, ki vsebuje poglede v neznano, razmišljanja in elementarna vprašanja starostne modrosti. Med drugim bereš tam naslednje stavke: Ce bi človeku uspelo, da bi si življenje podajšal do konca sveta, ali bi se približal bogu? Ali bi ga bolje raizumel ali še man i? Kaj dela moj pes? Prespi tri četrtine svojega življenja, da bi pozabil na to, da žhr im se bdiža smrti. Ali je to vzgled ia naPolitiken«) r »JUTRO« m. 63 13 Nedefja, 15. m. 1936 Hd? i i o. z. MODM flTEL]E LJUBLJANA KONSRESNI TR9 13 po povratku iz študijskega potovanja zopet redno sprejema Svoje ELEGANTNE MODELE bo prikazal na veliki pomladni modni reviji v Kazini. P O R T Tretji planiški praznik Vse je pripravljeno za veliko skakalno prireditev — Vreme je naklonjeno prirediteljem — Pričakuje se velik poset Planica, 14. marca. Dolina skakalnic je pričakala tretjo reprizo velike skakaine revije. Že Kranjska gora in Podkoren, najbolj pa seveda idiKčne Rateče jn razkošna domova Ilirije ter veličastna naprava pod Ponco so se odeli v praznično obleko. Vsa poslopja so razobesila zastave, po cestah pa so postavljeni s!avoio>Ki. Na križiščih in prehodih je vse opremljeno z opozorili za jutrišnji dotok. Od ure do ure se množijo gostje, sedaj po večini iz daljnega juga, ki so zaradi sigurnosti odšK na pot še pred posebnimi vlaki. Vreme je krasno. Vremenske razmere so se uravnale IX) želu prirediteljev. Dočim je zadnje dva dni nebo neusmiljeno rosilo mokroto. so se davi vremenarji usmilili ti-sočev tnhih navijačev in s severa je potegnil svež vetrič, ki je razgnal nizke megle in razprostrl nad dolino Planice sinji nebesni svod. Inž. BI o ude k in njegovi sotrudniki so spet prijeli za delo in ob 14. je bila skakalnica zopet dobra. Zadnji trening. Zadnji trening po 15. uri žal ni prinesel najboljšega, ker se je skakalnica zaradi nižje temperature po vrhu strdila in so morali s,■čoke po devetih poizkusih in po 30. minutah ustaviti. Zato bodo dovolili prireditelji poizKuSne skoke jutri pred oficietnLm začetkom. Cross - country prvenstvo Ljubljane, ki bi se imelo vršiti danes je preloženo na četrtek 19 t. m. ob :sti uri in na istem kraju. To obvestilo velja za vse tekmovalce kakor rudi za sodniški zbor, ki ostane za četrtek isti. Turistično-sportni odbor za dvig lahke atletike in pripra\'o atletov za olimpiado. V ponedeljek ob 20. odborova seja pri Slamiču. Vabljeni gg. Kermavner, Sancm, Polajnar, Griinfeld, Čampa, Miklavec. Be-ranek: podiva se SK Slovan, da posije svojega delegata. Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvo-matchev Ljubljana Po sej" Turistično-sportnega odbora se vrši v ponedeljek pri Slamiču važna odborova seja. Poleg gg. Kermavner, Sancin, Polajnar in Griinfeld s<2 vabijo klubi Planina, Sloga, Korotan, Jadran in Slovan, da pošljejo delegata na sejo zaradi konstituiranja novega odbora. GZSP na Jesenicah razpisuje za 19. t. m. svoje mladinsko prvenstvo v teku. Prvenstvo se bo vršilo v Radovni v izvedbi SK Dovje-Mojstrana. Prijave sprejema SK Dovje-Majstrana. Žrebanje startnih številk ob 7.30 v hotelu Triglav v Mojstrani. Prijavljeni z Jesenic in iz ostalih krajev naj se poslužijo vlaka, ki pride v Mojstrano ob 6-59. Ob 8. skupen odhod z-pre>d hotela Triglav na start točno ob 10. pred hišo vodnka Rekarja v Radovni, cilj istotam. Tekmuje se po razredih, in sicer od 9 do 12 let, dolžina proge 1 km, od 12 do 14 let 2 km, od 14 do 16 let 4 km, od 16 do 18 let 7 km. Razglasitev rezultatov ob 16. v hotelu Triglav. V slučaju slabega vremena se tekmovanje preloži na poznejši termin v Krmo. Gledalci se lahko po-služijo vlaka, ki pride v Mojstrano ob 9.45. Železničar : Atletik. Danes ob 15.45 se bo pričela pri »Skalni-kleti« v Celju pod-savezna prvenstvena tekma med mariborskim Železničarjem in celjskimi Atletiki. Če bo Atetikom tudi danes uspela zmaga, bodo imeli zelo resne izglede, da si priborijo prvo mesto na tabeli. Tekmo bo vodil g Lukežič iz Ljubljane. Občni zbor SKP se je vršil te dni pod predsedstvom g. inž. Celottija. Iz poročil, ki so jih podali funkcionarji, izhaja, da se zelo lepo razvija. Kluib šteje trenutno 141 aktivnih, 164 podpornih članov, 1 častne- PRODAJALN? Beograd azrel Ljubljano Naša auto in moto pneumatika je brezhibna in sigurna. Delamo na tem da Vam omogočimo dolgo vožnjo za malo denarja. Informacije v vseh, naših prodajalnah. Rezultati treninga Podrobni rezultati današnjega treninga so: Nošak 75. Pribošek 65, oba prav lepo. Švicar Lasseur 69. Norvežan Ui-land 68. Avstrijec Bradi 70, Švicar Kai-nersdorter 60 s padcem. Oedegard 75 Birger Ruud 93 s padcem, Avstrijec Rieger 74 s padcem. Vsi Norvežani bodo skakali Mimogrede bodi omenjeno, da se glede starta Norvežanov zopet širijo razne verzije, ki jih deloma podkrepljujejo tajinstveni telefonski razgovori z Oslom, deloma razna spreminjevalni predlogi norveške ekipe, ki se nekam uporno brani rekordnih daljav nad 80 metrov. Zd!i se. da je oboje v zvezi in da gre prav v bistvu slednjič za tisti davni spor glede mamutskih skakalnic, katerih razvoju pač severnjaki s pomočjo Fise za hrbtom niso naklonjeni, bržkone vse dotlej, dokler ne bodo imeti samii takšnih naprav. Neglede na vse to pa je start vseh Norvežanov za jutri zagotovljen. Planica čaka Vsa znamenja kažejo, da bo Planica jutri doživela svoj tretji praznik na svoji ogromni skakalnici. Zunanji okvir je prirejen, kar in kolikor se je le dalo. Za športni užitek pa bo preskrbela garda izborno razpoloženih skakačev. Pridite torej! Planica čaka na vas in za vami svojega tretjega zmagoslavja! ga predsednika in 4 častne člane Klub je imel v preteklem letu 26 tekem s I. moštvom. 8 prvenstvenih tekem. 15 prijateljskih ter dve podsavezni tekmi. V celoti je znašal rezultat vseh tekem 79 : 77 v prid SKP Klub ima za tekme na razpolago štiri moštva. Klub goji med drugim tudi zimski šport, lahko atletiko in hazeno. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. inž. Celottr, za nogometno',, sekcijo g. Pogačnik in Omutec. za Iahkoatie-tiko g. O. Zamuda in Bei— iker. za hazeno ga. Naveršnik, za zimsko sekcijo g. Fiihrtner, za tenis g. Kamerušak. Tempo današnjega časa zahteva odpornih živcev, zdravega srca in mladostnega izgleda. — CIMEAN kopalne tablete so izbrano sredstvo na tej poti. SK Reka. Danes ob 13.30 morajo biti na igrišču rezerva, juniorji in L moštvo. Rezerva komb. juniorji igrajo z rezervo Svobode ob 14., I. moštvo ob 15.30 s I. moštvom Svobode. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej trening vseh igračev na igrišču. SK Slovan. Danes ob 15. igra I. moštvo trening-tekmo z Grafiko. SK. Slavija. Občni zbor kluba, je zaradi4 tehničnih ovir preložen. Moštvo, določeno za trening tekmo z Jadranom, naj bo ob 14.30 na Jadranu, Kolezija STK Moste (nog. sek.) Danes ob 13.30 morajo biti na 'grišču v Mostah — vsi igralci rezerve. Tekma s SK Ljubljano. Ob .14.30 pa I. moštvo. V sredo ob 20. članski -sestanek za vse igralce pri Bajcu. i * ' V Triglavskem pogorju so oskrbovani Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in koča pri Triglavskih jezerih. Snežne prilike so izborne. Smučarji-planin" ci imajo sedaj priliko, da se poskusijo na visokogorskih smučiščih. Na Kredarici je stalna smučarska šola, katero vodi g. Sto-par, član slovenske ekipe na olimpijadi v Ga-Pa Od 22. do 29 marca priredi SFD prvi turni tečaj pod vodstvom g. Kvedra od Mojstrane preko Staničeve koče, Kredarice, čez Velo Polje, mimo koče pri Triglavskih jezerih, čez Kal in Lanševico na Planino na Kraju, pod škrbino na Vogel ter čez Rodico na črno Prst do Orož-nove koče, odkoder je sestop v Bohinjsko B strico. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. Švicarske planinske filme po predvajalo SPD v Ljubljani v torek 17. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Filme je dal na razpolago švicarski konzulat v Zagrebu. Razen pokrajinskih filmov iz Wallisa ter ostalih švicarskih Alp bo film pokazal šolo švicarskih gorskih vodnikov. Prireditev je poučnega značaja. Vstopnine ni. Vabljeni 90 vsi planinci. Sokolstvo Šmartno potrebuje sokolski dom Šmartno, marca V našem kraju, ki je med najlepšimi v vsem Zasavju, imamo že več let Listno Sokolsko društvo, ki se je nastalo iz matičnega društva litijskega. Šmarski Sokol je med tukajšnjimi vodilnimi in najbolj marljivima prosvetnimi organizacijami. Nujno pa rabimo nove, obsežnejše prostore. Edini smo si, da moramo čim preje dvigniti našemu Sokolu prepotreben krov. Imamo že lastno zemljišče, ki meri 4500 kvadratnih metrov in je na najlepšem prostoru na Uštju. Ta prostor uporabljamo že za javne nastope in vodi nanj dohod s ceste, ki pripelja potnike iz Litije preko Dobrave. Telovadišče leži na solnčnem in zračnem prostoru in je od tu prav lep pogled ns vse Šmartno. Na telovadišču smo že ure drli kanalizacijo in električno napeljavo Za gradnjo imamo pripravljenega že tudi nekaj materijala in sicer 65 kubičnih met rov kamenja in 65.000 opeke, ki smo jo kupili poceni, ko so pred leti podiral; litij sko topilnico. Naš odbor je uredil že tud1 vse potrebne formalnosti in je dal izdelati gradbene načrte, ki jih je naša sokolska žuna že odobrila. Požrtvovalni domačini bodo darovali stavbni les, in nekaj drugega materijala. Takisto bodo sodelovali tudi s ku'ukom m brezplačnimi vožnjami. Smarska dolina, ki nima nobenega pomembnejšega dohodka ali industrije večjega obsega, bo sicer sami težko zmogla vsa denarna bremena, zato je dolžnost vse noše napredne sokolske javnosti, da priskoči na pomoč Šmarča-nr>m. da si čim preje zgradi sokolsk- dom. Prepričani smo. da bo vsa javnost rašumela apel predstavnikov naše šmarske doline in omogočila s prispevki gradnjo. — Pod krovom novega Sokolskega doma bodo našli zavetje Sokoli in pevci šmarskega »Zvona«, kr je znan daleč naokrog, telovadnica in ostali prostori pa bodo na razpolago tudi šmarski osnovni šoli ter vsem drugim naprednim društvom in organizacijam. Uspehi jeseniških Sokolov pri smučarskih tekmah na Češkoslovaškem. 0 teh tekmah smo že poročali, a zavoljo točnosti naj v naslednjem navedemo točne podatke iz uradnega seznama. Tekme za smučarsko prvenstvo GOS in SSS so bile od 20. do 24. februarja v Pustevnah. Med tekmovalci so bili štirje bratje z Jesenic: Slavko Urbar, Vinko Kozjek. Cvišenberger Adolf in Zupan Ivan. Urbar je dosegel prvo mesto v smuških likih, četrto mesto v smuku in drugo mesto v sestavljenju tekem. Kozjek 21. mesto med 75 tekmovalci v teku na 28 km., 10. mesto v smuku med 58 tekmovalci in 7. mestu v sestavljeni tekmi med 20 tekmovalci. Cvišenberger prvo mesto v smuških likih tretjega razreda (pet tekmovalcev) 2. mesto v smukn tretjega razreda in 4. mesto v teku na 10 km (17 tekmovalcev). Zupan je zasedel prvo mesto v prostih skokih prvega razreda in 4. mesto v sestavljeni tekmi. Na pozdravnem večeru v Sokolskem domu na Jesenicah sta jim v imenu društvene uprave in prednjaškega zbora izrekla br. dr. Rekar in br. Matija Sušnik iskreno zahvalo. 30-letnico škofjeloškega Sokola bomo praznovali letos. Prvi slavnostn' prireditvi bosta glasbeno- pevski večer 19. aprila, ki bo nekaka revJja sokolske delovno-sti na glasbenem področju, teden dni pozneje pa bo dramski večer z uprizoritvijo ene izmed naših narodnih iger. Glavni zletni dan bo 5. julija združen z velikim sokolski-m nastopom in otvoritvijo letnega telovadišča v Puštalu. V sokolski družini se za slavnostne dneve vrše že velike priprave, da bo potek 30-!etnice čim lepši. Plavalni tečaj Sokolske župe Ljubljane. Načelništvo Sokolske župe Ljubljane razpisuje župni plavalni tečaj, ki bo od vključno 213. do 28. marca v zimskem kopališču SK Ilirije. V tečaj bo sprejetih po 15 članov in 15 članic. Prijave za tečaj naj poš jejo društva župnemu naoeletvu do 18. t. m. Podrobnosti o tečaju so razvidne iz župne okrožnice. Zdravo! Načelstvo. Iz slovanskega Sokolstva Koliko pripadnikov ima sedaj slovansko Sokolstvo, utegne marsikaterega Sokola zanimati. Kakor vemo druži Zveza Slovanskega Sokolstva sledeče sokolske zveze: Ceško-slovensko Obec Sokolsko, ki ima 746.878 pripadnikov, dalje bolgarske Junake, katerih je okroglo 45.000. Jugoslovensko Sokolstvo s 356.680 pripadniki, poljsko Sokolstvo z 59 713 pripadniki ter končno rusko Sokolstvo. združeno v svojo zvezo, ki šteje okroglo 6000 oseb. Skupaj bi torej lahko trdili, da šteje slovansko Sokolstvo okroglo 1 in 1U milijona nacionalno zavednih ljudi vseh poklicev, raznih slovanskih narodnosti, brez ozira na vero in spol. Izmed njih je preko 700.000 deležnih telesne in moralne vzgoje po Tyrševih sokolskih naukih. Tiskovni odsek ČOS je izdal lani 293 številk vesti za časopisje. Skoraj dnevno so bili obveščeni dnevniki o najvažnejših dogodkih v Sokolstvu. Za pokrajinski tedenski tisk je ČOS izdajala posebna poročila. Isti odsek je izdajal mesečno vsa važnejša poročila za župne vestnike ter za vse poročevalce o sokolskem tisku. Češko-lovaško Sokolstvo se dobro zaveda, kako velikega pomena je zanj dnevni tisk, zato se reano potrudi, da je časopisje vedno čimprej preskrbljeno s sokolskim štivom Organizacija sokolskfh godb v COS. Poznano je. da imaio društva ČOS mnogo dobrih godb Sedaj nameravajo uredti sodelovanje, prodajo not in notranio ureditev godbenih zborov. čOS bo izdelala vse potrebne organizacijske načrte ter iih poslala župam v presojo. Tudi v Sofiii kaže češkoslovaški Sokol veliko delavnopt- Tamkaj so si Ceho<=lovaki postavili vpl;k Narodni dnm in uredili svojemu sokol^kemu društvu dobro onremlje-no telovadnico Pred kratkim ie društvo nri-redilo lepo uspelo telovadno akademijo, kier je nastopilo 23 članov in 20 članic v raznih točkah. Po vzorno prikazani telovadni j uri članov in članic na orodju in prostih vajah so telovadeči zapeli tudi nekaj čeških in slovaških pesmic ter tako veselo zaključili uspeli telovadni spored. Nastopu je prisostvoval tudi češkoslovaški poslanik v Sofiji br. dr. Maksa v družbi nekaterih drugih poslanikov. Zanimanje za sokolsko delo v Rusiji. Poročali smo že o obisku ruskih novinar- jev ▼ Tyrševem domu v Pragi. Od takrat so se pričeli zopet stiki med Rusijo in COS. Ti stiki so zaenkrat še rahli, pričakovati je pa, da se bodo poglobili. Po zadnji seji predsedništva ČOS so imeli člani priliko, ogledati si izvrsten ruski film o telesni vzgoji >Vesela mladost«. Ta propagandni trak je lepa sestava iger, orodne telovadbe in prostih vaj ter proste telovadbe in nazorno kaže, kako velik vpliv na razvoj telesa ima sestavno vežbanie. Kako so ponarejali petdesetdinarske kovance Beograjski listi objavljajo sedaj obširna poročila o svojevrstni aferi, ki so jo pred par dnevi, kakor smo že na kratko poročali, odkrili v beograjski >Kovnici d. d.«, ki je svoječasno za državo izdelala 50-di-narske kovance domače izdaje. Del teh kovancev je bil, kakor znano, izdelan v angleški državni kovnici. Kakor posnemamo po poročilih beograjskih listov, so oblasti docela slučajno prišle na sled tej aferi, še predno je lastnik tega podjetja, Milivoje Boškovč s svojimi pomagači celo državo preplavil s ponarejenimi petdesetaki. Oblasti so sicer že delj časa dobivale razne prijave, da v j Kovnici« ni vse v redu, vendar pa sprva nihče ni mogel verjeti, da bi se ponarejel denar v istem podjetju, ki je nedavno kovalo denar za državo Ko pa so se prijave vendar le vedno bolj množile, je policija 5. marca zvečer tik ob zaključku dela obkolila po foptje »Kc f ice« ter izvršila preiskavo. V poslopju so bili tedaj samo še direktor Milivoje Boškovič in njegov sluga Dušan Gombarevič. Policija je zatekla Boškoviča v njegovi prisarnL Bel je nad tem nenadnim posetom policije silno presenečen. Par minut sploh ni mogel niti spregovoriti. Naposled se je znašel in smeje izjavil, da pač nihče ne bo mislil, da bi bil on falzifikator. Saj mu to pri njegovem bogastvu niti ni potrebno. Policija pa se seveda ni zadovoljila s tako izjavo, marveč je ne glede na to izvršila podrobno hišno preiskavo. Policijski organi so pregledali vsak posamezni stroj, vsak kotiček, a našli niso nikjer nič. Le v nekem temnem kotu je stal nekam zaprašen stroj za kovanje denarja z modelom petdesetakov z likom kralja Aleksandra. To je sum v veliki meri povečalo. Skrivnost trezora «odja policijskega oddelka Je naposled stopil k telefonu in obvestil svoje predpostavljene o rezultatu hišne preiskave. Ta trenutek je izkoristil Boškovič, ki je dotlej mirno sedel pri svoji pisalni mizi, planil pokonci in s treskom zaloputnil velika železna vrata, ki vodijo k tresorom. Ta postopek Boškoviča je napotil policijsko preiskavo v novo smer. Policijski organi so takoj zasumili, da se najbrže v tresorih skriva to, kar iščejo. Zahtevali so od Boškoviča, naj vrata takoj zopet odpre. Boškovič pa je okleval Naposled je pristopil v vratom in začel vrteti razna kolesca, ki uravnavajo zapahe. Vrata se seveda niso odprla in Boškovič je izjavil, da jih ne more odpreti, ker je pozabil Šifro ključavnice. Vse grožnje in prošnje Boškoviča niso pripravile do tega, da bi se >spomnil« šifre. Ko so končno uvideli, da se Boškovič noče udati, so zapečatili prostore ter Boškoviča odvedli na policijsko upravo. Tam*so ga vso noč zasliševali. Boškovč je trdovratno zanikai vsako kaznivo dejanje. Naslednjega dne je policija z Boškovi-čem zopet odšla v prostore »Kovnice«, toda Boškovič se nikakor ni mogel spomniti šifre, da bi odprl trezor. Nič ni pomagalo. Policija se je naposled odločila, da trezor odpre s silo. Pozvala je nekega ključavničarja, ki se razume na tak posel, toda ključavnica Boškovičevega trezora je tako komplicirano sestavljena, da je bil ves trud zamanj. Končno so se od!oč:ll, da vrata odpro s posebnimi varilnimi aparati. Boškovič je vse to mirno opazoval in ni spregovoril niti besede, šele, ko so prinesli in začeli nameščati aparat za av-togeno varenje in je videl, da je vse zaman, je Boškovič planil pokonci: Stojte, spomnil sem se šifre! Stopil je k vratom in jih po daljši, zelo komplicirani proceduri brez težave odprl. Policija je skozi odprta vrata stopila v trezor, to je dokaj veliko sobo, čije tla so bila vsa pokrita z večjimi srebrnimi ploščami in zlatimi kladami. Na eni strani sobe je bila vzidana omara in v tej omari je policija našla, kar je iskala Storil sem veliko neumnost, je tedaj pripomnil Boškovič, priznam, da sem dela... Razkrinkani e V zidni omari so našli tri velike zavoje falz ficiranih petdesetakov, mnogo kovnih pečatov, modele iz mavca, matrice, zlitine. Globoko potrt je stal Boškovič pred to omaro, vsako nadaljnje zanikanje ne bi nič vei pomagalo . . Policija je vse najdene stvari zaplenila in prepeljala na policijsko upravo. Tu so začeli Boškoviča znova zasliševati. Zasliševanje je trajalo globoko v noč. Tedaj še le se je začel klopčič te afere odmotavati in pokazalo se je, na kako rafiniran način je bila vsa stvar 'zpeljana in kako so izkoriščali zaupanje države, zaupanje poštenih ljudi in delavcev Iti V"1"- <■•» <*o denarja. Kako so se pripravljali četudi je bil Boškovič kot direktor absolutni gospodar v Kovnici, ni bilo tako j lahko izvesti ta načrt za falzfikacije pet- J desetakov. Kmalu potem, ko je Kovnica leta 1932 izdelala za državo petdesetake, si je dal Boškovič po modelih iz mavca napraviti lik za kovanje točno po pravih petdesetdinarskih kovancih Zato je tudi razumljivo, da so bili f&lzifikati tako dobro izdelani, da "bi jih mogel spoznati le strokovnjak. Do sem je izvršil priprave za falzificiranje Boškovič sam. Toda to še ni dovolj. Tak model mora iti skozi razne oddelke kovnice, predno se pripravi za izdelovanje denarje. V teh oddelkih pa so bili nameščeni sami pošteni ljudje, ki jim Boškovič ni mogel zaupati svoje namere. Toda kmalu je naše) izhod. Na eno stran je dal napraviti krajev lik, na drugi strani pa neki poljubni napis. Ko se je delavec zanimal, čemu mu bo to, je Boškovič dejal, da se bodo po teh modelih izdelovale neke kolajne za konjske dirke. Ko je bilo to gotovo, je Boškovič par mesecev počakal, da ne bi morda delavci kaj zasum li. čez par mesecev je dal izdelati drugi del potrebnih modelov, to je državni grb. DfJ je napraviti nov pečat, ki je imel na eni strani grb, na drugi strani pa neko alegorično sliko, predstavljajoče snp, snon žita in dve roki. Delavcem je pojasnjeval, da bodo to kolajne za Savez zemljorad-nika ... .Glavne priprave so bile b tem končane, toda Boškovič je vedel, da sam ne bo mogel izdelovati falzifikatov. Zato je moral iskati primerne pomočnike. Sčasoma je posvetil v svoje načrte knjigovodjo Krsta Djordjeviča, imženjerja kovnice Božidare Marjanoviča, mehanika Stanislava Pavlič-ka, slugo Dušana Gombarevič a in strokovnega delavca Žika Dobrosavijeviča. Vsako minuto 24 SalziHkatov Ko je bila vsa družba organizirana ?e je pričelo kovanje falzifikatov. To 90 delali seveda še le potem, ko so ostali delavci Se odšli. Celo na sam sveti večer so faJzifikatorjl marljivo delali pozno v noč. Posel je šel naglo od rok. Vsako minuto je stroj za kovanje izdelal 24 komadov. Celo davek je plačal s Salzifikati Boškovič sprva ni hotel izdati svojih, pomagačev, toda naposled se je tudi tu udal in kmalu so se znašli z njim vred za zamreženimi okni. Po lastni izjavi je Boškovič napravil za okrog 300.000 Din ponarejenih kovancev po 50 Din. Večji del teh falzifikatov je policija že našla in v prometu jih je le še malo število. Pri iskanju falzifikatov je policija tudi ugotovila, da je Boškovič bil tako drzen, da je s falzifikati plačal celo — davek! S faizifi-kati je plačeval tudi svoje delavce, ki o tem seveda niso imeli niti pojma. Delavc4 «0 pri zaslišanju na policiji izjavili, da jim je zadnje tedne Boškovič izplačeval mezdo vedno samo v 50-dinarskih kovancih. Pozabljene a£ere Direktor kovnice Milivoje Boškovič je bil v beograjski javnosti zelo znana osebnost. Njegovo bogastvo je zakrilo vse njegove prejšnje afere. Sedaj se zopet pripovedujejo razne njegove afere iz nedavne prošlosti, tako ona s konjem >OIrveram«, s kovanjem državnega denarja še prej, predno je dobil koncesijo in tihotapske afere. Afera s konjem Oliverom se je odigrala že pred svetovno vojno. V Beogradu so bile prirejene konjske dirke. Boškovič je v želji, da dobi za takratne razmere ogromno nagrado v znesku 25.000 dinarjev, prijavil za dirke svojega konja »Oli-vera«, ki ga je kupil nekje v inozemstvu. Res je dobil prvo nagrado, ali še le pozneje se je ugotovilo, da ta konj sploh ne bi smel sodelovati pri tej diriki. Ko je prišla afera na dan, je Boškovič pobegnil v inozemstvo. Druga afera je bila zopet s kovanjem denarja, še predno je 5Kovnica« d. d. dobila konces:jo za kovanje denarja, ga je dal Boškovič nakovati že precejšnjo množino ter ga pošiljal na ogled svojim prijateljem in znancem. Policija ga je ovadila, toda Boškovič je po svojih zvezah dosegel, da je bilo kazensko postopanje ustavljeno. Tretja afera se nanaša na tihotapstvo srebra v Avstrijo Boškovič je poslrušal iztihotapiti veliko količino srebra, ki ga je nakupil za svojo kovnico. Toda na Dunaju so ga zasačili ter mu zaplenili srebro in avtomobil, Boškoviča pa so iapustili, ko je plačal visoko globo. Vsi aretirane! so bifi včeraj izročeni sodišču. Nevarna epidemija v Kentuckyju V Harlanu in Cumberlandu v ameriški državi Kentnckv se je pojavila epidemija hrbteničnega vnetja. V nekoliko dneh je obolelo že 90 oseb. od katerih je 32 umrlo. Ohlnsti po prepovedale vsako javno sestajanje ljudi in so zaprle cerkve, šole, kinematografe in gledališča. \ Najcenejše in hmditativno najboljše hrastove in buhove PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU 2ELEZNIŠKA EV AVTOPOSTAJA Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni Ljubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča Gospodarstvo K vprašanju financiranja banovin V zvezi z odobritvijo banovinskih proračunov je finančni minister že lani ob koncu marca ;zdal uredbo o banovinskih trošarinah, ki je uvedla takozvane »skupne banovinske trošarine«, in sicer najprej na riž, kavo, kakao. čaj in kalcijev karbid. Ta uredba določa, da se donos skupnih bo-»ovinskih trošarin steka v Državno hipo-takamo banko n Jadran«, kemični proizvodi, družba z o. z, Ljubljana—Moste (izdelovanje, nakup in prodaja kemičnih izdelkov; osnovna glavnica 240.000 Din; poslovodja Ivan Lapajne, in-diy3trijec v Ljubljani); Franc Stangl, trgovina s konji, Maribor, Taborska 8. _ Kunkurz je razglašen o imovini Viktorja Piliha, trgovca z mošanim blagom v Žalcu (upravnih mase dr. Rihari Pintar, odv. v Celju; prvi zbor upnikov 21. marca ob C., prijavni ro1* do IT- ao.-la ugotovitven' narr»k 2. maja __ Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Rudolfa Debeljaka, gostilničarja in mesarja v Dolanah p. Sv. Barbara v Halozah (poravnalni upravnik dr. Anton Ho:vat, odv. v Ptuju; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Ptuju 20. aprila ob 10., prijavni do 14 aprila) Popust za potovanje v Bolgarijo. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena Tf>% na voznina na državnih železnicah pri povratku obiskovalcem sejma v Plovdivu, ki =e bo vršil v času od 13 do 26 anrila t. 1. Popust velja za odhod od 8. do 25. aprila in za povratek od 13. aprila do 1. maja. Prav tako je dovoljena 50% na tarifa za vse drazsatvljene predmete pri povratku. = Dobave. Prometni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo 100 kg konopne-ne vrvice in 250 kg carinske vrvice z žično vlogo. Vzorec je na vpogled pri gornjem oddelku. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo 3100 žebljev za tračnice, do 23. t. m. glede dobave raznih svedrov in do 24. t. m. ponudbe za dobavo rebrastih podložnih plošč. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do dne 26. t. m. ponudbe glede dobave raznega okovja za okna in vrata, raznih vil za premog, grabelj in grebljic, angleškega kositra, železne in ribraste pločevine. 2.500 m jeklene vrvi. bodeče žice in žičnih spon za telegrafsko žico, električnih vremenskih užigalnikov. raznih stenskih in stropnih svetilk, kleja. laka. krede, sidola. sode in mila za pranje. 2. gu-miranih platnenih hlač in 8 gumastih škornjev. do 27. t. m. glede dobave raznega električnega materijala. železne pločevine v ploščah, razne lepenke in do 10. aprila glede dobave tehtnice za vozove. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo 100 me li-noleja. 1830 kg plinskega olja. do 1. aprila za dobavo železnih pocinkanih vodovodnih cevi. 5O0 kg železne pocinkane pločevine in raznega jekla, do 5. aprila glede dobave platna za brodske motorje in 2 krilnih črpalk. Dne 20. t. m. se vrši v in-tendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo alkoholnega kvasca, 24. t m. na glede oddaje dimnikarskih del v ljubljanski gamiziji. Borze Curih. Beograd 7 Pariz 20.2075 London 15.1375. Newy0rk 204.75 Bruselj' 51.6750. Milan 24.25. Madrid 41.8750 Amsterdam 208-3250. Berlin 123.15 Dunaj' 56.70. Stock-holm 7S.05. Oslo 76.05 TCobenhavn 67.60. Praga 12.68. Varšava 57-70. Atene 2.90, Bu-karrešta 2.50. Blagovna tržišča 7A TO -f Chicago, 14. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100, za julij 90.125, za sept. 88.50; koruza: za maj 6O.75, za julij 61.125 -f Winnipeg, 14. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86, za julij 86.50. HOMBA2 4- Liverpool, 13 marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.98 (5.98), za okt. 5.52 (5.55). -f- *Newyork, 13. marca. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za marc 11.33 (11.35) za okt. 10.21 (10.27). Nekaj o nesrečni Heri Prejeli smo: Z ozirom na članek, ki je bil priobčen v vašem cenj. listu z dne 7. marca t. L pod naslovom »Nekaj o nesrečni Heri«. vas prosim. da natisnete in objavite naslednji popravek : Ni res. da sem bil sicar začetnik, toda da okolnost, da nisem razpolagal z imetjem in prakso, ni zadružnikov motila, da se ne bi me z zaupanjem oklenili. Res pa je, da sem imel že polnih 8 let prakse v stavbni stroki, da sem razpolagal z imetjem, ker sem imel zadostno gotovino založeno v Kmetski posojilnici v Ljubljani tn v premičnem inventarju. Ni res, da sem imel vodilni vpliv na poslovanje zadruge, temveč res je, da ga nisem imel, ker je zadrugo v smislu zadružnih pravil vodilo načelstvo. sestoječe iz 9 članov, in nadzorstvo, sestoječe iz 3 članov. Ni res. da je tik), ko je >Hena< leta 1928. zašla v težave, ki bi jih bili lahko že dolgo prerokovali daljnovidni ljudje in poznavalci človeškega značaja, izplačano mojemu svaku stavbeniku g. Andreju Cernetu 366-000 Din, vse do zadnje pare v gotovini, temveč res je, da je bil izplačan stavbeniku Andreju Cernetu del njegove terjatve v istem proporcu in vrstnem redu kakor ostalim upnikom kot dobaviteljem »Here« in da takrat nisem imel več nobene funkcije pri »Heric, ker sem že 6. avgusta 1927. odložil svoje mesto kot podpredsednik ter torej tudi nobenega vpliva in ingerence na izplačila stavbeniku Andreju Cernetu, in res je le to. da sem kot tehnični vodja >Here< izvrševal le navodila in naročila načelstva točno, vestno in torej brez vsakega pogodo-vanja stavbenika Andreja Cerneta. Ni res, da se je na občnem zboru >Here< dne 17- 8. 1928. slišala jasna in ostra obsodba mojega dela, ki da mi je bilo očitano, da sem neupravičeno dvignil 92.011 Din za tehnično nadzorstvo ob času ko je zadruga za to nadzorstvo imela druge tehnike in da sem na vse te obtožbe hladno molčal, temveč res je, da na tem občnem ztom niti navzoč nisem bil. Nadalje je res le, da nisem prejel nikdar niti od občnega zbora, niti s strani načelstva ali nadzorstva zadruge katerihkoli rekriminacij radi svojega delovanja kot tehnični vodja >Here«, in res le, da nisem dvignil 92.011 Din za tehnično nadzorstvo, temveč da sem za svojo 33-me-sečno zaposlitev kot tehnični vodja prejemal honorar v posameznih zneskih po 500, 1C00, 2000, Din v skupnem iznosu Din 49.800, kateri znesek gotovo ne odgovarja plačilu za moje 33-mesečno tehnično delo in nadzorstvo nad gradnjo 42 stavb. Nadalje je res le, da »Hera« ni imela drugih tehnikov za nadzorstvo in res le, da meni ni bilo treba odgovoriti, ker ni bil podan noben vzrok za moj zagovor. Ni res. da sem ob konkurzu zadruge prijavil ogromno vsoto 235.000 Din kot honorar za tehnična dela in da mi je bila ta zahteva kar najenergičneje odklonjena in da sem ua to molčal temveč res je, da sem temeljem sklepa zadrusre z dne 9. 12 1926-. ki je določal da velja za nadzorstvo nad izvrševanjem stavbnih del in za tehnično delo as, spored, obvestila,— 13.15: Pesmice o 1*1-bezni in pesmice za ples (plošče).— 14: Vreme, borza— 18: 7xiravniške ura: O obolenju prebavnih organov (dr. B. Ma-gajna).— 18.20: Komorna glasba na ploš- 5a,h._ 18.40: Kulturna kronika: Slovenski slikeT Ft. Kaučič (dr. Fran Štele).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestil«.— 19.30: Nec. ura: Sv. Ciril -usta novi t el j slovenske književnosti (dr. Fran Gnkkrvec).-20: Prenos iz Beograda.— 22: Čas, vreme, poročila, spored.— 22.15': Radio jazz. Beograd 16: Klavirske skladbe.— 16.30: Orkester.— 20: Prenos opere iz Nor. gledališča— Zagreb 12.15: Plošče.— 17.15: Srečne! kvartet.— 17.45: Pesmi za tenor,— 20: Prenos iz Beograda.— Praga 19.30: Zborovsko petje.— 20: Orkestralen in pevski koncert.— 21.1l5: Komorne glasba.— Varšava 20: Mešan glasbeni program-— 21: Iz zvočnih fiknov.— 22: SVnfomčen koncert— 33.05: Ples.— Dunaj: 12.10: Plošče.— 13.10: ČJajkovskaj: IV. sknlora-^a.— 16.05: Koncertna akademija.— 17.20: Lethke godba na pdeščah.— 1935: Program po napovedi.— 20: Zborovski koncert.— 31: Scbubertove cerkvene skladbe.— 22.10: Lahka godba orkestra.— 23.10: Nadaljevanje koncerta.— 23.45: Dunajske melodije— Berlin 18: Iz oper in operet.—19.15: Orgde.— 20.10: Glasbeno potovanje križem sveta.—- 22.30: Melodije za lahko noč. Miinchen 18: Zbor in orkester. — 19.15: Plošče,—20.10: Zabaven program.—23: Lahka godba orkestra.— Stuttgart 13: Koncert orkestra in solistov.— 30.10: Pester večer— 2230: Vojaška godbo.— 24: Nočni koncert.— Rim: 17.15: PSes. — 20.35: Operni večer.— 22.30: Plesna orkester. Torek 17. marca Ljubljana 11: Šolska tira: Koncert trboveljskih slavčkov pod vodstvom g. A. §u-ligoja.— 12: Iz čeških logov in gajev (pio-šče).— 12.45: Vreme poročite.— 13: Čas. spored, obvestila.— 13.15: Operna glasba Radio orkestra.— 14: Vreme, borza— 18: Griegove skladbe (Radio orkester).- 18.40: BMženstvo Nirvane (g. Fr. Tersegkv).— 19: Oas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 1930: Nac. ura: O muzeju princa Pavla (dr. Milan Kašanin).— 20: Prenos akademije Zveze vojaških dobrovoljcev iz Kazine.— 21.30: Orgelski koncert na t>1oš čah.— 23: čas, vreme, poročila, spored.— 22.15: Potovanje od zapade proti vzbodu.-(Radiio orkester). Beograd 16.20: Godatei kvartet— 18: Jazz.— 19-50: Klavirske skladbe.— 20.30: Narodne pesmi.— 21: Zvočna igra..- 21.40: Plošče.— 22-30: Orkester,— Zagreb: 12.10: Plošče.— 17.10: Koncert orkestra.— 30: Prenos opere.— Praga 19.10: Vojaška godba.— 30.15: Brahmsov koncert v B-duru za klavir in orkester.— 21.15: Operna glasba— 22.20: Plošče.— Var§ava 20.10: Operetni večer.— 23.05: PJesna muzika— Dunaj 12: Koncert orkestra,— 16.05: Iz zvočnih filmov.— 17.15: \Vaignerjeve klavirske skladbe.— 30: Mešan program— 22.10: Arije in pesmi,— 23.15: Lahka godba orkestra.— Berlin 18: Iz Miinchena.— 20.10: Stiriiročne klavirske skladbe.— 20.25: Operni večer,— 22.30: Lahka glasba.— Miinchen IS: Koncert solistov in orkestra,— 20.10: Večer Verdijeve glasbe.— 23: Kakor Berfr / »JUTRO št ec o sprejmem takoj trgovino z moko :n dežel niin: pridelki Ponudbe na ogi. odd. Jntre pod »Sa mostojna in zanesljiva r>ro dajalka«. 5488- i Akademsko naobraženemti »e nudi dobra stalna slu ž ba v Zagrebu, ako preskrbi zobotehničarki z večletno prakso, stalno službo Ljubljani. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »15. april«. 5035-1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, izvežba-n v manufakturi. galanteriji, špeceriji in železnini, spreten prodajalec, dobi mesto s 1. aprilom t. 1. Dobro izurjeni izložbeni aranžerji imajo prednost. — Ponudbe e točnimi podatki dosedanjega službovanja in prepisi izpričeval je poslati na Alojz Remic. Dravograd. 5S38-1 Skladiščnika samostojnega. z večletno prakso. potrebujem. Želez ninarji z malo kavcijo ima jo prednost. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Curricu him vitae 282«. 6037-1 Dobro kuharico sa vsa hišna dela. išče dru fina z 1 otrokom. Predsta viti »e Snežniška ulica 10 (pri Obrtni fe-li'). 8133-1 Zastopnike aa obročno prodajo našib posnema Inik o. brzo[«rilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na »Persons« Ljubljana, pošt. predal 307 31-1 Prodajalko ( kavcijo Din oflOO. iščem. Plača Din 500 in vsa oskrba, Nastop takoj. Ponudbe aa podružnico Jutra M«ri bor pod »Kavcija«. 6316-1 Samostojnega pomočnika kleparja m rnštaJaterja sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomočnik«. 6131-1 Prelca jevalea popolnoma zmožne-ga vse T to stroko spadajočega dela sprejmem. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Pre-kajevalec«. 9133-1 Več dobrih šivilj za boljše damske obleke sprejmemo. V |>oštev pridejo samo z večletno praJc-so. Ponudbe poslati Celje, poštni predal 44. 6143-1 Ekspedienta za izdajo votkove preje, zanesljivega in natančnega, za takojšen nastop, išče mehanična tkalnica. Absolventi tekstilne šole imajo prednost. Ponudbe pod »Natančen« na podružnico Jutra Maribor. 5885-1 Dva krojaška pomočnika sprejme Adolf Sevnšek. Dol pri Hrastniku. 5079-1 Modistinjo sprejme takoj modni salon Ida Škof. Wanek nasl. Pod TTančo 2. 6136-1 Samostojno modistinjo dobro moč sprejmem takoj v dobro mesto. Na«Iov v vseh poel. Jutra. 6195-1 Mlinarja vnščega v predelavi vseh žitaric, samostojno moč, iščemo za vodstvo valjčnega mlina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlinar«. 6145-1 Dekle za vse (tudi sirota) vajena hišnih in vrtnih del. čista in poštena, dobi mesto za majih no plačo pri majhni družini v ljubljanski okolici. Takojšnje ponudbe pod »Zanesljiva Jn dobra moč« ogl. odd. Jutra. 6313-1 Mehanika uporabljivega za mehanično delavnico in samostojno vožnjo, dobro izurjenega, sprejmem. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 6161- Perfektna kuharica (poleg sobarice), dobi mesto piri fmi slovenski obitelji v Zagrebu. Plača dobra. Vprašati: Veretovškova nI. 27. Mirje. 6306-1 Knjigovodjo samostojno moč, veščega korespondence, iščemo za 1. april. Upokojenci ali starejši gospodje imajo prednost. — Ponudbe pod »Knjigovodja« na ogl. odd. Jutra. 5572-4 Perfektno frizerko dobro moč sprejme Pr. Kranj c frizerski salon Celje Glavni trg. 18. 6111-1 Resno učenko čedne zunanjosti Iščem za kozmetično-zdravni. ško azistenco. Mogoč. ruDst samos tal nega poklica. Prednost: znanje strojepisja Dr. Ferenčaik Gajeva, 3 6238-1 Delavko za razna lahka dela, katera se razume malo pri šivanju sprejmem. Ljubljana. Kar-lovska c. šfcv. 4. 8ii6&J Pomočnik in vajenec se sprejmeta, z vso oskrbo za stalno. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Čevljarstvo«. 8178-1 Dobro moč tnožko ali žensko za trgovino z razmn-rstnim blagom prejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 6160-1 Mlajšo frizerko prejmem takoj v stalno služba. Zore Franc Trža-a 36. Glince Ljubljana. 6140^1 Kuharico ali kuharja za fino dunajsko kuhinjo Išče za sezono po. znani letoviški hotel na Gorenjskem. Obširne ponudbe pod »Perfekt-no« na ogl odd Jutra. 60&4.1 Asistentka ugodne zunanjosti, inteligentna, z znanjem nemči ne dobi mesto. Starost do 35 let. Kavcija ali garancija 12.000 Din. Zivotopis po možnosti s sJiko (retour) pod »Zelo redka prilika« na ogl. odd. Jutra. 6318-1 Iščemo kuharice sobarice natakarice. dekleta za vse. Katera želi imeti dobro nameščen je naj pride v naš urad. Pismeni odgovor Din 5.. Udru. žen je udovlca ' Zagreb Dica 29. I. nadstr. 6177.1 Frizerko Veščo vodne ln navad, ne ondulaclje takoj sprejmem v stalno eIviž -.o v lei em obmorskem kopališču. Ponudbe z zahtevami na Gorup?c frizer. SenJ. Hrv. Pri morje 6088J. Kuharico perfektno v fini kuhi iščem. Plača dobra. Po. nudbe s sliko, navedbo služb ln starosti ha ogl. odd; Jutra pod »Nastop čimprej«. 6115.1 Frizerko sprejme takoj ali po dogovoru Janko Kofler, frizer, Železniki nad Skofjo Loko. 6081-4 Služkinja pridna in poštena, vajena vseh gospodinjskih del, dobi stalno mesto. Nastop takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v CeJju pod značko »iPoštena«. 60484 Iščemo perfektno slovensko nemško stenotipistinjo. V poštev pride samo inteli-entna. zelo zmožna in zanesljiva m-oč, z večletno prakso v trgovskem pod-e-tju. ki popolnoma obvlada oba jezika. Nastop nujen. Plača dobra.. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Korespondentiinja IS^O/ 2000«. 6033-1 ii irh. Rotman Kapitan Kezostreiec 93 /.»odba ni bila dolga, l akrat jo je >ik> odneslo s prevrnjenim čolnom ^red na široko morje in tam jo je rešila tihotapska ladja. Malopridneži so b brž ostrigli lase in jo vtaknili v mor-aarsko obleko. Težko je morala delat; in prenesti marsikatero žalitev. »oh takšna sodrga!« je končala. »Vsa ladja .ie polna whiskyja in žganja. Da sem se kdaj udeležila tvojih neumnih <>usiolovščiii!« Zobotehniški praktikant z 4 raz. sred. šole se sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6245.1 Frizerka samostojna v vseh del. m 2 briv. pomočnika, samo prvovrstna, dobe stalno službo s 1. majem za Kranj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobre moči 382« 61444 Frizerko prvovrstno, iščem za stalno. V poštev pride dobra manikerka. — Salon Kliš, Prečna uKca i 63164 Krojačica prvovrstna, samostojna, z večletno prakso, dobi takoj službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 62fl7-l Frizerko zmožno ondulacije, sprejmem v stalno službo. Plačam po dogovoru. Drnovšek, brivec, Litija. 6332-1 Brivski pomočnik dober delavec ter neka. dllec dobi mesto Ra-kar Prešernova ul 9 6254-1 Vrtnarskega pomočnika zanesljivega in poštene, ga sprejme takoj Adolf Va/tovac, Ambrožev trg 3. 6271.1 Zemljodelec - sadjar ženo in odraslimi otroci se sprejme na ekonomijo v Srbijo. Informacije pri Tevž An. te Ljubno ob Savinji 6289.1 Pisarniško moč samostojno takoj sprejmem. Ponudbe pod »Kavcije zmežna« na podružnico Jutra Ma. ribor. 6327.1 »iak, ueseds Ml ja«, lavek Jto, u lajanje laslove ' Din. aajman)! «i»ft n oia Brivski pomočnik dober delavec, vojaščine prost, išoe nameščenje. — Nastopi lahko takoj. Miku lek Franjo, brijački pomočnik, Zagadje z. p. Belišče. 5£H>4-2 Dekle pridna, poštana gre kot pomoč gospodinji za hišno ali kar si bodi. Naslov v vseh posl. Jutra. 6134-2 Brivski pomočnik išče stalno službo. Frigel Martin, Trbovlje X. Retje 82. 6137-2 Trgovski pomočnik i proet vojaščine, z večletno 1 šofersko prakso, želi namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vesten 292«. Kuharica srednjih let, skrbna „'ospo-duija, zmožna vsega gospodinjstva ,čista in poštena, išče sluibo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodi-nja«. 6236-2 Vzgojiteljico z znanjem jezikov vsestransko verziraiM išče na meščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«. 6171-2 Mlada gospodinja išče službo. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Samostojna in varčna^ 8166-2 Elektrotehnik absolvent »Del vodske šole« specialist za niz ko napetost prosi na. meščenja Ponudbe na ogl odd. Jutra |od »Te lefon«. 6258 Krojaški mojster za boljša dela za da. me in gospode išče dela v mestu in izven mesta Gre tudi na dom Lan geršek Riharjeva 'ul Ljubljana. 6322-2 Absolvent gimnazije z maturo. vojaščine prost. išče primemo službo Ponudbe pod absolvent na podružnico Jutra. Maribor. 6110.2 Šofer mehanik iščem službo; grem k tovornemu ali osebnemu avtu. Ponudbe na Franc Kolbl Nor šinci p. Ljutomer 6070-2 Starejša gospa dobro Izurjena v gospodinjstvu in fini kuhi išče mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6108.2 Mizar vsestransko strokovno sposoben v 6tavbenem in pohištvenem mizar, stvu, ter Skiciranju ln kaikfuliranju z lastno obrtjo išče kjer.V-oli stalnega zaposljenja. Ponudbe prosim na po družnlco Jutra Maribor pod: »Skromna plača«. 6104.2 Gospodična starejša poštena in Ea nesljiva z večletno pl. sarni.ško prakso zmožna slovenskega nem škega ln Italijanskega jezika. gospodinjstva šivanja, ročnega dela ter Je ljubiteljica otrok želi stalne zaposlitve Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Hvaležna« 6323.2 Mladenič vojaščine prost, iž6e atpl-be skladiščnika ali sluge Kavcije zmožen Din- 2000 ali še več. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »(Prld-en«. 8S3S-2 Inteligentna gospodinja išče službe k samostojne mu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. ' Juitra pod »Inteligentna 1036«. 6202-8 Šivilja ki dela vse, dobro izurjena gre po nizki ceni, ali via-me delo na dom. Naslov v ve-eh pori. Jutra. 8135-2 Začetnica v trgovini mešane stroke Išče službo. Ponudbe pod »Kjerkoli« na ogl. odd Jutra. 6253.2 Pisarniška moč mlajša, želi nastopiti službo blagajničarke ali kakršnokoli nameščenje ▼ pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna, dobra moče. 6010-3 Dekle vajeno vseh hišnih del, želi meeto natakarice kot začetnica. Pridna in zmožna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5850-2 Natakarica mlada ui simpatična, išče službo v boljšo gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6038-2 Gospodična za pisarno z nekoliko prakse, so. Itdna ln skromna, vajena postrežbe naročnikov se sprejme. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd Jutra pod »Pisarna« 6319-1 Trgovski pomočnik verziran v trgovini meša nega blaga, s poslovodsko prakso in garancijo ,išč« nameščenje kjerkoli in karkoli. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prvovrstna moč«. 5960-2 Brivski pomočnik starejši, išče službo kjerkoli. Gre kot poslovodja ali vzame v najem. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Dobra moč« na podružnico Jutra Maribor. 5903-2 Strojepisko 5—>10.000 Din gotovine, prejmemo v »talno qlužbo. Ponudbe na ogl. odd. Ju-f-ra pod »Za takojšnji nastop«. 6310-1 Hišnika c?prejmpjn v boljšo hišo v eentrumu mecjta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Pošten hišnik«. 6300-1 Natakarica Dobi 50 par od litra katera plača sproti blaJ go in položi kavcije 300 Din. Predstaviti se oseb no. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra. 6299.1 Iščem ano do dve gospodični, lepi. mladi, ki bi želeli stopiti v familijarno kapelo. ufiti se petja in Igranja pod pogoji: Din 35T mesečno in vse ostalo. — Ponudbe nujno, s fotografijo na: MiPioa Mesič, ka-pelnica. Bos. Gradiška. 6300-1 Natakarica s kavcijo, išče boljše mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vestna natakarica«. 6000-2 Dekle z dežele pridna, poštena, vajena vseh hišnih del to neko. lifco kuhania. žp'1 rlir*. be prt poštenj družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6242J! (Dajend (Ce) Seseda I Din. lavek ! Dto u iltro aH dajanje naslova 5 Oln Najmanlšt mesrk P Oin Absolvent meščanske fioie z odllč nim spričevalom, se želi Izučiti za mehanika slikarja ali sllčno. Adolf Muren, Sv. Križ pri Litij L 6117.44 Učenca kateri ima eno leto ofi več učne, dobe, sprejmem takoj v špecerijsko trgovino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Priden«. 0202-M Vajenko sprejmem takoj. Modistka Stana Gregorc Ljubljana Smartinska c. 6. 61BS-44 Brivski vajenec z 3% učne dobe se želi na^ dalje i«u*!<>v»lnkah Jutra, vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6043.0 6340-6 Vrtne jagode mesečarke I 100 sadik Din 60 ras-pošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor '6042.6 Semena vrtnih jagod mesečark katere rodijo neprenehoma, do novembra 300 zrn Din 10 Predplačilo v znamkah razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor Knjigč Be»eds i Oln davek 3 Dir ta Nfro ali dalanle naslova 5 Oln NaJmanJIl tnesek 17 Oia Sv. Pismo Martina Lothena (Nemško) 101 let starv knjigo prodam z enim starim rok«|4-som. Cena po dogovoru. Naslov v vseh po«!. Jutra. 6185-8 6041J> I Seseda i Oln davek J D«-Iltro ali dalanje naslova 5 Ote. Najmanlii taeaek 17 Oto Nizke vrtnice vellkocvetne ▼ basnih barvah, 10 grmičkov 60 I EnOCevnl Din. visoke 1 komad 15 Din, plezalke in poiy. radioaparat IVan JemeC I 6044.6 Avto, tfioto Mesto hišnika ali vratarja, iščem. Sem izučen mizar ter znam po-prarvljati in opravljati vsa hišna dela. Govorim nemško, srbohr., francosko in druge pomožne jezike. Sem abstinent ia poverljiv. Ponudbe z oznako plače na R-udajevšek, Zg. Zt&č« 46, p. Slov. Konjice. 9080-2 Hotelska sobarica z znanjem ve? jezikov, išče službo. Naalov: Antonija Feik, St. Peter pod Sv. gorami. 6M1-2 Natakarica išče službo za takoj ali 1. april. MUada Jurasek, Dol. Logatec 46. 6346-S Knharica išče službe k orožnikom z aprilom. Oenj ponudbe na ogl. odd. Jutrua pod >6704-26« »79-3 Potnik ki je stalno na potovanju, prevzame še zastopstvo do-broidočega artikla. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mala kolekcija«. 6J5B-6 Kdor posije 10 Din v znamkah, dobi pošt. I dr-ciia ■ Um javek i Otn nlne prosto lepo toalet- ta iltro ali lalanjr aasl vi no ogledalo s stojalom i Din Nalmanf« ro-—k »Patent« katero je lz. I 17 nn delan" z vložkom za e11 Iro ali fotografijo. D 1 Kunlm .vt« Stncin tovarna ogledal l^Upim avto Maribor z malo porabo bencina. — 6101-6 | Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »'Ford«. Trgovski Inventar I _«*umo ik^^sus?1®: Avto znamke »OM« vse malo rabiljeno se I štirisedežno limuzino, v zelo poceni proda. Vprašati I dobrem stanju, prodam. — Miklošičeva ul. 16 v Ogleda se v garaža Stupica. trafiki veža Slomškova ulica 6 6251-6 I 6090-10 Motorno kolo dobro ohranjeno lažje tipe, event prikolica plačam takoj t gotovini. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Advokat«. 9100-40 Auto znamke »Morrie« skoraj nov prodam. Naslov: Aleksandrova 16/n. levo. Ljubljana. 3169-10 Dvosedežen avto nova guma. ves prenovljen. brezhiben. zelo ugodno naprodaj". Garaža Kralj lč, Gosposvetska 13 Ljubljana. 6288.10 Avto-limuzino 5-eedežno popravljeno za polovično ceno vrednosti prodam. K vitko. Maribor, Koseske^a 8. 6324-10 Avto Ford v selo dobrem stanju poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6321.10 Motorno kolo bnes aH s prikolico, bresti fb en. kupim takoj. Ponudbe t točnim opisom in navedbo najnižje proda.jn« cen« na agL odd. Jutra pod šifro »Do 5.000«. 6908-10 Motorno kolo Donglat, 990, v Belo dobrem stanju, naiprodaj ta SJOO Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6BSOOO Motorno kolo Ariel 500 ccm. s prikolico, Naslov Ceste m 6346-10 ugodno prodam. Vič, Glince. ~ štev. 9. KOLESA tek> poceni pri S. Rebolj & Drug Goapoevetska IS. OM-ld Kolesa malo rabljena ln nova točeni naprodaj prt »Promet« (Nasproti krt žanske cerkve). 6096-11 Moško kolo dobro ohranjeno prodam. Nasl-ov v vseh posl. Jutra 61(59-11 Zastopnike s 3—10.000 Dn gotovine v vsakem mestu. Iščemo za nenadkriljlvo teb nično novost neobh dno potrebno vsaki hiši obrti, trgovini, itd. čisti mesečni zaslužek 3 do 5000 Din ln več Neomejeno polje udjstvo. vanja Nujne ponudbe na Tehn poslovalnica. Zagreb RelezntSka cest«.. 16 6130.5 Zastopnike za prodajo dobroidočih artiklov, iščemo po vsej dravski banovini. Ponudbe na: Goapodarako-pravna pisarna , Ljubljana. Selenbur-gova uHca 7./L 6332-6 Potnika provizljskega za Ljubljano, sprejme vpeljana tvrdka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešen prodajalec moke«. mU* Vrtnice I Knplm visoke, nizke, plezalke, ža- dobro ohranjeno motorno lojke, clematis, jablane j kolo. Ponudbe z navedbo kordooe, ra/zne trajnice pro- oeoe in znamke na Drago daja Polše. Mala va* 40 Kovač, mesar Trbovlje. Ježica. | 0136-10 «166-6 7 — Motorno kolo Zbirko kaktusov Indlan ln ™a_n Moto. Po zelo nizki oeni pro. I sachoche, se ceno pro. dam. Naslov v vseh po. I Škafar P. Rimska slovalnicah Jutra c. Ljubljana 6099.6 62S2-10 Vsi avtomobili I Pontiac limuzino in motocikK bodo sedaj I T lzbornem stanju pro. vozili brez bencina, samo dan. * Vzamjrn majhen t novim razplinjačem (Ver- I voz v račun. Vlnocet gaser), aa katerega patent | VI«. 6240-10 S r odam. — Ponudbe na aber. fotograf, Medvode. S6934 6T91-«) Harley Davidson s prikolico 16 HP. dobro r . . . i ohranjen, poceni prodam, VTOSJa jajca tudi za knjiž^ee občinske za valjenje prodam. Po- I hranilnice Vrhnika. — Vriv-nudbe na podružnico Jutra I ntka. poštni predal lil. v Celjn pod značko »Em-d««. OM8-6 Lopo za skladišče v Šiški ln pisalni stroj Curtr pro. dam Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra 6286 6 Rnouite domače blago! Dirkalni motor Sumbeam 500 OHV 28 HP, v najboljšem stanju. pripravljen za dirkanje pr°d* I°g- Lotz, Maribor ta ceno Din 14.000. 9046-10 Avto Steyer Stlrisedežn-' limuzino v zelo dobrem stanju prodam. Ogleda Oe ▼ garaži Union. 6243-10 Seseda I Oln. lavek * Oln. ta iltro ali dalanje naslova " Ota Najmanjši toesek 17 Oia Pohištvo vsakovrstno izdeluje po lastnih in danih načrtih a zajamčeno suhega lesa r>o najnižjih cenah tvrdka Ignac Repše, Ljubljana, Dvomi trg št. 1. Stalna zaloga najmodernejšega pohištva. se»i-ie Gosposko sobo (Herreniimmer), elegantno, tudi brec foteljev, kupim. Strogo moderni slog neza željen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gosposka soba«. S096-1S Pozor. »Sava, Za pohištvo in stavbe Vzamemo Knjižice za. polno vredn st. Izvršujemo vsa dela po konkurenčni ceni. Največja lzbera vsa kovrstnega pohištva sobnih in kuhinjskih oprav. Spalnice ......1600 omare . ....... 400 postelje...... . 150 kuh. oprav® .... 700 kuh. kredence . . . 425 kuh. mize.....120 kuh. stoli...... 50 otročje postelje . . 325 otročji vložki ... 60 madracl ......220 žični vložki .... 90 otročji madracl . . 140 Dobi se na obroke. Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Rožna dolina cesta IX. štev. 9. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica 4. 6173-12 Razno pohištvo divan, preproge, vaze, porcelan itd. naprodaj vsak dan popoidme. Pri voz 4 (Novak). Trodelno omaro in p red sobno steno (entrie-vand) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo« 6154-Oe deseda 1 Oln lavek , jlD " «»"> «11 lajanje astova 1 Najmanjši »eeofc n Ola Prodam dva kraen« petelina štajerske pasme in kokoši za rejo, kakor tudi valilaik za 100 jajc najbolj« vrste. Graščma Mokronog. ___" Bele pave in belorujave pooend proda Uhlieh, Rimeke Toplice 33. _ 6000-37 Velika uharica ravežbana za lov, poocoi naprodaj. Naslov v vsofa poslovalnicah Jutra. _ 607651 Nemškega bc^ser ja Pffeo, 6 meeecev star«, čistokrvno, z rodovnikom, prodam. Ljubljana, 8 vert-čeva ul. 4. pod Rožnikom, .3108-37 Volčjak » mesecev star, ugodno naprodaj, zaradi premestitve. Gcjšek, Zaloška cesta. Hlodov orehovih, javorovih, češ-njevih, jelševih in jeeeno-, vih, kupimo veako množino, po najvišjih dnevnih cenah. Plačilo taioj. Pojasnila na Dovžon Stanko, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4. 631&-15 Pridelki deaeda I Oln. 4avek J Oiu, ta iltro ali dajanje naslova 5 Oln. Najmanlii tnesek r Oia Polsladko seno zdravo, suho vezano V bale in nevezano, v<$a. ko količino v bližini Ljubljane naprodaj, cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5304-33 Dobro rodeče vino dam za hraa. knjižico »Kmetskega hranilnega in posojilnega doma« v Ljubljani, veako množino, event. jih tndi kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra v Ljubljani — pod šiiro »Vino«. 9132-f5 Glasbila -tcej. um javrf ji ta iltro ali laianje -.aMova CHa Najmanlii tneMk n Oin Piani no skoraj nov, ugodno pro. dam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 6291.26 Klavir, harmonika •Botiaer«, 41 tipk, 80 basov, z registrom, poceni naprodaj. Cim-enmaii. De. lanski dom HftlO. 6263-36 Spiceljne 3 meeeoe stare, popolnoma bele, zelo lepe in živahne, proda Vekostarv R«gwvič, Vi-tanj«. mn-«r Par krasnih pavov 5 let starih in 3 Šivalni stroji malo rabljeni raznih Tinamk ln kolesa poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti križanske cerkve). 6097-29 Šivalni stroj moški dobro ohranjen kupim. Ponudbe aa Agata Vuk, Vrhnika. aao&^e Črn pianino skoro nov. svetovne znamke s krasnim glasom. prodam. Dobrajc Maribor Tattenbachova uL 21. 6325-26 Kompletne spalnice lz orehove korenine po 6.000 Din ln kavkaški oreh imitacija po 3000 Din proda mizarstvo Josip Goljar Gosposvet ska 13 (dvorišče). 6314.12 Pohištvo izdelujem in prodajam na knjižice poeojilnic Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, pri katerih je na razpolago tudi moj naslov in ostali podatki. 6075-lfi Jedilnica kompletna, nova. španski slog. temna, na/prodaj zaradi selitve. Izredno ugoden nakup. Naslov v veeh poslovalnica* Jutra. Klavir dober, radi selitve »elo 17godno prodam. Ljubljana, Baragova 1oJeg gorenjskega kolodvora. »386-29 Prodam Šivalni stroj »Slnger Maarufakturtng« pogrez ljlv- šivalni stroj »Slnger« z okroglim Colnič-kom, moško kolo v zelo dobrem stenju stojalo za olje z merilno napravo, 4 Izložbene omarice za na zid ln Ber-kel tehtnico. Nace Za_ vr&nlk Glince Tržaška c. 15. r256.29 Dražbe i««l« Oin lavek Oia as iltro ali Jalan)e taaiova ' Oin Nalmonl«) tnesek n im« Izdražitelj zlate i. w c ure ln verižice za Din 1665.— na dražbi dne s m. t. i. se imros'. da se rgia=l ▼ zastavljalnici. ' 4248.3? »JUTRO« It. «3 16 Nedelja, 15. IIL 1936 itencua i Jlu aitk i 0b H litra aH lajaš)* naslov* | Dia. Najmanj« «ae»«-i n Dta. Parni kotel V-DOO mž kurilne po Trii M ae tO*. Cenj. pooadbe na Barvarno Zbetovo pri Poljčanaih. 8M6-7 Foto kamero ttX16, boljšega objektiva. t dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod značko »Foto-ka-mera«. 5006-7 Zlato Blatnike ln srebro kupujem ter plačam najvišje dnevne cene. Pri. poročam se tudi za po. pravila ur ln zlatnine F čruden Prešernova 1 83-jI 500—600 m ozkotračnic (Sin) od 6—T kg po m. kupim. — Kupim 20—otf ■»»grmov drv H. in III. vrste ni opekarno. — Ivan Prahan. Savski marof. 906S-7 Brinjevo olje kupuje po najvišjih senali Drogerija A. Florjančir. Ljubljana. Sv. Petra 17. 60&6-7 Poravnave plačanja dolgov posredovanja Kreditov in gotovine ua hranilne knjižice, naioi-be kapitala (tudi branil, vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodstvene revizije, bilance n vse druge trgovsko go • podarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja konceeijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Oesta 29. oktobra (Rimska cesta) St. 7. (Za pismena po asnila znamke). aies-ie Din 180.000.- ^tHovine iččiem proti primernim obrestim. Vknjiž ^a na prvo mesto na 2 posestvih. v katerii) je gostil na in trgovina. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Sigurno in varno naloženo«. 9139-16 Kupim tehtnice Aecimalko. Berkel. po mož nosti računarico. Ponudb' na ogl. odd. Jutra pod »Dr V kg«. 6233 ' Divan dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ►Divan«. 9:72-7 Puško bokovko 4obro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo o«n in kakovosti na Savelj Anton Novo me?to. 9162-7 Slaščičarski melangenr 1 granitnim velarjem knji govezni.ski s[>ajalni stroj z.-; šivanje ška.;l kupim. Po nu'lb- na ogl. odd. .T11 tr;: pod »Rabljen »troj«. enss-7 Kupim dohro ohranjeno starinski' vitrino. Ponudbe z navedi" cone na ogl. odd. Jutra ood »Vitrina«. 6.5*7.- Vsa ko vrstno zlato kupuje PO naiv!šjib -renat' Cerne . jnvHii Ljubljana VVolfovs oltca Beseda i L)in Javek i U'> ta Šifro aH lalanje ia-.li'> 5 Din Nainianj4i (n»r 1? Din Posojila iščem v gotovim. Kratkoročnega ali dolgoročnega. proti prvovrstnemu jamstvu in dustrijskega podjetja >n dobremu obrestovanju Ponudbe pod »sigurno na loteč denar« na ogl od'! Jutra. 4442-Ui Ureditev dolgov potom aocliiih in Izven sodnin poravnav Nasveti v IiuiiK.ur.ini: zadevati ln vseh tlrugl:. trgovsko 'jbitnih poslih. Strokovne tnjigovods. . revizije, sestava in apro baclja bilanc. Preskr t.a kreditov. nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih Vsi p .sll kmečke zaščite. Edina koncesicii.rana komercialna pisarna. LOJZE Z A J C. LJubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18 34-16 ■ — » . Hranilne knjižice vseh ptujskih denarnih zavodov sprejmem za plačilo blaga. Nedog Prane, manufakturna trgovina Ptuj « 5440.16 Hranilne knjižice Okrajne Hranilnice Slov Bistrica 10 Mestne uranil niče. CeJja. kupim takoj Ponudbe na podružnico Ju toa Maribor pod »Bistrica« 5547 16 Vse denarne posle »aiup mi prodaja vrednostnih papirjev vnovčevanje vloge pri denarnih zavodih, menic in čekov, sskont ln reeskont posojila kompenzacije dolgov, kon vertacije Srečke drž. razredne loterije Izvršuje strokovno in strogo solidno Priložire znamkol Bančno kom. pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. 76-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne Oan ke. kupim proti plačilu v gotovini. Ponndbe na ogl odd. Jntra pod značko »Vlog« 88«. 5653-16 Družabnika z gotovino do Din 50.000 iščem na d»bro ldoč mlin ln žago na zelo prometnem kraju even_ tuelno tudi prodam Prednost Ima v tej stro ki lzvežbe.n mlinar ali Žagar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 0054.1« Koncenslonlran Bančno kom. zavod, Maribor kupuje m prodaja: Tednostne r>aplrJe vseh vrst posreduje: naložbe kapitala financiranja, družabništva rKsojila itd. unovčuje: menice čeke tdrjatve (hran. knjiži, •e) pri denarnih zavodih Itd izvršuje: kompenzacije dolgov •državna ra?redna lote. rija Informacije Kapitalisti vlagatelji. .•Lakor tudi dolžniki obr a i te se v vseh denarnih in bančnih zadevah naravnost na gornji naslov. "-Culantno strokovno in vestno poslovanje, a dgovor priložite Din 3 — znamk 6109.16 Manjšo vlogo ljubljanske Kmetske poso-ilnice, kupim. Ponudbe na Heisma-nn. p. Ljubljana 7. 6331-16 Hranilno vJogo "agobanke večji znese« upim fio primerni ceir-sakojšne plačilo. Po audbe na ogl. odd. Ju •;ra pod »300 000 Jugo-.mnka«. 6257.16 Privatno posojilo večje. iščem za dvoletn' iob-o s primernimi obrestni intabulacijo na prvo mr •to na zgradbe štirikratni rednosti, ponudbe na ogl •Id. Jutra pod »Varno irurno naložen kapital« 91(75-1* Kompanjonko kapitalom do 30.000, v za nem. Ponudbe na ogl. odd. i'itm pod »Dobtir zaslužek«. 6347-16 Iščem posojila Vzamem tudi hranilno ': n jižico celjske Ljudske lošojilnice. do 18.000 Din "procentno. Garancija si-rurna. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod I>nbre obresti«. 6328-15 Hranilne knjižice ljubljanskih zavodov: Mestne hranilnice LJu-' bke posojilnice in Kmet gke [losojilnice izvedem .ial žbe v polni vrednoti. Alojzij Pianinšek 'iančna poslov, pisarna tjiubllana Beethovnova til. 14 _TI 6250.16 Vse denarne zadeve ' erjntve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo) Nakup in prodaja Ezvede razne kompenze. sije. plačila dolgov pri denarnih zavodih s hra-ailnimi knjižicami in z gotovino Izposiuje in vnovči vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na var. no vknjižbo na mesečno oaplačev&nje v gotovini v polnem znesku n jamstvu. Vlagatelji in dolžniki Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji na. slav. Zanesljive nasvete glede nakupa prodaje ;n naložbe kapitala Vam daje brezplačno ln jam oi za strogo solidn iz, vedbo v vseh poslih. Alojzij Pianinšek, ban. ona poslov. pisarna Ljubljana Beethovnova ulica 14.-n. telefon 35 10. 6249-16 Koiupanjona z denarjem za d":bro podjetje. ki bi sodeloval kot potnik sprejmem. Ponudbe pod »222« na ogl odd. Jutra. 6120.16 Iščem sodelavca (ko) pri break-onkurenčnem podjetju s cea Din 115.000.— Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaščiteno«. 5946-116 80.000 Din iščem. Polovica oudi knjižice. Vknjižba prvo mesto. Ponudbe pod »Obresti amortizacija« na ogl. odd. Jutra. 9018-16 Kupim knjižice celjske Ljudske posojilnice. Cfiuj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »2T7.000« 6047-16 Oblatila Krzneni plašč (murmel) naprodaj. Ogledati dopoldne. Naslov v vs^eh po^lovalni^ii Jutra. 6591-18 V najem dusco« 1 O to, ia*«« 1 uu ca Mira ali dajanj* naslov S Din. Najmanj« 17 Dta. Frizerski salon oddam ugodno v najem al prodani. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Center Ljnbljanec. 0093-;'? Mesnico vzamem v najem na prometnem kraj« ▼ trg« al na deželi. Naeiov v vseli posl. Jutra. 3136-.17 Za podjetnika na izborni točki zraven gl. kolodvora blizu Maribora dam v najem ali prodam gostilniško posestvo za vsa ko trgov, z deželnimi pri dulki. pripravno tako senom, vinom, sadjem, le som aH z živino. Lastna mostna tehtnica Naslov vseh posl. Jutra. 9142-1.7 Pekarno prometnem kraju, odd« m v najem agilnemu peku. — Nastop lahko takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutra ood Dobro idoča pekarna«. 5001-1 Mizarsko delavnico i hišo, oddam » najem eventuelno prodam. Ponud be na podružnico Jutra v Celju pod značko »Promet ni kraj«. 5881-17 Mlekarno inventarjem, vzamem v najem s 1. aprilom. Ponud be na ogl. mid. Jutra oort Mlekarna«. 5867-17 Trgovino z obrtom na prometnem kraju, od .lam takoj v najem. Ponud be na ogl. odd. Jutra iwd Dobra trgovina«. O&40-17 Odprt avtobus 6—2U sedežev v dobreir tanju. vzamem v nnjf-n sezono ali kupim. Po mdbe na ogl. od. Jutra pod šifro »-Kilomet-ersko n<> lačevanje«. 009.il 7 Zidana, lopa «5X5.50, na lepem dvorišču b Tyrševi cesti, v Ljub ia,ni. se odd;. v najem za nt ogaražo a.! i dmgo pri nerno npnrabo. " <»h rw>s1. jTjra. 6T.90-H7 Trgovino iddam v najem. Franja V« rec St. Jenvei. Dc^enjsko 5493-17 Iščem gostilno ia račun grem tudi kot tta.kerica. Ponudbe na ogl «id. Jutra pod »V najem«. 9334-17 Gostilno ščem v najem, z lastno očilno pravico, najraje na deže>li. Ponudbe na ogl odd. Jutro pod »Prometna torka«. 6*18-r Lokal pripraven za o-brtnika, ta koj oddam v Sp. Sižki. — i'ismene ponudbe pod »Lo kaj v Šiški« na ogl. odd. Jutra. 5918-10 tenetfa I C ta Jave* j b ... Ufra ali tajanj« lasiova Mm. Najmanj« O Ot» Enonadstropna hiša 1 dvoriščem in gospodar--kan poslopjem, na telo .£( dnem kraj« t SloventJu Bistrici, dobro mesto ta ibrtnike, poceni naprodaj 1'onudbe na ogl. odd. Jntra pod »Ugodna, dobra prilika«. MSO^O -1- Novo vilo v Celju tiri«taoov&njfiko, s sado iioanikom, proda. Kos. Ce Ije. Gosposka i. 5636-20 Manjše posestvo ae preveč v samoti, pri-aierno za obrtnika, kupim. i'onudbe z navedbo cene in točnim opisom na ogl. xld. Jutra pod »Plačam takoj*. J054-SO Posestniki »u parcel m posestev ie trudite »e »ami * pro lajo. zaupajte se meni, pre oričaJi se bodete o solidno -ti .kakor te mnogo drugn 10 sedaj. Pristavec Pranjo, akup ln prodaja nepremič lin. Ljubljana. Erjavčeva esta 4a. — Telefon 33-8i V as proti dram gledališča 73-20 Lepo posestvo i Ji ve, travniki v Bližin: I>avskega polja v Majžper 'vu ugodno naprodaj. Vpra ■ati. Brezi nšek št 90 Roga '«0. 9138-2«' Enonadstropna hiša parketlraniml 2ml tri obnlml j dvosobnim .1 i cmosobnim stanovanjem trgovskim lo. ■'.alom stavbene parce. to vrtom nar t da j Mariboru. Naslov v seh poslovalnicah Ju tra. 6107.2f Enonadstropno hišo brtno v sredini Man ■ora z velikimi 6tran. kiml prostori klet m lektrtka prodam Po. ludbe na Dodr. Jutra vfaribor pod »V sredi. nI«. 6105-20 Trgovino v centru veleindusitrije od lam z inventarjem ter za logo. Najemnik lahko prev ame vse siranke. Promet •X) do 30 tisoč mesečno. l'o audbe na ogl. odd. Jutra pod .-Družinske razmere« 9140-10 Pozor gostilničarji! Vzamem takoj v najem dobro ld.060 gostilno Kjer bodem točil le samo prvovrstna štajerka dolenjska in daimatin ska vina Prezamem ta kaj. Ponudbe pod *Pro_ metna točka« na ogl odd Jutra 6246.1!. Gostilno oddam. 2000 Din potreben kapital. Naslov v vseu posl. Jutra. 9165-19 / Trgovski lokal prazen, pripraven za trgovino z mešanim blagom na deželi, v obrtno-prometnem kraju. oddam začetkom aprila pod ugodnimi pogoji v najem. — Pojasnila daje Poljanšei Valentin. Dobra oova. Ziri. 6003-16 Dva večja prostora primerna ^a skladišče ali obrt, odda uprav« hiše na (iosposvetski cesti 18. 6079-1® Lokal takoj oddam v Staničevi 6. Bežigrad. 6306-19 Vpeljano trgovino z mešanim blagom sta novanjem zaradi nuj. nega od potovanja lz Zagreba pr 201-19 Branjerijo dobro vpeljano oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9169-19 Trgovski lokal s skladiščem. pripraven tudi za pisarno, oddam s 1. aprilom Borštnikov trg štev. 1. 9277-19 Restavracijo z vrtom, v sr-edlni mesta, oddam. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrt«. .posesr eaiitet. pisarna, dr. 1 o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/11 proda: VTLO, enonadstropno ovozidano tristano-anjsko 1300 m2 vrta Bežigrad Din 385 000.— POLOVICO solastnine tiristanovanjske vile pn Sv Jožefu 480 m* /rta Din 150 000.— HIŠO, zidano. 3 sobe uhinja, na mestnem svetu. Din 12.500.— HISO petstanovanjsko isokopritlično. delavni, ca pri bolnici Din .45.000 — Hipoteka Din 100.000— 90 odst renta HIŠO enodružinsko 1200 m2 vrta Rožna dolina. Din 55.000.—. HISO novo. še nelzgo. oo vi j eno 5 šob, vrt, pri Križankah Din 210.000 Hipoteka. HISO vlU sllčno, vpe Ijana trgovina, lokal 4 stanovanja 700 m« vr. ta bližina tobačne to ,-arne Din 270.000.— GOSTILNO enonad stropna hiša, mesnica brivnica v tegu na Go renjskem aa 170.000.— Din ali tudi zamenja za večstanovanjsko hišo v Ljubljani. STAVBISČE. Sv Jožef za dvonadstropni«), 228 m2 Din 45.000 — PARCELO 400 m> Ko-deljevo a Din 32.— za m2 STAVBISCE 875 m2 za vilo začetek Sp. Šiške. Din 125.000 — 6269.20 Hišo na prometnem kraju v LJubljani kupim do Din 300.000.—. Plačam v gotovini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina« 6292.20 Hotel s posestvom lahko poceni kupi na male letne otroke, kdor ima Din 160.000 gotovine. Ponudbe pod »Letovišče« na podružnico Jutra Maribor. 5799-30 Novozidana hiša štiriatanovanjska v bližini tramvaja poceni naprodaj za 82.000 Din za gotovino vsled od potovanje. Naslov v vseh posl. Jutra 91/76-20 Trgovsko hišo z tremi lokali in garažami zelo na prometni točki na Bledu, prodam ali dam ugodno v najem. Poizve se pri Mnlej pekarija Bled. 9174-30 Vilo zid. 1010, dvoje trosobnih stanovanj, veranda, velik vrt. Cena 340.000. Hipoteke pri K metek i M0.000. Rožna Vik) dolina. uovoaidano, večsianovanj-sko. enonadstropno. Cena 300.003. Hipoteke pri Mestni 111/0.000, Šiška — oroda ADAMIČ, * G-osposve tska cesta 8/11. Štiristanovanjska hiša z velikim dvoriščem in vrtom (pripravno za obrtnika) v Spod. Šiški, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Pojasnila Blei vreisova cesta 4i2. II. 19. 6364-30 Lepo hišo s trgovskimi lo&a/li in stanovanji, na prometni cesti Ljubljane, prodam za Din 660.000. Pristavec Franjo. Ljubljana, Erjavčeva c 4a. Telefon 33-81. 9380-30 Hiša z gostilno v Ljnbljani. n« prometni točki, ugodno naprodaj. — Naslov: Kopališče Stirn, Jožica. 0360-30 Vilo na Bleda m Dia OOOjOOO proda -Bajke TmA. Ljattjua. 6365-3r Parcela 594 n^ r KamniSki ulici m 3&.000. naprodaj. Na slov y vseh posl. Jutra. 816T7-2f' Malo posestvo prodam. Redi se lahko i do S živine na lepi leg: Jote Jakopič Sp. Pirničf 30. p. Medvode. 9131-21 Hišo z gostOmo n mesarijo 1 več stanovanji, t večjem krajo, ilin Ljubljane, prodam po i god ni ceni Din 160.000. i*ristavec Franjo, Ljubljana, Erjavčeva e. 4a. — Te-efon 33-81. Vilo v Novem mestu ivoetanovanjsko, ie 8 let davka prosta radi selitve ugodno prodam. Gotovina (50.000 Din. Hipoteka Din fiO.OOO po 514%. Naslov v vseh poel. Jutra. 914h-l'< Novo hišo šest stanovanjsko, z vsem konfortom ter trgovskim lokalom usodno prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 6087-20 Hišo z gostilno v Mariboru z večjim obratom takoj ugodne prodam Ponudbe pod Gostilna takoj« na po druž Jutra Maribor 6334-2'. njEEB -eda I Din. Jarek i Du. ■» «fre ali dajan)« aslovč Mn Najmanj« <7 Oio. Dvosob. stanovanje - pritik linami, oddam & naj v Strejiški ulici 22. 6U35-31 Zelo lepi stanovanji .rlsobno, enosobno, od. aam s 1 majem za Be. :>igrad(im. f slov v v«ef josl valnlcato Jutra. 6103-21 Trisobno stanovanje -Kidam s 1 majem Ple teršnlkova uJ 32 Be žigrad. 6239^1 Hišo z vrtom vrtom prodam. Roz na dolina Cesta IV št 4. 6336.20 Enonadstropna hiša uova naprodaj v okraju Bežigrad tudi na .vnjlžlce. Naslov v vseh p slovalnlcah Jutra. 6337.20 Hiše, parcele, posestva najugodneje kupite aa p rod as te potom Gospo iarsko.pravne pisarne Ljubljana Selenburgo /a Ul. 7 i 6329 2( Posestvo vinograd sadonosnik 600 dreves), gozd. travniki lepa stanovanjska niša in gospodarsko po lopje vse lepo arondi ano. krasna lega ob oanovlnskl cesti pri Konjicah naprodaj. Ponud be pod »Redka prllož nost„ na ogl. odd. Ju tra«. 6298-20 Hiša dvemi stanovanj) s krasnim vrtom naj lep. sa pozicija s k. nfortom se takoj proda. Cena 250 000. Takojšnje !«-nudbe na: Fani Kraj. šek SpUt 6116.20 Majhno posestvo gospodarskim poslopjem, sredini trga Žalec, ugodno naprodaj. Naslov v vseh iioslovalnicali Jutra. 5928-3' Stavbeno parcelo r,oQ Šmarnu goro (laceuj, prodam. Naslov v vset> po lovalnicah Jutra. 59511-31 Ugodna prilika Zamenjam »li prodam še novo bito s posestvom na •leteli, hiša stoji zraven lri. ceste v okolici Celja. Stari sobe, dve kuhinji_ s pri tikli nami in vrtom 30fi kvad. m. Natančna pojasnila pri Marn Ferdo. Zg. Hudinja 62, Celje. 5903-30 Enodružinsko vilo novo, v Zg. Šiški, prodam, brez posredovalca. Lepa suha lega, komiort. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 9020-80 Prodam hišo vogal Florija-nsike in Zrinj-ake ulice, x rentabilno pro dajalno, dvoriščem, vrtom in dvonastropniui uiagazi-uom. Marko Gold, trgovac mješovitom robom. Vara/, din. o«7i-3U Vila ob Savinji ua lepi legi (Celje-Lisce) naprodaj. Pismene in ust mene poizvedbe pri podružnici Jutra v Celju pod značko »Vila 10O.OOU«. 5982-30 Travnik in njive za šupo cca 30.000 k v. m, pet minut od Tr novske cerkve, poceni prodam. Poizve se; Slovša. Kolezijska ulica. 0338-20 Enonadstropna hiša lepa z gostilno trge. vino dvorano in stano vanjj sredi Šoštanja vsled likvidacije poceni naprodaj. Ponudbe na Kunzumno društvo za Slovenijo. LJubljana. Tyrševa 15. 5393.20 Stavbne parcele na Jesenicah v izmeri 400—800 kv. m, ob glavni cesti proti Plavžu, naprodaj po zelo nizki ceni. — Informacije daje Rekar. Ljubljana. Gledališka ni- 16. 9333-30 Hišico z vrtom v Ljubljani, prodam ix Din 55.001'- Pristavec Franjo, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4n. Telefon 33-81. 9378-30 Hišo novo, tristanovanjsko, 30 minut od glavne poste, prodam. Vprašati Gerbičeva 3. 9273-30 Trgovsko hišo stanovanjsko, centei Ljubljane. prodam. Letno do-naša lllžj.OOO. Pismene ponudbe na ogl. odd. .lutrs pod »Ugodna kupčija«. 9274-30 Hišo z gostilno dobro vpeljano, pri bano vinski cesti in larni cerkvi. prodam za 240.000 Din. V hiši je elektrika. Primarno je tudi za trgovino, strojarja ali mesarja. Poleg je tudi hlev, vodnjak in 10.000 kv. m zemlje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Romantični kraj«. 6319-30 Enosob. stanovanje oddam za 300. Din mes. vodovod elektrika. Postaja jališče Glince. cesta XIII št v. 9. 6162— Stanovanja iščejo stranke v naši pi sanu. Hišni posestniki prijavljajte ista na Adamič, Gosposvetska 8, kjer se Vam brez stroškov oddaja l'o. 5640-3: Stanovanje > postranskim zaslužkom, oddam upokojencu. Pojasnila v gostilni pri kolo dvoru Dev M. v Polju. 601)1-?! Enosob. stanovanje - pntiklinami podstrešn.. oddam « 1. aprilom al: [pozneje mirni stranki bre-/ otrok. Ljubljana. Stepa nla vas 86. Kodeljevo. Cena Din 300. 6081-S! Enosob. stanovanje >ddam v Rožni dolini. oe«ta XV. St. «. ee&4-:j. Dvosob. stanovanje i (>ri tik linami, oddam. — Cena Din -KX>. — Pot n;, Drenikov vrh 2. 9ai4-3". Sobo in kuhinjo takoj oddam Mala vas 40. Jezica. 9304-31 Dvosob. stanovanje komfortno opremljeno oddam. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Elegantno«. 9197-31 Stanovanje unoaobno, pritlično, oddam Velika čolnarska 10. 60OV21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, manjše, ▼ bližini Tivolija, oddam za 1. maj. Dopise pod »8 osebi dd. Jutra. 9390-31 700« na ogl. odi Trisobno stanovanje komfortno, oddam za maj ali pozneje. — VHa Korun. Vočna pot M. 6331-3! Dvosob. stanovanje 1 vsemi pri tik linam, pralnica vrt, oddam takoj. Xa-ioška m Moste. 91S7-31 Trisobno stanovanje moderno sončno v no-vozldanl hiši oddam. Majka Jugovlčev 1 med lušllnlco riža ln kolin, sko tovarno 6285.21 Sončno stanovanje lepo, treh tudi dveh sepa-riranih »ob. goba za služkinjo, kopalnica, oddam. Cena primerna. Podjunska ICVl. 6392-31 Enosob. stanovanje majhno, oddam s 1. aprilom. Zerjal, Raharjeva 30. 9339-3! Stanovanje eno ln dvosobno oddam 1 aprila Pod Ježami 17 6316-21 Enosob. stanovanje s kabinetom, oddam. Pov-šetova ul. 37. Kodeljevo. 6905-S1 Trisobno stanovanje kopalnica itd. v Afrogem eentj-u mesta, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »"Komfortno«. eoaoe-ai 3-sobna stanovanja v U. nadstropju, sončna, oddam.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 69T7-21 2-sobna stanovanja v parterju in m. nadstr. prj Banski upravi, oddam, ponudbe na Qgl. odd. Ju-trr »Ugodno«. 6906-31 Dvosob. stanovanje oddam v Šiški. — Ogrinc, Aleševčeva 38 6296-31 Selim z zaprtim selitvenim avtomobilom z jamstvom in najcenejše. Prevažam tedensko en krat na Sušak. Sprejmem tudi druge prevoze s tovornim aviomo. bilm. Draga GuStln Cesta 29 oktobra št 24 telefon 25.09 6356JI Trisobno stanovanje vse prltlkllne (celo pritličje) sončni, ločeno cena 500 takoj oddam Fatur Večna pot 7 (nasproti strellščal 6333JI Stanovanje sobe ln kuhinje s pri tiklinaml oddam b 1. aprilom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6352JI Stanovanja deseda I Dta. iavek } f u litra ali dajanje aasiovs i Dta. Najmanj« tnesek n (M» Dvosob. stanovanje po možnosti a kopalni, co. v bližini Btadl na. lSčem za 25 marc ali takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Športni učitelj«. 6069Jla 3-4sobno stanovanje ob TržaSkl cesti lžčem. Ponudbe au ogl odo Jutra pod »Udobno 88„. 6121-21a Dvosob. stanovanje 9 pritiklinami za dve osebi iščem v okolici Mirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno in zračno«. 9J15-2la Stanovanje 1—S ali 3sobno. v sredini ali blizu, išče obitelj, brez otrok. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Točen pkčnik. Ljubim snago!«. 9094-31a Enosob. stanovanje iščeta 2 odrasli ose>bi za maj v okolici Bežigrada. Ponudbe z navedbo cene pod »Mati in hčer« na ogl. odd. Jutra. 60ne-31a Dvosob. stanovanje •»ončno. išče za maj mirna rodbina. Ponudbe na ogl. idd. Jutra pod »Penzioner« 91£3-31a Enosob. stanovanje snažno, iščeta za maj mati n hči. Ponudbe na ogl. >dd. Jutra pod »Točen, -talen plačnik«. 9338-31a Ivosob. stanovanje kabinetom, event. trisob-za J. maj, iščem. Po-• udbe s ceno na ogl. odd. Iutra pdo »Reden plačnik«. 93^3-3!a Mirna stranka i>sebi s služkinjo Išče trisobno sončno 6tano. vanje s kopalnico itd I ali n. nadstr Ponudbe p-d »Lepo« na gl odd Jutra. 6295-21a Jeseds I Din Iavek 3 Du ? (Ifro ali dajanje aask n Dia Najmanjši cnevrl. n Ola i opremljeni sobi idamo na Mestnem trgu. 1'oizre se v trgovini Ska-herne. 59S6-33 Sobo ul eno ali dve osebi oddam ▼ vi3i blicu Leonišča. Cena smerna. Na Kodelje-0 18. 91(34-33 Prazno sobo posebnim vhodom z uporabo kopalnice oddam s 1. ai.clloin. Naslov v vseh poslovalnicami Jutra. 6112J3 Sobo npremjjeao, a posebnim hodom, oddam v Gosposki ul. za Din 350.- solidni uradnici. Vprašati pri hišnici. «164-Si Opremljeno sobo oddam stalni osebi Dalmatinova ul. 1 pri hišnici na dvorišču. 9!0tJ-33 Sončno sobo v središču oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6241-23 Malo sobico lepo meblirano oddam v centru stalnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 0101-33 Sobo z dvema posteljama odd?m takoj (ev. souporabo ku hinje). Blehveisova c. 5/111 desno. 9157-28 Opremljeno sobo lepo,, skrajno čist«, sej>a-rirano v centru mosta, oddam. Ogled med 14.—18. uro. Naslov v veeii poslovalnicah Jutra. 6no6-2S Prazno sobo p dstreSno a zračno sončno ln prostorno, od dam jioštenl. preprosti solidni gospodični urad nicl s 1. aprilom. Sprej. mem tudi 2—3 preproste gospodične uradnice na celodnevno dobro ln tečno d -mačo hrano. Naslov v vseh fiosloval nlcah Jutra 6290 J3 Sobo delam gdč. ali vzamem kot sostanovalko. Na. slov v vseh poslovalnicah Jutra. C287-23 Sostanovalko sprejmem v podstrešno sobo, 100 Din mesečno. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6275-33 Sončno sobo mebkivan« z dvema po. teljama ln brano oddam aa april dvema ooljšima osebama. Vpra Sati Trnovo Kolezijska ulica 18. 6096-23 Opremljeno sobo Begjeriraniin vbod' m oddam v Levčevl ul 3. 6114J3 Sobo štedilnikom, oddam za 1. april 10CJ«; na Tržaški cesti štev. 34. 9034-33 Sobo lepo opremljeno ali praauo. posebnim vbodom in uporabo kopalnice, oddam. Naslov v veeh potovalni cah Jutra. 6064-33 Prazno sobo kjer se lahko postavi štedilnik, takoj oddam. Največ m dve osebi. Cesta na Loko 32. Trnovo. 9TfT7-2B Sobico oddam gospodični s L aprilom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6837-23 Sobo veliko, snažno, za dve osebi, b posebnim vhodom, oddam. Cesta 39. oktobra Rimska cesta) 2fU. 6(231-23 Opremljeno sobo separirano, parketirano. po oeni oddam. — Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 6S18-33 Lepo sončno sobo oddam takoj boljšemu gospodu. s hrano ali brez hrane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. eauii-as Sončno sobo opremljeno, lepo, oddam solidnemu goepod«, z vbodom b stopnic v I. nadstr. na Rimski oeeti 33. 9307-33 Sončno sobo takoj oddam. Pleter&ni. cova 24. . I. prt ev Krištofu. 6244-23 Opremljeno sobo električno razsvetljavo a hrano takoj poceni oddam Cigoj. Goeposka ul. 1«VI. 9194-33 Sobo lepa. meblirana z posebnim vhodom takoj oddam boljšemu in stalnemu gospodu: Gregorčičeva ul. 7a/I. V. N. levo. «etas Lepo sobo v centru z uporabo kopalnice ■ ddam s 1. apri lonj. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra 6317J3 Prazno sobo v centru mesta oddam. Janko 4 I. Gosposka ul 6318J3 Sostanovalko sprejmem v veliko zrac no sobo. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra 6320.23 Veliko sobo čedno. tračno, v sredini mesta, oddam 2 gospodom« z vso oskTbo ali brez. — Solidna cena. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 03111-33 Beseda I Din. iavek J Oiu za Šifro ali dajanje naslova 5 Olo Najmanjši tneseli 17 Din Pred nakupom sukna za obleke si oglejte novodošlo zalogo pomladanskega, blaga v trgovini Teokarovic Gradišče; nasproti Drame. TRAJNO ONDULACIJ O z aparatom, ki dopušča tok samo 10 voltov, popolnoma varno, izvršuje salon „P0LANC" Kopitarjeva uilca 1. . .................... IZDELOVALNICA harmonik □□□□□□□□□□□□□□ \ RTNI SEMENSKI KROMPIR in VRT NA GNOJILA si lahko nabavite pri GOSPODARSKI ZVEZI. □□□□□□□□□□□□□□ Fr. Ltibas in sin Ljubljana, Tvrševa 36 □□□□□□□□□□□□CD JAFA POMARANČE sočne in sladke Vam ludi GOSPODARSKA ZVEZA, Ljubljana. □□□□□□□□□□□□□d v škatli 1 in % kg, dalje 2 škatli hrenovk in 9 škatel raznih finih mesnih konzerv, skupno 4 in ^ kg Vam pošlje do Velike noči po reklamni ceni 79.— Din po povzetju, ali nakazilu denarja v naprej 5 Din ceneje, številka našega računa x>štne hranilnice je 52.657 — franko vsaka poštna postaja, tvrdka HERZ & SIN, tovarna salam in mesnih konzerv, Banatski Karlovac Sobo v centru oddam za 200 Din Naslov v vseh po. slovalnlcah Jutra. 6335.23 V čisto sobo sprejmem gospodično. Masarykova 58. ^ ^ Sobico za 100 Din oddam takoj ali 1 aprila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6345J3 Opremljeno sobo s posebnim vhodom. 2 posteljama souporabo kopalnice čisto ln zrač. no ceno oddam. Kara. džičeva 10. Kolezija Wienerpaar« naj se ja Mroniotcrji 1 js1^ rab za vse napetosti vedno v veliki ix-biri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinamov, avto-dinam, elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. Izvršujem vse električne instalacije za razsvetljavo in pogon. ELEKTROPODJETJE FRANJO PERCINLIC LJUBLJANA Gosposvetska cesta 16. iracja < Oia Iavek J L 13 ^ifro ali lalanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 in Sodavičarska obrt z vsem potrebnim inventarjem in pod ugodnimi pogoji, v zelo prometne« okraja na Dolenjskem, naprodaj radi smrti lastnika. Ifusar Alojzija, gostilničar-ka. Hotemei. rx>fta Radeče tiri Zvd. mostu. 9056-30 Parne stroje kompresorje, motorje, elek-troinstaJacije itd. montira, ureja in popravijo Varšeik, elektro in strojno podjetje, Domžale. £tob. — ZaJ-oga el ektropotrebšč-in. 78-30 Gostilničarji pozor! V večjem, prometnem podeželskem mestu se odda v zakup. Nova gostilniška klet kot gostilniški obratni pt-oetor. Poleg tudi stanovanje, nova kuhinja in vse priitikline. Ponndha obsega gostilniško in kavarniško koncesijo, ki je na hiši. Za odstop potrebnih najmanj 25.000 J>in. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9147-30 Cenjene dame! Ros lepo trajno ondulacijo Vajn naredi za svlidno ceno Kralj Stjepan, frizer. Tyr-ševa e. 55. Ljubljana. e»to-a) Damske slamnike ln popravila dobite najceneje Salon »Mia« Tvrševa c. hiša kavarne Majcen. 6255JO vi. 6355-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu takoj Dvorakova nI. 3. priti desno. 6357-23. Sobe išče Opremljeno sobo z 2 posteljama ln bou. rorabo kuhinje v bU. žlnl trnovske cerkve išče zakonski par za 1. aiprll. Ponudbe p slatl Cerkvena 19-1. 6119-23a Stanovanje priUično, 3 sob s kopalnico, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 3022-23a Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, lepim raagle-dom, iščem na Mirju ali v Trnovem za 1. anril. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična«. 6082-33a Opremljeno sobico strogo separirano Išče uradnica s 1. aprilom. Ponudbe z navedbo ce. ne pod »Samo v mestu« na ogl odd Jutra. «297 J3a PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B< izključno zimski topli flaneli ta barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos 2 paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve. ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj ta zamenjam Pišite takoj ua »KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvorakova cesta L, Informacije Beseda i Din. Iavek S Dia, ca Šifro ali dajanje naslova - Din Najmanjši znesek 17 Dta- Grafolog, hirozof N. Sadlucki v Skorji Lok! sprejema dnevno: 9—3S, 14—19. Ostane do 22. marca potem Kočevje. — Našlo*-: škofja Loka, gostilna »Hafner«. 6030-31 Davčne zadeve pritožbe, prošnje sa dopis ali za obročno 0lačevanje davkov dav_ čne olajšave Itd. Davčna poslovalnica. Ljubljana, šelenburgova ul. ti 6330-31 Informacije, inkaso diskretno ln uspešno lz vršuje Informacijski zavod. LJubljana. Šelenburgova ulica 7. I. 6331-XI Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor fl časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Bedno oglašanje v velikem dnev-niku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovca in kupen. D. EL CVETBtr IS Zadnia stran »Sum — samo sum, gospod doktor! So pač oikoinosti, ki močno obremenjujejo umorjenčevega nečaka! Sicer pa — alt vam je gospod Justin bliže znan?« Motravec je hlastno pokimal. »Ta gospod je član istega gledališča kakor neka gospodična, ki je moja bližnja znanka. Po tej in pa zaradi nesrečne prav-de njegovega strica sva se koiik.r toliko seznanila.« »In — « Ramčev vprašujoči pogled se je neizprosno upiral vanj — « ali bi ga imeli za zmožnega takega dejanja? — Prosim, povejte mi odkrito!« Koncipijent je skomignil z rameni. »V srce videt: človeka ni lahko, gospod koirtisair!« »To pomeni?« »Morilec se mi Marico Justin ne zdi — a vendar, v življenju vsakega človeka so trenutki, ko izgubi oblast nad svojim ravnanjem! — Morda rfiti ni ba.1 umor ampak samo uboj — v razburjenju zaradi profesorjeve trmoglavosti?« »lim — saj ste prej saimi rekli, da se je profesor odrekel pravde za dediščino.« Moravec je obotavljaje se pccklrmal. »Da, ali nemara da ra Marko Justin še ničesar vedel o tem!« »Hm, — to ni neverjetno!« Remec je puhal iz »vo>e srootke goste oblake dama. »A kako se to njem t izpovedjo čuvaja, ki Je o pofanči neznanca, odhajajočega iz profesorjev« vik — neznanca, ki bi mogel biti samo tedaj Justin, 6e bi se bil izvrstno našemil?« Koncipisient je hotel nekaj oporeči, a ▼ tem ga je zmotilo trkanje na vrata. Na njegov klic je stopil v sobo pisarniški sluga. »Gospod dr. Šolar je pravkar prišel ia žet govorni z vami«, je vljudno naznanil. Dr. Moravec je hitro vstaL »Takoj pridem! — Trenutek, gospoda — « se je nato z lahnim priklonom obrnil h gostoma in naglo odšeL »Slabo kaže za Marka Justina«. To je bilo vse, kar je rekel komisar v vsem dolgem času čakanja. Drugače se je popolnoma nosvečal smotki. Dobršen četrt ure pozneje se je Moravec vrnil s starejšim, obilnim in bradatim gospodom, ki ga je predstavil prišlecema kot dr. Šolarja. »Moj koncipijent mi je že povedal, zakaj sta prišla, gospoda«, se je odvetnik takoj živahno oglasil. »Saj je res strašno — ta umor profesorja Dolenca! — In toliko bolj čudno je potem to pismo, ki sem ga pravkar našel med svojo pošto — preberite ga, gospod komisar!« Remec je hitro vzel nekajkrat zloženo pismo odvetniku iz roke in preletel vrstice. Naito ga je podal dr. Potniku, ki ga je takisto polglasno prebral: »S tem ste pozvani, ne izplačal profesorju Gre-goriju Dolencu dediščino od i^jegovega brata — « »Nič podpisa — « je rekel nato komisar po kratkem premolku. »In kakšna čudna slovenščina! V.ideti je, da je pisec tujec! — Kaj če bi bfl to M davaj cviorii o stena — »Tedaj bi brio to dokaz popolne nedolžnosti Mačka Justina!« je hitro pripomnil dr. Poatk. Remec je skomignil s širokimi rameni. »Morda da--* Nato je vstal »Ln zdaj vas ne bova več zadrževala, gospod dr. Šolar! Gospodu dr. Mora vcu sva za njegova izvajanja zelo hvaležna. — Samo še nekaj: kje stanuje ta čas gospodična Marja Labodova?« OdvetrtJk jima je daj naslov. Nato sta skupaj zapustita pisarno, med tem ko je dr. Šolar potegnil iz žepa neko pismo in ga podali koncipijentu: »Nate — pismo iz Capetowna — od našega avstralskega klijenta. Morda lahko porabite znamko za svojo ztčrko?« 5. POGLAVJE Mamko Justin je hitro zaloputnil težka hišna vrata za seboj. Nato se je ozrl skozi njihove šape na Zagrebško cesto, ki je lena in brezijudna ležala v žarki pripeki dopoldanskega solnca. Res, tamle je bil spet, tisti mož v usnjenem suknjiču, ki mu je bil že vso pot od njegovega stanovanja za petami. Z rokami v žepih je stal na oni strani oeste in mežikaj e ogledoval hišo, kamor je bil Marico pravkar izginit Morda je bila res prevara — a Maricu se je vendarle zdelo, da spozna v neznanem možu zasledovalca, ki ga je bil snoči na Wrlsonovi cesti, ko je stal z Marrjo pred kavarno, poprosil za ogenj. Njegov zagoreli obraz z ostrim kljukastim nosom in košatimi brki se mu je bil predobro vtisnil v spomin. Cttdnasecl Marka je te mikalo, da M stopi «BC«Mb fca fca-jal od neznanca, naj mu počasni svoje čudno ravnanje, a nedoločen občutek mu ni U»i di-veti » Ola a BI« ° dajanj« aaslOT« I Din. oaiiDimiS" » Gospodična Ml inan;* z »Tednikom, ksjMcvnLkom ali profesor-jom. Ponudbe na ogl. . 6006-35 Šivilja prijetna sojianjosti. t doto «.000 Din, išče trgovca, obrtnika ali siično. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praškjt ulica 6. Za informacije pošljite Din 10. 9007-25 Resnega Jinanja s starejšim lil tellgsntom žeU goepodičn a Ponudbe p