Šolske stvari.
Šolnina.
Vse prejšnje naredbe naučnega ministra Gauča, kazale so, da je poznal mnogo napak in nevarnih ran pri našem šolstvu, in da zna za odpravo tega seči tudi po pravih sredstvih. Vsi domoljubi pozdravljali so z veseljem naredbo zarad pregledanja šolarskih knjižnic; živim potrebam vstregla je naredba zarad sprejemnih izpraševanj za gimnazije in posebno ubožnejši stariši pozdravili so z velikim veseljem naredbo, katera je prepovedala nepotrebno preminjanje šolskih knjig, ker stroški za šolske knjige postali so za stariše uže resnično neznosni.
Toliko bolj iznenadila je najnovejša naredba naučnega ministra, s katero je sklicaje se na §. 9 postave z dne 9. aprila 1870. L, šolnino za obisisavanje državnih srednjih šol (gimnazij in realk) silno povikšal. — Državni, deželni in občinski davki so gotovo visoki in silno visoki izrekoma za šolske namene, posamezne dežele odpravile so šolnino za ljudske šole, temu nasproti pa gre naučni minister in šolnino za državne šole tako silno povikša ter s tem poduk občutljivo podraži.
Stariši so tako uže skoraj izključno le redilci in oziroma plačniki za svoje otroke, samo do 6. leta sme se trditi, da so stariši svojim otrokom to, kar bi jim morali biti za vse življenje. Od 6. do 14. leta prične se uže šolska dolžnost. Za ljudsko šolo pride takoj ali obrtnijska ali srednja šola, ki traja do 20. leta in a^o se mladeneč hoče izobraziti na viših šolah do 24. ali 25. leta.
Med tem pa se je uže z 20. letom pričela vojna dolžnost, po kateri mora 1—3 let vsak sposoben moški biti v orožji, kasneje pa do dopolnjenega 42. leta vsak trenutek pripravljen seči po orožji in zapustiti dom in svoje.
Šolnina po vsem ukazu ministrovem znaša za vsako polletje: Za Dunaj po 25 gold., za druga mesta z več kot 25.000 prebivalci po 20 gold., za vse druge kraje po 15 gold. Stariši imajo tedaj plačevati po 50, 40 ali 30 gold. šolnine na leto za vsakega državno srednjo šolo obiskajočega otroka.
Za revne stariše pridnih učencev sme sicer polovica ali celo vsa šolnina odpustiti, pa tudi ta polaj-šava koristila bo le malokaterim starišem. Ne dvomimo, da.se bodo vsaj kmetijski učenci oprostovali večinoma in da se bode tudi pri onih meščanskih stariših, ki dobivajo kot uradniki gotovo plačo primerno oziralo prav na premoženje, ki se izraža v stalnem dohodku in pa številu družine; vse drugače pa bo to pri večjih posestnikih na kmetih pa pri prostih meščanih, kateri imajo sicer nekaj premoženja v posestvu ali obrtu, pri katerih so pa dohodki večinoma zelo pičli — mnogokrat, komaj toliki, da tak meščan ali kmetovalec prav uborno životari. Mali obrtnik in trgovec, posestnik zadolženih posestev — ima sicer navidezne dohodke — toda neobhodnih stroškov njegov h noče nihče videti, dejansko pa videzno premožnega meščana in posestnika povsod in vselej poiščejo, kjer je treba kaj plačati in dajati, ta vrh tega peša kupčija, obrtnija in kmetovalstvo, prva vsled hude konkurence velikega kapitala in strojev, kmetijstvo pa vsled carinskih zaprtij in po inostranskih pridelkih, tako, da brez skrbi trdimo, da nova šolnina najhujše zadeva primeroma revnega meščana in kmetovalca, gotovo pa one kroge, ki so najbolj obremenjeni stebri med plačevalci državnih, deželnih in občinskih davkov.
212