*t
StCV. 258.	V Ljubljani, g soboto, M10. novembra 1906.	L2t0 XXXII).
Velja po pošti:
m en mesec 99 » 2-20
za trikrat za Jti ko trikrat . 8
ff fiimiiEf
upra»nl!t»»: ^^ ■ ■ ■ ■ M BM	■
kjLkU VLllLL
Posamezne 10 h. ^^^ JHM ^^^	W MHB M 01 MB ^^^ in
za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 51— ta en mesec „ „ 1*70
Za poSilj. na dom 20 h na
^ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje
Uredništvo i' v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie u Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _______ Vsprejerna naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Ne bodo —!
Toliko neumnosti en teden! Aškerc ie začel v češkem listu »Volna myšlenka« zbirati slovenske svobodomislece, da bi se nehali bati hudiča, narodno-napredna stranka je objavila v »Narodu« svoj program in način svoje organizacije, kovarica Riehlova jc bila na Dunaju obsojena, ker je preveč posnemala svojo ljubljansko tovaršico Lowy, celo s tem, da je podkupovala komisarje in — dr. Tavčar je govoril v državni zbornici.
Najmanj važna je zadeva narodno - napredne stranke. Ce čujemo, da se kaka sedemdesetletna starka zmeša, da se hoče možiti, si vsled tega s šminkami popravlja velo lice, se nam rodc podobna čuvstva, kakor ko beremo, da je za 15. dan listopada v Sokolovi telovadnici zaupni shod narodno-napredne stranke, ki naj ji pomaga na noge. Naprej povemo lahko, da bo Riehlova, ko presedi svoja leta v ječi, iznova začela svoj posel; kovarjenje naših liberalcev je pa pri kraju.
Uvodni marš k shodu je trobil dr. Tavčar s svojim govorom v državnem zboru. Po tem maršu bodo plesali govorniki in zborovavci. Dr. Triller bo pel v tem duhu o strankinem programu, dr. Tavčar o volilni reformi in dr. Novak o organizacijskem statutu.
Strankin program je zaradi tega zanimiv, ker ga proglaša stranka ravno ob času, ko izgubi vso politično moč. Ogromna večina vsega, kar naglaša v korist kmetu, obrtniku, trgovcu, uradništvu in delavstvu, se da doseči v državnem zboru. Dokler je imela stranka kaj poslancev v državnem zboru, jc ta program ni brigal; sedaj, ko ne bo imela nobenega več, ve vse, kaj se mora zgoditi .imenitno! Samo tega ne vemo, kje je kak kmet, obrtnik, trgovec, uradnik in delavcc, ki bo' iskal pomoči pri taki stranki? Znamenita ic tudi ta-le točka v programu:
Za vse zakonodajne zastope priznava stranka načelo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema: Načelo splošne volilne pra-vicc naj se uveljavi tudi v avtonomne zastope.
O nji se bo razvil, kakor smo že rekli, dr. Tavčar. Najlepše delo počaka dr. Novaka: organizacija. Zaupni shod bo izvolil trideset mož v izvrševalni odbor; petnajst jih mora stanovati v Ljubljani. Ti se bodo ločili v odseke:
a)	za organizacijo stranke in agitacijo v njene namene;
b)	za finančne stvari stranke;
c)	za prirejanje shodov in snovanje društev;
d)	za narodno gospodarstvo;
e)	za časnikarstvo.
Pri organizaciji bo pa glavna stvar denar. Dr. Tavčar se je naveličal šteti iz svojega žepa. Zato se bo pa plačeval stranki davek v narodni sklad; in kakor je določeno, ne vzamejo manj, kakor po dve kroni na leto; vrh tega bi strigli vsem poslancem, ki imajo diete, po tri odstotke. Duša krščanska, kaj hočeš več? Za dve kroni na leto si lahko pristašica narodno-napredne stranke. Najprej plačaj, para, potem pa smeš tudi, če te je volja, čakati, kdaj se uresniči novi program. Kovar-stvo po dve kroni!
Mora iti! Saj pomaga tudi vpokojeni kaplan Aškrc. Brez kaplanov ne gre. Pcsnitelj Mučencev in Junakov ima v Pragi tovariša, odpadnika Kunte-ja, ki v zvezi z Julijem My-slikom pod zaščito profesorja Masaryka izdaja že drugo leto »Svobodno misel«. V nji se goji svoboda s tem, da se napada katoliška cerkev in sploh vsaka vera po znanih vzorcih. Ze več kakor 50 let sc med drugimi stvarmi vlači tudi misel, naj bi sc organizovali odkriti bojevniki vsake verske družbe, po svetu. Največji kričač v tem oziru je jenski Haeckel. Imeli so že nekaj mednarodnih shodov in pri teh so sklepali, naj se med vsemi narodi osnujejo posebni listi za razširjenje svobodne misli. Pri nas je z novim listom težko, saj imamo »Narod» in »Sočo«. Aškrcu se pa vseeno toži po posebnem listu in zato je šel gostovat v Prago. Spisal je člančič; podpisal sc je pa »pripravljalna skupina slovenske Svobodne misli. « člančič slove:
«Veselo in bujno življenje sc začenja pro-bujati med narodi; preteklo stoletje dela, nabiranja plodov duševnih in gmotnih sposobnosti jc probudilo v narodih slutnjo, kako brezkončno krasnega življenja je zmožen človek. Primerjajoč pa te krepke valove z našo Slovenijo, obhaja človeka groza, hujši oblaki, kot so zimske megle po naših dolinah, pokrivajo duševno obzorje njihovih prebivalcev.
Suženjski strah, to je geslo, pod katerim se še vedno plovč; ne samo pri ljudstvu, razumništvo je istotako pravi sin svojega naroda. Stoletja so nas zastrupljali se strahom, ki nam jc razvodenil kri, ki jc omogočal, da smo re-
dili pijavke, ki so pripravljali nam pot v nebeško večnost, sebi pa bujno sedanjost. Po zaslugi razdvoja drugod smo izgubili I. 1848 gmotne gospodarje, duševni so pa ostali.
Tako sedanji Slovenec inteligent neodločno omahuje med poželjenjein za življenjem in strahom — pred hudičem. Na eni strani mu razuma in čuta stari nauki več ne zadovoljujejo, na drugi strani mu pa stoletja vtepani strah ne da, da bi v največji globočini srca ne pustil kotička pripomočkom za — zadnjo uro. A ker se sam boji iskati, ne pusti tega tudi svojemu bližnjemu. To je psihologični vzrok sedanjih in bodočih uspehov rimskega klerikalizma in neuspehov naših stremljenj po Sloveniji.
Ta neodkritosrčnost in strahopetnost v duševnem življenju sc kruto maščuje — poraz za porazom, na celi črti. Človek, ki ni samega sebe gotov, ne more krepko delovati, a vrednost naroda jc svota vrednosti posameznikov.
Kar sc je »delalo« v tem oziru, se je delalo iz političnih nagibov, zato ni bilo nič popolnega, samo polovičarstvo, ker se ni delalo vsled prepričanja, organično razvitega na podlagi rezultatov novega časa.
Bodisi pojdemo z njim samostalno živet, ali pa postanemo hrana zanj.
Vstanavljamo slovensko skupino na strani češke sekcije Svobodne misli, ki nam je dala prostor v svojem listu, da bomo imeli takoj začetek svojega glasila. Pisano bo z vsporedini češkim prevodom, da tako pokažemo praktično svojo vzajemnost.
Vse posameznike dobre volje pozivljemo v svoje kolo in končamo z željo, naj duh zna-čajnega Husa prešine potomce onemoglega Črtomira, da pride v naše duševno življenje več poštene odkritosrčnosti.«
Sedanji zastopnik slovenskega izobražen-stva ima torej po trditvah te dične »pripravljalne skupine« več lastnosti. Glavni sta pože-Ijeujc za življenjem in strah pred hudičem. Vrh tega jc šc neodkritosrčen, strahopeten polo-vičar.
»Pripravljalna skupina« pove tudi, kam poglavitno meri; združiti slovenske intcli-gente, da bi sc nc dali prevideti na zadnjo uro.
| Aškerc, fej te bodi! Ljudje »Svobodne misli« zdržujejo take razmere, ki so sc pokazale svoj čas v pravdi varovanke ljubljanskega policijskega komisarja in ki so v brutalni nagoti prišle v javnost ob Riehlini sodni razpravi mi-noli teden na Dunaju. Na najpodlejši način sc krati svoboda ljudem, najumazanejše sc izko-
riščajo tc žrtve svobodne misli. Aškerc naj si tam poišče mučenikov.
Neodkritosrčni, strahopetni polovičarji, kakor jih imenuje slavna »pripravljalna skupina«, bodo prihodnji četrtek zborovali. Aškerc ne bo zadovoljen ž njimi. On hoče Jurijev Stopistranov. Nad vsem tem se pa reži vsemu človeškemu čutu v grozo spaka, moderne, Bogu in veri odtujene družbe z Riehli-no marko.
Ti ljudje nc smejo dobiti našega naroda v svojo oblast. Poguma in vstrajnosti, boja in dela jc treba, pa ga tudi nc bodo!
Ustanovitev »Hrvaške krščan-sKoiocinlne stranke prava".
Zagreb, 8. nov. 1906.
Ze več let deluje pod razprostrtim kršč,-socialnim praporom »Hrvatska radnička za-jednica«. Drugih krščansko - socialnih strank na Hrvaškem ni. To se je zelo čutilo. Premalo zanimanja za krščansko zavest med ljudstvom, na drugi strani premalo zanimanja in dela ua gospodarsko-socialnem polju.
Dve leti se je vršilo mnogo razgovorov in sestankov, da sc zasnuj moderna krščanska h rvaška stranka. Zelja sc jc uresničila dne 7. in 8. t. m.
V »Hrvaški radnički zajednici« se jc zasilni odbor za organizacijo Hrvata katolika, ki jc sklical skupščino, na kateri sc osnuj nova stranka.
Na shod je došlo dokaj lepo število zavednih Hrvatov. Prevladalo je krščansko-so-cialno delavstvo, zbralo se je lepo število hrvaškega svečeništva, a zastopana sta bila tudi obrtnik in visokošolcc .Na ustanovni skupščini je bil zastopan naš list in se je njega zastopnik večkrat oglasil k besedi.
Dne 7. t. m. dopoldne in popoldne sta se vršili dve posvetovanji, na katerih se jc pre-rešetal program nameravane nove »Hrvatske krščansko-socialne stranke prava« in pa organizacijski strankin načrt.
Zvečer ic pa bilo v »Sokolovi« dvorani slavnostno zborovanje. Prvi govornik g. dr. Lončarič ic dokazal v obširnem govoru potrebo nove stranke. Socialna demokracija nam odtujuje delavstvo. Širi se tudi med kmeti. Hrvaško časopisje ie z malimi izjemami s socialnimi demokrati. Čc nimamo prijateljev med časopisjem, kako bi jih imeli med ljudstvom. Inteligenca naša nam ni prijazna in nas psuje s furtimaši. Naša stranka hoče se držati socialno ekonomskega programa, ki ga je razvil papež Leon XIII. iu ki jih priporoča sedanji papež Pij X. Delavstvo mora dobiti vpliv tudi v političnem življenju. »Hrvatska radnička zajcdnica« ostane tudi za nadalje v stranki popolnoma samostojna. Od Star-
LIjreR.
Med življenjem In smrtjo.
Ruski spisal A. Tolivarova.
Na nekem velikem kolodvoru blizu Pe-trograda bilo je kaj živahno — vse jc namreč pričakovalo prihoda vlaka, a blagajna jc bila še zaprta.
Gori in doli so promenirale po peronu elegantno napravljene dame. spremljevanc od gospodov. Posebno opazovalo jc vse vitko damo. kostanjevih las in zagorelega obraza, s šopkom čajevih rož v roki. Oblečena jc bila v lepo belo čipkasto obleko, katere vlečko jc znala posebno elegantno prilegati svoji vitki postavi. Nji na strani stal jc gospod v panama, nič manj elegantno napravljen kot njegova spremljevalka in jc oprezno držal njen soln-čnik.
»Nikdar ni dobro dolgo v druščini sedeti,« govorila je krasotica. »Radi tega dol-zega sedenja ne bova sedaj pred dvemi doma.«
Ko je prišla elegantna dvojica do neke Kotovc točke, sc naenkrat obrne.
»Lc poglejte,« nadaljevala jc dama in nervozno pulila cvetkam liste, »kako so tla uma-
zana! In zakaj? Ker je v vlaku L, 2. in 3. razred. Vidite, kakšno občinstvo nas obdaja: kmetje, kmetice, vojaki...«
»Kaj sc vendar vznemirjate, saj ti ljudje nc bodo v vozu pri nama sedeli?« miril jo jc gospod.
»Nisem vznemirjena vsled tega, da bi to ljudstvo v kupeju pri nama sedelo, temveč vsled pogovora pri časi čaja, radi katerega sva zamudila vlak. Preje — bil je vsakdo doktor in sedaj hoče biti vsakdo politik . . . Saj mora že postati človek neumen vsled vednih pogovorov o dumi. Postavili so vanjo same kmete, pa so šc ponosni nanje. Kakšni smrkovci so to! Ste li videli v »Novaje Vre-mja« fotografije teh rešiteljev domovine? Prav za v razstavo! . . . Zraven pa še naše ženske s svojo ravnopravnostjo.«
Gospod se jc priliznjeno smejal. Komaj jc mogla dama svoje mnenje o dumi izraziti, kar sc jc pojavil prav blizu nje, kot bi iz tal zra-stcl, neki delavec, kateremu se ic ta daleč ognila na stran.
Oblečen v rudečo, ponošeno srajco iu temni telovnik, z vrečo čez ramo, sekire; in žago v roki. pogledal jc damo nekoliko ostreje in šel negotovega koraka dalje.
Njegova primerna, vitka postava, njegovo lepo, pravilno obličje mc jc zanimalo in šel
sem za njim. Ko jc prišel do klopi, položil je sekiro in žago nanjo, vzel vrečo z raznimi pripravami z rame in pričel z nogo svoj, vsled prahu zarudel, visok škorenj sezuvati. I/ njega je padlo zloženo aršinsko merilo in nekaj težkega, zavitega v stare časnike bil jc bakren denar. Skrbno ga je preštel porav-navši umazan, naguban obojek, je zopet obul ne brez napora škorenj in ravnotako pričel sezuvati druzega. Iz tega sc je strkljalo še nekaj bakrenih novcev. Zložil je denar skupaj, vzel sekiro, žago in vrečo ter sc podal k blagajni. da bi si kupil vozni listek.
Z voznim listkom v roki prišel jc zopet na peron, toda sedai ga jc pričel posebno opazovati od glave do peta oboroženi železniški orožnik. Marljivi, slavni čuvaj reda je mogel komaj namigniti s prstom, kar sta kmeta žc dva železniška uslužbenca prijela in nam jc ta takoj izginil izpred oči i. Toda, ko so sc \ daljavi jelc kazati velike Ognjene oči lokomotive, spustili so ga zopet na peron. Kam pa so ga preje peljali iu kaj so mu storili to je ostala skrivnost.
Toda solze, ki so mu tekle po njegovih licih in ki si jih jc s svojo žuljavo roko brisal, in njegove med jokom izgovorjene besede: »Zakaj, zakaj neki, komu li sem storil kaj zalega?« pomenile so dosti.
Vlak ic odrinil iu kmalu smo sc pripeljali do druzega, vclicega kolodvora, ki ic bil močno razsvetljen / električnimi svetilkami.
Tudi tukaj je čakalo dokaj potnikov. Ko so vsi vstopili, vozili smo sc naprej. Naenkrat je pričel naš vlak počasneje voziti in slednjič sc jc ustavil.
Kaj neki sc ic zgodilo? povpraševali smo drug druzega. Prihaja li kak vlak od nasprotne strani? Sc je kje kaj potrlo? Mnogi potniki so zapustili vozove; vsakega so navdajale razburjajoče misli. Sprevodnik jc hitel s svetilko naprej. Vozovi so sc polagoma praznili.
Stali smo ob vagonih iu dolgo ugibali, kaj sc ic zgodilo. Iz mesta, kjer se je imelo nekaj zgoditi, prihajal jc sprevodnik in jednoglasno smo ga vsi prašali, kaj se jc zgodilo.
»Neki človek jc bil od vlaka povožen,« odgovoril jc pretrgano iu hitel dalje.
Kar sem mogel s svojimi očmi v daljavi razločiti, stala ie ob vozovih 3. razreda množica ljudi), ki so pripadali večinoma vojaškemu stanu. V zamolkli nočni tišini so glasovi čudno odmevali; toda razločiti nismo mogli od daleč niti jedne besede. Še jedcu jc pritekel mimo in hitro pravil svojemu znancu:
>Ncki delavec jc povožen, obe nogi do trupla ste odtrgani, položili ga bodo v nosil-
čcvičeve stranke nas loči le .izrazito krščan-sko-socialni program. Obžalujemo, da so nastopali Starčevičanci skupno z naprednjaki.
Doktorand Milan Andrlič je vrlo dobro govoril o potrebi organizacije med delavstvom, obrtniki in kmeti.
Urednik »Hrvatstva«, nam Slovencem izza III. katoliškega shoda znani Slawik, je krasno govoril o prosveti in pouku. Delati moramo, da bo naša mladina bolj srečna, kakor mi. Kani dovede absolutna svoboda, dokazujejo samoumori.
Ob velikem navdušenju je shod odobril program in pa organizacijski načrt nove stranke. Program je sličen onemu, ki so ga izdelali naši katoliški shodi. Stranka stoji na verskem in narodnem stališču in na temelju demokratizma, da zadobe široko ljudski sloji zastopstvo v postavodaji. Zahteva društveno svobodo. Program se deli v 1. politični, 2. go-spodarsko-socialni in 3. v prosvetno bogoslovni del.
V	političnem oziru zavzema stranka program stranke prava iz leta 1894, ki zahteva, da se hrvaški narod, ki stanuje v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, v Reki z okolico. Med-murjcni v Bosni, Hercegovini in Istri zjedini v saniostalno državno telo v okviru habsburške monarhije in hoče delovati z vsemi silami, da se priklopijo Hrvatom tudi bratje Slovenci.
Gospodarsko socialno vprašanje hoče rešiti nova stranka na temelju krščanskih načel. Obširno se peča s socialnimi preosnovanii glede na obrtni, delavski, kmečki in trgovski stan.
Program nadalje zahteva versko šolo, zahteva večje število šol in prisilni obisk šole. Zahteva tudi reformo srednjih šol.
Glede na hrvaško vseučilišče sc zahteva da ima biti zavod, kjer se ne sme grešiti proti zajamčeni verski resnici. Zahteva se nadalje medicinska fakulteta in višja tehnična šola.
Zdravi nauki naj se širijo med ljudstvom po čitalnicah, ljudskih knjižnicah in po ljudskih predavanjih.
Stranka hoče nastopati tudi za materi-jelno izboljšanje, tako ljudsko kakor tudi srednješolskega učiteljstva.
Končno zahteva »Krščansko - socialna stranka prava« za vse moške državljane, stare 24 let, ne glede na stan in bogastvo, v za-konodajalni in občinski upravi splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico.
Shod je tudi odobril strankin organizacijski štatut.
V	eksekutivni odbor stranke so bili izvoljeni za podpredsednike: dr. Ante Alfirevič iz Spljeta, dr. Franjo Binički iz Senja, Ivan Bedek - Radosavljev iz Zagreba, za tajnika drd. Milan Andrlič iz Zagreba, za blagajnika Franjo Suša iz Zagreba, odborniki so: Stje-pan Hartman, Oto Slavik, dr. Josip Lonča-rič, Josip Domines. Ciril Ferenčina, Mijo Ga-šparec, Gavro Lorkovič. Milan Hok, dr. Hu-go Mihalovič. Rajmund pl. Križanec, Stjepan Strzalkovski. Središnji odbor sestoji iz gospodov: Pero Monal. Anton Kavran, Matija Bregeš, Juraj Kocijančič, Josip Cirkovič. Rihard Fišer, Mato Lovadenič, Žagar, Jašo P lat z in Mate Brusič.
V	imenu »Slovenca« je pozdravil zborovalce Moškerc. ki je želel, naj bi krepko širila nova stranka ideje krščansko - socialne med hrvaškim ljudstvom.
Dne 8. t. m. dopoldne ob 10. uri se je vršilo posvetovanje, kako izvesti politično organizacijo. Razpravljalo se jc tudi jako obširno o ustanovitvi izobraževalnih društev in se naročilo eksekutivi, da prouči vprašanje.
Ob 1. uri je bil iako dobro obiskan banket. Zvečer ob 8. uri se je vršilo še končno zborovanje, na katerem so se navduševali po večini iz delavcev obstoječi zborovalci za kr-
ščansko-socialna načela.
• * •
Nova stranka se bode brez dvojbe morala bojevati z velikimi težkočami. A ta boi prične lahko. Oporo ima pred vsem v iako dr bro organiziranem krščansko - socialnem delavstvu. Naslanja se na dnevnik »Hrvat-
i stvo> iti pa na tednik hrvaškega krščansko-| socialnega delavstva »Glas Naroda«.
Tedenski pregled.
Državni zbor. V prvi seji pretečenega tedna je prišel na vrsto nujni predlog Gessma-nnov, ki zahteva takojšnjo razpravo o vol. reformi. Pričakovati je bilo mnogo vrišča, kajti Vsenemci so že prejšnjo nedeljo ropotali na shodih in vpili, kolika krivica se jim godi po vol. reformi. — Ko je nastopil prvi govornik Gessmann ter zagovarjal nujnost predloga, so zagnali takoj krik; še bolj pa so divjali, ko je nujnost priporočal dr. Šusteršič. Vpili so nanj, motili so ga in mu metali psovke v obraz. Iz-ostati seve ni smel Plantan, ki je kričal, da je Šusteršič prodal meščane na deželo. Toda govornik se je smehljal nagajivcem ter s svojo mirnostjo dosegel velik uspeh; nasprotnikom je pošla sapa. Govornik je dokazal, da novi vol. red Slovanom še ne prinese popolne pravice, vendar krivica bo mnogo manjša. Vrhunec narodne in politične propalosti pa so pri tej priliki dosegli slovenski liberalni poslanci, ki so se družili z najnizkotnejšo družbo v parlamentu, s Schonererjevo druhaljo, da obstru-iraio in to v osodepolnem trenotju, ko obmejni Slovenci pričakujejo rešitev od »Slovanske zveze«. — Pri razpravi o nujnosti je govoril tudi dr. Korošec, ki je napravil prav dober vtis. Kot glavni govornik zoper nujnost Gess-mannovega predloga je bil izbran dr. Tavčar, ki je pobijal vol. reformo sploh z opetovanim ponavljanim razlogom » ker hoče našo (liberalno) stranko uničiti.« Hudoval se je, da se mu očita zveza z Vsenemci, obregnil se je na Mladočehe, ker niso plesali po njegovi muziki; ob sklepu sta mu častitala samo Plantan in Ferjančič. — Zbornica je nato z 221 glasovi sprejeta nujnost: proti pa je glasovalo le 40 poslancev. Tako se je zagotovilo takojšnje drugo branje vol. reforme.
V generalni debati o drugem branju vol. reforme je govorilo mnogo poslancev. Zanimiva je bila izjava rusinskega poslanca Ro-manezuka, ki je trdil, da za Nemci dobe Slovenci in Rumuni razmerno še največ poslancev. Zadnji govornik v četrtkovi seji je bil dr. Vovšek; izjavljal je. da se morajo v nadrobni razpravi popraviti krivice, ki hočejo z njimi prikrajšati Korošce in Štajerce. — V petek je nastopil dvorni svetnik Šuklje, ki se je odločno postavil za vol. reformo in dosegel obilo odobravanja. Izborno je polemiziral zoper dr. Tavčarja. — Prihodnji teden se že prične specialna debata, ki bo razdeljena v 13 skupin. O Kranjski, Štajerski in Koroški se bo razpravljalo skupno.
Burne občinske volitve so imeli v Budje-jevicah. Cehi hočejo priboriti zmago nad Nemci. Nemški trgovci so zaprli prodajalne, ker so sc bali Cehov, bilo jc mnogo izgredov tako, da je prišlo mirit več stotnij vojaštva. Na volišče je prišlo 93 odstotkov volilcev. Izid doslej še ni znan.
Bliža se kastrofa na Francoskem, ker je
le še mesec dni, ko ima stopiti v veljavo zakon o ločitvi cerkve od države. S framazon-sko postavo hočejo cerkev razkosati in razcepiti v društva, ki bi ne bila v nikaki zvezi, ampak odtrgana od celote in podvržena društvenim zakonom. Ako se katoličani ne pokore, se jim vzame vse cerkveno premoženje. Take roparske, a obenem smešne postave papež pač ni mogel odobriti. Vlada je pa vendar sedaj v nemali zadregi. Ministrstvo Sarrien je odstopilo, ker si ni upalo tega izvršiti. Prišel je judovsko framasonski hlapec Clemenceau, ki napoveduje preganjanje katoličanov, a poslednji bodo storili tudi svojo dolžnost.
Na Cešnjici v selški dolini je bil v nedeljo shod kat. političnega društva. Dr. Krek je pojasnil velik preobrat v političnem življenju, ki bo nastal vsled vpeljave splošne vol. pravice. Opisal je boje, ki so jih imeli naši zastopniki za pravice ljudstva ter omenjal tudi smešna sredstva, ki so z njimi umirajoči liberalci hoteli preprečiti vol. reformo. G. Podlcsnik je govoril o pomenu duševne in telesne
izobrazbe. — Volili so na to pripravljalni odbor za društvo »Planinski Sokol« ki bo imelo Hamen. delovati v zgorajšnjem smislu.
Lepo odhodnico so oskrbeli odhajajočemu ravnatelju dr. Fr. Deteli dne 30. oktobra novomeški profesorji. Razni govorniki, ki so se v presrčnih besedah poslavljali, so pokazali, kako so čislali odličnega, učenega, vernega moža, prijatelja mladine, vzornega katoličana in skrbnega rodbinskega očeta.
Pobalinstvo. Svobodomiselno nemško dijaštvo v Gradcu, ki zahteva, kakor sploh li-liberalci, svobode le zase, — je hotelo za-braniti katoliškim dijakom »Karolincetn«, da ne bi smeli nositi društvenih znakov na univerzi. Toda nastop rektorjev in policije jim je prinesel le veliko blamažo. Kranjski »Karni-iolci« so bili seveda v prvih vrstah nemških sirovežev. Nemški burši se branijo hoditi k predavanjem, dokler je katol. »Karolincem« dovoljen vstop v društvenih opravah. Kdo bo zmagal?
Ruske novice. V Kronstadtu so 3'. t. m. ustrelili dve mladi deklici, ki so pri njih našli bombe. — Na univerzi v Peterburgu je 8000, v Moskvi pa okrog 9000 slušateljev; ni čuda, če se porodi med njimi marsikak nemir. — Upokojeni general Stesel.i nima nikakih sredstev, zato so uni dali nekoliko pokojnine. — Ustrelili so tri profesorje varšavske univerze radi veleizdaje. V nekem moskovskem predmestju so roparji okradli trgovca Šolkova ter potem še njega odvedli seboj.
Mariborski Slovenci so poslali občinskemu svetu ljubljanskemu brzojavko, ki v njej prosijo, da se tudi v Ljubljani prepovedo vsi nemški napisi toliko časa, dokler ne smejo imeti Slovenci v Mariboru slovenskih napisov. Občinski svet ljubljanski se pri zadnji seji ni genil!
Raznoterosti. »Zadružna zveza« je dobila državno podporo 20.000 kron. V Zagrebu je bil 7. t. in. ustanovni shod hrvaške, krščansko-socialne stranke prava. — Ljubljanskim magi-stratnim uradnikom je občinski svet povišal dohodke. Svetnik dr. Triller .ie pristavil: »S to predlogo je storil občinski svet veliko socialno delo. — Nemški hujskač, učitelj Wisiani v Domžalah je bil aretiran; dolže ga nenravnosti — Žužemberk dobi baje električno razsvetljavo. — Iz Šangaja na Kitajskem sc poroča, da trpi lakoto 11 milijonov ljudi v provinci Pi-angsu. Ljudje umirajo od gladu. — Najlepše gledališče, kar iih ima svet, bodo imeli v kratkem v Ne\v Jorku. — Novo rudo »Antimon« so zasledili med Trojanami in Št. Gothardom. Družba, ki sc bo lotila podjetja, bo potrebovala takoj več sto delavcev. — Akcijska družba, ki je lastnica ljubljanske predilnice, sc preseli na Ogrsko; tovarno kupuje veleindustrijec g. Gassner. — Na obrtniški sestanek, ki je bil zadnjo nedeljo, jc prišlo 33 obrtnikov. Sklenilo se je, da se pri rede strokovni tečaji po vseh kranjskih mestih. — Govorica, da pride v Ljubljano korno poveljstvo, ima vedno več gotovosti. — Na shodu v Kobaridu dne 4. t. m. je bilo 400 slovenskih mož, ki so izrekli zaupanje slovenskim poslancem v »Slov. zvezi« glede dela za vol. reformo. — Pri postaji Rogov na varšavsko-dunajski železnici so bile na poštni vlak vržene tri bombe in iz vlaka oro-panih milijon rubljev. Dva voza sta zgorela; roparjev je bilo sto. — Kranjska hranilnica ima že 280.000 kron za prihodnje nemško gledališče v Ljubljani. — Stolni prošt v Ljubljani postane kanonik Sajovic.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 11. nov.: Martin škof, Mena; ponedeljek 12.: Martin muč., Livin; torek 13.: Stanislav K., Didak; sreda 14.: Jozafat. Serapijon; četrtek 15.: Leopold, Jedert; petek 16.: Edmund, Otmar; sobota 17.: Gregorij, Viktorija.
Zahtevajte „S'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevnjte »Slovenca" na kolodvorih!
Glavna razpravo končana.
D u naj, 9. nov. 190*
Opozicija pojema, obstrukcija je poraz«, na. Hudournik govorov se je umiril v širši strugi stvarne razprave. Sicer še dežuje, i oblaki se že trgajo in solnčni žarki prodiraj« politične megle. Število načelnih nasprotni, kov splošni iu enaki volivni pravici se je skr. čilo na dobro tridesetorico, ker tudi češki ve-leposestniki nočejo več plavati proti toki močne reke. izmed današnjih govornikov sta se samo dva načelno izrazilo proti enaki vo. livni pravici, moravski poslanec dr. H r u -ban iii načelnik poljskega kluba A b r a h a-ni o v i c z, ki priporočata pluralni volivni zistem kot prehod do enake volivne pravice. Celo moravski veleposestnik pl. S k e n e je postal iz Savla Pavel. Češki protigovorniki dr. P I a č e k, U d r ž a 1 in Choc le zato po-bijajo načrt volivne preosnove, ker češki narod dobi razmerno premalo mandatov. Odgovornost hočejo zvreči na Mladočehe in nji-hovega voditelja, dr. Kramara. Torej opozicija iz taktičnih razlogov.
Največjo pozornost sta danes brez dvoma vzbujala Abraham ovicz in Š u k 1 j e. Prvi jc govoril v imenu poljskega kluba, ki bode odločeval o usodi volivne preosnove pri tretjem čitanju. Izjavil je, da Poljaki odločno zahtevajo pluralno volivno pravico, širšo deželno avtonomijo in poljski mandat v Bukovini. Nevarna klečet bode lc pluralni volivni zistem, ker ima mnogo pristašev med Nemci in češkimi agrarci. Siccr pa so Poljaki tako previdni politiki, da ne bodo izvajali zadnjih posledic.
Dvorili svetnik Šuklje pa je danes zopet dc kazal s svojimi ognjevitim in duhovitim govorom, da je izvrsten govornik in nevaren protivnik na govorniškem odru. Razpršil je naglo vse zofizme, ki jih je navidezno uporabil dr. Tavčar za svojo politično oporoko. Dr. Tavčar je — naglasa govornik — dober govornik, a jako slab politik. In če propada njegova stranka, jc ravno dr. Tavčar sam kot voditelj največ kriv. Dr. Krainafu je očital, da je nesposoben voditelj. Isto sinemo reči o voditelju slovenske liberalne stranke. Dne 27. septembra 1905 so dr. Tavčar in njegovi ožji tovariši v deželnem zboru Kranjskem nujno predlagali splošno in enako volivno pravico za državni zbor. (Klici: »Cujte!«) Storili so to bržčas v trdni nadi, da baron Gautsch nikdar nc predloži načrta za splošno in enako volivno pravico. Tukai pa dr. Tavčar pobija splošno in enako volivno pravico, češ, da je vlada prehitro vrgla to vprašanje v zbornico. To je vendar največja nedoslednost. Tukaj očita dr. Krarnafu, da je opravljal službo rablja proti slovenskim liberalcem in tako varal svoje volivce. Ali dr. Tavčar ne vara svojih volivcev, če doma zagovarja splošno in enako volivno pravico, tukaj pa jo pobija z vso svojo zgovornostjo?
Toda nikakor ni res, da bi bil dr. Kramar nekak Herod slovenske liberalne stranke. Ta stranka propada, ker nima trdnih tal mej slovenskim narodom in ker jo njen voditelj dr. Tavčar, vodi v pogubo. Dr. Tavčar je — rekli bi — najboljši agitator za Slovensko ljudsko stranko in zasluži, da ga vodstvo izvoli za častnega člana. (Smeh.)
Dr. Tavčar je povdarjal z močnim naglasom, da je bila dne 21. julija t. 1. oškodovana, poražena, pokopana čast češkega in slovenskega naroda, ko ie odsek odobril kompromisni predlog glede na razdelitev mandatov med Cehe in Nemce na Češkem. Kako resen je ta dr. Tavčarjev vzklik, kaže najbolje dejstvo, da je tudi član jugoslovanskega (Tavčarjevega) naprednega kluba glasoval za kompromis. (Klici: Cujte!) Dr. Tavčar tarna in toži, da je na Kranjskem pokopana svobodna misel, ker kranjska mesta in trgi izmed treh mandatov izgube dva. Toda, kaj je zahteval Plantan v odseku? Da se mej mesta vštejejo tudi kraji, ki štejejo 216 duš (Turjak), 178 (Trebenje), 164 (Goričani). Spravil je kar 30 krajev skupaj za en volivni okraj, od primorske meie (Senožeče) doli do Kolpe in Sa-
nico in kmalu nesli mimo. Zdravnik trdi, da je še živ«. Gruča ljudij se je jela premikati in prihajala je vedno bližje. V ponesrečencu sein opazil istega delavca, ki sem ga pred četrt ure videl na peronu, z vrečo, sekiro in žago obloženega. Njegovo lepo obličje s temnimi za-lisci in majhno brado, ki je bila globoko na prsi naslonjena, bilo je zelo resno, mirne njegove roke iztegnjene, njegove odtrgane noge pa so ležale ob truplu, kot so jih v hitrici položili. s petami navzgor. Ko so ga nesli mimo, šumele so mi po ušesih njegove besede: »Zakaj, zakaj neki. komu Ii sem storil kaj žalega?«
Ko je vlak nadaljeval svojo pot, nesel je kmalu sprevodnik njegove škornje skozi naš voz.
»Kie je sedaj ponesrečenec?« vprašal sem ga jaz.«
»Položili so ga v vagon za prtljago,« odgovoril je izprevodnik. »Gotovo je že izdihnil.«
Pripeljali smo sc na kolodvor — in tudi tukaj nas je pričakovala množica potnikov. Kot bi trenil, je bila vest o ponesrečencu vsem na kolodvoru znana. Postreščki so hiteli semtertja. Kmalu sc je prikazala nosilnica. Potniki so se postavili ob vagonu za prtljago.
Med množico so se slišali glasovi: »Ga že neso, ga že neso!«
Pogledal sem skozi okno. Kar mraz me je izpreletel — tako strašno ie izgledal.
Niti sledu ni bilo o prej tako lepem obrazu. Hude muke so ga popolnoma izpreme-nile. Glava mu je visela nazaj, njegova usta so bila odprta, roke nervozno skrčene, iz odprtih oči pa je sijal boj in hude bolečine.
Prt vratih kolodvora se je množica raz-stopila. Odnesli so nam truplo izpred oči. neznano kam. Znamenje za odhod vlaka je bilo dano in vlak sc je jel pomikati dalje.
Nesrečnež! Kaj te je k temu strašnemu koncu pripeljalo?
Si li sklenil zato, ker si občutil vtis krivice, kar svoje naporno, s težavami preobloženo življenje, življenje polno pomanjkanja in krivicc si vzeti, ali je bilo vse le slučaj?
Naj počivajo v miru Tvoje kosti, rešeni mučenik!
# • *
Zavest, ki me je navdajala, ko sem nadaljeval vožnjo, bila je neznosno težka. Zdelo se mi jc, da sem bil tudi jaz deležen njegovih duševnih bolečin.--—
Ko smo dospeli v Peterburg. srečal sem zopet eno lepo opravljeno damo. S celim telesom je visela na roki svojega spremljevalca in besedovala nejevoljna:
»FRadi tega zoprnega delavca, ki me je na kolodvoru tako prestrašil, imel .ie naš vlak
zamudo in je stal tako dolgo na prostem; vsled vlažnosti je perje na moji novi boi popolnoma odnehalo, nazadnje me je pa pričela še glava boleti, da komaj stojim.«
Na kolodvoru ju je čakal drago opremljen voz, v katerega sta bila vprežena dva čila, siva konjiča.
Ko je gospoda s pomočjo sluge sedla, zavil je ta njune noge v baržunasto ogrinjačo in kot blisk so izginili, za seboi pustivši oblak prahu.
Pismo Boltatuia Pepeta>
Gespud redehter!
Sam Buli ve, de s jest še nikol ni-sm dumišl-vou, de sm kakšna taka lampa, kokr je^hofpulbe-rar Franke-
__\	ta. Tu je eu-
krat enaj; de
mam pa zravn use sorte druge ruputije tud še neki mežganu u glau, tu pa lohka rečem. Velik jest na guvarim, če pa glih kerkat kašna
bleknem, pa vem kua sm bleknu; tku de glih brez vsacga nuca nisa nekol moje besede. Zatu b biu pa jest gvišn že zdauni ubčinsk, al pa kašn drgačn svetnik, al b biu pa že clu kašn predsednik, če ud druzga ne, pa saj ud kaštiga piparskega društva, če bi se tku naprej štulu, kokr se nahter drug štulja. Tku pa raj pud mernkam mlatm, de me nubeden na vid in sm veseu, de me ldje saj slišja; še bi veseu b pa biu, če b se moj mlatejne tud Idi kej prjeu.
De sm začeu dons ta nar preh ud lampe guvort, me je tu h tem napelal, ke se je zadn cajt tulk guvurl in pisal ud iblanske razsvet-lave, dc sa mogle čluveka že ušesa bolt. Ce se pa žc glih usak u tu utakne, zakaj b se pa iest na smoti, ke tud neki vem.
De je luštn tkula zvečer ukul ruguvilt. če je lepu po ccstali razsvetlen, tu je res, in zavle tega sc na um iz nobenmo prepini. De b pa mogu glih rotuž za ta razsvetlava skrbet in gnar vn metat, tu m pa na gre u glava. Lepu jh prosm; kuku pa pride rotuž do tega? Keuc, tist ke pu noč ukul ruguvilja in za tu razsvetlava nucaja, tist pu navad nu-benga dauka na plačujeja; tist pa, ke datik plačujeja, tist sa pa že tulk u leteh, in sa žc tulk h pamet pršli, dc se pu noč raj duma dr-žeja, kokr pa, de b tlela ukul puhajkval in Idem prglattce in nadlega delal.
I. priloga 258. iiev. y,Slovenca" dnč 10. novembra 1906
ve. Glasovali so v odseku pač nekateri člani za ta nezmiselni predlog samo zato, ker ne pc znajo krajevnih razmer. (Tako je!)
Dr. Tavčar je velik gromovnik za svobodo. A ta svobodomiselnost ga ni motila, ko je v odseku zahteval, naj okrajni glavarji so-stavljajo volivne imenike. (Čujte!«) To je vendar narobe svet. Kie je etika, kje narodna zavest! Dr. Tavčar je tudi omenjal v svojem govoru, da je vlada skušala podkupiti nekega nemškega poslanca, naj bi se ne upiral volivni preosnovi. Povemo pa dr. Tavčarju na uho, da je prišel nekdo k vladi in rekel, da slovenski liberalci vzamejo volivno preosnovo, kakršna je, ako dobe na Kranjskem vsaj eden meščanski mandat. (Cujte!«) Torej po tem moremo soditi krokodilove solze slovenskih liberalcev zaradi »prodanih« Korošcev. Dr. Tavčar toži. da so on in tovariši obstreljeni zajci. V tem slučaju si ni izbral prave živali zit svojo prispodobo. (Smeh in dobroklici.) Da, koroškim Slovencem se stori krivica, ako obvelja dr. Lemiša načrt. Nad 53.000 koroških Slovencev jc razkosanih v pet volivnih okrajev, ki štejejo dvetretjinske nemške večine. In koroški Slovenci se smejo glede inteligence in kulture povsem meriti s svojimi nemškimi sodeželani. Temu morata pritrditi tudi dr. S t e i n \v .e n d e r in O r a s e k, ki se smehljata. Koroški Slovenci niso in ne smejo biti izgubljeni. Zavednost svojo so pokazali ob otvoritvi Karavanskega predora; priči te žive narodne zavesti sta bila tudi dr. Steimvender in Orasek.
Končno izjavi Šuklje v imenu »Slovanske zveze«, da bodo vsi člani glasovali proti pluralni volivni pravici. Ko bi jo sklenili, v istem hipu se prične še hujši boj za enako volivno pravico. Ogrske razmere pa nas silijo in poživljajo. da že do 25. novembra spravimo pod streho volivno preosnovo. Vrše se obravnave glede nove pogodbe z Ogrsko. Treba je, da so edine vse stranke v tem vprašanju, da je močan parlament, močna vlada v trenotku, ko se sklepa velevažna avstrijsko-ogrska pogodba za nadaljnih deset let. Tudi to je važen razlog, da glasujemo za prehod v nadrobno razpravo. (Živa pohvala. Oovorniku čestitajo tudi mnogi češki in poljski poslanci. Dr. Lc-cher čestita govorniku s pripombo: Reserva-tio nationalis.)
Vsenemci so danes trikrat predlagali konec seje. Ko pa je bilo treba glasovati, šli so iz zbornice. Ko je končal svoj govor poslanec Šuklje. podeli predsednik besedo posl. Choctt. Vsenemec Malik pa zahteva besedo. Nastane velik krik in skoraj bi se bili socialni demokratje spri jeli z Vsenemci.
V ponedeljek govorita glavna govornika dr. K 1 u m par (pro) in S t e i n (contra).
ODSEK ZA VOLIVNO PREOSNOVO.
Pododbor, ki se posvetuje glede na £akon o varstvu volilne svobode, jc imel 9. t. m. sejo. Odobrili so § 1. Pri § 2. so sklenili sledeče besedilo: Določila te postave veljajo za volitve v poslaniško zbornico, za deželnozborske, občinske in za volitve v okrajne zastope, kakor tudi za vsa javna zastopstva in korporacije. Pri § 3 so naprosili justičnega ministra, naj predloži novo besedilo. Prihodnja seja v torek ^b 9. dopoludne.
NA MORAVSKEM
?e je sprlo mladočeško strankarsko vodstvo' z vodilnimi mladočeškimi krogi v Prostejevu. Izvrševalni odbor je postavil za kandidata knjigotržca Povonoro. Prostejevski mladočehi pa kandidirajo poslanca Reichstadterja.
NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ.
Posvetovanje načelnikov državnozbor -škili klubov dne 9. t. m. je sklenilo, da se izvrši podrobna razprava o volilni preosnovi v 13. oddelkih, ki sc razdclc sledeče: I .skupina: člen I. in II. do inkl. § 6; II. skupina: člen II. § 7; III. skupina: člen III. do VI; IV. skupina: zakon glede na volitev članov poslaniške zbornice državnega zbora; V. skupina: volilni
red za državni zbor §§ 1 do 3 in §§ 6 do 8; VI. skupina: §§ 4 do 5; VII. skupina: §§ 9 do 15; VIII. skupina: §§ 16 do 42 in Pergeltov predlog glede na zagotovitev nemških delegacij-skih mandatov v Sudetih; IX. skupina: Razdelitev volilnih okrožij za Češko, Moravsko in Šlezijo; X. skupina: Galicija in Bukovina; XI. skupina: Zgornja in Spodnja Avstrija, Solno-graška, Tirolska in Predarlsko; XII. skupina: Štajerska, Koroška in Kranjska; XIII. skupina: Istra, Goriška, Gradiščanska, Trst z okolico, Dalmacija. Seje naj bi bile razun sobot vsak dan. Dr. Ferjančič je zahteval , naj bi razpravljala zbornica o Kranjski posebej, češ, da vladajo tu posebne razmere. Ugovarjal je dr. Šusteršič in ostalo je pri porazdelitvi, ki jo je nasvetoval dr. Locker.
OGRSKA.
Nagodbena pogajanja.
V seii pododbora za nagodbena pogajanja dne 9. t. m. so sklepali o vžitninskem davku.
Ogrski državni zbor je odobril zakon o pospeševanju industrije v tretjem branju. Na to se je pričela podrobna razprava glede na državne podpore pri zgradbah trgovinskih ladij. Trgovinski minister Košut je naglašal, da se z zakonom zagotavlja gospodarsko samostojnost Ogrske. Groi Batthyani izjavi, da upa nato. da bo zastopana čez nekaj let tu Dalmacija. Nagiaša, da se mora zbornica že zdaj baviti, da svoj čas povzdigne dalmatinska pristanišča. Dokler se ni v reški resoluciji zahtevalo. da naj priklopijo Dalmacijo Ogrski, v Avstriji nihče vedel ni. kakega pomena je Dalmacija in še-le od takrat počenjajo v Avstriji delovati za korist Dalmacije. Hrvaški poslanec Popovič izjavi, da obsega predloga mnogo mest, ki nasprotujejo ogrsko-hrvaški na-godbi. Kljub temu bodo glasovali Hrvati za predlogo. Glede na priklopitev Dalmacije ogrski kroni ne zadostujejo lepe besede, marveč se morajo izpremeniti v dejanje.
Odstranili so avstrijskega orla s cerkve sv. Mateja v Budimu, ki sta ga zamazala dva visokošolca z ogrskimi barvami. V Šopronju imajo tudi zadevo o dvoglavem orlu. Na mestni hiši imajo namreč dvoglavega orla, težkega 15 centov, ki bi ga radi nadomestili z ogrsko krono, a so se ustrašili stroškov, ki so proračunjeni na 20.000 kron. Zdaj je napravil neki strokovnjak proračun, po katerem bi znašali stroški samo 6.400 kron.
Ogrskim učiteljem nameravajo urediti plače tako, da bode znašala minimalna plača 2.000 kron.
OBOROŽEVANJE SRBIJE.
Srbija je sklenila v pogodbi s tvrdko Schneider, da naroči 60 poljskih in 25 gorskih baterij za 19 milijonov frankov. Srbski finančni minister odpotuje v Berolin ,da sklene novo posojilo. Strelivo namerava Srbija naročiti v Nemčiji, da dobi lažje posojilo.
BALKAN.
Bolgarsko vas Karadckoj. 12 kilometrov južno od Serresa je preteklo sredo napadla večja četa, obstoječa iz vojakov in kmetov. Četa je ubila 16, ranila pa sedem oseb in razdejala več hiš z ognjem in bombami. Mutesa-rif preiskuje zadevo.
Gospodarstvo.
g Tržne vesti. Kakor smo že zadnjič omenili. zadržuje pomanjkanje vagonov ves promet in trpi vsled tega kupčija in industrija. Akoravno se vsled transportnih kalamitet nc opaža nikjer pomanjkanje blaga, ker je letošnja letina bila povsod ugodna, .ie vendar škoda, ki jo trpi kupčija, katera je takorekoč zaspala, velika. Pošiljavne dobe ni mogoče niti približno določiti in zategadelj se ne prevzemajo novi engagementi, ampak čakajo kakor kupci, tako lastniki blaga. Današnji položaj nikakor nc kaže, da je bila letina izredno dobra. Kampanja, ki se je pričela izredno do-
bro in vzbudila lepe nade, je na pol pretekla, ne da bi ugodila upravičenim nadejam. O kaki tendenci cerealij skoraj ne moremo govoriti, ker promet je bil minimalen, kateri ni povzročal posebnih sprememb v cenah. — Pšenica. Kakor prejšnji teden, tako tudi ta teden nam ni nudila kakih posebnih sprememb. Lastniki blaga se vsled transportne nezanesljivosti ne upajo na dan, in iz jedna-kega vzroka tudi kupci ne povprašujejo za blagom. Opažamo naklonjenost mlačnosti. Tendenca z malimi izjemami mirna. — R r ž. Tendenca tega predmeta se lahko imenuje prijetna. Kupčija je bila sicer mirna, vendar opažamo nagib napetosti. Ponudba in zahteva se bilancirata. — Oves. Stalen, ker primanjkuje boljega blaga. — T u r š i c a. Vsled visoke carine ne moremo računati z uvozom, in je kupčija zelo živahna. Pomanjkanje starega blaga se dan za dnevom bolj občuti, kar povzroča višje zahteve v cenah. Sveže blago še ni pripravno za transport. — Sladkor. Nam ni prinesel posebne spremembe. Špirit dviga svoje cene in tiči vzrok v pomanjkanju zaloge v rafinerijah vsled nezadostnega dovoza sirov in, medtem ko se jako živahno povprašuje po blagu. Zahteva se že do 134, vendar ponuja na mestu tudi prva roka po 129 franko tu. — Kava neizpreme-niena. — M o k a neizpremenjena. Tendenca in cene so naklonjene kupcem .Novi sklepi ne dosegajo produkcije in se zaloge mlinov mno-že. Medtem ko sc temne vrste močneje zahtevajo. se srednje zanemarjajo. Promet je skoraj popolnoma zaspal, mlini, posebno ogrski, vsled transportnih težkoč ne morejo zalagati odjemalca. — Petrolej. Zadnjič smo omenili, da bo dobil trgovec le toliko barclov petroleja, kolikor praznih barelov bo vrnil in to v teku štirih tednov po dnevu računa. Kakor nam je pokazal ta teden, se prakticira z vso odločnostjo ta zahteva rafinerjev. Trgovci se sicer jeze čez to, ker vidijo v tem zopet šikano kapitala, ali tako hudo ne izgleda danes ta zahteva in tudi trgovcem bržčas ne bo kazalo druzega, kakor se ravnati po njej. Ba-reli so si pridobili v ceni in špekulacija z njimi je izključena. Ni pa izključeno, da se to obrne pozneje v škodo trgovca.
g Vinska razstava v Ljubljani. Za to razstavo, ki se otvori že prihodnjo soboto popoldne ob petih, vlada v vseh krajih splošno zanimanje. Razstavljenega bo prav veliko vina iz vseh vinorodnih krajev na Kranjskem. Boljši posestniki in zavodi pošljejo cele kolekcije različnih vin. Kdor še ni poslal obljubljenih vzorcev, naj to vsaj do srede prihodnjega tedna izvrši. Razstavljeno vino se bo na zahtevo pošiljalca primerno honoriralo. Želeti je toraj prav obilne udeležbe. Razstava združena z vinsko pokušnjo bo trajala tri dni, t. 17., 18. in 19. novembra.
g Vinski semenj v Novem mestu je prav dobro uspel. Prišli so vinogradniki od vseh strani in prinesli vse polno vinskih pokušenj, tako da so bili vsi obsežni prostori Tučkove gostilne zasedeni. Častno so se odzvali vabilu vrli belokranjski vinogradniki, ki so prinesli izborila vina na prodaj. Udeležili so se semnja pa tudi vinogradniki iz krškega in celo iz bizeljskega okraja, ki so tudi precej vina prodali. Semenj je bil napovedan na 11. uro, udeležniki so sc pa začeli zbirati že pred deseto. Prišlo je tudi mnogo kupcev, posebno z dolenjskim vlakom. Okrog poldneva se je razvilo na sejmišču prav živahno življenje in sklenilo se je tudi več velikih kupčij. Vina se je prodalo okolu tisoč hekto in lahko bi se ga še več, da bi ne bila cena tako visoka. Povprečna cena je znašala 44 do 48 K za sto litrov, pri belokranjskih vinih 48 do 54 K, nekaj štajerskih vin sc jc prodalo tudi po 40 kron. Posamezna fina domača vina tudi po 58 do 60 K.
g Nedostatek zlata. Po poročilih londonskih bankirjev se je poslalo tc dni iz raznih mest Južne Afrike za en milijon funtov šter-
Astn, zdej ne.i pa edn pu pravic puve, če b na biti rotuž naurnn, de b ta puiiočn ruguvilejne šc iz lučja podpiru in na ta viža rugiiviležm šc putuha dajati? Kdur če pu noč ukul ruguvilt. nej s sam svet, čc če, če neče, nej pa duma ustane. Ce morja mt furmani pu noč soje lampe, becaklisti glih tuku, za kna b jli pa na mel tud p c š p o t c i ? (Na Kn-delum vesi ene par takeh tabl ub cestah, k je gor tku lepu pu sluvensk zapisan: Cesta za pcšpotce, zatu sni s pa ta lepa beseda dobr zamerku.) Prmejš, čeb biti jest iblansk žepan, jest b pustu še te lampe, kar jli mama pu mest, upihnt; tku b bli saj pu-nučnaki prisilen duma ustat in ženice b mele nad tem velek vesele in b blc gespude že-pane za ta dubruta šc hvaležne. Kulk b se iz tm pršparal že pr sameh pulcajeh. kc b ili na blu treba bt pu noč tulk na valit, kokr ih je zdej. Usak pešpotec b mogtt mt ukul trebuha ena lampa prvezana in kokr b an-glsk češejne udzgunl. pa b ja mogu usak pr-žgat. Tu b blu proti! Tist gnar. ke b se pr luč in pr pulcajeh pršparu. nej b se pa raj za take ta železne hišce, kokr ih je hofpul-berar Frankcta nasvetu, ubrnu.
Franketa ma žc prou! On ma gajst u ru rotuškh razglaseh in kuniandah raunat. kc pluvajne pud miza prepoudujeja. Kokr se jc tu spomnil, se ie liitr pu konc skubacou ud mize in se majati vn iz uštarije na friš lft.
glau, zatu se pa tud za tc hišce uleče, pusebn nni ena taka železna lnšca, kc b mogla bt pr kuludvore, na src leži. Sej je pa tud res narodu, de tam ni nubene. Kašn križ je biu unkat, k jc hofpulberar Franketa sedou u uštari Ii u te ki pr južnem kuludvor. Kene, Franketa tam sam sedi in mu je blu douhčes; pr en druh miz sa sedel pa en druh gespudi in bli med saba dobre vole. Ke ni mogu Franketa več douzga časa prenašat, je prosu ke-spude, če žihr h nhn miz prsede. De sa s gespudC tu u velika čast štel, de če en hofpulberar pr nhn miz sedet, sc že tku ve. zatu sa ga pa tud iz velikni veselam puvabil medse. Kokr je biu pa enkat u te družb, se je pa preči tulk iigrou, de ic začeti govore držat, kokr de b biu pr ubčinsk sej na rotuž. Kua je use skp sklubcštrou, zdej več na vem; sam tu ni je še u glau ustal, de je guvuni ud ubrtniku in ud nhnh suvražnku in de u on te suvražnke use ukul prnesu. Kokr je nkat use puvedu in mu ie začel sape zmankvat, sc je spet nazaj za miza usedu, soja ud šte-derajna težka glava na miza naslonu in začeli pud miza na soje suvražnke pluvat. Tu ie trpel en cajt, nazadne sc jc pa Ic spomnil, de je ubčinsk svetnik in de se more ket tak de b tam naprej pluvau. Pr te prložnast se ie spomnu, de pred kuludvoram fali ena taka železna hišca, ke kar pud frej nebesam, de ; b ga I d i c vidi, vnder na more ukul pluvat
in tekat s ic naprej iizeu. dc na u dau preh gmaha, de u pred kuludvoram ena taka hišca gor prpravu.
Vidja, gespud redehter! Tukala b se tist gna.r kc b se pr razsvetlau pršparu, lolika dobr ubrnu. Ce b pred kuludvoram pustavl taka železna hišca, b blu usm ustrežen.: Fran-ketat, ke b mu na blu treba u uštari pud miza pluvat, birtm pa tud, kc b im na blu treba za Franketatam cimru ribat.
Tku, zdej nej pa jejnatn ta moj pisajne! Pr te prložnast jm pa še puvem, de na vem prou gvišn, če jiti um mogu šc kej pisart al ne. Jest morm tud gledat, kokr usak druh člouk gleda, na kašna viža um bulš vn pršoti. In zdej mam tku lepa prložnast pridet za de-rchtaria u nornhaus na Studenc, de še nkol. Dohtarje sa use preč spokal, Joža pa tud na u mogu zmeri sam use upraulat, zatu pa še na cviblam, de b me na uzel gor. Prošna sin že not puložu. Cc uja pugerval ud mene, de sc na smem za nubena druga reč nč pekimrat, kokr za nornhaus. um holt ublubu in tu ub-luba držu. Ce pa ud mene tega pugerval na uja in dc um žihr saj še devetndevedeset drugeh služb upratilu. kokr sa ih gespud doli-tar Plajbajs upraulal; no pol ie pa dobr; pol se pa u že še kaj uglasil
Bultatu Pepe iz Ktidcluga.
lingov zlata v London in je upanje, da s to po-šiljatvijo se odpravi občutno pomanjkanje zlata na londonski borzi.
g Letošnje vino. Iz verodostojnih krogov poročajo, da je letošnja vinska letina nepo-voljna. Deloma vreme in deloma bolezni so na trte zelo slabo vplivale. Zlasti mnogo jc zakrivila peronospora. Najslabša vinska letina jc na Nižje Avstrijskem, kjer so pridelali v mnogih vinogradih komaj za tretjino lanskega vina. Isto je na Tirolskem in Primorskem, a treba pripomniti, da je vino po teh krajih mnogo boljše. Po Ogrskem se je radi slabe letine vino podražilo.
g Vinarski shod v Ljubljani. Ker se bodo na tem shodu obravnavala jako važna, zboljšanja iu pospeševanja vinarstva tičoča se vprašanja, vabimo še tem potoni vse naše vinogradnike in druge interesente, da se tega shoda v prav velikem številu udeleže. Zlasti naj bi bila dobro zastopana županstva iz vseh vinorodnih krajev, koder se še strelja zoper točo, da se na tem shodu definitivno sklene ali naj se streljanje še nadaljuje ali popolnoma opusti. Pripomnimo, da pridejo na ta shod razni strokovnjaki iz Štajerskega, Goriškega, Trsta in iz Istre ter posebni odposlanec društva za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju. Dolžnost vseh prizadetih je torej, da z veliko udeležbo pokažejo zanimanje za prospeh kranjskega vinarstva.
g Enimentalskemu siru so se zvišale cene.
Slovensko gledališče.
(»Na višavah«; veseloigra, spisal Stobitzer.)
Motil bi se. kdor bi iskal posebne tendence v navedeni veseloigri, ki se je vprizo-rila včeraj na našem odru. — Vsako delo ima sicer svoj namen in neke splošnosti v tem oziru ne moremo odrekati tudi veseloigri »Na višavah«, ki ima baš z oziront na sedanje družabne, osobito rodbinske, recimo zakonske, razmere nekaj zdravega jedra. Saj je naravnost satira na Friderik Nietschejev evangelij o nadčloveku in prosti ljubezni. — Mara, soproga vladnega svetnika Trstena, — zakonska žena, kakoršnih hvala Bogu med našim zdravim ljudstvom (»višje« kroge morda iz-vzemši) ne nahajamo, si je potoni sugestije se strani Vrtnika in vsled čitanja Nitschejevili del vtepla v glavo nekaj nazorov tega nadmodri-jana, ki bi lahko razbili vso njeno rodbinsko srečo ... seveda vse lc vsled sugestije od gospoda Vrtnika, ki zasleduje pri tem svoje postranske namene. Vladimir Trsten, njen zakonski mož pametnih načel, ii tega niti ne brani in nc poskuša, da bi ji izbil iz glave te nove nauke. Pusti celo, da 11111 uide z Vrtni-kom; 011 seveda gre za njo na Jezersko, kjer vsled raznih nebistvenih dogodkov ona obsodi sama sebe in ves nauk o Nietschejevem nadčloveštvu in svobodni ljubezni. — Vzrok temu: Vlasta Mala, češka študentka enakih nazorov, je bilo zrcalo, v katerem je videla Mara samo sebe; to jo-je naredilo zopet, kar edino more biti: pošteno soprogo značajnega moža.
Nič ne bi škodovalo, če bi igro ogledali tudi naši takozvani boljši krogi; za vsakega bi odpadlo nekaj. Včeraj smo namreč opazili, da išče zlasti na gornjih prostorih v gledališču razvedrila 0110 ljudstvo srednjih krogov, katere prišteva »aristokracija« prvih vrst parter-nih sedežev, ki ne zna druzega. kot delati neslane opazke, — med »plcbs«. — »Nadljudje« pa so precej izostali.
Igra je bila dobro naštudirana in tudi dokaj dobro igrana; — če bi bila še boljše, ki ne imeli ničesar proti temu. Bojimo se, da sc bode igralcev vsled nezdravih razmer, ki so sc pojavile vsled »delovanja« izvestnih oseb v odboru dram. društva, lotila nekaka letargija. Proč z vsem, kar je škodljivega! Naturatn si e.\pellas furca ...
V ospredju in na vrhuncu bila sta umetniška dvojica gospa in gospod Taborski. — Zlasti gospa je igrala »nadčlovekinjo« s tako živahnim temperamentom in z naravno, v vseh detajlih neprisiljeno igro, s pravo vervo tako izborno, da je ne moremo prehvaliti. Ona ni samo heroina, ki naj interpretira težje dramske vloge; baš tako domačo se čuti v veseloigri. Vlogi Mare udihnila je ona pristno življenje, zato je bila igra njena nepretirana in vseskoz dovršena. Tu sc vidi, kakšen razloček jc v igri, če igra »v roke« igralec igralcu. Gospa Taborska ima v svojem soprogu najboljšega partnerja. G. Taborsky jc igralec, ki ima resno in krepko voljo, to se opaža pri njem na vsakem koraku. Vsak izraz na njem, bodisi z nemo gesto, bodisi z mimiko v potezah obraza, nam kaže življenje in moč. On igra s čutom in misli pri tem, medtem ko mnogi igrajo brez misli in čutov. Nočemo, da bi kdo mislil, da ga hočemo žaliti; tudi nočemo nikogar disgustirati. Kdor misli sam o sebi, da ni bil dober, pa naj gleda, da to popravi. Glede ostalih vlog iz tega vzroka nc bomo preobširni, jih jc pač preobilo in kadar vidimo na gledaliških listih toliko imen, žc vnaprej vemo, da ne moremo — ker nc smemo — preveč zahtevati. Saj v celoti je bila kot že rečeno — igra dobra. Cc konštati-ramo še, da je bila gdč. N o s k o v a v vlogi študentke prav izborila; — da sc bodemo prizadevali g. Ntičiča odvaditi nepotrebnega patosa in neprimerne jokavosti, — konečno da jc bilo gledališče prav dobro obiskano — to slednje jc seveda obligatcn referat kritika — smo izpolnili svojo dolžnost v vsakem oziru.
Idrijske novice.
i »Slovenec« se je zelo znotl ko je v dvek
člankih med »Idrijskimi novicami« popisal stanje idrijske občine in realke. »Slov. Narod« mu točno odgovarja, in ker svojo drznost obžalujemo poslušajmo kaj piše: Ko so realko ustanovili, so se nalašč bahall, da je Idrija bogata, da se je ložje privolilo ustanoviti zavod. Dru-godi govore v takem slučaju drugi argumenti: število prebivalstva, množina se učeče mladine itd., kar bi bilo v Idriji lahko dokazati. A zgodilo se ni tako ker je preveč po ceni in nič ne nese. Treba je bilo zidati zavod na slepo upanje in narediti dolg okoli katerega se sedaj naši možje sučejo kakor maček okoli vrele kaše. No, pa kaj to de! Ko bo prišel čas vstali bodo tisti poslanci ki so svoj čas ob Arkovem predlogu obsedeli, posebno dr. Ferjančič, in na Dunaju se jih bodo tako vstrašili da kar slepo vse privole, posebno ker je že toliko ministrov menjalo stolec od tistega časa in so vse pozabili, (tudi referenti ki so glavni faktorji pri tem). In takrat se bo reklo da jc Idrija revna, saj na Dunaju vse pozabijo (prav kakor v Idriji), in privolili bodo, posebno če zvedo kako se ljudje realke boje ob volitvah, kako so nekateri gospodje ob takem času »agilni«, in kako očetovsko sc skrbi pri nameščanju novih učnih močij. Pa pustimo to! Nas zanima kratkovidnost idrijskega dopisnika ki je ponosen da so poslanci v Ljubljani v prid nizkim prepirom pustili Idrijo na cedilu ki stoletja mirno plačuje zadolženej Kranjski težke davke ne da bi od nje le količkaj imela; in to se je zgodilo ko so se možje ustrašili velikih žrtev: — skromnega podpisa s priporočilom na vlado da naj zavod podržavi! Hodimo odkriti: Kakor farbate vi svoje ljudi, tako far-bajo vas drugi!
i Proračun za leto 1»)07 je razpoložen v občinski pisarni od 5. do vštetega 19. t. m. Vpogled v proračun jc kaj zanimiv. Prav nič posebnega, vendar izkazuje proračun 20.000 kron primanjkljaja, ki pa je v istini gotovo še večji. Lep pogled v prihodnjost ima občina, ako bo erar še manj plačeval. Oglejmo si nekoliko proračun v posameznem.
i Uprava v obče zahteva prihodnje leto 974 kron manj. nego lani. Dispozičnega zaklada zahteva županstvo letos 500 kron manj, nego lani. Namesto da bi občina dajala prostovoljnemu gasilnemu društvu za nočno stražo 900 kron, ustanovi se služba drugega policaja. Nekemu pomožnemu pisarju se zniža plača za 200 kron. Pisarniški stroški se pa po-množe, ker se zahteva za »ostale uradne potrebščine« 500 kron, torej 300 kron več, nego lani. Potrebščina za upravo v obče znaša 11.678 kron, pokritje pa 515 kron.
i Uprava mestne imovine zahteva 5634 K, pokritja pa izkazuje 93.258 kron. Mestna 75 odstotna doklada na neposrednjc davke bi imela donesti le 81.289 K, ker ima rudniški erar manjši dobiček. 2% doklada na žganje, ki so jo uvedli lani, bo po proračunu donesla 5200 K.
Za ceste in ulice je potrebščina proraču-njena z 10.050 K. pokritja ni nobenega. V primeri z lanskim proračunom je določenih 1800 kron več v ta namen. Malo je sicer, a da bi sc vsaj to porabilo v pravi namen. Elektrarni pavšal je izkazan 4200 K, torej 200 K manj, nego lani.
Zdravstvene in blagotvorne zadeve imaio potrebščine 14.350 K, pokritje pa 1660 K. Za razširjenje vodovodov ic določenih 2000 K, kakor lani.
Šolstvo zahteva največje izdatke. Prora-čunjenih je 48.799 K stroškov, za mestno realko samo je proračunjenih 46.989 K. Stala pa bode gotovo več. Tako je nekaj silno čudnega. Lani je bilo proračunjenih za prof. J. Mcncej 2632 K, med letom jc imenovani gospod napravil izpite in doktorat. Zato je pa letos zanj proračunjenih le 2000 K, mesto da bi bi bil nastavljen. Dotacija za učila jc za polovico znižana.
Izredna potrebščina jc proračunjena na 25.175 K. Skupna potrebščina znaša 116.186 K, pokritje pa 96.186 K. torej manjka 20.000 K. Prav gotovo pa bode primanjkljaj mnogo večji, ako niso prenizko cenjeni doliodki iz do-klad. Ulice iu ceste, kakor tudi razsvetljava in vodovodi potrebujejo izdatnejših žrtev. A kje dobiti, ko se ie letos, kakor jc videti, že v začetku novembra morala občina zadolžiti za 3400 K. koncem leta bode pa šc večji primanjkljaj, ki ga bo pokriti prihodnje leto. Županstvo predlaga posojilo. Menda bo treba tudi to plačati. Zato se nam zdi, da imajo odločujoči gospodje že zdavnaj napravljen sklep. Prihraniti sc nc da kaj izdatnega nikjer, kar vidi vsak, kdor si ogleda proračun. Kako bomo še dolgove vračevali? Radovedni pa smo, kako io bodo zvili sedaj. Do 75% je pomagala obljuba, da se zidajo delavske hiše. Tudi sedaj napoveduje »Narod« velik shod, — kjer sc bode sklepalo, kaj storiti. Mi pa vemo, da bo občinsko tajništvo, ki ga vodi g. Julij Novak, odposlalo denar na županovo povelje tja, kamor ga bo treba, in naj Julče ali kdo drug šc tako slovesno govori na javnem shodu, kako ravnati z denarjem in v kak namen se dovoli zvišanje doklad. Županstvo bo zadovoljno, da dobi Ic denar. Nas pa veseli, da niso naši možje, ki bi nakladali ljudstvu vedno hujših bremen. Zakaj tudi s 100% ne bo šc poniagano zadostno. Zamašilo se bo par lukenj, brezdna pa bodo še zevala.
i Liberalno gospodarstvo se razkrinkava. »Naši liberalci niso vedeli začetkom letošnjega leta, da bodo dohodki občine manjši in deficit neizogiben; mi pa smo lahko vedeli, ker imamo dobro informiranega poročevavca«, tako odgovarja »Slovenski Narod« na zadnji dopis v Slovencu. Se li zaveda g. dopisnik, da je s tem sebi in svojim pristašem zapisal zelo ubo-žno spričevalo? Od kod pa ima Idrija svoje dohodke? Pač le od čistega dobička pri rudniku. A živo srebro pada v ceni leto za letom.
Leta 1900 je veljal meterski stot 615 K. 1991 že 593 K, leta 1902 je zopet padla cena na 579 K. leta 1903 na 558 K. leta 1904 na 530 K i« leta 1905 samo 491 K. Ker se vsako leto pridela nad 5 tisoč stotov, se pač lahko izračuna prispevek za občinsko upravo. In zato ni potreba dobro informiranega poročevalca, to kaže statistika, ki je vsakemu pristopna. Ako so naši naprednjaki še le v drugi polovici letošnjega leta o nazadovanju davka zvedeli, kaže le, da so pravi nazadnjaki v gospodarskih stvareh, česar vse vpitje in zabavljanje proti zastopnikom S. L. S. pokriti ne more. Ko so pred par leti čutili, da bode zmanjkovalo denarja v občini, so hoteli povišati doklade s pretvezo, da se bodo porabile za zidanje delavskih hiš. Naši so takrat na javnem shodu povedali, da liberalcem ni mar za delavca, temveč lc za denar. Zato so jim odgovorili, da lažejo in obrekujejo. Kako so pa naši možje takrat prav imeli, kažejo liberalci sedaj sami. Pobirali so denar za delavske hiše, a ga porabili za vse drugo. Mi »hinavščino« vga-njamo, ko kažemo, da jc treba korake storiti za podržavljcnje realke, — pravi »Narodov« dopisnik. Kje je hinavščina, naj dejstva govore. Ko je naš poslanec govoril v zbornici, da bi država prevzela obč. realko, je »Narod« pisal, da to ne gre. Prva in edina slovenska realka je v Idriji, ona mora ostati v občinski upravi, da se bode nemška realka v Ljubljani morala ravnati po naši idrijski. No, sedaj imamo že šesti razred, ln kak je ta slovenski razred? Vsi predmeti, razun slovenščine, se razlagajo in izprašujejo v nemškem jeziku, enako kakor na ljubljanski realki. Sc je li ljubljanska preustrojila po idrijski, ali idrijska pobira stopinje za ljubljansko? — G. dopisnik »hinavščino« vrzite v obraz svojim pristašem. Sicer pa tudi že trezno misleči naprednjaki menijo, da edino sredstvo, ki uredi naše finance, je podržavljcnje naše realke. Dopisnik »Naroda« pristavlja, da v svrho podržavljenja naše realke napredna stranka ne bo potrebovala pomoči od klerikalcev. Mi pa na to odgovorimo: da se zarečenega kruha prav veliko sne.
Jeseniške nouice.
Nenadoma umrla jc na Hrušici 2 t. nies. natakarica Marija Globočnik, stara .38 let. Vzrok alkohol.
j Socialni odsek jc začel zopet delovati. Županstvo je naznanilo, da je gospod Pon-gratz vzel nazaj pritožbo zoper socialni odsek, in načelnik jc hitro sklical odsekovo sejo v ponedeljek 5. t. mes. Svoje sklepe odsek predloži občinskemu odboru v potrjenje pri prihodnji seji.
j Občinska seja bo v torek, dne 13. t. tn., ob 4. uri popoldne v šoli. Na dnevnem redu je 17 točk. Omenimo le važnejše točke: 2. obvezno zglaševanje, 3. pomožni uradnik, 5. dopolnilna volitev v socialni odsek, 6. poročilo socialnega odseka. 7. občinska knjižnica. Te točke so vredne, da sc občani zanimajo zanje in se udeleže v večjem številu občinske seje v torek. Seje so javne, marsikateri se lahko kaj nauči zraven. Ta ali oni poslušalec utegne čez tri leta ali pozneje priti v odbor in mu bo prav prišlo, čc sc sedaj že pripravlja na to in si izkuša pridobiti znanja, ki ga mora imeti občinski odbornik. Jeseniška občina potrebuje delavnih in umnih odbornikov. Volilci se najlažje sami prepričajo o sposobnosti in delavnosti občinskih odbornikov, če sc sej udeležujejo kot poslušalci. Zato jc hvalevredno, da župan naznani seje več dni prej. Odborniki se morejo temeljito pripraviti in tudi volilci izvedeti, kdaj in o čem bo seja.
j Kako Jesenice rastejo. Menda ga ni kraja na Kranjskem, kjer bi se prebivalstvo tako hitro množilo, kakor v jeseniški župniji. Pretekli teden je županstvo preštelo, koliko prebivalcev jc v vaseh Sava, Jesenice, Plavž, Hrušica, Plavški Rovt, ki tvorijo jeseniško župnijo. Od hiše do hiše ie hodil občinski sluga ter zapisaval, koliko prebivalcev jc v vsaki hiši. Začetkom novembra 1906 jc bilo naštetih vseh prebivalcev v jeseniški župniji 4549, ko jih je bilo 1. januarja 1901 le 3290 in 1. januarja 1891 samo 1796. V zadnjih 16 letih se je pomnožilo v jeseniški župniji število pre-bivavcev od 1796 na 4549, torej za 2753 ali za 153 odstotkov. Poglejmo, kako se jc množilo prebivavstvo v posameznih vaseh: Jesenice so imeie I. 1890 719; 1. 1900 875; 1. 1906 1166; Sava ie imela I. 1890 681; I. 1900 2004; I. 1906 2611; Hrušica je imela I. 1890 226; I. 1900 242; I. 1906 547; Plavž jc imel 1. 1890 93; 1. 1900 98; I. 1906 155; Plavški rovt je imel 1. 1890 77; I. 1900 71; I. 1906 70 prebivav-ccv. Najbolj se je pomnožilo v zadnjih 16 letih prebivalstvo na Savi, namreč za 283 odstotkov. To je storila industrija. Na Jesenicah se ic pomnožilo za 62 odstotkov, na Hrušici za 142 (vzrok gradba predora), na Plavžu za 66, na Plavškem rovtu pa se je število zmanjšalo za 7 oseb ali za 9 odstotkov (vzrok, ker ni nikake industrije, sami kmetje). Hiš jc bilo 1. januarja 1901 skupno 280, sedaj jih je 386, torej v dobrih petih letih se jih jc na novo zgradilo 106. Na Hrušici je praznih 22 hiš, ker so delavci po zgradbi predora odšli. Ponujajo iili za stanovanje železničarjem, pa teh nič kaj ne veseli tam stanovati, ker jc s Hrušice na Jescnicc predaleč (3 km).
Poslano.
Gospodična
želi dobiti službo prodajalke, najrajši v trgovini s čevlji. Gre pa tudi h kakej gospej ali rodbini oskrbovat otroke. 2511 .s—3 Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Grand hote[ „UNI0N".
V nedeljo, dne II. novembra 1.1.
v veliki dvorani
velik koncert
popolne Man. društvene sodbe
pod osebnim vodstvom g. kapeinika Poula
spojen s	2536 2-2
pojedino Martinove goslie.
Začetek ob 8. uri zvečer. mm Vstopnina 50 vinarjev, mm
Zahtevajte zastonj
lo franko mo| veliki, bogato lluatrovan (lavni cenik z nad 1000 slikami vseh vrat nlkelnastih, »rebrnih In zlatih ar z znamko Boakopf, Hahn, Ornega, Kchaflfcauaen, (Jlanbstte kakor tudi vseb vrat solidnih zlatnln In arebrnln po Izvirala tovarniških cenah.
Nlkel. remont, ara......K 3 —
• lit. Roskopf patent ara.....4'—
, . črna |ekl. rem. ara . <•— ivlc. Izvir. Roskopl pat. ura . . . 5'— Ooldln rem. ara .Luna" kolesje , 7 50 arebr. , . .Oloria" . . 7-60 , , , dvojni plaič . , 11-50 , oklep, verlilca z rlnčico na pero In karab., 15 gr. teika , 2 50 ruska Tula nlkel. ura e sidro z .Luna" kolesjem . . . 9 50 ■ra ■ kukavico K 3'50, budilka K 2 90, kuhin|eka ura K 3 — ivarcvaldaka ura K 2 80. Za vatko aro Sletno pismeno JamatTOl Hlkak rlalkot Zamena doioljena, ali denar nazaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) št. 654, Češko. 100—2o
sfrojarna
opremljena z vso opravo, prav po nizki ceni.
Ponudbe pod „V." na npravništvo „Slovenca".	240:1 3
Ustanovljena Pfi2.
Najstarejša 1884 peči in
c. kr. dvorni
Telefon 584.
tvornica
ognjišč ;12.u
RUDOLF GEBURTU
m a š i n i s t
Dunaj J (U/ien)
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, Štedilnikov In stroj-
nih nnnilfč za vsako porabo od navadne I1IU UyIlJIH do naiilnejse ln najeleKanlnc|še Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emailirane.	iatveJU
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vr_steječi
tudi s trajnim gorenjem.
Spnclalnt katalogi gratis in franko
1
za železno stroko, vešč obeh deželnih jezikov, kakor tudi	2503 3-3
■■učenech
se takoj sprejmeta. — Ponudbe na
upravništvo .Slovenca".
cn S	|	ac A)
<• ST	5	|
-j *		%
a •s	•s-	i
n 0	S t/j	(T O
	0 < <v	1
Ona Coika j)astal]M perji
a n ca
N« <
O Cfl
fT
na
• kg NH|i
•kabl| entga
K 9 40, b.lj-Mra K ti—; belega, laka naEktgi, kr.n 14 —
>kabl|.n<(> K I« , kran M _ •a.ln.beltga, mehkega, akab-
! enega K M'-; kras M'—. Padla ae tranko proti pavzet|a Tadl h unseala aU naza| vratna preU povrnitvi p.itnlb tlraikav
BassdlktSaohtel, Labti 181
2501 PIicd na Ccikem.
Zadružna mlekarna
v Gorjah pri Bledu ponuja
čajno surovo
maslo (Theebutfer)
najfinejše kvalitete franko 2 K 60 h kilo.
Ponudbe na naslov zgoraj imenovane mlekarne.	2s2o 6-4
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivloarska sistem Roskopf patent remont, ara s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetliklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14'—, s sekundnim kazalcem K 6-- -, 3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazaica K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju
jm tovarna ar
246 i 20-2
v Mostu (Briix) ** St. 1157, (ČeSko.)
Bogato lluntr. ceniki s nad 3ooo slikami se na la-bte*o poSlJejo gratia in franko.
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope	2428 8
za dame . od gl. 2-50 višje obleka iz
sukna . . „ ,, 2-50 „ pelerina . . „ ,, 2-50 „ havelok	2 50 „
dolga zimska suknja ,, ,, 5*— ,, sako iz ko-
7-50
žuhovine .
11 >1
»
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Hiša
se proda iz proste roke v Zg. Šiški št. 74. Več poizve se ravnotam. 2448 6-6
Išče se večja
2349 3-1
meblovana soba
z dvema posteljama za gospoda in gospo, eventuelno s porabo kuhinje.
Naslov pove uredništvo .Slovenca'.
Prav dobro žgane
zidarske opeke
okolu 100.000 kosov, po 30 kron IOOO komadov, postavljeno na kolodvor Višnjagora, ima na prodaj
IVAN PONIKVAH, posestnik na Peščenjaku, p. Višnjagora. 2125 3—2
II. priloga 258. itev. ,,Slovenca" dnč 10. novembra 1906
Dnevne novice.
Škandali Iz deželnega odbora. Iz Sodra-žice: Mcseca marca si je pri nas S. L. S. priborila večino občinskih odbornikov (16:9). Pri volitvi starešinstva so liberalni odborniki dopustili izvolitev županovo, preprečili pa so s svojim eksodom izvolitev svetovalcev. Pozneje se je še večkrat sešel odbor k volitvi starešin, toda vselej brezvspešno. Razume se, da so naši odborniki nasprotnikom vsakokrat naložili globo. Pa kaj, ker jim je deželni odbor po znanem receptu, katerega je za liberalne bolezni zapisal dr. Kveder na postonj-skem vol. shodu pred šestimi leti, vsaki pot kazen odpustil. Zoper odloke dež. odbora so se naši pritožili pri upravnem sodišču na Dunaju, ki pa rekurzov še ni rešilo. Zupan gospod Bartol sc je, kakor čujemo, odpovedal, mesto njega jc pa občinskim komisarjem imenovan gospod Aleš Oražem iz Globel. Najstarejšemu odborniku se je pa naročilo, da nemudoma povabil odbornike k novi volitvi. Ali se bo komedija nadaljevala? Ako je dež. odboru prav, mi tudi nimamo nič zoper to. — Liberalnost dež. odbora bruha zadnji čas s tako silo na dan, da ne moremo več tega molče prenašati. Pri cestnih odborih, v okrajne šolske svete imenuje deželni odbor najzagrize-nejše liberalne pristaše, po občinah nagaja našim večinam, kakor je pokazal zgled v Selcih in sedaj v Sodražici, samega sebe bije po zobeh v odloku glede kamniške korporacije, in sedaj z očividnim namenom, da bi spravil nekaj liberalnih oseb pod streho, pričenja reor-ganizovati naše dobrodelne zavode. Zato pa jasna beseda: Temu odboru mi v nobeni reči ne zaupamo in vsak njegov korak pregledujemo in presojamo z zavestjo, da tiči zadaj kos liberalne strankarske sebičnosti.
+ »Slovenec« in Poljaki. Danes došli »S\viat slo\vianski«, izborni poljski mesečnik (naročnina 10 K; naslov: Krakov ui. Pod-zameze 14) poroča o naših člankih, ki smo iili priobčili izpod peresa svojega poljskega poročevalca. S posebnim povdarkoin potrjuje, da jc tudi po njegovih informacijah naše poročilo o vplivu Viljema II. na rusko-poljske razmere popolnoma resnično. Naši prijatelji sami vedo, da se je uredništvu posrečilo na vseh za nas važnejših krajih dobiti poročila, ki so res prve vrste in strogo zanesljiva. Kdor hoče kaj zvedeti, mora brati »Slovenca«, kdor se pa hoče učiti klobasarij o kuharicah in vaditi v zmerjanju, naj bere »Narod«.
+ V maljnu. Zadnji »Notranjec« piše: Ko Notranjci popisujejo različna izobraževalna sredstva, želeč iskreno, da si slovenski kmet pridobi izobrazbe in z orožjem prosvete izbojuje boljše življenje, ne sme povdarjati s tako silo. ko bi dobra stvar zaslužila, kako važen je domač časopis za povzdigo izobrazbe, ne sme zaradi tega, ker bi se mu očitalo, da dela reklamo zase. Toliko pa lahko reče. day naj tisti, ki mu ie kaj na dobrem časopisju in ki mu priznava izobraževalni pomen, ne ostanejo le pri besedah, ampak ga širijo in vsaj plačajo. — Manjka mu špage! Ni čuda! Dokler bo prinašal na prvem mestu noticc o zborovanju zaupnikov narodno - napredne strankp, kakor ima to v ravno ti številki, nc bo nič ž njim. Notranjec je prepameten, da bi ti stranki služil za priganjača. Kar jih ni na Notranjskem med liberalci zavoljo svojega oderuštva, obrnejo ti stranki hrbet. O tem smo prepričani in »Notranjec«, tako kot jc zdaj, bo kmalu sam s svojimi dolgovi.
+ Spomini ob Riehlini razpravi. Rieh-lina kovarica na Dunaju je nesrečne ženske, ki so ji prišle v pest. držala vjete. Obsojena je bila zavoljo omejevanja osebne svobode. Sodišče je izjavilo, da je dokazano, da so bile ponoči iu podnevi tako zaprte, da niso mogle nikamor. Cc so hotele zapustiti nesramno hišo, jim je branila, ker jim ni pustila obleke, ki bi v nji mogle na ulico; zapirala jc take še posebej, grozila jim je s policijo, s šubom, s prisilno delavnico, pa tudi s tem, da jih jc hotela izstradati, in jih je tepla. Da je mogoče poboljšanje takih žensk, priča izpričevalo gospodinje, ki ima eno Riehlino žrtvo v službi, in hvali njeno pridnost in pošteno obnašanje. Rešila jo je zveza za dekliško varstvo. Vse to se je godilo pred očmi državne policije, sredi svetovnega mesta. — Bilo jc pred dobrimi tridesetimi leti. V krakovskem ženskem samostanu so našli staro umobolno nuno v žalostnem stanju, v kakršnem so besni reveži za časa svojih maniakalnih napadov. Cela liberalna Avstrija jc bila pokoncu; Barbara Uboyk so vpili leta in leta; slikali so jo, opisavali v brošurah, lagali in besneli hujše kot ona. In vlada je seveda brž zgrabila za to priložnost in jc v ministrskem odloku dne 7. junija 1869 izjavila, da se ne stric pri izvrševanju cerkvene disciplinarne oblasti rabiti nobena zunanja sila, dne 7. avgusta jc pa šc posebe povdarila, da velja to tudi za redovnike obojega spola. In tu sc gre za osebe, ki so prostovoljno obljubile pokorščino. Škofom pač mečejo pod noge vsak škandal; če bi pa poizkušal kako nesrečno osebo spraviti na varnem, dostojnem kraju, bi planili vsi po njih. Hinavci! Umazana Lowy je že pozabljena in sc masti z novimi dobički na Ogrskem. Ona in Richl imata šc nebrojno enakih tovarišic v moderni državi. Kadarkoli
bi bilo pa treba tu vmes poseči, pa zatuli ves liberalni tabor: Na križ s klerikalci!
+ Prečudno himno je zapel v pondeljek »Slovenski Narod«. Taka pesem je to, da človek res strmi in zaman vprašuje, kakšni nagibi so morali dotičnemu liberalnemu žur-nalistu diktirati notico, ki je pravi ditirainbus na — madame Lo\vy in njen nekdanji zavod. Na Dunaju je glavna razprava proti neki ma-dami Riehl, ki je imela tam mnogo let bor-del. Proces razkriva grozovitosti, ki so naj-bridkejša satira na kulturo dvajsetega stoletja, razkriva nezaslišno brutaliziranje ubogih deklet, sramotno prodajanje lastnih hčera, policijske škandale itd. Zivcc iz jeklene žice mora imeti človek, da ga ne obide zona pri čitanju poročila o tem res senzacionalnem procesu. Ali le »Slovenski Narod« more izvajati iz tega tako konkluzije, kakršne je čitati v njegovi pondeljkovi številki: »Ko bi bilo vse to res, kar se je pisalo in govorilo o zavodu madame Lo\vy, bi se še vedno lahko reklo, da jc imela L6wy dobrodelen zavod v primeri z morilsko jamo madame Riehl.« Takega slavospeva menda madame Lowy sama ni pričakovala. In človek se ne more iznebiti vprašanja: Čemu vraga ji hoče »Narod« še post festum reševati renomč, ko je vendar razprava pri ljubljanskem sodišču in tudi še marsikaj druzega v dovolj živem spominu?« Tako piše »Rdeči Prapor«! In liberalcev še ni nič sram!
+ Vsiljevanje nemščine. O čudnem postopanju višjih oblasti priča naslednje dejstvo: Višje oblasti izdelujejo nemški proračun za prihodnjo poljansko šolo, za katero bo v kratkem konkurenčna obravnava. Ali mora človek nemško znati, da se obravnave udeleži?
—	Slovenska Šolska .Matica ima tretji občni zbor v četrtek, dne 27. decembra, ob treh popoldne.
—	Ultimatum Starčevlčaucev pred otvoritvijo hrvaškega sabora. »Hrvaško Pravo« javlja, da mora predsednik sabora dr. Meda-kovič dati zadoščenje radi svojega obrekovanja proti čisti stranki prava, ko je dejal, da je čista stranka prava »takozvana opozicija«, a sicer v službi Dunaja. Ako ne da zadoščenja. tedaj zasedanja hrvaškega sabora ne bo. To jc pravcati ultimatum. Medakovič jc dr. Franku žc obljubil, da bo preklical, sedaj mu pa tega nc dopusti Supilo. Mažarski listi pravijo, da ima hrvaški ban reskript za razpuščenjc hrvaškega sabora v žepu, ako bi Starčevičanci izvršili svojo grožnjo. Resolu-cijonaši pr.avijc, da je Medakovič rabil one besede le kot poslancc, nc pa kot predsednik sabora in da zato kot predsednik sabora nima nič prcklicavati.
—	Slovensko kat. akadem. društvo »Danica« bo imelo v torek 13. t. m. svoj II. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Sprejem novih članov. 4. Volitev novega gospodarja. 5. Eventualijc. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Lokal: Trotter »Zum Magistrat« I. Lichten-felsgasse.
—	Šola v Postojni se še ne bo pričela 12. t. m. kakor se jc preje reklo in je tako tudi naš list poročal, temuč se še ne ve za čas, ker sc legar (tifus) še vedno širi.
Iz Kranja. Zadnjo nedeljo jc imelo društvo »Kranj« izvanreden občni zbor. Dosedanji predsednik je namreč izjavil, da ob obstoječih razmerah odloži predsedništvo, ž njim pa so odstopili še štirje odborniki, eden je pa odšel iz Kranja. Po večkratni volitvi sc jc dopolnil odbor s sledečimi gg.: dekan Koblar (predsednik). Kušlar, Gorjanec, Sitar, Šink, Oman in Bradaška. Pri slučajnostih sta bila radi njiju izvanrednih zaslug za društvo izvoljena za častna člana gg. kaplan Hybašek in profesor Remec, ki sta sc preselila v Ljubljano.
—	Bralno društvo v Naklem bo priredilo v nedeljo 18. t. m. šaloigro »Pravdo« s petjem in šaljivo licitacijo.
—	Jan Kubelik ie predvčerajšnjim kon-certiral v Gorici.
—	Stavka farmatevtov. Med avstrijskimi lekarniškimi farmacevti sc vrši agitacija, ki namerava, ako sc prepreči novi lekarniški zakon, uprizoriti stavko vseli farmacevtev.
—	V Kranju je umrl danes Jožef Gogala, oče enega duhovna in dveh bogoslovcev, star 58 let. Pogreb bo jutri popoldne ob štirih.
Štajerske nouice.
š P. Deodat Šusteršič je umrl dne 9. novembra v Nazarctu na Štajerskem. Bil je rojen dne 3. julija 1848 na Glinici, v znani Mikla-vovi hiši kot brat lani umrlega gospodarja. L. 1867 je vstopil v frančiškanski red, bil 6. sep. 1871 posvečen v mašnika. Kmalu po novi maši jc šel na sv. Višarje na božjo pot in se tako prehladil, da jc dobil hud protin, ki ga ni zapustil nikdar več, ga v poznejših letih zelo sklonil in oviral, da ni mogel tako delovati, kakor je želel in bil sposoben. Služboval je na Tr-satu, Samoboru, Pazinu, Brežicah, Nazarctu, se priučil italijanščine, zlasti hrvaščine in bil razborit pridigar, ljudomil, prijazen in dober duhovnik. Pogreb je v nedeljo. Mir njegovi duši!
Velik požar v Šoštanju. Iz Šoštanja sc nam poroča: Danes dne 9. t. m. izbruhnil je ogenj v tovarni za usnje Franz Woschnagg & Soline. Požar jc uničil ves srednji trakt obstoječ iz sedem objektov, v katerih so sc nahajali stroji cele tovarne in tudi velikanska množina deloma izdelanih, deloma še surovih kož. Izdelanih kož vničenih ic .30.000 v vrednosti 300.000 kron. Vsa škoda pa znaša okoli dva milijona kron. Neumorno jc delovala domača požarna bramba s požrtvovalnim sodelovanjem vrlih Družmirčanov. Najbližja požarna bramba v Velenju prišla je šc lc ob pol osmi uri akoravno je bila avizirana že ob peti
uri zjutraj. Ko se je ta požarna bramba pod načelništvom Priboschitza vulgo »trviški boben« pripeljala na lice požara, sprejela jih je množica z nc posebnim zadovoljstvom in čuli so se marsikateri dovtipi o golažu itd. Najbolj pridni so bili, kakor že rečeno domači požarno brambovci in Družmirčani. Tem so pa ^prišle na pomoč še požarne brambe iz Celja in Smar-tnega na Palci, slednja je bila posebno pridna. Na lice mesta je prišel c. kr. okr. glavar g. baron Miiller iz Slov. gradca. Plemenito srce pokazal je pri tej nesreči napram svojim sorodnikom, na političnem polju pa nasprotnikom, gospod tovarnar Ivan Vošnjak ki je dal na razpolago vse svoje delavce! Vsled tega požara je bil skoraj ves trg v velikanski nevarnosti, kajti če bil tak veter kakor je razsajal pred par dnevi, zgorela bi vsa sosedna poslopja. Lastniki tovarne so dobro zavarovani pri vzajemni zavarovalnici v Gradcu. Smilijo se nam ubogi delavci, ki bodo najmanj pol leta brez dela in zaslužka. — O tem požaru smo dobili še drug dopis: Dne 9. listo-pada okoli 4. ure zjutraj klicala je piščal tovarne Ivana Vošnjak pomoči; iz trške cerkve odmeval jc plat zvona ter na nebu žarilo se je kakor bi Šoštanj bil v plamenu, — gorelo je v tovarni Franc NVoschnagg in sinovi! Poslopja sama na sebi dala so plamenu dovolj snovi v uničenje, razun tega bile so pa v skladišču tvarine kakor kože, usnje, ekstrakti, čreslo, mast itd. katere so nevarnost za trg še večjo napravile. Kakor pripovedujejo romarji od Sv. Križa vračujoč se, zapaziii so isti že ob pol 4. uri, požar, a v trgu in v tovarni sami pa šc lc oh 4. uri. Gorelo je že nad pol ure in ta čas je zadostoval, da je bilo več tovarniških poslopij na enkrat v plamenu. Ljudstvo prestrašeno hitelo je se seliti; požarna bramba prišla jc hitro na pozorišče, in okoli pol petih prihiteli so Družmirčani z brizgalno na pomoč. Ob en četrt na osem zjutraj prikolomastil je znani Velenjski boben na čelu Velenjske požarne brambe — in začudeni smo bili nad to hitrostjo, ker znano je da so vže ob pol petih v Velenju, katero je komaj 1 uro pešhoje od nas oddaljeno, vedeli da v Šoštanju požar divja. Zvedeli smo, da se ie ta slavna požarna bramba pred odhodom še vprašala »ali je res sila«! Vidi se da ti velenjski junaki k delu in pomoči nimajo hitrih nog — nasprotno kadar se gre za hajlanje in pobijanje Slovencev v Šoštanju to je pa boben malo dane tako hiter ko lastavica. — To omenili smo lc mimogrede. Prihitele so nadalje na pomoč požarne brambe iz Šmartna na Paki, Polzele in Celja. Zadnji dve nista stopili v akcijo, ker je požar bil že omejen in nevarnost skoraj odbita. Mirni opazovalec opaziti je moral pri tem požaru, da se v sili elementi, kateri so si v vsakdanjem življenju sovražni, najdejo, in složno v blagor in pomoč svojega bližnjega delajo. Zakaj bi ne moglo to vedno biti! Proč z nemčurskim na-silstvom in k delu za blagor Šoštanja! Kakor je danes požarna bramba šoštanjska znala biti le pomočnica brez nemškega jezička, in kakor so znali naši nasprotniki le slovensko govoriti in ne prezirati Slovenca, tako naj tudi bode v vsakdanjem življenju, saj so oni na nas Slovence navezani, ker naše krvi in sile je kot listja in trave, — a onih prijatelj pa le trebu-hasti polž iz Velenja, katerega agilnost se je v pravi luči pokazala!
š Nemška šola v Gaberjih. Celjski občinski svet jc sklenil soglasno, da ustanovi v celjskem predmestju Gaberje nemško deško iu dekliško petrazrednico. Zahvalili so sc za 100 tisoč kron, ki jih je daroval »Schulverein« v ta namen.
š Nemška objestnost. Hrastniški Nemci in nemškutarji so začeli gospodarsko bojkotirati podjetja župana Roša. To je najpredrznejša objestnost, _ki si jo dovoli nemški »folk« na Spodnjem Štajerskem — to pa le zato, ker ve, da se mu od Slovcncev ni treba bati vračila! Le hlapčujmo pogumno naprej!
š Za pogorelce v Radmirju je pomožni odbor doslej nabral 2791 K 39 h.
š Povodenj v Celju in Savinjski dolini. Vedni nalivi so spravili Savinjo in nje pritoke visoko nad bregove. Po mnogih krajih stoji voda na javnih cestah, tako da je oviran ves promet. Celo na državni cesti med Št. Pavlom in Vranskim stoji voda, kjer priteka Poljska od Št. Ju rja od Taboru.
š Narodna nezavednost. Občinski odbor pri Sv. Emi, sodni okraj Šmarje, je sklenil prositi za nemško šolo. Dobro, možje, le pljuvajte v svojo lastno skledo in delajte tlako jajčjemu baronu Suppanzu. On žc plete bič, s katerim vas bo švrkal in kaznoval, ko boste namreč z nemško šolo dovolj poneutnnjeni!
š Odločno naroden učitelj. Kakor »Domovina« poroča, rabi nadučitelj na Ponikvi ob južni železnici sattionemški pečat za šolsko vodstvo. Pa menda vendar ni ta nadučitelj član nove »narodne« stranke. Pri javnih nastopih bosta šla lahko v paru s šentjurskim županom Urlekom, ki sc poganja za nemško-narodno šolo.
š Baharija in zavijanje. Rajhenburški dopisnik »Narodov« je brzojavil včeraj »Narodu« : »Tu slavimo prvo zmago n a r o d n c stranke pri volitvah v občinski odbor.« Ko-l.ko je vredna ta zmaga? Bomo videli! Brzo-jav jc na zlobno zavit, ker bi sc imelo glasiti nc »narodne«, ampak »Narodove« stranke. To so stari liberalci Kunej. Kocjan <5c žlahta!
š Izpremembe v lavatinski škofiji so sc zgodile, kolikor sc čujc sledeče: Nastavljeni so čč. gospodje: Gosak Franc v Mozirju. Lenart Martin v Slivnici pri Celju. Prestavljeni čč. gg. Ogradi Ivan iz Št. Petra v Škalc. Skvarč Jožef iz Rcmšnika v Št. Peter p. sv. Gor., Kociper Rudolf iz Slivnice v Dramljc, Trinkaus Anton iz Dramelj na Remšnik, Ra-buza Jakob iz Škal v Št. Jakob v Slov. gor. Zgank Ferdin v Št. Jurij oh juž. žel. Toliko
smo zvedeli do 8. novembra.
š Graški »Naprej« umira! Te dni smo či-
tali po nekaterih listih, da v kratkem izgine graški »Naprej«. Propast tega društva je nov dokaz, da je naša liberalna inteligenca z liberalnim dijaštvom vred nezmožna za požrtvovalno narodno delo. Sedem let bo nekako tega, kar je nekaj poštenih graških Slovencev s krščansko-mislečimi akademiki, ki so takrat bivali v Gradcu, ustanovilo to društvo. Lepo se je razvijalo društveno življenje, zlasti lepe vrste slovenskih delavcev so imele tu svoje središče. Da si društvo zagotovi niaterielni obstanek, je pritegnil odbor tudi zastopnike graške inteligence. A zgodilo se je nekaj ne-čuvenega. V zvezi z strastnim liberalnim dijaštvom so ti gospodje zanesli seme razkola v društvo, v znamenju liberalizma so teroristično izključilo iz društva njegove ustanovitelje in celo — mrtvega prvega predsednika, slovenskega delavca. Delavstvo je vsled tega obrnilo društvu hrbet in si ustanovilo neodvisno svojo »Domovino«, katoliško-narodno dijaštvo ravnotako svojo »Zarjo«. Inteligenca je ostala osamljena. Umetno je životarilo društvo s pomočjo liberalnega dijaštva še nekaj časa, a danes, umira . . .
š Potres. Iz Rajhcnburga poročajo: Danes ob 10. uri 35 minut dopoldne je bil tukaj inočan vertikalen potresni sunek. Cez pet dni bo obletnica, odkar so se začeli prvi sunki lanskega tukajšnjega potresa, katerih je bilo nad trideset.
š Pošta v Hrastniku. Med poštnini uradom št. 1. in št. 2. v Hrastniku se opusti trikratni dnevni promet s poštnim scloin ter se nadomesti s poštnim vozom po trikrat na dan.
Koroške nouice.
k Podporno društvo za slovenske dijake koroške v Celovcu je imelo dne 24. vinotoka 1906 svoj občni zbor pod predsedstvom gospoda podpredsednika dr. J. Brejca, ki se je v iskrenih besedah spominjal rajnega prvega društvenega predsednika stolnega prošta gospoda Lamberta Einspielerja. Iz poročila bla-gajnikovega povzamemo, da ima društvo 15 ustanovnikov, izmed katerih je gospod Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoju, vplačal žc dve celi ustanovnim; rednih članov jc 62, podpornikov 66. podpirancev 9. Ustanovniki so vplačali 1580 K, redni udje in podporniki 1377 K 86 h; vseh dohodkov je bilo torej 2957 K 86 h. Podpor se je razdelilo 800 K, upravnih stroškov jc bilo 152 K 17 h; vseh izdatkov je bilo torej 952 K 17 h. Razpolagalo se je samo z doneski rednih članov in podpornikov, torej je prebitka 425 K f>9 h, dočim jc vsa ustanovnimi nedotakljivo naložena. Blagajnikovo poročilo se jc odobrilo. Občni zbor je potem izvolil g. dr. J. Brejca predsednikom, mesto umrlega prošta Einspielerja in g. dr. Arnejca. ki jc odložil odborništvo vsled preselitve v Ljubno, gg. prof. Tomo Schreyja in prof. dr. Jak. Sketa odbornikoma, gg. Iv. Kramarja in Vek. Legata pa pre-gledovalccma računov. Z vzklikom je izvolil občni zbor prvini častnim članom prezasluž-nega g. Fr. Hrašovca v Gradcu. — Odbor ie v seji dne 30. vinotoka 1906 izvolil podpredsednikom gosp. prof. dr J. Sketa, vzel z obžalovanjem na znanje odpoved g. J. Hocli-miillerja, ki sc jc preselil v Trst, in na njegovo mesto poklical v odbor č. g. župnika Fr. Kat-nika na Trbižu. —- Potreba jc velika, pomoč nujna! Darovi naj sc izvolijo poslati društvu ali po »Ljubljanski kreditni banki« ali neposredno po blagajniku g. prof. J. Apihu v Celovcu. Vsi prispevki se objavljajo v »Miru« ali še posebej potrjujejo.
k Umestno javno vprašanje. Bivši podžupan celovškega mesta. dr. Ad. Martinek, odvetnik v Celovcu, jc zadnjič, ko se je v mestnem odboru nujno predlagal protest proti dvojezičnim poštnim tiskovinam, tudi glasoval za ta predlog. Ker ima dr. Martinek mnogo posla s slovenskimi strankami, posebno iz velikovškega in pliberškega okraja, naj nam dovoli, da ga javno vprašamo: »Ali bo gospod doktor odslej pač šc sprejemal denar, ki ga dobiva iz slovenskih krajev od slovenskih strank po dvojezičnih poštnih nakaznicah? Prosimo nujnega odgovora, da si v slučaju, ako gospod doktor zavrne naše slovenske po-šiljatve, vemo preskrbeti odvetnika, ki nc bo zavračal slovenskega denarja, če ga mu pošljemo po slovenskih nakaznicah. Več slovenskih kmetov.
k Umrl .ic posestnik v Gorečivasi pod Škocijanom 791etni Boštjan R a ž u n , po domače Erjak, oče č. g. Mateja Ražuna, župnika v Št. Jakobu v Rožu. Naše iskreno sožaljc1 k Ali je Celovec dvojezičen? Na to odgovarja celovški »Mir« s svoječasnim odlokom c. kr. ministrstva, s katerim je ministrstvo razveljavilo odlok celovškega magistrata, da mora slovensko katoliško politično društvo za cclovškc Slovencc prilagati slovenskim vlogam nemški prevod. Ministrstvo pravi: Ministrstvo jc glede na člen Ki postave z dne 5. marca 1862, drž. zak. št. 18, razsodilo, da sc jc z zgoraj imenovanim odlokom celovškega mestnega urada kršil člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. drž. zak. št. 142, ker ic slovenski jezik v vojvodini Koroški in specijclno v deželnem stolnem mestu Cclovcu, v katerem je glasom ljudskega štetja zastopan po več kot 3-5 odstotkov domačega prebivalstva, deželni jezik. vsled česar ima po imenovanem členu državnega osnovnega zakona mestni magistrat dolžnost kot politična oblast prve stopnic. v tem jeziku sestavljene vloge reševati brez prigovora. Pritožbo cclovškega mestnega urada proti temu odloku je upravno sodišče z razsodbo št. 2358 z dne 4. julija 1891
zavrnilo kot nedopustno! — Celovec je potemtakem po razsodbi c. kr. ministrstva notranjih zadev — dvojezičen.
k Obstrelil se ie v samomorilnem namenu v Gradcu pešec Janez Kren od 17. pešpolka v Celovcu. Vzrok so baje družinske razmere. Oddali so ga v bolnišnico ter bode okreval.
LJuDlJansKe nouice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek predava v »Slov. kršč. socialni zvezi« točno ob pol 8. uri zvečer č. g. dr. J e rše. Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč. socialne zveze«.
Ij Leonova družba. V četrtek, 15. t. m., zvečer ob pol 8. uri, bo v mali dvorani »Unio-na« prvo letošnje predavanje. Predaval bo dr. Fr. Grivec. Predmet: »Vzhodno cerkveno vprašanje v novi luči moderne historio-grafije.«
lj »Česky kroužek« v »Slov. kršč. soc. zvezi.« Kršč. soc. zveza« jc ustanovila »če-sky kroužek« in vabi tem potoni vse svoje somišljenike, naj bi se poduka v češčini obilno udeleževali. Podučuje brezplačno gospod v. Hybašek kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani in sicer vsak ponedeljek in torek od pol 7 do pol 8 ure zvečer. Govoriti o koristi češčine bi bilo odveč; zato pa: somišljeniki, na svidenje ob ponedeljkih in torkih v dvorani soc. zveze. Pristop članom zveze prost! Zdar Buli!
Ij Pevske vaje za svetno petje v »Zvezi« so redno vsako soboto od 3/«8. uro dalje (ne 'U8, kakor se jc pomotoma poročalo). Pevke in pevci, ki bi se radi pridružili »Zveznemu« zboru, naj se blagovolijo oglasiti v zveznih prostorih prihodnjo soboto pred osmo uro zvečer. Vabijo se posebno mladeniči, ki imajo posluh in se žele vežbati v petju. Ako sc jih bo oglasilo povoljno število, se bo osnoval poleg zdajnega mešanega zbora tudi moški zbor.
li P. Otinar Vidic jc danes zjutraj nenadoma umrl v tukajšnjem frančiškanskem samostanu. Bil jc sicer bolehen že par mese-ccv, in se ie videlo, da ne bo dolgo, a vendar je včeraj šc maševal, danes pa so ga dobili sobratje na pol mrtvega na stolu sedeti. Hitro so mu podelili sveto olje, več ni bilo mogoče. P. Otmar je bil rojen leta 1848 v Ljubljani v trnovski župniji, leta 1869 je šel v samostan in bil posvečen leta 1873. Služboval je večinoma po hrvaških samostanih, zadnja leta obnemogel in se ukvarjal le še z vredbo samostanske knjižnice. Brat je kanalskega gospoda dekana Vidica. Pogreb bode jutri popoldne ob pol 5. uri.
lj Slovesno obljubo jc naredil danes v frančiškanski cerkvi brat Peter Rešeta, zakristan.
li Socialno delo ljubljanskega občinskega sveta. Ko so v zadnji seji mestni »očetje« sklenili izdatno povišanje plač mestnim uradnikom in uslužbencem, tedaj je dr. Triller med teatraličnimi pozami oznanil, da je storil obč. svet veliko socialno delo. Prav! Vsakdo je vreden svojega plačila — le — za vse enaka mera! Cc vidi obč. svet prve, zakaj prezre celo množico druzih?! Obč. svet je dobro poskrbel za magistratne uslužbence, a njegovo navdušenje za socialno delo pride kmalu v kaj čudno luč, ako premislimo naslednje dejstvo, ki ga niti župan niti mestni šolski svet ne bo-deta mogla dementirati. Doslej jc občinski svet votiral vsako leto gotovo svoto za šolske potrebščine revnim učencem. Mestni učitelji so nakupili dotične stvari, predložili dotične račune mestn. šolskemu svetu, ki je ukrenil, da je magistrat poravnal te dolgove. Dasi-ravno ti niso bili bogve kako veliki, pri vladajoči bedi delavstva jc to veliko zaleglo, posebno, ker so tc šolske potrebščine vedno dražje in se vedno nove vpeljujejo. Saj morajo učenci že od četrtega razreda slikati z barvami. Imeti morajo risarske bloke, ki stanejo do 1.60 K, kje so barve, čopiči itd. Ne samo na kmetih, tudi v Ljubljani, hodijo učenci brez teh potrebščin v šolo, ker iili starši ne morejo kupiti. Učni uspehi so nepovoljni, kriv jc vsega seveda Ic poučujoči učitelj. — Tudi letos so učitelji nakupili raznih zvezkov itd. — a glej, od mestnega šolskega sveta nikakega poziva, naj predlože račune, trgovec zahteva denar in — učitelji morajo iz lastnega žepa plačati. Zc samo dostojnost bi zahtevala, da bi šolski svet obvestil učiteljstvo, da podpora odpade letos. Učiteljstvo komaj izhaja, a sedaj naj še plačuje. Velik črn madež je to na glorioli, ki obdaja glave socialno delujočih naprednih občinskih svetnikov in izvestno »napredno ljubezen« do učiteljstva iu do nižjih slojev. Vsiljuje se pa nam še druga misel .Najubožnejši učenci so skoro brezizjemno iz delavskih slojev. Ali naj je to morebiti nekak odgovor nato, ker ravno delavstvo vedno hodi nadlegovat pod težo socialnega dela otnagujoči občinski svet, naj mu odpre vrata v mestno posvetovalnico, naj izvede prvo zahtevo socialne pravičnosti? Ker delavstvo vedno odločneje nastopa za svoje pravice, naj zadene jeza vladajoče gospode njegove otroke in posredno še učitelje! Naj dr. Triller z zgovornostjo sv. Janeza Zlatousta trobi v svet o socialnem delu mestnega občinskega sveta ,iz njegovega fraka bo vedno gledal ie — buržoa.
lj Bošnjaki pri delu v Ljubljani. Naše ljudstvo se izseljuje v Ameriko, koder si išče boljšega prislužita. Ako primerjamo trdo delo, ki ga morajo naši ljudje opravljati v Ameriki ni zaslužek tako briljanten, kakor se trdi. V Ljubljani v zadnjih letih manjka dclavcev-teža-kov posebno pri stavbinskem obrtu. Pred šestimi leti je prišlo prvikrat nekaj Bošnjakov iskat dela v Ljubljano. Delo so dobili pri ravno-takrat začeti stavbi škofovih zavodov v St. Vidu. Potem so Bošnjaki prihajali vedno vsako spomlad v Ljubljano. Tvrdka Tonnies sprejela je prva v Ljubljani Bošnjake v delo, ko se je gradila nova domobranska vojašnica. Takrat je znosilo 12 Bošnjakov vso opeko, katere ie
bilo treba za to veliko zgradbo, to je čez dva in četrt iniljona opeke. Tako je n. pr. znosilo teh 12 Bošnjakov v teku enega tedna 70.000 opeke. Z zanimanjem je gledati te ljudi pri delu kako st> pridni. Ako pripelje voz opeko, skladajo naravnost iz voza dvem, k večjemu trem Bošnjakom na krošnje opeko katero potem hitro raznesejo. To se zgodi tako hitro kakor če bi skladali. Te dni seje naš poročevalec prepričal in videl pri neki tukajšnji stavbi kako sta dva Bošnjaka znosila en sam dan do deset tisoč opeke. Bošnjak nese najmanj na enkrat po 22 kosov opeke. Posamcznji Bošnjak je nesel 30, 40 do celo 50 kosov opeke. Ako se pomisli da vsaka opeka tehta približno 4inpol kilograma, vidi se kako trdni so ti ljudje. Plača njihova je akordna, za vsak tisoč opeke dobe v pritličju 1 K 60 vin za prvo nadstropje 2 K a za drugo nadstropje do 3 krone. Zaslužek imajo pri vsaki stavbi skupen, t. j. zaslužek sprejme in razdeli njihov poglavar »Grga«. Vzajemnost med njimi je velika. Eden brez druzega ne more biti. Ako eden nese enkrat manj ne zameri mu drugi. Ako ni opeke, da bi jo nosili, izvršujejo tudi druga dela. V tem slučaju imajo dnevno plačo vsak 4 krone. Povprečno znosi vsak Bošnjak približno okrog pet tisoč opeke na dan. Doma so ti korenjaki iz vasi Sueteska blizo Sarajeva.
Koncert »Glasbene Matice« v ponedeljek, dne 12. novembra, ob pol 8. uri zvečer v »Narodnem Domu« ob sodelovanju svetov-no-slavnega »Ševčikovega kvarteta« na godala in mešanega koncertnega zbora »Glasb. Matice«. Kdor hoče izreden glasbeni užitek imeti in kdor upošteva težko stališče »Glasbene Maticc« pri njenem stremljenju za kulturni napredek Slovencev, ta sigurno nc bode zamudil ugodne prilike. »Sevčikov kvartet« je za Ljubljano muzikalni dogodek prve vrste. Komorna glasba sama na sebi je vrhunec vse glasbe, a v tem slučaju jo bodo izvajali mojstri prve vrste. Navedli smo zadnjič ocene graš-kih listov, teh najpristnejših prič za neverjetno popolnost čeških umetnikov. Ocene kar tekmujejo med seboj v hvali in slavi. A tudi veliki listi beroliuski ne pišejo nič manj navdušeno, kaor smo čuli. Najzanesljivejša pa je gotovo dunajska kritika. Kajti na velekritičnih tleh Dunaja si šc n e m š k i umetniki le tedaj pridobe priznanje, ako pa v resnici nadkrilju-jejo druge. Slovanski u m e t n os t i pa sc upirajo, kar lc morejo. In sedaj čujmo, kaj govore ti dunajski kritiki. »Neues VVicner Tagblatt« piše: »Sevčikov kvartet« si je z naskokom osvojil simpatije Dunajčanov. Slavnemu »Češkemu kvartetu« je postal nevaren tekmec. »Die Zeit« piše: S svojim drugim koncertom so imeli tako velik uspeh, da se morajo mladi ljudje žc sedaj prištevati med naj-odličnejše umetnike. Dvofakov F-dur kvartet (ki se bo izvajal tudi v Ljubljani) je izzval naravnost občudovanje. Dvorak nas v njem seznanja z originalnimi melodijami zamorcev, katere jc spoznal za časa svojega delovanja na konservatoriju v Nc\vyorku; v zamorskih motivih se je Dvoraku nudila originalna snov, katero jc mojstersko obdelal. Na koncu so igrali Griegov kvartet. Ena sama sodba je vladala po tem kvartetu v dvorani, namreč da se sploh ne da boljše igrati. Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 v, za dijake po 40 v, se dobivajo v trafiki gospe Š e š a r -kove v Selenburgovih ulicah in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni.
lj Gromenje po zimi. Danes v Ljubljani ccl dan dežuje. Nebo jc tako temačno, da morajo po mnogih pisarnah ves dan goreti luči. Zjutraj jc gromelo.
!j »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« priredi v ponedeljek, dne 12. t. m., ob pol 6. uri zvečer v društveni sobi, poslopje c. kr. deželne vlade, 11. nadstropje, sob. št. 22, vhod iz Hilšer-jevih ulic, odborovo sejo z naslednjim dnevnim redom: I. Poročilo predsedništva o dosedanjem delovanju, osobito o predpripravah za doniovno odvračanje jetike; 2. poročilo blagajnika in določitev svote, ki sc naj mesečno porabi za domovno odvračanje; 3. slučajnosti,
lj Gospod dr. Anton Stare se je kot višji štabni zdravnik preselil v Prago.
Ij Pisatelj gospod Fran Govekar je. kakor čujemo, izstopil iz iiitendancc slovenskega gledališča.
Ij Koncert v veliki dvorani »llniona« priredi jutri zvečer društvena godba z jako izbranim programom.
Ij Odlikovanje. Cesar jc podelil jetniške-niti pazniku g. Karolu Jegliču v Ljubljani srebrni zaslužni križec.
lj Petinštirideset let svoje poroke obhaja gospod Ferdinand Burger z gospo Jožefo. Oba sta čila in zdrava. Bog živi še mnogo let ta čili parček!
Ij Na policijski stražnici jc povila sinoči neka delavka krepkega dečka. Bila je na potu v deželno bolnišnico, a so jo že na Mestnem trgu prijele slabosti. Ko je poklicana babica opravila svoj posel, so žensko in otroka prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij S trga. Danes je bilo na trgu 76 voz zcljnatih glav, ki so sc prodajale po 4 h.
Ij Poizkušen samoumor. Včeraj popoldne se jc obesil na Rimski ccsti v svoji kleti sedanji gostilničar pri »nemškem vitezu« z vrvjo. Orgljanje je slišal preglednik gospod Vičič, ki je poklical ključarja, da je odprl klet, nato pa prerezal vrv. Nato so ga spravili s pomočjo nekega mizarskega pomočnika v gostilniško sobo. Gostilničar je pa bil vsled tega, ker so mu rešili življenje, nejevoljen in sc jc spustil v rešilca tako, da jc moral priti policijski stražnik, ki je gostilničarja odpeljal v zapor. Vzrok poizkušenega samoumora so baje domači prepiri.
lj Afera dr. Robida—dr. Divjak. Gospod dr. Divjak nam piše: Ni res, da sem na razpravi z dne 3. t. m. v zadevi g. dr. Robide proti meni radi razžaljenja časti izjavil, da
sem pripravljen preklicati svoje deželnemu odboru glede na dr. Robide podane izjave. V rcsnici je le moj zagovornik izjavil na tuza-devnj poziv gospoda sodnika, da nisem sovražen g. dr. Robidi in da nimam veselja prav-dati se z njim na dolgo in široko, da pa je moje stališče glede poravnave, kakor jo gospod sodnik intenduje, težavno, ker bi se tak preklic gotovo izrabljal z nasprotne strani, dasi bi bil jaz v stanu dokazovati resničnost svojih trditev.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 14 Hrvatov in io Makedoncev. Nazaj je bilo poslanih 10 izseljencev zaradi bolezni na očeh.
lj Izgubljena je črna denarnica z vsebino 20 kron.
lj V meščanski pivarni g. Rasbergerja na Sv. Petra ccsti št. 47 koncertuje jutri na Mar-tnovo nedeljo ljubljanski sekstet. Pivarna bo odprta vso noč.
lj Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo zvečer opera »Trubadur«, — popoldne pravljica za mladino »Sneguljčica in škratje. — V torek zadnjič drama »Elga«. — Drama pripravlja italijansko dramo »Na svat-benem potovanju« in Shakespearovega »Beneškega trgovca«; pa opero »Rigoletto« in opereto »Punčika«.
Ij Izkaz posredovalnice slov. trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — V službo se sprejme: 3 poslovodja, 3 kontoriste in steno-grafe, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnike mešane stroke, 4 pomočnike manufakturne stroke, 3 pomočnike železninarske stroke, 6 učencev. Službe iščejo: 6 učencev,
2	poslovodje, 12 |X)inočnikov mešane stroke,
3	pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke._
OBČINSKE VOLITVE V BUDJEJEV1CAH.
Cehi sodijo, da imajo njihovi kandidati
100 do 120 glasov večine. Dne 9. t. m. so bili zopet viharni prizori. Člana češkega narodnega sveta Vošnjanskega je zaprlo orožništvo, ker jc baje sunil in grozil nekemu orožniku, a so ga zopet izpustili. Nemci groze, da ovadijo tudi nekega aktivnega polkovncga zdravnika, češ, da jc grozil nekemu volilen. Uradniki bank in okrajne bolniške blagajne so imeli prosto, da so volili. Zvečer ob pol sedmih zasedlo je trg pred mestno hišo več stot-nij 28. in 91. pešpolka. Skrutinii bo baje šele v ponedeljek gotov.
KAZNOVANI PRUSKI PRINC.
Pruski princ Joahim Albert je prestavljen iz Prusijc v Afriko. Sodijo, da se je to zgodilo zaradi znanih poročil o njegovih razmerah z igralko Sulzer.
VOJSKA MED JAPONSKO IN AMERIKO.
V San Frančišku so razžalile šolske in politične oblasti učence tamošnjih japonskih naseljencev. Ti japonski dijaki so bili tako razžaljeni, da so sc pritožili pri japonskem konzulu, ki je spravil stvar v pravi tir. Obvestil je japonsko vlado iu zdaj se vrše radi tega pogajanja med Tokijem in Washingtonom. Te napetosti se v zadnjem času med Japonci in Američani nenavadno množijo. Ameriške Zedinjene države so nasprotovale japonskemu programu v Mandžuriji, ameriške obmejne straže so umorile več japonskih ribičev, ob potresu v San Frančišku je bil zavratno tismr-ten japonski bančni predsednik, milijonar Ro-ckefeller jc napadel trgovinsko poštenje Japoncev na otoku Havvai, člani ameriškega kongresa so pretili Japoncem z vojsko in končno žaljenje japonskih dijakov in torej japonske narodnosti v San Frančišku. To jc cela vrsta neprilik, ki ne gredo Japoncem na noben način iz spomina. Roosevelt sicer miri. ampak besedam je dandanes težko verjeti, zlasti v takih položajih. Spor je torej skoro že tukaj, ali vsaj velika napetost, ki jo veča tudi to, da imajo Japonci in Zedinjene države iste cilje. Zedinjene države imajo dandanes v svoji oblasti Filipine in Hawai in zelo žele, da bi bili njihovi še sundski otoki. Japonci bi tudi radi šc sundske otoke in poleg tega mislijo celo na to, kako bi prišli do Filipinov in do Ha\vaia. Take želje pa nikakor niso brez vojske izpol-njive. To zadnje je zlasti slučaj pri Japoncih, ker bodo Američani Filipine in Ha\vai gotovo krepko branili. Za enkrat bo to nerodno, ker je ameriška mornarica z ozirom na japonsko zelo daleč zadaj. Treba bi se bilo torej za boj resno pripraviti, kar bi potrebovalo mnogo časa. ln ravno tega slučaja se bodo morda Japonci poslužili in napadli Zjcdinjcnc države, predno bodo pripravljene ua resen spopad. Ncmci imajo velik vpliv v Tokiju in bodo zato, da se tako zgodi. Nemčija gleda precej navs-križ preko morja na Angleško in vojska med Japonci in Američani bi ji bila gotovo dobrodošla: nudila bi namreč zanjo primerno priliko za boj, ker bi Angleška ne mogla dobiti od Zedinjenih držav nobene pomoči. Stvari so torej precej jasne in je mogoče, da se kmalu vresničijo.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Na shodu radikalcev so naznanili Cle-menceauovc in Briandove načrte o izvršitvi določil postave o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Vlada se jc zavezala, da popišejo do 11. decembra t. I. premoženje vseh cerkva, v katerih tega šc niso storili. Dne 11. decembra t. I. pride vse cerkveno premoženje na Francoskem pod prisilno upravo. Cerkvenega premo cnja še niso podpisali v 3605 cerkvah. Clemenceau jc pozval v Pariz vse prefekte, da jih pouči, kako tiaj popišejo ccrkveno premoženje. V ccli Franciji nameravajo popisovanje izvršiti isti dan.
O CARINI MED AVSTRIJO IN OGRSKO
jc izjavil ministrski predsednik Beck, da so poročila o tej zadevi neresnična.
iz slovanskega sveta.
š Zanimivo predavanje. Dne 2. listopadn
je imel znani zgodovinar Hovajskij v »Zvezi ruskih ljudij« v Moskvi predavanje o predmetu : »Umetna avstrizacija Rusije in poljsko vprašanje.« Hovajskij meni, naj bi Rusija odstopila kraljestvo Poljsko Prusiji v zameno za kakšno drugo uslugo (morda kakšno uslugo v Vzhodni Aziji). Zanimivo je, da sproži tako vprašanje tako patriotični ruski zgodovinar kakor je Hovajskij iu da je predaval o tem v konservativni, rusko patrijotični »zvezi ruskih ljudij«, ki hoče osnovati Rusijo na čisto »slovanski« podlagi. Ker se Poljaki ne dajo porušiti, naj se vržejo Nemcem, tako razumevajo ti slovanofili siovanstvo! V diskusiji, ki se je potem otvorila, so nekateri poslušalci odgovarjali. Mislili so, da se bodo slednjič Poljaki vendarle dali porušiti. Slovanofilske »Mo-skovskijc Vjcdomosti«, organ ruskih patrijotov pa nimajo nič proti temu. »Moskovskije Vje-uomosti« so bile za Aleksandra III. vsemogočne in vodilne za rusko politiko.
sl Statistika ruske revolucije. V prvem letu ruske revolucije je bilo na Ruskem ubitih ranjenih ali oropanih 22,721 ljudi; od vojnega sodišča na smrt obsojenih 1513, radi političnih prestopkov obsojenih 871 skupaj na 7138 let ječe. Vojno stanje je bilo proglašeno v 31 gubernijah popolnoma in v 46 gubernijah deloma Prepovedanih je bilo 523 listov in obsojenih 647 urednikov.
sl V Bukovini se gibljejo Poljaki jako živahno. Razvnel iih je boj za poljski mandat. Narodna doma se stavita v Sučavi na ruinun-ski in v Vaškovcah na gališki meji. Ustanavljajo sc pridno čitalnice in knjižnice po poljskih vaseh.
sl Lakota vlada v 35 ruskih gubernijah.
Ponekod so ljudje pridelali komaj eno petino navadnih pridelkov. Ze malega srpana so krmili ponekod živino s strešno slamo in ljudje so jedli drevesno skorjo.
sl »O ravnoupravnjenju starovercev« je izdala ruska vlada nedavno odlok, ki bo kljub svojemu polovičarstvu imel velik pomen. Sta-rovcrci smejo svobodno ustanavljati fare in zidati cerkve z dovoljenjem gubernatorja. Ako bi se v njih verskih občinah vršilo kaj nepo-stavnega, zainore jih gubernator razvezati. Vsaka občina voli svoje duhovnike, načelnike občine, upravlja svoje premoženje itd. potreba jc za vse samo »sezrješenja« gubernatorja. Duhovnik ne sme biti, kdor nima 25 let, ne zna citati in pisati ali je bil sodnijsko kaznovan.« Duhovščina staroverska je prosta vojaščine, dobi potni list od gubernatorja in sme nositi cerkveno obleko.
sl »Rusinska narodna stranka« (takozvana moskalofilska) je imela te dni shod zaupnikov. Na shodu se jc razpravljalo o političnem položaju galicijskih Rusinov. Sklenilo sc jc reorganizirati stranko in poslala se je ministrskemu predsedniku brzojavka, v kateri se protestira proti razdelitvi mandatov in proti ločitvi občin, ki imajo 1500 prebivalcev. Enaka brzojavka se je poslala tudi predsedniku galicijskcga deželnega zbora.
sl Drugi kongres srbskih čebelarjev se bo vršil te dni v Belgradu.
si Tisočietnica smrti bolgarskega carja Borisa. Prihodnje leto maja meseca bo preteklo tisoč let, kar ie umrl bolgarski car Boris, ki jc sprejel krščanstvo in ga vpeljal kot skupno vero svoie države. .Društvo bolgarskih časnikarjev dela na to. da sc vrši ob tisočletnici primerna svečanost. I o misel hočejo najsijajnejše uresničiti.
sl Poljedelske zadruge v Srbiji prirede to jesen posebna predavanja v treh okrajih Srbije. Namen jim je, poučevati v poljedelstvu malovešče poljedelce.
sl Akademično društvo Srbov-agronomov na Dunaju jc imelo 23. oktobra 1906 svojo prvo redovno glavno skupščino, na kateri ie izvolilo odbornike.
sl Iz delovanja bolgarskih ministrstev. Bolgarsko pravosodno ministrstvo bode šc v sedanjem narodnem sobranju predložilo projekt postave, po kateri se bode omejila prostost zborovanja na Bolgarskem in poostrila kazen za hujskače po shodih. Od dveh do 10 let bodo kaznovani sklicatelji shodov, pri katerih se bode zgodilo motenje javnega miru. Od 6 mesecev do 3 let bodo pa kaznovani govorniki pri takih shodili.
Isto ministrstvo jc sklenilo zidati nove ječe na Bolgarskem. Za zidanje se bode potrošilo 500.000 levov. Poljedelsko ministrstvo je žc izgotovilo načrt postave, po kateri sc bode ustanovila na Bolgarskem k m e-t i j s k a bank a. Načrt se bode v kratkem v sobranju razpravljal.
Razne stvar!.
Podraženje srebrnega in zlatega blaga.
Zveza avstrijskih izdelovalcev prstanov, v kateri je zastopanih kakih 90 tvrdk iz Prage, Dunaja, Linca itd., naznanja, da vsled podraženja dragih kamnov mora podražiti vse zlate in srebrne izdelke za 10 odstotkov.
Preveč deklet. V angleški vasi Toppes-ficld (Esse.\) se rode v zadnjem času skoro izključno same deklice. V šoli je 93 deklic in 11 dečkov. Prebivalci so v veliki zadregi.
Hiša brez dimnika. V Ne\v Yorku zidajo hišo, kjer bodo kuhali, svetili in greli sobe vse s pomočjo elektrike. To bo zdaj najmodernejše poslopje — hiša brez dimnika.
Zrakoplov bodočnosti. Braziljanec Santos Dumont silno zaupa svojemu zrakoplovu, s katerim je zaslužil Acchdeaconovo nagrado. Svoje uspehe z zrakoplovom zelo pohvalno omenja, razlaga, kako se jc gibal lahko v zraku v docela poljubni smeri in drzno zatrjuje, da sc bodo z od njega izumljenimi stroji ljudje že gotovo v par letih vozili na sprehode in letovišča. Kar ic kolo na zemlji, to bo v zraku
njegov zrakoplov, ki bo lahko spravljen kar v stanovanjih. Zdaj misli zrakoplov še nekoliko zboljšati in potem je po njegovem mnenju stvar o zrakoplovu, ki se da voditi, rešena.
Stoletnice nemške tehnične visoke šole v Pragi so se nameravali udeležiti tudi rektor z vsemi petimi dekani češke tehnike. Češki listi pa zdaj objavljajo, da se slavnosti glede na stališče , ki ga zavzemljc nemško časopisje in ker se hoče dati slavnosti velenemški značaj, ne udeleže.
Veliki viharji na Tirolskem. Po vsem Tirolskem so bili včeraj strašni viharji. V Ci-lerski dolini sta uničila vihar in dež mnogo streh in okenj, voda je odnesla mnogo brvi. Reka Adiža je izstopila in preplavila veliko okrožje. Mori-Riva železnica ne vozi, postaja in deloma tudi Riva sta poplavljeni. Več mostov je demoliranih in več električnih železnic ne vozi. Izstopilo je mnogo potokov in rek.
Španski sleparji aretirani. V Madridu so aretirali lopovsko družbo 14 oseb, ki je pisarila v razne kraje, tudi na Kranjsko sleparska pisma o raznih zakladih. Med aretiranimi je tudi par Avstrijcev.
500 hiš je pogorelo v Kantonu. Požar se dalje širi.
Prochaski, ženinu morilke Zeller, je drž. pravdništvo že izdelalo obtožnico. Obdolžen je goljufije v 16 slučajih. Gre sc za približno 7000 kron.
Morilko Klein so odvedli v kazniški oddelek za umobolne.
Umor in samomor. Ker je hotela poročiti drugega je ustrelil v Reki vrtnar Thaurode delavko Matildo Wudera in na to tudi sebe.
Zidarski oder se je podrl v budimpeštan-ski ulici Szio. Šest delavcev je nevarno ranjenih.
Zvit tat. Na Saškem v Hofu je bil med stražniki nastavljen neki Schweitzer, o katerem so dognali, da jc vlomilec. Sam je namreč vlomil v baš tiste trgovine, kjer je stražil. Policija nc bi bila prišla stvari na sled, ker je bil vlomilec uniformiran, a iz Norimberka so došla pisma, ki so iskala Schvveitzerja. Zviti tat je bil všel baš iz prisilne delavnice.
Žive oči v sliki. V Peterburgu jc bila nekega večera neka mlada gospa vsa plašna. Možu je kazala na veliko sliko njegovega očeta, ki jc stala v kotu in je rekla, da se ji zdi, da so oči na sliki žive in sc svetijo. Mož se jc smejal in jo potolažil. Drugi dan pa so videli, da je zmanjkalo v isti sobi več stvari. Za sliko jc tičal namreč tat in gledal po sobi.
Stavka čevljarskih pomočnikov. 500 čevljarskih pomočnikov stavka v Budimpešti. Ker se tovarnarji čevljev v Fougeresu niso mogli zediniti s svojimi pomočniki delavci, so posestniki 22 tovarn odpustili do 8000 delavcev.
Moderni londonski vlomilci. Zadnji čas se množe v Londonu vlomi tako, da je nasproti njim policija brez tnoči. Ni dne, da bi se ne zgodil kak senzačni vlom v Londonu. Stari tat s svetilko in s vetrihom ni še sicer izginil, a moderni vlomilci delajo tudi moderno. Orodje tatov je duhovito in skrbno izdelano. V Scot-lana-Yard muzeju je razstavljeno tako čudovito orodje. Na prvi pogled se ti zdi, da je to le kos fino poliranega jekla, dolg sedem palcev. A če pritisneš na neko pero, se pojavi sveder, če pa na drugo, pa izvijač, tretje pero izproži stcklorezec, četrto pa dleto. Orodje ne-izproženo je na eni strani kladivo, na drugi pa lomilec. Pri vlomu s svedrom, kladivom in dletom ve policija da je storilec novinec ali pa jako nerodni hudodelec. Znanstveno izobraženi hudodclec namreč vporablja pri vlomih termit ali pa nitroglicerin. S termitom, ki razvija velikansko vročino vlomilec jako hitro razstopi jekleno ploščo blagajne in napravi v njo luknjo .A s termitom pa niso preveč zadovoljni, ker svitlo gori in se kadi. Nevarni nitroglicerin je spretnemu hudodelcu bolj všeč. Z brizgalno vbrizga nitroglicerin v kako razpoko blagajne in ga vžge s kapselnom. Zamolkel pok in blagajna jc odprta. Tudi z elektriko so že raztopili jeklene plošče. Da hudodelcem ne pride policija na sled po vtisu prstov, nosijo vlomilci med svojim delom — glace rokovice.
Ubegla otroka ameriških milijonarjev. Junak dogodka je sin bogatega newyorškega bankirja R. F. Hopkinsa, junakinja pa edina vnukinja in dedinja milijonarja Laurence Vera L. Siegrifl. Stara ni še 17 let, a kljub temu že sita življenja, dolgočasi se strašno na tem gr-bastem svetu. Le za 171etnega Hopkinsa se zanima, ker se ravno tako dolgočasi kakor ona. Naveličal se je svojih konj, svojih avtomobilov in jaht. In otroka, ki se dolgočasita, skleneta iz dolgega časa da pobegneta in se poročita. Mladi Hopkins pripravi krasen parnik s palmovim vrtom in seveda tudi boudoirja za »nevesto« ne sme manjkati. Vera pa zapusti čisto mirno, nc da bi kdo kaj slutil, palačo svojega starega očeta in ne da bi pozabila svoje dragocene juvele. Parnik odpluje po reki Hudson in pri neki vasi pride na krov pastor, ki poroči dvojico. Topovi so pokali, vse na krovu je bilo veselo. A s srečo mlade dvojice, ki se je tako dolgočasila , da se jc poročila skrivaj, ni bil nikakor zadovoljen stari oče mlade Vere. Mož je mnogo bolj bogat kakor bankir Hopkins in ni bil prav nič zadovoljen s to »mesal-lianco«. Z avtomobilom je dirjal za dvojico, da prepreči poroko, a došcl je prepozno, ker je mlada dvojica že tudi odpotovala z nič manj hitrim avtomobilom na svoje ženitovanjsko popotovanje.
Topejen les. Nekemu francoskemu gozdarskemu nadzorniku se je posrečilo raztopiti les. V ta namen ga je hudo razgrel v brez-zračnem prostoru, kjer je bil ogenj nemogoč. Na dobljeno tvarino ne vpliva elektrika in je torej za izoliranje ceno sredstvo. Tudi je ne-premočna in se da prekrojiti v poljubno obliko.
Papež Pij X. In šport. Na visoki šoli v L6wnu (Belgija) so osnovali iz profesorjev in dijakov obstoječ komite, ki se ima nalogo pe-
čati z raznimi športi. Pri početku svojega delovanja je poslal ta komite papežu pismo o namenih svojega delovanja, in papež je po kardinalu Merry del Val odgovoril kar najprisrč-neje. Pravi, da ga veseli, da skrbi visoka šola poleg duševne izobrazbe tudi za telo in njega vežbanje in razveseljevanje. Končno blagoslavlja komite, njegove protektorje in mladino.
Koliko stane potovanje na Japonsko. Po zadnji rusko-japonski vojski se je vzbudilo po svetu za Japonsko veliko zanimanje. Zato potuje tja mnogo Ijudij, seveda takih, ki imajo veselje do neznane tujine in v žepu tudi dovolj denarja. Teh potnikov je toliko, da jih ne morejo spraviti pod svojo streho dosedanji japonski hoteli. Da se temu odpomore, je sklenila zidati japonska vlada za tujce mnogo novih hotelov. Kaj stane potovanje na Japonsko, o tem navajajo vsi visoke svote. Neki francoski potnik, ki sc jc mudil tam 6 tednov in si je ogledal v tem času površno vsa večja mesta, je potrošil 2.310 jenov (3.240 frankov). Kot najmanjšo svoto navajajo za to potovanje 7.283 frankov.
Bukareški župan Cantacuzenes svojima podžupanoma in z nekaterimi višjimi občinskimi uradniki obišče Dunaj, da vrne Dunajskemu županu dr. Luegerju obisk v Buka-reštu. Cas obiska še niso določili.
Ponesrečeni tvornlčar. Transmisijski jermen je prijel 281-letnega tvorničarja Tauberja v Miskolu in ga vrgel ob steno, kjer se je ubil.
Darovi.
Za Ciril in Metodovo družbo so nam poslali: G. Anton Srnolej p. Dovje na mesto venca V. Cialle-ta 5 kron. Nabrali so na veselici tamburaši v »Straži« na Dunaju 2 K 22 vin. O. P. Arteka Sv. Jurij ob Ščavnici 2 K. Štirji ju-risiti 3 K 8 vin.
DruStva.
Podporno društvo za slovenske visoko-šolce na Dunaju vabi k 19. občnemu zboru-podpornega društva za slovenske visokošolcc na Dunaju, ki bode dne 14. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede« na Dunaju, I., Drachengasse 3, I. nadstropje. Začetek ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov; 5. volitve; 6. slučajnosti.
Kupujte narodni kolek! S tem pomagate bratom ob meji! '•C
Vitezi svetega Grala.
Dopis iz Poljske.
Med peterburškim »Krajem« in med »Varšavskim dnevnikom« sc je razvila ostra polemika radi brošure »Der Pa n slavistu u s.« Varšavski vseučiliški profesor K o-j a I o v i č trdi v ruskem oficijelnem listu »Var-šavskij dnjevnik«, da so samo njegove vrste Slovanofili pravi slovanski »vitezi svetega Grala«, ki čuvajo slovanske svetinje, »Kraj« mu pa odgovarja, da je on, če tudi se smatra za viteza svetega Grala, pravzaprav le M i -d a s z oslovskimi ušesi.
Gospodje sc smatrajo torej za viteze svetega Grala in nazori, katere zastopajo oni. bodo odrešili Slovanstvo, kakor je odrešila sveta kri, katero so čuvali nekdanji bajeslovni vitezi svetega Grala, človeški rod. Primera diši po bogokletju. Toda nc ozirajmo se na to, ampak ostanimo pri stvari, katero je hotel izraziti gospod Kojalovič.
Vi hočete odrešiti slovanstvo. toda niste zmožni, da bi dobro vodili vašo Rusijo! Po vojni z Japonsko sc je vsem Slovanom vera v vaše sposobnosti popolnoma omajala. Dejstvo je, da je Rusija vojno zgubila zoper vse svoje pričakovanje, stotisoči ljudi in milijarde narodnega premoženja so bili vrženi proč. Kdo je tega kriv?
Pri vsakem podjetju se lahko prigode napake in radi tega se tudi nc bomo izpodtikali na posameznih napakah ruskih za časa vojne; — da ruska diplomacija vojne ni popred pre-videla in da se vsled -tega Rusija na njo ni pripravila, da se je Japoncem posrečilo prvič ruske ladje napasti nepripravljene in jim prizadeti tolikšno škodo, take in podobne reči so pogreški posamnih oseb in se lahko prigode v vsaki voini. Tu se ne gre za take posameznosti, ampak za celoto.
Ako je bilo rusko brodovje slabejše narejeno in oboroženo, kdo je tega kriv? Kdo je kriv, da se je tako brodovje sploh pustilo na pot? Ako se pa ni vedelo, da jc brodovje tako slabo, kdo je kriv te nevednosti?
Ali ste vedeli, da jc brodovje za nič in ste ga vseeno odposlali in potem ste strašno lah-komišljeni, ali ste pa mislili, da je brodovje za kaj, med tem, ko je bilo za nič in potem ste sami za nič, ker niste poznali niti lastnega brodovja.
Ako ni imel Kuropatkin dovolj vojakov, zakaj mu jih niste poslali po železnici. Saj časa je bilo dovolj? Ako je bila pa železnica za nič, kdo je kriv, da se je zidala taka železnica? Ako jc bilo vodstvo za nič, kdo je kriv, da imate tako slabe vojaške šole?
Gotovo je lahko včasih, vsled posebnih nesreč, tudi dober general tepen, toda na tej vojni ni bilo takih nesreč. Vse se je vleklo počasi, popolnoma normalno. Tu ni bilo nobene nesreče, tu ni bilo krivde nobene posamezne osebe ali gotovega števila oseb. Neuspeh je bil vedno in povsod jednak in radi tega zamo-remo reči: Krivi so bili vsi, ki so imeli takrat usodo ruskega naroda v roki.
Vojna je dokazala na Ruskem potrebo reform, toda teh reform ne morejo izvesti ljudje, ki so popred povzročili nesrečo.
Ljudje, ki niso znali potrebam primerno urediti vojaških šol, tudi ne bodo znali potrebno reformirati druzih višjih in nižjih šol.
Ljudje, ki niso znali napraviti sibirske železnice, da bi zadoščala potrebam, tudi zdaj ne bodo znali urediti potrebnih prometnih sredstev.
Za nas, evropejske Slovane, je to jako jasna logika:
Vojna je bila nesrečna, ker so bili ljudje, ki so imeli v rokah njeno usodo, nesposobni.
Kdor je bil pa doslej nesposoben, ne bo na carjev ukaz postal sposoben.
Kdor je bil popred neveden, nedelaven, nepošten, bo tudi potem ostal neveden, nedelaven, nepošten.
In carjev ukaz veli, naj ljudje, ki so se za časa vojne izkazali kot nevedni, nedelavni. nepošteni, izvrše velike državne reforme.
Ako bi bil pokvarjen samo del merodaj-nih sfer, potem bi se lahko izvršile reforme naravnim potom. Po vojni bi se napravilo strogo sodišče: Kdo je kriv, da so bile ladje za nič, in da so vkljub temu odrinile na morje, kdo je bil kriv, da so bili mornarji neizurjsni, častniki nesposobni, da železnica ni izvrševala svoje naloge itd.? Izvršila bi se ostra sodba in Rusija bi stala pred očmi Evrope in druzih Slovanov očiščena. Mi bi potem še toliko bolj verjeli v njeno silo in prihodnjost, ko bi videli, da ima moč, se sama očistiti. Toda to se ni zgodilo. Vsi neuspehi so se imenovali »ne-udača« in pri tem je ostalo. In ti ljudje naj bodo »vitezi svetega Grala«, ki čuvajo svetinje slovanske?
Mi ne moremo verjeti, da bi bili ljudje, ki so se popred izkazali za popolnoma nesposobne, zdaj sposobni vladati in reformirati Rusijo in storiti kaj dobrega za slovanstvo. Mi tega ne verjamemo. — Ako pa niso vse vladajoče sfere ž njimi solidarne, potem naj se krivci najpopred kaznujejo in iztrebijo. Še le potem bomo verjeli, da se na Ruskem resno delajo reforme. Cemu vse komisije, odbori, programi, ukazi itd., ako v njih zasedajo in jih izvršujejo možje, ki so se izkazali za nesposobne, ali pa njihovi tovariši. Naj pride na krmilo Peter ali Pavel, vsacemu, kdor pride iz dotičnega kroga, moramo reči: Ti nisi vitez svetega Grala, ti nisi izmed onih. od katerih bo prišla rešitev Izraelu!
Razloček med Francosko in Belgijo.
Kolikrat čujemo in čitamo slavospeve raznim liberalnim ali pravzaprav brezverskim vladam. Seveda končajo take slavospeve ljudje z zabavljicami proti krščanskemu na-ziranju. Najlepši zgled, kakšna je prava svoboda iu kakšna ni, nam nudita Francoska in Belgija.
Na Francoskem so vzeli svobodo veliki večini prebivalstva. Nasprotniki framasonov nimajo več pravice svobodnega združevanja <n pouka, ne smejo ustanavljati ubožnic in bolnišnic. Tudi versko svobodo so konfisci-rali, seveda le na papirju, ker trdno prepričanje se pač ne da zapleniti kakor kak časnik. V Belgiji pa ni vzela katoliška vlada svobode niti framasonom pa tudi liberalcem ne. V zadnjih dvajsetih letih je naraslo število ljudskih šol v Belgiji od 4661 na 7029, število učencev pa od 74.667 na 193.907. Lovanjsko katoliško vseučilišče ima več učencev (13.060) kakor »svobodno« liberalno vseučilišče v Bruselju (8100). Belgijski državni proračun izkazuje velike (6-, 9-. 12-, 13-milijonske prebitke in ne primanjkljajev, ki so nekaj vsakdanjega, modernega v »svobodni« Franciji. Belgijski izvoz je od leta 1840, ko je iznašal 139,329.000 frankov, poskočil leta 1900 na 1.949,223.000 frankov .In kako so napredovala v Belgiji obrtna podjetja, visoke šole, delavska društva, delavske borze in delavska tajništva, hranilnice, stavbena društva za delavska stanovanja, penzijski zavodi itd., tega si še predstavljati ne more. kdor ni bil sam v Belgiji in jih proučil.
In nekdaj tako cvetoča Francoska? Baron Mourre je priobčil te dni brošurico, ki govori o gospodarskem nazadovanju Francoske. Odkrito priznava, da so porazili na gospodarskem polju Francoze Nemci in Angleži. Premožni Francozi nimajo nobenega veselja več za trgovino, industrijo fin poljedelstvo. In kak je pouk po francoskih ljudskih šolah. Otročiče uče domišljavosti in jih pitajo s puhlicami, namesto da bi jih učili za robato življenje potrebnih stvari. Glavno, kar jim ubijejo v nežne glavice, je, jih prepričati, da je Pariz središče vsega sveta. Mladi Francoz je veliko slabše vzgojen, negoli mladi Nemec ali Anglež. Loža in judje žanjejo sad teh razmer. Pa so slepili ljudstvo, da postane liki bogovi, če se oklene njih načel. In zdaj! Gospodarski propad, vedno manjšanje prebivalstva kažeta nazadovanje svoj čas tako cvetoče Francije. Svoje malhe polnijo judovski oderuhi, ki se množe kakor gobe po dežju.
Da še bolj utrde svoje gospodarstvo, so zdaj iudje in njihovi hlapci odpravili konkor-dat. Že vedo, zakaj so to storili. Samo izključeno nikakor ni, da taki udarci na katoličane
dosežejo ravno nasprotno, kar so nameravali takozvani svobodomisleci. Saj uresničenje pri slovice. kdor seje veter, bo žel vihar, tudi na Francoskem ni izključeno. In zgled cvetoče sosednje katoliške Belgije mora sčasoma od-odpreti oči tudi francoskemu ljudstvu!_
Telefonska in brzojavna poročile.
OBČINSKE VOLITVE V BUDJEJOVICAH.
Dunaj, 10. novembra. Iz Budjejovic prihaja poročilo, da so Cehi zmagali pri volitvi tretjega razreda s približno 200 glasovi večine. Natančni izid bo naznanjen šele v ponedeljek.
BIVŠI POSLANEC KNOTZ UMRL.
Dunaj, 10. novembra. Bivši državni poslanec Knotz je danes umrl.
NOVI DOMOBRANSKI MINISTER.
Dunaj, 10. novembra. Novi domobranski minister Latscher ja danes oficijelno nastopil svoje mesto.
OBTOŽNICA PROTI FEJERVARYJU.
Budimpešta, 10. novembra. Ljudska stranka vloži v parlamentu obtožnico proti bivšemu ministrskemu predsedniku Fejerva-ryju. Obtožnico bo utemeljeval Rakovsky.
POVODNJ1.
lnomost, 10. novembra. V Sarntheinu je Mura na dveh mestih udrla preko bregov.
V	Salurnu ie reka Adiža podrla dva nasipa.
V	(iriesu je deževje izpodkopalo temelj neke nove hiše, ki se je podrla.
STAVKA V ZAGREBŠKI PIVOVARNI.
Zagreb, 10. novembra. Včeraj je v zagrebški pivovarni ustavilo delo 50 delavcev. Delavci zahtevajo, da podjetje odpusti iz službe nekega Mazana.
BOMBNI ATENTAT V T1FLISU.
Tiflis, 10. novembra. Pri včeraj jav-lienein bombnem atentatu so bili ranjeni tudi general Severinov in soproga generala Kor-ganova ter neki inžener. Inžener je v bolnišnici umrl.
PROCES RIEHL V BEROLINU.
B e r o I i n , 10. novembra. Tu se v kratkem prične enaka sodnijska obravnava, kakršna je bila v zadevi inadamc Riehl na Dunaju. Gre se za skrivnosti salona Brugere, ki je bil shajališče tudi oženjenih žensk in sploh dam iz. »boljših krogov«.
KAKOR V KOPNIKU . . .
Pariz, 10. novembra. V mestece Cer-bere se je neki elegantno oblečeni mož predstavil oblastim kot novoimenovani konzul za Targono. Dejal je, da ie nečak ministrskega predsednika. Častniški zbor ga je sprejemal z največjimi častmi. Dozdevni konzul je prirejal velike slavnosti, h katerim so prišle vojaške in mestne oblasti, obiskal razne občine iu naposled res nastopil v Tragone izpraznjeno mesto konzula. V par dneh je napravil velikansko dolgov, prisvojil si razne dokumente, potem pa izginil. Slepar je vzel seboj 50 frankov. Šele ko je »konzul« izginil, so i/poznali častniki in oblasti, da so imeli opraviti z zvitim sleparjem.
Meteorologično poročilo.
/Idina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736*0 ma
Čm .pa-x.vio|a
Stenj, bire-natra t ma
T.mpe-ratara
po Cslliju
Yr.tr.1Tl
a-n.
|§! i
Sm
10
9. zveč. I 730-7 I 10'0 sl. svzh.
7. ijutr. 3. pop.
725-7 727 2
8'1 I sl. jzah. 11 5 i sl.svzh.
dež obl. m. obl.
26-7
Sr«dnl» vieralftn!« teirp. 9 5°. n-rm 5 1'.

Restavracija „PERLES"
Prešernove ulice M nedeljo, II. nov.
vvecer
w w m in ples ******
Začetek ob 7. zveč.
Za dobro in točno postrežbo je vsestransko poskrbljeno.
J. in M. Košak.
iVAfl jVIOŽE
trgovce
RJSlICfl PAVliIH
ab.ol. uSlteljska kandldatinja
^—^ poročena.
Vipava n. nov.mb«« iooe Ljubljana
25?8
Tržne cene v Ljubljani
dne 10. novembra.
		K	\\		k|fc	
Goveje meso I. v.	k*	l	56	100 kg pšen.m. št. o	27	80
	S	i	3t>	* ■ i i '	27	r0
. IU- v.	*	1	DO	. . B S -	20	10
Telečje meso	»	!	80	. . n » ''	2b	'0
PraSičje » sveže	»		9,	■ . . it ^	23	4
. . Prek.	9	i	9	> . » . 6	21	4
KoStrunovo meso	»	1		fi V 1 ,1	2	3>
Kozljič . . . .	»	t	4d	7 * . . » ■	19	4
Jagivie . . . .	n	l	40	> » » . °	J5	2
Maslo . . . .	»	9	40	, koruzne moke	23	5
„ surovo .	9	t	2	, ajdove „	31	5
Mast pr&Sičja . .	»	i	10			
Slanina sveta	>	i	8	Fižol, liter . .	—	32
► prekajena	»	i	70	<irah, » . . .	—	28
Salo.....		i	7i	i.»ča, » . . .		3u
Jajca, tri . . .				Kaša, , . . . .	—	24
		—	24	Ričet......	—	22
Mleko, liter . .		—	16			
„ „ posneto		-	08	Plenica . . 100 kg Bi1		-
Smetana sladka,	lit.	2		Rž.....	<5	
. kisla,			9<i	Ječmen . . » »	|l4	60
Med, kg . . .		1	30	Oves ... » »	17	-
Krompir, 100 kg		4	'2'	Ajda ... » »	17	—
PUčanec . . .		1		Proso, belo, » »	16	50
Golob . , . .		—	60	„ navadno „ ,	16	—
Raca.....		1	6	Koruza . . » »	15	60
Gos.....	.	7	-	„ bosenska „	-	—
'Mt ni» ■ «» W. ni»J «3»* *«.
se more zagotoviti dobra ekalatenoa z ustanov, iganjarske manipulacijo v mal. obsegu, event. z mal. kotlom v svrho dcstil. žganja in likerjev-special. Navodila pod šifro „I,ukrativ št. 127" na Ann. Exp. Kduard Braun, Dunaj, 1., Rotenturm-strasse 7.	U95 5-5
MLEKARNA
na Gorenjskem se da za več let v najem.
Kje, pove upravništvo.	2548 1—1
SODI.
Več vrst starih in novih sodov je na prodaj pri I. Duggenlg-u, s o d a r s k i
mojster.	25U 3-1
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5., in Bleiweissova cesta št. 42. LJUBLJANA.
Gramofone
in plošče; svetilke na plin
za gazolin, po originalni ceni, 12m rabljenih gumi cevi 11/2" za pretakanje vina; prazne steklenice kisle vode, stavbinske okove in različna orodja po zelo nizki ceni ponuja
A. CASAGRANDE,
2540 5—i trgovec v Ajdovščini.
OCrLAi.
Okolica kalniška in podkalniška ima na prodaj jako	2539 3—1
dobrega vina
hektoliter od 28 do 32 kron postavljeno na železniško postajo K r i ž e v e c. Kupci naj osebno pridejo v župni urad Sv. Petar-Orehovec po nadaljnja pojasnila. Od Zagreba do Križevca se vozi po železnici poldrugo uro za dve kroni, a od Križevca do Sv. Petra-Orehovca je 12 kilometrov.
Kot
gospodinja
vešča v vsehstrokali gospodinjstva, posebno tudi kuhe in likanja, želi vstopiti v službo k manjši rodbini.	2543 1—1
Naslov pove upravništvo.
Oddoti je
briunicotiii mam prodajalna.
Več se izve: Krakovski nasip štev. 16. I. nadstropje.	2551 1—1
Posestvo
;
: : s
Zaloga ur : i : ^^
NA ZNA NIL O.
Otvoritev trgovine.
--\

Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim 3 današnjim dnevom trgovino 3 urami in delavnico
OO Šelenburgove ulice št. 11 ('nasproti kasinej. BjO
Vsled velletne prakse in velletni pomolnik tvrdke 7. Čudna dana ml boda prilika vsem jaAtcuam sl. občinstva poooino ustreli, Kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila solidno in tolno ijvršcuatt. Prllakujol obilnega posata spoštovanjem
JAKOB DRAGAN, urar 2547 1-1
Šelenburgove ulice t.	Ljubljana.
Trgovina z oblačilnim blagom!
arija Rovšeky
Ljubljana, Kolodvorske ulice Stev. 35 nasproti ,,Ti&lerjave gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havclokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali sc bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkiirence.
Z velespoštovanjem	2519 52—1
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti »Tišlerjeve gostilne'.
Pozor I Čitajl Pozor!
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom uporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnem kataru itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali "če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost Od :	2443 10—1
P. Jurašica, lekarnarja u pakracu štev. 66 (Slavonija).
Rabljen
2512 5-1
parni sfroj,
3—6 konjskih sil, se takoj kupi. — Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod šifro 107.
U gostilni pri Cenkarju,
•% • v v
j r a d i s c e,
se dobijo vsako soboto in nedeljo sveže in pečene jetrne, krvave, rajževe in mesene
klobase
domačega izdelka, in tudi postrežba z drugimi okusnimi jedili.
Točijo se pristna vina, najceneje po 28 kr. liter itd.
Tudi na hrano se sprejemajo gostje.	2631 3-1
Za obilen obisk se priporočata
F. in J. SSatnar.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-26 Ljubljena,
Sv. Petra ceau
priporoča svojo velik, zalogo raznovrstne^,;
pohištva
kfhmhmhahhiti,
po najnižjih cenah.
Gostovanje komika Rene Carode v areni ,,Nar. doma"
V soboto, 10. t. m., ob 5. uri popoldne
kakor tudi
v nedeljo, 11.1, m. ob 3. in 5. uri popol. so
predstave za šolarje
in zvečer ob 8. uri kakor navadno za p. n. občinstvo.	2544 1—1
V slučaju mraza bo arena zakurjena.
Izdelane postelje
iz rdc("«'ga posteljnega ir leU.* Prav dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 180 cm dolga, lili cm šiioka K 10'—. K 12 —. K 15 — in K 18 —; 2 metra dolga. 140 cm široka K 14 —, K 16'—, K 18 —. K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K .T—, K 3 50 in K 4 —, <)0 cm dolg, 70 cm. Širok K 450 in K 5'—. Izdeluj« m todi po kakršnikoli dragi meri. .'(delni modroci iz žimo za 1 posteijo K 27—, boljši K :i3-—. Pos-lja se poštnino prosto po povzetju »d K 10- — naprej. Zamenja ali na?aj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Češkem. 2499 6-1
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. »•

a»
Razstavljeno od 11. do 17. novembra:
Zanimivo potovanje po
Rfl
u Zenuin, BBljrudjurn Seuerin.
2544 1—1
je na prodaj na Gorenjskem, obstoječe iz enonadstropne hiše s prostranim hlevom, polja za nad 30 mernikov posetve, mnogo travnikov in gozdov. Ueai sc lahko 15 do 20 glav goveje živine. Za kmetovalce ugodna prilika, 2542 3—1 Naslov pove upravništvo „Slovct ca".
iu. ffl. J
STOJC
bivši sekundarij deželne bolnice, ki se je strokovno izobrazil na dunajskih kirurgičnih klinikah in bolnicah, bivši asistent na ortopedični kliniki profesorja Hoffa v Berolinu,
naznanja, da se je nastanil	2523 3-2
w Ljubljani, Miklošičeva cesta 22
kot š^ecšjalist za kirurgijo, orfopedijo in operativna plastiko in da o rdi nuje
dopoldne «?d SO '/—12 7» in popoldne od 4.-5.
Prostovoljna prodaja.
Posestvo v Konjuftnih ulioah
hišna št. 1 v Trnovem, v Ljubljani, katero obsega nadstropno hišo, pritlično hišo, gospodarsko poslopje in vrt, se pod jako ugodnimi pogoji prostovoljno proda, skupno ali posamezno.	2/-35 3—i
Natančneja pojasnila v pisarni gospoda dr. Albina Kapus, odvetnika v Ljubljani.
Proti katarom
aopilnih organ v, pri nahodu, hripavosti m vratnih oteklinah zdrav ničku priporočan» je	38 13 II.
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta raiioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo delute. pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
iivirek: Giesshubl Sauerbruim*
>«(oi. jeontaja, zdravilne kopaliift« pri Karlovih vari*
VroitpekH eanton) in frauktt.
V Ljubljani ce dobiva v vseh lekarnah rvijlii jftfeeriiifcib prodajalnioah in trg»vin»h t jc tvinami in *«m.
Z»1ok» pri MIIikcI Kaotor-i« in P«la r.as«n!tf-*
Kili*«'	114 62—41
?chicht-o<io
milo je najboljše!
Štirindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej I Jelenje čudovito milo Me brž te muke je rešilo.
2442 1

Zaščitna znamka: „S2dro"
Liniment. Capsici comp. i
i
Nadomestek za
F*siiii -Exp<;ller
|e splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40
ln K 2 su dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se Jemljo le originalne steklenice v škatlah 7. našo zaščitno znamko »Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva l«karta
pri „z!aten< l.vu" v Pragi
Elizabethstrasse št. 5 nova,
q(9y" /jbwho raapoHlJnni*.

Wsl\

BL i «n H& SjjsaHa « ks* kped.ttn.a liaiika66
Podružnica v SPLJETU.	v Ljullljani, Špitalske ulice Št. 2	Podružnica v CELOVCU.
Delniška glavnica	25,» —-	Rezervni zaklad M*. SOO.OOO -.
o v e m b r a tekočega let« vloge na lil obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na /51 0 »er jih obrestuje od dne vloge do }	0| začenši s 1. novembrom t. 1.	2291 253
2 O dne vzdiga ; — , .	| 2 O =z== Rentni davek plača banka sama. =
sprejema od I. novembra tekočega let« vloge na vložne knjižioe in na tekoči račun po

jflCB ftllčur A riDII^DM ZDRUŽENIH PIVO V AREN ŽALEC in LA&KI |JiLL.PII9l%A IJllU&iDfl TRG v Ljubljani, telet. št 163. = Pr.Poro6. ...j.
= izborno pivo v sodcih in steklenicah.	~
Zaloga w Spodaj i Šiški, telefona štev. 187.
O C
0) o
o
L £ O
!! D o b p o in ceno!!
Anton Schuster, uumiana.
Špitalske ulice štev. 7
priporoča	2186 10—9
BlOl^OSti m
v konfekciji za dame in deklice, bluz, deških oblek, modno blago za dame in gospode, parhent, flanelaste odeje, garniture najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
V Največja izbira v boah!
Konfekcijski katalogi brezplačno poštnine prosto! Vzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! — Najnižje cene!
MDobro in ceno!!
*
O O"
■s o
o o
3 O
m
Na najvišje povelje Nje g. ^jpf c. in kr. apost. Veličanstva
XXV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija	8.389 dobitkov v gotovini
v.skupnem znesku 512.880 Kron	2494 10-2
Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 20. decembra 1908. — Ena srečka stane 4 K:
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loteriie na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštn h, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. hr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
| Fran Zeman, Ljubljana, ^
^ Poljanska cesta24 in v tovarni pri živinskem sejmu ^
y Skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamo- M ^ reznic, kiinj, mlatilnic, ifiotorjev za žage ^ ft in mline, tromb in cevij za vodovode ter vseh A ^	potrebščin za kmetijstvo* 2323 7_4 |f
| Nizke cene! — Zajamčeno blago! ^
Zaloga
narejene obleke
kakor: hlače, telovniki, suknje, predpasniki itd.
Vsakovrstno perilo.
IVAN ŽARG1, KAMNIK
TRGOV NA Z MEŠANIM BLAGOM
Najceneje zanesljivo dobro in navadno blago za zimo In leto.
Velika izbera manufakturnega .n kraniarskega blaga.
Potrebščine za krojače in šivilje.
o
Zaloga
vO
špecerijskega blaga, g
Usojam si najvljudneje naznaniti, da bom vsled smrti svojega soproga, gospoda KaroJa Binder-ja, kot njegova univerzalna dedkinja po njem ustanovljenega podjetje nadalje vodila pod nespremenjeno in proto-kolirano tvrdko	249« 3—1
Kari Binefler
«staufeeno in portalno mizarstvo in tovarna za parKete «
v LjubSjani, Slomškove ulice št. 14.
Najvljudneje prosim, naj se mi ohrani isto zaupanje ter dobrohotnost, ki se je v tako obilni meri izkazovala mojemu pokojnemu soprogu, ter zagotavljam, da se bom tega zaupanja izkazala vredno z najnatančnejšim poslovanjem.	..
Marija Hinder.
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Brez konkurence
I Dobra kakovost.

so naši izdelki ob resnično najnižjih cenah in v najpriležnejši obliki naši za|
sezono novi
Pozor!
■
Poskusite kupiti v Selenburgovih | ulicah št. 6, kjer dobite
najfinejša vina
v originalnih steklenicah in sicer:
Fino, belo namizno vino znamka
„Brioni" .....Hiter 48 kr.
Fini muškatelec .... 1 „ 48 „ Istrijansko belo in črno . . 1 „ 28 „
Zaloga raznovrstnih vin In vsakovrstne kisle vode.	2173 6
Moški štifljetni, posebno močni gl. 3-10 ,, čevlji na trakove, sposobni za naporno hojo . . „ 3'40
i, čevlji na trakove, iz iz-
bornega box-usnja . . . „ 4'75 ,, polčevlji iz chrom-usnja , 3"— „	,, iz barv. platna,
lahna poletna nošnja .... 105 ,, čevlji na trakove iz Ia.
chevreau Goodyear, šivani „ 6 26 ,, čevlji na trakove iz Ia.
boxcalf Goodyear, šivani . . 6-25
Največja izbera vseh vrst otročjih čevljev najboljše kakovosti.
čevlji,
od enostavne do najelegantnejše izvršitve, ki so dosegli zbok svoje izborne kakovosti in nedosežne cene splošno priznanje. Priporočamo naslednje označene vrste:
specialiteta:
„Gootyear svetovno blago",
priznano najboljše v sedanjosti.

Damski štifljetni za vsakd. rabo ,, čevlji na trakove ,
posebno trpežni ... ,, čevlji na trakove iz rjavega usnja, prav lahki ,, čevlji na trakove iz
izbomega box-usnja „ čevlji na gumbe, preizkušena kakovost . . . ,, polčevlji na trakove,
močni........
,, salonski čevlji iz naj-beljše irhovine . . . ,, polčevlji iz barv platna „ čevlji na trakove iz Ia. chevreau Goodyear šivani, zelo fini ....
gl. 3 -
325
425
3'40
2 40
1-50 095
5'75
Ljubljana,
Stritarjeve ulice 9

9 komanditna družba,
Ljubljana,
Stritarjeve ulice 9.
80312
Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavi, ii pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchAnfeidovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarn«) in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolri Telefon 154. Palavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljena /. 1842.
Zalog« čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočiva se tudi sl. občinstva za tu v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelno in fino p« najnižjih cenah.
768 62-20
OCL&S!
NEW
A * ninta
■Y0RK in L0ND0I
nista prizanašala niti evropski c« lini ter je velika tovarna srebrnir. prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgo; proti majhnemu plačilu delavnih mof Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pi šiljam torej vsakomur sledeče predme1 le proti temu, da se mi povrne
gld. 6'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih R*
{ev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic 1
anega komada. 6 kom. amer. pat. or«brn!h JtdllnS
lile;
12 kom. amer. pat. srebrnih fcivnfi: *llc;
1 kom. amar. pat. srtbrn« Z«|om«i nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrn« Il|tm|l nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla CallC za pori klado;
2	kom. efektnih namiznih SVečnIKot i kom. cedilnik za Cal; l kom. mu fin. slpalnlce za sladl(Ai
42 komadov skupaj samo gld. i"90,
Vseh teh 42 predmetov je popr* stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6'90. A me ričansko pat. srebro je znano, je sko» in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garantnje. A najboljši dokaz, da leta inserat ne U melji na nlkakrlnl Sleparlll, zavese em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bih blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovaiijska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	2182 11
A. HIRSCHBERG-a
ekspertni hiši američanskega pat srebrnega bl*p>
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za i\jo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro Jak: »adovotjen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkk S pat srebrno garnituro sem Jako zadovo^jon
Tomaž Rožanc, dekan v Maribora. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jak koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški »diavnlk S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zado dvoljen — Mihael Kovačtvid,ravnat. pomo'n uradu dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajr.vo 22. okt 1904
Hiši
naprodaj
blizu Ljubljane.
?5u9 5—4
V Novem Vodmaiu prodasta se 2 hiši po jako nizki ceni, ena pripravna tudi za kako veliko delavnico.
Poizve se pri upravništvu „Slovenca"
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo, lasno izdelanih in na razstavi v Parizu najvišje odlikovanih
ir mesen i 11 -m
kakor:	2529 3-2
gnjat (šunke) a la praške . a kg K 1'80 salame iz gnjati, krakovske
salame.......„ „ ,, 2- —
brunšviške salame . „ „ „ 1'40 hrenovke (frankobrodske) 12 kos. „ 2'— cerwelat klobasice . 26 „ , 2 — fine kranjske klobase, velike .... 1 , ,—"36 fine kranjske klobase, manjše .... 12 „ „ 2 —
Opozarjam na sezono svežih šunk, kakor tudi panzetta (carjevo meso) i. dr., i. dr.
Razpošiljam na drobno in na debelo proti povzetju vse po najnižjih cenah.
Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamči.
Pričakujoč mnogobrojnih naročil bi-Iježim z veiespoštovanjem
Franc Groloto,
mesar in prekajevalee, v Sp. Šiški pri Ljubljani.
PORABITE PRILIKO
Gelo življenje odvisno je od tega!
Pogodba TUDOR-ska
poteka in smo se
odločili da ne vzamemo nijedne stvari zmed svojega blaga seboj
Največja prodaja
lepotičja, kar jih je kedaj bilo!
v \\\ i;///.
v/
Naša zaloga prstanov, kravatnih igel, broš, uhanov, manšetnih gumbov itd.
zobročjem krasno se blestečih
TUD0R-
kron
danes in dokler traja zaloga
SKIH DEMANTOV.
krone
TUDOR-ski znanstveno preizkušeni demanti, najboljša posnema
na Svetu! TUDOR-ske diamante ^prodaja
ANT.KRISPER, Ljubljana, Mestni trg 21.
Naročila z dežele pošiljajo se s poštnim povzetjem. =====
Ia	w HLsamnjlkai
se uljudno priporoča za izdelovanje civilnih in uniformskih oblek,
kakor tudi čč. duhovščini za izdelovanje oblek in talarjev po najnovejšem
kroju in zmernih cenah.	2359 4—4
Dva Izurjena krojaška pomočnika se takoj sprejmeta.
sojeno, je
jedilna mast
najboljša za
pečenje, praženje in kuho.
Tovarna hranil Ceres razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.000 kron.
Natančnejši pogoji se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno. 2312 7 c 6—2
OS
(A
Tovarna za stole
Franceta Sui$oljnn
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
6 (26-7)	izdeluje 2526 26—17
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
©!=i	r=±ir=) r.-.ri EETč
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Moti. ulica 17, Žlžkow. Brno, fladen, Veika Upa. CeSka Kamnita, Morarakl Zumbcrg, MSriUng, Nori Jifln, Plr.en, .Krita?* in Mbcrcc.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, III Ungargasse 69 (vogal Rennvegn), III. L8-wengassc 27, IV Wle Incr Hauptstrasst 12, V Schftnbrunncrslram« 88 a, VII Marlahllerslraaae 76, VIII Lerchenlelderstrasae 132. IX Alsi-r«lra»»e 12, X FavnrilrnMraane 59, XVIII. VVHhrlnKtrtlrasat 82, XIX. DOblinger tlauptstr. 33, XXI. Hauptatraaic 22.
Monjalnična dslniška družba 67 150-113
99
M E R C U K
U
Dunaj, L, Wollzeile IO.
Ako kapital K 16.000.090. Keser zaklad K 7,000 000
Majkulantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopl. ure. Te Imaio izborno in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivaloin in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom zapiralom. Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo m jih ni lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Golddouble damska ura z 2 pokrovom gld. 6-—. Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1-50 — Golddouble Lorgnon- ali pahlj. verižica 160 cm dolga gl. 4,— Vsaki uri je priloženo 3letno pismeno jamstvo. Ilustr. ceniki o urah, vc-ližicah, prstanih itd. zastonj lil franko. Razpošilja Ic proti povzetju
Josip Spiering DunnJ ,»ostf,. 220 2474 b 12-1
75
10
|0 ceneje
se dobč
izvirni pariški in berolinski modeli.
2533 3—2
gld. brez konkurenee
Novi dolgi paletoti za dame iz angleškega modnega sukna (čista volna) in Duble.
Največja izbera
Jamskih kožuhovin in jopičev in figarov kakor tudi konfekcije za gospode in dečke po zelo znižanih cenah.
Angleško skladiške oblek
O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg St. 5.
SKE URE
z bitjem podobno zvonu
so 72 cm dolge , omara , je Iz naravnega orehovega lesa na|flnejie polliirana, bije vsake pol in cele ure. Cena K II'—, z navadnim bitjem K 10 —. Ista ura z godbo, igra vsnko uro najlepše koračnice ln plese, K 14 —. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v Te stenske ure se vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, ponoči sveteča K 3J0, nikelnasta Roskopf-remnnt. ura K 4 —, pristna srebrna remont, ura K 10 —. Vsaki url jc priloženo 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se le proll povzetju.
Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj In franko.
JOSIP SPIERIMG,
DUNAJ, I., Postgasse 2 20.
2474 a 12-2
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izredei" učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. P—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, lX/2, NuBdorferstraSe štev. 3-45.
Postavno varovano. Vsako ponarejanj« in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 balzam 52-45
le z zeleno znamko »redovnica*. Siaroalavno neprakoano
proti slabemu prebavljanja, krčem v Želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
inflnenci itd. itd. Cena 18 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica ■ patent, zamažkom K 5*— franko.
TMerryJevo oeniifolij ako mamilo f povsod gnano kot non plua utira
proti vsem Ae ake starim ranam, vnetjem, ranitvam, abecesom in eteklinam vseh vrst. Cena: 3 lončka K 8*60 se poSlje le preti po-vzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brodara s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za« logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
Ifl [Tch "oietjl
iz portland-cementa In peska
33 "1 i S ■s 0 s -ca «	Trpežnejša s t r e h a, ka druge vrste : iz ilovice.
ca « 11 eo « Oh	1 in lahkejša ikor iz vsake strešnih opek 2524 44
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
t gv pgtra , cesta 27
J. Ložar
2461 52—48
Sv. Petra cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
i za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno delo 1 Nizke oenel-
stev. 5514.
Razpis
2422 3-3
o gradbi vodovoda na Savi, občina niče na Gorenjskem.
Ponudniki za ta vodovod morejo vpogledati izračunjene kubature in izmere, potem na izvid razgrnjeni stavbeni načrt in zraven spadajoče stavbene opise pri podpisanem občinskem uradu med uradnimi urami.
Ponudniki se poživljajo, da dopošljejo tu sem svoje obvezne ponudbe z navedbo, v katerem najkrajšem času jim je možno izvršiti vodovod, do I. decembra 1906 do 12. ure opoldne.
Položiti je 20% vadij stavbene svote.
Občinski odbor si pridrži odločitev o došlih ponadrobnih ponudbah.
Žup
1906.
anstvo Jesenice, dne 22. oktobra
Župan: Dr. Koaoj.
Trst -UJew-York
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parmki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
V najem'se d& takoj dobro vpeljana in"obiskana
mesarija
2521 3—2
s potrebnim stanovanjem. — Več pove Jakob Dolinar, posestnik na Primskovem pri Kranju.
Posojila, predlijemi, kredit!
Zelo ugodni pogoji.
Nikakih stroškov! Nikakih predznamb!
Nagla rešitev event. nagla pomoč. Zložno večletno plačevanje Posebno koristno za častnike, uradnike vseh vrst, osebe vsakega stanu itd. — Na dedščine, užitke, zaloge, volila največje zneske. — Pod „8eoretar" na Annon. Exped. Bdaard Braun, Dunaj, Hotentarmstraaae 9. (Vzratni porto.) Nemško dopisovanje.	2480 4—2
Tesarji
se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri stavbeniku 2507 4
Ferdo Trumlerju,
Ljubljana, Cesta na Rožnik 31.
Blagajničarka
želi premeniti službo do 15 t. mes. Vstopi tudi kot prodajalka. Naslov pove upravništvo. 2495 3—3
|QT Najcenejša vožnja v Ameriko.
(B M
L
0»
E <
E. Kristan
oblastveno Koncesllonl-rana potovalna pisarna
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
>
3
n
i
aaa
K
tt
118 52-59

Kjr Najcenejša vožnja v Ameriko,
i
IZ* \i I TA
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-orelec.
Glasom zdravniških izjav, Izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In
drožerijah 2171 6	^ -----—
VITA
VITA
«3T hila ;e TS28
S)ružinsRa pratika
za leto 1907
.družinska pratika" jq leto 1907
s krasno barvano sliko: Sveta družina na ovitka, je najlepša izmed slovenskih prati k.
Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper. Prodajalna „Katol. tisk. društva", V. Petričič, H- Kenda. Fr. Iglic in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na 2381 5—3	Goriškem.
Novost! Zelo efektno!
Briljantni angel, zvonci za
božično drevo
s 6 pozlačenimi angeli, 30 cm visozo. Nez-drobljiv vrh za drevesce. — Jamstvo za iz-2473 5—2 borno funkcijo.
Najlepši in najnov. okras božič, drevesa
ki naj ga ne pogreša nobena kršč. rodbina
Topli zrak 3 sveč žene kolo, pritrjene krogiice bije-jo ob zvonce, kar povzroči lepozvonenje ki prija mladim in starim.
Komad naprej plačan s karton, i.1 navodilom fran.
K 1-50
3 kom. K 4-6 „ , 7-50 12 , „13 50 Po povzetju 20 vin. več. ("!e ne ugaja, denar nazaj. Naroča naj se pravočasno pri
prvatvornica ur Most (Br0x) St. 2076 (ČeSko)
Moj 200 strani broječi, 3000 slik vsebuj, cenik se požlje na zahtevo zastonj in tranko.
Hanns Konrad
Gostilna
pri „Cebav"
v Šent-Vidu nad Ljubljano
se daje takoj v najem. — Natančneje se zve. pri Antonu Belcu v Šent-Vidu nad Ljubljano.	2516 2-2
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
r Ljubljani, Šelenburgove nlice štev. 4	'
„Chick\
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
angleškimi Prfffi. V.o.sU iz lakovine K 630 pi>dpl..ti K 12-5't.	_____
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številk«.
Zunanja nar>o©ilft proti poVžotju. Cenilo brezplačno iD poštnine prosto.
Pred. štev. 381. Usnje za voščenje i močnimi podplati K 9-50
Nepriležni izdelki se zamenjajo
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 663. Sabakid1 K. 10'50;
nodclati K 9'-—	» ■ 667 I** r>oxc«ut K. 13 —
Pred. štev. 746. Glasgow Chevreau *	, , 610. Lakovina K 12'—
m^nimi nndnlati K 11*—.	t1"3
Mar«a Sattner,
Ljubljana, Dunajska ce«ta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
■e priporoča preč. duhovnim z«
izdelovanja cer/iveni/i para~ menfov.
239 26-
ltdeluje oele ornate
kazale t vseh liturgicnih barvah, plnvijale, obhajilu« borze, itolo in vse
sa službo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, ▼ svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobra blago, ceno po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrctbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-Toljao prevzame.
|:::».MHMMMMM(i<MHMM<«MM» -----------------------------------------J...
I Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje nasteklu |
| Avgusta Agnola v Ljubljani ^ 1
Dunajska cesta št. 13 poleg .JFigovca"
-š se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za prelij vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva»slikanja na steklo
j::; za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
■■li kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v 3 najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah, ii« ' Zaloga kakor velik? izber steklenega in porce-'::! lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11 Narisi in proračuni na zahta»o zastonj, ii« Spričevala mnogih dovršenih de! so oa razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
"*•	.m»«<«»mmmmmhmmmmm

Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto!
Najcenejša, največja ekspertna tvrdka! - Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . • . . • . • ' «
H Suttner, urar, Ljubljana Mestni trg nasproti rotovza.
H. „!.„	trgovina, b,a9o »ajno.ej.e	(Preje V Kranju.) Cn. brez	»
Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brllantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
Št. 786. Posebno lina preclzijska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako lino najnatančnejSe kolesje na 15
kamnov, gld. 19 50. Št. 800 M-kar. zlataanker-rem pripravna za monogram s tremi močnimi, zlatimi nokrovi, jako lino kolesje n« 15 kamnov gld. 58-
Št. 74». Srebrna cil. rem. i d«o|nilla pokrovom, trpežnim koles|em na • kamnov, gld. 6'75.
Št. 795. 14 kar zlata anker-rem. i d»o|-natlm pokrovom, fino kolesj« »• •« kamnov, gld. 32'50.
fc. «79, Nikelnasta anker-iem -Roskopt s stanovi talm belim pokrovom, najlrpeinejše koleBj« gld 2-50.
Št. 528. Srebrna anker-Roskopt z enim pokrovom brez pantov, gld 3 90. Št. 517. Srebrna anker-rem-Roskopl z močnim dvojnim srebrnim pokrovom, trpežnim v kamnih tekočim kolesjem, gld 5'35
St 7tt Srebrna cll -rem z močnim pokrovom, Irpeinlm kolesjem na 6 k.rono* gld 5 85.
št. 516. Srebrna anker-rem z močnim pokrovom In trpežnim, v kamnih 'eko-čim kolesjem, gld. 5 95.

brllantnlmt kamni, dole«
St 533 Srebrnn-.nker-rem na 15 kamnov prav močni srebrni pokrovi, prav lino natančno kolesje, gld 9 50.
Št 796 14 kar zlata anker-rem > močnimi zlatimi pokrovi, (ako lino kolesje na kamnov, gld 30-.
lorenon verižice, zapesnice, broške, 22 7H 25—2
-ffli p » ji
g i JJO.Nut
'.•"inj.^ «.g g-"
Eo. I?
•C £7
i/> . i*5 o.
Štev 1121 Zlato na srebra gld !••, 14 kar. zlato gld 2'80
Štev 1087 Zlato na srebro s plavim kamnom gl — 90. ' 4-kar zl&to.gld 2 00
Št 1154 BroSka, zlato na srebro, |ak» lino Izdelana, gld 2-25, 14 karal zlata gld 7 50
It 104) H Kar. zlata fl 3 90, novo zlate gld I 90
St 1040 14 kar zlate gld. 5'30, novo zato gld 2 35.
a . S«
t w vn
ihll — ** rt > 'G o "n o e33 o mi. g Cm rt 5 £ O.
zadovoljen, mi v mojo največjo zadovolmosl alult	™'iaN„nV, |m Vam, da sem blago prejel In sem z vsemi prav zadovoljen, zahvaljulem^varajor	?slrhnkami. ki Dri Vas naročajo. Povsod bom priporočal Vaso nrmo
,n kako" ,e vTe-niku, /Prav^veseli"*-™ Vašega poš,enega^^ ^anc' Slabe, Wllhelmstr I. Menged.^esllalskc, Nemč.	dobro In poSleno blago" vse |
■n, mi v mojo največ o zadovolinosl služi Pros m, aa mi sieaeie \>	i i k 2 vscml 7adovol|en, zah v al ] u | e m se v am i ui i	! naroča o. Povsod bom
boljio priporočal Osvald' W,e.er plvarna Zajetza, Srb.|. - Nazn. » »	f 1 L hval za Vašo ve,iko pri^jos' In uMudnost katero Imate	strankam., it.nl <f kraikem zopel več naročim John Lorber Ip4 fc»st Ohi Str A> ■ ločnom In brzom Izvrševanju narucbe. k. Rožlčk«, iupnlk, BovC. nrv.tsn
Aikarij, Orehek, Clrkno -- Sa poslanom ml robom jesam sasma zaaovonen.	_i
BANKA ČEŠKIH HRANILNIC,
II Itjl (Ustiedni banka českych sporitelen)
Vloge na knjižice in r«6un 4 % in 4% %. Kupovanje in prodaja »redn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Posojila okrajem, mestom, občinam In dru.tm javnim kojo"gJ«^ "ffiZS 4j* In ",*!. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emt8l|a lastnin * / Da i"o»„ih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se sm?io_rabitwa_vial^^
Del. kap. 7,000.000*-
Telegraml: „Sporob»nk«".
Deponiranje kavcij lo vadij raznih vrst. Eakont menjlc samo denarnih »avodov. Bankovne Informacije In svete brezplačno.
III. priloga 258. štev,	dne 10. novembra 1906.
Po svetu.
Napad ua pismonošo v Berolinu. Mizarja Maksa (Hirtnerja, ki je napadel pismonošo Hammerja, je policija prijela, tiartner je izjavil, da ni iinel denarja in zato sklenil, napasti pismonošo. Na Pfuhlstrassc je videl novo zgradbo iu sklenil je, tam izvršiti umor. Zato je poslal monterju, ki je bil pri zgradbi zaposlen, po poštni nakaznici 4U pfenigov. Drugo jutro nato je vzel kos železa, ga zavil v papir in se napotil, da izvrši napad. Ko je prišel pistnonoša z nakaznico v zgradbo, ga je udaril Gartner po i£lavi in mislil, da ga jc dovolj omamil. Nato jc hotel vzeti denar, a pistnonoša se je zavedel in ga opraskal po roki. Hotel je tudi vpiti iu zato ga jc udaril s poleg ležečim kamenom po obrazu. V tem je prišel neki delavec, in Gartner je utekcl. Položaj pismonoše je tako slab, da ga je bilo nemogoče zaslišati.
Od telegrafista do kralja. Pariz ima sedaj med svojimi zidinami nekega monarha, ki je pričel svojo kariero kot telegrafist. To je njegovo veličanstvo kralj Mademba iz Surudinga iz male vasi na obali Nigra. Mademba je sin selskega glavarja. S svojo inteligenco, ki jo je kazal že v mladih letih, je vzbudil pozornost nekega francoskega oficirja, ki ga je odpeljal seboj v Sant Louis, glavno mesto francoske kolonije Senegal. Mademba je obiskaval tam šole iu v 18 letu nastopil službo telegrafista. Sodeloval je pri postavljanju telegrafskih prog in imel je večkrat priliko, da sc v notranjosti kolonije posluži puške. Pokazal je vselej toliko hrabrosti, da je dobil leta 1881. kot prvi sudanski domačin križ častne legije. Šest let pozneje se je seznanil z generalom Galienijem, ki je bil tedaj guverner Sudana. Ta mu je dal mesto diplomatskega agenta v občevanju z domačini. Mademba je pokazal mnogo takta. Ko je ob neki priliki udušil neki opasni upor domačinov, mu je dal general Ar-hinard del zemljišča in 500 jetnikov in v imenu francozkc republike mu je poklonil naslov kralja. V nekaj letih je Mademba razmere popolnoma uredil in spremenil svoje jetnike v marljive poljedelce. Zdaj vlada nad 1800 rodbinami, in njegovo kraljestvo velja v Sudanu za vzor. Mademba se mudi ta čas v Parizu kot gost francoske republike.
Koliko je na svetu protestantov. Število protestantov cenijo protestantje sami na 180,000.000. Največ jili je v Ameriki, namreč (>5—66 miljonov. Na Angleškem cenijo protestante na 44inpol milijona, v Nemčiji jih pa jc izmed 56,000.000 prebivalcev 35 milijonov. Na Švedskem in Norveškem je protestantov 7in pol, na Danskem pa 2inpol milijona, na Ruskem 6, na Ogrskem 4, na Nizozemskem 3, v Švici 2, na Francoskem pol, v Avstriji pa četrt milijona. Število protestantov v angleških naselbinah cenijo na 10 in po protestanških misi-jonih na 4 milijone.
Srednje šole v Srbiji. Srbija ima 9 popolnih gimnazij, 7 nepopolnih šestorazrednih. Višje ženske šole ima tri. Poleg tega je imela prošlo leto dvoje privatnih čveterorazrednih gimnazij. Vseh učiteljev je 441. Izdatki za prošlo leto so znašali 1,381.718.28 dinarjev. Vsega skupaj je bilo koncem leta 6369 učcncev.
Rop v vlaku. Iz Berolina poročajo, da so neznani tatovi v vlaku nekega tovarnarja popolnoma oropali. Sezuli so mu tudi čevlje.
Za zatiranje tuberkuloze jc namenjenih v avstrijskem državnem proračunu dva milijona kron. Denar bo izročen društvu »Viribus ti n i -tis«, ki se bori proti tuberkulozi in čigar pro-tektor je cesar sam.
Silen vihar razsaja v San Remo. Ciklon je poruval več dreves in povzročil mnogo Škode.
Velika stavka. 45.000 delavcev, ki so bili zaposleni v premogovnikih Rivieres (Rhondda) na Angleškem, stavka. Protestirajo proti tistim delavcem, ki niso člani zveze rudokopov.
lUIIIIIIIIMIIIIIIMIIIllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII
V
JP „

°V

j* av
&	. V^ „0
oP V*
JV ,oV
v y
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo tnoških in ženskih
izgotovljeniti oblek
domačega izdelka, dalje obuvat, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
——» 762 39-30 tcumia!
MATEJ OREHE&
trgovina v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani
<rj£as«ii
V
v fi-r, .*.

R =
■.■^Ti' "'	.V-'-.
—. ••.....- :

tr —... •.. ...

..............................
FR. ŠEVČIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov /.
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke tnocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
U(!3 20-18
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo .•. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. .•
W%	• v •	1 • J	••
F -ovi šivalni stroji
KO >t}i jl>olJši zn i*o«ll>iiisl£<> poi'iil>o.
Siwa|©j goiijo m pSeto
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in t je (Kugellager).
Glavno zastopstvo s FRftN TSCHINKEL
Ljubicama, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
° t - L
mM
\
Hiir^
M
Prešernove uli
Mi
Ice St. li 1 \ L
Ljubljana
»i. '' •	*J2 serja
lajvetja naloga .
čevljem za gospode, dame ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 76fi 52-25
.....
<
J\


O -vi
s:
S/>>.\'. /'.v 'ŠŠži
K
O N
ž
mmB mmm
I-^'l {■/■■■ mmmiai

Neto-ll orK
t,: • 7. sT
najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Sevar©?temškega lioyda"	ix
□ Bremena
m
/jIa
■'U' rt	____ _ _. . .....
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Vfilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, kaiser Wilhelm d. ™» Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 25.8 62-1
Edvard Tinto-ju, v koioubokriu $1.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek lil soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapndne dr/.ave kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyominy, Nevada, Orugon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno cero to: Gahi:-'cn. Odhod na tej progi iz Kremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bgitlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.


Odliko an z veliko zlato kolajno na splošni sporriladui razatavl na Dunaju.
taborno svojo zalogo
Etritih in nekfitah, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 23
T IVrncnr Marije Terezije cesta $L 6.
J. JJtlliadl,	Ljubljana.
WIW
Naročila izvršujejo se točno in po
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnik« in krepke vajence poštenih starišev.
nizki oeni.
Dragotin Puc*
2068 tapetnlk In preprogar i
i i Ljubljani, Šelenburgovi ulici 6,1, nadstr.,
priporočam po nizkih cenah:
modroce na peresih, oto mane ter svoje »Patent^-di-vane, kateri se premenč v posteljo.
ft Prenavljam tudi po jako nizkih cenah Mj \ vse v to stroko spadajoče Izdelke, a
v®
a>

Anton P r e sker
kro]a6 v LJubljani, Sv. Petra ceBta it. 14
Odlikovan c »lato kolaino « Parizu 1904.
Odlikovan t zlato kolajno in križoam v Londonu 1905.
tfuhounlžhe obleke
Iz trpežnega la tolldnega blaga pt nizkih oeaah.
0p8vS izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
DobHltti] uniform avstrijskega arošlri itluoliklli andolkn,
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 24	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
W Zunanja naročila se točno Izvršujejo
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, PrcSnrnovo ulico 1
priporoča
izvrstno marčno pivo
- - v sodčkih in steklenicah. —-—— Najstarejša ivečarska tvrdka, - - Ustan. pred 100 Iti
priporoča velcčaatlti duhoviCIn lit
apepe
vnetna obtln.lvi
zajamčeno pristne čebolno - voščene sveči
i« ccrkev, pogreb, tn procc.ljt,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pltaneo
ko|l •< dobiva v steklenicah, škntljah In ikallh v pol|ubnl velikosti ter poceni. Knpufe te ludl vtak tn. med v panjih, todtklh, kakor tudi *oi«k In .uho .atovje, po kolikor mogoče vliokl ctnl Z. obli. naročil, a. loplo priporoča ta t.(Ot.vl|. ločno la ,	polteno postrtči.
15B0 62-9 liJUBllJANfl, Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hi i«.
c Pri nakupovauJ u
zzz suknenega -
in manufakturnega
== hlaga-
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62—26 Velika zaloga •--•
suknenih ostankov.
HLO
W kupuje iii
po najugodnejših o on ah proti gotovini
parna žaga Deghenghi v Ljubljani,
in sicer:
2260 52-4
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K r2o smrekove , , , , „	» » --64
jelkove , , , ,	, „ » —-57
bukove , , . , ,	„ , - 56
borove , , ......-68
frize hrastove, kvadratni meter.....2'20
franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški a	postavljeno.
Hlode pod mero, ali Skart, eno tretjino maqj.
Priporočam
2151 3
perje in puh
najboljše kakovosti po nizki ceni
ANTON SARC,
zaloga belega ,blaga in izdelovanje perila
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 8
Ugodna prilika
S j Mlin (dobro obstoječa vodna moč) s petimi tečaji, s •» črnimi in 1 belim; nadalje žaga z dvema gartri, se da v najem ali pod zelo ugodnimi pogoji proda radi oružinskih razmer.
Kje, pove upravništvo »Slovenca". 2485 5-3
slovenski optik v Gorici
ulica Vetturini 3,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
| optičnih izdelkov
S in sicer vsake vrste ©ča'a, barometre, to-» plcmerc, zdiavniske toplomere, daljno ff A gledo, vage za vino žganje itd.
Tl^ Sprejema naročila in po-\0 prave ter pošilja na
i:o27
P6T6B 06MIIG
c. kr. dverni Izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in VVernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najUbornejše Izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. ri-sanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Manuliclierjeve sclitfn-auske risanice, kakor tudi Weriugove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 2252 5—5
pariška svetovna razstava 1900: „GRA)4D PRI?(".
Nnjviija odlika! assr Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
• ,»
S® .

Pristno, če /\ in ustanovno
na pod" /orrk let0
platu /lobuA 1860.
TP.a,P,M>




s***



2416 6-2
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov I
Edini kontraftenti: Uesstorft. Keltu A Co., Dunaj, I.
MBBBBMBaMBHM M afnBf^rBTnr/grffftBiMI

Stavbeno, umetno in konslruk* cijsko ključavničarstvo.
HiMčne vidre in sesnlke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slumškova ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dujočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mtrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelo«
voda, železna okna, železne stole itd. Specijaliti-ta valjlčnl zastorl m solnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—59	oporami brez vijakov.
jj Najkrajša in najcenejša IfOŽIljP u HlMliKO
z modernimi , velikimi brzoparniki iz
LjubljanečezAntwerpenvNewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line", 9
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland°, „Vaderland', rZeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesoc vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na Nevv Vork.
Pojasnila dajo \ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko ultoe odslej itev. 26 od južnega kolodvora na levo pred zi.ane gostilno pri »Starem tišlerju".	87
4ii.. 104—76
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vMorce. Stare reči popravim, potlatim itd.
Vallka zaloga dektr. ivcti In klpariklh dal.
Slovita, moderno urejena
ai 820 12-12
tovarna
G.SKRBIC
\ Zagreb, Ilica 40

© M
^ priporoča svoje slovite solidne in ceneno k^
S
žaluzine, lesene
in platnene TOlete, lesene in železne zastore za okna in prodajalne.
Ceniki franko in zastonj
i ©
*
Prodaja na debelo in drobno.
Ulite
tssm mmm
Flrnež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-33 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
-rrmrnnni—mr—w»i » « ij
! ! ! Svoji k svojim ! ! !

Ljubljana, Pred škofijo 12,
odlikovan v Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
se priporiča prečant. dubovžoinl in slav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 8
Priznanja prve vrste na razpolago.