ARHEOLOG DR. FRANCE LEBEN - ŠESTDESETLETNIK Sedanji urednik Loskih razgledov dr. France Leben je dne 4. julija 1988 dopolnil svojih 60 let. Rodil se je na Krevsovi domaciji v Skofji Loki ocetu Francu in materi Anici, rojeni Pecher. Vsa Loka ga pozna pod imenom Krevsov Aci. Domacija je obsegala kmecko posestvo, mlin in zago. Pri Krevsu so se last- niki skozi nekaj rodov hitro menjavali. Gospo- darji in gospodinje so mladi in izmenoma umirali. Mama Anica je Ljubljancana Franca Lebna ze kot vdova porocila. Ta je umrl leta 1934 zelo mlad (36 let), ko je bil Aci star sest let. Ima se mlajsega brata Janeza. Mama je umrla deset let kasneje v taboriscu Auschwitz II (Oswiecim-Brzezinka) na Poljskem. V osnovno solo je hodil Aci v Loki. Leta 1939 so ga dali v gimnazijo v Ljubljani. Stano- val je pri stricu Maksu Lebnu na Poljanski cesti. Stric je bil trgovec, stara mama Franci- ska pa mesarica, in obeh poklicev se je pri njiju priucil. Obiskoval je tudi strica Stanka, ta ga je ucil jezikov. Dr. Stanko Leben je bil namrec univerzitetni profesor romanistike in priznani prevajalec iz anglescine in spanscine. Njegova zena Marija (Masa), sestra pisatelja Vladimirja Bartola, je bila profesorica na gim- naziji in ga je pred vojno ucila nemscino na tedanji poljanski gimnaziji. Na rednih obiskih pri stricu Stanku je moral z njim govoriti francosko ali italijansko, s strino pa nemsko. Hoces noces je tako dobil temeljne osnove tujih jezikov. Med vojno je v Ljubljani napra- vil stiri gimnazijske razrede, zadnja dva raz- reda pa po vojni in je leta 1947 maturiral na I. drzavni realni gimnaziji. Po osvoboditvi je se kot gimnazijec-brigadir odsel na gradnjo prog Brcko-Banovici in 5a- mac-Sarajevo in se vracal kot udarnik. Po maturi se je vpisal na Ijubljansko univerzo in je prvi dve leti redno studiral montanistiko (rudarstvo). Ko pa so na filozofski fakulteti ustanovili oddelek za arheologijo, se je prepi- sal in ves predal studiju arheologije. Diplomi- ral je spomladi leta 1954 z nalogo o Avaroslo- vanski (Keszthely) kulturi. Aci je vseskozi custveno vezan na domaci rojstni kraj in ponosno se predstavlja za Loca- na. Otrostvo in mladost je dozivljal doma ob vodi okrog »Krevsovih Benetk« in se s prijate- lji potikal Za gra&om. Se danes rad zahaja tja gor in naprej v obmocje starega gradu. Ze pred vojno je telovadil in smucal pri loskem Sokolu. Po vojni je bil v okrajni mladinski organizaciji nekaj casa fizkulturni referent, igral je v loskem nogometnem mostvu, pred- vsem pa je rad smucal. Sprva je tekmoval le v alpskih disciplinah, zatem pa se v skokih tudi kot clan druge drzavne selekcije. Trikrat je bil reprezentant na svetovnih studentskih zimskih igrah. Po vojni je bil v Loki med prvimi telovadci, sportniki in organizatorji smucarstva. Se vedno danes rad stopi na »dil- ce« in je tudi priznani mednarodni smucarski sodnik; pred desetimi leti je se skrbno vodil sodnisko organizacijo v okviru Smucarske zveze Slovenije. Bil je med najaktivnejsimi graditelji Loske koce na Starem vrhu in udar- nisko pomagal pri gradnji planinskega doma na Lubniku ter pri obnovi pozganih Drazgos. Ob 30-letnici ustanovitve OF in 25-letnici telesne kulture v novi Jugoslaviji mu je Zveza 77 za telesno kulturo Slovenije leta 1971 podelila posebno priznanje za zasluge na telesnovzgoj- nem podrocju, naslednje leto pa je prejel vi- soko priznanje Smucarske zveze Jugoslavije ob njeni 50-letnici. Kot diplomirani arheolog je Leben sluzbo dobil na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), pri kateri neprekinjeno zdruzuje dela in naloge ze polnih 34 let. S prvim januarjem 1955 je zacel kot asistent speleoarheolog na Institutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Studij rudarstva mu je po svoje koristil pri tehnicni dokurnentaciji speleoloskih in arheoloskih raziskovanj. Leta 1964 je dobil Humboldtovo stipendijo in se je tri semestre izpopolnjeval na Institutu za pra- zgodovino univerze v Heidelbergu, kjer je tudi predaval v okviru mednarodnega kolokvija o proucevanju prazgodovinskih kultur jugo- vzhodne Evrope. Leta 1971 je bil na univerzi v Zagrebu promoviran za doktorja znanosti na osnovi disertacije Kulturna pripadnost jamskih najdb na obmocju jugovzhodnih Alp v prazgodovinskem obdobju, nakar je bil pre- stavljen na tedanjo Sekcijo za arheologijo Instituta za zgodovino SAZU v Ljubljani. Ze leta 1970 ga je akademija imenovala za visjega strokovnega sodelavca, 1972 pa je napredoval v znanstvenega sodelavca za prazgodovino. Istega leta mu je Ameriska filozofska druzba iz Philadelphie podelila Penrose stipendijo, da je studiral neo-eneolitsko gradivo in arhi- valije v arheoloskih zbirkah sosednjih alpskih pokrajin. Leta 1976 je bil izvoljen v naziv visjega znanstvenega sodelavca, 1982 pa v znanstvenega svetnika na Institutu za ar heologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Dolgo let je Leben zivel v Postojni, zadnjih pet skupaj z druzino. Nov dom pa si je medtem ustvaril v Skofji Loki na mestu nekdanje Krevsove bajte v Vincarjih, od koder se dnevno vozi v Ljubljano. Sluzbovanje v Postojni mu je vtkalo zanimanje za kraski svet. Tarn se je seznanil z jamarstvom in speleologijo nasploh, po arheoloski plati pa ga je pritegnila proble- matika prazgodovinske poselitve tega ozemlja. Ni raziskoval samo v jamah, ampak je ves Notranjski in Primorski kras prehodil po dol- gem in pocez in topografsko dokumentiral ze znana in nova arheoloska najdisca. Ta svet in posebej Krasevce je vzljubil in se danes se tja rad vraca in raziskuje. Fizicno speleolosko dejavnost pa z leti pocasi opusca, obuja pa spomine na nepozabna dozivetja v globinah stoterih jam na slovenskem in jugoslovanskem krasu. Bil je predsednik Jamarske zveze Slo venije (1972-76), je castni clan Drustva za raziskovanje jam v Kranju in imetnik zlatega znaka JZS za organizacijsko in znanstveno- raziskovalno dejavnost. Leto za letom je Leben sodeloval ah vodil izkopavanja, ki so temeljno delo arheologa. Ze kot student arheologije je prebil skupaj vec kot leto dni na terenu in pri izkopavanjih, ki so jih vodili njegovi profesorji-vzgojitelji: Jo- sip Korosec (prazgodovinska in staroslovan- ska arheologija), Josip Klemenc (anticna zgo- dovina in arheologija) in Srecko Brodar (pa- leolitik in prazgodovina cloveka). Izpite iz pomoznih ved pa je opravil pri profesorjih Bozu Skerlju (antropologija, razvoj cloveka in primitivna ljudstva), Bogu Grafenauerju (zgo- dovina Slovencev) in Gregorju Cremosniku (zgodovina Juznih Slovanov). Med vsemi pred- meti pa mu je najvec preglavic povzrocala latinscina. Med studijem je bil honorarno za- poslen na Sekciji za arheologijo SAZU pri risanju, restavriranju in dokumentiranju ar- heoloskega gradiva. Na univerzi je leta 1954 prejel Presemovo nagrado za svoje diplomsko delo. Ocitno je, da mu je ta najboljsa slovenska arheoloska sola vlila toliko solidnega znanja, s katerim je kaj kmalu nasel stik z vidnimi poznavalci evropskih prazgodovinskih kultur. Ko je kot asistent leta 1955 nastopil sluzbo na akademiji, se je vkljucil v raziskovalne programe tako Instituta za raziskovanje krasa kot Sekcije za arheologijo, obenem pa je tudi v okviru drugih ustanov sodeloval ali pomagal voditi hkrati stevilne skupne arheoloske akcije v Sloveniji, Jugoslaviji in na tujem. Veliko samostojnega raziskovalnega dela je opravil v kraskih jamah, ki so bile davnemu cloveku zatocisce, bivalisce in tudi zadnji dom. Bil je hkrati starinoslovec in jamar - speleoarheo log. Petnajstletno terensko, muzeolosko in ka- binetno raziskovalno delo je kronal z obsezno disertacijo, v kateri je zajel, dokumentiral in casovno ter kulturno opredelil arheolosko za- puscino iz 170 kraskih jam jugovzhodnega alpskega obmocja: Slovenije, jugozahodne Hr- vaske, Istre, Furlanije-Julijske krajine in juzne Avstrije. Prva samostojna izkopavanja v jamah je Leben zastavil leta 1955 v Ozki spilji, ki se odpira v Veliki dolini Skocjanskih jam, in v Strazbenici pri Sibeniku. Naslednje leto je 78 izkopaval v Pivski kotlini v Zegnani jami, Ovcarskem spodmolu in Brlovki ter na No- tranjskem pri Blocicah v Turscevi in Marti- novi skednenci. Naj omenimo se nekaj njego- vih bistvenih jamskih izkopavanj: Kevderc na Lubniku (1958-59), Lubniska jama (1962), Pavlakova jama pri Zrecah (1963), Tominceva jama pod Skocjanom (1966), Veliki zjot pri Vinici (1972-73), Sibernica pod blejskim gra- dom (1974), Trhlovca (1977-80) in Mala Tri- glavca (1983-85) na Divaskem krasu, vmes pa v Lukenjski jami pri izviru Precne. In se bi lahko nastevali. Pri tem raziskovalnem delu je v prenekaterih jamah tudi se sondiral, na desetine pa jih je rekognosciral po vsej Slove- niji in sosednjih dezelah. Kot vsestranski po- znavalec areholoske dediscine je sodeloval in vodO lepo stevilo terenskih akcij in izkopa vanj. Ze prvo leto je svojemu profesorju J. Koroscu pomagal raziskovati neolitsko nasel- bino v Danilu pri Sibeniku, kasneje pa se avaroslovansko grobisce v Bogojevu v Backi (1959) in koliscarske naselbine pri Igu na Ljubljanskem barju (1962-63). Leta 1956 so ga povabili v Nemcijo na izkopavanje prazgo- dovinskega gradisca Heuneburg ob gornji Do- navi na Svabskem. Odkrival je zeleznodobno grobisce pod Krizno goro na Notranjskem (1957-59), izkopaval staroslovansko grobisce na Blejskem gradu (1960, 68), utrdbeni sistem kastelirja nad Kortami (1960), sodeloval pri izkopavanjih ogrozenih obmocij anticne Emone (1961, 67), odkopaval grobove v hal- statski gomili v Novem mestu (1969), skupaj s slovensko, nemsko in amerisko ekipo je raziskoval utrdbeni sistem prazgodovinskega gradisca nad Virom pri Sticni (1969), s sodelo- vanjem miinchenske univerze je tudi vodil izkopavanja poznoanticne utrdbe na Hrusici (1971-75) in zgodnjekrscanske postojanke na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici (1971, 1974-75), odkrival podobno postojanko na Ajdni nad Zirovnico (1976), reseval anticni Ptuj (1977) in v Moverni vasi v Beli krajini pred desetimi leti sondiral ostanke neolitskega bivalisca. Pri skupni institutski terenski razi- skovalni nalogi je delal na arheoloski topogra- fiji Pivske kotline, v porecju Reke, na Notranj skem, v Slovenskih goricah in okolici Slovenj- gradca. Desetletno Lebnovo sodelovanje se vidno odraza pri raziskovanju limesa, tj. sistema zapornih zidov z obrambnimi stolpi in utrdba- mi, ki so ga Rimljani tudi pri nas zgradili v obrambo pred vpadi drugih narodov z Vzhoda v Italijo. Ni samo meril in dokumentiral na desetine kilometrov ostankov teh zidov, tem- vec je nekaj utrdb tudi izkopaval: Na Laniscu nad Kalcami in v Zaplani (1962), na Gradiscu nad Martinj Hribom pri Logatcu (1963) in kasneje vec let na Hrusici. Ves znani potek limesa z dokumentacijo, zgodovinskimi viri in lastnimi zapazanji ter odkritji so avtorji razi- skovanj zdruzili v zajetni publikaciji Claustra Alpium Iuliarum I, ki jo je izdal Narodni muzej v Ljubljani leta 1971 v seriji Arheolo- skih katalogov in monografij. V okviru notra- njih institutskih nalog je od vsega zacetka sodeloval pri izdelavi arheoloske karte Slove- nije; za to prvo tovrstno delo v Jugoslaviji Arheoloska najdisca Slovenije, ki ga je izdala SAZU leta 1975, so sodelavci prejeli nagrado iz Sklada Borisa Kidrica. Vec let pa je Leben pri tem opravljal se posle tajnika medakade- mijskega odbora za Arheolosko karto Jugosla- vije. V svoji stroki se Leben specialno ukvarja s problematiko starejse prazgodovine, tj. z ob- dobji neolitika (mlajse kamene dobe), eneoli- tika (bakrene dobe) in zgodnje bronaste dobe, z obdobji, ki se v absolutni arheoloski krono- logiji vrstijo nekako od 6000 do 1500 let pred nasim stetjem. Posveca se proucevanju tvarne in duhovne kulture ljudstev, ki so v tem casu naseljevala Slovenijo in obmocje jugovzhod- nih Alp in z njih odnosi in vplivi iz tedanjih jadranskih, obdonavskih in panonskih kultur- nih centrov. S svojimi izkopavanji je iz teh obdobij odkril pri nas doslej povsem nepo- znane ostaline tvarne kulture. Ne samo na Lubniku in v Moverni vasi, v Trhlovci in Mali Triglavci je prvi na nasem Krasu izkopal neolitske kulturne plasti z najdbami, ki kazejo jadranske kulturne komponente; v slednji pa je naletel na se starejso predneolitsko kulturno plast, z znacilnostmi neke mezolitske (srednja kamena doba) komponente, ki se odraza v kamnitnih, predvsem pa v koscenih in rozenih izdelkih. Iz vsega zvemo, da so to odkritja, ki vnasajo nove clene v verigo bitnosti in kul turne pripadnosti dolocenega prazgodovin skega zivlja na Slovenskem. Strokovno obzorje si je F. Leben siril na studijskih potovanjih, na katerih je v arheolo- skih ustanovah, muzejih in na terenu spozna- val gradivo in najdisca ter vsrkaval izsledke in izkusnje drugih. Ni potoval samo po Jugo slaviji. Z akademijskimi in lastnimi sredstvi, dostikrat pa na povabila drugih je prepotoval 79 sevemo Italijo, juzno Nemcijo, v sosednji Avst- riji Korosko, Stajersko in Gradiscansko, na Madzarskem ga je zanimanje vleklo tja do Donave, prek nje pa se na Moravsko in Slova- sko. Vmes se je aktivno udelezeval se drugih ekskurzij, simpozijev in kongresov in predava- nja objavil v domacih ali tujih strokovnih publikacijah. Takih srecanj je bilo kar lepo stevilo in nekaj naj jih tematsko in casovno navedemo: kongres Nemske speleoloske zveze v Laichingenu (1956); kongresa speleologov Jugoslavije v Sarajevu (1962) in v Lipici (1972); mednarodna speleoloska kongresa v Ljubljani - Postojni (1965) in Olomoucu (1973); zbori slovenskih jamarjev in razisko- valcev krasa v Ribnici (1969), Ljubljani (1970), v Kranju (1974), Preboldu (1976) in Sezani (1984); kongresa Zveze arheologov Jugoslavije v Ljubljani (1963) in Mostarju (1980); zbori Hrvatskega arheoloskega drustva - katerega redni clan je tudi Leben - v Puli (1973, 1982), Varazdinu (1975) in Dubrovniku (1984); med- narodni simpozij o pred- in protozgodovini vzhodne jadranske obale in grske kolonizacije Jadrana na Hvaru (1968); simpozij o izvoru in kronologiji badenske kulture v Nitri (1969); studijsko srecanje o Krasu v Trstu (1970); mednarodni kolokvij o neolitiku in eneolitiku Slovenije ter sosednjih pokrajin v Mariboru (1970); svetovni simpozij o prazgodovinskih religijah v Valcamonici (1972); srecanje Dru stva za pred- in protozgodovino Furlanije-Ju- lijske krajine v Trstu (1976); mednarodni kon gres prazgodovinskih znanosti v Nici (1976); italijansko-slovenski simpozij o bronasti in zelezni dobi Posocja v Gorici (1977); znan- stveni kolokvij medakademijskega jugoslo- vansko-italijanskega komiteja za proucevanje pred- in protozgodovine Jadrana na Liparih (1978); simpozij o arheologiji zahodnega pa- nonskega prostora v Eisenstadtu (1978). Na povabilo Humboldtove ustanove se je udelezil mednarodnega arheoloskega simpozija v Ber- linu (1979) in mednarodnega kongresa zgodo- vinskih znanosti v Stuttgartu (1985), na pova bilo univerze iz Heidelberga pa je sodeloval na znanstvenem srecanju ob njeni 600-letnici • (1986). Lebnov prispevek k slovenski arheologiji je povsod opazen. O vrednotenju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela naj tu citiram samo odlomek javne ocene: »France Leben se domaci in tuji javnosti ne predstavlja samo kot kabinetni pisec sintez in znanstvenih del, temvec kot zelo aktiven raziskovalec in znan- stveni delavec, ki svoje delo in rezultate snuje prvenstveno v direktnem kontaktu z arheolo- skim gradivom. Naso speleolosko in arheolo- sko znanost je uveljavljal tudi na domacih in mednarodnih strokovnih srecanjih. Njegova dolgoletna speleoarheoloska raziskovanja so velik prispevek ne samo za jugoslovansko, temvec tudi za evropsko prazgodovinsko ar- heologijo.« Bibliografija F. Lebna zajema krepko cez sto enot, med katerimi je vsaj tretjina znan stvenih razprav in clankov. Nekaj pomemb- nejsih objav - razen tistih, ki se neposredno ticejo loskega ozemlja - bomo sedaj navedli: Najdba anticnih grobov v Ljubljani, Arheolo- ski vestnik (AV) 3, 1952. - Kulturni ostanki davnih prebivalcev Pivske kotline, Turisticni vestnik 3, 1955. - Porocilo o izkopavanjih v Roski spilji, AV 7, 1956. - Nove arheoloske najdbe v jamah na Notranjskem, AV 8, 1957. - Dosedanje arheoloske najdbe v jamah okoli Divace, Acta carsologica (AC) 2, 1959. - Stra- tigrafija in casovna uvrstitev jamskih najdb na Trzaskem krasu, AV 18, 1967. - Casovno mesto bronaste veriiice z dvorisia SAZU, AV 19, 1968. - Arheoloska podoba dolenjskih jam, Nase jame (NJ) 11, 1969. - Znacilnosti in pomen nekaterih arheoloskih jamskih najdisc na podrocju jugovzhodnih Alp, Adriatica praehistorica et antiqua, Zagreb 1970. - Pri spevek k poznavanju najstarejse zgodovine na Krasu, Akti studijskega srecanja o Krasu, Trst 1970. ~ Arheolosko vrednotenje jamskih najdb na slovenskem krasu, NJ 12, 1970. - Oprede- litev neolitske in eneolitske keramike iz jam skih najdisc jugovzhodnega alpskega prostora, AV 24, 1973. - Zur Kenntnis der Lasinja- Kultur in Slowenien, Symposium iiber die Entstehung und Chronologie der Badener- Kultur, Bratislava 1973. -Jamska arheologija maticnega krasa, AC 6,1974. -Analiza speleo- arheoloskih raziskovanj v Sloveniji, Proteus 37, 1975. - Arheoloske jamske postaje na Gorenjskem, NJ 17, 1975. - Abriss der Vorge- schichte in den Karsthohlen des Siidostalpen- raumes, Proceedings of the 6th Intern. Con gress of Speleology, Praha 1976. - Ein Abriss der Jungsteinzeit auf dem Karst, Jahresschrift f. mitteldeutsche Vorgeschichte, Berlin 1976. - The First Adriatic Neolitic in Slovenia, Arhaeologia Iugoslavica 17, 1976. - Osteolo- ske in kultne najdbe prazgodovinskega clo- veka iz kraskih jam Slovenije in mejnega ozemlja, AV 29, 1978. - Ajdna, AV 29, 1978 80 (soavtor A. Valie). - Obdobja starejse prazgo- dovine v »Zgodovini Slovencev«, AV 30, 1979. - Progress and Achievements of Thirty Years of Research into Early Prehistory in Slovenia, AV 30, 1979. - Prispevek Slovencev k antropo- speleologiji, NJ 21, 1979. - Pogled v kulturno dediscino starejse prazgodovine, Resena ar heoloska dediscina Slovenije 1945-1980, Ljubljana 1980. - Nekaj eneolitskih najdb iz Bezgeceve jame, Situla 20/21, 1980. - Palast und Hiitte. Beitrdge zum Bauen und Wohnen im Altertum von Archdologen, Vor- und Fruh- geschichtlern, AV 33, 1982. - Archdologischer Beitrag zum Schutz von Skocjan und Umge- bung, Mednarodni simpozij »Zascita krasa«, Sezana 1983. - K arheoloskemu raziskovanju jam na Sezanskem, Sezanski kras, Sezana 1984. - Arheoloski prispevek k zasciti Skoc- jana in okolice, Varstvo spomenikov 26, 1984. - Novoodkrite prazgodovinske plasti v jamah na Krasu, Arheoloska istrazivanja u Istri i Hrvatskom primorju, Izdanja HAD 11/2, Pula 1987. - V spomin Srecku Brodarju, odkritelju slovenskega paleolitika, NJ 29, 1987. Napisal je tudi celo vrsto poljudnoznanstve- nih clankov in strokovnih porocil, s katerimi je seznanjal javnost o pomenu in uspehih arheologije. Pomembne so tudi njegove knjizne ocene in kritike pa prikazi in spomin- ski zapisi. Leben deluje tudi na uredniskem podrocju. Bil je tehnicni in glavni urednik Arheoloskega vestnika in je se danes v uredniskem odboru tega najuglednejsega glasila, ki izhaja redno ze stirideset let. Pri akademiji je opravil tudi se posle glavnega urednika za dva zvezka Razprav 1. razreda in zvezek Dela 1. in 4. razreda SAZU. Je v urednistvu Nasih jam, pri Loskih razgledih je glavni in odgovorni ured nik od 26. letnika dalje, pomaga pa urejati tudi Vodnike po loskem ozemlju. Kot strokov- njak sodeluje se pri leksikonih in drugih ela- boratih: Slovenska arheoloska terminologija, Krajevni leksikon Slovenije, Slovar sloven skega knjiznega jezika, Enciklopedija Slove nije, Jugoslovanski likovni leksikon itd. Z gesli je sodeloval v knjigi Slovenska kraska terminologija (izdala katedra za fizicno geo- grafijo FF, 1973), s prispevki o poedinih spe- leoarheologih pa v knjigi Gradivo za slovensko speleolosko biografijo z bibliografijo (dodatek k Nasim jamam 30, 1988). Strokovno znanje in splosno razgledanost posreduje tudi mladim. Je stalni clan republi- skega koordinacijskega odbora »Gibanje zna- nost mladini« in hkrati predsednik arheoloske komisije pri zagovofu in ocenjevanju vsakolet- nih raziskovalnih nalog. Vodil je mednarodne mladinske raziskovalne tabore v Cerknici (1970, 71) in na Vinici (1979, 80) in vmes bil mentor se na drugih raziskovalnih taborih po Sloveniji. S svojo zivahnostjo, znanjem, domi- selnostjo in segavostjo je vsakic nasel pravi stik z mladino. Za to svoje delovanje je prejel srebrno plaketo Boris Kidric za izredne za- sluge v sirjenju tehnicne kulture, in zlato plaketo »Gibanja znanost mladim Jugoslavije« za posebne zasluge in prispevek pri sirjenju znanstveno-tehnicnega in druzbenega ustvar- janja. Lebnovo delo zapusca pomembne sledove v rojstni Skof ji Loki. Uveljavil se je s proucitvijo loskega krasa, z arheoloskimi odkritji in s strokovnim pisanjem. Raziskal je kraske jame Za gradom, na Lubniku, na Stenu in na terenu pod Kriznogorskim hribovjem. Vecino jam je izmeril, narisal tlorise in profile, opisal morfo- logijo, vnesel bioloske podatke in oznacil po membne geoloske sedimente in kulturne pla sti; ta Sistemski opis jam v okolici Skofje Loke je objavil v Loskih razgledih 7, 1960 s soavtorjem B. Kiauto. Leta 1958 in 1959 je vodil izkopavanja v Kevdercu na Lubniku s sodelovanjem arheoloskega seminarja uni- verze v Ljubljani in leta 1962 v sosednji Lub- niski jami za Loski muzej. O izkopavanjih je obvestil javnost takoj v zacetku v poljudnem porocilu Arheolosko odkritje na Lubniku pri Skofji Loki v Slovenskem porocevalcu. O po- membnosti teh jamskih najdb je izsla zatem vrsta njegovih objav: Prazgodovinske najdbe v jamah na Lubniku, Nase jame 1, 1959; Izkopavanje v Kevdercu in Lubniski jami, Loski razgledi 7, 1960; Lubniska jama - nala- ziste ranog broncanog doba, Arheoloski pre- gled 4, 1962 (Beograd); Materialna kultura in izsledki arheoloskih izkopavanj v Kevdercu in Lubniski jami, Acta carsologica 3, 1963; Jama Kevderc v odnosu do drugih arheoloskih jam skih najdisc, Treci jugoslavenski speleoloski kongres, Sarajevo 1963; Lubniska jama nad Skof jo Loko, Varstvo spomenikov 9, 1963/64; Pomen lubniskih izkopanin za slovensko pra- zgodovino, Loski razgledi 20, 1973. O Kev dercu in Lubniski jami je napisal gesla tudi v knjigi Arheoloska najdisca Slovenije (1975). V zbirki Vodnikov po loskem ozemlju je v knji- zici Lubnik (1977) njegov zapis Podzemeljski svet, v knjizici Drazgose (1982) pa Pricevanja 6 Loski razgledi 81 starejse zgodovine, Dnevi drazgoske bitke in Dora Cankarjevega bataljona. Leta 1958 se je lotil tudi raziskovanja zele- znodobnih gomil v Dobravah pri Godesicu, od katerih so bile nekatere ze amatersko nacete in izropane. O njih je leta 1959 objavil clanka Prazgodovinske gomile pri Skofji Loki v Nasih razgledih in Nova arheolosko odkritja v oko- lici Skofje Loke v Loskih razgledih. Leta 1968 in 1970 je raziskoval rimske »sance« pri Novi Oselici in Podlaniscu in ugotovil, kje naj bi tudi na loskem ozemlju potekal rimski obrambni zid (limes). Spet drugic je sledil domnevne ostanke rimske ceste po dolini Ko- pacnice in iskal zajetje rimskega vodovoda v Kremeniku. S kustodinjo Loskega muzeja Z. Subicevo je leta 1977 opravil izkopavanja okrog cerkve na Gostecah in pred leti sondiral v stranski cerkveni ladji v Crngrobu. Rekog- nosciral je jamo Konasnico pod Drazgosko goro, kjer je zatem pred desetimi leti razisko val jamske sedimente Institut za arheologijo SAZU, vendar v njih ni bilo nikakrsnih arheo- loskih najdb. Na stozcastem, terasastem Bab- niku pri Sp. Golici nad Selcami je predvideval staro naselbino; sondiranja so zatem odkrila na hribu srednjevesko in prazgodovinsko ke- ramiko. Rad zahaja na Pustal nad Trnjem pri Stari Loki, na katerem je nekdaj stalo utrjeno prazgodovinsko gradisce. Terasasti teren in drobne najdbe pa dopuscajo tudi moznost se kasnejse poznoanticne oz. zgodnjekrscanske naselbine. Razen sondiranj leta 1953 in 1954 doslej ni bilo moznih sredstev za vecja razisko vanja te zanimive postojanke. Z vso ljubeznijo do domacega kraja je Leben v arheolosko karto Slovenije vnesel nova najdisca, zlasti pa je, doslej slabo raziskani loski svet, predstavil svetu v strokovni arheoloski literaturi. Drugo Lebnovo delovanje, pomembno za Skofjo Loko, je njegovo druzbeno-kulturno delo. Z Muzejskim drustvom je prvic prisel v stik, ko je - takrat se usluzben v Postojni - sodeloval pri izdelavi jamskega biotopa za razstavno zbirko v Loskem muzeju. Po prese- litvi v Loko je postal takoj odbornik drustva, bil njegov podpredsednik (1974-78) in je se venomer zivahen clan izvrsnega odbora. Nekaj casa je opravljal tudi funkcijo predsednika izvrsnega odbora Obcinske kulturne skupnosti in predsednika Odbora za vzdrzevanje drazgo- skega spomenika pri obcinskem ZZB NOV. Posebej pomembno pa je njegovo delo pri Loskih razgledih. Ko bo ta letnik za leto 1988 izsel, bo lahko imel prijetno zavest, da jih je deset spravil »na svetlo« kot glavni in odgo- vorni urednik. Pridobil je vec novih sodelav- cev med znanstveniki in raziskovalci in s tem popestril vsebino ter v marsicem povecal ve- ljavo. Od prvega branja originalnega prispev- ka, oblikovanja tiskanega teksta, preko krtac- nih odtisov do lomljenih strani vse korekture najprej sam opravi, izbira slikovno gradivo in knjigo tehnicno uredi. S tajnikom in blagajni- kom drustva spretno vodi financno barko za vsako izdajo in doseze, da so dosedaj vsi letniki izsli v nezmanjsanem obsegu, ceprav z nekoliksno zamudo. Kot sourednik sodeluje tudi pri izdaji Vodnikov po loskem ozemlju in Doneskov k Loskim razgledom. Z znanstvenoraziskovalnim delom, preda- vanji, objavami in druzbeno dejavnostjo je dr. Aci Leben mnogo storil za slovensko znanost in kulturo in prejel zato stevilna priznanja. Obogatil je slovensko arheolosko in speleolo- sko vedo tudi s tem, da je iz izkopanih drobcev raznih predmetov prebral marsikaj o zivljenju in tvarni ter duhovni kulturi prazgodovin- skega cloveka na nasih tleh v casih, ko se ni bilo nobenih pisanih znakov. Razsiril je zveze slovenske speleoarheologije s strokovnjaki ju- goslovanskih pokrajin in sosednjih evropskih dezel. Tudi Loki sami je pokazal del njene stare zgodovine. Za vse njegovo zahtevno in vztrajno delo se mu v imenu Muzejskega drustva in z njim povezanega Loskega muzeja zahvaljujem in mu ob sestdesetletnem zivljenjskem jubileju prisrcno cestitam. Cestitki pridruzujem prija- teljsko zeljo, da bi bil jubilant zdrav in srecen, da bi nam se veliko Loskih razgledov uspesno uredil in da bi mu razmere omogocile se novih arheoloskih uspehov in odkritij tudi na Lo skem. Viri : Letopis SAZU, knjige 7 (1955) do 38 (1987). Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih so- delavcev SAZU, Ljubljana 1976. Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopifi, Go- rica 1983. Biografije in bibliografije razsikovalcev Znanstvenoraz- iskovalnega centra SAZU, Ljubljana 1988. Gradivo za slovensko speleolosko biografijo z bibliogra- fijo, Nase jame 30 - dodatek, Ljubljana 1988. France Planina 82