lilpj.i - s;-.:; ;'..iidcljck, sredo iu pelek. Velja za ce!o !efo 30 Ur, zn pol leta 15 lir, za : r-c5r,-.:- 7 1!r 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsa!. i naroči naj sc tako, da poieče rok naročbe ob konen meseca. — Posi.nczn.i številki 20 st. — Uredništvo in uprava: Trst, Via dclle Ztidecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi;naj se pošljejo na uredništvo. Neirankirana pisma se nc sprejemajo; rokopisi se nc vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolouc 67 mm. i taančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtni*! oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — - ■ as.........x—- ■ - Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Dela*. , ■■■• = Nacijonalisti govore proti.-komunizmu kakor da je sad želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijalno gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati. V TRSTU, sredo 8. decembra 1920. GliRSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI Leto F. - Štev. 8? PRED STRANKINIM KONGRESOM RAZKOL ALI UDRUZENJE (Pi.e l. St.) • (Konec) SJcoro vse socijalistične in socijahio«demo= J sedanjo zmes, ki ustvarja v stranki dve duši kratične stranke, ki so bile združene v Drugi in, ki hoče združiti drugo in tretjo internacij Internacijonaii, so pozabile na. temeljne| jonalo. Smo zato, da d9bi stranka ime komu- nauke miirksiama Internacijonalizem teh flib^ank je postal, zlasti v zadnjih letih, le £ razna formula s katero so premnogokrat pri* rivale svoje socijalno*patrijotične tendence. Mesto revolucijonarne akcije proletarskih mas je zavzel prazni demokratični reformi* zem, ki si je domišljal, da je mogoče izpre* meniti družabni red potom parlamentarne akcije delavskih poslancev in potom malih reform, ki naj bi polagoma in brez vsakega večjega truda odvzele kapitalizmu kos za kosom od njegove moči. Resnični revolucijo* narci in gojitelji miarksizi*ia so imeli premno* gokrat občutek, da je postala druga Interna® cijonala le veliki volilni aparat kojega edina naloga je bila ta, da doseže večino v meščan* skih državnih ustanovah. Meščanska demo* krači j a je prešla v mozek in v kri druge inter* nacijonale. Z demokratičnimi lažnjivimi nauki buržuazije je postal last druge interna* cijonale oni socijalni patrijotizem, Id je v 1. 1914 učil proletarijat, da je njegovo mesto v bojnih vrstah militarizma, da je njegova dolž* post marširati pod komando buržuaznih čast* nikov proti svojim drugorodnim tovarišem jn sotrpinom, da mora moriti in se biti za do* tnovino onega kapitalizma, ki ga je izkoriščal in ga še danes izkorišča. Uspehi soci j alno* p atri j o tičn e taktike strank; ki so bile učlanjene v drugi intemacijonali so nam pač znani in so dokaj žalostni. Branili io kapitalistične ustanove proti revolucijo* namemu gibanju proletarskih mas ne*Ie tam kjer so šU socijalno*patrijotični voditelji so* delovati v vlade skupno z meščanskimi mi* mstri, marveč tudi v onih državah, V katerih »o dobili socijalni demokratje vlade in oblast popolnoma v svoje roke. Leta in leta so učili )ocialni*demokratje, da bodo nastopili pot čnergičnih reform v socijalističnem smislu, iakoj ko dobe večino v parlamentih in vlado r svoje roke. Ko se je to zgodilo, se niso raz* tikovale njihove vlade niti za las od meščan* jkih vlad in mesto boja proti kapitalizmu so rodile v delavskem imenu boj proti proleta* ,-ijatu. Ih zgodHo se je tudi ob tej priliki, da fe bil sluga slabši od gospodarja. Komunisti hočejo iztrebiti to zalego iz pro* Tetarskih vrst. Oni hočejo odvrniti proletari* 'at od lažnjivih naukov meščanskega demo* fcratizma in hočejo ustvariti organizacijo, ki so v gotovem trenotku sposobna, da s silo orevzame oblast v svoje roke, da uvede pro* letarsko diktaturo katere naloga bo, kakor na Ruskem, da udejstvi na razvalinah kapita* (ističnega gospodarstva z ustvarjajočo silo proletarijata, ki vse zmore, komunizem. Da se to zgodi, se mora izčistiti stranke, ki hočejo pristopiti tretji inemacijonali, vseh reformističnih, socijalno*patrijotičnih in soci* jah\o*demokratičnih elementov. Te svoje dolžnosti se zavedajo tako živo, da v slučaju, da se jim ne bi posrečilo izvršiti v svojih do* sedanjih strankah tega izčiščenja, so priprav* Ijeni se od teh elementov ločiti v kolikor vedo predobro, da ni mogoče z njimi nobenega skupnega dela. To delo, delo izčiščenja, pa ni lahko. Vse 6tranke, ki so bile učlanjene v drugi interna* cijonali, so bile več ali manj socijalno*demo* kratične nele po imenu, marveč, in to je po* glavitno, po duhu, ki je v njih vladal. Tudi one stranke, kakor n. pr. italijanska in srbska socijalistična stranka, ki ste bili v drugi inter* nacijonali na skrajni levici, so bile po duhu socna!no*demokratične. Zato ni dovoli, da pošljejo ven iz svoje srede te stranke le ne* katere nevarne socijalno*dcmokratične ele* mente, marveč je potrebno, da izčistijo ves oni socijalno*demokratični duh, ki v takih strankah še nedvomno obstoji. Tretia Inter* naeiienala mora biti čista, res politiška inter* nacijonala in ne sme se zgoditi, da bi bili v niej elementi, ki bi jim bilo mogoče, da na* rede iz nje kakor iz druge internacijonale, izdaiico proletarijata, izdaiico socijalizma. Tudi v naših vrstah vlada sentimentalizem. Treba je samo živeti med proletari j atom pa se kaj kmalu spozna kako zna biti tu proleta* riiat sentimentalen, kako težko mu ie pri srcu kadar je prisiljen govoriti rezko in odkrito in zlasti, kadar je prisiljen, da se loči od oseb s katerimi je delal in živel dolgo vrsto let, Toda višji interesi boja pa njegovo osvobo* ditev morajo prisiliti, da umolkne srce in, da govori razum. Ti interesi zahtevajo danes od n jega, da si ustvari svojo bojno organizacijo preko vseh sentimentalizmov, preko vseh pri* jateliev. Stranka mora biti čista in homogena. Število njenih članov ni vseeno. Ali več nego od kolikosti članov, moramo imeti obzir do kakovosti stranke. Zakaj moč stranke ni v številu članov, marveč v njeni reelni sposob* nosti in v njeni pripravi za delo, za nalogo, ki io hoče izvršiti. Stranka ne sme biti volilni odbor, ki bo aledal le na to, da pridobi pri volitvah le kolikor mogoče največ glasov. .Ako ne verjamemo v meščanski demokrati* zem, ako ne verjamemo, da je mogoče udej* stviti komunizem potom demokratičnih usta« nov sedanjih držav, tedaj nam mora biti šte* vilo naših poslancev le postranska stvar. Va* žno je, da razširimo svoje nauke strogo in brez vsakega vodilnega oportunizma. In je zlasti važno usnosobiti nroletariiat v teh nau* kih na način, da se ne bo pustil več izdati v slučaju, da bi njegovi voditelji hoteli to sto* riti. Iz vseh teh razlogov ne moremo spreieti načel in taktike sodrugov, ki so se zbrali v Reggio Emilia, ker so ona načela socialno* demokratična in ker hočemo, da morajo oni sodrugi ven iz stranke. Ne moremo se stri* njafi niti s predlogi frakcije socialističnih komunistov, ker hočejo oni ohraniti v stranki nistične stranke ne le formelno, marveč ho* čemo, da bo to ime tudi dejansko označalo stranko, ki mora biti v vseh ozirih komuni* stična po taktiki in načelih. Zato se strinjamo popolnoma, kakor so naši čitatelji že gotovo spoznali, s frakcijo čistih komunistov, ki so pred kratkim orovali v Imoli. Nekaj sod: ov v Imoli, med katerimi je tudi poslancc Graziadei, delajo na to, da bi združili vse komuniste v eno samo frakcijo. One, ki hočejo le deloma in one, ki hočejo po* polnoma očistiti stranko. Nimamo nič proti temu. Le to si želimo, da bi se na kongresu v Firenci pojmi izčistili in da bi spoznali vsi sodrugi, da ni mogoče več skupnega bivanja socijalnih*demokratov s komunisti. Raje se ločimo prijateljski in poj demo vsak svojo Eot, ki nam je sojena. Bolj bomo koristili pro* :tarijatu tako kakor pa s tem, da imamo oboji eno in isto izkaznico, ki danes ne more biti več znak skupnosti. Trenotek je važen in usodepoln, -k takih trenotkih je na mestu od* kritosrčnost in pogum. Bodimo odkritosrčni in pogumni, ne zabimo, da nas je Druga Inter* nacijonala izdala in da moramo ustvariti v Tretji Intemacijonali pogoje, po katerih bo vsako izdajstvo onemogočeno. Zato mora biti ta naša nova intemacijonala čista in ko* munistična. pogodbo, kajti v nasprotnem slučaju bi bila Krasinova misija v Londonu brezpredmetna. AMERIŠKA TRGOVINA Z RUSIJO. WASHINGTON, 6. Wanderlip, ki se je povrnil iz Rusije, je izjavil zastopnikom ti* ska, da je šel v Rusijo iz lastnega nagiba in da ni vplival novi predsednik \Varren Har* ding nič na njegov sklep, da pojde v Rusijo VVanderlip je rekel tudi, da je ruska vlada podpisala pogodbo, s katero se obvezuje, da kupi v Ameriki blaga za tri milijone dolar* jev na leto, katero blago bo plačala v surovi* nah, in posebno s srebrom, platinom, kožuho* vino itd. WanderHp je še izjavil, da se v krat* GRŠKI PLEBISCIT ZA POVRATEK KRA* LJA KONSTANTINA. ATENE, 6. Danes zjutraj okolu druge ure so prišli prvi izidi ljudskega glasovanja v Afe>-nah in v Pireju. Volilo je 45.000 volilcev, t. j. 2 tretjini upravičencev in samo 500 volilcev je volilo proti Konstantinu. Venizelisti so sklenili, da se ne udeležijo volitev. Iz liste vo* lilcev pa izhaja, da so nekateri glasovali v prilog povratku kralja Konstantina. KOMUNISTIČNA PROPAGANDA NA OGRSKEM. BUDIMPEŠTA, 6. Policija je odkrila, daje bilo mnogo komunističnih manifestov, uvože* kem zboljšajo tudi prometna sredstva med nih na Ogrsko, zakritih v zavoje krščansko* Ameriko in Rusijp. Ameriškim ladjam bo socijalnega lista »Reichspost« z Dunaja. Poli* Prvi kmečki sovjet v Italiji PRAVISDOMINI, 6. Ker jim niso gospo* darji po volj no odgovorili na stavljene za* hteve, so poljedelski delavci odbiU vsako razmerje z delodajalci, dokler se slednji ne uklonejo. — Na včerajšnjem svojem zboro* vanju so delavci*koloni in najemniki glaso* vali za dnevni red, v katerem obsojajo sra* motno in fevdalsko zadržanje lastnikov zem* tfe — samo po besedi in sklenejo, da se za* upa glavno upravo kolonij kmečkemu svetu (sovjetu), izvoljenemu od poljedelskih de* lavcev te občine, ki bo prevzel tudi frakcije agitacijskega odbora, VOLITVE V JULIJSKI BENEČIJI SE VR* ŠIJO V MARCU. RIM, 7. Včeraj se je senator Salata pogo* varjal z GioKttijem o predstoječi aneksiji Julijske Benečije. Uradni krogi zatrjujejo, da se prelože politične volitve v Tridentinski Benečiji, ki so bile določene za mesec de* cember in januar na mesec marec. Potemta* kem se bodo volitve v zasedenih pokrajinah, na Tridentinskem in v Julijski Benečiji vr* šile prvih dni meseca marca. ITALIJANSKI TORPEDNI LOVEC ZBE* ŽAL K D ANNUNZUU. RIM, 7. Včeraj je zbežal torpedni lovec »Bronzetti« v Reko. Dogodek se je izvršil takole: Torpedni lovec je pripadal pomor* skim enotam, ki opravljajo blokado v vo* dovju otoka Čreza. Njegovo moštvo, SiciU* janci in Kalabreži naj mlajših letnikov, se je dalo kaj kmalu pridobiti za D’Annunzijevo stvar, medtem ko so častniki ostali zvesti vladnim poveljem. Ko so včeraj zjutraj čast* niki sedeli pri zajtrku, jih skupina pomor* ščakov nepričakovano napade in zveže. Po* veljstvo nad ladjo je prevzel najstarejši pod* častnik, ki je dal povelje, da odplove ladja v Reko. D’Annunzijevi legijonarji so sprejeli mornarje ubežnike z naj večjim navdušenjem. Na ladjo je prišel poslanec Borrese in je sku* šal pridobiti tudi častnike za reško stvar. Toda slf,'inji se niso pustili pregovoriti in so zahtevali, da se jih osvobodi oklepov in da se jim vrne ladjo. Moštvo je sicer odvezalo svoje častnike, a jih tudi prisililo, da ostanejo na-ladjinem krovu. Kmalu za tem je prišel tudi D’Annunzio na lice mesta. S svojimi prostovoljci je po* kleknil pred mornarji novodošle ladje in go* voril pozdravni govor, ki je končal ob sploš* nih klicih »smrt Millu«, »pojdimo v Split« in »pojdimo v Rim«. :Nato je D’Annunzio stopil na ladjo, da pridobi oficirje; vsa njegova prigovarjanja so ostala brezuspešna, kajti slednji so zahte* vali, da se jih osvobodi. JUNAŠTVO D’AN NUN ZIJE VIH LEGI* JONARJEV. ZAGREB, 5. Zagrebški »Hrvat« je prejel iz Bakra sledeče: Veliko nezadovoljnost med Jugoslovanskim prebivalstvom Sušaka in o* ;olice povzročajo D’Annunzijevi arditi, ki uničujejo železniško progo Sušak — prista* nišče Baroš, ki pripada Jugoslaviji. Do sedaj so arditi uničili del železniške proge, katera spaja sv. Kozmo s Sušakom, in odnesli iz pri* r, X- rt M < o X A W A n i« m* J - _ ^ . I . X T * mogoče prevažati rusko blago iz azijskih pri* stanišč ob Tihem oceanu v pristanišča na za* padni obali Zedinjenih držav. RUSKE ČETE ZASEDLE OD POLJAKOV ZAPUŠČENO VAS. DUNAJ, 6. (L. W.) Iz Moskve brzojavlja* jo: V odseku Husijatin smo zasedli vas Ku* nin, katero so Poljaki zapustili; na vseh dm gih frontah mir in zastoj bojev. BOLJŠEVIKI NAPREDUJEJO V VOLI« NIJL DUNAJ, 6. (L. W.) Neka radij ob rzo javka iz Moskve sporoča: Na zapadni fronti, 12 verst južnovzhodno od Drise smo dosegli novo primerno črto. 20 verst severozapadno in 25 verst južnovzhodno od Sluzka, brezpo* membni boji z ostanki Balahovičeve armade. KONFLIKT Z JAPONSKO. VLADIVOSTOK, 4. (S.) Zdi se, da je boljševiško*j aponska kriza zelo blizu. Japonci so odločni, da preprečijo zmanjšanje cesar* stva, zakona in reda. V okraju Prijamur so dale oblasti v Čiti svojim podrejenim povelje, da si prilastijo železnico. Avstrijski kovinarji zasedejo tovarne DUNAJ, 6. (L. W.) 100.000 kovinarjev za hteva minimalno mezdo 1500 K tedensko. -Industrijalei ponujajo komaj 900 kron in različnimi pretvezami grozijo, da zaprejo to varne n zlasti one avtomobilov, kakor »Fiat« v Floridsdorfu in še druge. 9000 delavcev je bilo že odpušenih. Domes, tajnik kovinarske zveze pravi, da industrijalci očividno name* rujejo splošni izpor; radi tega grozijo obupni delavci z napadom na tovarne, da jih zavza* mejo v posest, kakor se je to napravilo v Ita liji. Popoldne so demonstrirajoči kovinarji me tali kamenje proti avtomobilu, v katerem sta sedela francoski general Hallier in njegova soproga. Ta je bila od kristalnih drobcev ranjena pod očesom. — Vlada je takoj izra* zila svoje obžalovanje radi tega incidenta. STAVKA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V NEMŠKI AVSTRIJI. DUNAJ, 6. (L: W.) Stavka nekaterih kate gori j državnih ui^adnikov se je začela. Mnogo uradov je zaprtih. Carinski uradniki se ome* jujejona carinsko odpravljanje živežnih pred metov. Tudi med policijskimi stražniki in med žandarji se razvija živahno gibanje. Go* vori se, da je verjetna stavka 60.000 uradni kov, ki naj bi se začela jutri. Krščansko^ socij-alna vlada kaže veliko brezbrižnost, obenem nagovarja uradnike, da se vrnejo na delo. cija išče najskrbnejše storilce in sokrivce tega duhovitega bojnega čina. SLOVAŠKA DOBI AVTONOMIJO. PRAGA, 5. Slovaški časopisi javljajo, da je minister Beneš poveril poslancu Klinki na* logo, da izdela načrt avtonomije za Slovaško. Zakuj morajo kmetje biti komunisti? Položaj o fpanljl MADRID, 6. Pogreb poslanca Leyreta v Barceloni je bil veličasten. Sindikalisti so jio skusili, da inscenirajo politično manifestacijo Policija se je uprla in prišlo je do različnih prask. Splošna stavka se nadaljuje. Tkalsk: delavci iz celega kraljestva so zapustili delo. Spopadi med policijo in sindikalisti postajajo zmeraj bolj pogosti; mnogo je ranjenih. V Siviliji je eksplodirala bomba pred hišo ladjedelničarja Ibarro. Trije vojaki, ki so šli tam mimo so ranjeni; eden je pozneje umr' v bolnici. VOLITVE V ŠPANIJI. MADRID, 5. Nemiri in stavke se nadalju* jejo. Včeraj popoldne je prišlo do krvavih pouličnih spopadov, pri katerih so obležali mrtvi 3 sindikalisti in 2 orožnika. Vsled od* ločnega nastopa in agitacije socijalistov, je kralj podpisal naredbo, na podlagi katere se vpostavi zborovalno pravico v volilne svr* he. Ustavodajne volitve se vršijo 19. t. m. So* cijalisti so najprej sklenili, da se zdržijo vo* litev, a nato so se odločili, da postavijo svoje kandidate v industrijskih središčih in na de* želi. Pričakujejo sijajne zmage. KRITIČJNI POLOŽAJ NA PIRENEJSKEM POLUTOKU. MADRID, 5. Položaj v Barceloni je jako napet. Gubemerjevo obnašanje povzroča med delavskim razredom največji odpor. Povsod primanjkuje kruha in vsakdanjih po* trebščin. Industrija in trgovina po.ivate. Pri* staniška dela in prevozi so ukinjeni. Po mestu stanišča Baroš vsa modema dvigala. V nave*’iJ ‘ „ . denem pristanišču so uničili tudi nekatlre! ?°Cm ^ J i, •», odd,elkl nr.m;»,IJLJ<_ ______, .. r; i m pogostoma pride do krvavih spopadov. u^npmiria ttiHi .».J a_j{?^ . ’ Oblast vlači številne socijaliste v zapore. E* P-to-i se nudijo po m pokraimi. V železniško Šivilji, Saragosi, Pamploni, v Oviedu, Valen* z minami predor, ki spaja reško progo z ono pristanišča Baroš. „Nlr no vseh frontah" LONDON, 6. (S.) Radijobrzojavka iz Mo* skve podaja vojaško sporočilo, ki naznanja mir na vseh frontah. ČIČERIN PROTI ANGLIJI. PARIZ, 6. Angleško zunanje ministrstvo je prejelo dne 1. decembra od Čičerina brez* žično brzojavko, v kateri se sovjetska vlada hudo pritožuje proti zavlačevanju sklenitve trgovinske pogodbe s strani Anglije. Sovjet* ska vlada se pritožuje tudi proti pretiranim zahtevam, ki jih je sestavila Anglija, n. pr. ci, Turbi in v celi Katalaniji primanjkuje kruha in mesa. Ministrstvo v Madridu zbo* ruje neprenehoma, ne da bi ukrenilo kaj po* štenega in nujno potrebnega. Omejuje se na naredbe, da se povsod brezobzirno potlačijo vsakoršni nemiri. — Zastonniki delavskih organizacij so sklenili za celo Španijo splošno stavko, ki začne jutri in bo trajala do nedo* ločenega dne. Tudi poročila iz Portugalske javljajo o enakih tamkajšnih nemirih. ANTANTNE GROŽNJE PROTI GRČIJI. PARIZ, 6. Agencija Havas poroča iz Lon* dona, da bo antanta odtegnila vsakoršno po* - , . , - **: -*-,Htično in financijelno podporo Grčiji, ako glede odobritve osobja ruske delegacije in o pride kralj Konštantin na grški prestol in riiski poJitiKi. Nazadnje Vprašuje čičerin v ako zavzame grška Vlada sovražno stališče ostrem tonu, ali zen zaključiti trgovinsko. napram zaveznikom. Kako naj pride kmet med komuniste! — se vprašajo bankirji in bogati trgovci in se zvito smejejo. Komunisti hočejo oropati kmečko imetje, da mu vzamejo pridelke, da mu vzamejo ženo v komuno — tako našteva* jo laži ti bogati gospodje. Ni čudno, da jih vedno predejo in se vsaki dan izmišljajo nove laži, kajti grabi jih jeza pri sami misli, da se bodo kmetje maščevali in spregledali. Oni se zvijajo v smrtnem strahu, ko pomislijo na zveza kmetov in delavcev. To pa zato, ker vedo, da jim bo odzvonilo onega dne, ko si bosta podala kmet in delavec svoje žuljave in delavne roke. Tega dne bo odklenkalo vsem bogatašem in oblastnikom, ki držijo kmeta in delavca v sužnosti. Zato se jim pa tudi tako mudi, da goljufa* jo kmete in jim govoričijo, da kmetje ne mo* rejo biti komunisti; toda ravno zato, ker to kmetom pripovedujejo in jih od komunistov odvračajo kmetovi sovražniki (trgovci, ban* kirji, bogataši, duhovščina in vsi drugi dana šnji oblastniki) vedo kmetje dobro, da mo rajo ravno nasprotno nastopati, kakor jim ti ljudje svetujejo. Sovražnik ne more dajati dobrih svetov, sicer ne bi bil sovražnik. So* vražniki in krvosesi kmetov pa so vsi tisti, ki imajo danes v svojih rokah oblast, trgovi no in vsa bogastbva te dežele. Zato kmetje vedo, da ti nasveti buržuazijskih volkov ne morejo biti odkritosrčni. Zato tudi dobro vedo, da kmetom danes ne preostaja nič dru* gega, kakor da tudi oni postanejo komunisti. Ali pa kmetje v resnici morajo'biti komu* nisti? Morajo. —« To pa iz sledečih vzrokov: Kmetje so dosedaj bili že vse preveč golju* fani zato, ker te stranke sploh ne morejo de* lati v korist kmetov. To so stranke bogatašev, ki nič ne delajo, ali pa živijo od odiranja, ki ga izvršujejo nad kmeti s tem, da od njega poceni kupujeio in drago naprej prodajajo kmetove pridelke. To so stranke fabrikan* tov, katerim delavci poceni izdelujejo izdel* ke, oni pa te izdelke zelo drago prodajajo. Grabijo milijone in praznijo kmečke žepe. To so stranke veleposestnikov in grofov, ki imajo v svojih rokah ogromne množine zem* lje, ne delajo pa sami nič, kmetje pa jim to ^zemljo obdelujejo in ničesar nimajo. To so končno stranke današnjih gospodarjev, ki i* majo vse oblasti v rokah, kmete, delavce in revne ljudi pa tlačijo v suženski jarem. Kako bi torej mogle take stranke delati v korist kmeta, ki dela, živi od svojega pota, nikogar ne ropa in služi kot podanik, suženj in kot živina današnjim oblastnikom in go* spodariem? Za kmečko delavno ljudstvo ra* vno tako, kakor tudi za mestne delavce ni re* šitve v bogataških strankah. Za njih lahko dela samo njihova stranka delavcev in siro* mašnih kmetov. Za kmete in delavce lahko dela samo stranka združenih delavcev in kmetov. Taka stranka je komunistična stran* ka. To je prvi vzrok, zakaj morajo kmetje biti komunisti. Dingi razlog je tale. Kmetje so dali neštete žrtve v tej vojski. Kmetje so popadali, izkr* vaveli in gledali peklenske muke. Kmetov je ranienih, pohabljenih, padlih, mrtvih in pro* padlih taka množica, da si večje misliti ne moremo. Toda te muke, te strahote so kme* tje pretrpeli za tuje koristi in račune, žrtvo* vaK so jih za koristi kapitalistov, grofov in oblastnikov. Zaradi koristi teh se je pričela vojska. Ne da bi bili vprašali kmete in de* lavce. so ti proglasili vojno. Dočim so kmetje in delavci umirali in trpeli, ta razred oblast* nikov je delal liferacije, trgoval, užival, ro* oa! in trpinčil milijone. Ko se je vojska ne* hala, so na kmetova in delavčeva ramena na* ložili vojne dolgove, draginjo in siromaštvo, toda oni, ki so med vojsko bogateli, nadalje zapovedujejo nad to zemljo, kupičijo nove milijone in pripravljajo nove vojske. Da bi jih kaznovali za vse te zločine, da bi zabranili, da bi ne delali novih zločinov, da bi vrgli s pleč milijarde vojnega dolga in o* nemogočih nove vojske, ki se pripravljajo — se morajo kmetje čim preje združiti z de* lavci v svojo lastno stranko proti tem oblast* nikom in njihovim strankam. In ker je samo komunistična stranka naša delavska in kmeč* ka^ stranka, ker samo komunisti hočejo so* diti oblastnika za zločine, da odpovedo voj* ne dolgove, da prenehajo z vojskami, tako in zaradi tega morajo danes kmetje biti komu* nisti. Tretji razlog je ta, ker morejo samo komu* nisti osvoboditi kmete od trgovcev in kapi* talistov. Vse kar kmet danes naredi in s svo* je njive zbere, oropajo trgovci in kapitalisti. Oropajo najprej s tem, da mu predrago pro* dajajo sredstva in priprave za obdelavo. Ro* pajo ga s tem, da kupujejo žito in mrvo in vse pridelke poceni, potem pa predrago pro* dajajo delavcem in siromakom po mestih. Ropajo ga nadalje, ker imaiio izvoz v svo* jih rokah in prislužijo z izvozom miljarde. Ropajo ga nadalje, ker imajo v svojih rokah uvoz in vse blago iz inozemstva kupijo po ceni in potem kmetom drago prodajajo. To so pijavke, ki neprenehoma izsesavajo kmeta. Vse njihove stranke so stranke pro* nta. In kadar se prepirajo te, se grizejo le za plen in oblast. Te stranke torej ne morejo kmeta osvoboditi te strašne nesreče. Zaradi tega tudi ne govorijo o zrušenju kapitalizma m trgovine. Samo komunistična stranka de* lavnega m oropanega naroda hoče in ima in* teres, da vrze kapitalizem. Zato morajo kme* tje biti komunisti. Nazadnje morajo kmetje biti komunisti tudi zato, da bi se osvobodili od jarma boga* taške države. Današnja država ni kmečka in delavska, temveč bogataška, kapitalistična. V taki državi kmetjfc nimajo nobene oblasti, četudi z delavci tvorijo ogromno večino na* roda. Tudi ne postavljajo zakonov in tudi niso ne upravna in ne sodna oblast. Nimajo ne vojaške ne policijske oblasti. Nasprotno podložni sužnji so vsem tem oblastem; vse te oblasti jih obračajo, kakor hočejo, kjer hočejo in kadar hočejo, in kmetje v tej dr* žavi imajo pravico samo, pokoriti se, plače* vati davke, dajati živino in vprego za voj a* ške rekvizicije, iti v vojno, umirati in služiti kot sužnji. In ta državna oblast je danes v rokah boga* tašev, trgovcev, kapitalistov. Če se hočejo kmetje osvoboditi pritiska kapitalizma, se morajo osvoboditi bogataške države in de* lavci morajo postaviti svojo delavsko in kmečko državo. Osnovati morajo državo, v kateri so vse oblasti v rokah delavskih in kmečkih svetov. In ker so samo komunisti tisti, ki vsajajo proti današnji državi bogatašev na celem sve* tu in ki vodijo boj za zmago države delavne* ga ljudstva, zato morajo kmetje tudi iz tega vzroka biti komunisti. »R. N.« IZ SOVJptpkf RUSIJE (»ROST A—WIEN «). KULTURNO DELO. V številnih pokrajinah se objavlja časopisne vesti Ijutf-meri. stvu potom kinematografa, ker primanjkuje papir v veliki Med delavci mesta Baku in sovjetske republike Azer-bejdžan se je začelo uspešno gibanje proti anaJfabetstvu. Povsod so upeljani večerni kurzi, kjer se delavci z največjim navdušenjem uče pisanja in čitanja. »Izvestja« pišejo, da je smolenska gubernija začela brezobziren boj proti analfabetstvu. Vsi oni, ki ne pose-čajo neupravičeno večerno šolo za analfabete, zgubijo pravdo do živilske izkaznice. Z začetkom 1921 ne sme nihče sprejeti delavcev, ki ne dokažejo, da znajo Citati in pisati. PREHRANA. V svrho kontrole državnih ljudskih kuhinj strani širših mas «e vtpelje posebne nadzorovalne komisije, da dobijo priliko nadzorovanja nad živili, ki se jih uporablja v ljudskih kuhinjah, kjer dobi občinstvo brezplačno hrano. Politični vestnik Konečno {e general Wrangel izpolnil veličastno misel carske Rusije. Najiprej je »svečano« vstopil v Carigrad, a zatem je na čelu svojih tolovajev vkorakal tudi v Belgrad. Buržuazija se raduje, Wrangel je rešil situacijof Ojačena je rezerva vladnih glasilcevl... 2000 Jugoslovanov v Vladivostoka živi od milosti Japoncev. Alfred Davis, tajnik ameriškega repatrijacijskega odbora, ki je prišel iz Vladivostoka, je dejal, da je tam še dvatisoč Jugoslovanov, bivših vojnih ujetnikov, k 't čakajo na parnike, da jih odpeljejo v domovino. Francija,-ki je obljubila ladje, ni poslala nič. Jugoslovani žive od miloščine Japoncev. Davis je tudi rekel, da je v Sibiriji morda še 100.000 vojnih ujetnikov raznih narodnosti. Natančno število ni znano. Papež tolaži pregnane kralje in cesarje. Pregnani kralji in cesarji sc kaj radi obračajo do rimskega papeža, da jih potolaži, ter da blagoslovi n}ih upanje na boljšo bodočnost. Zadnje čase je papež sprejel v avdijenci vso družino bivšega grškega kralja Konštantina, in sicer princa Andreja, princezinjo Alico, rusko veliko kneginjo Julijo, princezinji Mino in Ksenijo in bogzna še kake prince in princezinje. Ameriški farmarji ponujajo Rusiji bombaž Chicaška BProsveta“ z dne 6 novembra piše: Državni department,. ki redno vsaka dva tedna napove smrt Sovjetski Rusiji, je te dni objavil novo „vizijo“, ki pokazuje konec sovjetskega režima. Ta ?vizija“ se pa fundamentaino razlikuje od prejšnjih: v glavah washingtonskih .prerokov", se je moralo nekaj zabliskati, kajti po njihovem najnovejšem „prerokovanju" ne bo vrag vzel boljševikov s pomočjo topov in strojnic, pač pa bodo enostavno „izcureli“ kakor izcuri vino iz navrtanega soda. Kako in kam bodo „iz-cureli\ to je kajpada skrbno zavarovana tajnost državnega departmenta. Modra izjava se glasi: „Državni department je prejel informacije iz vseh evropskih, sekciji, da pride konec boljševiš-kega režima v Rusiji prihodnjo zimo. Informativni viri se pa strinjajo v mnenju, da definitivnega poloma še ne bo, pač pa bo boljševizem počasi izcurel in proces razpada sovjetov se izvrši siopnjevalno prej kot naglo". — List .Oklahoma Leader“ je objavil pismo organizacije pridelovalcev bombaža, ki je naslovljeno Martensu, poslaniku sovjetske Rusije. Majtens se je obrnil na nasadnike, da li jim je mogoče poslati kaj bombaža v Rusijo. Odgovor se glasi med drugim:' »Kmetje, ki pridelujejo bombaž v tem delu Združenih držav, so prišli v položaj, ko jim grozi uničenje njihove eksistence.. Cena bombažu je padla pod dvajset centov funt, medtem ko nas stane produkeija bombaža dvajset do štirideset centov funt. Farmarji, ki so odločno nastopili proti tej krivici, se zavedajo, da je vzrok tega iskati v splošnem omejevanju svetovne trgovine. Ako bi bil že mir med narodi in če bi bilo dovoljeno svobodno trgovsko občevanje, ne bi bilo takih razmer. Radi bi vedeli, da li je vlada ruske sovjetske republike priprayljena kupiti ameriški bombaž. Ako je, takoj nas obvestite koliko ^ bombaža Rusija more kupiti. Farmarji na jugu Združenih držav so pripravljeni prodati sovjetski Rusiji 760.000 svežnjev bombaža letošnjega pridelka". IZ STBJIMŽCE Strankino zborovanje Sodruge člane tržaške Socijalistične sekcije vabimo, da se polnoštevilno udeleže stranki* ne£a zborovanja, ki se nadaljuje danes zvečer točno ob 20. uri v veliki dvorani Delavskega doma. Dnevni red je: Nadaljevanje diskusije o tezah in o pogojih III. Internacijonale. Go? vorili bodo govorniki posameznih struj v stranki. Po končanem razpravljanju (danes ali jutri) pride do izvolitve delegatov na bos doči strankin kongres v Florenci., ■ tali kr. karabinirje, da so nam prepovedali prostor naših inštitucij pri sodr. Nemecu Jožefu. Nel hujskači od kar nimamo prani o ra, se naše delavstvo bolj kompaktno združuje k našim političnim organizacijam ker vidi in čuti da le potom močne organizacije si bo pridobilo pravice in svobodo. Tebi delavstvo pa ti kličemo: Stoj na •trani in čakaj dneva svojega odrešenja! TRNOVO PRI GORICL Šola aa mora oprostiti verskih predsodkov. Po dolgih petih latih se je končno zopet začel redni šolski pouk na naši enorazredni Soli Bil je pač skrajni čas. Nevednost je najsiabii delež človeka v življenju. Da je mladina v takih brezšohkih razmerah nevedna, je naravno, in težko nalogo ima učitelj, zlasti pri bolj odraslih otrokih. To gotovo 6oti tudi naš gospod učitelj Peršič. Raditega je pričel ‘s predavanji za stariše šoloobveznih otrok. Predavati namerava o vzgoji vsako nedeljo v šolskih prostorih. 28. pr. m. se je vršil prvo tako predavanje. Načeloma ne more bUi nobeden nasproten tej ideji Nasprotno, ta je v interesu vzgoje, da deluje učitelj-vzgo-jitelj v sporazumu z interesiranimi stariši. Najboljši šolniki priporočajo to metodo. Ali, kakor je ideja pametna, tako je stvar, po prvem predavanju sodeč, zgrešena. Če smemo pričakovati, da se bodo predavanja vršila v takem duhu, potem je naša sodba že izrečena. Gospod predavatelj zastopa stališče, katero zastopajo vsi modernejši pedagogi, da je namreč potrebno za vs-pešno vzgojo otrok, da delujeta dom in šola roka v roki ter roti stariše, naj vzbujajo v svojih otrokih ljubezen do šole. To je popolnoma pravilno. Ni pa pravilno, da zvrača vso krivdo na stariše, ako otrok nima do iole onega veselja, ki bi ga z ozirom na njeno važnost moral imeti V prvi vrsti bi moral otrok dobiti v šoli zavest o nje koristnosti. Če pogledamo Ijadakotolski zakon in učila, uvidimo takoj, da otrok v teh mejah ne more dobiti pravega nimanja za šolo. In tudi stariši ki to obiskovali enako PO SVETU Dekani L 25. Tuja valuta no tržaShem trsu Trst, 7. decembra 1920 Neprepečatene krone . bodo ti parniki plovili i avstr jskj-nemške krone češko-slovaške krone dinarji..................... ieji . •.................... marke....................... dolarj 8-6-33-78--3950 39* 28- francoski fran>i . . • . . . . 166-------- 166-50 švicarski franki................... 430------------- 436*— anple ki funti’ paoirnati . . . . 97--------- 97-50 angleški funti, zlati..............114---------------115’— 6 50 — 5-50 — 32---------- 77---------- 39---------- 38-50 — 27-80 — Delavski pregled Minskim tielrotem! Kakor srno že objavili v .Delu", je Zveza stavb, delavcev v Italiji ugodila naši želji stem, da članom Zveze slovenske in hrvaške narodnosti da vsak mesec eno številko „De!a* brezplačno. Uredništvo *De!a“ d& na razpolago Zvezi eno stran lista tiste številke, katero se bo našim članom razdeliio. V tej številki se bo objavljalo vse vesti in objave naše Zveze — kakor tudi vse vesti o gibanju stavbinskih delavcev, bodisi na strokovnem, kakor na zadružnem polju. Ta Številka „Dela“ bo glasilo stavbinskih delavcev v Julijski Benečiji. Prva številka »Dela* za stavbinske delavce bo izšla v petek 17. t. m. in se bo poslala vsem podružnicam stavbinskih delavcev, ki imajo člane slovenske in hrvaške narodnosti. Dolžnost vseh teh podružnic je, da nam takoj sporoče, koliko iztisov lista potrebujejo za svoje člane — kakor tudi, da nam vedno poročajo o vseh važnih dogodkih v svojih krajih, ki se tičejo stavbinskih delavcev. Podružnice morajo skrbeti, da bodo vsi naročeni izstisi takoj razdeljeni med člane, da ne bodo listi ostajali po podružnicah. Nočemo, da bi bili člani brez lista, — kakor tudi nočemo, da bi listi ostali nečitani. Vse podružnice morajo sporočiti število iztisov, ki ga potrebujejo, najkasneje do 15. t. ra. Vsa naročila, kakor tndi vsi dopisi, ki se tičeio stavbinske številke .Dela**, je poslati na s. Jos;pa Petejana, Trst, Corso Garibaldi 31, I. Sodrugi zanimajte se za to svoje glasilo, dopisujte in skrbite, da ga bodo vsi člani čitali in širili. hm Stavbinskih d!iaw3Y t Miji, feZAi tajoifln t Trshi. šolo, ne morejo vcepiti otrokom tiste zavesti koristno-posojllo I sti šole, ker ta šola ne pride preko čitanja. pisanja in ra' Pri upravi so podpisali ta-hS&o po- 23- solilo: Kulturno društvo ,L|UdsU Oder- pri Sv. Ijea. Sola bi —ni« zidati o—t od innitn do umMtoj-Jak bu-Trst 2 deleža L 50; sodr. Vinko Fortuna, nosti. A ravno tega naša šola ne napravi Človek pada takorekoč >nag« v vrtinec življenja, ki ga nosi semintje, kakor veter suho listje. Izhod je samo eden: prememba šolskega sistema. Tu, gospodje, iščite vzroka apatiji starišev in otrok do šole. Za današnje čase neprimerno je tndi to, da iiče gospod predavatelj v veri zdravila za v jako zla Neprimerno tembolj, ker se ne da dokazati, da se šola in vera izpo-polnujeta in podpirata. Nasprotno, vključujeta se. Če želite dokazov, jih dobite, kolikor hočete. S tem, da pravi: »kdor hodi v cerkev, je že dober, njemu ne govori pridigar na prižnici, marveč govori onim, Id stoje zunaj, ker le oni so slabi . . .« zapušča g. predavatelj svoje polje in se podaja na duhovnikovo, še bolj smešno je, ko gosp. predavatelj pravi stariiem: «Učite otroke moliti, da ne bodo preklinjali« Takih naivnih starovečkib nazorov menda ne bomo premlevali Otrok vendar ne kolne zato ker ne zna moliti Učite otroke dostojnosti, učite resnico, učite logike, vzgajajte **»»*»}» in oni Vas bodo ljubili in spoštovali m ljubili in cenili bodo tudi šolo. Vzgajajte nam značaje in mi Vas bomo spoštovali in cenili kot dobre kulturne delavce, brez osšra na Vaše prepričanje in brez ozira na Vaše pripričanje in brez ozira na Vašo soetjalno stopnjo. A. Gradca. AJDOVŠČINA. Naši karabinci so postali tako prepotentni, da ne moremo več mirno prenašati njihovih odijoznih šikan. — Vse kar je prav, toda to, kar uganja sedaj naš »mare*-ciallo«, bi se lahko dogajalo samo še kje v Afriki. — V nedeljo, dne 28. novembra je imel {»4 nas javen shod sodrug Regent. — Ta sfcod je bfl pravilno in pravočasno naznanjen, toda neglede na to, se je par -dni po shodu oglasil g. marešalo pri gostilničarju, kjer se je shod vrti!, ter ga začel strogo eksaminirati, kak skod se je vršil. — Rekel je, da je bil prijavljen strokovni shod, govorilo pa da se jc na tem shodu o politiki. Naroči! je gostilničarju, da ne sme nikoli več dovoliti, da bi se v njegovi gostilni govorilo o politiki, da mera vsakemu gostu prepovedati politizirati, ter mu zagrozil, da, ako bo izvedel, da ae v nji govi gostilni politizira, da jo bo takoj zapri. Gostilničar je seveda sedaj v velikih skrbeh, da bi mu se res kaj ta kega ne pripetilo. — G. marešalo je tudi poizvedoval, kdo je na shodu govoril in kaj se je govorilo. — Seveda pri nas vsak otrok ve, da je bil g. marešalu vstop na naS shod ravnotako svoboden, kakor vsakemu drugemu, da bi bil torej lahko prišel poslušati naše govornike in zat«> bi dobival tndi primerne odgovore. — Ako nas misli g. marešalo z grožnjami cstrašhi, se. pač temeljito moti Ajdovščina je vsa rdeča, če pa jc to komu prav aK ne! MATENJA VAS. V petek, 1 t m. smo imeli v Matenji vasi zadruiniški shod. — Na shodu je poročal ing. Dragotin Gustinčič o potrebi ustanovitve KmeČko-Delavske.gospodarske zadruge. — Razlagal je novo gospodarsko situacijo našega kmečkega zadružništva, ki je nastala vsled odcepitve bi Jih krajev od ostale Kranjske, ter pozival ljudi, nu novo gospodarsko delo. — Kmet ne sme obupati in čakati, da mu bodo drugi pomagali, ampak si mora pomagati sam, kakor si pomaga sam tudi delavec. — Potrebno ja zlasti, da se kmet in 4e»avec v gospodarskih organizacijah združita, ker sarr.o tako bosta izključila trgovce in mešetarje ki so glavni izkoriščevalci enega kakor drugega, iz procesa izmenjavanja blaga med tema dvema stanovoma. — Izvolil se je pripravljalni odbor, ki si je stavil nalogo, da irvrši predpriprave za ustanovitev kme-tijske-gospodarske zadruge za vso Pivko. OPATIJA. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 10. uri se vrši v društvenih prostorih v Opatiji shod strokovnih organizacij. Govori sodr. Josip Petejan iz Trsta. Najdba petrolejskega vrelca. Posebna komisija, ki je bila v to svrho postavljena od ministrjtva za trgovko in industrijo, je našla pri Bujevici (Lipiku) v Slavoniji nov in ■ «>»»««« petrolejski vrelec. Za eskplotacijo tega vrelca se interesira med drugim tudi ameriiki trust Standard 03 Co. Nižiae ▼ Kaliforniji ogroža povodenj. Deževni nalivi ▼ srednji in severni Kalifornij so povzročili, da ao nara-ale reke ia potoki. Posebno pa je narasla reka Sačrnim ento, tako da obstoji velika aevarnoet, da reka poplavi vse nižine. Izdaja za sod j. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za nrednUtvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore' v Trsta. ■ 1X1>aB8 na mestni šoli pripravlja otroke UCIldJ za vstop v srednjo šolo. Pride tudi na dom. Naslov pove upravništvo »Dela*. 0: :S Pozor! 0: Kdor si želi nabaviti dobroznanega Vina iz koperskega oooacio okraja nnnnpg naj se obrne na KMETIJSKO VRTNARSKO ZADRUGO, PODRUŽNICA KOPER, tik postaje, Telefon štv. 309. :0 SilKOM! II IIH^MBII UMI taitttuo „BEU' Voi iPnSipe, oii ste fc oDbo- tfll narctniflo. Mo ie ie niste, storite te takgf! Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim poroštvo* Ustanovljeno leta 1898 ima 1127 članov. Lir 4,861.59 rezervnega In Lir 7.333.62 društvenega sklada, una 9 lastnih hiš, valjčni mlin z električno razsvetljavo, zemeljsko posestvo, gozde in travnike. — Ima centralno prodajalno Opremljeno z vsemi potrebščinami, manoiaktnrnim, galanterijskim, kolonijalniM, špecerijskim blagom ter vsake vrste pijač in tri iilijalke. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje PO 5 od 10 0 ki so Investirane v blaga katerega vrednost se renttra dočim denar malo velja. Hrantln : vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, prot* takojšni izdaji hranilne knjižice VODSTVO lov, -Ice I J r | Trst Pia Zalogo or te ziaicnlne ter dMca ALOJZU POVH Telefon 3 —29 Trst Piflzzfl 6.3 i Bflrriere) j|