POVZETKI IJEZR IN EKSKURZIJE UKSK E ABSTRACTS AND FIELD TRIPS I IN TKEZVO PSERGNO I K ISBN 961-961-254-217-7 KŠ LOOE I GKSNEV LO 9 619612 542177 3. S 3. slovenski geološki kongres Bovec, 16. - 18. september 2010 Povzetki in ekskurzije abstracts and field triPs Košir, A., Horvat, A., Zupan Hajna, N. & Otoničar, B., ur. (2010): Povzetki in ekskurzije, 3. slovenski geološki kongres, Bovec, 16.-18. september 2010, ZRC SAZU, 111 str., Ljubljana. 3. slovenski geološki kongres Povzetki in ekskurzije / Abstracts and field trips © 2010, ZRC SAZU Uredniki / Editors Adrijan Košir, Aleksander Horvat, Nadja Zupan Hajna & Bojan Otoničar Izdajatelj in založnik / Issued and published by Organizator Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Paleontološki inštitut Ivana Rakovca (Inštitut za raziskovanje krasa in Zanj / Represented by Paleontološki inštitut Ivana Rakovca) Špela Goričan v sodelovanju s Slovenskim geološkim društvom in Inštitut za raziskovanje krasa Organizacijski odbor Zanj / Represented by Miloš Bartol, Alenka Eva Črne, Špela Goričan, Tadej Slabe Aleksander Horvat, Adrijan Košir, Bojan Otoničar, Metka Petrič, Tom Popit, Stanka Šebela, Janez Turk, Nadja Zupan Hajna* *predsednica o.o. Tisk / Printed by Collegium Graphicum, Ljubljana Programski odbor Naklada Franci Gabrovšek, Špela Goričan, Metka Petrič, 250 izvodov Dragica Turnšek, Nadja Zupan Hajna Kongres so finančno podprli CIP - Kataložni zapis o publikaciji Znanstvenoraziskovalni center Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 55(497.4)(082) Javna agencija za raziskovalno dejavnost SLOVENSKI geološki kongres (3 ; 2010 ; Bovec) Republike Slovenije, Povzetki in ekskurzije = Abstracts and field trips / ATC Kanin, 3. slovenski geološki kongres, Bovec, 16.-18. september 2010 ; Elea iC, [uredniki Adrijan Košir ... et al.]. - Postojna : Znanstveno- raziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa ; ZAG - Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana : Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, 2010 Turizem KRAS, d.d. ISBN 961-961-254-217-7 1. Košir, Adrijan Pri organizaciji sta pomagala 252277504 Javni zavod Triglavski narodni park, Občina Bovec Vsebina Povzetki predavanj in posterjev 7 Kazalo predavanj 7 Kazalo posterjev 9 Povzetki (po abecedi avtorjev) 11 Ekskurzije 59 E0 Geološke kastrofe in razvoj Bovške kotline v kvartarju 61 E1 Trenta - Triglavski narodni park. Geologija, geomorfologija in vodni viri 69 E2 Razvoj jure in krede na Mangartu 81 E3 Kras na Kaninskih podih 99 Kazalo avtorjev 107 5 PoVzetki / abstracts Predavanja / Talks Jasminka alijagić, Robert Šajn: EU 7th Framework Program Presentation (RESTCA-TERCE-NIMPSS) – Slovenian activities and cooperation of GeoZS in geochemical investigation in former Yugoslavia 11 Jure atanackov, Pavel Spurny, Jiri Borovička, Javor Kac, Pavel Kalenda, Gregor Kladnik, Dieter Heinlein, Thomas Grau: Padec in orbita meteorita Jesenice 11 Miloš bartol, Aleksander Horvat, Vasja Mikuž: Nova spoznanja o zgornjebadenijski paleogeografiji Centralne Paratetide 12 Miloš bavec, Jasna Šinigoj, Matija Krivic, Mitja Požar, Mirica Trajanova, Bogomir Celarc, Dragomir Skaberne, Marijan Poljak, Matevž Novak: OneGeology-Europe – rezultati projekta in slovensko sodelovanje 12 Sara bensi, Francesco Fanucci: Macro and meso structures of external Dinarides in Trieste region 13 Tomaž budkovič: Baza rudišč Republike Slovenije 14 Bogomir celarc, Blaž Milanič, Ladislav Placer: Gube v dolini Glinščice 14 Sonja cerar, Janko Urbanc, Kim Mezga: Možnost dodatnega zajema pitne vode na Sorškem polju 15 Magda Čarman: Pojavi nestabilnosti terena na dolenjskem krasu 15 Alenka Eva Črne, Victor A. Melezhik, Anthony R. Prave, Qu Yuangao, Aivo Lepland: Stratigraphy of an organic- rich Palaeoproterozoic succession (Onega Basin, NW Russia) 16 Suzana Fajmut Štrucl, Mojca Bedjanič, Uroš Herlec, Primož Vodovnik, Gerald Hartmann: Geopark med Peco in Košuto – prvi evropski čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo 17 Tamara Ferjan, Mihael Brenčič, Mateja Gosar: Geokemija vodovodne vode na območju Slovenije 18 Alojzij Pavel Florjančič: Petdeset let od odkritja urana na Žirovskem vrhu 18 Špela Goričan, Jean Guex Luis O‘Dogherty, Elizabeth S. Carter, Paulian Dumitrica, Annachiara Bartolini: Evolucijski trendi mezozojskih radiolarijev in primerjava z evolucijo drugih morskih organizmov 20 Mateja Gosar: Geokemično kartiranje kmetijskih in travnatih tal Evrope - GEMAS projekt 21 Aleksander Horvat, Helena Rojht, Miha Mišič, Christos Athannasiou, Bill J. Vayias, Željko Tomanović, Stanislav Trdan: Vpliv mineraloške in geokemične sestave diatomejskih sedimentov na insekticidno aktivnost riževega žužka (Sitophilus oryzae [L.] (Coleoptera, Curculionidae)) 22 Sergej Jamnikar: Hidrogeološki vidiki odkopavanja premoga v Premogovniku Velenje – obravnava posedanja prvih peskov nad premogom 22 Petra Jamšek, Andrej Šmuc, Franc Čuš: Opredelitev geogenih parametrov terroir-ja sorte Malvazija v vinorodnem okolišu Vipavska dolina 23 Mitja Janža: Izdelava hidrološkega modela vodonosnika Ljubljanskega polja z uporabo geostatistike in samodejnega umerjanja parametrov 23 Mateja Jemec, Marko Komac: Properties of PSInSAR measurements in the region of the Cerkljansko and Škofja Loka hil s 24 Jernej Jež, Bojan Otoničar: Vpliv evstatičnih in tektonskih dogodkov na zgornjekredno dinamiko sedimentacije na severnem obrobju Jadranske karbonatne platforme: primer iz Nanosa 24 Lidija korat, Alenka Mauko, Breda Mirtič, Ana Mladenovič, Sabina Kramar: Vrednotenje modelirnih mas za restavriranje peračiškega tufa 27 7 8 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Adrijan košir, Andrea Martín Pérez, Bojan Otoničar: Moonmilk stalactites: mainly water, some microfibrous calcite – what holds them together? 27 Jože kotnik, Milena Horvat: Mercury emissions due to tectonic activity and its accompanying phenomena 28 Sabina kramar, Nastja Rogan-Šmuc, Ana Mladenović, Matej Dolenec, Helmut Pristacz, Breda Mirtič, Judita Lux: Characterization of Roman pottery from an archaeological site near Mošnje 29 Duje kukoč, Špela Goričan, Adrijan Košir: Spodnjekredni karbonatni turbiditi pri Bohinju kot dokaz za obstoj izolirane karbonatne platforme v Notranjih Dinaridih 29 Lea Lajmiš, Marko Vrabec: Kinematska in paleonapetostna zgodovina NW-SE usmerjenih „dinarskih“ prelomov v osrednji Sloveniji 30 Alenka Lenart, Breda Mirtič, Miha Jeršek, Sašo Šturm: Kemijska sestava skorje meteorita Jesenice 32 Sonja Lojen, David Domínguez-Vil ar: Dinamika podzemne vode in okoljske spremembe v Postojnski jami: primer Pisanega rova 33 Petra Meglič, Jure Krivic, Joerg Prestor: Modeliranje vplivov obremenitev na podzemno vodo Dravskega polja 33 Andrej Mihevc, Ivan Horaček, Petr Pruner, Nadja Zupan Hajna, Stanislav Čermák, Jan Wagner, Pavel Bosak: Mio-pliocenska starost jamskih aluvialnih sedimentov v Snežni jami na Raduhi 34 Vasja Mikuž, Aleksander Horvat: Makrofosili iz eocenskih plasti pri Ćopiju v Istri na Hrvaškem 34 Miloš Miler, Mateja Gosar: SEM/EDS analiza faz težkih kovin v odlagališčih rudarskih odpadkov v Mežiški dolini 35 Branko Mušič, Kim Vyncke, Hannelore Vanhaverbeke, Patrick Degryse, Véronique De Laet, Igor Medarič, Matjaž Mori, Marc Waelkens: Geophysical and archaeological survey, satelite imagery and archaeological excavations - complementary contributions to reconstruct a Classical-Hel enistic urban landscape - the case of Duzen Tepe (SW-Turkey) 35 Matevž novak, Bogomir Celarc, Lea Lajmiš, Albrecht Leis, Branka Trček: Geologic structure of the Rogaška Slatina aquifer system and its geochemical characteristics 36 Katarina oblak: Srednjemiocenski mikrofosili vzhodne Slovenije 37 Bojan otoničar, Matija Perne: Hipogena speleogeneza med Besnico in Kropo na Gorenjskem (Turkovo in Jeralovo brezno) 38 Ladislav Placer: Pomen Kvarnerskega, Sesljanskega in Medejskega preloma 38 Tomislav Popit, Adrijan Košir: Kvartarni paleoplazovi na Rebrnicah 39 Mitja Prelovšek: Prostorska in časovna spremenljivost korozije v pomembnejših slovenskih jamah Dinarskega krasa 40 Dušan rajver, Andrej Lapanje: Izkoriščanje geotermalne energije v svetu in Sloveniji: stanje in izzivi 40 Nina rman: Spremljanje termalnih vrtin v Prekmurju oz. SV Sloveniji 42 Nastja rogan Šmuc, Petra Vrhovnik, Todor Serafimovski, Goran, Tasev, Tadej Dolenec, Matej Dolenec: Environmental assessment of soils and crops from Kočani Field (Republic of Macedonia) 43 Duška rokavec, Marko Fajić: Rudarstvo in mineralne surovine kot področje urejanja prostora 43 Boštjan rožič, Aljaž Ivekovič, Andrej Šmuc, Jernej Pavšič, Jasna Kastivnik: Jurske in spodnjekredne plasti Slovenskega bazena v dolini reke Mirne 44 Andreja senegačnik, Slavko V. Šolar, Duška Rokavec: Prispevek Geološkega zavoda Slovenije pri upravljanju z mineralnimi surovinami 45 Trajče stafilov, Robert Šajn, Zlatko Pančevski, Blažo Boev, Marina V. Frontasyeva, Lydmila P. Strelkova: Contamination of topsoil in Veles Region, Republic of Macedonia 46 Stanka Šebela, Nina Zupančič, Miloš Miler: Črne prevleke iz vhodnih delov Postojnskega jamskega sistema in Črne jame 47 Jasna Šinigoj, Katarina Hribernik, Matija Krivic, Andreja Senegačnik, Duška Rokavec: Spletna aplikacija upravnih podatkov nahajališč mineralnih surovin 47 Slavko Šolar: Vzdržno gospodarjenje z mineralnimi surovinami za gradbeništvo 48 Tadeja Šubic: Kanjon Kokre v Kranju - naravoslovna šola 49 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 9 Mirka trajanova: Pohorski magmatizem na prehodu v Panonski bazen 50 Igor Veber: Zaloge premoga v Šaleški dolini 51 Tomaž Verbič, Maja Andrič: Kaj (ne)vemo o Ljubljanskem barju v holocenu in njegovem posedanju v prihodnje? 51 Timotej Verbovšek, Bojan Režun: Spreminjanje geokemične sestave rudniške vode v času potapljanja jame RŽS Idrija 52 Marko Vrabec, Bruno Tomljenović, Oskar Sterle, Željko Bačić, Tomislav Bašić, Marijan Marjanović, Bojan Stopar: GPS meritve gibanja Jadranske mikroplošče in aktivnih tektonskih deformacij v Dinaridih 54 Polona Vreča, Gregor Muri, Radojko Jaćimović, Branko Čermelj, Martina Šturm: Geokemične raziskave sedimentov iz Dvojnega jezera 54 Vesna zalar, Sabina Kramar, Ana Mladenovič, Maja Urosevic, Wilfried Körner, Alenka Mauko, Breda Mirtič, Judita Lux: Characterization of mortars from Roman vil a rustica: Archaeological site near Mošnje 55 Mojca zega, Anica Cernatič Gregorič: Raba in ohranjanje vrtač, značilne kraške reliefne oblike in sestavnega elementa pokrajine matičnega Krasa 55 Nadja zupan Hajna, Pavel Bosák, Petr Pruner, Helena Hercman, Andrej Mihevc, Jan Wagner: Starost jamskih sedimentov v Medvedjem rovu Križne jame 56 Gorazd Žibret: Uporaba nevronskih mrež pri obdelavi geokemičnih podatkov 56 Petra Žvab rožič, Vatroslav Karamarko, Branimir Baždarić, Goran Kniewald, Matej Dolenec, Tadej Dolenec: Vpliv marikultur na morski ekosistem (Vrgada, srednji Jadran, Hrvaška) 58 Posterji / Posters Mojca bedjanič, Miha Jeršek: »Geološki zakladi« ali geologija malo drugače 13 Magda Čarman, Špela Kumelj: SafeLand : Živeti z ogroženostjo pred plazovi v Evropi: Ocena, vpliv globalnih spre- memb in strategije upravljanja 16 Katica Drobne, Bojan Ogorelec, Uroš Premru: Foraminifere, izziv za interpretacijo razvoja na paleogenski Jadranski karbonatni platformi (primer SW Slovenija in Istra) 16 Luka Gale: Baški dolomit v profilu Slatnik nad Soriško planino (SE Julijske Alpe): sedimentacija in foraminiferna združba 19 Špela Goričan, Hans-Jürgen Gawlick, Richard Lein, Sigrid Missoni, Alenka Eva Črne: Upper Anisian radiolarian cherts from the High Karst Nappe (southern Montenegro) 19 Andrej Gosar, Maja Martinec: Analysis of site effects in the Ilirska Bistrica town area 20 Bogdan Jurkovšek: Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote 1:25.000 25 Tea kolar-Jurkovšek, Bogdan Jurkovšek, Spencer G. Lucas: Fosilna dvoživka iz spodnjetriasnih plasti Julijskih Alp 26 Mateja košir, Snježana Miletić, Sabina Kramar, Judita Lux, Duška Rokavec, Nina Zupančič: Preliminarne razis- kave izvora naravnega kamna iz arheološkega najdišča Mošnje 28 Špela kumelj, Tomaž Kopitar, Marko Tukič, Martin Podboj: Baza geoloških profilov kot del Geološkega infor- macijskega sistema 30 Alenka Lenart, Matjaž Godec, Breda Mirtič, Sašo Šturm: Kremen, dvojčen po japonskem dvojčičnem zakonu 31 Albrecht Leis, Ralf Benischke, Walter Poltnig, Martin Dietzel: Investigation of calcite precipitation kinetics and modeling of the δ13C fractionation of inorganic carbon species during transport and calcite precipitation along the flow path of a natural stream (Carinthia, Austria) 32 Katarina oblak: Badenijske pappinide in uvigerinide z jugozahodnega obrobja Panonskega bazena (vzhodna Slovenija) 37 10 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Željko Pogačnik: Interpretacija geoelektričnie anomalije v krovnini cikloteme Perunk-zgornje paleocenski flišni kompleks okolice Anhovega 39 Dušan rajver, Jan Šafanda, Petr Dedeček: Air-ground temperature tracking at Malence, Slovenia: What can we see after 6 years of subsurface temperature monitoring? 41 Nina rman: Geološke delavnice za osnovnošolce 42 Duška rokavec, Jasna Šinigoj: Evropski informacijski sistem za podporo politike trajnostne oskrbe z energijo in mineralnimi surovinami 44 Martina stupar, Tanja Lukežič: Varovanje geološkega profila Gube v Ključu 46 Andreja Škedelj Petrič: Litiotidne školjke iz tropskega morja v Dolenjskih Toplicah 48 Anja torkar, Mihael Brenčič: Prostorska porazdelitev dotokov v dolini reke Radovne 49 Janez turk, Dragomir Skaberne, Ivan Turk: Geokemična analiza pleistocenskih sedimentov v najdišču Divje Babe I 50 Timotej Verbovšek, Gorazd Žibret: Geomorfološka analiza rek z uporabo igre kaosa 52 Gorazd Žibret: Hišni prah in cestni sediment kot indikatorja emisij težkih kovin v zrak 57 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 11 eu 7th framework Program Presentation (restca- Austria and Hungary; archives of geological surveys of former terce-niMPss) – slovenian activities and cooperation Yugoslav republic), of geozs in geochemical investigation in former • War operation (Balkan wars, 1912 – 1913; I World War, 1914 Yugoslavia – 1918; II World War, 1941 – 1945; Big explosion of munitions magazines, 1945 – 1991; Civil war in former Yugoslavia (1991 – Jasminka alijagić & robert Šajn 2000). Application of scanning electron microscope - energy dispersi- Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, ve spectrometer (SEM/EDS): jasminka.alijagic@geo-zs.si • Optimal methods for exploitation of instrument, RESTCA is aimed at reinforcing the scientific and technological • Support to introducing modern way of researching (Mine- standards of two promising research centers which have a great ralogical composition of particles with heavy metals; Source and potential for study of natural and industrial solid pol utants: origin of heavy metals in sampling materials; Species and form University of Belgrade - Faculty of Mining and Geology, Serbia of heavy metals in sampling materials and Accessibility of heavy and Department of Geochemistry and Environmental Geology, metals for organisms), Geological Survey of Slovenia. These two institutions will establish • Transfer of knowledge and experience. a strategic partnership among each other and with the Institute of Cooperation on environmental geochemistry studies in W Bal- Geosciences, Division of Mineralogy and University of Frankfurt, kan: Germany. • BiH (Ironworks Zenica; Ironworks Vareš; Geochemical atlas The main planes what will be done during project is to make of Sarajevo), strategic improvements of the research standards for study soil • Croatia (Drava valley; Experimental geochemical map of Cro- pol utants at the faculty of mining and Geology (Serbia) and the atia and Slovenia), geological Survey of Slovenia, in order to integrate these instituti- • Macedonia (Pb smelter Veles; FeNi – Kavadarci; Cu Open pit on into European Research Area (ERA). The Project Idea is based and flotation Bučim; Geochemical atlas of Skopje; Mine Alšar), on the fact that the enlargement of ERA is best to achieve by iden- • Srbija (Ironworks Smederevo; Mine and flotation Bor). tification and strategic support of promising centers within the EU peripheral regions. The project targets one of the EU priorities by recognizing that the regions of convergence have a great scien- tific potential but need specific reinforcements to be appropriately Padec in orbita meteorita jesenice integrated into ERA. The major project objectives are (1) strengthening the Jure atanackov1, Pavel spurny2, Jiri borovička2, Javor international co-operation networking and partnership between kac3, Pavel kalenda4, Gregor kladnik, Dieter Heinlein5 the UB-FMG, GUF and GeoZS and setting-up a brain-gain &Thomas Grau6 environment; (2) improving material research standards at the 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, UB-FMG by renewal and upgrade of the facilities; (3) exploiting jure.atanackov@geo-zs.si the research and technological demonstration results of the 2Astronomical institute, Academy of Sciences CR, Ondrejov observatory, Češka 3 GeoZS and UB-FMG and promoting them to national/regional Astronomsko društvo Orion, Maribor, Slovenija 4Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija centers of excellence; (4) networking among the institutions from 5DLR Fireball network, Augsburg, Nemčija the European region of convergence and Western Balkan and (5) 6European research center for firebal s and meteorites (ERFM), Bernau, promoting the ideas of the EU 7th Framework Program. Nemčija GeoZS activities in FP7 – RESTCA: Initialization of environmental geochemical studies in areas of Meteorit Jesenice je padel 9. aprila 2009 zjutraj na območje Me- W Balkan: žakle. Gre za zelo pomemben meteorit tako na lokalnem kot v • Researching design, svetovnem merilu. Je šele drugi najdeni meteorit na območju • Methods of sampling and in-situ measurements based on Slovenije po Avškem meteoritu, ki je padel 30. marca 1908. Obe- sampling schemes, nem je šele 13. meteorit z znano prvotno heliocentrično orbito • Optimal methods of analyzing and QA/QC control, v zbirki skoraj 40.000 meteoritov. Povezava meteorita z njegovo • Data geo-referencing and transmission in GIS environment, prvotno orbito je izjemnega pomena za rekonstrukcijo njegove- • Data processing (classical multivariate statistical analyses and ga gibanja v Osončju ter določitev njegovega izvornega območja. neural networks methods), Atmosferska dinamika meteoroida odraža njegove makroskopske • Method of visualizations, fizikalne lastnosti pred vstopom v ozračje. V prispevku predsta- • Determination of the natural conditions and the rate of vljamo analizo instrumentalnih zaznav padca meteorita Jesenice. anthropogenic impact of heavy metals, Padec so optično zaznale meteorske in vsenebne kamere na dveh • Assessment of the environment vulnerabilities and endanger- astronomskih observatorijih v Sloveniji in dve vsenebni kameri ments. in fotoelektrični senzorji Evropske vsenebne mreže na Češkem. Using of archive data for determination the areas critical y Akustični signal prodora meteoroida skozi atmosfero je zazna- pol uted due to mining and smelting and war operations: lo tudi 16 potresnih opazovalnic v Sloveniji, Avstriji in Italiji v • Mining and smelting (archeological and historical publication; radiju 150 km od talne projekcije atmosferske poti meteoroida. Austro-Hungarian publication, archives of geological surveys of Zajeti podatki so omogočili natančno rekonstrukcijo atmosferske 12 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 dinamike meteoroida in njegove heliocentrične orbite. Vpadna Najstarejšim morskim sedimentom Krškega bazena smo z dia- hitrost meteoroida je znašala 13.7 km/s, vpadna masa pa okoli tomejami določili zgornjebadenijsko starost, kar kaže, da je morje 200 kg, kar ustreza meteoroidu s premerom okoli 0.5 m. Skupna ta bazen preplavilo šele med zgornjebadenijsko transgresijo ob masa doslej najdenih meteoritov (3.6 kg) predstavlja le 10–30 % začetku evstatičnega cikla TB2.5. Sestava raziskanih združb mo- celotne mase padlih meteoritov. Visok odstotek preživele mase je luskov v teh plasteh podpira obstoj povezave med Centralno Pa- neposreden odraz zelo nizke vstopne hitrosti meteoroida. Meteo- ratetido in Mediteranom. Posebej pomembna je vrsta Pereiraea rit Jesenice (L6 hondrit) se je pred padcem gibal orbiti tipa Apollo gervaisi, ki se v Centralni Paratetidi pojavlja samo v plasteh zgor-s perihelijem tik znotraj Zemljine orbite in afelijem v notranjem njebadenijske starosti, kar podobno kot sestava nanoplanktonskih delu asteroidnega pasu. Orbita ni sorodna orbitam meteoritov združb kaže na povezanost obeh morij do konca badenija. Zelo Glanerbrug (7. april 1990) in orbitalnega para Pribram (padel 7. zgovorna je tudi geografska razširjenost vrste P. gervaisi: znana je aprila 1959) in Neuschwanstein (6. april 2002). Instrumentalna iz Mediterana ter Zahodne Paratetide, v Centralni Paratetidi pa se detekcija padca meteorita Jesenice je rezultat skoraj desetletja pojavlja izključno na severozahodnem obrobju. Njena odsotnost razvoja Slovenske meteorske mreže, vsenebne mreže Alpe-Adria v osrednjem in južnem delu Centralne Paratetide jasno kaže na All-sky Newtork ter več kot pol stoletja delovanja Evropske vse- povezavo z Mediteranom, ki je v zgornjem badeniju očitno po- nebne mreže. tekala preko Slovenskega koridorja in ne preko južneje ležečih povezav. nova spoznanja o zgornjebadenijski paleogeografiji centralne Paratetide onegeology-europe – rezultati projekta in slovensko sodelovanje Miloš bartol1, aleksander Horvat1,2 & Vasja Mikuž1,2 1Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Miloš bavec, Jasna Šinigoj, Matija krivic, Mitja Požar, milos.bartol@zrc-sazu.si Mirica trajanova, bogomir celarc, Dragomir skaberne, 2Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo Marijan Poljak & Matevž novak Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, milos.bavec@ Slovenski koridor, povezava med Centralno Paratetido in Medite- geo-zs.si ranom, se je odprl med izoblikovanjem sistema Panonskega baze- na v karpatiju ob koncu spodnjega miocena. Po ustaljeni razlagi Avgusta 2010 se je po treh letih zaključil projekt OneGeology- naj bi se ta povezava dokončno prekinila ob koncu evstatičnega Europe. Ideja za izvedbo tega široko zastavljenega evropskega ge- cikla TB2.4 v badeniju na meji nanoplanktonskih biocon NN5 in ološkega projekta je zrasla iz globalne iniciative OneGeology. V NN6. Od takrat naj bi Centralna Paratetida komunicirala z osta- okviru slednje so »skrbniki« nacionalnih geoloških podatkov/kart limi morji le občasno in to izključno preko Vzhodne Paratetide. širom sveta (v veliki večini so to geološki zavodi ali njihovi ekvi- V literaturi se razen Slovenskega koridorja pojavljajo tudi drugi valenti) na spletu ponudili geološke podatke v obliki geoloških potencialni komunikacijski koridorji, največkrat Vardarski kori- kart manjših meril v poljubni obliki. Nadgradnja inciative – One dor. Rezultati neodvisnih študij srednjemiocenskega kalcitnega Geology Europe je šel pri izvedbi korak naprej. Rezultat je tehno- nanoplanktona, kremeničnih alg in moluskov vzhodne Slovenije loško, oblikovno, semantično in v precejšnji meri tudi vsebinsko kažejo, da sta Mediteran in Centralna Paratetida skozi Slovenski poenotena dinamična spletna geološka karta okvirnega merila 1:1 koridor komunicirala vse do konca badenija in evstatičnega cikla milijon. TB2.5 v zgornjem delu srednjega miocena. Glavni cilj projekta, ki je pod svojim okriljem združil 29 orga- Sestava zgornjebadenijskih nanoplanktonskih združb Murske nizacij (projektnih partnerjev) iz 21 evropskih držav, je bil zago- udorine je izredno podobna združbam opisanim na več točkah toviti spletno dosegljivost geoloških podatkov. Ključna sestavina v Mediteranu. Sukcesija biostratigrafskih dogodkov opaženih v za dosego tega cilja je poenoten podatkovni model, ki je bil razvit standardni nanoplanktonski bioconi NN6 (upad pogostosti in ko- na podlagi preteklih izkušenj s podobnimi projekti manjših raz- nec pojavljanja vrste Cyclicargolithus floridanus, začetek pojavlja- sežnosti v okviru tega projekta. Poenotena karta omogoča z zna- nja in porast pogostosti velikih primerkov vrste Reticulofenestra njem podprto odločanje raziskovalcem, svetovalcem, gradbeni- pseudoumbilicus, pojav vrste Calcidiscus macintyrei) je v obeh re- kom, upravljavcem vodnih virov, upravnim službam, prostorskim gijah identična. Vzporeden razvoj je mogoče pojasniti bodisi kot načrtovalcem in ostalim uporabnikom prostora. Zaenkrat v cilj- odraz univerzalnih globalnih trendov bodisi kot posledico dobre nem merilu, ki ima seveda omejeno uporabnost, v prihodnosti pa povezanosti obeh morskih območij. Podatke iz Murske udorine in najverjetneje tudi v natančnejših merilih. Tudi v primeru projekta Mediterana smo primerjali s podatki iz vrtin iz Pacifika, Atlanti- so bili že izvedeni nekateri primeri poenotenja geoloških kart na- ka in Indijskega oceana na različnih geografskih širinah. Izkazalo tančnih meril preko državnih meja. Že sedaj je mogoč tudi od- se je, da je mogoče globalno dobro korelirati le konec pojavljanja govor manj zahtevnem uporabniku: kaj leži pod mojimi nogami. vrste Sphenolithus heteromorphus, ki označuje mejo biocon NN5/ Glavne dosežke projekta lahko strnemo v naslednjih opisih: NN6 in je bil na različnih lokacijah datiran na čas pred 13,4 do • Spletna medopravilna (interoperable) baza geoloških podat- 13,6 milijoni let. Ostali opaženi dogodki so po svetu diahroni ali kov Evrope v merilu 1:1,000.000. celo manjkajo, pogosto pa so razen ali namesto njih prisotni tudi • Pospešen razvoj in uporaba jezika za izmenjavo geoloških in- drugi dogodki, ki v Murski udorini in Mediteranu niso opazni. formacij (interchange standard language) – GeoSciML. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 13 • Umikanje pregrad za dosegljivost geoloških podatkov najširši Kema, Nafta Geoterm) in lokalnimi skupnostmi (občine), ki so javnosti. V ta namen so bili razviti protokoli licenciranja in upo- projekt »Geoloških zakladov« finančno podprli. Izjemno vlogo rabe podatkov. pri interpretaciji vsebine knjižice pa je imel ilustrator Samo Jenčič • Razvoj skupne poenostavljene terminologije, ki naj bi pripo- z ilustracijami. S pomočjo barvitih, hudomušno ilustriranih zago- mogla k lažji razumljivosti in uporabnosti geoloških podatkov netk smo izdelali bolj pestro in barvito publikacijo. vsem končnim uporabnikom. Ideja in s tem povezan koncept obeh (in še naslednjih?!) knjižic • Velik napredek v uveljavljanju evropske direktive INSPIRE na je, da na preprost in zanimiv način približamo geologijo, geološko področju geoznanosti. zgodbo in geološke posebnosti izbranega območja čim širšemu Ob pomembnem napredku na področju geoinformatike je bil krogu ljudi. Tako smo poenostavljeno geološko razlago »Zaklada« velik del projekta namenjen tudi razvoju in poenotenju skupne podkrepili s fotografijami. Dodali smo še vsebinsko vezano zago- specifikacije za opis geoloških pojavov. Kot ena od glavnih plat- netko za najmlajše bralce oz. obiskovalce. form projekta je bila tako razvita skupna specifikacija za geološke Naša želja ni bila posredovanje gomile podatkov in »suhopar- prostorske podatke ter tudi dejanska medopravilna baza podat- no« učenje. Skozi zanimivo zgodbo, hudomušne ilustracije in na- kov v merilu 1:1,000.000. Jedro specifikacije predstavlja slovar, loge za »bistre glave«, smo skušali pritegniti pozornost bralcev in ki opisuje litologijo, starost in genezo kamnin, sedimentov ter obiskovalcev opisanega območja. Skušali smo jih navdušiti za na-ostalih geoloških pojavov. Vsak pojem je opremljen z definicijo in ravo, geološke pojave in posebnosti ter njihovo enkratnost in ne- opisom hierarhičnega položaja. Ob tem so bila ugotovljena števil- ponovljivosti. Tako smo pridobili »zaveznike«, ki bodo pomemb- na vprašanja v zvezi s geografsko in semantično neusklajenostjo. no doprinesli k ohranjanju in promociji teh posebnosti. Zavedati Neredka vprašanja so bila v okviru projekta tudi rešena, s čimer je se moramo, da so geološki zakladi nastajali skozi dolge milijone bil narejen velik korak v smeri doseganja ciljev direktive INSPI- let in da nosijo pomembne informacije o zgodovini našega pla- RE: slovar, standardi in arhitektura baze so narejeni na način, ki v neta, dogajanja na njem in s tem seveda tudi zapise o »naši prete- prihodnosti omogoča nadgradnjo v produkte natančnejših meril. klosti«. Z nepremišljenimi in neukimi ravnanji lahko namreč to Geološki zavod Slovenije je v projektu sodeloval kot eden od edinstveno dediščino uničimo v trenutku. 24 enakopravnih projektnih partnerjev. V ta namen smo skladno Knjižice lahko služijo kot geološki vodnik na terenu, lahko jih z zahtevami kart manjših meril poenostavili obstoječo geolo- uporabljamo kot učni pripomoček, saj so v njih razloženi osnov- ško karto Slovenije v merilu 1:250.000 avtorja S. Buserja (2009). ni geološki pojmi, lahko jih uporabimo kot delovni zvezek. Eden Osnovne podatke smo najprej poenostavili (združili) in jih potem izmed namenov je bil tudi vzpodbuditi sodelovanje in povezo- kartirali v skupen podatkovni model. Karte so v okviru mogočega vanje mlajše in starejše generacije (učitelji-učenci, starši-otroci). že usklajene s sosednjima sodelujočima državama – Madžarsko Namenjena je torej vsem generacijam, ljubiteljem narave, kot tudi in Italijo. Prav tako smo v okviru projekta na GeoZS postavili tistim, ki bodo ob branju tega gradiva to morebiti tudi postali. odprtokodni prostorski strežnik za spletni prenos geoloških pro- Do sedaj smo izdali dve knjižici iz serije »Geoloških Zakladov«: storskih podatkov MapServer (MS4W - MapServer 4 Windows Geološki zakladi Krajinskega parka Goričko in Geološki zakladi - version 3.0-beta 6). MS4W je odprtokodna platforma za objavo Pohorja. Geološka zgradba ozemlja Slovenije je izjemno pestra ter prostorskih podatkov ter izdelavo interaktivnih kart na spletu. zanimiva in vsebin ter gradiva za nadaljevanje tega dela vsekakor Projekt je finančno podprla Evropska komisija. ne bo zmanjkalo. Izvodi obeh so žal skoraj že pošli, na spletnem naslovu www.zrsvn.si pa sta dostopna računalniška izpisa. Glede na to, da je serija doživela pozitiven odziv tako pri strokovni, kot laični javnosti, upamo, da se bo zbirka dopolnjevala, nadgrajevala geološki zakladi ali geologija malo drugače in širila. S pomočjo geoloških zgodb želimo vsem nam popestriti trenutke, ki jih preživljamo v naravi. Mojca bedjanič1 & Miha Jeršek2 1Zavod RS za varstvo narave, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, mojca.bedjanic@zrsvn.si 2Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana Macro- and meso-structures of external dinarides in trieste region Navdušiti čim več ljudi za naravo, geologijo in varstvo narave, jim približati včasih težko razumljive vsebine, pripraviti malo druga- sara bensi1 & Francesco Fanucci2 čen priročnik … To so bile osnovne ideje za nastanek »Geoloških 1Univerza v Trstu, Via E.Weiss 2, 34100 Trst, Italija; sbensi@units.it zakladov«. Nastali so Geološki zakladi Krajinskega parka Goričko 2Dipartimento di Geoscienze, Università di Trieste, Italia in leto za tem še Geološki zakladi Pohorja. Ideja o seriji knjižic »Geoloških zakladov« je zaživela. The study area is located in the Gulf of Trieste (NE Italy) and be- Z njo smo navdušili in medsebojno povezali strokovnjake (ge- longs to the Classical Karst Area, SE from the junction between ologe, naravovarstvenike, biologe, etnologe, pedagoge, slaviste) iz Southern Alps and Dinarides. The all zone is a part of the External različnih institucij (Zavoda RS za varstvo narave, Prirodoslovne- Dinarides. ga muzeja Slovenije, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, NTF The main feature of the Trieste Karst structural setting is the - Oddelka za geologijo, Krajinskega parka Goričko). Projektu so NW-SE (Dinaric) Karst Thrust. It forces the carbonate platform se svojimi fotografijami pridružili številni naravoslovni fotografi. to overlay the turbiditic succession (Trieste Flysch) of Dinaric Povezali smo se z gospodarstvom oz. podjetji (Mineral, Panvita, foredeep, which crop out in the city of Trieste, at the base of the 14 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 coastal slope and in the inner Gulf of Trieste and is involved in Placer, L. (2008). Principles of the tectonic subdivision of Slovenia Geologija minor NW-SE thrusts. The carbonate platform is represented by 51/2: 205-217. some formations in time from lower Aptian to middle Cuisian. The tectonic framework of this area is characterised by several different structures: 1) dinaric strike slip faults, re-activated as normal and reverse baza rudišč republike slovenije faults (Cretaceous to present); 2) anti-dinaric or N-S faults, associated to platform fragmenta- tomaž budkovič tion during Late Cretaceous- Lower Eocene; Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, tomaz.budkovic@geo-zs.si 3) major thrust ramp, with dinaric direction, which determines the overlapping of carbonate platform on Flysch; Bazo rudišč izdelujemo v okviru programa, ki ga Geološki zavod 4) several minor thrusts mainly interesting the Flysch. They Slovenije izvaja po naročilu Ministrstva za gospodarstvo RS. Za have been recently interpreted by Placer (2007, 2008) as connect- upravne organe naj bi nudila osnovne podatke o vsakem rudišču. ed to underthrusting of the Adriatic Carbonate Platform beneath Lokacije rudišč smo povzeli po Metalogenetski karti socialistične the External Dinarides front during Miocene; republike Slovenije, izdana pred tremi desetletji. Baza vsebuje 5) tear faults, with ENE-WSW direction, which displace, the sledeče sklope podatkov: front of thrusts; -splošne podatke (ime rudišča, vrsta kovine, GK koordinate, 6) tectonic lines separating the Istria Structural High from de- občina, statistična regija), pression of Trieste Gulf. -geološke podatke (list OGK, oblika-velikost-starost rudišča, The stratigraphical transition from the units of carbonate plat- prikamnina, glavni in stranski rudni minerali), form to the siliciclastic formation is characterised by some levels -tehnološke podatke (stanje v času vnosa podatkov, način of marly limestones and marlstones. pridobivanja, začetek in konec obratovanja, uradni naziv podjetja, The “Trieste Flysch” is formed by silty marlstones and sand- rudne zaloge, perspektivnost), stones alternations. The marlstone’s beds thickness ranges from -podrobnejši opis sedanjega stanja (ocena na podlagi Google millimetric to decimetric, the sandstone’s from centimetric to earth), plurimetric. The sandstones mainly predominate, the grain size -osnovno literaturo o objektu (geološko poročilo ali strokovni are fairly heterogeneous and classified as graywacke frequently of članek), lithic type. -datum vnosa podatkov. The marlstones have been dated by analysis of calcareous Nan- O vsakem rudišču in rudnem pojavu zbiramo tudi dodatne noplankton. The species belong to biozones from NP 9 (corre- podatke (lego jamskih mer pred 2. svetovno vojno, raziskovalne in sponding to SBZ 11, Ypresian) and to NP 16 (upper Lutetian – pridobivalne prostore po drugi svetovni vojni, jamske karte, lego Bartonian). odlagališč rudarskih in topilniških odpadkov z oceno njihovih The far most dominant structural unit is the Karst Thrust ori- količin). ented in dinaric direction and characterizing the most greater Tudi te nameravamo vključiti v bazo. Do sedaj smo zbrali part of the zone. The other important units are the minor thrusts podatke za 63 rudišč in 152 rudnih pojavov. Dodali jim bomo še that concern widely the Flysch area in the city of Trieste and con- rudne pojave urana, najdene med prospekcijo do leta 1990. tinue along the foot of slope and underwater inside the Gulf. This minor thrusts are in evident continuity with the structure of Čičerija (a subthrusting belt of supposed Miocene age), that has been given recently (Placer, 2007) an important role in the geody- gube v dolini glinščice namic evolution of the Northern External Dinarides. The Flysch of Trieste shows, special y in the areas right under the Karst Units, bogomir celarc, blaž Milanič & Ladislav Placer semi-ductile deformation like isoclinal folds that are sometimes tied with outcrops of chaotic levels (like olistostromes). This could Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, bogomir.celarc@geo-zs.si be attribute to gravitational tectonic during the first compressive deformation of the main thrust. Above all that were frequently V flišnih kamninah doline Glinščice se pojavljajo različni tipi gub, observed drag folds under the thrust fronts. That fronts are fre- ki so navadno povezane z narivnimi strukturami Kraškega roba. quently dislocated by tear-faults that influence the morphology S pomočjo njihove lege, geometrije, vergence, lahko sklepamo, ob of the area. kakšni narivno - reverzni strukturi so nastale. The Flysch maintain the original y stratigraphical relations with Ocizeljska brahisinklinala je obsežno flišno območje med the carbonatic sequence just in two cases: Prešnico na JZ in Steno nad Glinščico v Italiji. Definirana je kot - on short tails of the Karst Thrust front (with local phenom- v smeri JV – SZ razpotegnjena sinklinala, katere os iz njenega JV enons of backthrusting) ; konca tone proti SZ in os iz SZ konca tone proti JV. Glavne struk- - in a big anticline (buckling fold) that characterize the ture v Ocizeljski brahisinklinali so Trmunski reverzni prelom, Rosandra-Glinščica Valley. Preški reverzni prelom in Petrinjski narivni prelom. Flišne plasti na tem območju so močno nagubane in deformi- References: rane. Prevladujejo različni tipi in velikosti gub z osmi v smeri SZ- Placer, L. (2007). Kraški rob (landscape term) Geologic section along the JV, ki vergirajo proti JZ. Navadno so poševne, redko polegle in motorway Kozina – Koper (Capodistria). Geologija 50/1: 29-44. prevrnjene. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 15 Njihova geneza je povezana s splošnim gubanjem območja in V ta namen so bile podrobno preučene hidrogeološke razmere lahko nastopajo kot gube nižjega reda, lahko pa nastajajo tudi kot na območju celotnega vodonosnika Sorškega polja, vključno z spremljajoče gube reverznih prelomov. zveznimi meritvami sprememb nivojev podzemne vode. Trmunski in Preški reverzni prelom sta definirana v useku av- Na območju vodonosnika so bile obdelane tako kemijske kot toceste Kozina – Klanec in vpadata strmo (70˚) proti SV in se tudi izotopske značilnosti podzemnih vod. Nitrati predstavl- nadaljujeta v smeri Glinščice, kjer se njuna cona razširi na več jajo zelo pomembno onesnaževalo, ki izrazito omejuje možnost vzporednih prelomov z razvitimi obnarivnimi gubami. Nak- črpanja podzemne vode iz črpališča pitne vode pri Godešiču. lon vpada osnih ravnin gub ni nikjer manjši od naklona vpada Najvišje koncentracije nitratov so bile izmerjene v pasu, ki se reverznih prelomov. Za primerjavo naj navedemo, da so na vleče od Žabnice preko črpališča Godešič in naprej proti jugu. območju Tinjana in Dekanov, kjer so v flišu razviti položnejši nar- Najnižje koncentracije nitratov so bile izmerjene na tistih opa- ivi, bolj položne tudi osne ravnine obnarivnih gub. Intenzivnost zovalnih mestih, ki so pod vplivom vode iz reke Save. Iz meritev gubanja navadno zamira z oddaljenostjo od prelomne ploskve. koncentracij nitratov v profilu vodonosnika je razvidno, da trendi V SZ območju Ocizeljske brahisinklinale, kjer se le ta skledasto upadanja oz. naraščanja koncentracij nitratov, ki bi kazali na strat- zaključi, plasti v njenem skrajnem SZ delu vpadajo proti JV, v SV ificiranost onesnaževal v profilu vodonosnika, niso značilni. in JZ krilu pa proti JJZ oziroma VSV. Podobno so zarotirane tudi Glede na izotopske analize podzemne vode na Sorškem polju osne ravnine gub, ki »idealno« vpadajo proti SV, sedaj pa proti se pojavljata dve komponenti, katerih izotopska sestava kisika je VSV. dokaj različna. Prvo komponento predstavlja infiltracija lokalnih Z detajlnim preučevanjem gub v flišnih kamninah lahko torej padavin, drugo pa prestavlja reka Sava, ki s strani napaja vodo- sklepamo na širšo zgradbo Ocizeljske brahisinklinale in na njeno nosnik. V vodonosniku prihaja tudi do mešanja obeh kompo- notranjo narivno zgradbo. Posledično lahko iz geometrije gub na nent. Iz rezultatov analiz je razvidno, da so bolj onesnaženi vzorci kakšnem drugem območju sklepamo na širšo regionalno struk- podzemnih vod tudi bolj obogateni s težjim kisikovim izotopom turno zgradbo. kar kaže, da je večina onesnaženja podzemne vode vezana na Območje Kraškega roba bo pretežno po tunelih prečkal novi lokalno infiltrirane padavine, medtem ko je komponenta reke (drugi) tir železnice Divača - Koper. Strukturno geološka sprem- Save bistveno manj onesnažena. ljava predvidenih del bo omogočila bolj poglobljena spoznanja o Analiza značilnosti onesnaženja podzemne vode je pokazala, zgradbi tega območja. da je lokacija črpališča pitne vode Godešič izrazito neugodna, saj se nahaja na območju z najvišjimi koncentracijami nitratov. Na Sorškem polju obstaja več lokacij, na katerih bi bilo možno črpati podzemno vodo, ki je po svoji kakovosti primerna za oskrbo preb- Možnost dodatnega zajema pitne vode na sorškem ivalcev s pitno vodo. Identificirane so bile 3 potencialne lokacije, polju na katerih bi bilo glede na hidrogeološke danosti ter značilnosti sedanje rabe prostora možno zajeti podzemno vodo boljše kakov- sonja cerar, Janko Urbanc & kim Mezga osti. Podzemna voda na teh lokacijah bi bila v mnogo manjši meri Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, sonja.cerar@geo-zs.si obremenjena tako z nitrati kakor tudi drugimi onesnaževali, ki na Sorškem polju večinoma izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Medzrnski vodonosnik Sorškega polja predstavlja zelo pomem- ben potencialni vodni vir, saj je na tem območju možno črpati preko 1000 l/s podzemne vode. Za intenzivnejšo rabo tega vod- nega vira trenutno predstavlja največji problem kemijsko stanje podzemne vode. Podzemna voda Sorškega polja je namreč v Pojavi nestabilnosti terena na dolenjskem krasu precejšni meri obremenjena z onesnaževali, ki izvirajo iz inten- zivne kmetijske dejavnosti ali z različnimi izpusti iz stanovanjskih Magda Čarman ter drugih objektov. V slabem kemijskem stanju pa ni celotni vo- Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana, donosnik, ampak samo nekateri njegovi deli. magda.carman@geo-zs.si Sorško polje je udorina, ki je zapolnjena s poroznim konglom- eratom in delno s prodom. Podlago udorine sestavljajo praktično V prispevku so opisani različni pojavi nestabilnosti tal na dolen- nepropustne terciarne glinaste plasti, peščenjak in kompaktni jskem krasu, ki so nastali v zadnjih letih v okolici Žužemberka konglomerat. V pleistocenskem konglomeratu in produ so aku- in Dolenjskih Toplic. Dolenjski kras je svojevrstno razvit, njegovi mulirane velike količine podzemne vode. Tok podzemne vode glavni značilnosti sta debel preperinski pokrov, večinoma iz gli- v vodonosniku ima generalno smer severozahod-jugovzhod. nastih zemljin, in visoka gladina podtalnice, ki zelo niha. Ocenjeno je bilo, da 60% podzemne vode prihaja iz Save, 40% Plaz v okolici Žužemberka je nastal na debelejšem zemljin- podzemne vode pa prispeva lokalna infiltracija padavin. Glede skem pokrovu, podora pa v pretrtih karbonatnih kamninah ob na kemijsko opredelitev podzemnih vod imamo opraviti z Ca– žužemberškem prelomu. Nastanek udora na območju Dolenjskih Mg–HCO tipom podzemne vode, ki je značilen za vodonosnike Toplic je vezan na tektonsko pretrte kamnine znotraj grude Pol- 3 v karbonatnih kamninah. janska gora v dolenjsko-notranjskih grudah. V grudi Poljanske V letu 2009 so na Sorškem polju potekale hidrogeološke gore se dinarske strukture mešajo s strukturami Balatonskega raziskave za ugotovitev možnosti dodatnega zajema pitne vode, ki niza. bi bila kemijsko in bakteriološko neoporečna. Nestabilnosti tal so torej posledica pretrtosti kamnin ob tekton- 16 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 skih conah in/ali padavinskih ekstremov, ki so v zadnjih letih vse The dril holes intersected the most representative, continuous pogostejši. sections of the ZF and offer a unique opportunity to address en- Pojavov nestabilnosti tal časovno ni mogoče vnaprej napovedati, vironmental and tectonic conditions leading to this anomalously vemo pa, da so njihove pogostitve vezane na jesenska obdobja rich accumulation of organic matter. večjih padavin, zimsko - pomladna obdobja, za katera so značilna The 504 m core of the ZF is provisional y subdivided into four velika temperaturna nihanja ter na potresne in popotresne lithostratigraphic members. 1) The bottom most Greywacke dogodke. Prav tako lahko pride do proženja ob morebitnih member (498–250 m) is composed mostly of normal y-graded, človeških posegih. flat-laminated greywacke-siltstone-calcarenite rhythmites con- taining carbonate concretions and less common intraformational conglomerates, breccias, mafic tuffs and lavas. 2) The Dolostone- Clayey Sandstone member (250–179.7 m) consists of a lower unit safeland: Živeti z ogroženostjo pred plazovi v evropi: of laminated dolostone, a middle unit of white and brown clayey ocena, vpliv globalnih sprememb in strategije fine-grained sandstones, and an upper part marked by sandstones upravljanja alternating with organic-rich siltstones (TOC = 12 wt%). 3) The Siltstone-Limestone member (179.7–9.3 m) contains siltstones, Magda Čarman & Špela kumelj marls, limestones, fine-grained calcarenites, and greywackes with Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, magda.carman@geo-zs.si black clay „bal s“. Several interlayered lava flows and maksovite layers occur in the middle part, and the uppermost part has pol- V prispevku podajamo kratko predstavitev projekta SafeLand. ymict breccias and brownish organic-rich siltstones (TOC = 25 SafeLand je projekt 25 projektnih partnerjev iz 13 držav. Spada wt%), the latter forming a matrix in the breccias. 4) The upper- v 7. okvirni program - FP7; Tema 6 – Okolje (vključuje klimatske most Dolostone-Chert member (9.3–1.6 m) is defined by thick spremembe), Podtema: Naravni hazard in traja od leta 2009 do massive dolostone beds and chert horizons. A 70 m thick gabbro leta 2012. body is intruded into the lowermost part of the Greywacke mem- V okviru projekta SafeLand bodo obdelani različni pristopi ber (484–413.6 m). za oceno nevarnosti, oceno tveganja in postopke upravljanja s Our preliminary findings show that maksovite occurs in a vari- plazovi v Evropi, na podlagi česar bo podana strategija za plazove ety of modes: 1) a thin layer (489.5–487.5 m) with indistinct lami- na različnih nivojih (od lokalnega do evropskega, pri čemer bo nations and gradational contacts with the enclosing strata of the upoštevan tudi sociološki vidik). Greywacke member suggesting the layer is part of stratigraphy; 2) V termin plazovi so v tem projektu vključene vse oblike a massive, thick (413.6–409 m) body in the Greywacke member pobočnih masnih nestabilnosti. that was thermal y altered by a direct contact with the gabbro; 3) a thick (156–132.9 m) unit within the Siltstone-Limestone member that, in its lower part, is massive and in depositional contact on underlying limestone and has a sharp upper contact with overly- stratigraphy of an organic-rich Palaeoproterozoic ing siltstone layers, the latter contain soft-sediment deformation succession (onega basin, nW russia) structures and alternate with synsedimentary brecciated makso- vite; 4) as massive and indistinctly laminated layers between ma- alenka eva Črne1,2, Victor a. Melezhik2,3, anthony r. fic lava flows at 56–31 m in the Siltstone-Limestone member; Prave4, Qu Yuangao3 & aivo Lepland2 5) as matrix of carbonate and polymict breccias in the Greywacke 1Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, member (409–403.5 m); and 6) as veins and veinlets that cross- acrne@zrc-sazu.si cut all lithologies. Future detailed petrographic and geochemical 2Geological Survey of Norway, Trondheim, Norway work is planned to determine silica and carbon sources, and the 3Centre for Geobiology, University of Bergen, Norway 4Department of Earth Sciences, University of St. Andrews, St. Andrews, origin of the variety of modes of maksovite occurrences. Scotland The ~2.0 Ga „Shunga Event“, characterized by an extraordinary accumulation of organic material and associated supergiant pe- foraminifere, izziv za interpretacijo razvoja na troleum deposit, was among several global Palaeoproterozoic paleogenski jadranski karbonatni platformi (primer events targeted by ICDP Fennoscandia Arctic Russia – Drilling sW slovenija in istra) Early Earth Project (FAR-DEEP). This event is recorded in the Za- onega Formation (ZF), a c. 600 m thick volcano-sedimentary suc- katica Drobne1, bojan ogorelec2 & Uroš Premru3 cession containing organic-rich rocks, including organosiliceous 1 rocks termed maksovite. Maksovite is a black, massive rock con- Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, drobne@zrc-sazu.si taining high amounts of organic carbon and silica (TOC = 20–50 2Geološki zavod Slovenije, Ljubljana wt%; SiO2 = 20–65 wt%). Its genesis remains speculative. Ideas 3Preddvor range from dyke-like “injections” to syn-depositional seafloor de- posits. Three FAR-DEEP dril holes (12A, 12B and 13A) targeted V Sloveniji izdanjajo paleogenske plasti na sorazmerno ma- the Onega Basin, part of the Palaeoproterozoic Karelian Craton jhni površini. V primerjavi z vsemi sedimentnimi kamninami on the southeast corner of the Fennoscandian Shield, NW Russia. prekrivajo komaj 6,5% ozemlja z maastrichtijem, paleocenom in 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 17 eocenom. Tudi odlagale so se v kratkem obdobju od 65 do 33,9 Z vodenjem L. Hottingerja smo se izobraževali in predajali naše milijonov let, skupaj približno 31,1 milijon let. Toda kljub tem znanje mnogim na letnih seminarjih, tudi pri nas v Sloveniji in omejitvam je v plasteh ostala bogata fosilna dediščina. Ta čas se je Istri . začel z veliko katastrofo ob udaru meteorita v planet Zemlja, ki ga označuje krednoterciarna meja. Po hudih ohladitvah in počasnem dvigu temperature v paleocenu, se je že v začetku eocena klima občutno spremenila, s povišano temperaturo morja. Višek je geopark med Peco in košuto – prvi evropski čezmejni krivulja dosegla v srednjem eocenu. Kasneje je sledilo ohlajanje geopark med slovenijo in avstrijo podnebja vse do nizkih temperatur v začetku oligocena. Ugodnim klimatskim razmeram v času paleocena in eocena, v tropskem in suzana Fajmut Štrucl1, Mojca bedjanič2, Uroš Herlec3, subtropskem pasu med 30º in 35º severne širine je sledila tudi Primož Vodovnik4 & Gerald Hartmann5 biota, zelo raznovrstna od bentičnih do planktonskih organizmov. 1Podzemlje Pece d.o.o., Glančnik 8, SI-2393 Mežica Mežica, Med njimi so foraminifere, predvsem velike, zbujale pozornost že suzana.fajmut@cpm-gm.si mnogim, med prvimi je bil geolog Guido Stache. 2Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor, Maribor Zanimanje je bilo posvečeno najprej numulitom, alveolinam, 3Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, nato koničnim aglutiniranim foraminiferam, kasneje velikim Ljubljana 4 trematofornim miliolidam, diskociklinam, koralam in dazikla- RRA Koroška, Regionalna razvojna agencija za Koroško, Dravograd 5Regionalmanagement Kärnten Dienstleistungs GmbH, Avstrija dacejskim algam. V plasteh, zlasti paleocenskih, kjer se je malo pričakovalo, pa so bili najdeni indeksni fosili za maastrichtij in Evropska mreža geoparkov (EGN - European Geopark Net- danij. work), ki trenutno združuje 37 območij z evropsko pomembno Za nabor zadostne množine materiala, je bilo treba sistematično geološko dediščino, je bila ustanovljena leta 2000. EGN se je leta preiskati izdanke na vseh robovih terciarnih sinklinalnih bazen- 2004 vključila v Globalno mrežo geoparkov, ki jo je ustanovil ov. Nato so izbrani profili služili za vzorčevanje skladov, kar se da urad UNESCA. Osnovni namen mreže je varovanje in promo- popolnega razvoja, s številnimi velikimi foraminiferami. Teh se je cija geološke dediščine, povezovanje evropskih držav pri izmen- z leti nabralo na stotine in nekaj tisočev preparatov z orientirano javi dobrih praks, informacij in izkušenj pri varstvu geološke lego fosilov in mikrofaciesa, kjer so se nahajali. dediščine, promocija celovitega pristopa k varstvu narave ter Determinacija foraminifer, identifikacija profilov po biostrati- trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. To pa so tudi cilji projek- grafskih kriterijih, primerjava profilov na ožjem območju, nato ta »Vzpostavitev čezmejnega geoparka med Peco in Košuto«. med različnimi sedimentarnimi bazeni, je nakazala enakosti Idejo, vizijo in cilje smo pripravili v projektni ideji in jo skupaj in razlike v razvoju posameznih enot na platformi, imenovani s številnimi partnerji iz obeh strani Pece prijavili na razpis Op- Paleogenska Jadranska karbonatna platforma (PgAdCP). Za en- erativnega programa za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in ovit pregled razvoja so služile podrobne sedimentološke študije, Avstrijo 2007-2013. Projekt je dobil zeleno luč in tako v tem letu študije mikrofaciesa, paleookolja ter tektonski odnosi enot med pričenjamo s številnimi aktivnostmi na širšem območju »Dežele manjšimi in večjimi razdaljami. Rezultati so se pokazali pri izde- pod Peco«. Območje projekta zajema občine Črna na Koroškem, lavi paleobiogeografskih kart od K/T meje do priabonija za ce- Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Pliberk, Suha, lotno območje PgAdCP. Bistrica nad Pliberkom, Globasnica, Galicija, Žitara Vas, Železna Glede na biostratigrafsko razčlenitev plasti na platformi ozi- Kapla in Sele in vključuje partnerje iz obeh strani meje (Obirske roma rampah ter glede na prehode v flišne bazene (determinacije jame, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Črna planktonskih foraminifer in nanoplanktona) se je izkristaliziral na Koroškem, Občina Mežica, Občina Prevalje, Občina Globas- položaj ločenih sedimentarnih con : BiosZ 1 v flišnem bazenu in nica, Občina Sele, Tržna občina Bistrica nad Pliberkom, Koroški BiosZ 2, 3, 4 na odmaknjenih rampah. BiosZ potekajo v logičnem pokrajinski muzej, RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za zaporedju od najgloblje na severu, aktivne od K/T do lutetija, Koroško in Regionalmanagment Kärnten Dienstleistungs – Ges- proti SW, kjer nastopajo na deformirani platformi BiosZ 2 aktivni mbH). od K/T do cuisija, BiosZ 3.1 od K/T do lutetija, BiosZ 3.2 od sred- Projektno območje je veliko 997 km2, na njem živi okoli 51.500 njega cuisija do lutetija, BiosZ 4 od srednjega cuisija do bartonija, prebivalcev. Deželo pod Peco je že v preteklosti zaznamovalo morda še dlje. rudarstvo. Težak rudarski kruh so si ljudje na tem območju služili Iz SW in W je omejeval NW rob PgAdCP Jonsko-Jadranski– skoraj 350 let. Svinčevo-cinkovo rudo so pridobivali na pobočjih Belunski bazen kot 5. enota. Rampe so bile med seboj ločene z Pece, Uršlje gore in Obirja. Rudne zaloge tega območja pa tre- barierami bodisi kopno, bodisi globlji jarki. Poimenovane so nutno ekonomsko niso zanimive. Rudarska dejavnost je usahnila, BiosZ 1 – Goriško-Vipavska-Pivška cona, BiosZ 2 – Komensko- ostali pa so številni pomembni dokazi o nastanku rudišč, izdanki Brkinska cona, BiosZ 3 – Čičarijska cona in BiosZ 4 – Istrsko- rudnih teles, tehnična dediščina … Ta bogata dediščina je danes Dalmatinska cona. Primerljiv razvoj plasti se ugotavlja tudi vzdolž zanimiva tako za številne obiskovalce kot tudi za znanstvenike. Dalmacije in v Hercegovini. Nekateri rudni pojavi so izjemnega, tudi svetovnega znanstveno- Ker smo bili pri raziskavah povezani v veliko uspešno skupino raziskovalnega pomena. Območje odlikuje tudi pestra geološka UNESCO IGCP 286 in 393, odgovorno za preučevanje paleogena zgradba s redkimi in izjemnimi geološkimi pojavi (Periadriatski v Tetisu, delno tudi v Karibih, je rezultat biostratigrafska skala za šiv, nahajališče karnijskih krinoidov, smrekovški vulkanizem, velike foraminifere s conami SBZ 1–SBZ 20 v paleocenu in eocenu. Obirske kapniške jame …), med katerimi so mnoge že prepoznane 18 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 kot geološke naravne vrednote. Izjemna geološka podlaga pa je zajema severovzhodno Slovenijo; 3. skupina zajema jugovzhodno botrovala nastanku številnih življenjskih okolij. Čudoviti gozdovi, ter vzhodno Slovenijo. gorski pašniki in skalovja nudijo bivalni prostor številnim poseb- Najvišje vrednosti hidrogenkarbonatnega iona ter Ca2+ ter Mg2+ nim rastlinam in živalim. ter tudi pH-ja so prisotne v jugovzhodni Sloveniji, ker prevladu- S pomočjo projekta želimo projektni partnerji čezmejno pov- jejo karbonatne kamnine. Najvišje vrednosti slednih prvin ter Na+ ezati in vzpodbuditi dialog med ključnimi naravovarstvenimi, ter K+ pa so prisotne v severovzhodni Sloveniji, kjer v sedimentih izobraževalnimi in turističnimi institucijami z lokalnega, re- Panonskega bazena potekajo procesi ionskih izmenjav, prav tako gionalnega in deželnega oz. nacionalnega nivoja in lokalnimi pa so koncentracije določenih slednih prvin vezane na območja skupnostmi na območju Geoparka. V okviru projekta izdelane termalne vode. V povezavi s slednimi prvinami ne smemo poza- strokovne podlage bodo osnova za kandidaturo za vključitev v biti na onesnaženje podzemne vode. prestižno evropsko mrežo Geoparkov pod okriljem organizacije Analizirane vode spadajo v Ca2+–Mg2+-HCO 2- in Ca2+-HCO 2- 3 3 UNESCO. Izvedene bodo tudi številne komunikacijske aktivnosti tip vod, torej karbonatni tip vod. Od glavnih ionov so bile najvišje (komunikacijski načrt, spletna stran, film o geoparku, publikacije, vrednosti Ca2+, Mg2+, HCO - zabeležene v tretji skupini, najvišje 3 predstavitve območja, izobraževanje ...), cilj pa je tudi vzpostaviti vrednosti K+, Na+, Si, NO3-, PO 3- ter SO 2- pa v drugi skupini. 4 4 osnovno podporno infrastrukturo Geoparka (info centra, info V drugi skupini so bile poleg prej omenjenih prvin zabeležene točke, tematske poti …). tudi najvišje vrednosti slednih prvin. Prav visoke koncentrac- Dolgoročen uspeh projekta pa seveda ni odvisen le od zagoto- ije slednih prvin na območju Štajerske in Prekmurja, ki pog- vitve začetnih finančnih sredstev. Enako pomembni so ustrezen osto predstavljajo onesnaževala, nakazujejo na problematiko razvojni koncept, močna politična podpora, vključevanje v tra- onesnaževanja podzemne vode na tem območju. Dokaz temu je jnostni, socialno-ekonomski in kulturni razvoj celotne regije, tudi močno povišana vrednost nitrata. Nadalje se je izračun TDS- zagotovljena finančna sredstva za delovanje in nadaljnji razvoj a ujemal s koncentracijami slednih prvin. Druga in tretja skupina, (država, skladi Evropske unije, lokalne skupnosti …) ter seveda ki sta imeli najvišje vrednosti slednih prvin sta imeli obenem tudi dober načrt upravljanja s profesionalno upravljavsko strukturo. In najvišji TDS. Glede na analizo so bile tako najnižje vrednosti pH- kar je ključnega pomena, projekt bo zaživel in se razvijal le, če bo ja določene v drugi skupini, ki ima tudi najnižje koncentracije sprejet in podprt na lokalnem in regionalnem nivoju. HCO - iona, višje vrednosti pa v tretji skupini, ki ima tudi najvišje 3 koncentracije HCO - iona. 3 Geokemijske analize vodovodne vode odražajo geokemijske pogoje, ki vladajo v vodonosnikih. Pri interpretaciji teh podatkov geokemija vodovodne vode na območju slovenije se je potrebno zavedati, da med vodonosnikom in končnim po- rabnikom poteka še vrsta procesov. V primeru izvedene študije tamara Ferjan1, Mihael brenčič2,1 & Mateja Gosar1 se to odraža v koncentracijah klorida, ki ima najvišje vrednosti v severovzhodni Sloveniji. 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, tamara.ferjan@geo-zs.si 2Katedra za geologijo krasa in hidrogeologijo, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Petdeset let od odkritja urana na Žirovskem vrhu V letu 2009 je bilo na območju Slovenije izvedeno vzorčenje pitne vode na vodovodnem omrežju. Vzorčevalni načrt, ki je vseboval alojzij Pavel Florjančič 35 lokacij,je bil izdelan tako, da so bili vzorčevani vodovodni sis- Podlubnik 23, 4220 Škofja Loka, alojzij.florjancic@guest.arnes.si temi, ki izkoriščajo podzemno vodo iz različnih vodonosnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti geokemične karakteristike vo- Uran v Žirovskem vrhu se nahaja v permskih kontinentalnih klas- dovodne vode glede na geološko ozadje vodonosnikov iz katerih titih in spada v južnoevropsko metalogenetsko Verucano provin- se črpa voda v vodovodno omrežje. co. Diagenetsko orudenje z uranovo smolo je vezano na organsko Na vsaki izmed vzorčevalnih mest je bila voda odvzeta iz pipe, materijo v talninskem tako imenovanem brebovniškem členu kjer je voda vsaj dve minuti prosto iztekala. Vzorci vode so bili grödenske formacije, ki je nastal v rečnem sistemu prepletajočih odvzeti v plastenke, ki so bile neposredno pred vzorčenjem in delno meandrirajočih tokov. petkrat sprane, popolnoma napolnjene z vodo in zaprte s Nagubana zgradba rudišča je posledica narivanja paleozojskih plastičnim zamaškom. Poleg odvzema vzorca so bile na mestu klastičnih kamnin na zgornjetriadne sklade Poljansko – Vrhniških vzorčenja izvedene še meritve temperature, pH ter elektroprevod- nizov, kar se je dogajalo na meji med eocenom in oligocenom. nosti. Laboratorijska analiza je vsebovala določitve pH, elektro- Glavni rudni mineral je uranova smola, ter podrejeno coffinit prevodnosti, temperature ter parametrov splošne kemije (glavni in še 18 uranovih sekundarnih mineralov. S skupno 85 minerali anioni ter kationi) ter določitve slednih prvin. Pri interpretaciji je Žirovski vrh po številu mineralov najbogatejše mineralno rezultatov geokemičnih analiz smo uporabili naslednje metode: nahajališče v Sloveniji. raztreseni diagrami (koncentracije določitev v odvisnosti od pH Rudonosna cona je debela 125 metrov. Rudna telesa trakastih in elektroprevodnosti), analiza variance s post hoc Tukey-evim nepravilnih oblik slede generalno plastovitosti. Debela so HSD testom. povprečno okoli enega metra ter dolga od nekaj do sto metrov. Ugotovljene so bile 3 skupine vzorcev: 1. skupina okvirno za- Žirovski vrh se po velikosti uvršča med srednje velika uranska jema zahodno, jugozahodno ter osrednjo Slovenijo; 2. skupina rudišča, po kvaliteti pa med siromašnejša. Z vrtinami potrjenimi 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 19 zalogami 16.000 ton U O je poleg velenjskega premogovnika naš makrofosilov in konodontov. Stratigrafsko leži nad julijsko-tuval- 3 8 največji energetski potencial. ijskimi amfiklinskimi plastmi, navzgor pa prehaja v spodnjejur- Rudišče je bilo odkrito leta 1960 z radiometrično peš prospekc- sko Krikovsko formacijo, v severnih delih Slovenskega bazena pa ijo, raziskano z globokimi strukturnimi vrtinami s površine in z v zgornjenorijsko in retijsko Slatniško formacijo. V profilu Slatnik rudarskimi deli odprto v dolžini 1850 m in po višini 150 m. V (Soriška planina, Bohinjski greben) ob planinski poti baški dolo- letih 1984 do 1990 je bilo iz 633.000 ton rude pridobljeno 452 ton mit izdanja v debelini 260 m. Spodnja meja ni vidna, navzgor pa uranovega koncentrata, ki se je pridobival po kislem postopku. sledita Slatniška in Krikovska formacija. Zaradi nepopolne dolo- Iz njega pridobljeni gorilni elementi so v jedrski elektrarni Krško mitizacije so v nekaterih delih baškega dolomita ohranjene plasti dali 12.000 GWh električne energije. Pri odkopavanju in prede- apnenca, kar omogoča podrobnejše študije. lavi rude smo dosegli načrtovane parametre: količino in kakovost Baški dolomit v profilu Slatnik predstavljajo dolomitizirani odkopane rude in koncentrata. Kljub temu smo morali tako rekoč presedimentirani in hemipelagični karbonati, ki so se odlagali na čez noč prenehati z odkopavanjem rude in s proizvodnjo rumene "carbonate slope apron". Kamnine so organizirane v dva »retro- pogače. Od prenehanja odkopavanja rude in proizvodnje koncen- gresijsko-progresijska« cikla. Vsak se začne z masivnimi brečami trata 30. junija 1990 pa do danes zapiramo RUŽV! s strukturami zdrsov, ki zaznamujejo srednji del pobočja. Brečam Izjemna pozornost je bila posvečena okolju. Pri proizvod- postopno sledijo plastnati drobnozrnati distalni karbonatni tur- nji se je uporabljal zaprt sistem tehnološke vode. Že na začetku biditi z nepopolnimi Boumovimi sekvencami, ki so se odlagali v proizvodnje sta bili zgrajeni čistilni napravi za jamsko vodo in spodnjem dela pobočja. Odlaganje na bazenski ravnici zaznamu- za komunalne odplake. V RUŽV smo razvili avtomatski sistem jejo plastnati dolomiti z roženci. Karbonatni turbiditi vsebujejo merjenja radioaktivnosti na prostem in smo prvi v Jugoslaviji presedimentirana plitvovodna zrna, med katerimi so tudi fora- zabeležili radioaktivno onesnaženje iz Černobila. Iz naših avto- minifere. Določenih je bilo 32 rodov in 38 vrst. Norijska starost matskih merilnih naprav se je razvil vseslovenski sistem za avto- baškega dolomita v profilu Slatnik je bila določena na podlagi matski monitoring ionizirajočega sevanja v zraku, ki šteje že več sočasne prisotnosti vrst Palaeolituonel a meridionalis, ? Endotri-kot sedemdeset merilnih mest. adel a tyrrhenica, Ophthalmidium exiguum, ? Turriglomina magna Rudnik urana Žirovski vrh je bil vseskozi izrazito v kleščah in Pseudonodosaria obconica z vrstami ? Duotaxis birmanica, Sig-politike, bistveno bolj kot drugi kombinati v industriji in rudarst- moilina? schaeferae, Galeanel a panticae in ? Variostoma crassum. vu oziroma v energetiki. Delno je bilo to posledica nerealnih at- Večina foraminifer izvira iz območja grebena. omskih pričakovanj zveznih oblastnikov in monopola centralnih institucij, po drugi strani pa nepripravljenost na naši strani ob prevzemu raziskovalnih in pripravljalnih del. Tako je bil zamu- jen primeren čas odprtja rudnika pred energetsko krizo v polovici upper anisian radiolarian cherts from the High karst sedemdesetih let, začetek osvajanja proizvodnje pa je sovpadel z nappe (southern Montenegro) jedrsko nesrečo v Černobilu. To so neodgovorno izkoristili poli- tiki in novinarji za neutemeljeno diskreditacijo in premalo vplivni Špela Goričan1, Hans-Jürgen Gawlick2, richard Lein3, in odločni strokovnjaki. Za nameček je dogovor med ZDA in SZ sigrid Missoni2 & alenka eva Črne1 o zmanjšanju jedrske oborožitve prav takrat povzročil skokovit 1Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, padec cene urana na svetovnem trgu. spela@zrc-sazu.si Naš prispevek še posebej posveča pozornost tej zadnji temi, še 2Montanuniversität Leoben, Avstrija 3 zlasti v luči stroškov, ki so spremljali posamezne faze del. Ocen- Universität Wien, Avstrija jujemo, da smo za raziskovalna dela v rudišču od leta 1960 do 1980 porabili 50 milijonov EUR, za investicijska, pripravljalna Middle Triassic deep-water sediments (hemipelagic limestones in eksploatacijska dela v RUŽV od 1980 do 1990 okoli 150 mili- and radiolarian cherts), intercalated within a succession of plat- jonov EUR, za zapiranje od 1990 do 2010 pa 90 milijonov EUR. form limestones were studied at sections Boljevići near Virpazar Približno toliko pa smo morali v zadnjih dvajsetih letih dati do- and Obzovica on the road from Budva to Cetinje. The sections datno za uran v gorilnih elementih za Krško, ki bi ga lahko med were dated with radiolarians and conodonts. The cherts reach a zapiranjem pridobili sami. Sapienti sat! total thickness of about 5 meters and were deposited in a short time interval that started and ended in the Illyrian. At Boljevići the hemipelagic succession starts with red nodular Han Bulog Limestone on top of shallow-water limestones. baški dolomit v profilu slatnik nad soriško planino (se The drowning of the platform was dated as late Pelsonian with julijske alpe): sedimentacija in foraminiferna združba the following conodonts collected at the base of the Han Bulog Limestone: Nicorael a germanicus, Nicorael a kockeli, Gondolel a Luka Gale bulgarica, and Gondolel a cf. bifurcata. The deposition of the Han Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, luka.gale@geo-zs.si Bulog Limestone in this section lasted until the Illyrian, proven by the occurrence of Gondolel a excelsa, Gondolel a trammeri, Baški dolomit predstavlja plastnate dolomite z roženci, deloma and Gondolel a liebermanni. The following radiolarians from masivne dolomite in dolomitno-roženčeve breče. Gre za značilno the reddish laminated radiolarites on top of the Han Bulog norijsko-retijsko litostratigrafsko enoto Slovenskega bazena, ki je Limestone prove an Illyrian age ( Spongosilicarmiger italicus Zone zaradi pozno-diagenetske dolomitizacije slabo raziskana. Starost to lower part of Ladinocampe multiperforata Zone; equivalent of baškega dolomita je bila določena na podlagi superpozicije, redkih Reitziites reitzi Ammonoid Zone): Baumgartneria cf. retrospina, 20 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Cryptostephanidium cornigerum, Oertlispongus inaequispinosus, Radiolariji so morski planktonski enoceličarji, ki obstajajo že Paroertlispongus multispinosus, and Triassocampe scalaris. The od kambrija. Njihovi kremenični skeleti so morfološko zelo direct contact with the overlying sequence is not exposed but raznovrstni, npr. samo iz mezozoika je do sedaj opisanih 593 vel-Upper Ladinian to Lower Carnian shallow-water limestones and javnih rodov. Po obliki skeleta se mezozojski radiolariji delijo na dolomites follow upsection. tri redove. Naselariji imajo začetno spikulo in lupino iz enega ali At Obzovica the drowning sequence of the carbonate platform več zaporednih segmentov, spumelariji so kroglaste ali diskaste is not exposed, the section starts with the Han Bulog Limestone. oblike in so sestavljeni iz ene ali več koncentričnih lupin, entak- Upsection follows a five meters thick succession of red and partly tinariji so podobni spumelarijem, vendar imajo v centru skeleta grey well-bedded radiolarites. From the red radiolarites we iso- tudi začetno spikulo. Za razumevanje evolucije so radiolariji lated a well preserved Illyrian radiolarian fauna ( Spongosilicar- pomembni kot primer organizmov, ki živijo v relativno stabilnem miger italicus Zone; equivalent of Reitziites reitzi Ammonoid odprtomorskem okolju. Zone) with: Baumgartneria bifurcata, Baumgartneria cf. yehae, Evolucijski trendi so usmerjene morfološke transformacije Cryptostephanidium cornigerum, Eptingium manfredi, Eptingium v kronološkem zaporedju sorodnih vrst. Najpogosteje navajan ramovsi, Falcispongus calcaneum, Hozmadia sp., Oertlispongus primer trenda je postopno povečevanje velikosti organizma, kar inaequispinosus, Parasepsagon asymmetricus, Pseudostylosphaera poznamo kot Copeov zakon. Copeov zakon lahko razumemo japonica, Pseudostylosphaera tenuis, Spongostephanidium sp., Tri- v posplošenem smislu, kar pomeni, da se določene dimenzije assocampe deweveri, Triassocampe scalaris. In the upper part of (npr. prostornina ali površina) lahko povečajo, ni pa nujno, da se the radiolarite sequence up to ten centimeters thick intercalated hkrati poveča tudi dolžina organizma. Večino trendov pri radio- hemipelagic filament-bearing limestones are of latest Anisian to larijih lahko pripišemo tako posplošenemu Copeovemu zakonu. earliest Ladinian age, proven by the following conodonts: Gon- Največkrat opažen trend pri naselarijih je postopno povečana dolel a excelsa, Gondolel a trammeri, and Gladigondolel a tethydis. sferičnost (povečana prostornina) skeleta, kar lahko primerjamo Upsection the radiolarian cherts decrease rapidly and the fol-s povečano involutnostjo pri amonitih in z večjo sferičnostjo lowing hemipelagic red limestones are of Ladinian age, proven pri foraminiferah (npr. orbulinah). V večini filogenetskih linij by conodonts. These red limestones pass continuously into grey naselarijev se razen tega kaže povečana geometrijska komplek-hemipelagic limestones of Late Ladinian age (with Gladigondolel- snost skeleta - razvijejo se raznovrstni izrastki (bodice, tubusi), la tethydis and Gondolel a foliata), topped by shallow-water dolo- poveča se torej površina, na kateri v organizmu poteka biominer- mites of Late Ladinian to Early Carnian age. alizacija. Podobni trendi naraščajoče kompleksnosti skeleta ozi- This short-lasting latest Anisian radiolarite event in the roma povečevanja biomineralizirane površine so značilni tudi za succession of the High Karst Nappe is contemporaneous with spumelarije in entaktinarije. Ravne bodice postopoma postajajo the complete demise of shallow-water carbonate production over ukrivljene, zvite, sploščene ali razvejane in se lahko podaljšujejo, a large area of the western Tethyan realm. This event is further tako da pri nekaterih vrstah v naprednem stadiju evolucije ok- correlative with the onset of the first radiolarites on the Neotethys rog lupine tvorijo sklenjen obroč. Pri vseh redovih radiolarijev Ocean floor, as proven in Albania, northern Croatia and in the opazujemo tudi trend k bolj urejeni ornamentaciji (npr. bolj Meliata Unit in Slovakia and Hungary. The platform drowning is izenačeni obliki in geometrijsko pravilni razporeditvi por) in večji commonly associated with intense volcanism but in our sections simetričnosti. the volcanics are preserved only as some thin intercalations of Opisani evolucijski trendi so značilni za daljša obdobja brez metabentonites. The studied successions are nice examples of večjih ekoloških pretresov. V obdobjih globalnega ekološkega short-lived hemipelagic basins that formed on continental margin stresa, za katera so značilna množična izumiranja, pa so trendi during the late Anisian rifting and were later, in the Ladinian and obrnjeni. Rodovi, ki ekološko krizo preživijo, izgubijo komplek- Early Carnian, completely infilled with sediments of prograding sne strukture, ki so jih pridobili v prejšnjih, okoljsko stabilnih carbonate platforms. In Slovenia, correlative successions are časih. Imajo preprostejše skelete z enostavnimi bodicami in bolj known from the Julian Alps (e.g. on Prisojnik and at Kamna neurejeno strukturo kot njihovi neposredni predniki. Podobno, gorica) and from the Kamnik-Savinja Alps (e.g. east of Ojstrica). to je z geometrijsko poenostavitvijo in izgubo simetrije, se v kriznih časih odzivajo tudi drugi organizmi, na primer amoniti, foraminifere in silikoflagelati. Skrajni primer poenostavitve je popolna izguba skeleta, kar se je na permsko-triasni meji morda zgodilo koralam. evolucijski trendi mezozojskih radiolarijev in primerjava z evolucijo drugih morskih organizmov analysis of site effects in the ilirska bistrica town area Špela Goričan1, Jean Guex2, Luis o’Dogherty3, elizabeth s. carter4, Paulian Dumitrica5 & annachiara bartolini6 andrej Gosar1 & Maja Martinec2 1Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, 1Agencija RS za okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, andrej.gosar@gov.si spela@zrc-sazu.si 2Institute for mining, geotechnology and environment, Ljubljana 2Université de Lausanne, Švica 3Universidad de Cádiz, Španija 4Portland State University, Oregon, ZDA The region of Ilirska Bistrica is one of the most seismical y ac- 5Gümligen, Švica tive areas of Slovenia, where 15 damaging earthquakes with maxi- 6Muséum National d’Histoire Naturel e, Pariz, Francija mum intensity equal or greater than V EMS-98 have occurred in 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 21 the last one hundred years. These earthquakes have shown that direktive o varstvu tal, ki zahtevata natančne podatke o trenutni strong site effects are characteristic of the parts of the town that kakovosti tal na evropski ravni. are built on soft Pliocene clay and sand overlain by Quaternary GEMAS projekt izvaja ekspertna geokemična skupina geoloških al uvium. Since there is a lack of boreholes and geophysical and zavodov Evrope (EGS), finančno podporo pa nudi Eurometaux, earthquake data, the microtremor horizontal-to-vertical spec- EU združenje kovinske industrije. Zato podatki o nekaterih el- tral ratio (HVSR) method (Bard, 1999) was applied to a 250 m ementih (npr. Ag, Sb, Se, Sn, Te, V) ne bodo objavljeni do leta dense grid of free-field measurements over an extended area and 2013 in bodo do takrat na voljo le združenju Eurometaux. Dogov- to a 200 m dense grid in the town area in order to assess the fun- orili smo se tudi, da vrednosti 90-tega percentila za elemente in damental frequency of the sediments (Gosar & Martinec, 2009). geokemičnih kart celotnega območja ter manjših delov ne bomo Measurements were additional y performed in ten characteristic objavili do leta 2013, ko bo izšel skupni GEMAS geokemični atlas. houses to assess the main building frequencies. The effects of V projektu sodeluje 34 geoloških zavodov, ki so po enotni met- wind and industrial noise on the reliability of the results were odologiji vzorčili tla na ozemlju, ki skupno meri kar 5,6 milijon analyzed. The map of the fundamental frequencies of sediments km2. 1 vzorec obdelanih kmetijskih tal (Ap vzorec, globina 0-20 shows a distribution in a range of 1-20 Hz. The lower frequency cm) range (below 10 Hz) corresponds to the extent of Pliocene clays in 1 vzorec trajno s travo poraslih tal (Gr vzorci, globina 0-10 and sand overlain by al uvium, which form a smal basin, and cm) je bil vzet na vsakih 2500 km2. Vzorčenje je potekalo v letu the higher frequencies to flysch rocks, but variations within 2008, po usklajeni metodologiji. Zbranih je bilo 2211 vzorcev tal short distances are considerable. The measurements inside the obdelanih kmetijskih površin in 2118 vzorcev travnatih površin buildings of various heights (2-6 storeys) showed main longitu- (vključno z dvojniki). Vsi vzorci so bili iz terena poslani v skupni dinal and transverse frequencies in the range 3.8-8.8 Hz. Since laboratorij s strogim nadzorom kakovosti postopkov, kjer so this range overlaps with the fundamental frequency range for pripravili paralelke za analize. Vzorci so bili posušeni na zraku, Pliocene and Quaternary sediments (2-10 Hz), the danger of sejani na frakcijo <2 mm, homogenizirani, razdeljeni v podvzorce soil-structure resonance is considerable, especial y in the north- in razposlani na analizo. Stroga kontrola kakovosti postopka ern part of the town. Soil-structure resonance is less probable priprave vzorcev je bila dokazana in vse vzorce skupaj. Vzorci so in the central and southern part of the town, where higher free- bili analizirani v laboratoriju ACME v Vancouvru v Kanadi, ki je field frequencies prevail. These observations are in agreement bil izbran na mednarodnem natečaju. 15 g vzorca je bilo prelito z with the distribution of damage caused by the 1995 earthquake 90 ml zlatotopke, eno uro segrevano na 95°C in nato razredčeno (ML=4.7, Imax=VI EMS-98), for which a detailed damage sur- do 300 ml z 5% HCl. V raztopini so bile z ICP-AES vey data is available (Godec et al., 1996). in ICP-MS določene vsebnosti 53 kemijskih elementov (Ag, Al, As, Au, B, Ba, Be, Bi, Ca, Cd, Ce, Co, Cr, Cs, Cu, Fe, Ga, Ge, Hf, References: Hg, In, K, La, Li, Mg, Mn, Mo, Na, Nb, Ni, P, Pb, Pd, Pt, Rb, Re, S, Bard, P. Y. (1999). Microtremor measurements: a tool for site effect Sb, Sc, Se, Sn, Sr, Ta, Te, Th, Ti, Tl, U, V, W, Y, Zn, Zr). estimation? In: Irikura, K., Kudo, K., Okada, H., Sasatami, T. (eds): The Effects of Surface Geology on Seismic Motion, Balkema, 1251-1279. V projektu GEMAS smo posvetili posebno pozornost kvaliteti Godec, M., Vidrih, R., Cecić, I. (1996). Potresa na območju Ilirske Bistrice analitike. V celoten set vzorcev so bili vključeni projektni 22. maja 1995, poškodbe objektov. Ujma 10: 84-88. standardi, komercialni standardi in ponovitve vzorcev. Vsi vzorci Gosar, A., Martinec, M. (2009). Microtremor HVSR study of site effects so bili potem poslani v laboratorij z laboratorijskimi oznakami in the Ilirska Bistrica town area (S. Slovenia). Journal of Earthquake in v naključnem vrstnem redu. ACME laboratorij dodal še svoj Engineering 13: 50-67. standard (DS7 - 80 med Ap vzorce in 77 v Gr vzorce). Končno je bilo analiziranih približno 5000 vzorcev v 20-tih dneh. Pravilnost, natančnost in ponovljivost analitike, je bila obravnavana skupno za celoten projekt na Norveškem geološkem zavodu. Na splošno geokemično kartiranje kmetijskih in travnatih tal so se analize izkazale za izjemno kvalitetne. Kjer je bila opazna evrope - geMas projekt manjša natančnost, je bilo to zaradi nizkih vsebnosti - za nekatere elemente je bila večina rezultatov analize zelo blizu meji detekcije Mateja Gosar (npr. GE, Pt, Pd, Re, Ta, Te). Razen nekaj ˝outlierjev˝za elemente Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, mateja.gosar@geo-zs.si B, Ca in Sn ni bilo večjih odstopanj rezultatov in po preiskavi razlogov za navedena odstopanja, smo zanesljivost kemičnih GEMAS projekt (Geochemical apping of agricultural soils and analiz tudi za te elemente ocenili kot zadovoljivo. grazing land of Europe) je bil zasnovan z namenom, da bi pri- Poleg tega, da rezultati projekta omogočajo dobro oceno dobili kvalitetne, usklajene in torej dobro primerljive geokemične vsebnosti in porazdelitve prvin v kmetijskih in trajno s travo podatke o tleh na obdelanih kmetijskih zemljiščih in trajno s tra- poraslih tleh v celotni Evropi, je pomemben del projekta je tudi vo poraslih zemljiščih na območju celotne Evrope. Ti podatki so vzpostavitev arhiva vzorcev tal, kjer se skupno hranijo vsi prido- potrebni zaradi novo sprejete EU uredbe (REACH - Registration, bljeni vzorci v več paralelkah. Tako bo mogoče tudi v prihodnje Evaluation and Authorisation of Chemicals) in nastajajoče EU izvajati dodatne analitične postopke na zbranih vzorcih. 22 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 vpliv mineraloške in geokemične sestave diatomejskih (~4%) ter nizko vsebnostjo kremena in opala (~35%) ter visoko sedimentov na insekticidno aktivnost riževega žužka vsebnostjo glinenih mineralov (~60%). ( Sitophilus oryzae [l.] (coleoptera, curculionidae)) Generalna statistična analiza je pokazala, da ima relativna vlaga vpliv na smrtnost riževega žužka, saj je bila povprečna smrtnost aleksander Horvat1,2, Helena rojht3, Miha Mišič4, christos škodljivca pri 55% vlagi 80,2%, pri 75% pa 75,4%. Nasprotno smo athannasiou5, bill J. Vayias5 & Željko tomanović6 & ugotovili pri vzrocih slovenskih diatomejskih sedimentov, saj je stanislav trdan3 bila v večini primerov smrtnost pri 75% vlagi bistveno večja kot pri 55% vlagi. Razlog za ta nasprotni trend lahko razložimo z 1Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana, aleksander.horvat@ntf.uni-lj.si višjo vsebnostjo glinenih mineralov v slovenskih vzorcih. Rezul- 2Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Ljubljana 3Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana tati preiskav kažejo, da je vsebnost SiO oziroma opala-A odločilni 2 4Geološki zavod Slovenije, Ljubljana faktor za boljšo insekticidno delovanje, zato vzorci diatomejskih 5Agricultural University of Athens, Dept. of Plant Science, Laboratory of sedimentov iz različnih lokacij različno učinkovito delujejo Agricultural Zoology and Entomology, Athens, Greece na riževega žužka. Največjo vsebnost tako SiO kot opala ima 6University of Belgrade, Faculty of Biology, Dept. of Zoology, Belgrade, Serbia 2 vzorec standarda (SilicaSec), ki se je izkazal kot najučinkovitejši preizkušani vzorec. Rezultati kažejo na prevladujoči vpliv biogene Insekticidi, ki jih nanašajo neposredno na živež, so najbolj pog- komponente (opal-A), saj se insekticidna aktivnost diatomejskih osto uporabljena sredstva za varovanje uskladiščenega živeža sedimentov z nižanjem vsebnosti biogenega Si, ob podobni vseb- pred skladiščnimi škodljivci. Rižev žužek ( Sitophilus oryzae) je nosti SiO , manjša. kozmopolitski škodljivec in je eden izmed najbolj škodljivih in 2 razširjenih vrst na uskladiščenih žitih tudi v Evropi. Razvil je rez- istenco na nekatere insekticide, zato ga ni več mogoče uspešno zatirati s temi pripravki v odmerkih, ki bi uspešno delovali na os- Hidrogeološki vidiki odkopavanja premoga tale skladiščne škodljivce. v Premogovniku velenje – obravnava posedanja prvih Zaradi več negativnih lastnosti, kot je toksičnost za sesalce, os- peskov nad premogom tankov insekticida na živežu in pojavljanja odpornosti nekaterih škodljivcev na insekticide, so se raziskovalci usmerili v alterna- sergej Jamnikar tivne metode zatiranja škodljivcev. Med takšne postopke štejemo Premogovnik Velenje, Partizanska 78, 3320 Velenje, sergej.jamnikar@rlv.si tudi zatiranje skladiščnih škodljivcev z diatomejsko zemljo, ki spada med okoljsko sprejemljive načine njihovega zatiranja. Dia- Odkopavanje premoga v jamah Premogovnika Velenje se izvaja tomejska zemlja ima prednost pred insekticidi, saj ni toksična za po Velenjski odkopni metodi, katere glavna značilnost je odkopa- sesalce, med predelavo se zlahka odstrani z živeža, za njen nanos vanje premoga s širokimi odkopnimi čeli (do 200 m) ter s prido- se uporablja približno enaka tehnologija kot pri klasičnem nanosu bivanjem podkopnega in nadkopnega, oziroma samo podkopnega insekticidov, poleg tega pa predstavlja dolgotrajno varstvo živeža dela odkopne plošče. Volumen odkopanega premoga predstavlja pred škodljivci. Diatomejska zemlja deluje na žuželke fizikalno, prostor, v katerega se tekom rušnega procesa posedajo krovninske zato je verjetnost za pojav rezistence žuželk nanjo majhna. Nje- plasti (glinene izolacijske plasti, višje ležečih prvih (pliocenskih) na insekticidna učinkovitost je v veliki meri odvisna od njenega peskov nad premogom ter ostalih krovninskih plasti do površja). geološkega izvora. Na insekticidno delovanje diatomejske zemlje Lega plasti prvih peskov nad premogom je bila določena na vpliva več dejavnikov, med drugimi temperatura, vlažnost, ses- osnovi podatkov, pridobljenih ob izdelavi vrtin iz površine ter iz tava diatomejske zemlje in njena koncentracija. jamskih prog. Lega in debelina peskov je bila določena ob popisu V raziskavi smo primerjali vzročnost med mineralno in pridobljenih jeder, iz diagramov izvedenih geofizikalnih meritev kemično sestavo diatomejskih sedimentov ter insekticidno (karotaža) ter izjemoma iz vrtalskih izmenskih poročil. Med leti učinkovitost treh lokalnih diatomejskih sedimentov iz Slovenije, 1943 in 2006 je bilo izdelanih 606 vrtin, na katerih je lega in debe- Grčije in Srbije ter komercialnega pripravka SilocoSec na riževega lina peščene plasti nedvomno potrjena. Pred prvimi rudarskimi žužka. Vpliv geoloških faktorjev na insekticidno aktivnost smo aktivnostmi v premogovem sloju je bila plast prvih peskov nad ugotavljali na laboratorijskih preizkusih pri treh različnih temper- premogom v intaktnem stanju. aturah (15, 20 in 25 °C), dveh relativnih zračnih vlažnostih (55 in Izdelava enostavnega modela posedenih prvih peskov nad 75%) ter štirih koncentracijah vzorcev (100, 300, 500 in 900 ppm). premogom temelji na modelu intaktnih peskov z dodano modi- Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je učinkovitost diatomejskih sed- ficirano mrežo (40×40 m) v ravnini y-x ter bazo točk modificirane imentov iz Slovenije in Srbije, ki doslej še ni bila preučevana, pri- mreže (y, x, z - spodnja kota plasti prvih peskov nad premogom). merljiva s standardom SilicoSec ter grškim vzorcem, za katere je Vozlišča mreže predstavljajo točke, v katerih se spremlja sprem- sicer znano, da imajo visoko insekticidno aktivnost. injanje spodnjih kot plasti prvih peskov nad premogom. Za vsako Glede na geokemično in mineralno sestavo lahko preiskane odkopano odkopno ploščo se na tlorisnem prikazu modela izbere vzorce diatomejskih sedimentov razdelimo v dve skupini. V prvo točke modificiarane mreže, ki ležijo znotraj kontur odkopane lahko uvrstimo vzorce z visoko vsebnostjo SiO (> 80 ter nizko odkopne plošče. Za vsako izmed izbrani točk se v bazi popravi 2 vsebnostjo Al O (<10%) in Fe O (<2%) ter z visoko vsebnostjo (zniža) kota z za vrednost, ki ustreza vrednosti realnega posedka 2 3 2 3 kremena in opala (~70%) ter nizko vsebnostjo glinenih mineralov v izbrani točki. (<30%). V drugo skupino lahko uvrstimo vzorce z relativno nizko Z odkopavanjem se na mestih odkopanih odkopnih plošč vsebnostjo Si0 (60-70%), višjo vsebnostjo Al O (>10%) in Fe O formirajo območja lokalnih depresij, ki predstavljajo »lijake« v 2 2 3 2 3 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 23 plasti prvih peskov nad premogom. Zaradi vodo-nepropustne Tla vinograda so vitisol oziroma rigolana (antropogena) tla z nižje ležeče glinene izolacijske plasti so v teh območjih ustvar- lastnostmi običajnih rigolanih tal na flišu: so homogenizirana, jeni pogoji za vodne akumulacije z različnimi višinami vodnih drobljiva, struktura je grudičasta, po zrnavosti so ilovnato glinasta stolpcev. Z vsako odkopano etažo se območja depresij poglabljajo, z deležem skeleta do 15%, reakcija tal je nevtralna (pH = 7,0). Tla kar pomeni večanje višin vodnega stolpca, oziroma tlaka vode v na spodnji in zgornji legi se razlikujejo le v debelini in nekoliko v prvih peskih nad premogom. mineralni sestavi. Na zgornji legi je talni horizont debel od 0,2 do Vrednosti tlaka vode v prvih peskih nad premogom so 2 m, na spodnji 2–5 m. Tla v spodnjem delu vinograda sestavlja pomembne pri izdelavi Hidrogeološkega dela projekta priprave kremen, muskovit, albit in glineni minerali, v zgornjem delu pa je in odkopavanja odkopne plošče, saj pomenijo enega od vhodnih poleg naštetih prisoten tudi kalcit. podatkov pri določanju dovoljenih odkopnih višin za posamezno Makroklima vinograda je, kot je značilno za Vipavsko dolino, odkopno ploščo. prehodna mediteranska z vplivi s celine. Na mikroklimo v Obravnava plasti peskov nad premogom po modelu posedenih obravnavanem vinogradu med drugim vpliva tudi morfologija peskov prvih peskov nad premogom omogoča prikaz oblike plasti zemeljskega površja (relativna višina, naklon in ekspozicija) in peščene plasti v odvisnosti od sprememb konfiguracije terena se razlikuje celo znotraj vinograda. Zgornja lega je deležna več po odkopanih posameznih odkopnih ploščah. Modelni digitalni sončnega obsevanja, je bolj izpostavljena burji, a manj spomla- prikaz v izbranem času omogoča nadaljnjo obdelavo v smislu danski zmrzali kot spodnja. izračuna vrednosti tlaka vode v prvih peskih nad premogom ter Rodnost trsov smo spremljali s štetjem in tehtanjem grozdov na poznavanje relativno natančnih parametrov oblike ter lege plasti trs, kakovost grozdja in vina pa s fizikalno-kemijskimi analizami. prvih peskov nad premogom. Rodnost trsov je bila večja na spodnji legi, medtem ko je kakovost grozdja in vina bila boljša na zgornji legi. Kljub zagotovljenim enakim antropogenim in agrobiološkim opredelitev geogenih parametrov terroir-ja sorte elementom, smo ugotovili, da se rodnost trsov ter kakovost gro- zdja in mladega vina pridelanega na dveh različnih legah razliku- Malvazija v vinorodnem okolišu vipavska dolina je. Tako smo dokazali, da geogeni parametri terroir-ja vplivajo na količino in kakovost grozdja/vina že na nivoju posameznega Petra Jamšek1, andrej Šmuc2 & Franc Čuš3 vinograda. V primeru vinograda Lončarjevec so bistvene raz- 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, like med geogenimi parametri terroir-ja predvsem vezane na petra.jamsek@geo-zs.si topografske značilnosti vinograda in se odražajo predvsem v 2Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 3Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana različni osončenosti in količini razpoložljive vode za trse. Kljub temu pa ne moremo izključiti vpliva tudi ostalih geogenih par- Koncept terroir-ja združuje medsebojno interakcijo geogenih in ametrov terroir-ja, ki se med obema legama v manjši meri raz- antropogenih parametrov, ki vplivajo na tipičnost in kakovost likujejo. Za podrobnejšo opredelitev vpliva posameznih geogenih določenega vina na določenem geografskem območju. Geogeni parametrov terroir-ja so potrebne nadaljnje podrobne analize. parametri terroir-ja so geološka podlaga, hidrogeološke in geo- morfne značilnosti terena, pedološke značilnosti ter podnebje. Antropogeni parametri terroir-ja vključujejo način obdelave vinograda in proces pridelave vina. izdelava hidrološkega modela vodonosnika V prvi interdisciplinarni geološko-enološki raziskavi terroir-ja ljubljanskega polja z uporabo geostatistike in v Sloveniji smo opredelili terroir sorte Malvazija ( Vitis vinifera samodejnega umerjanja parametrov L.) v vinorodnem okolišu Vipavska dolina na primeru vinograda Lončarjevec. V vinogradu smo raziskali dve različni vinorodni Mitja Janža legi sorte Malvazija; zgornja lega se nahaja na sredini pobočja, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, spodnja pa v izravnanem delu grape pod tem pobočjem. Na obeh mitja.janza@geo-zs.si legah smo opredelili geogene parametre terroir-ja in preverili rodnost trsov ter kakovost grozdja in vina. Ob tem smo na obeh Osnovni cilj hidrološkega modeliranja je izdelava numeričnega legah zagotovili enake antropogene parametre (način obdelave modela, ki je verodostojen prikaz naravnega sistema. Vendar pa je vinograda, proces pridelave vina) in agrobiološke elemente (sadil- sama kvantifikacija hidrološkega sistema, kot tudi njegova trans- ni material, starost trsov). formacija v numerični model podvržena napakam. Te napake, ki Obravnavani vinograd se nahaja na pobočju griča in ima jugov- izhajajo iz pomanjkljivih in z napako obremenjenih meritev ter zhodno ekspozicijo in 55% naklon (24–25°). Razprostira se na poenostavljene predstavitve naravnega sistema v numeričnem nadmorski višini od 270 m do 328 m ter ima dobro osončenost modelu, pogojujejo ne optimalne določitve vrednosti parametrov in dobre drenažne pogoje. V spodnjem delu vinograd sega tudi modela. Posledice tega se skušajo zmanjšati v procesu kalibrac- na izravnano območje na dnu pobočja, kjer so osončenost in ije oziroma umerjanja modela, ko se s spreminjanjem vrednosti drenažni pogoji slabši. parametrov doseže boljše ujemanje meritev in simulacij modela. Matično geološko podlago vinograda gradijo slabo prepustne Pri izdelavi hidrogeoloških modelov, s katerimi simuliramo di- eocenske siliciklastične flišne kamnine. Kot posebnost pa je v namiko podzemne vode, je najpomembnejši vir negotovosti pros- zgornjem delu vinograda med fliše vložena debela karbonatna torska porazdelitev hidrogeoloških parametrov vodonosnika. Ta turbiditna plast, ki deluje kot manjši vodonosnik. izhaja iz omejenega števila meritev, ki so najpogosteje točkovne. 24 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Vrednosti parametrov v prostoru med meritvami so določene motions. The interpretation of the exact geological significance posredno, v povezavi s porazdelitvijo hidrogeoloških enot, ki of millimetric to centimetric (per year) displacements currently predstavljajo hidrogeološki model. Izdelava le-teh je v preteklosti detectable by PSInSAR can be very challenging, because i) very najpogosteje temeljila na povezovanju geoloških podatkov na os- slow ground surface deformations may arise from a wide variety novi razumevanja procesov. Rezultat tovrstnih metod je izkustve- of natural and anthropogenic causes and, ii) most radar targets na razdelitev vodonosnika na značilne hidrogeološke enote. correspond to man-made object and thus their structural behav- Uporaba teh modelov v numeričnih hidroloških modelih ima iour (and ground-foundation interactions) should be taken into določene pomanjkljivosti, še posebej pri kvantifikaciji parametrov account. in negotovosti. Alternativo tem omejitvam nudijo geostatistični In total, 67 ERS scenes acquired between 1992 and 2000 by the pristopi, ki združujejo računske metode z geološkim znanje in ESA sensors along descending orbits were used for the interfero- omogočajo vključitev strukturne heterogenosti vodonosnikov. metric and statistical analyses of the Škofja Loka and Cerkljansko Ker te metode vsebujejo tudi stohastični del, je njihov rezultat area. About 2787 PS were identified, which correspond to out- niz enako verjetnih realizacij. Zaradi obsega in kompleksnosti, je crops and man-made structures such as building, poles and an- umerjanje takšnega sistema zahtevno in z metodami ročne kali- tenna. The geocoding accuracy of the PS locations was around bracije (zmanjševanje napake s poskušanjem različnih kombinacij +15 m easting and +4 m in the north-south direction, while the vrednosti parametrov) zelo omejeno. Pri kompleksnih sistemih estimated accuracy of the elevation values was usual y better than so učinkovitejše metode samodejne kalibracije. Te z numeričnimi 2 m. The line of sight direction (LOS) displacement rates vary optimizacijskimi tehnikami iščejo (znotraj določenega razpona) from +7,26 to -18,75 mm/yr and are relative to a reference point vrednosti parametrov, ki zagotavljajo s kriteriji določeno ujeman- located in the town Železniki and assumed motionless. ja simulacij z meritvami. Two types of PS analyses were performed: Standard Permanent Prispevek prikazuje postopek optimizacije parametrov prostor- Scatterers Analysis (SPSA) and Advanced Analysis (APSA). The sko razdeljenega tridimenzionalnega dinamičnega hidrološkega SPSA is suitable for mapping the territory at a regional scale, in modela vodonosnika, ki združuje geostatistično modeliranje in order to identify unstable areas that deserve further detailed stud- metode samodejne kalibracije hidrološkega modela. Izveden je ies. PS are detected and their average velocity is then estimated bil na primeru vodonosnika Ljubljanskega polja v okviru projekta by an automatic procedure, allowing to process large amounts of INCOME (LIFE07 ENV/SLO/000725). Poleg metodološkega dela data relative to large areas in a limited period of time. A linear je prikazana tudi primerjava in vrednotenje z rezultati »tradicio- motion model is searched and the information about the linear nalnega« modela, ki temelji na determinističnem hidrogeološkem velocity is extracted. The APSA is suitable for small areas where modelu in ročnem umerjanju parametrov numeričnega a full exploitation of the information content of the satellite data hidrološkega modela. is required. With APSA it is possible to search for nonlinear mo- tions and for PS with variable characteristics in time, significantly increasing the PS density. Motions vs. time series were provided for all advanced PS. Based on the terrain properties, displacement Properties of Psinsar measurements in the region of of permanent scatterers in line of sight were calculated basic sta- the cerkljansko and škofja loka hills tistical properties and concluded that the correlations of temporal displacement series of permanent scatterers were highly depend- Mateja Jemec & Marko komac ent on lithology, land use, slope, aspect, distance from geological Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, structures and distance from water. mateja.jemec@geo-zs.si Recent years have witnessed an increasing number of initiatives focused on the exploitation of the space-borne synthetic aperture vpliv evstatičnih in tektonskih dogodkov na radar techniques in geohazard investigations. These techniques zgornjekredno dinamiko sedimentacije na severnem are attractive because of their capability to provide wide-area obrobju jadranske karbonatne platforme: primer z coverage (thousands km2) and, under suitable conditions, spa- nanosa tial y dense information on small ground surface deformations. Furthermore, the advanced multi-temporal DInSAR methods Jernej Jež1 & bojan otoničar2 such as the Permanent Scatterers Interferometry overcome the 1 limitations of conventional DInSAR and extend the applicability Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, jernej.jez@geo-zs.si of radar interferometry from regional to local-scale engineering 2Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna geology investigations of landslides and ground instability in gen- eral. However, many landslides occur in environmental settings V zgornjekrednih sedimentnih zaporedjih severnega dela Jadran- that are not well suited to the application of other techniques (e.g. ske karbonatne platforme (JKP) se odraža izrazita diferenciacija vegetated slopes, steep and rough topography). Also, with the ex- sedimentih okolij, ki ni le posledica položaja določenega zaporedja ception of urbanised slopes, the density of radar targets usable glede na pozicijo na platformi (zunanji vs. notranji deli platforme) for interferometric measurements in rural regions is typical y low temveč tudi vplivov zunanjih dejavnikov, globalnega evstatičnega and this makes difficult PSInSAR analysis, as well as introduces nihanja morske gladine in regionalnih tektonskih dogodkov. considerable uncertainties in the assessments of true ground V prispevku so podani rezultati stratigrafsko-sedimentoloških 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 25 raziskav dveh geoloških profilov, ki zajemata okoli 900 m debelo geološka karta severnega dela tržaško-komenske zaporedje karbonatnih kamnin na jugozahodnem obrobju Na- planote 1:25.000 nosa ter interpretacija vplivov evstatično-tektonskih dogodkov na relativno nihanje morske gladine med albijem in maastrichtijem. bogdan Jurkovšek Spodnjih 300 m raziskovanega zaporedja gradijo mikritni la- Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, bjurkovsek@geo-zs.si gunski apnenci s pogostimi periplimskimi značilnostmi, ki so se odložili v relativno stabilnem zelo plitvem okolju notranje plat- Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote pred- forme. V spodnjem in srednjem cenomaniju se je sedimentaci- stavlja sestavni del široko zastavljenih regionalnih geoloških jsko okolje na raziskovanem območju poglobilo, kar se odraža raziskav Republike Slovenije. Raziskave so potekale v okviru v sedimentaciji hemipelagičnih apnencev. Odlagali so se v in- raziskovalnega programa Regionalna geologija, ki ga izvaja traplatformnem bazenu, ki so ga naposled postopoma zapolnili Geološki zavod Slovenije ob sofinanciranju Agencije za razisko- biokalkarenitni ter biokalkruditni apnenci. Razlike v debelini valno dejavnost Republike Slovenije. hemipelagičnih (60-250 m) in bioklastičnih apnencev (90-200 Tržaško-komenska planota se razprostira v dinarski smeri m) ter časovnem razponu njihovega odlaganja kažejo na različen (NW-SE) nad Tržaškim zalivom na skrajnem severnem koncu položaj raziskanih profilov glede na topografijo bazena ter različno Jadranskega morja. Bolj je znana pod imenom Kras, ki zaseda med življenjsko dobo bazena na vsakem od raziskanih območij/ slovenskim kraškimi regijami posebno mesto, saj je po pokrajin- profilov. V zgornjem cenomaniju so se na obeh raziskovanih skim imenu nastal mednarodni strokovni izraz kras (karst) in bil območjih ponovno vzpostavili pogoji plitvomorske sedimentacije sprejet skupaj s prvo predstavo o tem kaj je kras.: »kamnita pusta s pogostimi znaki medplimskih sedimentacijskih okolij. Na pre- goličava z na gosto posejanimi vrtačami«. hodu cenomanija v turonij se v obeh profilih na Nanosu pojavi V širšem geotektonskem smislu je ozemlje Tržaško-komenske 30 m oziroma 60 m debela sekvenca podplimskih bioklastičnih planote sestavni del Zunanjih Dinaridov, ki danes predstavljajo apnencev, ki kaže v primerjavi s sočasno potopitvijo večine no- kraško ozemlje dela Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Herce- tranjih delov JKP relativno neizrazito poglobitev okolja sedimen- govine, Črne gore in Albanije. V paleogeografskem smislu so tacije. Sledi turonijsko zaporedje plitvomorskih apnencev, ki je današnji Zunanji Dinaridi, kamor spada tudi večji del jugoza-odrezano z neizrazitim paleokraškim površjem zaznamovanim s hodne Slovenije, pripadali Jadransko-dinarski karbonatni platfor- tankimi lečami in polami oolitnega boksita. Obdobje emerzije in mi, ki je bila ena od največjih mezozojskih platform perimediter- kraška denudacija sta ustvarili stratigrafsko vrzel, ki obsega ob- anskega prostora. V splošnem velja, da je bila Jadransko-dinarska dobje od turonija do zgornjega santonija. V zgornjem santoniju je karbonatna platforma geotektonsko razmeroma stabilna, brez transgresija na Nanosu, tako kot na večini drugih območij sever- večjih paleogeografskih in paleoekoloških sprememb ter je vse do nega obrobja JKP, preplavila paleokraško površje. Plitvomorskim njenega razpada v zgornji kredi in paleogenu uspešno vzdrževala apnencem z znaki periplimskih pogojev sedimentacije, ki ležijo ravnotežje med globalnimi spremembami morske gladine in neposredno na paleokraškem površju, je hitro sledila sediment- vplivi sinsedimentarne tektonike znotraj dinamičnega področja acija bioklastičnih apnencev, pri čemer pogosto pojavljanje kalcis- med Lavrazijo in Gondvano. Kamnine Tržaško-komenske plan- fer nakazuje vpliv odprtega morja. V campaniju in maastrichtiju ote, ki so nastajale na notranjem delu platforme pričajo o njeni so se višjeenergijski grobozrnati litofaciesi odlagali na območju paleogeografski homogenosti. notranje do osrednje karbonatne rampe, medtem ko v najmlajših Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote delih zaporedja leče nekoliko drobneje zrnatih litofaciesov, ki vse- (Jurkovšek, 2008) s pripadajočim tolmačem (Jurkovšek, 2010) bujejo tudi kalcisfere in planktonske foraminifere, nakazujejo pre- nadgrajuje Formacijsko geološko karto južnega dela Tržaško- hode iz osrednjih delov v zunanje dele rampe. komenske planote 1:50.000 (Jurkovšek et al., 1996), saj je prav Nastanek intraplatformnega bazena v spodnjem do srednjem na severnem delu Krasa razvitih nekaj formacij in členov, ki cenomaniju, turonijska okopnitev s paleokrasom ter postopno so ključni za razumevanje posameznih še nejasnih vprašanj o poglabljanje akomodacijskega prostora v campaniju in maastrich- kredni evoluciji severnega dela Jadransko-dinarske karbon- tiju sovpadajo z regionalnimi geotektonskimi dogodki, medtem atne platforme. Iz geološke karte so razvidni vsi pomembnejši ko lahko poglabljanji sedimentacijskega prostora na meji ceno- geološki dogodki lokalnega, regionalnega in globalnega značaja. manij/turonij in santonij/campanij povezujemo z globalnimi Med slednjimi so najpomembnejši aptijsko-albijska emerzijska eustatičnimi dogodki. Dokaz spremenjenih fizikalno-kemijskih faza in z njo začetek nove megasekvence na karbonatni plat- razmer v oceanih na meji cenomanij/turonij je tudi krivulja sta- formi, cenomanijsko-turonijska pelagična epizpoda s sočasnim bilnih ogljikovih izotopov katere izrazito pozitiven trend je prim- vplivom drugega krednega oceanskega anoksičnega dogodka erljiv z referenčnimi krivuljami sočasnih sedimentnih zaporedij (OAE2), santonijsko-campanijska pelagična epizoda s približno na drugih karbonatnih platformah. Čeprav glavne razloge turoni- sočasnim vplivom tretjega krednega oceanskega anoksičnega do- jske okopnitve pripisujemo tektonskim deformacijam (dviganje godka (OAE3) in zgornjekredna emerzija, ki predstavlja zgornjo obrobja platforme ter sočasno pogrezanje njenih notranjih delov), mejo megasekvence. Na karti so redefinirane maastrichtijske in je najverjetneje imel vpliv na njen začetek in obseg tudi evstatični paleogenske plasti, ki so v skladu z novejšimi dognanji uvrščene v padec morske gladine v zgornjem turoniju. Campanijsko in maas- Kraško grupo (Košir, 2003). Eocenske hemipelagične plasti (pre- trichtijsko poglabljanje sedimentacijskega prostora lahko že pov- hodne plasti) in globokovodni bazenski klastiti (fliš), ki ležijo na ezujemo s tvorbo predgorskega (foreland) flišnega bazena in s tem obrobju Krasa, predstavljajo konec platformske sedimentacije, povezane postopne retrogradacije karbonatne platforme. zato so obravnavani le informativno. 26 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Pomemben prispevek s področje paleontologije in stratigrafije pojavljajo na širšem prostoru Julijskih Alp v obliki ozkih pasov, predstavlja raziskava laminiranih in ploščastih z organsko snovjo pogosto znotraj manjših tektonsko omejenih lusk. bogatih apnencev kot so Komenski apnenec (KA), Komenski Fosilna kost dvoživke je ležala v spodnjetriasnih plasteh Stu- apnenec s pelagičnimi fosili (KPA) in Tomajski apnenec (TA), ki dorskega prevala (1892 m), jugovzhodno od Triglava, v eni od se pojavljajo znotraj različnih formacij od cenomanija do zgorn- najvišjih tektonskih lusk Nariva Julijskih Alp. Spodnji del plasti jega santonija, ponekod do campanija. Te plasti so bile že v pre- je v tektonskem kontaktu z norijsko-retijskim Dachsteinskim teklosti zanimive kot potencialne matične kamnine ogljikovodik- apnencem, medtem ko navzgor preko rahlo tektonizirane meje ov. Danes so po zaslugi nove geološke karte jasno stratigrafsko zvezno prehajajo v anizijski apnenec in dolomit. V spodnjetri- definirane, kar omogoča poleg študija njihove geneze tudi strati- asnih plasteh Studorskega prevala prevladuje menjavanje dolo- grafsko in evolucijsko revizijo novih in zgodovinskih najdb fosil- mita, apnenca, laporastega apnenca in laporovca. V posameznih nih vretenčarjev (zlasti fosilnih rib). plasteh je pogosta značilna spodnjetriasna makrofavna, v kateri S pomočjo podrobnih biostratigrafskih raziskav je bilo mogoče poleg polžev in školjk prevladujejo slabo ohranjeni amoniti rodu zelo natančno dopolniti poznavanje strukturno-tektonske Tirolites. Od mikrofosilov so prisotni konodontni elementi rodu zgradbe Komenske narivne grude (Placer, 2008) saj zaradi navi- Neospathodus, ki so značilni za olenekijsko stopnjo. dez monotone karbonatne zgradbe ozemlja doslej marsikje ni bilo Fosilna kost je bila najdena na najvišji točki Studorskega preva- mogoče natančno definirati lego litostratigrafskih enot v prostoru la, v kosu olivno sivega mikritnega apnenca. Fragment kosti je in premikov, zlasti ob močnih dinarsko usmerjenih regionalnih paličast element s povečanim sklepnim delom in odlomljeno prelomih. cevko z drobno strukturo, ki je deloma jamičasta in radialna. Karta je izdelana po formacijskem principu, ki temelji na Določen je kot proksimalni del rebra temnospodilne dvoživke, spoznanjih moderne sekvenčne stratigrafije. Terensko kartiranje verjetno kapitozavra (družina Capitosauridae) (Lucas et al. 2008). je bilo za razliko od prejšnjih kart opravljeno na kartah Kapitozavri so bili razmeroma primitivni labirintodontni amfibiji podrobnejšega merila (1:5.000), ki so predstavljale tudi osnovo za z le deloma okostenelimi vretenci. Dosegli so precejšnjo dolžino, zajem v GIS okolje. saj so od glave do konca repa merili do 2 m, kar ocenjujemo na os- novi izkopanih okostij drugod po svetu. Fosili temnospondilnih Literatura: dvoživk v morskih spodnjetriasnih kamninah so znani iz Gren- Jurkovšek, B., (2008). Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote 1:25.000 / Geological Map of the Northern Part of the Trieste- landije, Spitzbergov (Svalbard) in Madagaskarja (Lucas & Heckert Komen Plateau (Slovenia) 1:25.000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 2000). Gre za trematozavre, ki so bili verjetno evrihalini in so zato Jurkovšek, B., (2010). Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske »avtohtoni« v plitvomorskih sedimentih, znane pa so tudi najdbe planote 1:25.000; Tolmač / Geological Map of the Northern Part of the izključno sladkovodnih dvoživk, ki so se posmrtno znašle v mor- Trieste-Komen Plateau (Slovenia) 1:25.000; Explanatory Book. Geološki skem okolju; med temi je na primer temnospodil Parotosuchus iz zavod Slovenije, Ljubljana. Jurkovšek, B., Toman, M., Ogorelec, B., Šribar, L., Šribar, Lj., Poljak, M. & morskih plasti olenekijske starosti polotoka Mangyshlak v zahod- Drobnr, K. (1996). Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško- nem Kazakhstanu (Lozovsky & Shishkin 1974). Način življenja komenske planote 1:50.000 : kredne in paleogenske karbonatne kamnine teh velikih dvoživk je bil verjetno podoben njihovim današnjim / Geological map of the southern part of the Trieste-Komen Plateau plazilskim sorodnikom, aligatorjem. 1:50.000 : Cretaceous and Paleogene carbonate rocks. Inštitut za geologijo, Izolirana fosilna kost temnospondila v spodnjetriasnih plas- geotehniko in geofiziko, 143 p., Ljubljana. Košir, A. (2003). Litostratigrafska revizija zgornje krede in paleogena v teh s Studorskega prevala predstavlja prvo najdbo fosila dvoživke jugozahodni Sloveniji. Geološki zbornik 17: 92-98, Ljubljana. v Sloveniji, velik pa je njen pomen v poznavanju in geografske Placer, L. (2008). Principles of the tectonic subdivision of Slovenia. Geologija razširjenosti prvih mezozojskih dvoživk v svetu, saj gre za peto 51/2: 205-217, Ljubljana. najdišče morskih spodnjetriasnih temnospondilov na svetu. Literatura: Buser, S., Kolar-Jurkovšek, T., Jurkovšek, B .(2008). Slovenian Basin during fosilna dvoživka iz spodnjetriasnih plasti julijskih alp Triassic in the light of conodont data. Bol . Soc. Geol. Ital. 127(2): 257-263. Jurkovšek ,B. (1987a). Osnovna geološka karta SFRJ, Lista Beljak in Ponteba, tea kolar-Jurkovšek1, bogdan Jurkovšek1 & spencer G. 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Lucas Jurkovšek ,B. (1987b). Tolmač listov Beljak in Ponteba L 33-51 L 33-52. Osnovna 2 geološka karta SFRJ 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd, 1-58. 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana, Lozovsky V. R. & Shishkin M. A. (1974): Pervaya nakhodka labirintodontov tea.kolar-jurkovsek@geo-zs.si v nizhnem Triase Mangyshlaka [First discovery of a labyrinthodont in 2New Mexico Museum of Natural History and Science, New Mexico, ZDA the Lower Triassic of Mangylshlak]. Doklady Akademii Nauk SSSR 214: 169-172. Za spodnjetriasne plasti celotne zahodne Slovenije so značilne Lucas S.C., Kolar-Jurkovšek T. & Jurkovšek B. (2008). First record of a fossil karbonatno-klastične kamnine, ki so nastajale na tedaj še enotni amphibian in Slovenia (Lower Triassic, Olenekian). Riv. It. Paleont. Strat., 114(2): 323-326, Milano. Slovenski karbonatni platformi (Buser et al., 2008). Julijske Alpe Lucas S. G. & Heckert A. B. (2000). Biochronological significance of Triassic v strukturnem smislu spadajo v vzhodni del Južnih Alp (Plac-nonmraine tetrapod records from marine strata. Albertiana 24: 27-32. er,1999), v okviru katerega je v slovenskem delu največja narivna Placer L. (1999). Contribution to the macrotectonic subdivision of the border enota Nariv Julijskih Alp (Jurkovšek, 1987a,b; Placer, 2008), ki region between Southern Alps and External Dinarides. Geologija 41 vključuje plasti od spodnjega triasa do krede, njegov večji del pa (1998): 223 – 255, Ljubljana. Placer L. (2008). Principles of the tectonic subdivision of Slovenia. Geologija je zgrajen iz zgornjetriasnih karbonatov. Spodnjetriasne plasti se 51/2: 205-217, Ljubljana. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 27 vrednotenje modelirnih mas za restavriranje carbonate mineralogy. Hydrated moonmilk has a distinctive pasty Peračiškega tufa and plastic texture with water content typical y ranging from 40 to 85%, whereas dry moonmilk is characterized by powdery and Lidija korat1, alenka Mauko, breda Mirtič, crumbly texture. The most common and abundant moonmilk ana Mladenovič & sabina kramar deposits are composed of calcite (>90% of their solid part) and occur in several morphological varieties of speleothems: isolat- 1Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, lidija.korat@gmail.com ed patches or extensive veils (mm to dm thick) coating the cave wal s, ceilings and floors; flowstones; stalactites; and subaqueous Na področju konserviranja in restavriranja spomenikov iz nara- spherical aggregates in cave ponds (“cottonbal s”). Calcite moon- vnega kamna težimo k uporabi materialov, ki naj bi bili čim bolj milk microfabric normal y consists of microcrystaline aggregates kompatibilni z originalnim materialom. Na Gorenjskem se je v of needle fiber calcite (NFC) and calcite nanofibers. The origin of preteklosti kot gradbeni material veliko uporabljal andezitni tuf. moonmilk is controversial since the fibrous calcite morpholohies Njegova uporaba sega že v čas Rimljanov, kar dokazujejo najdbe have been attributed to either (microbial) biomineralization or v arheološkem najdišču Mošnje. Tuf so predvsem uporabljali za purely physicochemical processes. gradnjo stopnic, vogalnih stebrov na objektih, okenskih okvirjev We present a distinctive type of calcite moonmilk, forming in portalov. Večina različkov tufa ni dovolj odporna na dejavnike large, cylindrical and club-shaped stalactites of soft consistency. okolja, zato močno propadajo. Na mestih, kjer so izdelki močno They have been studied in two caves in Slovenia, both known for poškodovani, jih je potrebno utrditi, nadomestiti z ustrezno their moonmilk speleothems: Brezno za hramom Cave (Mt. Hru- modelirno maso ali svežo kamnino. Namen raziskave je bil raz- šica, ~10 km NW of Postojna; altitude 650 m a.s.l.), and Snežna viti recepturo ustrezne kompatibilne modelirne mase, ki bi imela jama Cave (Mt. Raduha in the Kamnik-Savinja Alps; cave altitu- lastnosti čimbolj podobne dvema različkoma tufa. Najprej so bile de between 1500 and 1600 m a.s.l.). Water temperature, pH, and določene lastnosti dveh litotipov tufa iz okolice Peračice, drob- conductivity were measured in situ from drips collected under the nozrnatega ter debelozrnatega tufa iz Bogatajevega kamnoloma stalactites. Moonmilk deposits were sampled with small box co- in kamnoloma Črnivec. Petrografska analiza je bila izvedena z res, in-situ fixed with glutaraldehyde, dehydrated using different metodo optične mikroskopije. Fizikalne in mehanske lastnosti so techniques, and examined with SEM and XRD. In selected unpro- bile določene s plinsko sorpcijo, absorpcijo vode zaradi kapila- cessed samples, the water content was determined by weighting rnega dviga, vpijanjem vode pri atmosferskem tlaku, tlačno trd- fresh and dehydrated material. nostjo, odprto poroznostjo ter odpornostjo na kristalizacijo soli. The stalactites hang from the wal s and ceilings coated with mo- Da bi razvili ustrezno modelirno maso, smo pripravili mešanice onmilk veils, general y aligned along joints and at isolated point drobljenega tufa ter kremena z različno zrnavostjo in masnimi sources of seepage water. They are cylindrical, bell-shaped, club- razmerji. Za vezivo smo uporabili etil silikat. Izmed mešanic smo shaped or bulbous, yet all the shapes are characterized by a flat izbrali šest vizualno najustreznejših za nadaljnje preiskave. Na teh (cut-off) base. The stalactites are up to 1 m long and up to 0.5 m vzorcih so bile izvedene preiskave fizikalno-mehanskih lastnos- in diameter. They are white or brownish due to clay impurities. ti, torej sama absorpcija vode zaradi kapilarnega dviga, vpijanje XRD analysis shows that they are composed of almost pure low- vode pri atmosferskem tlaku, tlačna trdnost, odprta poroznost ter Mg calcite. Mineral fabric of the stalactite moonmilk, observed odpornost na kristalizacijo soli. Preliminarni rezultati so poka- under SEM, consists of irregular, sponge-like 3-dimensional mesh zali, da je z ustrezno kombinacijo kremena, tufa in etil silikata of monocrystalline NFC (0.5-2 µm wide and up to 500 µm long), možno izdelati kompatibilne nadomestne modelirne mase, ki polycrystalline NFC, flexible calcite nanofibers (50-100 nm wide), imajo primerljive lastnosti kot primarna različka tufa, tako v vi- tubular structures (2-10 µm in diameter), and mineralized micro- zualnem pogledu kot v fizikalno-mehanskih lastnostih. Seveda bo bes. The studied stalactites were all entirely waterlogged, contain- potrebno skozi restavratorske posege te materiale evaluirati tudi ing 80-94% of water. na mestu vgradnje samem, tako s stališča vgradljivost kot njihove In general, two textural types of moonmilk can be distinguished dolgoročne obstojnosti. in the stalactites. NFC-dominated moonmilk appears as aggre- gates of microfibers with no preferred orientation. NFC crystals are mostly uncemented or only weakly cemented by interwoven rhombohedral overgrowths or intertwined nanofibers, apparently Moonmilk stalactites: mainly water, some microfibrous giving very limited structural support for the stalactite growth. calcite – what holds them together? The second type consists of patches, built almost entirely of in- terlaced calcite nanofibers, exhibiting dense structure and a high adrijan košir1, andrea Martín Pérez2 & bojan otoničar3 potential of water retention. Similarly, this second type provides no stable structural basis since nanofibers tend to col apse instan- 1Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, tly upon dehydration. However, films of mucilaginous substances SI 1000 Ljubljana, adrijan@zrc-sazu.si 2Instituto de Geología Económica, Departamento de Petrología y Geoquímica, remaining after simple air-drying of samples indicate relatively CSIC-Universidad Complutense Madrid, Spain large amounts of organic material, presumably extracel ular poly- 3Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna meric substances secreted by microorganisms in moonmilk. Many studies have shown positive association between calcite Moonmilk is a generic term for soft, fragile, microcrystalline ag- moonmilk deposits and the presence of microbes. Apart from gregate speleothems with high porosity and variable, general y microbial involvement in the nucleation of crystal growth and 28 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 biological y induced mineralization, microbial y produced or- mu. Bogatajev kamnolom je največji in v njem so pred kratkim ganic substances can act as cohesive and adhesive agents in soft, potekale raziskave za ugotovitev količine zalog in ekonomske structural y metastable speleothems such as moonmilk upravičenosti ponovnega odprtja. V njem smo našli sledove pri- dobivanja kamninskih blokov s klesanjem (tool marks). Ostali kamnolomi so manjši in namenjeni predvsem lokalni uporabi. Z mineraloškimi in petrološkimi analizami bomo skušali Preliminarne raziskave izvora naravnega kamna iz potrditi lokalni izvor keratofirja, tufov in sedimentnih kamnin. arheološkega najdišča Mošnje Pridobljeni podatki bodo pripomogli k boljšemu razumevanju pridobivanja in uporabe gradbenega materiala v rimskem ob- Mateja košir1, snježana Miletić2, sabina kramar3, Judita dobju na slovenskih tleh, predvsem pa pri razreševanju vprašanja, Lux4, Duška rokavec5 & nina zupančič6 ali so za gradnjo zadostovala ležišča kamnin v okolici objekta oz. so bile surovine mogoče uvožene (pripeljane iz bolj oddaljenih 1Jazbine 8, 4223 Poljane nad Škofjo Loko, kossir.mateja@gmail.com 2Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana nahajališč). Podatki bodo pripomogli tudi pri vzpostavitvi baze o 3ZVKDS, Center za konservatorstvo, Restavratorski Center, Ljubljana uporabi različnih kamnin ter njihovem izvoru na slovenskih tleh 4ZVKDS, Center za konservatorstvo, Center za preventivno glede na različna arheološka obdobja ter geografsko lego. arheologijo,Regionalna enota Kranj, Kranj 5Geološki zavod Slovenije, Ljubljana 6Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana Mercury emissions due to tectonic activity and its Arheološko najdišče Mošnje leži na savski terasi med naseljema accompanying phenomena Mošnje in Globoko. Odkrito je bilo ob nadzoru gradbenih del na trasi takrat bodočega avtocestnega odseka Vrba–Peračica. Jože kotnik & Milena Horvat Najdišče predstavlja rimsko podeželsko vilo, ki jo je sestavljalo Institut »Jožef Stefan«, Odsek za znanosti o okolju, Jamova 39, SI-1000 pet zidanih objektov v celoto povezanih z opornim zidom, potisn- Ljubljana, joze.kotnik@ijs.si jenim v ježo zgornje terase. Pri zidavi vile so za nekatere elemente (stopnice, zid, pragovi, ognjišča) uporabili različne kamnine. Iz Physical-chemical properties and transformation ability of mer- naravnega kamna so tudi številne druge najdbe kot so sončna ura, cury and its compounds under natural conditions are responsible možnarji, žrmlje in mozaične kocke. that this element is present at various concentrations in all en- Glavni namen raziskave je določiti vrsto in različke naravnega vironmental compartments in the world. At room temperature kamna uporabljenega v Mošnjah ter ugotoviti njihovo izvorno elemental mercury is volatile and can therefore be subjected to lokacijo. Arheološke artefakte smo makroskopsko pregledali long range transport and it is also considered as a global pol ut- in sistematsko razdelili v osnovne skupine kamnin. Kjer je bilo ant, particularly when its emissions are related to human activi- potrebno in možno smo izdelali tudi zbruske, posneli rentgenske ties. Beside anthropogenic it can be also of natural origin. Natural difraktograme in vzorce pregledali pod SEM/EDS. sources are evaporation from land and waters, forest fires, ores Na arheološkem najdišču se kot gradbena surovina najpogoste- that are enriched by Hg, tectonic, seismic and volcanic activity. je pojavlja naravni kamen, ki so ga uporabljali kot osnovni grad- The portion of natural y emitted mercury into the global atmos- beni material za izdelavo vogalov zidov, tlakov in ognjišč. Manjši phere is relatively high in comparison to anthropogenic emis- predmeti so bili izdelani iz kremenovega peščenjaka in keratofirja sions. It is estimated that natural emissions are between 2.000 and (žrmlje), delno tudi iz kremenovega konglomerata. 5.220 tones per year. Natural y enriched areas with Hg are mostly Provenienco kamnin, ki so služile kot naravni kamen za zi- connected to tectonic plate margins and can be divided into three davo vile in izdelavo različnih predmetov, smo skušali ugotoviti Hg enriched planetary belts: Pacific, Mediterranean and Asian. s primerjavo arheološkega materiala s kamninami iz opuščenih Mediterranean region has several Hg deposits, among them there in delujočih kamnolomov v oddaljenosti približno 20 km od are also three biggest word mercury mines including former mer- najdišča. Poiskali smo lokacije kamnolomov na tem območju cury mine in Idrija. Tectonic activity with its accompanying phe- ter odvzeli vzorce kamnin za primerjalno analizo. Pregledali nomena and geologic sources can importantly contribute to local smo tudi prodišča Save v bližnji okolici, ki jih bomo še natančno and global Hg emissions and influence its cycle in the environ- opisali (velikost blokov, litološka raznolikost). Glede na možnost ment. Technological y enhanced mercury emissions in areas with enostavnega transporta kamnitega materiala od prodišča, obstaja elevated natural mercury represent specific problems as the levels verjetnost, da je del sedimentnega materiala prinesen z najbližjih of mercury frequently exceed legal y accepted limits. savskih teras. Degassing thru active faults zone are consequence of complex Največji delujoči kamnolom na tem območju je v bližini Kamne radiogenetic, thermal and geodynamic processes in Earth crust. Gorice v vzhodnem pobočju Jelovice, s starim poimenovanjem Due to increased stone permeability and porosity, active tectonic »Fajfa«. V njegovem spodnjem delu pridobivajo triasne keratofir- faults act as drainage from Earth crust thru which gasses (CO , 2 je kot tehnični kamen za obrabne plasti cestišč (slednji so močno CH , H S, H , NH , Rn, He, Ne, Ar in Hg) and underground wa- 4 2 2 4 sekundarno spremenjeni) ter triasne apnence in dolomite, ki ter are trickled thru surface. Tectonic tensions influence water ležijo v narivnem kontaktu nad keratofirji. and gasses pore pressure and with that on migration processes Oligocenske piroklastite (tufe), so in se delno še vedno, pri- towards the surface. Most important emitted gas from bed rock is dobivajo v Bogatajevem, Pernuševem in Klinarjevem kamnolo- CO accompanied with other gasses such as N , CH and H , that 2 2 4 2 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 29 are carrying gasses for noble gasses (Rn, He, Ne, Ar) and easily deterimine the mineralogical characteristics of the raw materials volatile metals (Hg, As in Sb). Concentration of certain metal or and to elucidate the manufacturing technologies. The results of noble gas in soil or thermal spring gasses is connected to litho- these analyses were also used to determine the provenance of the logic composition of fault system and spring. Recent tectonics or pottery, which is important from the point of view of the study of seismic events prevent pore and cracks closing in the bed rock ancient trade and of many other issues. Samples of pottery were and enable high enough porosity and permeability for migration selected from closed stratigraphic units, which correlate to the towards the surface. Volcanic gas emissions may be rich in differ- time between the early Roman to late Roman periods. Only those ent Hg forms. samples of pottery which were considered to be local products Natural sources of Hg remain very poorly understood or were selected for the study. The samples were examined using op- accounted for in the global and regional mercury budgets. One of tical microscopy, X-ray powder diffraction, SEM-EDX and chem- the very important aspects of mercury presence in the environment ical analysis. The body colour of the investigated pottery ranges is to understand mercury potential for transformation, especial y from dark brown to light brown, reddish yellow and pale brown. (1) reduction of inorganic mercury to elemental mercury which The results revealed that the pottery differed in its mineral and contributes to emission to the atmosphere and (2) methylation chemical composition. Differences in the texture, as well as in the of inorganic mercury to monomethylmercury which tends to size and grain distribution, were observed. In general, the inves- bioaccumulate in biota and represents the main risk for human tigated samples were divided into two groups: (i) pottery made and ecosystem health. In sensitive areas of these ecosystems from clay with low plasticity (coarse grained calcite was added) such transformations are not only triggered by the presence (ii) pottery with a predominantly silicate fabric. Coarse-grained of mercury alone, but can be induced by inappropriate land calcite was observed in the pottery of dark grey or black colour. and natural resource management procedures. Therefore, such The mineral composition determined by XRD revealed the pres- contaminated sites require in-depth understanding of sources and ence of quartz, feldspar, illite/muscovite, hematite, magnetite, cal- fate of mercury in order to properly manage and prevent potential cite and dolomite. The major element composition conforms to harmful effects of mercury on human health and ecosystem. the mineral composition. Thus, pottery with a higher content of Natural sources of Hg remain very poorly understood or calcite showed a higher content of CaO and a higher LOI. The cor- accounted for in the global and regional mercury budgets. One of relation matrix of major elements exhibits a positive correlation the very important aspects of mercury presence in the environment between SiO –Al O –Fe O –Na O–K O–TiO –Cr O –Ni–Sc. On 2 2 3 2 3 2 2 2 2 3 is to understand mercury potential for transformation, especial y the other hand, CaO and LOI exhibit a negative correlation with (1) reduction of inorganic mercury to elemental mercury which these elements. contributes to emission to the atmosphere and (2) methylation of inorganic mercury to monomethylmercury which tends to bioaccumulate in biota and represents the main risk for human and ecosystem health. In sensitive areas of these ecosystems spodnjekredni karbonatni turbiditi pri bohinju kot such transformations are not only triggered by the presence dokaz za obstoj izolirane karbonatne platforme v of mercury alone, but can be induced by inappropriate land notranjih dinaridih and natural resource management procedures. Therefore, such contaminated sites require in-depth understanding of sources and Duje kukoč, Špela Goričan & adrijan košir fate of mercury in order to properly manage and prevent potential Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, harmful effects of mercury on human health and ecosystem. duje@zrc-sazu.si V okolici Srednje vasi pri Bohinju smo preučevali sestavo breč in kalkarenitov v zaporedju biancone apnencev. Starost zaporedja characterization of roman pottery from an smo določili z radiolariji. V mezozoiku je bilo ozemlje del Ble- archaeological site near Mošnje jskega jarka, ki se je nahajal na distalnem delu kontinentalnega roba Jadranske plošče in je bil od Dinarske karbonatne platforme sabina kramar1, nastja rogan-Šmuc2, ana Mladenović3, bolj oddaljen kot Tolminski jarek. Kamnine Blejskega jarka torej Matej Dolenec2, Helmut Pristacz4, breda Mirtič2 & Judita Lux5 pripadajo najbolj notranji dinarski coni, ohranjeni na območju 1ZVKDS, Restavratorski center, Poljanska 40, 1000 Ljubljana, sabina.kramar@ Slovenije. Jursko zaporedje sestavljajo spodnjejurski apnenci z rescen.si ehinodermi (hierlaški facies) ter srednje in zgornjejurski plasto- 2University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, viti radiolarijski roženci in glinavci. V spodnji kredi si sledijo bi- Department of Geology, Ljubljana, Slovenia ancone apnenci, menjavanje laporjev in glinavcev ter na vrhu sil- 3Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, iciklastiti z ofiolitnim drobirjem in z olistoliti apnenca. Biancone Slovenia 4University of Vienna, Institute of Crystal ography and Mineralogy, Austria apnenci so približno 40 m debela serija plastovitih pelagičnih ap- 5Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia, Conservation nencev z vmesnimi plastmi karbonatnih turbiditov. Centre, Preventive Archaeology Department, Kranj, Slovenia Preučevani profil je odkrit ob cesti, ki pelje od Studorja na Uskovnico. Spodnji del profila sestavljajo radiolarijski apnenci This study deals with the characterization of pottery from an ar- (strukturno “packstone”) z gomolji in plastmi roženca, mesto- chaeological site near Mošnje in northwestern Slovenia. Pottery ma se v zaporedju pojavljajo tanke plasti laporja. Radiolarijska excavated in a Roman vil a rustica was investigated in order to združba je značilna za spodnji del spodnje krede (berriasij do 30 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 spodnji valanginij). Starost je bila določena po naslednjih vrstah: podatkov ter standardov kontrole kvalitete digitalnih prostorskih Archaeodictyomitra apiarium (Rüst), Cinguloturris cylindra Kem- podatkov. kin & Rudenko, Dicerosaturnalis dicranacanthos (Squinabol), Pomembna naloga GIC je tudi izgradnja in vzdrževanje Po- Hiscocapsa pseudouterculus (Aita), Mirifusus minor Baumgartner, datkovne baze geoloških profilov Slovenije in spletne GIS aplikac-Pantanel ium squinaboli (Tan), Pseudodictyomitra carpatica (Loz- ije za pregledovanje in povpraševanje o njihovi vsebini in pros- yniak), Ristola cretacea (Baumgartner) in Tethysetta boesi (Pa- torski lokaciji. Celotni proces dela poteka v štirih fazah: (1) zajem rona). V zgornjem delu profila prevladujejo karbonatne breče. podatkov, (2) vnos/polnjenje baze (enotna forma za vnos), (3) Klasti so oglati litoklasti plitvovodnih apnencev tipa »grain- izgradnja digitalnega sloja prostorskih lokacij geoloških profilov stone«, posamezni ooidi, odlomki apnenčevih alg, miliolidne fo- (linijski informacijski sloj) ter (4) ažuriranje spletne aplikacije. raminifere in drugi skeletni fragmenti različnih velikosti. Pogosti V fazi vnosa geološkega profila v bazo se shranjujejo nasled- so tudi manjši klasti roženca in klasti pelagičnega apnenca s ka- nji podatki: identifikator, ime in avtor geološkega profila, lpionelami. Določili smo vrsto Calpionel a alpina Lorenz, ki ima računalniška obdelava, merilo, leto izdelave, opis, globina, druge razpon od zgornjega tithonija do spodnjega valanginija. Osnova opombe, povezava do slike geološkega profila in geografske koor- breč je mikrit, bogat z radiolariji. Starost platformnih karbona- dinate. S pomočjo slednjih se kreira linijski informacijski sloj v tov je bila določena z apnenčevo algo Clypeina jurassica Favre, ki programskem paketu ArcMAP, kjer vsaka linija predstavlja ge-je značilna za obdobje od zgornjega kimmeridgija do spodnjega ografsko lokacijo posameznega geološkega profila. Podrazred berriasija. V vrhnjem delu profila se karbonatne breče menjavajo »arc« nosi informacijo o prostorski lokaciji, medtem ko podrazred s kalkareniti. Izrazite so tudi gube, nastale s podmorskim plazen- «route.subclass« hrani opisne podatke o posameznem geološkem jem (»slump«). profilu. Ekstraklasti in karbonatni drobir nedvomno kažejo na plat- Z željo po doseganju treh ciljev: enostavnosti, dostopnosti in formni izvor presedimentiranih apnencev. Biancone apnenci so uporabnosti smo s sodelavci Geološkega zavoda Slovenije opre- regionalno razširjen pelagični facies v spodnji kredi, vendar so delili vsebinske in funkcionalne zahteve za aplikacijo. Pregledali drugje, npr. v Tolminskem jarku, sestavljeni izključno iz mikrit- smo uporabnost različnih programskih orodij za izdelavo splet- nih apnencev in ne vsebujejo plasti breč ali kalkarenitov. Zato sk- nih aplikacij, poiskali različne rešitve ter izdelali konceptualni lepamo, da Dinarska karbonatna platforma ni mogla biti izvorno model aplikacije. področje plitvovodnih klastov v Blejskem jarku. Domnevamo, Za izdelavo baze je bil izbran MS SQL Server 2005, to je inter- da je platformni material prihajal z nasprotne strani, to je s kar- netna aplikacija izdelana v ASP, CSS in HTML, za grafično iskanje bonatne platforme, ki je obstojala na bolj interni lokaciji, vendar pa se je uporabilo ESRI programsko okolje ArcIMS. IIS Server se zaradi poznejše erozije in narivanja ni ohranila. Ta domnevna poganja ASP aplikacijo, ki preko baznih procedur dostopa do platforma se je lahko razvila na dvignjenem zaporedju pokrovov, baze na MS SQL Serverju. Končni uporabniki dostopajo do ap- ki so se formirali v zgodnji fazi narivanja notranjih dinarskih con likacije prek spletnih pregledovalnikov. V juniju 2009 je bila izde- na rob kontinenta. lana prva verzija spletne GIS aplikacije, ki je dostopna interno in Približno enako stare izolirane karbonatne platforme s podo- poleg pregledovanja podatkov omogoča tudi vnos in popravljanje bno genezo so bile opisane na več lokalitetah v Alpah, Dinari- že vnesenih podatkov (ažuriranje). dih in Karpatih. Do sedaj sta najbolje dokumentirani karbonatna V bazi, ki je bila zasnovana z namenom pregleda nad obstoječimi platforma Plassen (starost: oxfordij-kimmeridgij do berriasij) v geološkimi profili in boljšem razumevanju 3D geološke zgradbe Severnih apneniških Alpah in karbonatna platforma Kurbnesh celotnega državnega ozemlja, je trenutno shranjenih 707 (starost: kimmeridgij? do tithonij) v ofiolitni coni Mirdita v Al- geoloških profilov različnih meril in virov. Geološki profili so bili baniji. Znani, a manj raziskani so primeri zgornjejurskih greben- skenirani (nekateri digitalizirani) in za večjo združljivost shran- skih apnencev, ki diskordantno ležijo na ofiolitih v Vardarski coni jeni v različnih rastrskih formatih. v Srbiji in v gorovju Apuseni v Romuniji. kinematska in paleonapetostna zgodovina nW-se baza geoloških profilov kot del geološkega usmerjenih »dinarskih« prelomov v osrednji sloveniji informacijskega sistema Lea Lajmiš & Marko Vrabec Špela kumelj, tomaž kopitar, Marko tukič & Martin Podboj Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, Privoz 11, 1000 Ljubljana, lealajmis@gmail.com spela.kumelj@geo-zs.si V Dinaridih so zelo pogosti srednjestrmi NW-SE usmerjeni V okviru Geološkega zavoda Slovenije deluje Geološki informa- prelomi z desnimi zamiki. Ker je usmerjenost teh prelomov cijski center (GIC), katerega osnovna naloga je zbiranje, urejanje vzporedna slemenitvi Dinarskega orogena, se je zanje uveljavilo in distribucija podatkov s področja geologije in njej sorodnih poimenovanje »dinarski« prelomi, čeprav sekajo in zamikajo nar- ved v enoten informacijski sistem ob upoštevanju geoloških po- ivne strukture in so najverjetneje nastali šele v postorogenski fazi datkovnih in kartografskih standardov za zajem in distribucijo razvoja Dinaridov (npr. Picha, 2002). Tudi ozemlje osrednje Slov- 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 31 enije na gosto sekajo NW-SE usmerjeni prelomi, med katerimi kremen, dvojčen po japonskem dvojčičnem zakonu so regionalno pomembne strukture (npr. Idrijski, Želimeljski, Žužemberški prelom). Raziskovali smo njihove mezoskopske alenka Lenart1, Matjaž Godec2, breda Mirtič3 & sašo strukturne značilnosti, strukturne odnose v merilu karte in anal- Šturm1 izirali meritve zdrsov ob prelomnih ploskvah. Kinematsko in 1Institut Jožef Stefan, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, alenka.lenart@ijs.si dinamsko analizo zdrsov smo izvedli s programom T-TECTO 2Odsek za fiziko in kemijo površin kovinskih materialov, Institut za kovinske (Žalohar & Vrabec, 2007). materiale in tehnologije, Ljubljana Ločili smo štiri glavne tektonske faze. Za najstarejšo fazo je 3Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana značilno krčenje ozemlja v smeri NE-SW, ki ga pripisujemo ?pale-ogenskemu narivanju Zunanjih Dinaridov. Druga faza ustreza Pri kremenu, ki je drugi najpogostejši mineral na Zemljini raztezanju v smeri NE-SW v ekstenzijskem tektonskem režimu. površini, je znanih več različnih tipov dvojčenja. Najbolj raziskani Tretjo fazo označi krčenje ozemlja v smeri ~E-W s sočasnim raz- so dauphinéjski, brazilski in japonski dvojčki. Kristali japonskih tezanjem v pravokotni smeri, v zmično-tektonskem napetostnem dvojčkov se morfološko razlikujejo od običajnih kremenovih stanju. V tej fazi so bili normalni prelomi iz 2. faze zmično reak- kristalov po ploščičastem habitusu. Glede na način nastanka tivirani. Predpostavljamo, da sta druga in tretja faza miocenske jih uvrščamo med rastne dvojčke, pri čemer je stična ploskev _ __ starosti. Četrta faza kaže na ~N-S usmerjeno krčenje z raztezan- opredeljena z družino ravnin {1122} oz. {1122}. Kristalografsko jem ozemlja v smeri ~E-W v zmično tektonskem napetostnem jih uvrščamo med normalni tip sučno stičnih dvojčkov, za katere stanju. Povzročila je desnozmično reaktivacijo NW-SE usmer- je značilno, da je dvojčična os pravokotna na stično ravnino. Do jenih normalnih prelomov. Sovpada z recentnim napetostnim in sedaj so japonske dvojčke raziskovali z optično mikroskopijo, deformacijskim poljem v regiji, določenim na podlagi žariščnih rentgensko topografijo in s hidrotermalno sintezo na substratu mehanizmov potresov in GPS meritev (npr. Weber et al., 2010). japonskega dvojčka. Vzrok za nastanek japonskega dvojčka so Pripisujemo jo pliocensko-kvartarni inverzijsko/transpresijski večinoma pripisovali dislokacijam, zgoščenim na stični ravnini, fazi v NW Dinaridih (Vrabec & Fodor, 2006). čeravno natančen mehanizem nukleacije in rasti japonskih Naša analiza kaže na kompleksno večfazno zgodovino »dinar- dvojčkov še ni pojasnjen. V nadaljevanju je predstavljena skih« prelomov na območju severozahodnih Dinaridov. Prelomi rekonstrukcija rasti japonskih dvojčkov tako, da smo ugotavljali so verjetno nastali kot normalni prelomi v miocenski ekstenzijski strukturne značilnosti dvojčičnega stika oziroma dvojčične fazi, danes opazovani desnozmični premiki pa so rezultat zadnje ravnine. reaktivacije v pliokvartarnem do recentnem napetostnem polju. Preučevali smo naravne japonske dvojčke iz nahajališča Andi- Jasne geodinamske razlage za miocensko NE-SW usmerjeno raz- lamena na Madagaskarju. Petrografske obruske smo pripravili v _ tezanje Dinarskega orogena še nimamo. Po dosedanji interpretac- smeri [1100]. Za preiskavo z vrstičnim elektronskim mikrosko- iji je tenzijska epizoda v Dinaridih odraz miocenske ekstenzije pom smo jih napršili z 2 nm ogljika. Za preiskave s presevnim ele- v Panonskem bazenu (Ilić & Neubauer, 2005). Vendar pa se na ktronskim mikroskopom smo uporabili konvencionalno tehniko območju naše analize ugotovljena smer raztezanja ne ujema s priprave vzorcev v vzdolžnem prerezu. smerjo sin-riftne miocenske tenzije v Panonskem območju, ki je v Potek stične ravnine v posameznem kristalu smo določili z NE Sloveniji generalno E-W usmerjena (npr. Fodor et al., 1998). optično polarizacijo. Površino vzorcev smo preiskali z vrstičnim Naša delovna hipoteza je, da je ekstenzija povezana s postoro- elektronskim mikroskopom. Preiskave strukture in kemijske genim ekstenzijskim kolapsom Dinarskega orogena. Ta pojav je sestave so bile narejene s presevnim elektronskim mikroskopom. dokumentiran v mnogih recentnih in fosilnih orogenih po vsem Optična indikatrisa v desnem delu dvojčenega kristala je svetu. zasukana za določen kot glede na levi del, kar se v presevni polarizirani svetlobi odrazi kot različno potemnevanje. Stična Literatura: ploskev se na kratkih razdaljah povija. Neposreden dokaz za Fodor, L., Jelen, B., Marton, E., Skaberne, D., Čar, J., Vrabec, M. (1998). prisotnost normalnega tipa sučno stičnega dvojčka, kamor Miocene - Pliocene tectonic evolution of the Slovenian Periadriatic fault: prištevamo japonski dvojček, je bila določitev kristalografske implications for Alpine - Carpathian extrusion models. Tectonics 17: orientacije z EBSD metodo (uklon povratno sipanih elektronov) v 690-709. vrstičnem elektronskem mikroskopu Jeol FE SEM 6500F. Rezultati Ilić, A., Neubauer, F. (2005). Tertiary to recent oblique convergence and wrenching of the Central Dinarides: Constraints from a palaeostress study. kažejo, da se sprememba uklonske slike z manjšimi odstopanji Tectonophysics 410: 465-484 ujema s potekom stične ravnine, določene v polarizirani svetlobi. Picha, F.J. (2002). Late orogenic strike-slip faulting and escape tectonics in S presevnim elektronskim mikroskopom JEM2100 je bila _ frontal Dinarides-Hellenides, Croatia, Yugoslavia, Albania and Greece. v smeri [1100] na obeh straneh dvojčičnega stika, kakor tudi AAPG Bulletin 86/9: 1659-1671. na dvojčičnem stiku, zajeta elektronska difrakcija iz izbranega Vrabec, M., Fodor, L. (2006). Late Cenozoic tectonics of Slovenia: Structural styles at the north-eastern corner of the Adriatic microplate. In: N. Pinter, področja (SAED). Pripadajoča uklonska posnetka, zajeta na G. Greneczy, J. Weber, S. Stein, in D. Medak (eds.), The Adria microplate: obeh straneh dvojčičnega stika odražata identična difrakcijska GPS geodesy, tectonics and hazards, (NATO Science Series, IV, Earth and vzorca, ki pa sta med seboj zasukana za 86°. Slednje se odraža Environmental Sciences, vol. 61). Dordrecht: Springer, 151-168. tudi na SAED vzorcu, zajetem na dvojčičnem stiku. Ugotovili Weber, J., Vrabec, M., Pavlovčič Prešeren, P., Dixon, T., Jiang, Y., Stopar, smo, da je dvojčična ravnina oz. dvojčični stik v tej kristalografski B. (2010). GPS-derived motion of the Adriatic microplate from Istria _ projekciji nekoliko nagnjen glede na [1100]. Z visokoločljivostno Peninsula and Po Plain sites and geodynamic implications. Tectonophysics 483: 214-222. presevno elektronsko mikroskopijo (HRTEM) je bilo potrjeno, da Žalohar, J., Vrabec, M., (2007). Paleostress analysis of heterogenous fault-slip sta oba dela kristala v bližini dvojčičnega stika strukturno dobro data: The Gauss method. Journal of Structural Geology 29: 1798-1810. definirana brez opaznih dislokacij in vključkov. 32 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Na osnovi raziskav strukture japonskega dvojčka predpostav- kovinskih mineralov, kot so troilit ter polimorfa taenit in kamacit. ljamo, da je primarni rastni dvojček omejen na nukleacijsko Temperatura tališča je bila v drugem pasu višja od 1.130 °C, na kar fazo, ki pogojuje nadaljnjo rast kristala. Verjetno smo opazovali kaže nataljevanje Na-plagioklazov. morfološki stik, ki ni kristalografsko opredeljen in zato ne ustreza ožji definiciji dvojčka ter je kot tak posledica vsiljene rasti obeh delov dvojčenega kristala. Ker je bil vzorec vzet nekaj mm nad mestom priraščanja kristala na matično kamnino, sklepamo da se investigation of calcite precipitation kinetics and nukleacijska faza rasti tega kristala nahaja nižje. modeling of the δ13c fractionation of inorganic carbon species during transport and calcite precipitation along the flow path of a natural stream (carinthia, kemijska sestava skorje meteorita jesenice austria) alenka Lenart1, breda Mirtič2, Miha Jeršek3 & sašo Šturm1 albrecht Leis1, ralf benischke1, Walter Poltnig1 & Martin 1Institut Jožef Stefan, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, alenka.lenart@ijs.si Dietzel2 2Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana 1Joanneum Research, Institute of Institute of Water, Energy and Sustainability, 3Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana Graz, Austria; albrecht.leis@joanneum.at 2TU Graz, Institute of Applied Geosciences, Graz, Austria Večino meteoritov, ki padejo na Zemljo, glede na kemijsko ses- tavo uvrščamo med kamnite meteorite, ki jih sestavljajo nekovin- A systematic study of precipitation induced by degassing of CO 2 ski ter manjši delež kovinskih mineralov. Od kamnin na Zemljini from spring water was undertaken along a stream profile which površini se ločijo po žgalni skorji. V okviru preiskav kemijske ses- is located close to the vil age Koettmansdorf in Carinthia (Aus- tave meteorita Jesenice, ki je leta 2009 padel na Mežaklo, so bili tria). The stream follows the southern basal slope of the Sattnitz preiskovani zbruski ter površina fragmenta meteorita z ohranjeno Montain range along a gradient of 34 m difference in altitude. The žgalno skorjo. Ugotavljali smo spremembe kemijske sestave zara- temperature of the water increases at about 4 °C along the flow di lokalnega segrevanja skorje. path of 120 meters. The chemistry of the water is related to the Meteorit je bil preiskan z vrstičnim elektronskim mikrosko- infiltration of meteoric water to the unconsolidated sediment aq- pom JSM-5800, pri čemer je bil uporabljen način s povratno si- uifer (Poltnig et al., 2004). The stream water is characterized by panimi elektroni, pri katerem je intenzivnost signala odvisna od high supersaturation with respect to calcite induced by rapid CO 2 povprečnega atomskega števila Z. Tako je možna detekcija kon- degassing. The aim of the study was to investigate the precipita- trasta med območji z različno kemijsko sestavo. Sestava skorje tion kinetics of the inorganic carbonate species and to model the meteorita je bila določena s točkovno semikvantitativno energi- isotopic fractionation along the flow path. In order to address this jsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov (EDS), pri question we measured the hydrochemical composition of the wa- čemer so bile za pričakovane elemente uporabljene ustrezne po- ter and the δ13C values of dissolved CO , DIC and sinter samples. 2 datkovne baze mineralnih standardov. The 13C/12C isotope fractionation in natural aquatic systems can V preiskovanih vzorcih prevladujejo olivini, pirokseni in pla- be followed comfortable with the hydrogeochemical computer gioklazi, redkeje zastopani so kromiti in fosfati. Med kovinskimi program PHREEQC-2 (Appelo, 2002). In this study the computer minerali najdemo taenit, kamacit in troilit. Glede na stopnjo model PHREEQC-2 was used for modeling the δ13C fractiona- strukturnih sprememb skorje meteorita se po globini razločijo tion of inorganic carbon species along the flow path of a natural trije pasovi. Za vzorce je značilna homogena sestava olivinov in stream in Carinthia (Austria). The flow line of the natural stream piroksenov. Samo na skrajnem zunanjem robu skorje so vidni is characterized by supersaturation and precipitation of calcite, znaki nataljevanja olivinovih in piroksenovih zrn, prav tako pa induced by rapid CO degassing. Precipitation of calcite can be 2 tudi glinencev. V ozkem pasu zunanjega roba skorje je prišlo followed by a continuous decrease of dissolved HCO - and Ca2+ 3 do nataljevanja faz, bogatih s težkimi elementi. Za precipitate along the stream ([HCO -]:[Ca2+] = 2:1). Evolution of δ13C val- 3 je značilna povečana vsebnost niklja. Lokalno se sestava taline ues in DIC shows a systematic change towards “heavier” values spreminja. Meje med zrni plagioklazov so zabrisane in dajejo vtis from -13.3 to -11.5 ‰ (VPDB). 12CO2 is liberated from the solu- enotne taline, ki obdaja zrna olivina in se nadaljuje v drugi pas. tion into the atmosphere somewhat faster than 13CO . A kinetic 2 Tu gre za nataljevanje glinencev, kar je razvidno iz zaobljenosti fractionation factor α = 0.987 ± 0,005 is obtained. Applying a 1D zrn plagioklazov, njihova kemijska sestava ostaja nespremenjena. transport model it was possible to simulate the progressively en- Zrna olivina ter glinencev sekajo žile, ki jih zapolnjuje nehomoge- richment of δ13C in DIC and precipitating calcite. The modelled na talina s spremenljivo vsebnostjo Fe, S, Mg, Si, Ni. Tretji pas δ13C values showed a very good agreement with the measured v notranjosti žgalne skorje meteorita predstavlja nespremenjena data. Using the measured data it was also possible to determine kamnina, kjer razpoke niso več zapolnjene s talino. Prostor med the kinetic rates of CO degassing and calcite precipitation along 2 zrni olivinov, piroksenov, glinencev in fosfatov zapolnjujejo kse- the flow path of the natural stream. nomorfna zrna taenita in troilita. Znaki hitre precipitacije na skrajnem zunanjem robu skorje, ki References: je imel neposreden stik z atmosfero, kažejo na najvišjo temper- Appelo, C.A.J. (2002). Calculating the fractionation of isotopes in hydrochemical (transport) processes with PHREEQC-2. In H.D. Schulz aturo, saj je prišlo do nataljevanja faz, bogatih s težkimi elementi. and A. Hadeler (eds): Geochemical processes in soil and groundwater.- Žile, zapolnjene s talino iz težkih elementov, kažejo na nataljevanje GeoProc, Wiley-VCH, Weinheim, p. 383-398. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 33 Poltnig, W., Benischke, R., Harum, T., Leis, A. Ortner, G., Ruch, C. and G. mesece, četudi do pospešenega iztekanja vode iz razpok pride Winkler (2004). Hydrogeologische Untersuchungen der Sattnitzberge; razmeroma hitro po padavinskem dogodku. Abschnitt Maria Rainer Senke (Einzugsgebiet Brunnenanlage Straschitz) Izotopska sestava raztopljenega anorganskega ogljika jasno KA 41/01.- Report Joanneum Research, Dept. of Water Resources Management and Geophysics, 96 pp., Austria. odraža sezonske spremembe biološke produkcije – najvišje δ13C vrednosti so bile izmerjene februarja, najnižje pa v poletnih mes- ecih. Sezonska spremenljivost obeh parametrov se odraža tudi v izotopski sestavi karbonata kapnikov. Analiza elementne sestave dinamika podzemne vode in okoljske spremembe v stalagmitov je še v teku. Postojnski jami: primer Pisanega rova Primerjava hidrometeoroloških podatkov je pokazala, da se tem- peraturni trendi v Ljubljani in Postojni praktično v celoti ujemajo, sonja Lojen1 & David Domínguez-Villar2 kar pa ne velja za količino in porazdelitev padavin. Analiza RAPS za obdobje 1962-2009 je pokazala splošni trend naraščanja tem- 1Institut Jožef Stefan, Jamova 39, 1000 Ljubljana, sonja.lojen@ijs.si perature od leta 1985 naprej (za 1,5 °C), če pa upoštevamo daljše 2Universidad Alcalá de Henares, Madrid, Španija obdobje (1851-2009), pa se rahlo segrevanje ozračja pokaže že v V splošnem velja, da je temperatura v podzemnih jamah blizu letu 1946, od leta 1985 naprej pa je naraščanje veliko bolj inten- srednje letne temperature geografskega področja, na katerem zivno. Modelni izračun prenosa toplote skozi kamnino v jamski se nahajajo, in da se čez leto le malo spreminja. Le malo pa je prostor z vertikalno konduktivnostjo je pokazal, da temperaturni znanega o tem, kako trenutne antropogene podnebne spremembe signal s površja potuje do Pisanega rova približno 20 let, torej la- vplivajo na spremembe temperature v jamah. Namen raziskave, ki hko sklepamo, da temperatura kontinuirno pospešeno narašča; poteka v okviru projekta PROCAVET (program Marie Curie, FP predvidoma se bo dvignila za 1 °C do leta 2030. 7), je ugotoviti, ali je – in v kolikšni meri – možno zaznati trenut- no segrevanje ozračja v kraških jamah v Evropi. Raziskava poteka v štirih jamah, iz Slovenije je bila za raziskavo izbran Pisani rov v Postojnski jami, predvsem zato, ker je v primerjavi z drugimi Modeliranje vplivov obremenitev na podzemno vodo jamskimi prostori razmeroma slabo prezračen, poleg tega pa zanj dravskega polja že obstajajo nekateri relevantni podatki iz 90-tih let prejšnjega stoletja. Za analizo recentnih in preteklih klimatskih sprememb Petra Meglič, Jure krivic & Joerg Prestor smo odvzeli dva stalagmita iz zadnjega dela Pisanega rova. Od Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, januarja 2009 dvakrat mesečno vzorčimo preniklo vodo na 8 mes- petra.meglic@geo-zs.si tih. Na dveh mestih kontinuirno merimo temperaturo, na mestu odvzema enega od stalagmitov pa hitrost kapljanja prenikle vode. Vodno telo podzemne vode Dravska kotlina (VTPodV 3012) ome- V vzorcih vode določamo alkalnost, izotopsko sestavo kisika in jujejo meje aluvialnega vodonosnika in njegove hidrodinamske raztopljenega anorganskega ogljika in indeks nasičenosti s kal- meje. Razprostira se na površini 429 km2. Po globini je razdeljeno citom. Enkrat mesečno merimo aktivnost radona, koncentracijo v tri plasti (Prestor et al., 2008). Kemijsko stanje podzemne vode in izotopsko sestavo ogljika in kisika v atmosferi, izvedli smo pa vodnega telesa podzemne vode Dravska kotlina je po podatkih tudi 6-mesečni poskus ekvilibracije vode z zrakom, da smo lahko Agencije RS za okolje slabo. Najbolj kritični parametri vodnega določili ravnotežno izotopsko sestavo vodnega filma v ravnotežju telesa podzemne vode Dravska kotlina so nitrat, atrazin in deseti- z zračno vlago. Analize izotopske sestave kisika in ogljika v stalag- latrazin, ker presegajo standard kakovosti. Z namenom izboljšati mitih so v teku. Hidrometeorološke podatke (poprečno dnevno kemijsko stanje podzemne vode z uvedbo dopolnilnih ukrepov na temperaturo in količino padavin) smo pridobili od Agencije najbolj kritičnem območju smo na podlagi matematičnega in GIS za okolje RS: podatki za Postojno so na razpolago od leta 1962 modeliranja izvedli podrobnejšo analizo obremenitev in vplivov naprej, ta Ljubljano pa od leta 1851. Analizirali smo tudi izotop- ter podrobnejšo analizo stanja celotnega vodnega telesa v aluvial- sko sestavo padavin v Postojni. Za vizualizacijo dolgoročnih spre- nem vodonosniku glede nitratov. Na podlagi prostorske porazdel- memb hidrometeoroloških parametrov smo uporabili metodo itve vnosov dušika z GIS modeliranjem smo z numeričnim mode- RAPS (Rescaled Adjusted Partial Sums). lom toka vode in transporta snovi v vodonosniku Dravskega polja Analiza hitrosti kapljanja prenikle vode v letu 2009 je pokazala (Krivic, 2007) modelirali in izračunali prostorsko porazdelitev dve letni obdobji, ki se močno razlikujeta; vendar pa je treba koncentracije nitratov v vodonosniku ter koncentracije nitratov poudariti, da so razlike v hitrosti kapljanja prenikle vode od točke na 10-ih posameznih merilnih mestih državnega monitoringa ka- do točke lahko za več redov velikosti različne, kar velja tudi za kovosti. Modeliranje obremenitev in vplivov smo izvedli v petih odzivni čas na padavinske dogodke. Tudi izotopska sestava vode scenarijih zmanjševanja vnosa dušika z različnimi kombinacijami in raztopljenega anorganskega ogljika se od točke do točke precej osnovnih in dopolnilnih ukrepov na kritičnem območju Dravske razlikujeta in se gibljeta v precej velikem razponu. Poprečna kotline. izotopska sestava kisika v prenikli vodi je enaka tehtani poprečni Prostorska porazdelitev koncentracij nitratov na osnovi meritev letni izotopski sestavi padavin (-8.50 in -8,54 ‰ V-SMOW). in izračun koncentracij nitratov z numeričnim modelom na mer- Iz časovnega zamika porazdelitve padavin, hitrosti kapljanja ilnih mestih državnega monitoringa kakovosti kaže na znižanje prenikle vode in iz izotopske sestave prenikle vode sklepamo, da koncentracij nitratov do 10% po drugem scenariju, ki predstavlja je poprečni zadrževalni čas vode v vodonosniku približno 3-4 osnovne ukrepe. Z uvedbo najučinkovitejših dopolnilnih ukrepov 34 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 za dosego ciljnega presežka na kritičnem območju vodnega telesa V jami smo o izkopali 3,8 m globok profil. Proučili smo sedi- podzemne vode Dravska kotlina, ki jih vključuje peti scenarij, pa mentacijske značilnosti profil ter vzeli vzorce za paleomagnetne so dosežena znižanja koncentracij nitratov od 50 do 55%. analize, paleontološke in druge analize (25-30 kg na interval 30 Glede na rezultate numeričnega modela Dravskega polja bi cm). lahko z redukcijo (uvedbo dopolnilnih ukrepov) vnosa dušika Paleontološki rezultati: v več plasteh smo našli odlomke zob na kritičnem območju vodnega telesa podzemne vode Dravska hrustančnic (Chondrichthyes). V dveh plasteh pa tudi odlom- kotlina, dosegli dobro kemijsko stanje podzemne vode glede ni- ke zob malih sesalcev, ki v večini ne dovoljujejo natančnejše tratov. Ob upoštevanju koeficienta znižanja koncentracije nitratov določitve. V spodnjem delu profila pa je bil najden tudi do- z numeričnim modeliranjem na Dravskem polju po 5. scenariju, bro ohranjen molar, ki pripada rodu Baranomys. Morfološke bi se merjene koncentracije na merilnih mestih državnega moni- značilnosti sklenine, reliefa krone in korenin pa ga postavljajo v toringa kakovosti zmanjšale do take mere, da bi bilo le na štirih spodnji pliocen (MN14–MN16). merilnih prekoračenih 75% vrednosti standarda kakovosti, ostala Paleomagnetne analize 89 vzorcev so pokazale tri normalne in merilna mesta pa bi imela dobro kemijsko stanje. dve reverzni paleomagnetni coni. Fragment zoba, če sprejmemo Uporaba matematičnega modela je pokazala dokaj dobro uje- najmanjšo možno starost (MN16) je bil najden v spodnjem delu manje rezultatov modeliranih in dejansko izmerjenih sredn- profila in omogoča korelacijo z GPTS ter postavlja profil v čas jih letnih koncentracij nitratov v posameznih merilnih mestih med 2,6 do več kot 4,6 milijoni let. državnega monitoringa. Za ugotavljanje učinkovitosti osnovnih Dolga sekvenca sedimentov nam kaže na dolgo tektonsko sta- in dopolnilnih ukrepov bi bilo potrebno izvesti primerjavo med bilno obdobje, ki je trajalo v jami 2-3 milijonov, in se je končalo agregiranimi vsebnostmi nitratov iz matematičnega modela z pred okrog 2,6 milijonoma let. Relief je bil nizek in je imel majhno agregiranimi vsebnostmi nitratov iz državnega monitoringa ter reliefnmo energijo. Večji del porečja so predstavljale oligocenske uvedbo ukrepov na celotno vodno telo podzemne vode Dravska piroklastične kamnine, del vode pa je pritekal tudi iz sedimentnih kotlina. kamnin iz katerih je voda v jamo prinesla le odlomke zob morskih Rezultati modeliranja so podlaga za nadaljnje natančnejše psov. Nato se je v vadoznih pogojih iz prenikajoče vode, vendar v analize presežkov dušika in njihovega vpliva na podzemno vodo toplih pogojih začela preko teh sedimentov izločati siga. Šele na ter za načrtovanje dopolnilnih ukrepov, ki poteka v sodelovan- to je lahko sledil tektonski dvig ozemlja, ki je povzročil vrezovanje ju s Kmetijskim inštitutom in kmetijsko svetovalno službo. Za Savinje za okrog 1000 m in dvignil celotno območje z jamo vred nadaljnje načrtovanje ukrepov je bistvenega pomena pridobiti na sedanjo višino. točnejše podatke o sedanjih presežkih dušika, vsaj na kritičnem območju. Nadalje bi bilo potrebno podrobneje opredeliti delež obremenitve z dušikom na površinske vodotoke v obrežnem pasu. Makrofosili iz eocenskih plasti pri Ćopiju v istri na Literatura: Krivic, J. (2007). Ocena tveganja onesnaženja podzemnih vod s prometne Hrvaškem infrastrukture. Doktorska disertacija. Prestor, J., Urbanc, J., Meglič, P. (2008). Določanje stroškovno učinkovitih Vasja Mikuž & aleksander Horvat ukrepov. Primer: VTPodV_3012 Dravska kotlina. [Poročilo v arhivu Geološkega zavoda Slovenije]. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije. Oddelek za geologijo NTF UL, Privoz 11, 1000 Ljubljana in Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Ljubljana; vasja.mikuz@ntf.uni-lj.si V najdišču Ćopi, ki leži južnovzhodno od Pazina v osrednji Is- tri, so bili najdeni ostanki številnih eocenskih živalskih skupin: Mio-pliocenska starost jamskih aluvialnih sedimentov luknjičarke (Foraminiferida) rodov Nummulites, Assilina in Ac- v snežni jami na raduhi tinocyclina, polži (Gastropoda) rodov ? Tectus, Bezanconia, Pseu- daluco (Vulgocerithium), Campanile, Tibia, Seraphs, Gisortia, andrej Mihevc1, ivan Horaček2, Petr Pruner3, nadja zupan Bernaya, Natica (Ampul ina), Ampulospira, Amaurel ina, Euspira, Hajna1, stanislav Čermák3, Jan Wagner3 & Pavel bosák1,3 Galeodea (Mambrinia), Cyrtochetus, Euthria, Melongena, ? Pu- 1Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 3620 Postojna, gilina, Clavilithes (Rhopalithes), Streptochetus, Mitraria, Athleta Mihevc@zrc-sazu.si (Volutospina), Eopsephaea, Conus (Leptoconus), Pleurotomaria 2Department of Zoology, Faculty of Science, Charles University, Praha , Czech Republic in Gryphaeostrea, školjke (Bivalvia) rodov Lithophaga, Chlamys, 3Institute of Geology, Academy of Sciences of the Czech Republic, Praha, Czech ? Mimachlamys, Spondylus, Miltha, Chama, Venericardia, Crass- Republic atel a, Trachycardium, Spisula, Meroena, Katelysia, Venerel a, Cyr- topleura, Teredina in Gryphaeostrea, glavonožci (Cephalopoda) V Snežni jami na Raduhi so na več mestih ohranjeni fluvialni alo- rodu ? Aturia, mnogoščetinci (Polychaeta) rodu Rotularia, raki geni siliciklastični sedimenti, ki jih je v jamo prinesla in odložila (Crustacea) rodov Balanus, Lophoranina in drugi, mahovnjaki reka ponikalnica. V osrednjem delu jame, v rovu pred Jedilnico (Bryozoa), ramenonožci (Brachiopoda) rodu Terebratula, morske pa so v dolžini 50 m razgaljeni na površju. Tu je po oceni debelina lilije (Crinoidea) rodu ? Pentacrinus, morski ježki (Echinoidea) sedimentov najmanj 15 m. Sedimente sestavljajo dobro zaobljeni rodov Conoclypus, Echinolampas, Plesiolampas, Ditremaster, Peri-prodi, peski in meljaste gline iz preperelih zgornjeoligocenskih cosmus, Schizaster, Linthia, Prenaster, Cyclaster in Macropneustes. piroklastičnih kamnin kakršne grade masiv Smrekovca. Za najdišče Ćopi in večino ostalih številnih najdišč znotraj 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 35 eocenskega flišnega pasu v osrednji Istri je značilno, da so makro- večinoma uporabljajo za gradbeni material. Odval Fridrih je staro fosili vedno vezani na horizonte karbonatnih megaplasti. V teh odlagališče siromašne rude in jamske jalovine (wettersteinski kar- horizontih je ponavadi tudi veliko numulitin. bonati), ki se nahaja v grapi Junčarjevega potoka nad Mežico. Med makrofavno so najslabše ohranjeni polži, saj najdemo Z namenom, da bi ugotovili vplive odlagališč na visoke vsebnos- samo njihova okrnjena kamena jedra, najbolje so ohranjeni mor- ti težkih kovin v medijih okolja je bila izvedena kemijska analiza z ski ježki, praviloma z dobro ohranjenimi stenami njihovih koron. ICP-MS po razklopu z zlatotopko in SEM/EDS analiza materiala Za najdišče Ćopi je, za razliko od ostalih istrskih najdišč, značilno iz opisanih odlagališč. Kemijska analiza je pokazala, da so vseb- da med morskimi ježki močno prevladujejo primerki rodu Cycla- nosti cinka, svinca in kadmija najvišje v materialu iz Štoparjevega ster, primerki preostalih rodov so bistveno manj številni. Druga odvala, medtem ko so bile najvišje vsebnosti molibdena, vanadija značilnost Ćopija je, da ni najdenih nikakršnih ostankov regu- in arzena izmerjene v materialu odvala Fridrih. SEM/EDS analiza larnih morskih ježkov. Tretja značilnost najdišča pa je popolna je pokazala, da svinec v materialu iz odlagališč nastopa večinoma odsotnost koral. v obliki cerusita, cink pa v obliki sfalerita in smithsonita. V odvalu Po makrofavnističnih ostankih je Ćopi najbolj primerljiv z Fridrih pa je pogost tudi mineral descloizit, glavni nosilec vanadi- najdiščem Grdoselo, tudi tam je med morskimi ježki veliko ja. Rezultati SEM/EDS so pokazali tudi, da je precejšen del svinca primerkov rodu Cyclaster in prav tako v Grdoselu ni najdenih in cinka, še posebej v materialu halde Fridrih, vezanega v železove nobenih koral. Ćopi je deloma, vendar bistveno manj primerljiv oksi-hidrokside (npr. limonit) in železove oksi-hidroksi sulfate še z najdiščema Paz in Gračišće. (npr. plumbojarosit), ki so vmesni produkti preperevanja rudnih Pavlovec je pregledal nekaj luknjičark iz Ćopija in ugotovil vrste: sulfidnih mineralov. Te faze delujejo kot pomemben ponor za Nummulites boussaci Rozlozsnik, N. mil ecaput Boubée, Assilina težke kovine, ki jih vežejo, stabilizirajo in tako nadzirajo vsebnosti aff. exponens (Sowerby) in Actinocyclina ?patel aris (Schlotheim). težkih kovin v okoljskih medijih. Na podlagi omenjenih luknjičark, predvsem po vrsti Nummulites boussaci, lahko plasti pri Ćopiju uvrstimo v starejši del srednjega lutetija oziroma SBZ 14 (Pavlovec ustno, 2010). geophysical and archaeological survey, satelite imagery and archaeological excavations - seM/eds analiza faz težkih kovin v odlagališčih complementary contributions to reconstruct a rudarskih odpadkov v Mežiški dolini classical-Hellenistic urban landscape - the case of duzen tepe (sW-turkey). Miloš Miler & Mateja Gosar branko Mušič1, kim Vyncke2, Hannelore Vanhaverbeke3, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, milos.miler@geo-zs.si Patrick Degryse4, Véronique De Laet4, igor Medarič5, V več kot 300 letih rudarsko-metalurške dejavnosti v Mežiški Matjaž Mori6 & Marc Waelkens2 dolini so pridobili in predelali okrog 19 milijonov ton svinčevo- 1Gearh d.o.o., Radvanjska 13, 2000 Maribor, brankomusic1@yahoo.com cinkove rude, kar je močno vplivalo na obremenjenost okolja s 2Sagalassos Archaeological Research Project, Department Archaeology, K.U. težkimi kovinami. Predhodne raziskave onesnaženosti medijev Leuven, Belgium 3Department of Archaeology, Fac. Arts and Sciences, Burdur, Turkey okolja so pokazale visoke vsebnosti svinca, cinka, arzena, kadmija 4Center for Archaeological Sciences, section Geology, K.U. Leuven, Belgium in molibdena ter nekaterih drugih težkih kovin. Po zaprtju rud-5Liminjanska 77, 6320 Lucija nika in predelovalnih obratov se je neposredni vnos težkih ko- 6Hrastje 65, 2341 Limbuš vin v okolje sicer močno zmanjšal, ostale pa so ogromne količine različnih rudarsko-predelovalnih odpadkov, ki so bili odloženi v In 2005, during the annual ‘intensive’ archaeological surveys in več odlagališčih vzdolž zgornje Mežiške doline, iz katerih se težke the peri-urban zone of Sagalassus (Pisidia, southwest Anatolia), kovine in s težkimi kovinami onesnažen material izpirajo v Mežo the remains of an extensive Classical-Hellenistic settlement were in dalje v Dravo. Odlagališča siromašne rude in odpadkov nasta- identified at Düzen Tepe, 1.8 km southwest of Sagalassos. The first lih pri predelavi rude tako delujejo kot posredni vir onesnaženja results of the investigation of the site, comprising archaeolognical okolja s težkimi kovinami. and geophysical surveys, architectural mapping, small-scale exca- Večja odlagališča rudarsko-predelovalnih odpadkov so vations, archaeometric and environmental research, are presented Štoparjev odval, Žerjavski odval in Kavšakova halda ter odval here, together with a preliminary discussion of the settlement’s Fridrih. Štoparjev odval se nahaja na strmem pobočju ob Hel- most likely socio-economic background. It is clear that the (pro- enskem potoku. Gre za odlagališče separacijske jalovine in revne to-)urban settlement at Tepe Düzen, densely inhabited during the rude. Material je sestavljen iz wettersteinskega apnenca, karni- eight to fourth centuries BC, was the predecessor of Hellenistic to jskega skrilavca in ostankov svinčevo-cinkove rude. Manjši del Early Byzantine Sagalassus. jalovine je bil ponovno predelan v Žerjavu. Žerjavski odval in The site is the first of its kind to shed light on the material Kavšakova halda skupaj predstavljata največje odlagališče rudar- culture of the ancient inhabitants of the region, the ‘Pisidians’. sko-predelovalnih odpadkov v zgornji Mežiški dolini, ki se nahaja Archaeological test soundings, as well as geophysical survey and ob Jazbinskem potoku blizu nekdanje topilnice svinca in cinka v an interdisciplinary study of the excavated finds were initiated Žerjavu. Material je sestavljen iz separacijske in jamske jalovine, in the central part of the plateau in 2006 (Vanhaverbeke et al. in pretežno wettersteinskih karbonatov in ostankov rude. Jalovino press; Waelkens et al. in press). 36 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 In 2006 and 2007 geophysical survey, using both GPR (geora- a satisfactory level as yet. Therefore, questions on the groundwa- dar) and magnetometry to different extents was carried out on the ter recharge area, the dynamics and on solute transport have re- site to trace subsurface remains in geomorphological y variable mained open. karstic conditions. The shallowly buried remains of structures (in With regard to results of previous hydro-geochemical investiga- fact, their limestone socles) were quite clearly detected by both the tions (Pezdič, 1997) it was presumed that the Boč massif north of magnetic method and by GPR. Rogaška Slatina is a catchment area of Rogaška mineral waters, The strong contrast between the magnetic susceptibility of the although geological data did not support this hypothesis. Hence, limestone building material and the topsoil even allowed to trace detailed geological, hydrogeological, chemical, geochemical, iso- internal subdivisions of the structures. topic and microbiological investigations were performed to an- The average magnetic susceptibility, measured by a Kapameter swer open questions. The aquifer system of the Boč massif was KT-5, of 54 soil samples from Tepe Duzen is 5.19x10-3SI, which mapped in detailed. The lithological map clearly indicates the in- il ustrates the significant contrast between topsoil and the nearly terdependence between changes in lithology and a hydrological non-magnetic limestone bedrock. network. The most important outcom of the structural-geological The choice of magnetometer in such conditions is strictly lim- mapping is the better understanding of the Boč massif tectonic ited to high resolution instruments in gradient mode (Geometrics structure, which contradicts previous interpretations. According G-858 in our case) (see Mušič et al., 2009). to our model, Upper Paleozoic to Lower Mesozoic carbonate From 2008 onward, large scale excavations have been executed complex of the Boč massif is not thrusted to the north over the in an area where geophysical survey identified the presence of a Miocene clastic rocks as it is il ustrated in the Basic Geological large, multi-roomed building. Map (Aničić & Juriša, 1984). But it was found out that the con- tact between the discussed rock units in the northern slope of Boč References: mountain is inclined at about 75° to the N-NW direction. This Mušič, B., De Laet, V., Martens, F., Similox-Tohon, D., Verstraeten, G., Poblome J., Talloen, P., Uytterhoeven, I., Waelkens, M. (2009). Geophysics, finding is especial y important to prove our research hypothesis satelite imagery, urban survey and archaeological excavations - that the Boč massif as a catchment area could be also the recharge complementary contributions to reconstruct a past urban landscape - the area of Rogaška mineral waters. Previous models do not permit case of Sagalassos (SW-Turkey). In W. Börner (ed.), Archäologie und such an interpretation since the fractured carbonate aquifer sys- Computer, 5.-7. November 2008: Workshop 13: Kulturelles Erbe und neue tem would be cut off with thrust fault in relativel y shallow depths. Technologien (Archaeology & Computers). Wien Vanhaverbeke, H., Waelkens, M., Vyncke, K., De Laet, V., Aydal, S., Mušič, Impermeable Miocene clastic rocks below the supposed contact B., De Cupere, B., Poblome, J., Braekmans, D., Degryse, P., Marinova, E., would not allow groundwater flows to reach Rogaška Slatina. Verstraeten, G., Van Neer, W., Šlapšak, B., Medarič, I, Ekinci, H.A. and Our model is also in accordance with structural-geological Erbay, M.O. (2010). The ‘Pisidian’ culture? The Classical-Hellenistic site models of broader region in which anastomosing sub-vertical sys- at Düzen Tepe near Sagalassus (southwest Turkey). Anatolian Studies 60: tem of NW-SE and E-W trending dextral strike-slip faults are ar- 105-128. ranged in a positive flower structure in a trenspressional tectonic Waelkens, M., Poblome, J., Vyncke, K., Braekmans, D., Vanhaverbeke, H., Degryse, P., De Cupere, B., Van Neer, W., Marinova, E., Paulissen, E., regime (Márton et al., 2002). Lauwers, V., Van Heesch, J., Aydal, S., Mušič, B., Šlapšak, B., Medarič, I., The discharge of important surface streams and boreholes was Ekinci, H.A., Erbay, M.O. (2010). ‘From Düzen Tepe to Sagalassus’ or monitored and precipitation was registered at three different al- ‘Düzen Tepe next to Sagalassus? Anatolian Studies. – in press. titudes to get data for hydrological balance of the study area. The quality monitoring run parallel – groundwater was sampled for 18O, 2H, 3H, 13C-DIC and 14C isotopic analyses. 3H data points out old mineral waters RSL-1, RSL-2, RSL-6, RSL-7 and RSL-11. RSL- geologic structure of the rogaška slatina aquifer 3 is also mineralized, but it should be mixed with young fresh system and its geochemical characteristics water. The synthesis of results enabled precise definition of the study Matevž novak1, bogomir celarc1, Lea Lajmiš2, albrecht water body and construction of a local hydrological model in the Leis3 & branka trček4,1 next research phase, which will enable insight into mechanisms of 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana, groundwater flow and solute transport processes in the research matevz.novak@geo-zs.si area. They gave important information on the recharge area and 2Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana on the groundwater origin, on mixing processes and groundwa- 3Joanneum Research, Forschungsgesel schaft mbH, Institut für Wasser, Ressourcen Management, Graz, Austria ter residence times and with that on hydrodynamic connections among individual aquifers. 4Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor Rogaška Slatina is famous for mineral water beloning to the mag- References: Aničić, B. & Juriša, M. (1984). Osnovna geološka karta SFRJ, list Rogatec, nesium-sodium-hydrogen carbonate-sulphate facies. It is exploit- 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. ed from five boreholes that are 24 to 600 m deep. The groundwater Márton, E., Fodor, L., Jelen, B., Márton, P., Rifelj, H. & Kevrić, R. discharge is 0.1 to 1.4 l/s, the temperature is 11.9 to 28.4 °C, the (2002). Miocene to Quaternary deformation in NE Slovenia: complex specific electroconductivity is 5160 to 11000 mS/cm and pH 6.4 paleomagnetic and structural study. Journal of Geodynamics 34: 627-651. and 6.9. Pezdič, J. (1997). Recharge and retention time study of a partly karstified area of Boč (Eastern Slovenia) using hydrogen, oxygen and carbon For the Rogaška aquifer system, the nature of geological struc- isotope composition as natural tracers. Isotopes Environ. Health Stud. tures, their mutual relations and extent haven’t been explained at 33: 293-306. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 37 badenijske papinide in uvigerinide z jugozahodnega srednjemiocenski mikrofosili vzhodne slovenije obrobja Panonskega bazena (vzhodna slovenija) katarina oblak katarina oblak Oblak laboratory for Foraminiferal Research, Verd 86, 1360 Vrhnika, Oblak laboratory for Foraminiferal Research, Verd 86, 1360 Vrhnika, katarina.oblak@ntf.uni-lj.si katarina.oblak@ntf.uni-lj.si V srednjemiocenskih plasteh vzhodne Slovenije so mikrofosili Foraminiferni družini Pappinidae Haunold in Uvigerinidae in fosilizirani drobci večjih organizmov zelo številni in raznoliki, Haeckel vključujeta morfološko in ekološko zelo podobne kar kaže na ugodne pogoje uspevanja v tedanjem morju. Mnogi luknjičarke, ki so bile skoraj stoletje združene v enotno družino med njimi so odlični biostratigrafski in paleoekološki indikatorji. uvigerinid. Oddvojitev papinid od omenjene skupne družine leta Najznačilnejše so foraminiferne hišice, ki po pogostnosti daleč 1990 je temeljila na spoznanju, da je biserialnost, ki se pojavi le v presegajo ostale mikrofosilne ostanke. Iz izpirkov 159 vzorcev je končnem stadiju rasti pappinidnih hišic, zadosten pogoj za osno- opisanih 198 vrst in podvrst ter 132 rodov (Oblak, 2006). vanje nove samostojne družine. Od ostalih mikrofosilov so najštevilčnejši ostrakodi, med kater- V badenijskih plasteh šestih profilov vzhodne Slovenije sem imi je določenih 18 vrst in 16 rodov. Večina opaženih vrst je pris- v lapornatih vzorcih določila naslednjih 14 vrst papinid in otna samo v badenijskih sedimentih, medtem ko le redki preživijo uvigerinid: Pappina parkeri (Karrer), P. neudorfensis (Toula), prehod badenij/sarmatij ( Loxocorniculum hastatum), oziroma se Uvigerina aculeata d’Orbigny, U. acuminata Hosius, U. bel icos-v sarmatiju šele prvič pojavijo ( Aurila hispidula, A. merita). Vse tata Łuczkowska, U. brunnensis Karrer, U. macrocarinata Papp tri omenjene vrste uvrščamo v družino Hemicytheridae, za kat- & Turnovsky, U. cf. pygmea d’Orbigny, U. pygmoides Papp & ero je značilna toleranca do zmanjšane slanosti morja, in s tem Turnovsky, U. semiornata d’Orbigny, U. venusta Franzenau, An-zmožnost preživetja v sarmatijskem okolju (Gross, 2002). gulogerina angulosa (Williamson), A. esuriensis (Hornibrook) in Med ehinodermski ostanki so napogostejše iglice morskih Trifarina bradyi Cushman (Oblak, 2006). ježkov, redkejši so drobci njihovih koron, lateralne ploščice in Na celotnem območju Centralne Paratetide veljata družini vretenca kačjerepov ter najredkejše aktinalne ploščice morskih uvigerinid in papinid za pomembnejši bentoški stratigrafski in- zvezd (Kroh, 2002). Z izjemo nekaterih kačjerepov, ki lahko dikatorski skupini, pogosto uporabljeni v namen bioconacije preživijo tudi v nekoliko oslajeni vodi, so ehinodermi izrazito miocena (Cicha et al., 1998, Papp & Schmid, 1978, Rijavec, 1978). stenohalini organizmi. V vzorcih se pojavljajo v celotnem Značilna stratigrafska razporeditev zgoraj omenjenih vrst je opaz- badeniju, z manjšim upadom v zgornjem badeniju. V sarmatiju na tudi vzdolž badenijskih profilov moje raziskave. V starejšem se, razen v vzorcih z opazno presedimentacijo iz badenijskih spodnjem badeniju se pojavijo vrste, ki izginejo že do konca plasti, ne pojavljajo več. spodnjega badenija: U. macrocarinata, U. pygmoides, U. acumi- Spikule spongij spadajo med manjše mikrofosile, ki dosegajo nata oziroma tekom srednjega badenija: P. parkeri, U. aculeata in večinoma velikost okoli 100 µm. Pojavljajo se skozi celoten bad-T. bradyi. Vrste P. neudorfensis, U. cf. pygmea, U. venusta in U. enij, z viškom v spodnjem badeniju. Diverziteta je velika; med brunnensis se na celotnem paratetidnem območju pojavijo šele opaženimi primerki so prisotne monaksone, diaksone, triaksone, v srednjem badeniju. V mojih profilih so prisotne v višjem delu tetraksone, heksaksone in poliaksone (Wiedenmayer, 1994). srednjega badenija in dalje v zgornjem badeniju. Njihov prvi po- Briozojski ostanki so redkejši. Pojavljajo se v celotnem badeniju jav služi za razmejitev starejšega in mlajšega srednjega badenija. in zelo maloštevilno dalje v sarmatiju; z viškom v mlajšem spodn- V srednjem badeniju se pojavlja tudi vrsta A. esuriensis, ki nima jem badeniju. Določeni so trije rodovi. indikatorskega pomena. V zgornjem badeniju se pojavi še zadnja Ribje ostanke predstavljajo posamezne koščice ali otoliti, ki se izmed določenih vrst U. bel icosta, ki do konca badenija kot vse pojavljajo v badeniju in sarmatiju; so razmeroma redki, z nekoliko preostale še živeče papine in uvigerine izumre. Vrsti U. semiorna- višjim deležem v srednjem badeniju. ta in A. angulosa ne kažeta stratigrafske vrednosti, saj se pojavljata Ostanki mehkužcev so najpogostejši v obliki odlomkov v sedimentih skozi celoten badenij. V ekološkem pogledu so vse školjčnih ali polževih lupinic. Pteropodi so maloštevilni v badeni- določene vrste značilne prebivalke globljega evhalinega okolja. ju in sarmatiju; v večjem številu se pojavijo le v srednjebadenijskih So infavnistične in tolerantne tudi do slabše oksigeniranosti sedi- vzorcih. Med mehkužci je zanimiva tudi prisotnost skafopoda iz menta. rodu Cadulus. Med rastlinskimi ostanki je opaziti bolboforme, ki jih trenutno Literatura: uvrščajo k algam (Chrysophyta) (Szczechura, 1986). Prisotne so Cicha, I., Rögl, F., Rupp, C. & Čtyroká, J. (1998). Oligocene - Miocene skozi celoten badenijski in v manjšem številu tudi sarmatijski foraminifera of the Central Paratethys. Abh. Senckenberg. Naturforsch. Ges. 549: 1-325. profil, vendar z nizko abundanco in diverziteto. Določeni sta dve Oblak, K. (2006). Foraminiferna taksonomija, biostratigrafija in paleoekolo- vrsti. gija badenija v Planinski sinklinali (vzhodna Slovenija, Centralna Parateti- da). Ph.D. Thesis. Ljubljana: University of Ljubljana, 310 pp. 60 pls. Literatura: Papp, A. & Schmid, M. E. (1978). Die Entwicklung der Uvigerinen Gross, M. (2002). Mittelmiozäne Ostracoden aus dem Wiener Becken im Badenien der Zentralen Paratethys. In: Brestenska, E. (Ed.), (Badenium/Sarmatium, Österreich).- Naturwissenschaftliche Fakultät Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys, Karl-Franzens-Universität Graz, 343 str., Graz. Bd. VI, Badenien, 279-284, VEDA, Bratislava. Kroh, A. (2002). The Echinodermata of the Langhian (Lower Badenian) Rijavec, L. (1978). Tortonska in sarmatska mikrofavna v zahodnem delu of the Molasse Zone and the northern Vienna Basin (Austria). Ann. Slovenskih goric. Geologija, 21: 209-238. Naturhist. Mus. Wien 104A: 155-183. 38 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Oblak, K. (2006). Foraminiferna taksonomija, biostratigrafija in paleoekologija mi kotlicami ali kupolami. Dvigajoči se stenski žlebovi so pogosto badenija v Planinski sinklinali (vzhodna Slovenija, Centralna Paratetida). razviti tudi v nadaljevanju stranskih slepih rovov. Stropne kotlice Ph.D. Thesis. Ljubljana: University of Ljubljana, 310 pp. 60 pls, Ljubljana. in kupole so zelo pogoste in pokrivajo strop v praktično vseh delih Szczechura, J. (1986). Microploblematics Bolboforma and Bachmayerel a from the Middle Miocene of Central Paratethys.- Acta Palaeontologica opisanih jam. Lahko so preproste ali kompleksne, plitve in glo- Polonica 31(3-4): 213-228. boke (do nekaj metrov) in lahko prehajajo v do nekaj decimetrov Wiedenmayer, F. (1994). Contribution to the knowledge of post-Palaeozoic široke rove, ki povezujejo večje jamske rove. Obe jami imata le en neritic and archibenthal sponges (Porifera). Schw. Paläont. Abh. 116: 1-84. vhod, ki se nahaja na koncu strmega dvigajočega se odvodnega rova. V Jeralovem breznu opazujemo skupino odvodnih subver- tikanih eliptičnih lokalno združenih rovov z gladkimi stenami, medtem ko predstavlja strm odvodni rov v Turkovem breznu več Hipogena speleogeneza med besnico in kropo na generacij stropnih kotlic in kupol. Kjer je strop dvorane relativno gorenjskem (turkovo in jeralovo brezno) strmo nagnjen, je lahko lokalno gostota stenskih/stropnih žlebov taka, da se tvorijo med njimi stropne štrline. bojan otoničar & Matija Perne Razporeditev jamskih rovov, njihov vzorec, pogojen v veliki Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, meri z razporeditvijo razpok, ter morfologija jamskih sten in sten- otonicar@zrc-sazu.si skih skalnih oblik kažejo na hipogeno speleogenezo obravnavanih jam. Labirinti, kjer je bila vsaka razpoložljiva odprtina (razpoka) V Sloveniji do sedaj še ni bila opisana jama, katere nastanek bi v povečana do primerljive velikosti, odsotnost faset značilnih za hit- glavnem ali celoti povezovali s hipogenimi procesi. Raziskali smo er vodni tok in zgoraj omenjene skalne oblike kažejo značilnosti dve jami, ki se nahajata v spodnjih delih izoliranih apnenčastih raztapljanja z dvigajočo se vodo oziroma s prosto konvekcijo. S erozijskih krp v jugozahodnem hribovitem podaljšku Jelovice, pogoji, ki jih zahteva hipogena prečna speleogeneza so skladne v smeri proti Ljubljanski kotlini. Jami sta razviti v nekaj več kot tudi geološke razmere, saj domnevamo, da je bilo zgornje »zapor- 100 metrov debelem zaporedju srednje in zgornje triasnih kar- no« zaporedje oligocenskih kamnin, erodirano med in po dvigu bonatnih kamnin, ki leži preko srednje triasnih vulkanogenih Jelovice in sosednjega preiskovanega območja. Čeprav je težko in/ali spodnje kredih siliciklastičnih sedimentih kamnin. V neposredno vzporejati recentne hidrotermalne in geokemične bližnji in širši okolici raziskovanega območja pokrivajo karbon- značilnosti določenih izvirov raziskovanega območja je možno, atne in nekarbonatne mezozojske kamine oligocenske usedline, da so bili dotoki v domnevno zaprt »paleovodonosnik« zgoščeni v glavnem konglomerat in laporasta glina (sivica). Raziskovano vzdolž podobnih prelomov kot določajo lego in lastnosti recent- območje seka nekaj relativno močnih dinarsko usmerjenih prelo- nih izvirov. mov, ki določajo položaj in pretok več subtermalnih in termalnih ter enega mineralnega izvira. Jama Turkovo brezno (kat.št.: 234), ki se nahaja v hribu Mali vrh (821 m n.m.v.) nad vasjo Rovte, predstavlja 892 m dol in 92 m Pomen kvarnerskega, sesljanskega in Medejskega globok labirint jamskih rovov. Glavni rovi so približno 5 m široki preloma in do 10 m visoki, medtem ko so stranski, slepi in povratni, ožji in nižji. Okoli 500 m dolga in 80 m globoka jama Jeralovo brezno Ladislav Placer (kat.št.: 3854) se nahaja v hribu Rovnik (707 m n.m.v.) pri vasi Pod akacijami 13, 1000 Ljubljana, Ladislav.Placer@geo-zs.si Njivica. Generalno so rovi ožji in nižji, vendar celo bolj prepleteni kot v Turkovem breznu. Jami kažeta relativno kompleksen tridi- Vzhodni del padskega bloka trdnega jedra Jadranske mikroplošče menzionalen vzorec rovov, razvitih po prelomih in razpokah. Za ali »Adrie« je segmentiran s tremi prečnodinarsko usmerjenimi obe jami so značilni relativno velika osrednja dvorana/rov, manjši prelomi, Kvarnerskim, Sesljanskim in Medejskim prelom. Od slepi in povratni rovi, hitre spremembe v presekih rovov in strmo teh je najpomembnejši Kvarnerski prelom, ker deli »Adrio« na se dvigajoči rovi. Predvsem v Jeralovem breznu so manjši rovi ob jadranski in padski blok. Skupna značilnost teh prelomov je, da veliki osrednji dvorani/rovu urejeni v mrežasto ali celo spužvasto segajo pod Zunanjedinarski naluskani pas v katerem se njihova oblikovan labirint. Dva ali več rovov razvitih blizu skupaj vzdolž prisotnost v globini na površju različno odraža. iste razpoke pogosto ločuje le tanka pregrada. Lokalno so rovi Nastanek prelomov ni bil istočasen, nastali ali reaktivirali so se v združeni s sferičnimi/eliptičnimi zaobljenimi okni ali pa vzdolž miocenu s pričetkom podrivanja Jadranske mikroplošče pod Di-daljšega odseka sosednjih vzporednih rovov, kar se odraža v naride in Južne Alpe, ki traja še danes. Skozi čas so doživeli več značilnih presekih oblike ključavnice ter vmesnimi stebričastimi faz razvoja pri različnih napetostnih stanjih. Podrivanje padske- ostanki prvotnih sten. Mestoma so pregrade med gosto prepre- ga bloka pod Zunanje Dinaride je definirano s Istrsko-Furlansko denimi rovi porušene. Jamske stene so v glavnem zelo nepravilne podrivno cono in bočno deformiranim ozemljem imenovanim ali valovite toda v glavnem zaobljene. Preseki glavnih rovov so Istrsko potisno območje. običajno nepravilni in povišani, manjših pa pogosto sferični do Kvarnerski prelom ali Kvarnerska prelomna cona ni vidna na eliptični. V spodnjih delih jam so vzdolž glavnih razpok raz- površju, ker poteka pod morskim dnom. viti pretežno subvertikalni do meter široki rovi, ki se pridružijo Nanjo je mogoče sklepati posredno po deformiranih strukturah glavnemu rovu in dvoranam od spodaj ali s strani. Ti, t.i. dovod- Zunanjedinarskega naluskanega pasu. Te se kažejo v obprelom- ni rovi, se pogosto nadaljujejo v dvigajoče se stenske in stropne nih gubah z vertikalno osjo rotacije (zasuk osi Čičarijskega an- žlebove, ki se lahko končajo z ušesasto oblikovanimi ustji, stropni- tiklinorija proti SSW in naluskanih struktur Kvarnerskih otokov 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 39 proti NNE) in horizontalno osjo rotacije (antiklinala vzporedna presega 50.000 m3. Pri tem smo si postavili dve vprašanji; katere vzhodnoistrski obali). starosti je omenjeni blok in kako ga lahko smiselno umestimo v Sesljanski prelom je edini viden na površju v dnu Sesljanskega rekonstrukcijo paleodogodka – turbidita Perunk. zaliva. Njegov potek v globini pod Zunanjedinarskim naluskanim Rezultati sedimentoloških analiz kažejo, da v spodnjem delu pasom zaznamuje zasuk osi Tržaško-Komenskega antiklinorija in apnenčevega bloka nastopajo dobro sortirani biosparitni apnenci Vipavskega sinklinorija proti WSW. z rudisti, katerim z erozijsko mejo sledi horizont breče s psev- Medejski prelom je prekrit s sedimenti Furlanske nižine. Nanj domikritno in alomikritno osnovo, razvitim t.i. bladed in dog posredno kaže zgradba Medejskih gričev, ki tvorijo antiklinalno tooth kalcitnim cementom med biopelsparitnimi in biosparit- strukturo prečnodinarske smeri v Zunanjedinarskem nalusk- nimi intraklasti. Nad apnenčevim blokom so se odložile kamnine anem pasu. Segmenti »Adrie« med obravnavanimi prelomi so midi-turbiditnega dogodka debeline 4 m. Turbidit je razvit v pod Dinaride podrinjeni različno. Najbolj blok med Kvarnerskim popolni Baoumovi sekvenci. V zgornjem delu intervala Ta zasl- in Sesljanskim prelomom (Istrski blok), manj blok med Sesljan- edimo prvič presedimentirane diskocikline in numulitine, v pre- skim in Medejskim prelomom, najmanj blok severozahodno od hodu iz Td v Tef interval pa opažamo v laminiranem laporovcu Medejskega preloma. posamezne alomikritne gomolje, ki kažejo na proces gravitaci- Zgradba prelomnih kril kaže na večfazno premikanje v različnih jskega plazenja. V vrhnjem delu Tef sledimo menjavi lamin av- dinamskih pogojih podrivanja pod Dinaride in Južne Alpe. Re- tomikrita in alomikrita bogatega s planktonsko favno. centni relief je v veliki meri odvisen od teh premikov. Upoštevajoč bogato rudistno favno kaprinid, rodu Sabinia, uvrščamo blok v zgornjo kredo. Čelna, laporno-apnenčeva kon- glomeratna breča (v kateri so opazne strukture upognitve), ter razvita midi turbiditna sekvenca nad blokom (z numulitinami in interpretacija geoelektričnie anomalije v krovnini diskociklinami) kažejo, da je bil apnenčev blok ob eroziji turbid- cikloteme Perunk-zgornje paleocenski flišni kompleks ita Perunk resedimentiran iz spodnjega dela pregiba platforme v okolice anhovega ravnico turbiditne pahljače. Željko Pogačnik Literatura: Buser, S. (1986). Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, tolmač lista Tolmin Salonit Anhovo, d.d., Vojkova 1, 5210 Deskle Deskle, zeljko.pogacnik@salonit.si in Videm (Udine), Zvezni geološki zavod, Beograd. Pogačnik, Ž. & Car, M. (2007). Prostorska umestitev fliša v okolici Rodeža- Območje Anhovega umeščamo na obrobje Furlanskega paleo- integriran raziskovalni pristop. Geološki zbornik 19: 87-90. genskega bezena (Placer et al., 2010), ki loči Furlansko karbon- Pogačnik, Ž., Pavšič, J., Jurkovšek, B. & Miler, M. (2010). Stratigrafija atno platformo od osrednjega dela Jadransko-dinarske kar- presedimentiranih rudistnih klastov iz paleocenskih turbiditov okolice Anhovega, v tisku. bonatne platforme. V zgornjem maastrichtiju je prišlo zaradi Placer, L., Vrabec, M. & Celarc, B. (2010). The bases for understanding of the delovanja različnih tektonskih faz do razpada ″mega karbonatne NW Dinarides and Istria Peninsula tectonics. Geologija 53/1: 55-86. platforme″ na manjše strukturne enote. Omenjeni dogodki so botrovali pospešeni turbiditni in karbonatni sedimentaciji od maastrichtija do zgodnjega eocena, v bolj ali manj medsebojno ločenih sedimentacijskih kadunjah, ki so nastale med posamezn- kvartarni paleoplazovi na rebrnicah imi mirkoenotami. Buser (1986) uvršča stratigrafsko turbidite v okolici Anhovega v spodnji paleocen, rezultati najnovejših tomislav Popit1,2 & adrijan košir1 raziskav (Pogačnik et al., v tisku) pa omenjene sedimentne 1Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana kamnine uvrščajo v thanethij-zgornji paleocen. Nesortirano, 2Oddelek za geologijo NTF UL, Privoz 11, 1000 Ljubljana, konglomeratno, olisostromno brečo z laporastim vezivom (Buser, tomi.popit@ntf.uni-lj.si 1986), talnino turbidita, sestavljajo lahko tudi olistoliti-apnenčevi bloki, prostornine do 90.000 m3. Geološko kartiranje in sedimentološke raziskave pobočnih se- V obdobju 2006-2007 so se na območju ciklotem izvajale dimentov, ki smo jih v okviru spremljave gradbenih del na hitri raziskave o električni upornosti kamnin (Pogačnik & Car, 2007) cesti Razdrto–Vipava izvajali na Paleontološkem inštitutu Ivana za potrebe določitve kakovosti mineralne surovine pri proiz- Rakovca ZRC SAZU, so pokazale, da je zgradba in geneza kvar- vodnji cementnega klinkerja. Določitev posameznih litoloških tarnih sedimentov na območju Rebrnic izredno kompleksna. To enot se je vršila na osnovi ločitve kalkarenitnih in kalciruditnih so pokazale tudi številne težave pri gradbenih delih, med katerimi serij znotraj popolnih turbiditnih ciklotem Rodež, Podbrdo in se je aktiviralo več zemeljskih plazov, npr. plaz Rebrnica. Med ob- Perunk. Električni upornostni skali je bil pripisan ekvivalentni sežnimi akumulacijami karbonatnega grušča, ki leži na naguba- masni deleži CaCO , ki je bil določen na podlagi kemičnih analiz, nih in tektonsko porušenih flišnih kamninah, smo izdvojili pet 3 obstoječih podatkov vrtin in etalonskih geoelektričnih meritev večjih sedimentnih teles, ki smo jih poimenovali plaz Otošče, plaz vzorcev iz lokacij geoelektričnih raziskav. V območju, kjer je bilo Sv. Magdalena, plaz Šumljak, plaz Lozice in plaz Podgrič. Sedi- po predvidevanjih pričakovati litološke člene z nizkim deležem mentna telesa so pahljačaste oblike in segajo od vznožja Nanosa v karbonata – krovnina cikloteme Perunk, so rezultati analiz Vipavska brda in vse do potoka Močilnik. Njihova skupna površi- pokazali anomalijo. Odstopanje predstavlja območje z visokim na znaša več kot 1.4 km². deležem CaCO , nad 92 wt%. Med nadaljnjim geološkim karti- Spodnje dele sedimentnih teles, ki so običajno odloženi ne- 3 ranjem krovnine, je bila določena velikost apnenčevega bloka, ki posredno na flišnih plasteh, sestavlja poleg flišne preperine, 40 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 predvsem srednje do drobno zrnat muljasto-peščen sediment z jamah, Postojnsko-Planinskem jamskem sistemu, Križni jami, redkimi klasti apnencev in peščenjakov, ponekod velikimi več ku- Tkalci jami, črpališču Malni, jami Lekinki in v Jelovički jami smo bičnih dm. V zgornjem delu prevladuje karbonatni grušč s soraz- apnenčaste ploščice namestili na več različnih mest (horizontalni merno homogeno strukturo. Takšno zaporedje plasti se pojavlja in vertikalni nizi), ploščice pa smo na istih mestih menjavali od predvsem v plazovih Podgrič, Šumljak in Lozice, kjer so velike dvakrat do 24-krat letno (Prelovšek 2009). S tem smo dobili veliko količine karbonatnega grušča odložene na muljasto-peščenem se- boljši vpogled v spreminjanje korozije vzdolž toka, po vertikalni dimentu. V posameznih delih sedimentnih teles se pojavljajo tudi osi (nihanje vode), spremljali pa smo tudi časovno komponento številni drugi različki sedimentov (prisotnost tako flišnih kot kar- sprememb. bonatnih klastov v različnem razmerju in spremenljivi osnovi). Skupen rezultat vsem meritvam so izredno nizke vrednosti Redkeje se ti sedimenti pojavljajo v gruščnatih nanosih plazov, korozije vzdolž podzemnih vodnih tokov kljub občasno ek- pogosteje pa na območjih, kjer plazov ni. stremno velikim pretokom. Letne intenzitete korozije se gibljejo Temeljna ugotovitev raziskav je, da pretežni del kvartarnih večinoma med 0 in -0,0006 mm/l. Izjema je le jama Lekinka, ki sedimentov na Rebrnicah tvorijo fosilni plazovi, ki so nastali z je poznana po zelo visokih vrednostih, tudi pod -0,075 mm/l. V različnimi mehanizmi gravitacijskih masnih premikanj, pri če- Postojnsko-Planinskem jamskem sistemu vzdolž Pivke in v Tkalci mer domnevamo, da so se velika sedimentna telesa akumulirala jami v Raku je korozija tako nizka, da je nismo mogli dokazati predvsem s sedimentnimi gravitacijskimi tokovi (najverjetneje na nobenem mestu; namesto korozije se pojavlja celo kemično v pleistocenu) in ne (le) s procesi relativno počasnega plazenja odlaganje materiala, najverjetneje sige. V Križni jami na najbolj (drsenja), ki je značilno za danes aktivne plazove na trasi hitre korozijsko izpostavljenih delih znaša korozija le med 0 in -0,0005 ceste. Raznolikost sestave sedimentov kaže na kompleksnost se- mm/l, večinoma pa letna intenziteta odlaganja sige vzdolž vod- dimentacije in mehanizmov transporta, ki so vezani na manjša, nega toka daleč prekaša intenziteto korozije. Prostorske spre- bolj lokalna pobočna premikanja. Sedimenti, ki so odloženi v membe korozije/odlaganja sige vzdolž vodnih tokov so majhne obliki velikih pahljač konveksnih oblik, pa kažejo na velike fosil- v Postojnsko-Planinskem jamskem sistemu, Škocjanskih jamah, ne plazove, ki so vsaj v primerih plazu Otošče, Sveta Magdalena, znatno večje pa v Križni jami in Lekinki. V Križni jami na vrsto in Šumljak, Lozice in Podgrič najverjetneje imeli lastnosti blatno- intenziteto procesa znatno vplivajo pritoki v glavni tok. Časovno drobirskih tokov. gledano v Lekinki in Škocjanskih jamah najvišje vrednosti koroz- ije sovpadajo z visokimi pretoki, v Križni jami pa ima znatno večji vpliv prezračevanje jame v zimskem času, odvisnosti od vodostaja pa skorajda ni. Mikro morfologija jamskih rovov včasih kaže jas- Prostorska in časovna spremenljivost korozije v no povezanost z izmerjenimi procesi (Škocjanske jame, Lekinka, pomembnejših slovenskih jamah dinarskega krasa deloma Križna jama), velikokrat pa je ravno obratno (Postojnsko- Planinski jamski sistem, Tkalca jama, Jelovička jama). Vsi rezul- Mitja Prelovšek tati kažejo, da je bila korozija pred holocenom višja oz. bolj pogost Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, proces v kraških jamah kot je sedaj. Nizke vrednosti korozije v mitja.prelovsek@zrc-sazu.si nekaterih jamah so bile izmerjene že v preteklosti (Oertly, Gams), vendar sočasno zavestno prezrte (Gams). Raztapljanje oziroma korozijo pogosto smatramo za najpomemb- nejši geomorfni proces na krasu. Čeprav so iznosi korozije po Literatura: glavnih porečjih dobro znani, kljub temu le malo vemo o njenem Gams, I. (1985). Mednarodne primerjalne meritve površinske korozije s pomočjo standardnih apneniških tablet. Razprave IV. reda SAZU 26: količinskem iznosu, vertikalni in horizontalni prostorski intenzi- 361-388. teti ter časovni spremenljivosti na lokalnem nivoju ali na nivoju Kunaver, J. (1978). Intenzivnost zakrasevanja in njegovi učinki v zahodnih posameznih geomorfnih oblik. Še največ zanesljivih podatkov ob-Julijskih alpah – Kaninsko pogorje. Geografski vestnik 50: 33-50. staja za slovenski visokogorski svet (Kanin), kjer je bila izmerjena Prelovšek, M. (2009). Present-day speleogenetical processes, factors and površinska korozija s pomočjo mikrometra (Kunaver 1978) – iz-features in the epiphreatic zone. Doktorska disertacija: 297 str. nos korozije v postglacialnem obdobju je enake magnitude kot višine kraških miz v visokogorskem svetu. Precej manj zanesljive so meritve korozije v prsti, ki jih je na slovenskem prostoru v 70. letih 20. stoletja izvajal Gams (1985), saj metodo spremlja veliko izkoriščanje geotermalne energije v svetu in sloveniji: praktičnih problemov. Zaradi primanjkljaja tovrstnih korozijskih stanje in izzivi meritev smo se v letih 2005 in 2006 izvedli prve obsežnejše meri- tve korozije po jamah slovenskega krasa, katerih rezultati so bili Dušan rajver & andrej Lapanje predstavljeni na 2. slovenskem geološkem kongresu. Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, dusan.rajver@geo-zs.si S ciljem po boljšem vpogledu smo od februarja 2006 do po- mladi 2009 v pomembnejših jamah slovenskega krasa podrobneje Geotermalna energija je ena od glavnih zvrsti energije v katerikoli proučevali korozijo tako v prostorskem kakor tudi v časovnem energijski mešanici bodočnosti. Njene prednosti so številne: velik, smislu, sočasno pa smo tudi izvajali primerjalne teste med po- čeprav še vedno omejeno razvit potencial, dostopen vseh 24 ur sameznimi metodologijami (mikrometer-apnenčaste plošči- (prispeva pokrivanju osnovne obremenitve elektrike), povsod ce), litologijo apnenčastih ploščic (apnenci-dolomiti-marmor) navzoča, okoljsko varna, domača, in ekonomsko rentabilna. ter metodami pritrditev (železo-inox-plastika). V Škocjanskih Visoko spoštovan vir WEA (2000) izpričuje najvišji potencial 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 41 geotermalni energiji med vsemi oblikami obnovljivih virov in ekonomsko sposoben. EGS je danes še vedno na stopnji »dokaz energije (OVE). zamisli« (angl. proof of concept) in še vedno imamo nekaj odprtih Skupna inštalirana kapaciteta geotermalnih elektrarn v svetu se vprašanj v tem sistemu glede postavitve in delovanja izmenjeval- je v obdobju 2005-2010 dvigala letno za približno 350 MWe, tako nikov toplote. Pospešen razvoj EGS s ciljem povečati kapaciteto da imamo ob koncu 2010 inštaliranih 10.715 MWe. Proizvede- EGS sistema na vsaj nekaj deset MWe bi lahko priskrbel večji glo- na električna energija bo v letu 2010 znašala 67.246 GWh v 24 balni delež geotermalne elektrike pod pogojem ustreznega finan- državah. ciranja, javnega in privatnega. Pomanjkljiva so še vedno izkustva o Največje proizvajalke elektrike iz geotermalne energije so: ZDA, možnih časovnih spremembah EGS izmenjevalnika toplote. Brez Filipini, Indonezija, Mehika, Italija, Islandija, Nova Zelandija in tega izkustva v merilu geotermalnega polja glede dolgotrajne EGS Japonska. Najbolj zmogljiva in produktivna geotermalna polja v proizvodnje ostanejo ekonomske ocene o inštalaciji, proizvod- svetu so: Gejziri (ZDA), Cerro Prieto (Mehika), Tongonan (Fili- nji in stroških vzdrževanja neutemeljene. Obstajajo pomembne pini), Larderello (Italija) in Salak (Indonezija). tehnične ovire za doseganje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev Direktna uporaba geotermalne energije se odvija v 78 državah, pri EGS in UGR (angl. Unconventional Geothermal Resources) njena inštalirana termična moč pa je 50.583 MWt s faktorjem izko- na naslednjih področjih: karakterizacija vira, načrt in razvoj geot- ristka 0,27. Skupna izrabljena geotermalna energija v teh državah ermalnega rezervoarja, delovanje in vzdrževanje rezervoarja. znaša 438.071 TJ/leto. Porazdelitev izrabljene toplotne energije Dva najpomembnejša pogoja za razvijanje EGS morata biti po kategorijah je naslednja: 49% za talne geotermalne toplotne potrjena z raziskavami: 1) temperature višje od 85°C in 2) obstoja črpalke (GTČ) z odprtimi in zaprtimi sistemi, 24,9% za kopanje prepustnih kamnin bodisi zaradi efektivne poroznosti ali zaradi in plavanje vključno z balneologijo, 14,4% za ogrevanje prostorov razpok. (od tega kar 84% za daljinsko ogrevanje), 5,3% za rastlinjake in Dva glavna cilja sta znižati tveganje »rudarjenja« in preskrbeti segrevanje tal, 2,7% za industrijsko procesno toploto, 2.6% za rib- vse potrebne informacije iz podzemlja. In tehnološki izzivi, ki nike v akvakulturi, 0,4% za sušenje v poljedeljstvu, 0,5% za taljenje stremijo k tem ciljem, večinoma merijo k naslednjemu: snega in hlajenje ter 0,2% za ostale rabe. Prihranek energije je tako 1. iskanje izboljšanih in na novo razvitih metodologij, sposob- kar 46,2 milijone ton ekvivalenta nafte letno. Države z najvišjo nih kartirati pogoje rezervoarja, ki so ustrezni za EGS izkoriščanje, direktno rabo geotermalne toplote so: Kitajska, ZDA, Švedska, posebno v lokalnem merilu, 2. preskrbeti strnjevanje podatkov Turčija, Japonska, Norveška, Islandija, Nemčija, Francija. (statičnih in dinamičnih) in analizo negotovosti, 3. iskanje orodij V Sloveniji se odvija le direktna raba geotermalne toplote, in zmožnih izboljšave prikaza stanja med obstoječimi vrtinami in sicer v 28 krajih. V zadnjih 5 letih so se pojavili v SV delu 4 novi izvajanja meritev v realnem času. uporabniki, v krajih Moravske Toplice-Vivat, Tešanovci, Do- brovnik in Benedikt. Inštalirana kapaciteta pri vseh direktnih uporabnikih znaša 65,7 MWt, ki letno izrabljajo 773 TJ geoter- malne energije. Večina lokacij sestoji iz inštalacije, ki vsebujejo air-ground temperature tracking at Malence, centralne ogrevalne enote, termalne centre – zdravilišča v kom- slovenia: What can we see after 6 years of subsurface binaciji z ogrevanjem prostorov, ponekod pa so še rastlinjaki temperature monitoring? in daljinsko ogrevanje. Poleg teh so v porastu tudi talne GTČ, posebno v bivalnih aplikacijah. Sedaj imamo ca 4400 enot talnih Dušan rajver1, Jan Šafanda2 & Petr Dedeček2 GTČ s kapaciteto 49,9 MWt, ki dodatno letno odvzemajo 243,5 TJ 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, dusan.rajver@geo-zs.si geotermalne toplote. Pri nas torej geotermalna energija prispeva 2Geophysical Institute of AS, Prague, Czech Republic 1015 TJ/leto toplotne energije skupno za direktno rabo in za talne GTČ. Ustrezna inštalirana kapaciteta je 115,6 MWt. V zadnjih 5 The 6 year fluently running of the climate observatory unit in the letih je bilo izdelanih 24 vrtin s skupno globino 23,8 km. borehole V-8 at Malence, SE Slovenia, provides important infor- Glede svetovne proizvodnje elektrike je trend porasta le-te mation on long-term tracking of ground and air temperatures. The iz geotermalne energije linearen v primerjavi z drugimi OVE, 16-channel monitoring unit is connected to 15 platinum probes. medtem ko porast proizvodnje iz vetrne energije kaže jasen Air and ground temperatures down to 40 m depth are recorded pospešen trend, podobno velja za sončno fotovoltaično proizvod- in 30 minute intervals. We get also some insight of mechanism of njo elektrike, tako omrežno kot izven omrežno. depth propagation of inter annual variations of the ground sur- S ciljem držati korak s tema viroma energije se mora tudi po- face temperature into the underground rock formation. rast proizvodnje geotermalne elektrike pospešiti. Do sedaj je po- Daily averages of soil temperatures down to 1 m depth don't rast v inštalirani kapaciteti geotermalnih elektrarn izhajal skoraj show any strong deviations in the 6-year seasonal variations, of izključno iz »konvencionalnih« visokoentalpijskih hidrotermal- course, their amplitude decreases with depth. As visible from the nih virov. Razvoj geotermalnih elektrarn, temeljen na teh virih, run at 1 m in soil the winter 2006-07 was cooler than others. The bo ostal več ali manj linearen tudi v bodoče. Torej potrebujemo annual runs of daily temperature averages at the depths between 1 neko novo tehnologijo za eksponenten porast. EGS (angl. En- m and 10 m show some strange peculiarities. They are especial y hanced Geothermal Systems) tehnologija lahko odigra takšno evident at depths of 2,5 and 5 m in spring-summer 2006, and at vlogo. Že visoko cenjena MIT študija predlaga, da bodo EGS depths of 5 and 10 m in summer 2009. This is especial y expressed bodočnost izkoriščanja geotermalne energije. Princip EGS je from the daily averages in depths of 10 to 40 m, most evidently enostaven. Poglavitni del EGS inštalacije je izmenjevalnik toplote at 10 to 30 m depths since the early May 2008 onward. Probably v globini. Imeti mora določene lastnosti, da je tehnično zmogljiv some strong deviations in 2008 and 2009 can be atributed to some 42 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 hydrogeological influences such as high rain precipitation, but Primerna zahtevnost nalog in natančnost opazovanja se odražata most probably there can be some other reasons for more »hairy« v zainteresiranosti učencev za delo. Pri izvedbi delavnic opažam, record, which we do not know at the moment. Daily averages at 40 da so učenci nižjih razredov bolj motivirani za samostojno delo m depth show constant increasing trend in this 6-year period but in reševanje nalog. Njihova radovednost in sposobnost čudenja with some slowing down in the last 2 years. Temperature-depth (pirit je svetleč kot zlato; plovec, kamen ki plava na vodi; prozorna profiles for the 15th day of each month and their annual means voda, ki obarva indikatorski listič enkrat rdeče, drugič zeleno itd.) exhibit the highest temperatures in the upper 10 m of soil in 2007. jih spodbudita, da želijo preizkusiti kar največ vzorcev. Nasprotno The problem of temperature records at 20, 30 and 40 m can not je za učence najvišjih razredov delavnica bolj nebodigatreba in be explained yet, we may just assume some effects of hydrology, pogosto opišejo le nekaj vzorcev, potem pa prepisujejo 'rešitve'. but this can't be substantial y documented by available facts. As So pa oboji enotni, da jih najbolj privlačita mineraloška in shown in some 30 minute data records the influence of stronger hidrogeološka skupina. Prva zaradi različnih barv, sijaja in načina precipitation can be nicely visible, especial y at 0,5 and 1 m depths. rasti mineralov, druga pa predvsem zaradi indikatorskih lističev. We also can't exclude some technical reasons but they are to our Z delavnico se učenci seznanijo z različnimi geološkimi panog- opinion less possible. The subsurface temperature distribution de- ami in pojavi ter izvejo nekaj o geološkem bogastvu Slovenije in pends obviously on a variety of factors, such as absorbed radiation pomenu njihovega varovanja. Na igriv način predstavljen poklic energy, cloud cover, precipitation, lithological and geomechanical geologa pa poskrbi za njegovo širšo razpoznavnost. variations. Further monitoring results are still needed. Literatura: Majcen, T. (2003). Geologija v osnovnošolskih programih. Geološki zbornik 17: 110-115. geološke delavnice za osnovnošolce nina rman spremljanje termalnih vrtin v Prekmurju oziroma Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana 1000, nina.rman@geo-zs.si sv sloveniji Geologija se v slovenskih osnovnih šolah ne poučuje kot samosto- nina rman jni predmet, ampak je tematsko razdeljena v več učnih snovi (Ma- Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana 1000, jcen, 2003). Zaradi pomanjkanja primernih učnih pripomočkov nina.rman@geo-zs.si (geoloških vzorcev) ali usposobljenosti (prepoznavanje vzorcev) nekateri učitelji sodelujejo z Geološkim zavodom Slovenije, ki V Mura-Zala bazenu v SV Sloveniji so identificirani trije večji geo- že nekaj let izvaja delavnice o osnovah petrologije, mineralogije, termalni vodonosniki. Potreba po termalni vodi in gostota njenih paleontologije in hidrogeologije. uporabnikov stalno naraščata, pri čemer je najbolj obremenjen Delavnice so primerne za osnovnošolce od 3. do 9. razreda, pri najplitvejši geotermalni vodonosnik, ki leži v murski formaciji. čemer se njihova zahtevnost prilagodi sposobnosti učencev. Z Ohranitev dobrega količinskega in kakovostnega stanja teh vodo- opazovanjem, primerjanjem, opisovanjem in merjenjem učenci, nosnikov je mogoče doseči le z enotnim spremljanjem termalnih razdeljeni v štiri skupine, spoznajo lastnosti kamnin, mineralov, vrtin in učinkovitem upravljanjem z razpoložljivimi vodnimi viri. fosilov in vode. Ime vzorca je vedno podano vnaprej, saj je ravno V letu 2008 je bil izveden terenski pregled obstoječega stanja na pravilna identifikacija geološkega medija zaradi pomanjkanja 23 termalnih vrtinah 12 pravnih oseb. Metodologija pregleda je izkušenj za učitelje najbolj težavna. zajemala terenski ogled vrtin in strojnic, zbiranje hidrogeoloških Poudarek je na opazovanju optičnih in fizikalnih lastnosti podatkov, količine načrpane termalne vode, spremembe v de- vzorcev, med kemičnimi pa je pomembna predvsem reakcija z lovanju vrtine, sistem izrabe in njegovo učinkovitost, ravnanje 10% kislino HCl. z odpadno vodo ter operativni monitoring na vrtini. Rezultati Pri kamninah in mineralih učenci določajo npr. barvo, kažejo, da je 8 vrtin preurejenih iz naftno-plinskih v geotermalne, specifično težo, hrapavost, velikost in obliko mineralov, prisotnost 14 je geotermalnih, ena pa reinjekcijska. Ustja so nezadovoljivo fosilov, prosojnost, reakcijo s kislino, barvo črte na porcelanu, sijaj, vzdrževana le v treh primerih. Pet parov vrtin, vse zajemajo trdoto… Pri fosilih spoznajo različne oblike življenja in možnosti termalno vodo iz vodonosnikov v Murski formaciji, dokazano za njihovo ohranitev. Primerjajo mikroskopske in makroskopske vplivajo ena na drugo, na 10 vrtinah pa so opazni padci tlaka oz. fosile, prave in lažne fosile, različne sedimentne kamnine s fosili, nivoja podzemne vode in/ali spremembe temperature in kemijske … Hidrogeološka skupina raziskuje različne vzorce vod in pijač sestave vode. Temperatura pridobljene termalne vode se giblje (slano, sladko in kislo vodo, deževnico, sok, gazirano pijačo). med 34 in 72 °C. V nekatere (najgloblje) vrtine je zaradi obarjanja Poleg optičnih lastnosti določa tudi vonj in okus, temperaturo, kalcita potrebno dodajati inhibitor. Potreba po termalni vodi iz- slanost in kislost vode. redno hitro narašča, saj se je povečala iz 1,5 milijona m3 v letu 2007 Zahtevnost nalog se stopnjuje z uporabo različnih pripomočkov. na 2,2 milijona m3 v letu 2008. Po predloženih, a še ne odobrenih Manj zahtevno je subjektivno opisovanje lastnosti, medtem ko ob- vlogah za pridobitev vodnih dovoljenj se poraba termalne vode jektivno zahteva nekaj znanja in pravilno uporabo instrumentov in potencialno lahko poveča na 5,2 milijona m3. Učinkovitost izrabe različnih gradiv. Tako lahko barvo določajo 'po občutku' ali z Mun- termalne energije v letu 2008 je bila med 27 in 94%, povprečno sel ovo barvno karto, pH z indikatorskimi lističi ali pH metrom, ipd. 65%, pri čemer je temperatura odpadne vode ostala okoli 30 °C. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 43 Izrabljena termalna voda se ni vračala v vodonosnik. Stanje op- the surrounding paddy fields. The detected total concentrations erativnega monitoringa ni bilo zadovoljivo. Na neaktivnih vrtinah of As, Cu, Cd, Pb and Zn were far above the threshold values con- se ni spremljal noben hidrogeološki parameter, a tudi meritve na sidered to be phytotoxical y excessive for the surface soil. Heavy aktivnih vrtinah so bile pomanjkljive. Nivo podzemne vode ali metal contamination of Kočani paddy soils was also assessed us- tlak na ustju se tako sploh nista merila na 3 vrtinah, temperatura ing geoaccumulation index, contamination factor and contami- podzemne vode na eni, odvzem vode pa na 4 vrtinah. nation degree. The results of the applied indexs confirmed a very Slab operativni monitoring termalnih vrtin onemogoča kvalite- high contamination status for Kočani paddy soils. According to tno razlago hidrogeoloških sprememb v termalnih vodonosnikih, the sum of the water soluble (1) and exchangeable (2) fractions zato je Geološki zavod Slovenije v letu 2009 pristopil k nepretrga- for Ag, As, Cd, Cu, Mo, Ni, Pb, Sb and Zn measured in the paddy nem in sistematičnem opazovanju izbranih termalnih vrtin v SV soils at Kočani Field, the mobility and bioavailability potential of Sloveniji. V raziskavo so vključene naslednje neaktivne termalne the heavy metals studied declined in the following order: Cd > Mo vrtine: V-66 v Petanjcih, Do-1 v Dobrovniku in Fi-5 v Rekovcih, > Sb > Zn > Cu > As > Pb > Ni > Ag. The highest As, Cd, Mo, Pb poleg njih pa so opazovane tudi aktivne vrtine: Mt-6, Mt-7 in Mt-and Zn values, which exceeded the maximum permissible levels, 8g v Moravskih Toplicah ter Sob-1 in Sob-2 v Murski Soboti. were found in the rice samples grown in the paddy fields near the Vzpostavitev sistema opazovanja vrtin ni potekala povsem Zletovska River (Section VII). The highest Pb and Mo concentra- gladko. Zaradi višjih temperatur, agresivne termalne vode, večjih tions, which also exceeded the maximum permissible values, were nihanj nivoja podzemne vode in frekvenčnih črpalk so v nekaj present in the maize samples from the corn fields near the Zle- primerih odpovedale ali nivojske ali temperaturne sonde, med- tovska River (Pb) and Ciflik city (Mo). High TF values for Mo, Zn, tem ko so pretok in načrpano količino termalne vode uporabni- Cd and Cu revealed a strong accumulation of Mo, Zn and Cd by ki večinoma spremljali, a podatke shranjevali le mesečno. Sedaj, rice and Mo, Zn and Cu by maize. The results of the EDI showed po nekaj mesecih zagona sistem deluje nemoteno. Na omenjenih that the regular consumption of rice and maize crops containing osmih vrtinah zvezno v enournem intervalu merimo in zbiramo the highest Cd, Mo, Pb and Zn concentrations could pose a seri- podatke o nivoju in temperaturi podzemne vode, na eni vrtini ous threat to human health, because the daily intake of Cd, Mo, Pb merimo zračni tlak, na aktivnih vrtinah pa sočasno pridobivamo and Zn for crops grown in the fields around the Zletovska River podatke o dnevnem odvzemu termalne vode. exceeded recommended PTDI values. Prvi tako zbrani podatki kažejo, da se nivo podzemne vode na Taking into account the results of the heavy metal concentra- neaktivnih vrtinah spreminja predvsem v odvisnosti od zračnega tions in the paddy soil, rice and maize, the area around the Zle- tlaka, v zimskih mesecih pa je opazen tudi vpliv bližnjih aktivnih tovska River is considered as the most anthropogenical y impact- vrtin. Letno nihanje nivoja je v intervalu 1-2 m. Pri aktivnih vrti- ed part of Kočani Field. nah je trenutno znižanje nivoja zaradi samega črpanja tudi do 20 m, medtem ko je znižanje zaradi povečanja črpanja v zimskem času ter morda medsebojnega vpliva nekaterih vrtin skoraj do 15 m. Natančnejša interpretacija podatkov sledi. rudarstvo in mineralne surovine kot področje urejanja prostora Duška rokavec1 & Marko Fajić2 1 environmental assessment of soils and crops from geološki zavod slovenije, dimičeva 14, 1000 ljubljana, duska.rokavec@geo-zs.si 2Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo, kočani field (republic of Macedonia) Ljubljana nastja rogan Šmuc1, Petra Vrhovnik, todor serafimovski, Prostorsko načrtovanje je interdisciplinarna dejavnost, s katero se Goran, tasev, tadej Dolenec & Matej Dolenec na podlagi razvojnih usmeritev ob upoštevanju javnih koristi var- 1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, stva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, nastja.rogan@guest.arnes.si varstva premoženja in varstva kulturne dediščine načrtuje posege v prostor in prostorske ureditve (19. alineja, 2.člen, Zakon o pros- Contamination of soils with heavy metals is widespread and in- torskem načrtovanju – ZPNačrt Ur. l. RS, št. 33/07). duces a long-term risk to ecosystem health. This research focuses Nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi lokalnih skup- on the heavy metal contamination of the paddy soils from Kočani nosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki sode- Field (Republic of Macedonia) originating from irrigation of the lujejo v postopku priprave prostorskih aktov (10.alineja, 2.člen, paddy fields by riverine water impacted by past and present base- ZPNačrt). Strategija prostorskega razvoja določa naloge in ak- metal mining activities and acid mine drainage. tivnosti posameznih nosilcev urejanja prostora za 30 področij The distribution of heavy metals (Ag, As, Cd, Cu, Mo, Ni, Pb, urejanja prostora (kot npr. energetika, ohranjanje narave, promet, Sb and Zn) in Kočani paddy soil, rice and maize samples from ravnanje z odpadki, kmetijstvo, obramba…), med katerimi je tudi Kočani Field were evaluated. Very high concentrations of Ag, As, področje rudarstva oz. mineralnih surovin. Cd, Cu, Mo, Ni, Pb, Sb and Zn were found in the paddy soils sam- Nosilec urejanja prostora za to področje je ministrstvo pristojno ples in the vicinity of the Zletovska River (western part of Kočani za rudarstvo (MG-Direktorat za energetiko-Sektor za rudarstvo), Field). The river drains the acid mine waters and tailing effluents izvajalec javne službe po njegovem pooblastilu pa Geološki zavod from the Pb-Zn mine in Zletovo and it is used for irrigation of Slovenije. 44 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 V skladu z 2. členom ZPNačrt so smernice dokument, v katerem predvsem med posameznimi državami na ravni EU. Dolgoročna nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov s svoje- strategija energetske preskrbe evropskih držav temelji na zalogah ga delovnega področja za območje, ki je predmet načrtovanja in ogljikovodikov, kapacitetah skladišč za ogljikovodike (naravni re- na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve; mnenja pa zervoarji opuščenih naftnih polj), in mednarodni mreži naftovo- so dokumenti, s katerimi nosilci urejanja prostora ugotovijo, ali so dov/plinovodov za uvoz ogljikovodikov. bile pri pripravi prostorskega akta upoštevane njihove smernice. Rešitev tega perečega problema ponuja projekt EuGeoSource z Tako pripravljamo v skladu z določili ZPNačrt strokovne pod- razvojem evropskega informacijskega sistema za podporo politike lage (smernice in mnenja) za državne in občinske prostorske na- trajnostne oskrbe z energijo in mineralnimi surovinami. črte, sodelovali pri dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih Cilj projekta je zagotoviti generalen pregled nad razpoložljivimi in srednjeročnih planov občin, državnih in občinskih prostorskih prostorskimi informacijami o nahajališčih ogljikovodikov in dru- načrtih ter podrobnih prostorskih načrtih za gradnjo načrtovanih gih mineralnih surovin, potencialnimi kapacitetami za skladišče- objektov na občinski ravni ter smernic za načrtovanje prostorskih nje plina in nafte (v naravnih zemeljskih strukturah) ter informa- ureditvenih pogojev v obliki 120-150 strokovnih poročil na letni rav- cij o transportnih poteh za ogljikovodike (naftovodi, plinovodi). ni. Prostorske ureditev se načrtujejo s sledečimi prostorskimi akti: Projekt bi združil te informacije o razmerah posameznih držav v 1) državni prostorski akti (državni strateški načrt , državni pro- celovito sliko, ki bi pripomogla k manjši odvisnosti EU od zuna- storski načrti), njega trga (nad 50% energetskih surovin –ogljikovodikov in kovin 2) občinski prostorski akti (občinski prostorski načrti, občinski EU prihaja iz uvoza). podrobni prostorski načrti), Z organizacijo in harmonizacijo informacijskega sistema na 3) medobčinski prostorski akt (regionalni prostorski načrt). EU nivoju bo zagotovljen boljši pregled nad dejanskim stanjem V zvezi s predlaganimi prostorskimi ureditvami ali načrtovani- in razpoložljivostjo energetskih in drugih mineralnih surovin na mi posegi v prostor mora načrtovalec prostora (država, občina) območju EU, s tem pa bo zmanjšan vpliv in odvisnost od surovin pri pripravi prostorskih aktov upoštevati vsebine, ki izhajajo iz iz »tretjih« dežel. Zakona o rudarstvu (Ur. l. RS, št. 98/04 – ZRud-UPB1); tako je Z razvojem evropskega GIS sistema o lokacijah, lastnostih, vi- »Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami« (sprejet rih, zalogah in potencialu mineralnih surovin bo izpolnjen pogoj 2009) strokovna podlaga za izdelavo prostorskih sestavin plan- za vključevanje surovinskega potenciala v sistem prostorskega na- skih aktov države in lokalne skupnosti. črtovanja in identifikacija varovanih območij (v izogib konflikta V svojih smernicah navedemo poleg obstoječih pridobivalnih interesov v prostoru). in raziskovalnih prostorov tudi območja opuščenih kopov (obmo- V projektu, katerega zagonski sestanek je potekal v Ultrecht-u čja sanacij) ter perspektivna območja, ki bi jih kazalo upoštevati maja 2010, je udeleženih 14 držav partnerk (večinoma so to naci- in zavarovati pred ostalimi uporabniki prostora zaradi dokazanih onalni geološki zavodi in inštituti) , vlogo vodilnega partnerja pa zalog določenih, predvsem manj zastopanih vrst mineralnih sur- je prevzel nizozemski geološki zavod (TNO). Slovenski partner je ovin (npr. kremenov pesek, glina…). Geološki zavod Slovenije. Pri definiranju dejanskih meja rudarskih prostorov (prido- bivalnih in raziskovalnih prostorov) se spopadamo z velikimi težavami, saj so stare rudarske pravice po 105. členu ZRud podeljene na podlagi več desetletij starih odločb, dovoljenj in lo- jurske in spodnjekredne plasti slovenskega bazena v kacijskih dovoljenj, ki so bile izdane s strani republiških komitejev dolini reke Mirne ali lokalnih skupnosti in v katerih meje rudarskih prostorov niso jasno definirane. boštjan rožič1, aljaž ivekovič2, andrej Šmuc1, Jernej Pavšič1 & Jasna kastivnik1 1Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 evropski informacijski sistem za podporo politike Ljubljana, bostjan.rozic@ntf.uni-lj.si 2Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana trajnostne oskrbe z energijo in mineralnimi surovinami Ozemlje Slovenije je v juri in kredi pripadalo južnemu pasivnemu kontinentalnemu robu Tetide. Sestavljale so ga tri paleogeograf- Duška rokavec & Jasna Šinigoj ske enote (od J proti S): Dinarska karbonatna platforma (DKP), Geološki zavod slovenije, Dimičeva 14, 1000 ljubljana, duska.rokavec@geo-zs.si Slovenski bazen (SB) in Julijska karbonatna platforma, ki se je v spodnji juri potopila in postala Julijski prag. Kamnine SB izdanja- Podatki o zalogah in virih mineralnih surovin ter mreži plinovo- jo predvsem v zahodni Sloveniji v predgorju Julijskih Alp, kjer so dov znotraj posameznih članic unije obstajajo, vendar jih vsaka tudi najtemeljiteje raziskane. Mezozojske globokovodne kamnine država zbira po svoje. Podatki so na različnih nivojih, od lokal- so sicer znane tudi v osrednjem delu vzhodne Slovenije, vendar nih, regionalnih do podatkov posameznih gospodarskih združb, so dosedanje detajlne raziskave teh zaporedij redke. V prispevku ki ostajajo komercialna skrivnost. Če želimo zmanjšati odvisnost predstavljamo jurske in kredne plasti v dolini reke Mirne. preskrbe s surovinami iz »tujine« moramo podatke poenotiti – Območje doline reke Mirne regionalno pripada prehodnemu harmonizirati med posameznimi nivoji zbranih podatkov in območju med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi, v katerem nad 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 45 triasnimi platformskimi karbonati s stratigrafskimi vrzelmi ležijo Prispevek geološkega zavoda slovenije pri upravljanju globljevodne karbonatne in klastične kamnine. Potrebno je po- z mineralnimi surovinami udariti, da v porečju Mirne dobimo v zgornjem triasu predvsem Baški dolomit, ki je nastajal v SB. andreja senegačnik, slavko V. Šolar & Duška rokavec Najstarejšo raziskano enoto I sestavljajo spodnjejurski sivi, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, srednje do tanko plastnati, mikritni in kalkarenitni apnenci z andreja.senegacnik@geo-zs.si gomolji roženca, med katerimi se pojavljajo srednjeplastnate apnenčeve mikrobreče. Enota je nastala s hemipelagično sedi- Javni raziskovalni zavod Geološki zavod Slovenije (GeoZS) iz- mentacijo in turbiditnimi tokovi. Naslednjo litostratigrafsko vaja dela, določena v Programu dela Geološkega zavoda Slovenije enoto II začenja debela plast gradirane, debelo do srednjezrnate 2009–2013, in po letnem Programu dela GeoZS za potrebe min- apnenčeve breče, ki je nastala z drobirskim tokom. Vrhnji del istrstva, pristojnega za rudarstvo. Osnovna izhodišča za program enote II sestavljajo srednje plastnati kalciturbiditi. Sledi zgor- dela izhajajo iz zakonskih določil, opredeljenih v zakonskih in njejurska do spodnjekredna enota III sestavljena iz apnencev podzakonskih aktih Republike Slovenije, ustanoviteljskih aktov tipa biancone, ki v spodnjem delu vsebujejo tanke plasti in- Geološkega zavoda Slovenije, zahtev/direktiv EU in zahtev Sektorja traformacijske apnenčeve breče. V vrhnjem delu pa so apnen- za rudarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, s katerim je uskla- ci rahlo rdečkasti in bolj laporasti. Enota je nastala s pelagično jen letni program. Program predstavlja strokovne in razvojne nal- sedimentacijo, ki jo v spodnjem delu prekinjajo redki gravita- oge in je financiran v obliki prevzetih ustanoviteljskih obveznosti. cijski tokovi. Enota III navzgor postopoma preide v `flišoidnè V letu 2010 poteka že dvanajsto leto usklajenega sodelovanja; v spodnjekredne plasti enote IV, ki jo v spodnjem delu označu- prvih dveh letih z Direkcijo RS za rudna bogastva pri Ministrstvu je menjavanje tankoplastnatih rdečkastih lapornatih apnencev za gospodarsko dejavnost, po reorganizaciji ministrstev v letu 2001 in debelozrnatih ter srednje do debeloplastnatih breč. Višje se pa z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, preko Uprave RS prične menjavanje tankoplastnatih, drobnozrnatih kalkarenitov, za rudarstvo oziroma Sektorja za rudarstvo in nato zopet z Minis- rdečkastih in sivih laporjev in lapornatih apnencev. To zapored- trstvom za gospodarstvo, DE – Sektor za rudarstvo. je označuje menjavanje pelagičnih in turbiditnih sedimentov. V Delo Geološkega zavoda Slovenije, ki obsega izdelavo, zbiranje, vrhnjem delu profila se pojavijo še debeloplastnati črni mikritni vrednotenje in posredovanje geoloških podatkov in dokumentacije apnenci in črni glinavci, ki kažejo na pelagično sedimentacijo v ter pripravo strokovnih podlag iz geologije in rudarstva za potrebe anoksičnih razmerah. Sektorja za rudarstvo, je strnjeno v treh sklopih: (a) izdelava stro- Enoto I v profilih reke Mirne koreliramo s Krikovsko for- kovnih podlag, (b) informacijska infrastruktura ter (c) raziskave macijo v zahodnem delu SB, kjer tovrstno zaporedje dobimo v nacionalnega pomena. Sklopi se med seboj smiselno povezujejo ter centralnem bazenu, oziroma delu, ki je bil proksimalen glede vsebujejo: (1) izdelavo strokovnih podlag za prostorsko načrtova- na DKP. Zelo podobni razvoji so opisani tudi v bližnjem pro- nje, in sicer na nivoju države in občin, (2) program gospodarjenja filu Laze pri Boštanju. Naslednja enota II v dolini Mirne ni ča- z mineralnimi surovinami, (3) spremljanje in usklajevanje z aktiv- sovno umeščena. Po korelaciji z zahodnim delom SB najverje- nostmi Evropske unije ter svetovanje Sektorju za rudarstvo, (4) po- tneje predstavlja ekvivalent zgornjejurskim presedimentiranim sredovanje informacij drugim državnim organom in širši javnosti, apnencem Tolminske formacije in je na spodnjo enoto odložena (5) dodelavo, uvajanje, dopolnjevanje in vzdrževanje informacij- z erozijsko diskordanco. Podobne plasti tik pod apnenci tipa bi- skega sistema mineralnih surovin vključno z (6) internetno aplika- ancone so opisali tudi na profilu Laze. Pelagične plasti Perblan- cijo, nadalje (7) pripravo in tiskanje letnega biltena Mineralne suro- ske in Tolminske formacije iz zahodnega dela SB in profila Laze vine, (8) izdelavo letne bilance stanja mineralnih surovin vključno pa v dolini Mirne niso prisotne. Apnenci tipa biancone enote III z vzdrževanjem arhiva mineralnih surovin ter (9) oceno stanja in so značilni za zaporedje celotnega SB. V zahodnem delu SB nad vrednotenje nahajališč tehničnega kamna v Sloveniji, vključno s njimi z erozijsko diskordanco leži Spodnja flišoidna formacija, podatkovno bazo. Opravljene naloge so rezultat usklajenega dela medtem ko je prehod v spodnjekredne plasti enote IV v dolini raziskovalcev in strokovnih sodelavcev, ki pokrivajo različna delov- Mirne in profilu Laze najverjeteje zvezen. na področja in obvladajo različna specifična znanja. Raziskave jurskih in spodnjekrednih plasti v dolini reke V prispevku bomo predstavili povezanost nalog, od prido- Mirne ter korelacija z zahodnim delom Slovenskega bazena so bivanja podatkov na terenu ali preko obrazcev, procesa njihove pokazale, da pripadajo jurske plasti v dolini reke Mirne proksi- letne obdelave, nadalje uporabe le-teh za različne namene. Pose- malnemu bazenskemu razvoju, ki ga označujejo stratigrafske vr- bej bodo prikazani načini interpretacije in predstavitve podatkov zeli. Medtem spodnjekredne plasti kažejo na bolj distalen razvoj (vključno z grafično), njihova izmenjava na nacionalni in med- glede na razvoj v zahodnem delu Slovenskega bazena, kjer nad narodni ravni. Poleg tega je pomembna mednarodna vključenost apnenci tipa biancone opazujemo izrazito stratigrafsko vrzel. programa preko spremljave EU usmeritev in zakonodaje do sode- Primerjava preučevanega območja s profilom Laze pri Boštanju lovanja v EU projektih s področja mineralnih surovin. kaže na bolj distalen razvoj jurskih plasti v profilu Laze, medtem Kratki povzetki rezultatov opravljenih nalog so vsako leto ob- ko sta razvoja v kredi dokaj podobna. javljeni v biltenu Mineralne surovine, ki je dostopen na spletni strani GeoZS (http://www.geo-zs.si/podrocje.aspx?id=68), na razpolago pa je tudi v tiskani obliki. 46 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 varovanje geološkega profila gube v ključu poškoduje, zagotavlja naj se dostop v študijske oz. izobraževalne namene do varovanega geološkega profila, zaradi česar naj se med Martina stupar & tanja Lukežič stebri ne postavlja zaščitnih mrež oz. ograje, med gradnjo naj se Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, izvaja spremljanje stanja varovanega območja narave. martina.stupar@zrsvn.si Predlagano je bilo tudi, da se na območju dostopa ter v predelu profila namestita pojasnjevalni in označevalni tabli. V ta namen Znamenite gube v Ključu, ki krasijo strmo skalno brežino na smo na Zavodu RS za varstvo narave pripravili tekst in oblikovali desni strani ceste med Mostom na Soči in Tolminom poznamo pojasnjevalno tablo. Vsebina na kratek način predstavlja osnovne skoraj vsi geologi. Lepo odkrit profil nagubanih plasti volčanske- geološke procese, ki so botrovali nastanku tega izjemnega profila. gaapnenca (poimenovan po bližnjih Volčah) je prava mala šola v naravi za razlago geoloških procesov, hkrati pa zaradi izjemne slikovitosti, izjemnosti in redkosti tudi varovano območje narave. Gube v Ključu so eden najlepših primerov nagubanega apnenca contamination of topsoil in veles region, republic of na Slovenskem. Geološke plasti v Ključu imajo status naravne Macedonia vrednote državnega pomena in so že od leta 1990 z odlokom občine Tolmin razglašene za naravni spomenik. trajče stafilov1, robert Šajn2,*, zlatko Pančevski1, blažo Volčanski apnenec štejemo po nastanku med karbonatne fliše boev3, Marina V. Frontasyeva4 & Lydmila P. strelkova4 oz. apneni turbidit. Prostor Gornjega Posočja je v obdobju zgorn- 1Institute of Chemistry, Faculty of Science, Sts. Cyril and Methodius University, je krede, ko je volčanski apnenec nastajal, prekrivalo nekaj tisoč Skopje, Macedonia metrov globoko morje (slovenski jarek). V zgornji kredi se okolje 2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, robert.sajn@ mirne sedimentacije ni spreminjalo več milijonov let, le občasno geo-zs.si so se sprožali podvodni plazovi, ki so nosili material z juga. 3Faculty of Natural and Technical Sciences, Goce Delčev University, Štip, Iz motnih tokov oziroma turbiditov, ki so nastajali pri podvod- Macedonia 4Frank Laboratory of Neutron Physics, Joint Institute for Nuclear Research, nih plazovih je z usedanjem pretežno apnenčastega materiala v Dubna, Russian Federation globoko morje nastal volčanski apnenec. Je svetlo do temno sive *presenting author barve, ploščast do tanko ploščast z debelino plasti od 5 do 20 cm. Njegova debelina znaša od 50 m pri Doblarju do 150 m v dolini The results of first systematic study of spatial distribution of dif- Idrijce. Vsebuje črne pole in gomolje roženca, ki ima po mnenju ferent elements in topsoil over the Veles region, Republic of Mac- večine raziskovalcev svoj izvor pretežno v radiolarijah in spiku- edonia, known for its Pb-Zn industrial activity in the recent past, lah spongij. Starost volčanskega apnenca so določali na podlagi are reported. The goal of this work was to determine as many ele- globotrunkan in ga uvrščajo v spodnje- do zgornjesenonsko star- ments as possible in the soil from the town of Veles and its sur- ost. Med prevladujočimi planktonskimi foraminiferami so našli v roundings, and to assess the size of the area affected by the lead njem tudi druge fosile kot so odlomki školjčnih lupin (predvsem and zinc smelter plant situated nearby. The study area of about inoceramusov), ploščic ehinodermov in rdečih alg. 36 km2, is located in the valley of the Vardar River in the central Nagubanost volčanskega apnenca je posledica podrivanja part of Macedonia. The urban area occupies 5.5 km2, 17.3 km2 is afriške pod evrazijsko ploščo v času Alpidske orogeneze, ki traja cultivable land, 10.5 km2 is uncultivable land, and 2.5 km2 covered še danes. Gube v volčanskem apnencu so dokaj pravilne normalne by forests. A total of 201 soil samples were collected, prepared and oblike, z lepo vidnimi antiklinalami in sinklinalami, pravi šolski a set of 42 elements were analyzed (Al, Ca, Fe, K, Mg, Na, Ti, As, primer gub. K dokončni obliki geološkega profila je pripomogel Au, Ba, Br, Cd, Ce, Co, Cr, Cs, Cu, Dy, Hg, Hf, In, La, Mn, Mo, Nd, soški ledenik, ki je 200 m visoko strmo prepadno steno z gubami Ni, Pb, Rb, Sb, Sc, Se, Sm, Sr, Ta, Tb, Th, Tm, U, V, W, Yb and Zn). razgalil in jo dobesedno obrusil. Two complementary analytical techniques were used: atomic ab- Dodano vrednost geološkemu profilu predstavlja tudi 56 m dol- sorption spectrometry (AAS) performed at the Institute of Chem- ga vodna jama, katere vhod se odpira okoli 10 m nad cesto. Iz nje istry in Skopje, Macedonia, and the epithermal neutron activation po deževju izvira potok, ki pada v slapu z imenom Sopot. analysis (ENAA) at the IBR–2 reactor, FLNP Joint Institute for Gube v Ključu so vsem na očeh in zaradi bližine ceste tudi lahko Nuclear Research in Dubna, Moscow, Russia. dostopne. Vendar cestišče, ki poteka pod strmo steno, hkrati pred- Two geogenic and one anthropogenic geochemical association stavlja potencialno nevarnost zaradi krušenja kamenja. Odvrnitev were established on the basis of: (a) visual y indicated similarity neposredne nevarnosti za življenje ljudi ali premoženja ljudi je of geographic distribution of elemental patterns in the topsoil; (b) bila v tem primeru nujna, padla je odločitev za gradnjo zaščitne the comparisons of the descriptive statistics, the correlation coef-galerije. ficient matrices and the results of factor analyses. The first group Projekt izgradnje je predvidel 120 m dolgo armiranobetonsko consists of Al, Ba, Ce, Cs, Hf, K, La, Rb, Sm, Ta, Tb, Th, Tm, U and konstrukcijo – galerijo z betonskimi stebri, streho in podporni- Yb. These elements are little affected by the anthropogenic activi- mi zidovi. Gradnja bi lahko ogrozila geološki naravni spomenik, ties. The occurrence of these elements comes from mainly natural nedvomno pa pomenila nevarnost, da se zakrijejo najbolj atrak- phenomena, such as rock weathering and chemical processes in tivni deli profila. Z namenom varovanja naravnega spomenika soil. In addition, the distribution of mentioned elements in the Geološke plasti pri Ključu so bili v projektno dokumentacijo topsoil strongly depends on the lithogenesis. The elements from vključeni natančni naravovarstveni pogoji. Med drugim: dela the second group (Co, Cr, Fe, Ni, Sc, Ti and V) are also slightly naj se izvedejo tako, da se varovanega profila na noben način ne affected by anthropogenic activities, just like the first group. The 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 47 spatial distribution of second group in the topsoil also strongly kot vzrok za črne prevleke. Da Mn oksidi niso prisotni, govori depends on the lithogenesis. tudi dejstvo, da sta se oba vzorca po žganju na 1.000°C obarvala The elements in the group comprises As, Cd, Cu, Hg, In, Pb, Sb, belo. SEM/EDS analiza vzorcev iz vhodnih delov Postojnskega and Zn were introduced into the environment through the anthro- jamskega sistema je potrdila analizo rentgenske difrakcije, ki ni pogenic activities. Their correlation coefficients are relatively high pokazala Mn oksidov. and the group’s existence is also confirmed by the results of factor Visoka vsebnost C merjenega v črnih prevlekah iz vhodnih analysis. The enrichment of the elements in the topsoil, compared delov jame, potrjuje organski C, ki se je odložil na jamske stene to the European topsoil is typical for this elemental assemblage, v obdobju eksplozije letalskega bencina med 2. svetovno vojno. from 2.2-times for Sb to 27-times for Cd. High contents, as well Tudi črne prevleke iz Črne jame lahko pripišemo organskemu C, as enrichments of the mentioned elements are noticeable close to ki pa je zagotovo drugačen od tistega v vhodnih delih Postojn- the Zn smelter in Veles and in the urban zone. The spatial distri- skega jamskega sistema. Ker iz Črne jame ni znanih dokazov o bution patterns of individual elements do not differ much. In the starih poselitvah, so bakle, ki so jih nekoč uporabljali obiskovalci topsoil a clear anomaly occurs around the Zn smelter in Veles and in vodniki, najverjetnejši vzrok za oglje. Črne prevleke pa bi vsaj the urban area. The shape of the dispersion halo has been strongly deloma lahko razlagali z mikroklimatskimi razmerami na vhodih influenced by the local winds and the shape of the Veles basin. v jamo, ki so povzročili odlaganje organskega materiala zunanjega Based on the intervention values of Dutch standards a high pol- izvora (npr. saje gozdnih požarov). lution area with heavy metals was determined. The content of As, Cd, Cu, Hg, Pb and Zn exceeds the critical value in 6.8 km2. Literatura: Fatur, S., (1975). Partizanska akcija v Postojnski jami.- In: Fatur S. (ed.) Ljudje in kraji ob Pivki. Kulturna skupnost Postojna, pp. 298-301, Postojna. Habe, F., (1986). The Postojna caves and other Tourist Caves in Slovenia.- Tone Tomšič Printing House, pp. 82, Ljubljana. Črne prevleke iz vhodnih delov Postojnskega Politi, I., (1939-40). Sui fenomeni di annerimento delle formazioni calcitiche jamskega sistema in Črne jame e calcaree nelle Grotte di Postumia. Le Grotte d'Italia, 2a, IV: 18-23. stanka Šebela1, nina zupančič2 & Miloš Miler3 1Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, sebela@ spletna aplikacija upravnih podatkov nahajališč zrc-sazu.si 2Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Ljubljana mineralnih surovin 3Geološki Zavod Slovenije, Ljubljana Jasna Šinigoj, katarina Hribernik, Matija krivic, andreja V vhodni delih Postojnskega jamskega sistema so obsežne črne senegačnik & Duška rokavec prevleke, ki so posledica eksplozije letalskega bencina med 2. sve- Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, tovno vojno leta 1944 (Fatur 1975). Vendar so bile črne prevleke jasna.sinigoj@geo-zs.si v vhodnih delih opisane že v letih 1939-40 (Politi), kar pomeni, da je eksplozija le dodala intenziteto in onesnaženje že obstoječim V današnjem času samo organizacija in postavitev geoloških po- črnim prevlekam. datkov v GIS okolje ne zadostuje več, potrebno je ustvariti ust- Črne prevleke na jamskih tleh in stenah ter na sigi so dale ime rezni mehanizem za hitro in enostavno posredovanje javnosti, kar Črni jami. Tu obstaja več razlag za izvor črnih prevlek. Vzroki so je doseženo prav s spletnimi aplikacijami. V okviru naloge »In- lahko: saje iz gorečih bakel, Mn, ki se je odložil s prenikajočo vodo ternetna aplikacija« za Ministrstvo za gospodarstvo – DE/Sektor skupaj s karbonati ali prazgodovinski požari. Na železni ograji ob za rudarstvo smo tako na GeoZS izdelali spletno GIS aplikacijo turistični poti se je od leta 1925 odložila do 5 cm debela plast sve- za pregledovanje in povpraševanje upravnih podatkov nahajališč tle sige (Habe 1986), kar dokazuje, da siga, ki se odlaga danes, mineralnih surovin. nima črnih prevlek. Čeprav predstavlja Črna jama enega naravnih Spletni pregledovalnik prostorskih podatkov je namenjen vi- izhodov na površje, pa ni opisanih arheoloških ostankov, kar bi zualizaciji v različnih bazah zbranih prostorskih podatkov oziro- potrdilo staro poselitev. ma podatkov, ki jih lahko posredno predstavimo v prostoru. Up- Črne prevleke iz dveh nahajališč v Postojnskem jamskem sis- orabniku je na razpolago enostavno in učinkovito orodje, ki mu temu so bile mineraloško in kemijsko analizirane. Naključni vzor- preko različnih topografskih kart in digitalnega ortofoto pomaga ci so bili pobrani iz vhodnih delov jame in iz Črne jame. Vzorce pri orientaciji v prostoru, nudi informacije o parcelah, hkrati pa smo analizirali v polarizirani presevni svetlobi, z rentgensko di- zagotavlja še vrsto drugih podatkov o prostoru. frakcijsko metodo ter z vrstičnim elektronskim mikroskopom Skupaj s sodelavci iz Ministrstva za gospodarstvo – DE/Sektor z energijsko disperzijskim spektrometrom rentgenskih žarkov za rudarstvo smo opredelili funkcionalne zahteve za aplikacijo ter (SEM/EDS). Primerek iz vsake lokacije smo žgali pri 350, 700 pridobili podatke Geodetske uprave (digitalni zemljiški kataster, in 1.000 °C. Mikroskopska preiskava zbruskov iz obeh lokacij je DOF) kot topografske podlage. Spletna GIS aplikacija omogoča pokazala, da je glavna sestavina črnih prevlek karbonat – kalcit, s izbiro slojev in njihov izris, povečevanje, pomanjševanje ter posameznimi večinoma zelo majhnimi neprozornimi črnimi zrni. premikanje po prostoru ter povpraševaje po podatkovnih slojih. Metoda rentgenske difrakcije iz obeh nahajališč je potrdila le pris- Prav tako omogoča izpis koordinat glede na položaj miške na otnost kalcita in v manjši meri kremena in dolomita, pri čemer je zaslonu pri trenutnem pogledu na karti, izpisano pa je tudi meri- izločila prisotnost Mn in Fe oksidov ali apatita (gvano netopirjev) lo. Pri večjem približevanju karte se nad vsako točko, ki označuje 48 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 nahajališče, samodejno prikaže izpis imena nahajališča. Aplikacija V Sloveniji so litiotidne školjke najbolj poznane iz kamnoloma omogoča povpraševanje po PP in RP mineralnih surovin in sicer pri Podpeči, na južnem robu Ljubljanskega barja. V temno sivem po osnovnih atributih. Spletne GIS aplikacije omogočajo tudi up- apnencu so lepo vidne svetle lise, ki kamnini dajejo razpoznavni orabnikom z manj računalniškega znanja hiter in kvaliteten do- značaj. To so preseki litiotidnih školjk, kjer so prvotne lupine stop do podatkov, izmenjavo, povezovanje ter analizo podatkov nadomeščene z velikimi kalcitnimi kristali. Kamen so v kam- preko spleta. nolomu lomili že Rimljani in ga uporabili pri gradnji Emone. Le- poto Podpeškega marmorja, kot mu pravijo, je spoznal in cenil tudi arhitekt Plečnik. Eden najlepših okrasnih kamnov Slovenije tako krasi številne objekte v naši prestolnici: Parlament, Narod- litiotidne školjke iz tropskega morja v dolenjskih no univerzitetno knjižnico, Magistrat, Nebotičnik,… In prav tak toplicah apnenec kot je v Podpeči, je tudi v Dolenjskih Toplicah. Z namenom ozaveščanja javnosti o pomenu geološke dediščine, andreja Škedelj Petrič je Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto leta 2009 na Zavod RS za varstvo narave, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, geološkem profilu postavili pojasnjevalno tablo in izdal zloženko andreja.skedelj-petric@zrsvn.si z naslovom, Litiotidne školjke iz tropskega morja v Dolenjskih Toplicah. Na obeh so predstavljene geološke razmere območja ter Dolenjske Toplice danes poznamo predvsem po termalni vodi okolje in način življenja školjk. Posebej je poudarjena uporabnost ter zdraviliškem turizmu, katerega začetki segajo že v 18. stoletje. kamnine. S tem je bila popestrena ponudba turističnega kraja, Termalne vode s temperaturo od 30–380°C, ki prihajajo na dan ob javnost pa seznanjena o enkratnosti in neponovljivosti geološke Topliškem prelomu, predstavljajo raj za kopalce skozi vse leto in dediščine. nudijo ugodne pogoje za zdravljenje predvsem revmatskih obo- lenj . Le malokdo, ki danes obišče Dolenjske Toplice pa ve, da je bilo pred okoli 190 milijoni leti, v spodnji juri, v južni Sloveniji vzdržno gospodarjenje z mineralnimi surovinami za moč zaplavati v plitvem, toplem morju, ki je takrat preplavljalo gradbeništvo obsežno Dinarsko karbonatno platformo. Pretežno mirno okolje zaprtega šelfa z blatnim dnom, je nudilo idealne pogoje za uspe- slavko Šolar vanje litiotidnih školjk. Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, Številne ostanke lupin litiotidnih školjk lahko opazujemo v slavko.solar@geo-zs.si samem centru Dolenjskih Toplic. V razgaljeni desni kamniti brežini nad potokom Sušica, ob pešpoti, ki vodi do nekdanjega Viri mineralnih surovin za gradbeništvo - kamenih agregatov Topliškega mlina, školjčne lupine zaradi večje odpornosti izstopa- so zelo pomembni za infrastrukturo in razvoj. Napovedi kažejo, jo iz apnenca spodnje jurske starosti, ki sta dež in zmrzal že dobro da naj bi v novih članicah EU gradnja narastla za 4,2% na leto. obdelala. Območje (Dolenjske Toplice – nahajališče fosilov, evid. Potreba po stalnem, učinkovitem in zadostnem oskrbovanju z št. 8480) je s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vred- njimi bo v obdobju po recesiji še večja. Razlike v gospodarjenju in not (Uradni list RS, št. 111/04) opredeljeno kot geološka naravna politiki s kamenimi agregati so med starimi, novimi in kandidira- vrednota lokalnega pomena. nimi članicami EU velike. Pod imenom litiotidne školjke v Sloveniji združujemo tri Oskrba s kamenimi agregati je večkrat ovirana zaradi vrste morfološko podobne rodove, Lithiotis, Cochlearites in Lithiopedal- odprtih vprašanj: (a) neustrezno površinsko pridobivanje zaradi ion, čeprav izraz litiotidne školjke nima taksonomskega pomena, neučinkovite rabe vode in energije, onesnaževanja zraka in s tem saj jih danes uvrščamo v različne družine. povzročanja razdvojenosti v lokalnih skupnostih, (b) nezakonito Litiotidne školjke so v pokončnem položaju živele v skupinah površinsko pridobivanje, (c) omejeno recikliranje odpadnega na blatnem morskem dnu, se šopasto razraščale, si med seboj da- gradbenega materiala in majhna uporaba rudarskih ter indus- jale oporo in tekmovale za življenjski prostor. Prilagojene so bile trijskih stranskih produktov, (č) neučinkovita oskrbovalna veriga na hitro sedimentacijo karbonatnega blata, zato so vse življenje (planiranje, izkoriščanje, transport, uporaba in recikliranje), (d) rastle v navpično smer. Ustvarjale so prave morske trate. Školjke neusklajen zakonodajni okvir in (e) drugo. To so tudi izhodišča so imele do ¾ m dolge sploščene lupine, z veliko sposobnostjo projekta »Trajnostno gospodarjenje z mineralnimi surovinami za upogibanja in zvijanja. Njihovo izumrtje so pospešila obsežna gradbeništvo« (Sustainable Aggregates Resource Management - tektonska dogajanja, spremembe v višini vodne gladine ter s tem SARMa), ki se je v okviru teritorialnega sodelovanja jugovzhodne povezane bistvene spremembe življenjskega prostora in okolja, na Evrope pričel pomladi 2009 in bo potekal do jeseni 2011. kar se visoko specializirani organizmi niso mogli uspešno prila- Glavna cilja projekta sta: (a) razviti skupen pristop k vzdržnemu goditi. gospodarjenju s kamenimi agregati (Sustainable Aggregates Re- Bogata nahajališča litiotidnih školjk najdemo v spodnjejurskih source Management - SARM) in (b) promovirati vzdržno oskr- plasteh južne Slovenije, ki so nastale na Dinarski karbonatni plat- bo iz več virov (Sustainable Supply Mix - SSM), da bi zagotovili formi. V horizontu s školjkami, katerega debelina ponekod znaša učinkovito in varno dobavo v jugovzhodni Evropi. Specifični cilji celo 75 m, so posamezne lumakele školjk debele od nekaj cen- vključujejo povečanje zmogljivosti, ustanovitev informacijske timetrov do 10 m. Največjo debelino horizont doseže tudi na Do- infrastrukture in načrtovanje SARM in SSM za Regionalni cent- lenjskem, v dolini reke Krke. er. Cilja projekta razvijamo na treh ravneh. Na lokalni ravni se 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 49 bodo dejavnosti osredotočale na okolju prijazno pridobivanje s jona, predvsem pa za šolske skupine z namenom ozaveščanja o pomočjo dobre prakse, zmanjševanje nezakonitega pridobivanja pomenu tega naravnega zelenega parka pod mestom in ohran- in zmanjševanje uporabe primarnih kamenih agregatov ter nji- janju narave. hovo recikliranje. Regionalne/nacionalne dejavnosti bodo ust- varile ogrodje SARM za učinkovito gospodarjenje, definirale SSM in svetovale, kako SSM združiti z načrtovanjem in zakon- odajo. Meddržavne dejavnosti so osredotočene na usklajevanje Prostorska porazdelitev dotokov v dolini reke ustreznih politik in zakonodaje znotraj jugovzhodne Evrope, na radovne prenos informacij in na ustanovitev informacijske infrastrukture za kamene agregate (AIS - Aggregate Intelligence Sistem). anja torkar1 & Mihael brenčič1,2 Geološki zavod Slovenije je vodilni partner projekta SARMa, 1Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, v katerem sodeluje še 13 partnerjev iz desetih držav. V prispevku Privoz 11, 1000 Ljubljana, torkar.anja@gmail.com bomo obravnavali poleg strokovnih vprašanj tudi izkušnje voden- 2Geološki zavod Slovenije, Ljubljana ja večjega projekta, ki poteka po načelih in pravilih Evropske komisije. SARMa ima internetno stran (http://www.sarmaproject. Reka Radovna, ki se nahaja v severozahodnem delu Slovenije, teče eu), kjer se je možno podrobneje seznaniti s potekom. v celoti po alpskem svetu. Od izvira v Zgornji Radovni reka teče po ledeniški dolini med planotama Mežakla in Pokljuka ter skozi sotesko Vintgar in se nato v Mostah pri Žirovnici po 17 km dolgi poti izliva v reko Savo Dolinko. V preteklosti so bile na posame- kanjon kokre v kranju - naravoslovna šola znih območjih doline izvedene številne geološke in hidrogeolo- ške raziskave, vendar pa kljub temu sinteza teh rezultatov ni bila tadeja Šubic izvedena. V prispevku nameravamo prikazati del rezultatov, ki Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj PC Planina 3, 4000 Kranj, smo jih pridobili s pregledom razpoložljivih hidrogeoloških virov tadeja.subic@zrsvn.si podatkov in nekaterih dodatnih meritev s poudarkom na prostor- skem prikazu pretokov reke Radovne. Gorska reka Kokra je pred izlivom v reko Savo v Kranju v mlajši Na reki Radovni so bile v letih od 2006 do 2009 izvedene po- pleistocenski konglomerat izdolbla 30 m globoko sotesko. Na drobne meritve pretokov in elektroprevodnosti. Meritve so bile razgledni konglomeratni terasi nad desnim bregom se nahaja staro izvedene na na devetih lokacijah od izvira do izliva in na dveh pri- mestno jedro. Skrajni rob terase je večinoma pozidan s stavbami. tokih: Lipniku in Rečici. Pri meritvah pretokov je bila uporabljena Strme brežine in obvodni prostor ob Kokri porašča bujno zelenje. kemijska integracijska metoda s trenutnim vnosom, kot sledilo pa Kanjon z reko Kokro je zaradi ekstremih razmer izjemen in pester kuhinjska sol. življenjski prostor. Na izpostavljenih mestih so mikroklimatske Analiza pretokov reke Radovne je pokazala, da so medsebojna razmere podobne tistim v submediteranskih pokrajinah. razmerja pretokov na posameznih merskih točkah dokaj stabilna Zaradi močnega vodnega toka je od 13. stoletja dalje v kanjonu in z medsebojno primerljivimi spremembami. Prostorsko poraz- obratovalo več mlinov, skozi pa je vodila tovorna pot. Danes v delitev pretokov smo prikazali kot krivulje na katerih smo izmer- kanjonu pod mestom vodno moč izkorišča HE Kokra. Mestno jene pretoke narisali v odvisnosti od razdalje od izvira. Pretok jedro s kanjonom Kokre kot naravna znamenitost je zavarovano pričakovano v dolvodni smeri narašča, vendar pa to naraščanje ni z odlokom leta 1983. Mestna občina Kranj je v letih 2003 -2005 monotono, na nekaterih mestih se vzdolž toka zmanjša. Največja v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, OE Kranj uredila odstopanja so prisotna v zgornjem delu toka na območju zaselka krožno 2 km dolgo učno sprehajalno pot s pojasnjevalnimi tab- Srednja Radovna. Razlika v pretokih je relativno majhna in jo lami. lahko interpretiramo kot posledico delovanja obrežnega toka. Pot kanjonu si lahko ogledate z vodnikom, lahko pa v roke Pretok do hidroelektrarne Gorje v Spodnji Radovni narašča vzamete tudi eno od zgibank, ki jih dobite na zavodu za Turizem zaradi direktnega dotoka kraških izvirov in podzemnih dotokov Kranj ali na kranjski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave. vode v strugo z območja planot Pokljuke in Mežakle. Nato do Kanjon pa ni samo prijeten in poučen za ogled. Na dnu kanjona naselja Krnica pretok upade zaradi zajetja pitne vode Ovčja jama lahko opazimo različno velike konglomeratne bloke, ki so se odlo- in zaradi zatekanja in odtekanja vode ob strugi. V Spodnjih Gor- mili ob podorih. Ti so v kanjonu so naraven pojav. Konglomerat je jah in Vintgarju pretok v vseh meritvah spet naraste, delno zaradi mestoma zelo slabo sprijet in zakrasel. Zaradi bočnega erozijske- pritoka Rečica, kljub temu da imamo na tem območju tudi kanal ga delovanja reke v njem nastajajo spodmoli, opazne pa so tudi za odvod vode v Blejsko jezero. Po koncu soteske Vintgar sledi razpoke v več smereh, tako da nastajajo nestabilna območja, kjer zmanjšanje pretoka zaradi hidroelektrarne Vintgar, ki Radovni je velika možnost proženja podorov.Na proženje podora lahko odvzame večino vode. V obdobjih nizkih vod je struga povsem vpliva tudi človek, ki obremenjuje rob kanjona s stavbami in neu- suha. rejenim odvajanjem vode. Meritve elektroprevodnosti vode so pokazale, da naraščajo bolj Z naravoslovna potjo se ponovno oživlja nekdaj dobro obiskani monotono, kot pretoki. Od izvira proti sotočju s Savo Dolinko del mesta. V zgibankah in na pojasnjevalnih tablah so predstav- počasi narašča. Na to vplivajo zlasti pritoki z višjo elektroprevod- ljene naravoslovne zanimivosti kanjona, dejavnosti in dogodki, nostjo. Edino večjo spremembo v povečanju elektroprevodnosti povezani z njimi. Pripravljene so za domačine, obiskovalce kan- je zaznati, ko se v Radovno izlije pritok Lipnik, saj se izliva v reko 50 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 na mestu, kjer ima Radovna zaradi odvzems s strani elektrarne Literatura: Gorje manj vode. Fodor, L., Gerdes, A., Dunkl, I., Koroknai, B., Pécskay, Z., Trajanova, M., Zaradi kraških značilnosti napajalnega zaledja reke Radovne je Horváth, P., Vrabec, M., Jelen, B., Balogh, K. & Frisch, W. (2008). Miocene značilno, da se skoraj v celoti napaja s podzemno vodo. Dotoke emplacement and rapid cooling of the Pohorje pluton at the Alpine- Pannonian-Dinaridic junction, Slovenia. – Swiss J. Geosci. 101 Suppl. 1: ločimo na točkovne in razpršene, na posameznih mestih pa je 255-271. prisoten tudi izrazit obrežni tok. Trajanova, M., Pécskay, Z. & Itaya, T. (2008). K-Ar geochronology and petrography of the Miocene Pohorje Mountains batholith, Slovenia. – Geol. Carpath. 59/3: 247-260. Pohorski magmatizem na prehodu v Panonski bazen Mirka trajanova geokemična analiza pleistocenskih sedimentov v najdišču divje babe i Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, mirka.trajanova@geo-zs.si Janez turk1, Dragomir skaberne2 & ivan turk3 Območje Pohorja predstavljata skrajne jugozahodne izdanke 1Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 metamorfnih kamnin Vzhodnega Alpinika na robu Panonskega Postojna, janez.turk@zrc-sazu.si bazena. Sestavljajo ga polimetamorfne kamnine južnega podalj- 2 Geološki zavod Slovenije, Ljubljana ška Svinške planine in Golice, ki jih v osrednjem delu masiva 3ZRC SAZU, Ljubljana prebada magmatska intruzija. Pohorski magmatski masiv je bil obravnavan v sklopu srednjeterciarnih intruzivov, ki se raztezajo Jama Divje babe I je eno najbolj znanih paleolitskih najdišč v Slo- v smeri vzhod-zahod vzdolž Periadriatske cone, kamor sodi tudi veniji (mousterien), hkrati pa predstavlja tudi zelo pomembno železnokapelski magmatski masiv. paleontološko nahajališče. V jami so našli kostne ostanke plei- Globočnina pohorskega intruziva (granodiorit), ki se nahaja v stocenskih živali, ki pripadajo več kot 60 različnim vrstam. Od vzhodni polovici masiva, preko porfiroidnega različka (porfiro- tega je 99% ostankov jamskega medveda, ki pripadajo preko 2000 idni granodiorit) postopno prehaja v najplitvejši, porfirski razli- osebkom. ček (dacit) na severozahodu in po obliki predstavlja batolit. Pri V času arheoloških izkopavanj je bilo odkopanih 12 m sedi- Cezlaku vključuje granodiorit starejšo lečo gabroidne kamnine, mentov, katerih starost obsega časovno obdobje med 35.000 in čizlakita, katere geneza še vedno ni pojasnjena. Batolit v širšem 120.000 let pred sedanjostjo. V sedimentih prevladuje avtohtoni osrednjem delu sekajo številne aplitno-pegmatitne žile. Nekoliko dolomitni grušč in bloki, medtem ko je dolomitnih zrn veliko- zahodneje, predvsem na območju Mislinjskega grabna, se v okol- sti peska in melja manj. Vmes se pojavljajo bolj ali manj številni nih metamorfnih kamninah nahajajo dajki lamprofirja, katerega kostni ostanki pleistocenske favne, posamezni sledovi človeka tanke žile le neznatno prodirajo v granodiorit. Teksture kamnine (kurišča, razpršeno oglje, artefakti), kalcitni in predvsem fosfatni in strukture mineralov kažejo na kristalizacijo v dinamičnih po- cementi, ki zrna in klaste povezujejo v večje agregate in breče ter gojih, v prevladujoče ekstenzijskih razmerah, ki so se iz kovnega druge (Fe-Mn, glinene) prevleke na klastih. V odkopanih jamskih nadaljevale tudi v lomnem območju deformacij. sedimentih je bilo glede na strukturo, sestavo in predvsem barvo Radiometrične meritve starosti po metodah K-Ar (Trajanova izločenih 23 plasti. et al., 2008) ter U/Pb in sledov razpada (fission track) na cirkonu Odloženi sedimenti so bili izpostavljeni različnim posedimen- (Fodor et al., 2008), so dale spodnjemiocensko starost nastanka tacijskim procesom: mehanskemu in kemičnemu preperevanju, batolita (18.6±0.6 oziroma 18,64±0.11 m.l.) ter nekoliko kasnejšo krioturbaciji, bioturbaciji (človeškega in predvsem živalskega iz- pomladitev (17.7–15.0 m.l.), ki je posledica sekundarnih proce- vora) in cementaciji. Na te procese so vplivali predvsem klimatski sov. Dinamično okolje je povzročilo hiter dvig in ohlajanje po- dejavniki (temperatura in vlaga). horskega masiva relativno blizu površja. Zelo gosto razporejene Vse plasti so bile strukturno opredeljene z relativno zastopano- starosti nakazujejo, da se je glavna tektonska aktivnost začela ne- stjo velikostnih frakcij: >65 mm, 40-65 mm, 10-40 mm, 3-10 mm, kje okrog 16,7 m.l. in, da so se kmalu po njenem vrhuncu, v že lo- 0,5-3 mm in <0,5 mm. Kemično so bile analizirane tri frakcije: mno deformiran batolit, vtisnile aplitno-pegmatitne žile in dajki debela 40-60 mm, srednja 0,5-3 mm in drobna frakcija <0,5 mm. riodacita. K-Ar starosti lamprofirja so nekoliko povišane, zaradi S kemično analizo debele frakcije smo nameravali opredeliti pov- prisotnosti presežnega Ar, vendar pa o njegovem kasnem vtiska- prečno sestavo klastov dolomita. V srednji frakciji so poleg zrn nju, ki je vsaj delno predhodilo riodacitu, pričajo terenski dokazi. dolomita zastopani predvsem agregati, tako smo z njihovo anali- Predvsem v osrednjem in vzhodnem delu pohorskega masiva je zo skušali ugotoviti predvsem prisotnost in sestavo cementov. V sledila močna, tektonsko pogojena erozija. drobni frakciji pa smo pričakovali povečan delež drobnozrnate Magmatizem na Pohorju je mlajši od intruzij vzdolž Periadri- terigene komponente. atske cone, ki so se vtiskale v oligocenu, torej tudi od železno- Za kemično analizo so bili vzorci pripravljeni v LiBO talini 2 kapelskega tonalita. Zato je verjetno, da je povezan z globokimi in analizirani z ICP-MS metodo. Določeni so bile vsebnosti 54 transtenzijskimi razpokami, nastalimi z razvojem Labotskega glavnih in slednih prvin. Geokemične podatke vsake izmed preloma in Panonskega bazena. V tej povezavi predstavlja najza- treh frakcij smo statistično obdelali z metodo glavnih kompo- hodnejšo peri-panonsko intruzijo. nent. S tem smo ustvarili manjše število umetnih spremenljivk 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 51 – faktorjev, ki povezujejo vhodne spremenljivke ter razkrivajo količinam še okrog 660 milijonov ton geoloških zalog, deset let povezave med njimi. Na osnovi povezave geokemičnih podatkov s kasneje okrog 600 in še deset let kasneje – to je v aktualnem času povečano količino fosfatnih agregatov – cementov (vlažna klima) - okrog 540 milijonov ton. Od tega pa jih bo po današnjih načrtih ter povečano količino kongelifraktov, nastalih z delovanjem zmr- odkopanih okrog 127 milijonov ton. zali (mrzla klima), smo skušali ugotoviti ali obstajajo geokemične K tej informaciji je nujno potrebno dodati nekaj pojasnil. Zelo in diagenetske razlike, ki jih lahko povezujemo s klimatskimi verjetno je do določenih neskladnosti prišlo zaradi zmanjšanja spremembami. pridobivalnega prostora, ki je predhodno obsegal celo dolino ozi- Analiza podatkov potrjuje naše hipoteze o sestavi posameznih roma celotno nahajališče, sedaj pa obsega v grobem le območje frakcij. Debela frakcija podaja povprečno sestavo klastov dolo- med Velenjem in Šoštanjem, medtem ko pa območja med mita ter delno stopnjo onesnaženja (Fe-Mn in podrejeno glinene Šoštanjem in Topolšico v pridobivalnem prostoru Premogovnika prevleke). Pri drobni in srednji frakciji smo z upoštevanjem treh Velenje ni več. Količina premoga v izločenem območju je »trajna faktorjev pojasnili 73% do 80% variance. Prvi faktor opredelju- strateška rezerva« in ostaja v prostorskih planih države, gre pa za je sestavo zrn: dolomita (MgO) in alohtonih nekarbonatnih zrn nekaj manj kot 200 milijonov ton geoloških zalog. (SiO s sorodnimi prvinami). Drugi faktor predstavlja predvsem Celotne količine zalog, ki se nahajajo v aktualnem pridobival- 2 fosfatni – apatitni cement (agregate) (P O s sorodnimi prvina- nem prostoru Premogovnika Velenje ni mogoče izkopati zaradi 2 5 mi). Tretji faktor pa je pri drobni frakciji najbolj obremenjen s Cd, več vzrokov, najpomembnejši pa so naslednji: del zalog je manj pri srednji pa s U. Drobna frakcija vsebuje 2 do 3 krat več alohto- kvaliteten premog, ki ga ne pridobivamo, del zalog je v varnost- nih nekarbonatnih zrn (SiO ) kot srednja frakcija. V srednji frak- nih stebrih, ki ščitijo pomembne površinske objekte, del zalog je v 2 ciji je opazna tudi stratifikacija porazdelitve SiO , ki je v pozitivni obrobnih, težje dostopnih in oddaljenih območjih, poleg tega pa 2 korelaciji s P O , pri kateri je tudi najbolj izrazita stratifikacija po- pri pridobivanju prihaja do izgub (del premoga ostane v jami). Na 2 5 razdelitve P O . Plasti 7 do 12-13, ki vsebujejo povečano količino račun vseh teh vzrokov ostane kot količina, ki bo v premogovniku 2 5 fosfatnih agregatov in drobcev kosti ter je po interpretaciji njihov še pridobljena po letu 2010, zaloga 127 milijonov ton (odkopnih nastanek vezan na mrzlo in vlažno klimo, vsebujejo 2 do 3 krat zalog). več P O kot talninske plasti 14 do 23, ki naj bi nastale v topli in Določene različne številke pri obravnavanju količin zalog 2 5 manj vlažni klimi. V drobni frakciji je stratificirana porazdelitev se pojavljajo tudi zato, ker pri izračunu zalog (po Pravilniku o P O jasna, a manj izrazita, ker je tudi v talninskih plasteh količina klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralnih surovin) 2 5 P O večja kot v pripadajočih plasteh srednje frakcije. obravnavamo različne razrede (bilančne, pogojno bilančne, 2 5 izvenbilančne, odkopne zaloge) in kategorije (A, B, C1 zaloge in C2, D1 in D2 viri), ter dodatne termine (geološke zaloge, ugotov- ljene zaloge ...), kar pa manj poučenim in predvsem nepoučenim zaloge premoga v šaleški dolini razumljivo povzroča težave in pri nedosledni rabi tudi (popolno!) zmedo. igor Veber V aktualnem pridobivalnem prostoru, ki je sicer sorazmerno Premogovnik Velenje, Partizanska 78, 3320 Velenje, igor.veber@rlv.si obsežen, se nahajajo območja, ki so bila v preteklosti pod vplivom podzemnega pridobivanja premoga in tudi tista, ki so pod tem Prispevek je informativne narave in je namenjen širši strokovni vplivom še sedaj in bodo tudi v prihodnje, do zaključka odko- javnosti, ki zaradi oznak »uradna tajnost« ali »poslovna tajnost« pavanja. Zaloge premoga v pridobivalnem prostoru Premogov- ni imela dostopa do podatkov o količini premoga, ki se nahaja nika Velenje obravnava Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji pod površino Šaleške doline. Časi se očitno spreminjajo in o pre- izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s mogu, ki ga je na tem območju iz podzemlja še mogoče pridobiti, stanjem 31. 12. 2008 in tudi potrdilo Ministrstva za gospodarstvo: se je predvsem v zadnjem času in v zvezi z izgradnjo TEŠ 6 po- Potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine, izdano 31. javilo več različnih in delno tudi zavajajočih informacij. Takšno marca 2010. stanje je glede na cilje raznih lobijev in rumenega tiska sicer »ra- zumljivo«, vendar povsem nesprejemljivo in v kontekstu stroke tudi nelogično, saj gre za zaloge premoga, o katerih mora Pre- mogovnik Velenje kot koncesionar redno poročati lastniku tega kaj (ne)vemo o ljubljanskem barju v holocenu in »naravnega bogastva«, torej državi. njegovem posedanju v prihodnje? Podatki o zalogah premoga so v Premogovniku Velenje zbrani od l. 1960, ko je bila ocena zalog izdelana po »začasnih navodi- tomaž Verbič1 & Maja andrič2 lih« Komisije za ocenjevanje zalog mineralnih surovin in je bilo 1Arhej d.o.o., Drožanjska 23, 8290 Sevnica, tomazver@gmail.com izračunanih okrog 700 milijonov ton »zalog v ležišču«, kar bi 2Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana danes imenovali geološke zaloge v nahajališču. Na račun raziskav, ki so potrdile dodatne količine, je bila ta vrednost kljub odko- Ljubljansko barje kot toponim je v strokovno geološko izra- panim količinam aktualna še do leta 1972, v naslednjem izračunu zoslovje vključeno vsaj v dveh različnih vsebinskih pomenih. Na pa je padla pod 700 milijonov ton. V potrdilu o zalogah iz leta 1974 eni strani se nanaša na kvartarni sedimentacijski bazen, na drugi prvič zasledimo delitev nahajališča na Velenjsko in Šoštanjsko pa na holocensko močvirsko območje, ki je nastalo na mestu polje. Leta 1990 je bilo na račun raziskav in kljub odkopanim nekdanjega jezera. V tem pregledu bomo prvi pomen imenovali 52 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Ljubljansko barje sensu lato (s.l.), v drugem, kateremu je ta pre- nastala na terenu z nekim višinskim gradientom; pravzaprav je gled prvenstveno namenjen, pa sensu stricto (s.s.). Pojma se raz- vzniknila iz jezerskega okolja Njen gradient med Vrhniko in Špico likujeta v časovni, manj pa v prostorski opredelitvi. je minimalen, približno 1 m na razdalji 20 km. V času nastajan- Nastanek Ljubljanskega barja s.l. je nedvomno tektonski, večina ja rečnega korita so na njegov potek lahko vplivala minimalna geologov v preteklosti je njegov nastanek pripisovala pogrezanju odstopanja v posedanju ali drugi vplivi (morda tudi tektonika), ob normalnem Viškem prelomu in hkratni vertikalni aktivnosti takoj ko pa se je zajedla v kohezivno podlago (jezersko kredo) je dinarskih prelomov. Na ta način naj bi nastal dokaj zapleten sis- ostala bolj ali manj ujeta v stabilno korito z razvitimi obrežnimi tem tektonskih jarkov in horstov, ki sestavljajo sedimentacijski nasipi vse do danes. Ljubljanica kot kraška reka nima talnega bazen. Že pred nekaj leti sem nakazal, da je Viški prelom verjetno tovora in s tem je njena erozijska moč znatno omejena. Zakaj pa reverzen in da spada v sistem kvartarno aktivnih reverznih prelo- na drugi strani nekateri pritoki Ljubljanice (npr. Ljubija) inten- mov v predgorju naših Alp z vergenco proti jugu. Bolj odprto pa je zivno meandrirajo? vprašanje povezano z južnim robom Ljubljanskega barja s.l. V preteklosti je prevladovalo mnenje, da je večina jezerske Nastanek Ljubljanskega barja s.s. se zdi ločeno vprašanje. To je krede holocenske starosti. Glede na raziskave v zadnjih letih pa nastalo zaradi nasipavanja savskega vršaja tekom zadnjega glacia- je prav obratno: marsikje jezerske krede holocenske starosti sploh la iz severa na območje južnega dela Ljubljane, vsaj do današnje ni. Posebno vprašanje predstavlja tudi na več mestih evidentiran Gradaščice (savski prod je pod mlajšimi nekarbonatnimi drob- stratigrafski hiatus neposredno nad jezersko kredo: sedimenti nozrnatimi aluvialnimi sedimenti navrtan tudi južneje, vsaj do (bodisi gyttja, drobnozrnati aluvialni sedimenti, …) so ponekod Ceste dveh cesarjev, vendar gre verjetno za starejše savske za- tudi več tisoč let mlajši od jezerske krede, vmes pa ni razvitih tal sipe). Savski vršaj je tedaj obdal Rožnik, dobesedno zaletel se je v niti zelo izrazitih erozijskih površin. Grajski hrib. S tem je preprečil odvodnjavanje barja in neposred- Zaradi poplavne ogroženosti južnega dela Ljubljane je holocen- no povzročil nastanek jezerskega okolja na celotnem ravninskem sko posedanje Ljubljanskega barja in predvsem projekcija pose- območju Ljubljanskega barja. Edina do sedaj izvedena prelimi- danja v prihodnosti zelo aktualno vprašanje. Pri teh projekcijah je narna luminiscenčna datacija glaciofluvialnega zasipa z lokacije potrebno upoštevati najmanj naslednje podatke in procese: Kongresni trg nakazuje na nastanek savskega vršaja pred približno - natančno kronostratigrafsko zaporedje usedlin, upoštevaje 16.000 leti. Glede na debelino vršaja v tem delu Ljubljane meniva, holocenske hiatuse; da je bila globina jezerske vode ob nastanku jezera največ do 8 m. - kompakcijo kvartarnih nevezanih usedlin v podlagi; Kako je ta nenadna statična obremenitev, recimo 8 m vodnega - posledice statične obremenitve barjanskih tal zaradi zastoja stolpca, vplivala na posedanje barja oziroma dna tedanjega jezera? jezerske vode v poznem glacialu in vpliv na kompakcijo neve- Verjetno je prišlo do pospešene kompakcije nevezanih kvartarnih zanih kvartarnih usedlin; sedimentov in s tem do posedanja ter posledično vsaj delnega - dinamiko nastajanja aluvialnega prepusta proti vzhodu pod povečanja globine jezera, kvantitativno pa bo potrebno učinke Grajskim hribom (današnji povprečni vodostaj Ljubljanice na modelirati glede na mikrolokacijo. Na obrobju nekdanjega jezera, Špici je približno 2 m pod nivojem jezerske krede); predvsem ob izlivih površinskih vodotokov, so se odlagali aluvial- - razbremenitev barjanskih tal v zadnjih 250 letih zaradi rezanja ni sedimenti, drugod pa večinoma jezerska kreda. Kraški izviri so šote in opustošenja visokega barja: problem interpretacije pretek- se verjetno bolj ali manj neposredno izlivali v jezero. lih geodetskih meritev na prosti površini; Pogoji za nastanek današnje Ljubljanice so nastali šele s - nižanje talne vode zaradi antropogenega dreniranja in lokalno prenehanjem jezera. Ali je jezero prenehalo na celotnem barju tudi zaradi črpanja: vpliv na posedanje in interpretacija preteklih naenkrat? Ali lahko prenehanje jezerskega okolja časovno geodetskih meritev; natančno povežemo s prenehanjem usedanja jezerske krede? - tektonske premike. Verjetno ne. Poplave na barju so bile v preteklosti pogostejše in obsežnejše. Ni izključeno, da je po prenehanju popolnoma jezerskega okolja barje dolgo časa funkcioniralo podobno kot kraško presihajoče jezero, kjer se je voda zadrževala morda tudi spreminjanje geokemične sestave rudniške vode v večji del leta, s to razliko, da je bil odtok vode površinski vendar času potapljanja jame rŽs idrija hkrati zelo omejen. Glede na največjo debelino jezerske krede pri Podpeči, kjer doseže 17 m, bi morda lahko sklepali, da se timotej Verbovšek1 & bojan režun2 je jezersko okolje najdalj zadržalo prav na tistem območju. To 1UL, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 sklepanje lahko pomaga odgovoriti tudi na vprašanje o domnevni Ljubljana, timotej.verbovsek@ntf.uni-lj.si antični regulaciji Ljubljanice. 2Rudnik živega srebra Idrija, d.o.o., Idrija Antična regulacija Ljubljanice je pravzaprav interpretacija, ki je slonela na preprosti razlagi sorazmerno ravne struge Ljubljanice s Rudnik živega srebra Idrija je po dolgem izkoriščanju živega kolenom pri Podpeči. Po teh interpretacijah naj bi vsaka ravnin- srebra sedaj v fazi zapiranja, kar zajema tudi zapolnjevanje starih ska reka vsaj malo meandrirala, ker pa Ljubljanica meandrov rovov in postopno potapljanje posameznih horizontov. Zaradi praktično nima, hkrati pa proti jugu sega pri Podpeči prav do geokemičnih reakcij vod z okoliškimi kamninami in jalovinami, antičnega kamnoloma, naj bi bil njen tok reguliran. Učinkovito ki zapolnjujejo rove, se kemična sestava vod bistveno spremeni že so ta mit ovrgle prazgodovinske (predantične) najdbe obrednega v rudniku in nato nadalje pri iztoku v reko Idrijco. Koncentracije značaja na posameznih mestih v koritu Ljubljanice. Hkrati pa z Hg ne povzročajo okoljskih težav, so pa dostikrat presežene geomorfološkega stališča Ljubljanica ni običajna ravninska reka vrednosti Fe in SO 2- ionov. V prispevku so na kratko predstavljeni 4 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 53 preliminarni rezultati raziskav spreminjanja koncentracij fizi- geomorfološka analiza rek z uporabo igre kaosa kalno-kemičnih parametrov v rudniških vodah. Sistematične kemične analize vode so bile opravljene med leti timotej Verbovšek1 & Gorazd Žibret2 1995 in 2010, večinoma v laboratoriju RŽS Idrija. Analizirani 1UL, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 so bili naslednji parametri: temperatura vode in zraka, pH, ele- Ljubljana, timotej.verbovsek@ntf.uni-lj.si ktroprevodnost, motnost, količina raztopljenih snovi, skupno Fe, 2Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Ca2+, Mg2+, SO 2-, HCO -, NH +, NO -, NO -, Cl-, P, poraba O s 4 3 4 2 3 2 KMnO , skupna in karbonatna trdota ter celokupna vrednost Hg. V prispevku je opisana metodologija za analizo geomorfoloških 4 Rezultati so bili obdelani s programoma Statistica in MS Excel, lastnosti površinskih vodotokov z uporabo t.i. igre kaosa geokemično modeliranje pa s programom PHREEQC for Win- (angl. chaos game). Slednji postopek je namenjen ugotavljanju dows. V notranjosti odvodnih cevi sta bila odvzeta dva vzorca naključnosti in periodičnosti naravnih objektov in procesov. Kot izločenega materiala za rentgensko difrakcijo, ki je bila opravljena primer so bile izbrane štiri večje svetovne reke (Amazonka, Mis- na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. sissippi, Donava in Sava), z namenom zajeti čim bolj raznolika Geokemične analize kažejo na izredno velike vsebnosti Fe geološka, klimatska in geomorfološka okolja. in SO 2- ionov v izpustnih vodah. Povprečne vrednosti Fe so Originalni postopek igre kaosa temelji na dejstvu, da anal- 4 3,83 mg/l (do 22 mg/l), SO 2- 2201 mg/l (do 10.000 mg/l). iziramo zaporedja z uporabo naključnega procesa, npr. metanja 4 Vsebnosti sulfatnih ionov tako večinoma presegajo mejne kocke. Postopek začnemo z narisano točko v enakostraničnem koncentracije izpustnih vod . Tudi drugi parametri (Ca2+, Mg2+, trikotniku, kjer označimo oglišča z A, B in C. Nato vržemo kocko, elektroprevodnost, trdota) so bistveno povečani. V času črpanja s čimer sprožimo naključen proces. Če izid kaže 1 ali 2, narišemo vode iz rudnika pri ohranjanju nivoja podzemne vode na XI. novo točko v trikotniku na pol poti proti oglišču A. Če vržemo 3 obzorju so se ti parametri skozi leta zmanjševali, precej pa so ali 4, narišemo novo točko v trikotniku na pol poti proti oglišču se zmanjšali v času izklopa črpalk 12.9.2005 pri potopitvi do IX. B in pri izidu 5 ali 6 proti oglišču C. Ko na ta način izrišemo vsaj obzorja. Težave so se pričele pri ponovnem zagonu črpalk 24. 10. nekaj 1000 točk, se nam pri popolnoma naključnih procesih izriše 2006, saj so nekatere vrednosti narasle za nekaj tisočkrat. popoln Sierpinski trikotnik s fraktalno dimenzijo D=1,585. V Velike razlike med koncentracijami ionov so opazne v obdo- prispevku je igra kaosa uporabljena za analizo naravnih procesov, bjih črpanja vode iz rudnika in v obdobjih mirovanja črpalk. V natančneje za analizo zaporedja poteka rečnih strug. V ta namen slednjih so koncentracije ionov bistveno manjše. To je potrjeno so bile struge vseh štirih rek sprva digitalizirane in razdeljene tudi s statističnimi t-testi za ta obdobja, pri katerih so razlike zelo v različno število odsekov (1000, 2000, 4000, 8000, 16.000 in značilne za vse parametre razen P, NO -, NO - in porabe kisika. 32.000) z določenimi dolžinami. Vsakemu rečnemu odseku je 3 2 Povprečna vrednost izbranih parametrov je tako v času mirovanja bila določena smer oz. azimut glede na smer prejšnjega odseka, in v času črpanja naslednja: Fe: 0,89 in 4,36 mg/l, SO 2-: 63,41 in torej glede na smer toka. Tako so bile za vse reke določene nasled- 4 2602,56 mg/l, pH: 8,19 in 7,93, skupna trdota: 262 in 1860 mg/l nje oznake: L, če se struga na določenem segmentu zavila v levo CaCO ter celokupni Hg: 1824 in 639 ng/l. Med parametri ob- glede na kritični kot (določen s statistično analizo), D za desno 3 stajajo dobre korelacije, zelo močne (r>0,85) in značilne so pred- smer in N za tok naravnost oz. naprej. Tako dobljeno zaporedje vsem za povezave Fe in SO 2- in drugih parametrov. Visoke vred- je bilo nato analizirano na naključnost s prej opisano metodo. Pri 4 nosti parametrov nastanejo zaradi oksidacije pirita in sulfidov v bolj naključnih procesih in potekih strug se izriše bolj pravilen rudniku, saj se pri tem tvorijo Fe2+ kot SO 2- ioni. pH vrednost Sierpinski trikotnik z višjo fraktalno dimenzijo in obratno, bolj 4 posledično pade in poveča se raztapljanje karbonatov, zato nar- periodični procesi dajo nepopolne trikotnike z nižjo fraktalno astejo vrednosti Ca2+, Mg2+, HCO - ionov in trdote. dimenzijo. Dimenzije dobljenih trikotnikov so bile izračunane 3 Enostavni geokemični izračuni indeksov nasičenja mineralov v s posebnim programom BCFD (Verbovšek, 2009, Geological izpustnih vodah kažejo, da so te precej prenasičene z železovimi Quarterly, 53/2, 241–248). hidroksidi in oksidi, predvsem s hematitom in goethitom. Voda Rezultati kažejo, da je potek rečnih strug dokaj kaotičen, je tudi rahlo prenasičena z dolomitom in sideritom ter je v obstajajo pa tudi razložljive pravilnosti. Struge so bile tudi ravnotežju s kalcitom. Te rezultate potrjujejo rezultati rentgenske modelirane z različnimi matematičnimi funkcijami; s pravilno difrakcije materiala iz odtočnih cevi, saj v enem vzorcu močno sinusoido (ta daje zelo nizke fraktalne dimenzije Sierpinskijevega prevladuje goethit, v drugem pa magnetit. trikotnika), seštevkom pravilnih sinusoid z različnimi Koncentracije določenih parametrov trenutno presegajo mejne amplitudami in valovnimi dolžinami (podobni rezultati), bolj dovoljene vrednosti za izpuste vod zaradi črpanja vode iz rudnika. kompleksnimi seštevki različnih sinusnih funkcij z dinamično Glede na analize prejšnjih podobnih dogodkov je za pričakovati, spremenljivimi amplitudami in valovnimi dolžinami (precej boljši da se bodo koncentracije skozi čas zniževale, predlagane pa so približek naravnih strug z višjimi dimenzijami) in različnimi tudi bolj kratkoročne rešitve sanacij. Vendar je pri potapljanjih na seštevki funkcij z dodanim naključnim šumom (ta je bil dodan višje horizonte pričakovati podobne težave, zato bodo nadaljnje interno v operator funkcije in eksterno kot dodatek sami funkciji). raziskave usmerjene v geokemično modeliranje možnih scenari- Najboljše opise strug dajejo kompleksne funkcije z dodanimi jev in sanacij. različnimi šumi. Iz analiz je razvidno, da obstajajo povezave med Delo je bilo omogočeno s pomočjo sredstev Javne agencije za poprečnimi gradienti rek in njihovimi fraktalnimi dimenzijami raziskovalno dejavnost RS, šifra raziskovalnega projekta Z1-3670. Sierpinskijevih trikotnikov ter da geološki in tektonski faktorji 54 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 vplivajo na potek rek in se obnašajo kot modeliran zunanji šum geokemične raziskave sedimentov iz dvojnega jezera v funkcijah. Metoda, preskušena na štirih večjih svetovnih rekah, daje nov Polona Vreča1, Gregor Muri2, radojko Jaćimović1, branko vpogled v naravne procese in na morfologijo rek, zato je uporabna Čermelj3 & Martina Šturm1 tudi za analizo katerihkoli procesov, ki se jih da opisati z zapored- 1Institut »Jožef Stefan«, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, polona.vreca@ijs.si jem treh faktorjev. Natančneje je metoda opisana v originalnem 2Agencija RS za okolje, Ljubljana prispevku (Žibret & Verbovšek, 2009, Nonlinear Processes in 3Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, Piran Geophysics, 16/3, 419–429, http://www.nonlin-processes-geophys.net/16/419/2009/npg-16-419-2009.pdf). Jezera so edinstvena vodna sedimentacijska okolja, ki predstavlja- jo zelo občutljive, z okolico tesno povezane ekosisteme. Eden od osnovnih problemov jezer, tudi visokogorskih, je proces evtrofi- kacije, ki ga pospešuje človek z intenzivnimi posegi v okolje in gPs meritve gibanja jadranske mikroplošče in ostaja, kljub napredku na področju razumevanja evtrofikacije v aktivnih tektonskih deformacij v dinaridih 20. stoletju, med najpomembnejšimi problemi pri zaščiti vodnih okolij. Neposredni in posredni antropogeni vnos hranil v vodna Marko Vrabec1, bruno tomljenović2, oskar sterle3, Željko okolja povzroča hitro povečanje bioprodukcije in znatno zmanj- bačić4, tomislav bašić5, Marijan Marjanović6 & bojan šanje prosojnosti vodnega stolpca, kar ima za posledico številne stopar3 nezaželene spremembe kakovosti vode. Najbolj pogosti posle- dici evtrofikacije sta sprememba vrstne sestave alg ter povečana 1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Privoz 11, 1000 Ljubljana, marko.vrabec@ntf.uni-lj.si pogostost in intenzivnost neprijetnega pojava »cvetenja« alg. Na 2Rudarsko-geološko-naftni fakultet, Sveučilište u Zagrebu kakovost vode vpliva tudi vnos toksičnih kovin in organskih one- 3Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani snaževal, kar povzroča skupaj s povečanim vnosom hranil, znatne 4Državna geodetska uprava Republike Hrvatske in Geodetski fakultet, spremembe biogeokemijskega kroženja prvin v prostoru in času. Sveučilište u Zagrebu Zgodovinske informacije o spremembah jezerskega ekosistema in 5Hrvatski geodetski institut in Geodetski fakultet, Sveučilište u Zagrebu 6Državna geodetska uprava Republike Hrvatske njegove okolice pa se beležijo v jezerskem sedimentu. Po EU Vodni direktivi (WFD 00/60/EC), ki je najpomembnej- Analizirali smo združeno regionalno mrežo ~100 GPS točk, ki ši dokument EU na področju zaščite in upravljanja z vodami, so pokriva vzhodno obrobje Jadranske mikroplošče od Italije do jezera obravnavana kot površinska vodna telesa. Za slednja direk- južne Hrvaške in vključuje geodinamske enote Južne Alpe, ne- tiva zahteva preprečitev degradacije in predpisuje zagotavljanje deformirano Jadransko mikroploščo (Istra), Dinaride, Vzhodne kakovostnega stanja vod do leta 2015. Med drugim tudi določa Alpe in Panonski bazen. Podatki obsegajo pretežno visokona- vzpostavitev dobrega vodnega stanja vodnih teles, preprečevanje tančne kampanjske GPS izmere v časovnem razponu 1994-2007, nadaljnjega slabšanja kakovosti voda, zmanjšanje virov onesna- v katerih je bila večina točk izmerjenih vsaj trikrat. Dodatno so ženja, kot tudi uvajanje uravnoteženega in trajnostnega ravnanja vključeni tudi podatki nekaj permanentnih GPS postaj. Obdelava z vodami. Prav zato so raziskave jezerskih sedimentov, kot po- GPS podatkov je bila izvedena s programskim paketom Bernese. membnih kazalcev časovnih sprememb in antropogenih vplivov, Hitrosti točk in pripadajoče negotovosti so bile izračunane glede izredno pomembne. na stabilno Evrazijo. Na ozemlju Triglavskega narodnega parka v Julijskih Alpah leži Aktivne deformacije v obalnem pasu Dinaridov v največji meri 14 visokogorskih jezer, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, povzroča protiurna rotacija Jadranske mikroplošče glede na Evra- globini in trofičnem stanju. V preteklosti so bile že opravljene zijo okoli eulerjevega pola, ki se nahaja v zahodnih Alpah. Ori- geokemične raziskave sedimenta iz nekaterih jezer, rezultati pa entacija hitrostnih vektorjev točk v primorskem delu ozemlja se potrjujejo znatne spremembe v jezerih in njihovi okolici tekom zelo dobro ujema s predvidenimi trajektorijami gibanja Jadranske zadnjih dveh stoletij ter jih lahko pripišemo deloma naravnim mikroplošče. Ta »smer pritiskanja« mikroplošče se spreminja od spremembam, deloma pa tudi človeški dejavnosti. V Dolini Tri- NNW-SSE v slovenskih Južnih Alpah do NNE-SSE v južni Dal- glavskih jezer sodita med najbolj izpostavljene Peto in Šesto Tri- maciji in v Dinaridih Bosne in Hercegovine. Hitrost krčenja v na- glevsko jezero (Dvojno jezero), ki se nahajata v neposredni bližini rivnih sistemih Južnih Alp in Dinaridov narašča od severa proti planinske koče. Jezeri ležita na nadmorski višini 1669 m in ju uvr- jugu v razponu od ~2 mm/leto do ~4 mm/leto. V osrednjem in ščamo med mezotrofna jezera. Peto jezero ima srednjo površino 1 južnem območju Dinaridov nismo izmerili statistično značilnih ha in največjo globino 11 m, Šesto jezero pa 0,66 ha in 9 m. Stalnih deformacij pravokotno na smer krčenja orogena, kar kaže, da so površinskih dotokov jezeri nimata. Okolico sestavljajo predvsem bili v obdobju naših opazovanj premiki ob NW-SE usmerjenih triasni apnenci in jurski peščenjaki. »Dinarskih« prelomih zelo majhni oziroma jih sploh ni bilo. V okviru raziskav, s katerimi smo pričeli v oktobru 2009, smo Merljive premike vzdož slemenitve orogena, ki bi lahko bili po- odvzeli jedra sedimenta iz Petega in Šestega Jezera in jih na te- vezani z desnimi premiki ob »Dinarskih« prelomih, smo ugotovili renu razrezali na 1 cm segmente. V laboratoriju so bile do se- severno od Idrijskega preloma in njegovega nadaljevanja na Hr- daj določene gostota sedimenta, suha snov, ostanek po žarjenju, vaško. Merljiv skok v hitrosti deformacij obstaja tudi v notranjosti koncentracija organskega ogljika in celotnega dušika, izotopska Hrvaške v prehodni coni med Dinaridi in Panonskim nižavjem. sestava dušika ter hitrost sedimentacije. Predvidene so še analize V obeh primerih je hitrost desnih premikov velikostnega reda 1 izotopske sestave organskega ogljika, določitev zvrsti fosforja in mm/leto. mineraloške analize. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 55 Suha snov sedimenta v Petem Jezeru se giblje med 6 in 15%, A ratio of aggregate pebbles/crushed burnt clay components vary ostanek po žarjenju med 48 in 69%, gostota okrog 1,0 g/cm3, kon- among the samples as well as among the layers. Mineral phases centracija organskega ogljika med 10,8 in 15,4%, koncentracija indicating the presence of latent hydraulic materials in mortars celotnega dušika med 0,9 in 1,7%, izotopska sestava dušika δ15N such as clinochlore (indicating the tuff grains), mica and hematite med –2,9 in +1,1‰, hitrost sedimentacije pa je bila ocenjena 9 (both attributed to the brick particles) were also detected. The ab- mm/leto v vrhnjih 15 cm. V Šestem Jezeru se giblje suha snov sence of muscovite and hematite is evident in samples where brick med 6 in 32%, ostanek po žarjenju med 60 in 83%, gostota okrog fragments occurred only as individual grains. The rounded shape 1,1 g/cm3, koncentracija organskega ogljika med 5,1 in 19,4%, of the aggregate grains indicates that local raw material was used koncentracija celotnega dušika med 0,4 in 2,4%, izotopska sesta- in the preparation of these mortars, i.e. fluvial sand deposits of the va dušika δ15N med –4,4 in +1,5‰, hitrost sedimentacije pa je Pleistocene terrace near Mošnje. The angular calcite grains pre- bila ocenjena 4 mm/leto v vrhnjih 12 cm. Dosedanji rezultati torej sumably represent the ground marble and are present as an addi- kažejo, da se sedimenta obeh jezer znatno razlikujeta, vzroke za tive in the external layers of the white polished renders. The shape razlike na majhni razdalji pa je potrebno podrobneje raziskati. of tuffitic grains, their frequency of occurrence and size distribu- tion indicate that tuff was not added intentional y, but appear as a part of the aggregate fraction. The reaction of the latent hydraulic material with lime led to the formation of crystalline phases, such characterization of mortars from roman villa rustica: as calcium silicate hydrate and calcium aluminate hydrate. Poros- archaeological site near Mošnje ity of the mortars is higher in mortar layers with added brick frag- ments. On the other hand, the average pore diameter is higher in mortars layers without the brick fragments. Absence of brick Vesna zalar1, sabina kramar2, ana Mladenovič3, Maja particles in some mortars show distinctive bimodal distributions Urosevic4, Wilfried körner5, alenka Mauko3, breda Mirtič1 of pores and shift to larger pores, which indicates filling of pores & Judita Lux6 when crushed brick particles are present. From the results it is 1UL, NTF, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, vesna.zalar@ possible to conclude that binder of white polished plaster consists ntf.uni-lj.si of an air lime, whilst binders of other samples base on lime and la- 2Institute for the Protection of the Cultural Heritage of Slovenia, Conservation tent hydraulic material. The results obtained in this study are also Centre, Restoration Centre, Ljubljana, Slovenia 3Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, important for the suitable conservation- restoration intervention Slovenia of the vil a rustica. 4University of Granada, Faculty of Science, Department of Mineralogy and Petrology, Granada, Spain 5University of Vienna, Department of Environmental Geosciences, Althanstrasse, Vienna raba in ohranjanje vrtač, značilne kraške reliefne 6Institute for the Protection of the Cultural Heritage of Slovenia, Conservation Centre, Preventive Archaeology Department, Kranj, Slovenia oblike in sestavnega elementa pokrajine matičnega krasa In this study the results of the characterization of mortars from the Roman vil a rustica near Mošnje are presented. The aim of Mojca zega & anica cernatič Gregorič the research was to provide, through the characterization of the ZRSVN OE Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica, mojca.zega@zrsvn.si selected mortar samples, useful information in order to define the composition and construction modes of particular mortars. Vrtače so značilne površinske, reliefne kraške oblike. Zaradi Samples were selected according to the different functions of their kompleksnosti procesov, ki botrujejo njihovemu nastanku, pred- technical applications. The samples represent mortars from wal s, stavljajo vrtače mikrolokacije s specifičnimi geomorfološkimi, ceilings and floors, and also special mortars, such as bedding geološkimi, hidrološkimi, pedološkimi, ekološkimi in klimatski- mortars taken from wall paintings, white polished render, terraz- mi lastnostmi. zo floor and mosaics. Wall paintings, white polished render and Za človeka je najpomembnejše dejstvo, da so vrtače skoraj edini floor mosaic consist of two mortar bedding layers. Mineral and vir rodovitne prsti na sicer s prstjo in vodo osiromašenem Krasu. petrographical composition of mortars was determined by means Človek je vrtače tekom stoletij vedno koristil in spreminjal v skladu of optical microscopy, XRD and SEM-EDS. Furthermore, special s svojimi potrebami. Najbolj običajna raba je predstavljala obliko- attention was given to the characterization of brick-lime mortars, vanje 'delanih dolin', pri čemer je dno vrtače poravnal in preob- which were additional y examined by using FTIR analysis, chemi- likoval v njivo ali vinograd. Včasih pa je preprosto odvzel nekaj cal analysis, gas sorption and Hg- porosimetry. The petrographi- rodovitne prsti iz vrtače in jo uporabil za ureditev manjših vinogra- cal and mineral composition reveals a roughly similar structure of dov in vrtov ob hišah. Z razširitvijo in poravnavo dna vrtače je iz the aggregate in all samples. Majority of the mortars are general y nekdanje lijakaste nastala bolj skledasta oblika, a kljub poseganju so made of round shaped aggregate with diameters approximately vrtače ohranjale značilno podobo oblikovanih, kotanj okroglastih within the range of sand- size with a prevailing carbonate com- oblik, navadno širših kot globljih. Takšno rabo lahko označimo za ponent and addition of crushed bricks. The carbonate component vzdržno in trajnostno, dolgo preden smo sploh slišali za te, dan- is represented by grains of limestone and dolomite, whilst the danes tako moderne, izraze. Vrtače, naravne in obdelane, so sestav- silicate component consists of grains of sandstone, quartz, chert, ni del fragmentirane kraške pokrajine in predstavljajo pomembno muscovite, tuff, plagioclase and crushed burnt clay particles. povezavo med kraškim površjem in kraškim podzemljem. 56 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 V zadnjem času pa se na Krasu srečujemo s problemi, ki posta- drobnozrnate naplavine rezultat odlaganja sedimentov v mirnem jajo vse resnejši in zaskrbljujoči. okolju (jezero). Teksture peščenih plasti spodnjem delu profila Vstop v EU ter brezkompromisne in agresivne težnje po širje- kažejo na bolj dinamično fluvialno okolje. nju kapitala z velikopoteznimi, kratkoročnimi gospodarskimi in- S ponovnimi Th/U datacijami smo dobili podobne rezultate vesticijami povzročajo številne konflikte. Posledice tega so vidne kot Ford & Gospodarič (1989), to je, da je spodnja plast sige s tudi na Krasu, med drugim v spreminjanju reliefa in izginjanju kostmi starejša od 94.000 let, vendar je bilo veliko rezultatov ne- tipičnih kraških površinskih oblik. Med njimi so seveda najbolj jasnih. Vsekakor litološke podrobnosti, majhna debelina plasti in občutljive in prizadete prav vrtače. V vrtačah se izvajajo obsežni ohranjenost kosti jamskega medveda izključujejo nanos mlajših strojni izkopi zemljine in kamnine, ki koristi različnim namenom. sedimentov v erodirane/sprane prazne prostore med sigo in s tem Količinsko preobsežno in izvedbeno popolnoma neprimerno po- možno razlago, zakaj so mlajše plasti prisotne sredi starejših. Dat- seganje, pušča za seboj obsežna degradirana območja in vrtače, ki irane sige očitno niso bile zaprti sistemi, ampak je v njih prišlo do postajajo ''črne luknje'' za dovažanje vseh vrst odpadkov, tudi iz rekristalizacije ali spiranja/nalaganja U in Th, zaradi česa potem Italije. Četudi so vrtače ena izmed tipičnih kraških oblik in eden dobljene starosti niso prave. od sestavnih delov Krasa ter predstavljajo povezavo med kraškim Glede na paleomagnetne parametre (prevladujoča normalna površjem in podzemljem, civilna javnost in znanstvena sfera polarizacija) se je odlaganje naplavin dogajalo v Brunhes obdobju temu problemu posvečata izjemno malo pozornosti. Veljavna za- (< 780 ka). V plasteh naplavin so bile zaznane štiri kratke reverzne konodaja in predvideni ukrepi žal ne zadostujejo za učinkovito ekskurzije magnetnega polja. Glede na datacije z Th/U metodo, preprečevanje neprimernega poseganja in za zagotavljanje ohra- bi lahko najmlajša ekskurzija (Profil 1) ustrezala Blake ekskurziji. njanja značilnosti kraške pokrajine. Menimo, da bi bilo potrebno Spodnje tri (v naplavinah v Profilu II) so starejše od 173.000 let matični Kras varovati in ohranjati z vsemi površinskimi ter pod- (datirana siga) in bi lahko ustrezale ekskurzijam Jamaica-Pringle zemnimi pojavi in oblikami kot edinstveno naravno in kulturno Fal s, Namaku, Calabrian Ridge, Portuguese margin ali Calabrian dediščino ter neobnovljivi naravni vir, kajti upravljamo z unika- Ridge 1. Sedimenti v preučevanih profilih so se tako odložili v tom svetovnega pomena. času zadnjih dveh ledenih dob in zadnjih dveh medledenih dob (würm, riss–würm interglacial (eemij), riss, mindel–riss intergla- cial (holstein)). starost jamskih sedimentov v Medvedjem rovu križne Literatura: jame Brodar M. & R. Gospodarič (1973). Medvedji rov v Križni jami in tamkajšnji ostanki jamskega medveda. Mladinski raziskovalni tabori (1971–1972), nadja zupan Hajna1, Pavel bosák2, Petr Pruner2, Helena 30–46. Ford D.C. & R. Gospodarič (1989). U series dating studies of Ursus spelaeus Hercman3, andrej Mihevc1 & Jan Wagner2 deposits in Križna jama, Slovenia. Acta Carsologica 18: 39–51. 1Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov 2, 6230 Postojna, Gospodarič R. 1974. Fluvialni sedimenti v Križni jami. Acta Carsologica 6: zupan@zrc-sazu.si 327–366. 2Institute of Geology of the Academy of Sciences of the Czech Republic, Praga, Hochstetter F. (1881). Die Kreuzberghöhle bei Laas in Krain und der Češka Höhlenbär. Anzeiger der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, 3Institute of Geological Sciences, Polish Academy of Sciences, Warszawa, Poljska mathematisch-naturwissenschaftliche Classe, 18 (Jahrgang 1881) 5: 39-40. Pohar V., Kralj P. Rabeder G. & M. Mišič (2002). Cave sediments and fossil Jamski sedimenti,predvsem pa ostanki jamskega medveda so bili mammal remains in Krizna jama, Southern Slovenia. Abhandlungen der v Križni jami velikokrat preučevani (na primer Hochstetter 1881; Karst-Höhlenkunde 34: 49–51. Rabeder G. & G. Withalm (2001). The Križna jama near Lož in the classic Gospodarič 1974; Rabeder & Withalm 2001; Pohar et al. 2002). karst. 7th International Symposium on Cave Bear, Excursion Guide, 1–4, Sige iz profila Brodar & Gospodarič (1973), v Hochstettererjevi Opicina-Opčine. »Schatzkammer«, sta prva datirala Ford & Gospodarič (1989). Zupan Hajna N., Mihevc A., Pruner P. & P. Bosák (2008). Paleomagnetism Rezultati so dali starosti med 126 in 173 ka. Rezultati 14C datiranja and Magnetostratigraphy of Karst Sediments in Slovenia. Carsologica 8, kosti jamskega medveda iz vrha Kittlovih brezen so dali precej Založba ZRC, 266 pp., Postojna, Ljubljana. mlajše starosti, to je okrog 45.000 let (Rabeder & Withalm 2001). Ponovnega študija istih plasti smo se lotili, da bi (1) ugotovili dejansko starosti plasti, ki vsebujejo kosti jamskega medveda, in (2) našli kratko reverzno obdobje (pred 117.1 ±1.2 do 111.8 ±1.0 uporaba nevronskih mrež pri obdelavi geokemičnih ka) v normalnem Brunhes obdobju; to je ekskurzijo magnetnega podatkov polja, ki jo imenujemo Blake. Profila I in II predstavljata ostanke stare zapolnitve v Medved- Gorazd Žibret jem rovu (Zupan Hajna et al. 2008). Profila sta med seboj v Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, zgornjem delu litostratigrafsko primerljiva. Zgornji del obeh gorazd.zibret@geo-zs.si profilov predstavljajo plasti sige (dve plasti sige prekrivata in delno cementirata kosti jamskega medveda) in drobnozrnatih V prispevku bodo prikazane nekatere možnosti uporabe nevron- siliciklastičnih naplavin (zrna kremena, različne gline, limonita skih mrež pri interpretaciji geokemičnih podatkov in modeli- in boksita). V srednjem delu Profila II so horizontalno odložene ranju. Metode se lahko uporabijo tudi pri interpretaciji drugih 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 povzetki / abstracts 57 geoloških podatkov. Glavni namen prispevka je seznaniti sloven- Hišni prah in cestni sediment kot indikatorja emisij sko geološko znanstveno in strokovno javnost o zmožnostih te, težkih kovin v zrak dokaj nove tehnologije. Glavna prednost nevronskih mrež je v njihovi nelinearnosti Gorazd Žibret v matematičnem smislu. Linearnost v matematiki pomeni last- Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, nost aditivnosti in homogenosti, katere veljavnost predpostavlja gorazd.zibret@geo-zs.si veja matematike, ki ji pravimo linearna algebra. Na njej temelji večina danes splošno uporabljenih matematičnih orodij, kamor Raziskava je osredotočena na mesto Celje. Zajela je vzorčenje ces- spada tudi statistika. Vendar je v naravi linearnost bolj izjema tnega sedimenta in hišnega prahu v dveh obdobjih: v letu 2005 in kot pravilo, še posebej pri kompleksnih naravnih sistemih. Za 2008. Bistvena razlika med obema obdobjema je v tem, da je v letu primerjavo: idealni Hi-Fi glasbeni sistem je linearen, vendar v re- 2005 železarna v Štorah obratovala brez protiprašnih filtrov. Le-te alnem svetu obstajajo le bolj ali manj dobri približki linearnega je železarna inštalirala v jeseni 2005. Pred tem obdobjem so se Hi-Fi sistema, pa še ti so približno linearni le v določenem ob- jasno videle emisije rdečega prahu nekajkrat dnevno iz zračnika segu jakosti signalov. Ti dve predpostavki v sami osnovi večine elektroobločnih peči v času, ko so peč polnili z odpadlim železom. matematičnih orodij imata resne omejitve pri uporabi podatkov, Po tem obdobju emisije s prostim očesom niso bile več vidne. od katerih je najbolj znana potreba po normalni porazdelitvi za Z vzorčenjem hišnega prahu (material vrečk iz sesalcev) in ce- večino statističnih obdelav. Nevronske mreže teh omejitev nima- stnega sedimenta smo preverili, ali se odsotnost teh emisij pozna jo. Uporabimo lahko katere koli podatke, ki so lahko podvrženi tudi v sestavi obeh snovi. Vzorci so bili odvzeti v neposredni bli- šumu, so nepopolni ali celo atributivni. žini železarne na dveh lokacijah: železarna-vzhod in železarna-za- Predstavljeni bodo 3 primeri: klasifikacija, funkcijska aprok- hod, cestni sediment tudi v neposredni bližini železarne pri vho- simacija (modeliranje) in razvrščanje (clustering), pri čemer bo du v tovarno, ter na treh drugih točkah v Celju in na referenčni prikazana uporaba različnih tipov podatkov skupaj. Pri vsakem točki v Novi Cerkvi. Priprava vzorcev in kemijske analize so bile primeru bo na kratko obrazložena transformacija podatkov, narejene po že ustaljenih metodah na oddelku Ggeokemija in ge- topologija ter učenje nevronske mreže in dobljen rezultat. V ologija okolja na Geološkem zavodu Slovenije. primeru klasifikacije bo uporaben večslojni perceptron, ki bo V obeh raziskovanih medijih je bil ugotovljen upad vsebnosti klasificiral geokemične materiale (podstrešni prah, tla, aluvialni prvin, katere je verjetno emitirala železarna v Štorah (Fe, As, Cd, sediment) glede na njihovo kemijsko sestavo, prav tako pa bo Co, Cr, Cu, Mn, Mo, Ni, Pb in Zn) v letu 2008 v primerjavi z le- zmožen določiti, ali gre morda za izmišljene (naključne) vred- tom 2005. Tukaj je potrebno še poudariti, da je za območje Celja nosti. Uporabljene bodo analize materialov, ki se nahajajo na značilna visoka kontaminacija tal s Zn in Cd, katerih primarni vir je 100-letna predelava cinkove rude v Cinkarni, vendar je kljub različnih onesnaženih in neonesnaženih območjih, tako, da klasi- temu določen delež kontaminacije tema dvema prvinama moč fikacija ne bo možna zgolj na podlagi nekih visokih vsebnostih pripisati železarni v Štorah. določenih prvin. V cestnem sedimentu je na vzorčni točki železarna-vzhod za- Primer modeliranja oz. funkcijske aproksimacije bo prikazan na znan največji upad pri vsebnosti Zn, in sicer iz 1690 na 635, sledi primeru problematike izdelave geokemičnih kart. Dosedanja me- upad vsebnosti Mn iz 2970 na 1310, Cr iz 740 na 385, Cu iz 295 na todologija temelji na krigiranju kot metodi interpolacije, pri kat- 164, Co iz 15,3 na 8,70 (vse vrednosti so v mg/kg) in Fe iz 12,7% eri pa so upoštevani le podatki o geografski lokaciji vzorčnih točk na 7,35%. Še večji upad prvin je bil zaznan v cestnem sedimentu in vsebnosti določene prvine na teh točkah. Pri interpolaciji na v neposredni bližini železarne, in sicer pri Zn iz 1260 na 371 mg/ podlagi nevronskih mrež pa so upoštevani tudi drugi parametri, kg, pri Cr iz 236 na 90,0 in pri Mo iz 16,3 na 7,1 mg/kg. Podobni kot so geologija, teren, ali razdalja do glavnih onesnaževalcev. učinki so bili opazni tudi na vzorčnih točkah v Bukovžlaku in na Možno pa je uporabiti tudi druge generične parametre, kot je npr. Lavi, medtem, ko na Delavski in Teharski ulici trend ni bil zaznan. raba tal, ekspozicija terena, razdalja do linijskih onesnaževalcev Podobna slika je pri hišnem prahu. Najvišje upade vsebnosti pr- (cest) ipd. vin smo zaznali v Štorah. Vsebnost Cr je upadla iz 724 na 133, Ni Tretji primer, razvrščanje, temelji na uporabi samoorganiza- iz 316 na 96,7, Mo iz 36,9 na 12,4, Co iz 12,1 na 7,8 mg/kg ter Fe iz cijskih map, ki so poseben tip nevronskih mrež. Za ta tip mrež 4,91 na 2,70%. Upade vsebnosti navedenih prvin smo zaznali tudi je značilno, da so sposobne projecirati podatke iz multidimen- na vzorčni točki v Bukovžlaku in na Delavski ulici, manj izrazito zionalnega prostora na poljubno število dimenzij (po navadi 2) pa na točki železarna-zahod in Lava. Na Delavski ulici je vsebnost brez izgube topološke informacije. Torej podatkom, podobno kot Pb upadla kar za 6,6-krat. Če primerjamo hišni prah in cestni se- faktorska analiza, zmanjšujejo dimenzionalnost, da si jih nato diment, so upadi vsebnosti težkih kovin nekoliko bolj izraziti v lahko lažje predstavljamo in jih razvrščamo. Pri razvrščanju so hišnem prahu, kot v cestnem sedimentu. uporabljene tudi atributivne in ne-normalno porazdeljene spre- Omenjena raziskava je zanimiva predvsem zaradi dejstev, da so menljivke, ki dajejo vpogled v izvor ugotovljenih geokemijskih bili materiali vzorčeni na istih lokacijah ter z isto metodologijo združb prvin. vzorčenja, priprave in analize vzorcev. Edina razlika je v obratova- Avtor upa, da bo pričujoče predavanje vzpodbudilo še koga, nju protiprašnih filtrov v železarni. Raziskava je ugotovila, da je z da poskusi uporabiti to dokaj novo, a obetavno metodo za inter- vzorčenjem hišnega prahu in cestnega sedimenta možno ugotovi- pretacijo podatkov. Geologiji, ki operira v veliki meri z atributivn- ti emisije težkih kovin v zrak, kljub temu, da je okolje že predhod- imi podatki, menim, da odpira številne nove možnosti. no močno kontaminirano s težkimi kovinami. Rezultati raziskave 58 povzetki / abstracts 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 so ena izmed strokovnih podlag za pripravo predloga zakona o smo opazovali v številnih organizmih iz okolice farm; plankton, sanaciji Celjske kotline, ki je trenutno v pripravi, po vzoru ekviva- POM, bentoški organizmi, ribe. Meritve smo opravili na Institutu lentnega zakona za ekološko sanacijo Mežiške doline. Jožef Stefan na masnem spektrometru Europa 20-20. Na različ- nih oddaljenostih glede na ribje kletke smo vzorčevali sedimet in ga poslali na elementarne analize v ACMELAB (Acme Analytical Laboratories, Vancouver, Canada). vpliv marikultur na morski ekosistem (vrgada, srednji Poglavitni namen raziskave je bil oceniti intenziteto onesnaže- jadran, Hrvaška) nja in vplivno območje, ki ga ima gojenje rib na okoliški ekosis- tem. Dobljene rezultate iz otoka Vrgada smo primerjali z rezultati Petra Žvab rožič1, Vatroslav karamarko2, branimir starejših raziskav iz izbranih območjih z manjšim in večjim antro- baždarić2, Goran kniewald3, Matej Dolenec1 & tadej pogenim vnosom. Za referenčno lokacijo z zanemarljivim antropo- Dolenec1 genim vnosom smo izbrali lokacijo na Kornatih, na drugi strani pa smo vzorčevali obalne predele Pirovečkega zaliva, otoka Murterja 1Univerza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, petra.zvab@guest.arnes.si in Istre, ki zaradi netretiranih komunalnih in industrijskih odplak 2Dalmar d.o.o., Pakoštane, Hrvaška predstavljajo območja z velikim antropogenim vnosom. 3Institut Ruđer Bošković, Zagreb, Hrvaška Najvišje vrednosti δ15N so bile izmerjene v vzorcih iz Pirovač- kega zaliva ter obalnih predelov otoka Murterja in Istre. Najnižje Hitro naraščajoča marikulturna dejavnost, zlasti gojenje rib na vrednosti δ15N smo izmerili na referenčni lokaciji na Kornatih. ribjih farmah, predstavlja v zadnjem času vedno večji problem Vrednosti dušikovega izotopa δ15N na ribjih farmah so bile višje z vidika onesnaževanja morskega ekosistema. Številne raziskave od referenčne lokacije vendar nižje od bolj onesnaženih obalnih so pokazale, da v okolici ribjih kletk lahko pride do evtrofikacije, področij. Vrednosti dušikovega izotopa so pri skoraj vseh orga- spremembe v bentoški populaciji, cvetenja alg in planktonske po- nizmih pokazle enak vzorec. pulacije, sprememba kemizma morske vode in negativnega vpli- Rezultati elementarnih analiz sedimenta so pokazali gradient va na geokemične značilnosti sedimenta. Problem predstavljajo zmanjševanja vrednosti vseh elementov z oddaljenostjo od kletk. predvsem organski odpadni produkti kot so nekonzumirana ribja V primerjavi s povprečnimi koncentracijami elementov v sedi- hrana in ribji izločki. V tej študiji smo ugotavljali vpliv dejavnosti mentu Jadranskega morja so vrednosti v sedimentu ribjih farm gojenja rib na različne segmente morskega ekosistema s pomočjo pri otoku Vrgada nižje. Iz tega sledi, da intenzivna marikulturna izotopov in geokemičnih analiz (elementarna analiza). dejavnost na obravnavanem območju ne predstavlja širšega okolj- Študija je bila opravljena na farmi brancinov in orad v bljižini skega problema temveč je omejeno le na področje neposredno otoka Vrgada, srednji Jadran. Vrednosti dušikovega izotopa δ15N pod farmami. EkskurzijE / FiEld Trips E0 Geološke katastrofe in razvoj Bovške kotline v kvartarju (Miloš Bavec) 61 E1 Trenta - Triglavski narodni park. Geologija, geomorfologija in vodni viri (Nadja Zupan Hajna, Metka Petrič & Aleš Zdešar) 69 E2 Razvoj jure in krede na Mangartu (Andrej Šmuc, Špela Goričan & Alenka Eva Črne) 81 E3 Kras na Kaninskih podih (Franci Gabrovšek & Bojan Otoničar) 99 59 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 61 E0 Geološke katastrofe in razvoj Bovške kotline v kvartarju Miloš Bavec Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Uvod Velik del relativne razlike je koncentriran na območje Alp, zato nas povečana seizmičnost tega območja ne sme presenečati. Idilični alpski pejsaž Zgornjega Posočja je nastal kot posledi- Manj jasna je geološka interpretacija izrazito povečane seizmič- ca prav nič idiličnega dogajanja v bližnji geološki zgodovini. Ne nosti v zahodnem delu Julijskih Alp. Razlog seveda tiči v nezado- samo v zgodovini, tudi danes se posledice kvartarnih klimatskih stno pojasnjenem tektonskem modelu tega območja in tudi Bovška sprememb na milo rečeno neprijeten način seštevajo s tektonsko kotlina pri tem ni izjema. Strukturni odnos Polovniške antiklinale, aktivnostjo širšega ozemlja. Rezultate poznamo: potresi, podori, Bovške kotline (sinklinale?) ter Kaninskega pogorja in narivnih oz. gravitacijska pobočna premikanja… Sprehodili se bomo skozi za- prelomnih kontaktov med njimi še vedno ni jasen (Buser, 1986, pise dogodkov v sedimentih in poskusili odviti del zgodbe o na- 1987; Jurkovšek, 1985, 1987; Poljak et al., 1998), kljub temu, da je bil stanku Bovške kotline in njene okolice. ob zadnjih dveh velikih potresih v Posočju (1998, M =5,6 in 2004, L M =4,9) narejen velik korak naprej v razumevanju seizmotekton- L TEkTonika in poTrEsi skih značilnosti območja (Bajc et al., 2001; Zupančič et al., 2001; Kastelic et al., 2006; Vidrih, 2006). Oba potresa sta bila pripisana Celotno slovensko ozemlje je zaradi svojega položaja na širšem desnozmičnemu in poševnozmičnemu premikanju ob Ravenskem območju stika Evrazijske plošče in Jadransko-Apulijske mikro- prelomu, katerega sled pa ob južnem vhodu v Bovško kotlino izgi- plošče tektonsko aktivno. Aktivnost je posebno izrazita v zaho- ne, tako da večjih novosti o zgradbi same kotline s seizmotektonski- dnem delu, kjer se odraža s povečano seizmičnostjo in je bila z mi raziskavami nismo dobili. Potres je povzročil veliko materialno različnimi metodami tudi sorazmerno dobro kvantificirana (npr. škodo, zanimiv pa je bil tudi po razmeroma intenzivnih posledicah Weber et al., 2010, Komac & Bavec, 2007; Rižnar et al., 2007). S po- v naravi v obliki plazov in predvsem podorov (slika 2), ki jih je žal novljeno nivelmansko izmero je bila največja relativna vertikalna že pokojni slovenski seizmolog Renato Vidrih temeljito analiziral razlika v hitrostih dviganja vzdolž poligona med slovensko obalo in na podlagi svojih ugotovitev predlagal nekatere dopolnitve k in Bledom (slika 1) ocenjena na 7 mm/leto (Rižnar et al., 2007). lestvici EMS-98 (Vidrih, 2006, 2008) . Slika 1. Relativne hitrosti vertikalnega premikanja glede na izhodišče v Sečovljah vzdolž nivelmanskega poligona Sečovlje – Bled. Z rumeno je označena trasa nivelmanskega poligona, z modro in rdečo pa hitrost vertikalnega premikanja v mm/leto glede na referenčno točko v Sečovljah (povzeto po: Rižnar et al., 2007). 62 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 2. Posledice potresa, 12. aprila 1998 v naravi – podori nad Bovcem so nastali ali se povečali ob potresu. Več geoloških znakov kaže na intenzivno recentno »pogreza- nje« Bovške kotline, ki je bilo med drugim nakazano tudi z anali- zo PSInSAR (Komac & Bavec, 2007; Milanič, 2010). O relativnem hitrejšem spuščanju dna kotline bi lahko med drugim pričala tudi izjemna debelina kvartarnih sedimentov v njenem jedru ter glo- boka korita pri vstopih Koritnice (Kluže) in Soče (korita Soče) v kotlino. Sicer pa številni potresi v Posočju niso novost zgodovinskega obdobja, kar je dobro dokumentirano vsaj enkrat in sicer v obliki seizmitskih tekstur v sicer skoraj idealno horizontalno laminira- nem poznopleistocenskem jezerskem sedimentu v Srpenici (slika 3; Marjanac et al., 2001). LEdEniki Slika 3. Seizmiti v poznopleistocenskem jezerskem sedimentu v Srpenici. Dokaz močnejšega potresa pred približno 15.000 leti V pleistocenu je bil razvoj površja v Bovški kotlini in njeni okolici (Marjanac et al., 2001). Širina spodnje slike je približno 20 cm. močno povezan z delovanjem ledenikov. Snežna meja se je ob pleistocenskih klimatskih minimumih spustila na približno 1400 m nad morjem (povzeto v Bavec, 2001), kar v grobem pomeni, zanesljivimi geomorfološkimi opazovanji, lastnostmi sedimentov da je bilo vse območje nad to višino akumulacijsko območje in modelom mogoče razsežnosti ledenika (Bavec & Tulaczyk, (redišče) ledenikov. Led je prekrival vrhove gora in po pobočjih 2002) moramo oceno o obsegu Soškega ledenika razdeliti na vsaj segal globoko proti dolinam. Sledovi visokogorskih (»pobočnih«) dva dela. Za čas zadnjih dveh alpskih poledenitev (riss, würm; ali ledenikov so najbolje dokumentirani z območja Kaninskega približno zadnjih dvesto tisoč let) na podlagi konvergence opa- pogorja, medtem ko je ostalo visokogorje obdelano predvsem v zovanj ocenjujemo, da je segel kvečjemu do Bovca oziroma, da preglednih delih (npr. Kunaver, 1972, 1975, 1980, 1982; Melik, so se kraki njegovih pritokov najverjetneje stalili celo preden so 1954a,b). dosegli Bovško kotlino (Bavec, 2002; Bavec et al., 2004). Na drugi Pobočni ledeniki in dolinski pritoki iz Koritnice, Možnice, Ba- strani pa o obsegu srednje- in zgodnjepleistocenskega ledenika všice, Lepene in ostalih manjših dolin so napajali velik dolinski razen rezultatov modeliranja nimamo zadovoljivih dokazov, ki ledenik, ki ga običajno imenujemo kar s skupnim imenom Soški bi lahko utemeljeno oporekali zgodnejšim raziskovalcem. Že od ledenik. Šlo je za obsežen ledenik, ki je dosegal debelino nekaj sto samih začetkov modernega raziskovanja kvartarnih pojavov na metrov, po nekaterih ocenah celo tja do 700 m (npr. Melik, 1954b). Severnem Primorskem (Brückner, 1891; Penck & Brückner, 1909; V zvezi z njegovim največjim obsegom obstoja nekaj različnih in- kasneje tudi Kuščer et al., 1974; Kunaver, 1975) velja, da je dolin- terpretacij, vsekakor pa je pri teh ocenah potrebno upoštevati, da ski Soški ledenik segal vse do Tolmina oziroma Mosta na Soči. Po je pleistocensko ledeniško dogajanje trajalo kar slaba dva milijona takšni interpretaciji naj bi bil najdaljši krak Soškega ledenika od let. Zakaj? Zaradi tektonskih premikanj. Ko namreč poskušamo Zadnje Trente do Tolmina dolg kar dobrih 60 km. Takšen ledenik geomorfološka opazovanja postaviti v okvir današnje topografije, bi imel z vsemi svojimi kraki površino približno 300 km2 (meritev se zlahka uštejemo za več sto metrov. Če pa za izhodišče pogojno na podlagi glaciološkega modela, po katerem ocenjujemo, da je vseeno privzamemo današnji relief in ga povežemo z bolj ali manj tak obseg večkratno precenjen (Bavec, 2001)). 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 63 GraviTacijska poBočna prEmikanja (podori, zlog za nastanek plazu in drobirskega toka ugotovljeno neugodno pLazovi, droBirski Tokovi) zaporedje kamnin in sedimentov na območju žarišča (slika 4). Drsna ploskev prvotnega plazu se je razvila na zelo slabo prepust- V tem poglavju se posvečam pojavom, ki so imeli po mojem nih plastnatih karbonatno klastičnih kamninah rabeljske oz. tam- mnenju zaradi hitrega odlaganja velikih količin sedimenta arske formacije (T 1), na katere je bil odložen najprej til (ledeniška največji neposreden vpliv na kvartarni razvoj reliefa in življenja 3 morena), potem presedimentiran til (dokaz drsenja pred zadnjim na Bovškem. Dokazi o pojavih gravitacijskega pobočnega premi- dogodkom), vse skupaj pa je bilo dodatno obteženo še s paketom kanja, v nekaterih primerih je šlo za pojave izjemnih razsežnosti, pobočnega grušča. Ključna dodatna geološka sestavina za zdrs je so dokumentirani vsaj za zadnjih 150.000 let. Sledove velikih do- bil vpad rabeljskih plasti vzdolž pobočja (Jurkovšek, 2001). godkov najdemo v vseh dolinah tega območja, omenil pa bom le nekaj najzanimivejših. sotočje koritnice in možnice – podor, drobirski tok, jezero stože in Log pod mangartom – plaz, drobirski tok Vzvodno od sotočja Koritnice in Možnice lahko opazujemo za- Novembra 2000 se je po dolgotrajnem močnem deževju na poredje podornih blokov, sedimentov drobirskega toka in jez- območju Stož mobiliziralo okrog 1.5 milijona m3 sedimentnega erskih sedimentov. Podoru, njegove sledove vidimo pod mostom drobirja (Mikoš et al., 2004). Po prvotnem plazu je material v obliki drobirskega toka z visoko hitrostjo stekel po koritu Pre- čez Koritnico, je sledilo proženje masnih tokov, vse skupaj pa je delice ter v Logu pod Mangartom in nizvodno od tam povzročil zajezilo Koritnico in povzročilo nastanek jezera. Dogajanje še ni opustošenje. Ob sedmih življenjih je uničil dobršen del infras- časovno opredeljeno, najverjetneje pa gre za holocen, morda celo trukture in spremenil način življenja v Logu. Ob univerzalnem za zgodovinski čas. Litologija in rekonstruirana smer transporta razlogu težav v teh krajih, aktivni tektoniki, je bilo kot glavni ra- podornih blokov in diamiktona, ki jih prekriva (Bavec, 2001), kažeta na najverjetnejši izvor materiala z območja Črnega vrha severno oz. severozahodno od mostu. Diamikton bi lahko bil ledeniškega izvora, popolnoma mogoče pa je tudi, da gre za tek- tonski zdrob in grušč iz močno tektoniziranega zaledja. srpenica – podor, jezero, jezerski sedimenti Vzpetina Kuntri (530 m n.v.) oz. Hrib pri Srpenici je bila interpre- tirana že na vse mogoče načine; kot morena, podor, kombinacija obeh... Kaže, da je nastala ob kombinaciji podorov s Polovnika in z južnega pobočja Stola, glavnina materiala pa izvira s Polovnika. Na pobočju Polovnika je namreč ravno nad to veliko akumulacijo grušča in blokov zelo dobro izražena konkavna oblika, od koder izvira večina materiala (slika 5). Litološka sestava grušča kaže, da del materiala, najdemo ga predvsem v najvišjem delu akumulacije, nedvomno izvira tudi s pobočij Stola. Zanimivo vprašanje pri opisovanju tega podora je vsekakor, ali je povzročil nastanek (zajezitev) velikega kvartarne- ga jezera (“Srpeniško jezero”), ki je segalo vse do Bovške kotline (slika 5). Verjetno ne v celoti. Jezerski sedimenti so namreč na- stajali ob sinsedimentacijskem pogrezanju akumulacijskega baze- na (sistematsko povečevanje naklona lamin v nekaterih vrtinah; Bavec, 2001). Podor je bil najverjetneje le spremljajoči pojav ob hitrem pogrezanju jezerskega bazena in najbrž drži, da se je podor zrušil v že obstoječo vodno akumulacijo, kakor je ugotavljal že Melik (1962). Analize v zgornjem delu več kot 200 m debele skla- dovnice jezerskih sedimentov so pokazale, da je jezero tu verjetno obstojalo več deset tisoč let in precej neverjetno je, da bi lahko podorni material ves ta čas zadrževal tako veliko količino vode. Nastanek jezera in začetek sedimentacije v njem časovno ni opredeljen. Glede na to, da je bilo z vrtanjem dokazano, da jezer- ski sedimenti ponekod presegajo debelino 200 m (Kuščer et al., 1974) in da se je zgornjih 34 m odložilo v dobrih 8000 letih (Bavec, 2001; 2002), lahko sklepamo, da je jezero brez večje prekinitve tu obstojalo nekaj deset tisoč let. Segalo je do Čezsoče, sedimentacija pa je trajala še globoko v holocen (6590 – 6910 koledarskih let Slika 4. Izvorno območje (žarišče) plazu in drobirskega toka na pred sedanjostjo. Sediment je plastnat in ponekod drobno lami- Stožah pri Mangartski planini niran in je skoraj v celoti alohton (prevladuje karbonatni detritus; 64 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 6. Diamiktit pri Kalu-Koritnici. temu pa postavljajo vsaj grob časovni okvir paleookoljskim in- terpretacijam. Vemo, da gre za najstarejši poznan kvartarni sedi- ment z Bovškega, kar je bilo prepoznano že pred prvimi abso- lutnimi datacijami. Že Winkler (1926) je na primer ocenil, da je diamikt na Ravnem Lazu in Stržišču najstarejša in sicer mind- elska ali günška morena dolinskega ledenika, medtem ko naj bi bila tista pri Kalu-Koritnici in na Radeljcu predwürmska, morda riška (Kunaver, 1975). Na podlagi modela možnega obsega ledu in analize sedimentov je bila v zadnjem desetletju postavljena nova interpretacija nastanka diamiktitov (npr. Bavec, 2001; Bavec et al., 2004). Po tej naj bi bil diamiktit sediment (-na kamnina) Slika 5. Obseg pleistocensko – holocenskega “Srpeniškega jezera” drobirskega toka oziroma več drobirskih tokov, ki so nastali v času in skalni podor s Polovnika. Bela puščica kaže lokacijo opuščenega med ali po taljenju ledeniškega ledu. Ko se je led umaknil je bila kopa karbonatnega melja. v zaledju Bovške kotline nenadoma na voljo velika količina do- bro omočenega nesprijetega materiala, ki je izgubil obremenitev Dolenec et al., 1984). Povprečna sestava sedimenta je: SiO - 8.45%, 2 in bočno oporo. Zato se je zlahka mobiliziral ter se na svoji poti Fe O - 1.18%, Al O - 2.63%, CaCO - 71.15%, MgCO - 14.29%, 2 3 2 3 3 3 do sedimentacijskega prostora v hitro pogrezajoči se kotlini do- ostalo - 2.30% (Kuščer et al., 1974). V osrednjem delu je laminaci- dobra premešal tudi z neglacigenim materialom (najbrž znotraj ja izrazito horizontalna in je izražena z značilno razliko v barvi in MIS 6 ali na prehodu MIS 6-5). Masnemu toku (ali masnim toko- granulaciji. Razlika v kemijski sestavi med svetlimi in temnimi la- vom) sedimentov je sledilo najprej zelo burno (bazalna plast na minami dokazuje, da laminacija ni sezonsko pogojena in da torej ne Ravnem Lazu), potem pa vse mirnejše odlaganje fluvialnega kon- gre za varve, pač pa za vpliv različnih izvornih območij sedimenta: glomerata. Če ta interpretacija drži, v Bovški kotlini pravih moren več fliša – temnejše lamine, več karbonatov – svetle lamine (Gosar Soškega ledenika sploh ni. Izjema so morene na pobočjih Kanina et al., 2008). Na globini približno 34 m sta bili v opuščenem kopu in Rombona, ki pa so jih odložili manjši pobočni ledeniki. Tudi bližnje kemijske tovarne opisani dve plasti s seizmiti (slika 3) – do- te pa so bile v veliki meri že odnesene v dolino v obliki različnih kaz potresa pred 15.000 leti (Marjanac et al., 2001). pojavov gravitacijskega pobočnega premikanja. ravni Laz, stržišče, kal-koritnica – drobirski tokovi velikih RekonstRukcija dogajanja v Bovški kotlini v razsežnosti zadnjih 150.000 do 200.000 letih V Bovški kotlini najdemo diamiktit v velikem obsegu na Ravnem Lazu, Radeljcu, Stržišču, nad Kalom-Koritnico in pri Jablenci. Rekonstrukcija razvoja površja v Bovški kotlini v zadnjih 150.000 Povsod je odložen neposredno na predkvartarni podlagi. Na do 200.000 letih je utemeljena na geomorfoloških opazovanjih, Ravnem Lazu in Stržišču je pokrit s konglomeratnim pokrovom, modelu razsežnosti ledenika in analizi dveh kompleksov sedi- na Radeljcu leži na njem erozijski ostanek jezerskih sedimen- mentov z zelo podobnimi lastnostmi. Oba sta sestavljena iz za- tov, nad Kalom-Koritnico (slika 6) in pri Jablenci pa je nepokrit. poredja sedimentov gravitacijskega transporta, jezerskih in flu- Datacije (Bavec, 2001) z IRSL na Ravnem Lazu so dale nasled- vialnih sedimentov (slika 7). V večjem delu so sedimenti nastajali nje ocene starosti: diamiktit ≈155±23 ka, konglomerat ≈200±43 v paraglacialnem okolju - v zelo močni povezavi a brez neposred- ka. U/Th datacija cementa v konglomeratu je dala preliminarni nega stika s Soškim ledenikom. rezultat ≈153 ka b.p. (slika 9). Zaradi majhne vsebnosti radio- Ključne sestavine nastajanja sedimentov in pokrajine, kot jo aktivnih izotopov so datacije sorazmerno nezanesljive, kljub poznamo danes, so: ledeniki, aktivna tektonika, gravitacijska 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 65 Slika 7. Karta kvartarnih sedimentov in sedimentnih kamnin v Bovški kotlini (Bavec, 2001). pobočna premikanja, voda in klimatske spremembe. Oba kom- še danes. Mednje - a med manjše - spada tudi dogodek Stože – pleksa sta nastajala v prepletu podobnih sedimentacijskih okolij. Log pod Mangartom. Rekonstruirano zaporedje dogajanja lahko poenostavimo v šestih Pogrezajoče se dno Bovške kotline je zapolnjevalo jezero, v ka- korakih (slika 8, slika 9). terem so se usedali drobnozrnati laminirani sedimenti. Jezerske Ledeniki so v najhladnejših obdobjih pokrivali nekatera po- sedimente starejšega kompleksa najdemo samo na Radulji, mlaj- bočja in vzvodne dele dolin v Zgornjem Posočju in akumulirali ši pa leže pod prodom vse od Čezsoče do Srpenice. Pri zajezitvi glacialno preoblikovan drobir – morene in ostale glacigene sedi- mlajšega (Srpeniškega) jezera so sodelovali tudi podori. mente. Jezerske sedimente so progradacijsko prekrili fluvialni sedi- V periglacialnem okolju na obrobju ledenikov je potekalo in- menti. Ostanke fluvialnih sedimentov starejšega kompleksa naj- tenzivno fizično preperevanje (zmrzal). Nastala je velika količina demo na Ravnem Lazu in Stržišču, mlajšemu kompleksu pa pri- neglacigenega drobirja. pada celotna Bovška terasa. Akumulirani drobir se je v toplejših obdobjih prožil v sme- Obdobjem odlaganja so sledila obdobja intenzivne erozije. ri proti kotlini v obliki masnih tokov. Pri tem sta se neglacigeni Dva kompleksa sedimentov sta najbrž nastala v dveh obdobjih in glacigeni drobir premešala. Eden od pomembnih dejavnikov tranzicije od viškov glacialov k interglacialu. Datacije kažejo, da proženja masnih tokov je bila tudi intenzivna tektonska aktivnost je starejši kompleks nastajal v času med MIS 6 in MIS 5, drugi pa območja (pogrezanje Bovške kotline, ki še vedno traja). Dogodki na prehodu MIS 2 v MIS 1. Možno je, da se je takšno zaporedje gravitacijskih pobočnih premikanj so bili izjemnih razsežnosti. V dogodkov v Bovški kotlini v času kvartarja ponovilo več kot dva- času nastajanja starejšega sedimentnega kompleksa je bila celotna krat, a je erozija sledove starejših sedimentov odstranila. Nasta- kotlina pokrita z najmanj 10 m debelim sedimentom drobirskega janje masnih tokov je značilno za relativno hladna, a ne izrazito toka. Veliki dogodki so se dogajali tudi v holocenu in se dogajajo hladna okolja. 66 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 8. Konceptualni model zapolnitve Bovške kotline v pleistocenu in holocenu. Dva kompleksa sedimentov sta opisana z različnima barvama. Slika 9. Kvartarni sedimenti in kamnine v Bovški kotlini. 1-predkvartarna podlaga, 2-diamiktit, 3-starejši jezerski sedimenti, 4-(glacio)fluvialni konglomerat, 5-diamikton, 6- mlajši jezerski sedimenti, 7-(glacio)fluvialni prod in konglomerat (Bovška terasa). Največji dotok je bil vzdolž doline Soče, nekoliko manjši pa po pobočjih. kako kažE BovcU - GEoLoška napovEd Plazovi, podori in drobirski tokovi bodo! Nastajanje mlajšega prihodnosTi sedimentnega kompleksa sedimentov na Bovškem še ni končano. Alpe se še vedno dvigujejo, stene so strme, v teh krajih rado Katastrofe se bodo še dogajale, približno vemo, kakšne bodo, se- obilno dežuje, na privzdignjenih legah je še od zadnje poledenitve veda pa ne vemo, kdaj se bodo zgodile. Če bodo prostorski načr- na voljo še dovolj labilnih sedimentov pa tudi na videz trdnejše kamnine pod »dobrimi« pogoji rade splazijo. Na srečo pri oceni tovalci in gradbeniki upoštevali vsaj znanje in izdelke, ki jih geo- nevarnosti nismo več odvisni od človeškega spomina (ki je - že logi že imamo, se bo Bovcu godilo precej bolje. tolikokrat dokazano - slab in neusmiljeno kratek!), pač pa je na Potresi bodo! Seizmična mikrorajonizacija (Ribičič & Vidrih, podlagi upoštevanja geoloških kart, lastnosti reliefa in nekaterih 1999), ki je bila izvedena na podlagi osnovne karte intenzitet (Ri- drugih naravnih lastnosti danes mogoče zelo hitro in z optimalno barič, 1987), upoštevanja poškodb ob zadnjih potresih, geološke natančnostjo modelirati nevarnost za nastajanje pojavov pobočnih osnove (Poljak et al., 1998) in vrste tal, napoveduje možnost po- gravitacijskih premikanj. Za območje Bovške kotline je model v tresa z intenziteto do IX. stopnje po potresni lestvici EMS-98 za merilu, ki ustreza zahtevam prostorskega načrtovanja na nivoju 500 letno povratno dobo (slika 10). občine, že izdelan (slika 11; Komac, 2005; Bavec et al., 2005). 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 67 Slika 10. Karta seizmične mikrorajonizacije Bovške kotline (Ribičič & Vidrih, 1999; povzeto po: Vidrih, 2006). Slika 11. Karta potencialno nevarnih območij za pojavljanje gravitacijskih pobočnih premikanj v občini Bovec (Komac, 2005). postanki na ekskurziji Bavec, M. 2001: Kvartarni sedimenti Zgornjega Posočja. - Doktorska Stože. Izvorno območje drobirskega toka. disertacija, 131 str., Ljubljana. Bavec, M. 2002: Nove časovne in genetske opredelitve nekaterih Sotočje Koritnice in Možnice. Holocenska (?) zajezitev s podorom. mlajšekvartarnih sedimentov in kamnin v Bovški kotlini in njeni bližnji Stržišče/Ravni Laz. Pleistocenski drobirski tok, Bovška terasa, okolici. - Geologija 45/2, 291-298, Ljubljana. potresi, podori. Bavec, M., Budkovič, T., Komac, M. 2005: Geohazard - geološko pogojena Srpenica. Jezerski sedimenti, seizmiti, podori. nevarnost zaradi procesov pobočnega premikanja. Primer občine Bovec. - Geologija 48/2, 303-310, Ljubljana. Bavec, M., Tulaczyk, S. M., Mahan, S. A. & Stock, G. M. 2004: Late Quaternary LiTEraTUra glaciation of the Upper Soča River Region (Southern Julian Alps, NW Slovenia). - Sedimentary geology 165, 3/4, 265-283, Amsterdam. Bajc, J., Aoudia, A., Saraò, A. & Suhadolc, P. 2001: The 1998 Bovec‐Krn Bavec, M. & Tulaczyk, S.M. 2002: Poskus ocene obsega mlajšepleistocenskega Mountain (Slovenia) Earthquake Sequence. - Geophys. Res. Lett., 28(9), dolinskega ledenika v Zgornjem Posočju z enostavnim matematičnim 1839–1842 modelom. - Geologija 45/1, 255 – 268, Ljubljana. 68 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Brückner, E. 1891: Eiszeit-Studien in den südöstlichen Alpen. – Jahresbericht Rižnar, I., Koler, B., Bavec, M. 2007: Recentna aktivnost regionalnih der Geographisher Geselschaft von Bern 10, 156 – 164, Bern. geoloških struktur v zahodni Sloveniji. - Geologija 50/1, 111-120, Buser, S. 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka Ljubljana. karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 103 pp., Beograd. Skaberne, D. 1991: Predlog slovenskega izrazoslovja pobočnih premikanj – Buser, S. 1987: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Tolmin in Videm. pobočnega transporta. – Geologija 44/1, 89 – 100, Ljubljana. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd. Vidrih, R. 2006: Geološki vidiki potresa 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. - Church, M., Ryder, J.M. 1972: Paraglacial sedimentation: A Consideration of Doktorska disertacija, 432 str., Ljubljana. Fluvial Processes Conditioned by Glaciation. - Geol. Soc. America Bulletin Vidrih, R. 2008: Potresna dejavnost Zgornjega Posočja. - Agencija Republike 83, 3059 – 3072, Boulder Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, 509 str., Ljubljana. Dolenec, T., Pezdič, J., Ogorelec, B. & Mišič, M. 1984: Izotopska sestava kisika Weber, J., Vrabec, M., Pavlovčič Prešeren, P., Dixon, T., Jiang, Y., Stopar, B. in ogljika v recentnem sedimentu iz Blejskega jezera in v pleistocenski 2010: GPS-derived motion of the Adriatic microplate from Istria Peninsula jezerski kredi Julijskih Alp. - Geologija 27, 161-170, Ljubljana. and Po Plain sites and geodynamic implications. - Tectonophysics 483/ Eyles, N., Kocsis, M. 1988: Sedimentology and clast fabric of subaerial debris 3-4, 214-222, Amstrdam. flow facies in a glacial y-influenced al uvial fan. - Sedimentary Geology 59, Winkler, A. 1926: Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotals. - Zeitschrift für 15 – 28, Amsterdam. Gletscherkunde 15, 1-113, Leipzig. Gosar, M., Kovačič, K. & Bavec, M. 2008: Geokemična sestava lamin v Zupančič, P., Cecić, I., Gosar, A., Placer, L., Poljak, M., Živčić, M. 2001: mlajšekvartarnem jezerskem sedimentu pri Srpenici v dolini Soče. - Potres 12. aprila 1998 v Krnskem pogorju (Zgornje Posočje, Slovenija) in Geologija 51/1, 119-126, Ljubljana. njegove seizmotektonske značilnosti. – Geologija, 44/ 1, Ljubljana. Jurkovšek, B. 1985: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Beljak in Ponteba. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd Jurkovšek, B. 1987: Tolmač listov Beljak in Ponteba. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 58 pp., Beograd. nekaj manj pogosto uporabljanih izrazov Jurkovšek, B. 2001: Izdelava karte geološko pogojene ogroženosti občine Bovec (1:25.000). - Ujma 14/15, 289-294, Ljubljana. diamikt: sediment ali sedimentna kamnina z značilnim Komac, M. 2005: Verjetnostni model napovedi nevarnih območij glede »dvoličnim granulometričnim značajem« - skupaj se na premike pobočnih mas - primer občine - Geologija 48/2, 311-340, Ljubljana. pojavljajo glina ali melj ter veliki bloki. V skrajnem primeru Komac, M., Bavec, M. 2007: Opazovanje vertikalne komponente recentnih ga imenujemo blokovna glina. Značilno za til in tilit, sicer pa premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo. – Geologija 50/ 1, 97-110, lahko nastaja v vseh sedimentacijskih okoljih. Ljubljana. diamiktit: sprijet diamikt. Kastelic, V., Živčić, M., Pahor, J. & Gosar, A. 2006: Seizmotektonske diamikton: nesprijet diamikt značilnosti potresa 2004 v krnskem pogorju. V: Vidrih, R. (ur.), Potresi v letu 2004. – ARSO, 78 – 87, Ljubljana. Glacialni sedimenti: sedimenti, ki jih je transportiral in odložil Kunaver, J. 1972: Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja. – 329 str., ledenik. Najdemo jih samo na območjih, nekoč pokritih Ljubljana. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta Ljubljana. z ledom. Niso presedimentirani v vodnem ali subaerskem Kunaver, J. 1975: H geomorfološkemu razvoju Bovške kotline v pleistocenu. - okolju. Geografski vestnik 47, 11-39, Ljubljana. Glacigeni sedimenti: sedimenti, ki so nastali v bolj ali manj Kunaver, J. 1980: Razvoj in sledovi zadnje stadialne poledenitve v Zgornjem Posočju (I). - Geografski vestnik 52, 17 - 36, Ljubljana. neposredni povezavi z delovanjem ledenika. Kunaver, J. 1982: Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim Gravitacijska pobočna premikanja: združuje vse vrste ozirom na glaciokraške pojave. - Geografski zbornik 12, 201 - 343, težnostnih premikanj na pobočjih: tekočinske tokove, masne Ljubljana. tokove (drobirski, zrnski), plazenje, padanje in kotaljenje Kuščer, D., Grad, K., Nosan, A. & Ogorelec, B. 1974: Geološke raziskave (podori) ter prevračanje (Skaberne, 1991) soške doline med Bovcem in Kobaridom. - Geologija 17, 425 - 476, Masni tok sedimentov: vrsta gravitacijskih pobočnih premikanj Ljubljana. Marjanac, T., Marjanac, L., Poljak, M., Živčič, M., Bavec, M. 2001: Srpenica Morena: glacigeno sedimentno telo iz tila ali tilita. seismites - indicators of paleoseismicity in the Upper Soča valley, NW paraglacialno sedimentacijsko okolje: sed. okolje, Slovenia. - Geologija 44, 341-350. Ljubljana. zaznamovano z »neglacialnimi procesi na katere neposredno Melik, A. 1954a: Nova glaciološka dognanja v Julijskih Alpah. - Geografski vpliva poledenitev« (Church & Ryder, 1972). Sinonim je zbornik 2, 5 - 50, Ljubljana. »sedimentacijsko okolje z glacialnim vplivom« (glacial y- Melik, A. 1954b: Slovenski alpski svet. - Slovenska matica, 606 str., Ljubljana. Melik, A. 1962: Bovec in Bovško. Regionalnogeografska študija. - Geografski influenced; Eyles & Kocsis, 1988). zbornik 7, 307 - 387, Ljubljana. psinsAr: Permanent Scatterer Interferometrtic Synthetic Mikoš, M., Četina, M., Bril y, M. 2004: Hydrologic conditions responsible Aperture Radar method: Metoda, ki omogoča meritve for triggering the Stože landslide, Slovenia. - Engineering Geology 73, 193- premikanja površja na podlagi satelitske radarske 213, Amsterdam. interferometrije stalnih sipalcev signala Milanič, B. 2010: Ocena recentnih tektonskih premikov v severozahodni Sloveniji na podlagi primerjave PSInSAR podatkov in nivelmanske izmere. Til: nesprijet glacialni sediment, največkrat diamiktne sestave. - Diplomsko delo, 64 str., NTF, Ljubljana. V preteklosti običajno imenovan z geomorfološkim pojmom Penck, A. & Brückner, E. 1909: Die Alpen in Eiszeitalter 3, 717 - 1199. - Chr. morena. Glede na okolje nastanka ločimo krovni, talni, H. Tauchnitz, Leipzig. stranski in čelni til, glede na mehanizem sedimentacije pa Poljak, M., Toman, M. & Bavec, M. 1998: Raziskave za potrebe odprave kompleks raztapljanja (melt-out complex), ablacijski til posledic potresa v Posočju dne 12. 4. 1998. - 18 str., 1 priloga, Ljubljana. (ablation till), til kopičenja (lodgement till), bazalni til (basal Tipkano poročilo. Arhiv Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana. Ribarič, V. 1987: Seizmološka karta za povratno dobo 500 let. – Zajednica za till), tokovni til (flow till) in druge. seizmologiju SFRJ, Beograd. Tilit: sprijet til. Ribičič, M. & Vidrih, R. 1999: Seizmološki in geotehnični pogoji gradnje v zgornjem Posočju. – Sanacija in rekonstrukcija zgradb. – Zbornik referatov. Gradbeni center Slovenije, 135 – 151, Ljubljana. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 69 E1 Trenta - Triglavski narodni park. Geologija, geomorfologija in vodni viri Nadja zupan Hajna1, Metka petrič1 & Aleš zdešar2 1Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna 2Javni zavod Triglavski narodni park, Bled GEoLoGija in GEomorfoLoGija TrEnTE Soče in sega do zaselka Na Logu (del naselja Trenta). Na tem me- stu se Soški dolini iz vzhoda pridruži tudi dolina Zadnjica. Od Nadja zupan Hajna tu naprej se dolina imenuje Zgornja Trenta, ki se konča pri prvih serpentinah pri Koči ob izviru Soče. Naprej proti planini Zapotok Uvod in zatrepu pod pobočji Jalovca in Bavškega Grintavca se dolina Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julij- imenuje Zadnja Trenta ali Zapoden. Nadmorske višine v dolini skih Alpah, katerega začetek označuje tabla kmalu za vasjo Kal- Soče so od 402 m pri Kršovcu, 483 m v vasi Soča, 600 m Na Logu, Koritnica. Je tudi skupno ime za najvišji del Soške doline (slika 1), 886 m pri Koči pri izviru Soče, tja do 979 m v Zadnji Trenti. ki jo sestavlja šest povirnih dolin: Trenta, Mlinarica, Zadnjica, Podnebje je zmerno celinsko do gorsko, po dolini pa visoko se- Soča, Vrsnik in Lepena ( Kladnik & Rojšek 1997). žejo tudi mediteranski vplivi. Količina padavin se zmanjšuje od Topografsko se dolina deli na tri območja. Najnižje ležeča je juga proti severu; v povprečju je padavin okrog 3000 mm na leto. Spodnja Trenta, ki se začenja ob sotočju potoka Vrsnik in reke Gorsko podnebje je omejeno predvsem na vrhnje dele dolin in Slika 1: Digitalni model reliefa Zgornjega Posočja. Vir: DMV 25; Geodetska uprava Republike Slovenije. 70 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 2: Geološka karta območja Trente in okolice. Vir: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Beljak in Ponteba (Jurkovšek 1985) in Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Tolmin in Videm (Buser 1987). Legenda: 1. kremenov keratofir, kremenov porfir in ignimbritni tuf (ladinij); 2. skladnat apnenec (zg. trias); 3. masiven in skladnat apnenec (zg. trias); 4. plastnat mikritni apnenec ( sp. del karnija); 5. masiven in skladnat dolomit in apnenec (karnij); 6. skladnat dachsteinski apnenec s plastmi dolomita (norij in retij); 7. skladnat mikritni in oolitni apnenec (lias); 8. plastnat in ploščat mikritni apnenec, krinoidni apnenec in roženec (dogger-malm); 9. ploščat mikritni apnenec z rožencem , kalkarenit in lapor (tithonij-berriasij); 10. apnenec, kalkarenit, lapor, skrilavec, peščenjak in roženec (sp. kreda); 11. peščenjak, lapor, glinovec in konglomerat – fliš (senon); 12. ostanki prodnikov (pliocen-pleistocen); 13. sprijeti fluvioglacialni sedimenti (konglomerat, prod in pesek); 14. nesprijeti fluvioglacialni sedimenti (konglomerat, prod in pesek); 15. starejša sprijeta morena; 16. nesprijeta morena; 17. aluvij; 18. pobočni grušč. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 71 gore nad njimi. Značilne so dolge mrzle zime in kratka poletja. Kvartarni sedimenti se nahajajo v dnu in na pobočjih dolin in Pozimi je veliko snežnih padavin, ki se zaradi nizkih temperatur so posledica ledeniških, fluvialnih in pobočnih procesov. Glede dalj časa obdržijo. na njihovo lego in obliko nekatere od teh sedimentov lahko pri- Do 16. stoletja so dolino obiskovali le posamezni lovci, stalno pisujemo morenam. Tako v sami dolini Trente in na njenih pobo- pa je bila naseljena od območnega razvoja železarstva. Različne čjih najdemo tile in tilite, druge sedimente pa glede na zrnavost fužine so delovale do leta 1774, nato pa so se prebivalci preživlja- in teksture lahko opišemo samo kot diamikt (Bavec 2002, Bavec li s planšarstvom in kmetijstvom (http://sl.wikipedia.org/wiki/ et al. 2004), ki pa je lahko ledeniškega, fluvioglacialnega ali dru- Trenta). Leta 1906 je bila zgrajena cesta med Bovcem in naseljem gačnega izvora. Trenta, leta 1915 pa zaradi vojaških potreb še Vršiška cesta, ki po- vezuje dolino s Kranjsko Goro; v času I. svetovne vojne so bili dvigovanje alp zgrajeni tudi številni vojaški objekti. S ponovljeno nivelmansko izmero je bila največja relativna ver- tikalna razlika v hitrostih dviganja vzdolž poligona med sloven- Geološki pregled sko obalo in Bledom ocenjena na 7 mm/leto (Rižnar et al. 2007); Geologija Trente je povzeta v glavnem po Buserju (1987) in Jur- velik del relativne razlike je koncentriran na območje Alp. Da se kovšku (1987) in je prikazana na sliki 2. V geotektonskem smi- Julijske Alpe v primerjavi s svojim predgorjem nedvomno dvi- slu pripada zgornji del Posočja Južnim Alpam oziroma narivni gajo, oziroma je vertikalna komponenta vektorja premika nja grudi Julijskih Alp (Jurkovšek 1987; Placer 2008). V narivu so obrnjena navzgor, so pokazale meritve relativne hitrosti dviga nja zastopane sedimentne kamnine od spodnjega triasa do krede, posameznih točk znotraj Pokrova Ju lijskih Alp z metodo PSIn- prevladujejo pa zgornjetriasni karbonati. Dominantna smer SAR (Komac & Bavec 2007). Relativni dvig je po njunih ocenah prelomov je prečno dinarska (SV-JZ), izraziti so tudi prelomi 3,35 mm/leto, ob bolj kon zervativni oceni pa slab milimeter na v dinarski smeri (SZ-JV), ki pa so ob prej omenjenem sistemu leto. Z metodo sta identificirala tudi koseizmične pre mike na zamaknjeni. Manj pomembni so prelomi v smeri S-J in V-Z. Na površju, kjer sta najizrazitejšo reakcijo površja ugotovila v Bovški glavna sistema prelomov je vezana tudi cona lusk ob transku- kotlini, povezano z velikonočnim potresom 1998. rentnih prelomih južno od Vršiča, na Čistem vrhu in v Vrsniku. Da gre za relativno hiter dvig Alp, nam nakazujejo tudi datacije Prečno dinarski prelomi se izražajo v morfologiji površja, saj je jamskih sedimentov iz jam (Zupan Hajna et al. 2008; Bosak et al. na primer dolina Trente, od Na Logu do vasi Soča, oblikovana 2010), kjer smo na primer v Snežni jami na Raduhi ugotovili, da ob trentskem prelomu in dolina Zadnje Trente ob mojstrovškem je jamski fluvialni nanos, ki ga je v jamo prinesla ponikalnica, star prelomu. Prelomom v dinarski smeri pa sledijo dolina Trente med 4 do 2 Ma, kar kaže na dejstvo, da je dvig mlajši od 2 milijona med izvirom Soče in zaselkom Na Logu ter dolini Zadnjica in let. Podobne rezultate so dobili tudi z datacijami sedimentov v Lepena. Severnoapneniških Alpah (na primer Frisch et al. 2001), kjer pa Najstarejše kamnine v Trenti so ladinijske predornine: kreme- ugotavljajo zvezen dvig zadnjih 5 milijonov let. novi keratofirji, kremenovi porfirji in ignimbritni tufi, ki se naha- jajo v luskah ob transkurentnih prelomih na serpentinah južno potresi in podori od Vršiča. Skladnat cordevolski apnenec gradi Debelo peč med dolinama V povezavi z močno tektonsko aktivnostjo so tudi potresi na Mlinarice in Zadnjice. Spodnjekarnijski plastnat mikritni apne- Bovškem. Aktivna tektonika je posledica kompresijskega na- nec in masiven skladnat apnenec gradi jugovzhodna in severna petostnega polja s približno smerjo σ1 S–J (Rižnar et al. 2007). pobočja grebena z vrhom Plešivec med dolino Soče pri Na Logu Širše območje zaznamuje srednja stopnja seizmične aktivnosti. in Zadnjo Trento. Iste starosti je tudi plastnat in ploščat temnosiv Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju apnenec ob ladinijski predorninah pri cesti na Vršič. Slovenije je nastal 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. Po http:// Na območju Trente je glavna kamnina dachsteinski apnenec www.arso.gov.si/potresi/ je bila njegova magnituda 5,6, največji norijsko-retijske starosti. Debelina plasti je od 0,5 do 5 metrov. učinki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS. Žarišče Značilno je, da apnenec vertikalno in bočno prehaja v dolomit. potresa je nastalo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v Dachsteinski apnenec predstavlja značilen primer loferitnega ra- globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne škode na ob- zvoja (loferski cikli). Popoln cikel gradi do več metrov debel pod- jektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem, povzročil tudi plimski del mikritnih apnencev z značilnimi megalodontidnimi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati po- školjkami, ki mu sledijo medplimsko-nadplimski laminiti in stro- dori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti (Vidrih & matoliti ter breča z značilnimi izsušitvenimi teksturami. Ribičič 1999; Vidrih 2008). Padajoče skale in kamenje je pone- Mlajših kamnin je na območju Trente zelo malo, najdemo jih kod poškodovalo ali celo uničilo nekatere pomnike iz I. svetovne samo v luskah ob transkurentnih prelomih. V luski na Čistem vojne. Najmočnejši popotresni sunek je nastal 6. maja in je imel vrhu in pri Vrsniku so razviti liasni mikritni in oolitni apnenci magnitudo 4,2. Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 ob- z brečami in glinami, na njih pa je odložen rožnat in siv plastnat jektov, na srečo pa ni zahteval smrtnih žrtev. apnenec (zgornji lias do malm) s krinoidi. Za rožnate apnence Šest let pozneje, 12. julija 2004, so se tla stresla na istem obmo- so značilne tudi manganovo-piritne skorje. Na obeh lokacijah je čju (vir: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/ razvit tudi tithonijsko-berriasijsi apnenec, ki je tankoplastnat do potres2004.html). Potres je imel magnitudo 4,9. Največja intenzi- ploščat, raznobarven, lokalno se pojavljajo v njem laporji in po- teta je bila od VI.–VII. stopnje po lestvici EMS. Globina žarišča je nekod gomolji ter plasti roženca. Pri Vrsniku izdanja tudi laporni bila podobna kakor pri prejšnjem potresu (Vidrih 2004). Oba po- del spodnje krede. tresa sta nastala ob istem prelomnem sistemu, to je ob ravenskem 72 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 prelomu, ki je del idrijskega prelomnega sistema. Razdalja med bili večji od 10 m3. Zaradi podora so se prebivalci kmetije morali žariščema obeh potresov znaša manj kakor 6 kilometrov. izseliti. Na nasprotni strani doline se je 12. decembra 1993 sprožil Osnovna značilnost alpskega sveta je njegova zgradba, saj ga podor izpod Berebice, ki je zasul regionalno cesto (Zorn 2002; gradijo trde, večinoma tektonsko poškodovane hribine, ki obli- Petje et al. 2005; Mikoš et al. 2006). Sprožila se je kamninska masa kujejo zelo strma, celo subvertikalna pobočja. Ob potresu v alp- dimenzij 30 x 50 x 5 m; to je okrog 7.500 kubičnih metrov materi- skem svetu se zgodi veliko pojavov, ki so za ta svet enkratni (Vi- ala. Trije večji naproženi kamninski bloki so se s pobočja sprostili drih 2008). Predvsem se pojavlja sekundarna ogroženost zaradi šele leta 1998. Maja 2001 so končali 276 metrov dolgo galerijo, sprožanja nestabilnosti na strmih pobočjih, npr. padanje in zdrsi ki ščiti regionalno cesto pred podorom. Podora na nasprotnih kamninskih gmot. Obenem je ogroženost po potresu časovno straneh Soče, skoraj zrcalna, sta tipičen primer tako imenovanega raztegnjena na nekaj let, ko se še vedno sprožajo hribinski pojavi »dvojčka«, značilnega za ozke alpske doline, kjer na nasprotnih ob popotresnih sunkih, deževju, vetru in snežnih plazovih. pobočjih nastaneta dva podora (Orožen Adamič 1990). V dolini Trente je znanih več skalnih podorov (Orožen Ada- mič 1990; Zorn 2002; Petje et al. 2005; Vidrih 2008), največji so Geomorfologija podor z Osojnika nad kmetijo Plajer in podor Berebica v Spo- Območje Trente je izredno pestro in dinamično glede en- dnji Trenti ter podori v dolini Lepene. V dolini Lepene je bilo ob dogenih in eksogenih procesov, ki so in še oblikujejo površje. potresu 1998 več podorov: izpod Lemeža, Šije, kote 1776 in ob Najpomembnejši dejavniki so: a.) močna tektonska aktivnost - potoku Šumniku (Vidrih 2008). Najbolj izrazit pojav ob potresu dvigovanje Alp, potresi; b.) intenzivni fluvialni procesi - velika je bil hribinski podor z Lemeža. Z višine je zdrsnil tektonsko pre- količina padavin, površinska rečna mreža; c.) intenzivni pobočni trt apnenec, ki je pri spustu po pobočju z več kot 2000 m dobil procesi – velike višinske razlike, veliki nakloni pobočij, tektonska veliko hitrost. Skale in kamni so se zdrobili v manjše drobce in pretrtost, klima; č.) poledenitev v pleistocenu – ledeniška erozija nad dolino se je dvignil rumen prah, temu pa se je pridružil tudi in akumulacija, intenzivnejši pobočni procesi; d.) zakrasevanje zračni udar. Zračni udar je v pasu dobrih 50 m in dolžini nekaj sto – korozija površja, vertikalna podzemna drenaža. Rezultat vseh metrov polomil ali izruval številna drevesa (Vidrih 2008). Istoča- teh različnih dejavnikov je močna erozija, katere posledica je zelo sno se je zgodil hribinski zdrs izpod Šije. Klinasti zdrs je nastal ob razgiban relief z velikimi višinskimi razlikami in raznoterimi sistemu dveh sekajočih se razpok (lezika in tektonska razpoka) in morfološkimi oblikami. sodi med redke pojave, ki so značilni za VII.-VIII. stopnjo EMS V pleistocenu so v visokogorju nastali ledeni pokrovi, od katerih (Vidrih 2008). Pod podorom je nastal jezik skalnega vršaja, ki se so se proti dolinam odcepili posamezni ledeniki. Med njimi je končuje v gozdu nad dolino. V dolini Lepene se je z levega pobo- bil eden od najdaljših Soški ledenik, ki je bil dolg kar 80 km in čja sprožil tudi drobirski tok, in sicer, ko se je odloženo kamenje naj bi segal od Zgornje Trente do Mosta na Soči (Kunaver 1980). v strmi grapi ob potresu sprožilo ter se pomešano s snegom in se Novejše raziskave (Bavec 2002; Bavec et al. 2004) pa kažejo, da odvalilo s pobočja. bi se morala ocena o obsegu Soškega ledenika razdeliti vsaj na Podor s severozahodnega pobočja Osojnika nad domačijo Pla- dva dela. Za čas zadnjih dveh alpskih poledenitev ocenjujejo, da je jer na levem bregu Soče (slika 3), se je re-aktiviral med 28. in 29. segel ledenik kvečjemu do Bovca oziroma, da so se kraki njegovih junijem 1989 na mestu starejšega podora, ki je bil takrat že prekrit pritokov najverjetneje stalili celo, preden so dosegli Bovško z vegetacijo (Orožen Adamič 1990; Zorn 2002). Dimenzije podo- kotlino. ra so bile okrog 400 x 300 m (Mikoš et al. 2006). Sproženo je bilo V Trenti na več krajih najdemo glacialne in fluvioglacialne se- okrog 300.000 kubičnih metrov materiala v debelini okrog 20 m. dimente; starejši sedimenti so že vezani (sprijeti). Na karbonatnih Klinast zdrs se je zgodil v sistemu razpok v prelomni coni, ki seka (apnenčastih) talnih morenah so se na več mestih s kemičnim Osojnik v smeri SZ –JV. Posamezni sproženi kamninski bloki so raztapljanjem (Cvetek 1971) razvila grbinasta tla. Za površino grbinastih tal so značilne po obliki in velikosti podobne vrtačaste oblike, med katerimi so manj kot meter visoke zaokrožene izbo- kline. Kjer taka tla prekrivajo travniki, jih imenujemo grbinasti travniki. Te v zadnjem času skušajo zaščititi pred izravnavanjem. Iz priporočila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://rkg.gov.si/GERK/documents/2008): GRB_08 so grbinasti travniki posebnost kmetijske krajine in naravna dediščina, vendar pa zaradi težke obdelave žal izginjajo. Da bi ohranili te pleisto- censke posebnosti, podukrep predvideva vsaj eno ročno košnjo in spravilo letno. Narejen je tudi seznam grbinastih travnikov, ki vključuje tudi območje občine Bovec. Ledeniške doline, korita in slapovi Ledeniki so brusili karbonatno podlago in razširili ter poglobili že obstoječe rečne doline. Tako so nastale značilne ledeniške do- line, ki imajo prečni profil v obliki črke U. Ozka dolina Lepena na primer velja, poleg Bavšice in Zapodna, za najlepši primer ledeniške doline. Na območju Trente se v dolinah in grapah na Slika 3: Podor nad Plajerjem v Spodnji Trenti (foto N. Zupan Hajna). gorskih potokih nahaja veliko privlačnih slapov ter ozkih korit. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 73 Dolina lepena je dolga pet kilometrov, obdajajo jo vrhovi Črni pa ob nizkih vodah kmalu ponikne v prod in priteče na površje vrh, Kaluder, Lemež, Lipnik, Hudi vrh ter severni rob Golobarja. šele tik pred izlivom v Sočo. V Zadnji Trenti se nahaja tudi lep V zgornjem delu doline, na pobočjih Krna, se nahaja Slap Lepen- grbinasti travnik, ki jih najdemo tudi drugje po dolini Soče. ca, v katerem se voda čez štiri stopnje 55 metrov visokega slapu, korita vrezana v živoskalno dno so eden najznačilnejših geo- prelije v dolino. Od vseh potokov in slapov v Posočju je bila ob ve- morfoloških pojavov Posočja; po oceni jih je okrog 100 (Jarc et al. likonočnem potresu 1998 najbolj prizadeta prav Lepenca. Utrgalo 2002). Na zgornjem toku Soče so najbolj znana Mala in Velika Ko- se je celo pobočje ob zgornjem desnem bregu ter deloma zasulo rita in Korita pri Kršovcu. korita pri kršovcu se nahajajo na Soči strugo pod slapiščem. Struga je v srednjem delu toka, le malo pred pri žičnici Golobar v bližini Kala-Koritnice. Dolga so 100 m in na sotočjem s Šumnikom, ostala nespremenjena. Na Šumniku je 17 najožjem delu široka le 1,5 m. Velika korita soče se nahajajo na večjih in manjših slapov, od katerih so nekateri dvojni. reki Soči pri vhodu v dolino Lepene. Korita so dolga 750 metrov, Dolina zadnjice se ponaša z največjimi višinskimi razlikami široka ponekod le 2 metra, stene so pa visoke do 15 metrov. Malo med vrhovi in dolino, z rojem izvirov in najbolj vodnatim prito- višje, ob odcepu proti Vrsniku in Vasi na skali, oblikuje Soča še kom Soče, saj se Zadnjici pridruži tudi precej vodnata Krajcarica. Mala korita (slika 4). Ta so dolga 100 metrov, globoka do 6 metrov Soteska Mlinarice se ponaša z najglobljimi koriti v Triglavskem in ponekod ožja od 1 metra. Globoka so tudi Korita Mlinarice narodnem parku; dolga je okrog kilometer in globoka do 100 m. (do 100 m), Korita Koritnice (do 70 m), Spodnja korita Ročice Potok Mlinarica izvira pod malim Razorjem in se po kilometru (80 - 100 m). Znana so še korita Nemčlje, Limarice in Krajcarice. in tristo metrih v 8 metrov visokem slapu izliva v Sočo. Pomladi V koritih so številni tudi lepi slapovi. Ob visokih vodah poplav- leta 2005 je skalni podor porušil novo brv čez potok in od takrat ni valovi korita velikokrat prelijejo, saj se gladina Soče dvigne za je bil osrednji del Mlinarice zaprt za oglede. Na istem mestu je več kot 10 metrov. Korita ne morejo nastati zgolj z erozijo teko- vodna ujma že leta 1999 odnesla brv, leta 2007 so na istem mestu če vode. Za njihov nastanek je potreben tudi material, ki ga reka postavili novo. prenaša s seboj in dodatno mehansko erodira skalno dno. Pri po- zadnja Trenta - zapoden je dolina, ki se razprostira od izvira glabljanju korit igrajo pomembno vlogo tudi draslje. To so manj- Soče proti Bavškemu Grintavcu. Dolina se konča v krnici Zapotok še zglajene kotanje v rečnem koritu, v katere so ujeti prodniki in s 180 metrov visoko prepadno steno, čez katero pada več slapov, pesek, voda jih v drasljah vrtinči in tako dodatno poglablja korita. najvišji je Zapotoški slap s 73 metri. Po dolini teče Suhi potok, ki kraške jame Iz Katastra Jamarske zveze Slovenije in Inštituta za raziskovan- je krasa ZRC SAZU (2010) je razvidno, da na področju Trente poznamo v dolini samo eno jamo (slika 5), in to že takoj na njenem začetku v bližini vasi Kal-Koritnica. V neposredni bližini jame so tudi znana Korita Soče pri Kršovcu. jama pri kalu (si- nonima: Golobaršček, Jamček) ima katastrsko številko 3510 (vir podatkov Kataster JZS in IZRK), njena globina je 40 m in dolžina 80 m. Vhod se nahaja pod vznožjem hriba Golobarja, približno 50 m nad Sočo, z nadmorsko višino vhoda 425 m. Jama je občasen močan izvir na levem bregu Soče. Razvita je v dachsteinskem apnencu. Vhod v jamo je v spodmolu na stiku med skalo in pobočnim gruščem. Kmalu za vhodom (odvisno od vodostaja) naletimo na sifonsko jezero, v katerem so se že večkrat potapljali. Vse druge jame so na pobočjih doline ali na kraških platojih nad dolino (slika 5). Na pobočjih Ozebnika nad Zadnjico je na nadmorski višini 750 m markantna odprtina v jamo v Ozebniku. Jama ima katastrsko številko 3065 (vir podatkov Kataster JZS in IZRK), njena globina je 50 m, dolžina pa 110 m. Jama se strmo dviguje, v njej se nahaja stara preperela siga, zanjo je značilno intenzivno podiranje sten. V Zgornji Trenti je znana jama izvir soče, ki ima katastrsko številko 834 (vir podatkov Kataster JZS in IZRK), njena globina je 28 m, dolžina 31 m, in vhod na 1050 m. V Zgornji Trenti na pobočjih Špička so poznane tri jame, ki tvo- rijo splet naravnih in rudniških rovov pri opuščeni planini Trenta nad Zapodnom. Najdaljša je jama v rudniku pri Štolnu (Jama z rudniškimi rovi nad planino Trenta), ki ima katastrsko številko 836 (vir podatkov Kataster JZS in IZRK), njena globina je 29 m, dolžina 805 m, vhod je na 1235 m. V jami naj bi po Italijanskem katastru VG (št. 1633) kopali mangan. Slika 4: Korita vrezana v živoskalno dno so eden najznačilnejših geomorfoloških pojavov Posočja (foto N. Zupan Hajna). 74 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 5: Lega znanih jam na podro- čju Trente z okolico (Vir: Kataster jam JZS in IZRK ZRC SAZU). vodni viri aLpskEGa krasa velikosti zaledja ob različnih hidroloških pogojih) je praktično nemogoče določiti razvodnico med obema porečjema, njen pri- Metka petrič bližni položaj pa je označen na sliki 6. Na osnovi hidrogeološke karte je bil obseg alpskega krasa v Uvod Sloveniji ocenjen na 2200 km2, povprečna letna efektivna infil- Alpski kras, ki ga gradijo predvsem apnenci ter deloma dolomiti in tracija pa s primerjavo kart povprečnih letnih padavin in evapo- dolomitizirani apnenci triasne starosti, pokriva okrog 11 % slov- transpiracije v obdobju 1961-1990 (Kolbezen & Pristov 1998) na enskega ozemlja (slika 6). Glavna hidrogeološka enota so dobro 1620 mm. Ob upoštevanju teh vrednosti smo ocenili, da bi lahko zaloge podzemne vode stalno napajale izvir s povprečnim preto- prepustni kraški vodonosniki, ponekod prevladujejo dolomiti z kom 115 m3/s. značilnostmi nekoliko slabše prepustnih razpoklinskih vodonos- Zaloge podzemne vode v alpskem krasu so torej velike, velika nikov. Predvsem v rečnih dolinah, v katerih so odloženi klastični pa je tudi ranljivost alpskih kraških vodonosnikov (hitra infiltra- sedimenti glacialnega, fluvioglacialnega in fluvialnega izvora, pa cija in hiter prenos snovi daleč stran od točke vnosa, kratek zadr- so razviti medzrnski vodonosniki. Hidrogeološko so pomembna ževalni čas pri pretakanju proti izvirom). Bolj ugodna lastnost je tudi območja slabše prepustnih jurskih in krednih laporjev in majhna obremenjenost zaradi redke naseljenosti, kljub temu pa peščenjakov ali konsolidiranega morenskega materiala, na kat- človekove dejavnosti že ogrožajo kakovost kraških vodnih virov. erih se voda zadržuje na površju. Tam se pojavljajo vsaj občasni V visokogorju je dobro razvit turizem (smučišča s celotno infra- površinski tokovi in visokogorska jezera. strukturo, planinske koče, ponekod počitniške hišice). Kmetijstvo Povprečne letne padavine na območju slovenskega alpskega je ekstenzivno, vendar predvsem aktivni gorski pašniki predsta- krasa dosegajo 3000 mm. Zaradi redke pokritosti z vegetacijo vljajo določeno nevarnost. Dodatna obremenitev so divja odla- in majhnih debelin prsti je delež efektivne infiltracije velik. Med gališča odpadkov. visoke kraške planote so vrezane globoke doline in znotraj viso- Zaradi nevarnosti onesnaženja je potrebno načrtovati ustre- kogorskega napajalnega zaledja infiltrirana voda se pretaka pod- zne ukrepe za varovanje. Znotraj alpskega krasa je registriranih zemno proti izvirom v teh dolinah. Najpomembnejše reke, ki se približno 1200 izvirov, od katerih jih je za vodooskrbo približno napajajo iz alpskega krasa, so Soča, Sava in Savinja. Soča odteka 240.000 ljudi zajetih okrog 400. Po podatkih iz leta 2004 ima le proti Jadranskemu morju, Sava in Savinja pa sta del črnomorskega približno četrtina zajetih alpskih kraških izvirov sprejet odlok o porečja. Zaradi posebnih značilnosti kraških vodonosnikov (ne- varovanju, še za dodatnih 75 izvirov pa je pripravljen predlog ta- znane poti podzemnega pretakanja, bifurkacija in spreminjanje kega odloka (Vir: EIONET 2004). 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 75 Slika 6: Hidrogeološka karta alpskega krasa (Vir: EIONET, 2004) izvir soče cija, ki jo gradijo apnenci, laporji in dolomiti karnijske starosti. V Relativno malo izsledkov hidrogeoloških raziskav v zgornjem južnem in jugovzhodnem delu doline izdanja karnijsko-norijski Posočju je bilo objavljenih v strokovni periodiki. Jože Janež s dolomit, ki navzgor prehaja v dachsteinski apnenec. V dolini Za- sodelavci je izdelal več raziskovalnih projektov, a le v dveh krajših dnje Trente je odložena kvartarna ledeniška morena, ob robu pa prispevkih (Janež 1995; 2002) povzel nekaj osnovnih značilnosti pobočni grušč in aluvij. kraških izvirov na tem območju. Na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Soča je največja reka v slovenskem delu jadranskega porečja. so zbrani podatki o dnevnih pretokih na različnih hidroloških po- stajah v zgornjem Posočju (Agencija Republike Slovenije za oko- Njeni stalni izviri so v morenah Suhega potoka v Zadnji Trenti, lje, 2010). Za postajo Zgornja Soča so na razpolago podatki o pre- mesto izviranja vode pa je odvisno od hidroloških pogojev. Ob ve- tokih do leta 1973 in zaradi primerljivosti z ostalimi izviri na tem čjih sušah naj bi iz proda in grušča izviralo le okrog 200 l/s (Habič območju smo pri nadaljnji analizi upoštevali podatke v obdobju & Čar, 1989). Ob višjem vodostaju se aktivirajo tudi izviri višje v od 1955 do 1973. Izmerjen je bil minimalni pretok 1,1 m3/s in sre- dolini, pa tudi izvir nad planinsko kočo, ki je najbolj poznan kot dnji pretok 7,1 m3/s, maksimalni pretoki pa so presegali sto m3/s. izvir Soče. Voda izteka na nadmorski višini 1041 m (Vir: geope- Karakteristični pretoki po posameznih letih so prikazani na sliki dia.si 2010) skozi kraški kanal, ki je razvit ob tektonski razpoki. 8, ocenjujemo pa, da je verjetnost napake pri meritvah pretokov Ob nižjem vodostaju se nivo vode spusti več kot 30 m pod prelivni ob visokem vodostaju velika. rob kanala. Na sliki 9 so prikazani izmerjeni dnevni pretoki za izbrano bolj Po dolini Zadnje Trente poteka mojstrovški prelom (slika 7), ki mokro leto 1960 in bolj suho leto 1961. Visoki pretoki spomladi in se preko Vršiča nadaljuje v dolino Pišnice. Severno in severoza- poleti so posledica taljenja snega v visokogorskem zaledju, posa- hodno stran doline gradijo dachsteinski apnenci norijsko-retijske mezni izraziti vodni valovi pa predstavljajo reakcijo na močnejše starosti. Pod njimi so zgornjetriasni dolomit in tamarska forma- padavinske dogodke. Slika 7: Geološki prerez (Legenda: 1. ledeniška morena, kvartar, 2. dachsteinski apnenec, norij-retij, 3. »glavni« dolomit, karnij-norij, 4. tamarska formacija, zgornji karnij, 5. masiven in skladnat dolomit, karnij-cordevol, 6. pre- lom, 7. porušena cona v apnencu, 8. milonit) (Janež 1995) 76 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 8: Minimalni, srednji in maksimalni pretoki na hidrološki postaji Zgornja Soča v Trenti pred sotočjem z Zadnjico v letih med 1955 in 1973. ARSO spremlja tudi kakovost izvirov Soče in Krajcarice, a le Na hidrološki postaji Zadnjica v Trenti so bili v obdobju 1955- nekaj osnovnih parametrov. V letih 2007 in 2008 je bila za oba 1973 izmerjeni minimalni pretok 150 l/s, srednji pretok 2 m3/s in izvira srednja izmerjena vrednost nitratov 1,9 mg NO /l, pesticidi maksimalni pretok 27,1 m3/s (Agencija Republike Slovenije za oko- 3 pa niso bili zaznani, zato je bilo kakovostno stanje obeh izvirov lje, 2010). Karakteristični pretoki po posameznih letih so prikazani ocenjeno kot dobro. na sliki 10, dnevni za izbrani leti 1960 in 1961 pa na sliki 11. krajcarica Lepenica Glavni izviri Lepenice v ledeniški dolini Lepeni so iz morenskega Krajcarica ima številne izvire v dolini Zadnjice v Trenti na nad- materiala na nadmorski višini 540 do 520 m na mestu, kjer je morskih višinah med 700 in 720 m. Janež (2002) sklepa, da so iz- morenska podlaga že toliko odnesena, da v strugi pogleda na viri v moreni sedaj na sekundarnem mestu, primarni pa se pojav- dan skalna podlaga iz dachsteinskega apnenca (Janež, 2002). Ob ljajo na stiku zgornjetriasnih dachsteinskega apnenca in glavnega različnih vodostajih je aktivnih še več izvirov višje in nižje v dolini. dolomita, ki sta prekrita z morenskim materialom. Zaledje izvira Dnevni pretoki (slika 12) so bili na hidrološki postaji v Lepeni je glede na orografsko razvodnico ocenjeno na 20 km2 in verjetno merjeni le v obdobju 1968-1973 (Agencije Republike Slovenije za obsega območje Velikega Vršovca, Zadnjiškega Ozebnika, Kota, okolje, 2010). V tem času je bil minimalni pretok 100 l/s, srednji Korit in Komarja. pretok 2,1 m3/s in maksimalni pretok 45,3 m3/s. Slika 9: Dnevni pretoki na hidrološki postaji Zgornja Soča v Trenti pred sotočjem Soče z Zadnjico v izbranih letih 1960 in 1961. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 77 Slika 10: Minimalni, srednji in maksimalni pretoki na hidrološki postaji Zadnjica v Trenti v letih med 1955 in 1973. Slika 11: Dnevni pretoki na hidrološki postaji Zadnjica v Trenti v izbranih letih 1960 in 1961. Slika 12: Dnevni pretoki na hi- drološki postaji Lepena v Lepeni v izbranih letih 1960 in 1961. 78 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 TriGLavski narodni park naravi, z ustvarjalnimi delavnicami in z različnimi izobraževalnimi programi. Na območju Trente naravno in kulturno dediščino Aleš zdešar predstavlja Soška pot. soška pot (vir: http://www.tnp.si/dozivljati/C49/) je parkovna o parku učna pot, ki vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka ob Največ ozemlja Triglavskega narodnega parka, skoraj tretjina, je Soči od njenega izvira proti Bovcu. Je najstarejša parkovna pot na območju občine Bovec. Ta zajema domala celotno Zgornje Triglavskega narodnega parka. Povezuje steze in mirne, manj Posočje (slika 13). znane dele doline Trente in Soče, stran od ceste in hrupa. Soča je Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji, smaragdna nit poti ter ponuja ogled vseh znanih in manj znanih upravlja ga Javni zavod Triglavski narodni park. Park se razpro- naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini. Posebna zani- stira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z mivost so slikovite brvi, po katerih večkrat prečkamo reko. Hoja Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolno- po Soški poti in obisk Informacijskega središča TNP Doma Tren- ma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Obsega 880 kva- ta ponujata poznavanje in razumevanje Triglavskega narodnega dratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada parka. Celotna pot od izvira Soče po dolini Trente in Soče vse med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, do meje parka pri Kršovcu je dolga okrog 20 kilometrov. Na meji ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Osrednje poslanstvo parka Soška pot preide v eno od bovških sprehajalnih poti in nas javnega zavoda TNP je varovanje narave, opravlja pa tudi strokov- privede v Bovec. Obisk Soške poti lahko prilagodimo svojemu ne in raziskovalne naloge. Povprečno letno število obiskovalcev je času in namenu ter si ogledamo samo tisti del, ki nas najbolj zani- 1,6 milijona. ma. Pot je označena z značilnimi informacijskimi stebrički TNP, na informacijskih točkah pa so pojasnjevalne table. S Triglavskim narodnim parkom se lahko dogovorite tudi za strokovno vodenje. Mejniki v zgodovini TNP: Alpski botanični vrt juliana je bil ustanovljen že leta 1926 in 1906 ali 1908 – prvi, a neuresničeni predlog prof. Albina Belarja je v zakon o Triglavskem narodnem parku vključen kot naravni o parku spomenik. 1924 – nastanek »Alpskega varstvenega parka« v dolini Triglavskih jezer (1600 ha) osnovne geološke značilnosti Tnp 1961 – odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski Gore Triglavskega narodnega parka so odprta knjiga geološke narodni park« (2000 ha) zgodovine tega ozemlja. Njegov razvoj je trajal več kot 200 mili- 1981 – uzakonitev parka v sedanjem obsegu jonov let. V tem času so kamnine območja parka prepotovale več 2003 – vključitev Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v tisoč kilometrov dolgo pot od Zemljinega ekvatorja do današnje mednarodno omrežje biosfernih območij UNESCO MaB (Man lege na severozahodu Slovenije. and Biosphere – človek in biosfera) Kamnine Triglavskega narodnega parka so nastale v spreminja- 2004 – prejetje evropske diplome Sveta Evrope za zavarovana jočih se morskih okoljih nekdanjega oceana Tetida, večinoma v območja z vzornim upravljanjem geoloških obdobjih triasa, deloma pa tudi jure in krede. Najbolj 2007 – prejetje diplome Europa nostra v okviru nagrad Evropske značilni kamnini sta apnenec in dolomit, v manjši meri peščenja- unije za kulturno dediščino v kategoriji arhitekturna dediščina ki, laporovci, lapornati apnenci in fliš. Nekdanje razgibano površje za opravljeno delo pri prenovi Pocarjeve domačije v Zgornji je omogočalo nastanek številnih in raznovrstnih življenjskih oko- Radovni. lij, v katerih so živeli organizmi, ki so se v obliki fosilnih ostankov Državni zbor je 18. junija 2010 sprejel novi Zakon o Triglavskem ohranili v kamninah. Najpogostejši fosili, ki jih lahko opazujemo narodnem parku (ZTNP), ki določa varstvena območja v narod- s prostim očesom so ostanki polžev, školjk, ramenonožcev, koral, nem parku, pravila ravnanja in varstvene režime, način upravl- alg, glavonožcev, redkeje pa tudi rib in drugih vretenčarjev. Fosili janja TNP, sodelovanja javnosti in prebivalcev narodnega parka so neme priče nekdanjih življenjskih razmer, pogosto nam poma- pri upravljanju, trajnostne razvojne usmeritve ter način njegovega gajo določiti tudi starost kamnine. izvajanja, financiranje, nadzor, sankcije in druga ravnanja, pov- Površje Triglavskega narodnega parka prepoznamo po strmih, ezana s cilji in nameni tega zakona. ZTNP je bil objavljen v Urad- priostrenih vrhovih, visokogorskih grebenih, značilnih položnej- nem listu dne 30. 6. 2010 in je stopil v veljavo 15. 7. 2010. ših pobočjih, ki se prevesijo v strme, prepadne stene, visokih kra- ških planotah, po širokih ledeniško preoblikovanih dolinah, so- Nameni in naloge Triglavskega narodnega parka: teskah, redkih rečnih in ledeniških terasah in obsežnih meliščih. • Varovanje narave in ohranjanje kulturne krajine Podoba današnjega površja Triglavskega narodnega parka je od- • Skrb za ustrezen razvoj v parku raz prepletanja kamninske podlage, tektonskih procesov in vpli- • Omogočanje doživljanja parka vov zunanjih Zemljinih sil. Skozi dolgotrajen proces pritiskanja • Raziskovanje Afriške tektonske plošče na Evroazijsko, so se kamnine, nastale na • Vzgojno in izobraževalno delo dnu morja, dvignile in ustvarile obsežno Alpsko gorovje. Pri tem • Upravljanje so se gubale, narivale in prelamljale. Gorski svet parka je izposta- vljen erozijskim procesom, površje je močno preoblikovano zara- Triglavski narodni park obiskovalcem vzpodbuja doživljanje di delovanja ledenikov in tekočih voda. Površinske vode je zaradi parka v informacijskih središčih in točkah, informativnih tablah, apnenčeve podlage razmeroma malo, večina vode se pretaka po na parkovnih poteh, z vodenimi izleti, z biološkimi delavnicami v obsežnih podzemnih sistemih in v obliki podtalnice v dnu dolin. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 79 Slika 13: Območje Triglavskega narodnega parka (Vir: http://www.tnp.si/). Posledica topnosti apnenca v stiku s padavinsko vodo in sne- Na Studorskem prevalu lahko v lapornatem apnencu opazujemo gom je nastanek visokogorskega krasa. Odsotnost rastlinskega fosilne ostanke triasnih polžev, školjk in amonitov, pot pa nada- pokrova je pospešila nastanek kraških oblik, omogoča pa tudi ljujemo pod Toscem na Velo polje. Po Velski dolini se pot vzpne nemoteno opazovanje in raziskovanje raznolikih kraških fenome- do Doliča, nadaljuje na Prehodavce in nas popelje v zagotovo nov, ki se kažejo predvsem v obliki žlebičev, škrapelj, kotličev, lašt, najlepši del vsega popotovanja. Dolina Triglavskih jezer je biser, kont, kraških planot in drugih pojavov. Raztapljanje apnenca ni s katerim se podobni po svetu ne morejo primerjati. Sprehod po le površinsko, območje Triglavskega narodnega parka je svetovno pokopališču fosilnih amonitov je zagotovo prvovrstno doživetje, znano tudi po globokih podzemnih breznih in jamah. Na obmo- ki ga dopolnjuje kraško preoblikovano površje. Nadaljevanje poti čju parka je znanih približno 600 kraških jam, najgloblje brezno poteka čez kraško planoto Komno, mimo Krnskega jezera na Krn. (Čehi 2) je globoko 1502 m. Sledi del poti proti Jezeru v Lužnici pod mogočnim masivom Pe- skov, kjer se geološka zgodovina srečuje z mnogo mlajšo, vendar slovenska geološka pot v Tnp nesrečno zgodovino prve svetovne vojne. Pogled na nenavadno Pred desetletji je prof. dr. Stanko Buser razvil idejo o Slovenski oblikovani in obarvani Rdeči rob, ki ga gradijo kredne kamnine, geološki poti, ki bi povezovala vse pomembnejše geološke poseb- nakazuje del poti, kjer so kamnine mnogo pestrejše kot na precej- nosti od severovzhodne Slovenije preko Karavank, Julijskih Alp, šnjem delu Julijskih Alp. Mimo Zatolminskih planin se pot spusti skozi osrednjo Slovenijo proti Hrvaški. do Tolminskih korit in se nato dvigne vse do Tolminskih Raven Čeprav so Julijske Alpe odete v na videz monotone sive barve, in naprej do planine Razor. Ta del poti zaznamujejo čudoviti pro- pa ozemlje, ki ga pokriva Triglavski narodni park, skriva mnoge fili v globokem morju nastalih kamnin, ki so bile zaradi močnih geološke zanimivosti. Znotraj meja parka lahko naštejemo kar 45 tektonskih sil stisnjene na ozek pas, ne širši od nekaj kilometrov. točk Slovenske geološke poti. V park vstopi geološka pot skozi eno S planine Razor se pot nadaljuje po dobro ohranjeni mulatjeri od najbolj obiskanih naravnih in hkrati geoloških znamenitosti, pod grebenom Peči (Spodnjebohinjski greben) do Podbrda, ki torej skozi sotesko Vintgar. Po suhi Pokljuški soteski se vzpne na leži izven parka. Geološka pot ne pozabi zaobiti tudi Vršiča, izvira Pokljuko in mimo Blejske koče na Lipanci doseže gorski greben. Soče, Trente ter Kriških podov. 80 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Marsikdo izmed vas je že večkrat hodil po omenjenih poteh, pa Alps – a mosaic stone in the geomorphological evolution of the Eastern Alps. vendar bi bila lahko prehojena pot še v marsičem mnogo bolj za- International Journal of Earth Sciences, 90, 3, 500-518. nimiva, če bi zanjo obstajal vodnik o geoloških posebnostih. Lan- Geopedia, Izviri, lokacije. - [Online] Dostopno na: (http://www.geopedia.si/ sko leto je Javni zavod Triglavski narodni park v okviru programa sloj izviri). Habič, P. & J. Čar, 1989: Strokovne podlage za varovanje vodnih virov in Unesco MAB – Človek in biosfera začel z obnovo tablic Slovenske vodnih zalog kot osnova za sprejem odloka za zaščito zaledja izvirov geološke poti v parku in območju MAB – Človek in biosfera. Vse- Boke, Bočiča in Glijuna, povirij Koritnice, Tolminke, Zadlaščice.- Tipkano ga skupaj bomo zamenjali 57 tablic. Sočasno z namestitvijo novih poročilo, Rudnik živega srebra Idrija, št.pr. 84/89. tablic potekajo usklajevanja z Oddelkom za geologijo Naravoslov- Jamarska zveza Slovenije in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 2010: notehniške fakultete v Ljubljani in Geološkim zavodom Slovenije Kataster jam. Janež, J., 1995: Izvir Soče in njegovo vodozbirno območje.- Geološki zbornik, za izdajo vodnika po geološki poti v TNP-ju. 10, 35-37, Ljubljana. Slovenska geološka pot v Triglavskem narodnem parku je pred- Janež, J., 2002: Veliki kraški izviri v zgornjem Posočju.- Geologija, 45/2, 393- vsem namenjena seznanjanju širše množice ljudi z geološkimi 400, Ljubljana. značilnostmi narodnega parka, hkrati pa zavezuje stroko k na- Jarc, P., Kladnik, D. & Rojšek, D., 2002: Posočje A-Ž. Založba ZRC, 244 str., daljnjim raziskovanjem in interpretaciji pestre geološke zgodovi- Ljubljana. Jurkovšek, B. 1985: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Beljak in ne Julijskih Alp. Doživljanje Julijskih Alp z razlago o njihovem Ponteba. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd. nastanku, sestavi kamnin, geomorfoloških oblikah, tektonskih Jurkovšek, B. 1987: Tolmač listov Beljak in Ponteba. Osnovna geološka karta premikih, fosilnem življenju in kraških pojavih bistveno pripo-SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 58 pp., Beograd. more k spoštovanju narave kot celote, s tem pa tudi k ohranjanju Kladnik, B. & Rojšek, D., 1997: Soča. Založba Zaklad, 1- 79, Ljubljana. narodnega parka in njegove nežive narave. Kolbezen M. & J. Pristov, 1998: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije.- MOP-Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 98 pp, Ljubljana. posTanki na EkskUrziji Komac, M. & Bavec, M., 2007: Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo. Geologija 50/1, 97–110, Korita Soče pri Kršovcu, Jama pri Kalu (sinonima: Golobaršček, Ljubljana. Jamček). Erozija živoskalnega dna, izvirna jama. Kunaver, J., 1980: Razvoj in sledovi zadnje stadialne poledenitve v Zgornjem Dolina Lepene. Ledeniška dolina, slapovi, podor, fluvioglacialni Posočju (I). - Geografski vestnik 52, 17 - 36, Ljubljana. material. Mikoš, M., Petje, U. & Ribičič, M., 2006: Application of a Rockfal Simulation Program in an Alpine Valley in Slovenia. Disaster Mitigation of Debris Podor pri Plajerju. Podori, stare morene, dvigovanje Alp. Flows, Slopes, Failures and Landslides, 199-211, Tokyo. Informacijsko središče TNP na Logu. Pomen parka za ohranjanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: GERK dokumenti geološke dediščine. (grbinasti travniki).- [Online] Dostopno na: http://rkg.gov.si/GERK/ Krajcarica. Izviri, morene. documents/2008 [8.7.2010] Mlinarica. Korita, hidrologija, podori. Orožen Adamič, M., 1990: Podor v Trenti. Ujma, 4, 18. Izvir Soče. Izvirna jama, hidrologija. Petje, U., Mikoš, M. & Ribičič, M., 2005: Ocena nevarnosti padajočega kamenja za odsek regionalne ceste v dolini Trente. Geologija, 48/2, 341- 354, Ljubljana. LiTEraTUra Petrič, M., 2004: Alpine karst waters in Slovenia.- Acta carsologica, 33/1, 11-24, Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010: Arhiv površinskih voda.- Placer, L., 2008: Osnove tektonske razčlenitve Slovenije. - Geologija, 51/2, [Online] Dostopno na: http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php 205-217, Ljubljana. [17.6.2010] Rižnar, I., Koler, B., Bavec, M. 2007: Recentna aktivnost regionalnih Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010: Potresi.- [Online] Dostopno na: geoloških struktur v zahodni Sloveniji. – Geologija, 50/1, 111-120, http://www.arso.gov.si/potresi/ [8.7.2010] Ljubljana. Bavec, M. 2002: Nove časovne in genetske opredelitve nekaterih Triglavski narodni park, 2010: TNP. - [Online] Dostopno na: http://www.tnp. mlajšekvartarnih sedimentov in kamnin v Bovški kotlini in njeni bližnji si/[1.8.2010] okolici. - Geologija 45/2, 291-298, Ljubljana. Vidrih, R., 2004. Potres 12. julija 2004 v zgornjem Posočju. Življenje Bavec, M., Tulaczyk, S. M., Mahan, S. A. & Stock, G. M. 2004: Late in tehnika LV, september 2004, 20–32, Tehniška založba Slovenije, Quaternary glaciation of the Upper Soča River Region (Southern Ljubljana. Julian Alps, NW Slovenia). - Sedimentary geology 165, 3/4, 265-283, Vidrih, R., 2008: Potresna dejavnost zgornjega Posočja. (Seismic activity Amsterdam. of the Upper Posočje Area). Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Bosak, P., Pruner, P., Zupan Hajna, N. & Mihevc, A., 2010: Palaeomagnetic Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, 509 and biostratigraphic research of cave fil in Snežna jama, Slovenia. strani, Ljubljana. Progress Report, IG CAS & IZRK ZRC SAZU, 1-27, Praha-Postojna. Vidrih, R., Ribičič, M., 1999: Posledice potresa v naravi (Effects of the Buser, S. 1987: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Tolmin in Videm. Earthquake on the Natural Environment), Ujma, 13, 107-116, Ljubljana. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd. Wikipedija: Trenta.- [Online] Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Cvetek, J., 1971: Grbinasti travniki s posebnim ozirom na Bohinj. Geografski Trenta /[1.8.2010] vestnik, 42, 67-78. Zorn, M., 2002: Podori v slovenskih Alpah (Rockfal s in Slovene Alps). EIONET, 2004: EuroWaterNet Slovenia.- [Online] Dostopno na: http://nfp- Geografski zbornik, 42, 124-160, Ljubljana. si.eionet.eu.int/ewnsi/index.htm [27.1.2004] Zupan Hajna, N., Mihevc, A., Pruner, P. & Bosák, P., 2008b: Paleomagnetism Frisch W., Kuhlemann J., Dunkl I. & Székely B., 2001: The Dachstein and Magnetostratigraphy of Karst Sediments in Slovenia.- Carsologica 8, paleosurface and the Augenstein Formation in the Northern Calcareous Založba ZRC, 266 pp., Postojna, Ljubljana. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 81 E2 razvoj jure in krede na mangartu Andrej Šmuc1, Špela Goričan2 & Alenka Eva Črne2,3 1Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani 2Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Ljubljana 3Geological Survey of Norway, Trondheim, Norway Uvod Julijske Alpe naj bi bile v juri in kredi del Julijske karbonatne platforme in Julijskega praga, vendar pa zelo različni globljevo- Območje Mangartskega sedla se nahaja v severozahodnem delu dni razvoji predvsem jurskih kamnin kažejo na to, da Julijski prag Julijskih Alp na meji z Italijo. Julijske Alpe strukturno sodijo v ni predstavljal enotnega sedimentacijskega prostora, pač pa je bil Julijski pokrov, ki skupaj s spodaj ležečim Tolminskim pokrovom prav tako razdeljen na manjše bloke z različno hitrostjo pogreza- tvori vzhodni podaljšek geotektonske enote Južnih Alp, oziroma nja. Nekateri od teh blokov so postali prave izolirane podmorske predstavljajo področje, kjer se paleogenske dinarske strukture planote, medtem ko so drugi bloki postali del globljega Bovškega prekrivajo z neogenskimi strukturami, značilnimi za Južne Alpe jarka, v katerega je bil občasno prinešen material s sosednjih pli- (Placer, 1999). Na tem območju je bilo starejše narivanje v dinar- tvovodnih območij. ski smeri prekrito z mlajšimi miocenskimi narivi v alpski smeri proti jugu. Narivne strukture na celotnem območju Julijskih Alp sTrUkTUra manGarTskEGa sEdLa so bile kasneje dodatno deformirane z miocensko-pliocenskimi zmičnimi prelomi. Zgodovinska in recentna seizmična aktivnost Mangartsko sedlo je strukturno zelo zapleteno (Šmuc, 2004, območja pa kaže, da je vsaj del teh prelomov aktiven še danes. 2005). V splošnem opazujemo dve večji enoti: Travniško, v Paleogeografsko je bilo območje Julijskih Alp v mezozoiku del kateri izdanjajo kamnine JKP in Bovškega jarka, ter Mangartsko Jadransko-Apulijskega mikro-kontinenta, ki je na sever in zahod strukturno enoto, ki je sestavljena iz kamnin JKP in Julijskega mejil z Alpsko Tetido, na vzhodu pa je bil omejen z Vardarskim praga (sliki 3 in 4). Mangartska enota je razdeljena na štiri oceanom (cf. Stampfli et al., 2001, slika 1). Območje Julijskih Alp podenote: Mali Vrh, Rdeča skala, Drnska podenota ter podenota je tako večji del mezozoika pripadalo južnemu pasivnemu konti- Vrh Mangarta. nentalnemu robu Tetide, kjer so zaradi riftinga vladale ekstenzij- Najnižje leži podenota Mali Vrh. Gradijo jo zgornjetriasni in ske razmere. spodnjejurski plitvovodni apnenci z neptunskimi dajki, na kate- V triasu in juri je kontinetalni rob doživel dve glavni fazi eks- re nalegajo zgornjekredni globotrunkanski apnenci (slika 5). Na tenzijske tektonike, ki sta na območju današnje zahodne Slove- podenoto Mali Vrh je narinjena Travniška enota. Njena značil- nije povzročili nastanek treh različnih paleogeografskih prosto- nost so v poleglo sinklinalno gubo povite plasti z razvitimi ''du- rov (Buser, 1989, 1996). Od juga proti severu si sledijo: Dinarska pleks'' sistemi. Travniško strukturno enoto sestavljajo plitvovodne karbonatna platforma, globljevodni sedimentacijski prostor- Slo- zgornjetriasne in spodnjejurske kamnine ter spodnjejurske do venski bazen ter Julijska karbonatna platforma (JKP), ki v srednji spodnjekredne globljevodne kamnine Bovškega jarka (slika 6). juri postane izolirana podmorska planota imenovana Julijski prag Ob narivni coni med podenoto Mali Vrh in Travniško enoto je (JP) (slika 2). ukleščena še podenota Rdeča skala, ki je sestavljena izključno iz Slika 1: Paleogeografska rekonstrukcija v oxfordiju (prirejeno po Stampfli et al. 2001) 82 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 2: Današnji položaj paleogeograf- skih enot in shematski paleogeografski prerez v zgornji juri (italijanski del karte po Bosellini et al. (1981), slovenski del karte prirejen po Buserju (1989) in Plac- erju (2008). močno pretrtih globotrunkanskih apnencev. Vzhodni del masiva in peloidnih apnencev. Na podlagi foraminifer Galeanel a panti- Mangarta gradi strukturno podenoto Vrh Mangarta. Podenota je cae (Zaninetti & Brönnimann) in Triasina hantkeni (Majzon) (v bila ob močnem reverznem prelomu dvignjena nad višino Man-spodnjem delu apnencev) ter foraminifere Agerina martana (Fa- gartskega sedla. Sestavljajo jo dachsteinski apnenci z neptunskimi rinacci) v zgornjem delu apnencev je starost grebenskih apnencev dajki. V prelomni coni reverznega preloma so ukleščene še ka- norij-retij do pliensbachij. mnine Drnske strukturne podenote, ki jih gradijo globokovodne aptijsko-albijske kamnine, ki diskordantno nalegajo na zgornje- jurski neptunski dajki na mangartskem sedlu triasne in spodnjejurske plitvovodne kamnine z zgornjejurskimi neptunskimi dajki (slika 7). Neptunski dajki so geološka telesa oziroma zapolnitve praznih prostorov v starejših kamninah z mlajšimi morskimi sedimenti. stRatigRafija MangaRtske stRuktuRne enote Pogosto se pojavljajo na robovih potopljenih karbonatnih plat- form, njihov nastanek pa je večinoma posledica natezne tekto- Mangartsko strukturno enoto gradijo kamnine Julijske karbo- nike. Na Mangartskem sedlu se neptunski dajki pojavljajo v pli- natne platforme (dachsteinski apnenci in zgornjetriasni do spo- tvovodnih apnencih zgornjetriasne do spodnjeliasne starosti kot dnjurski masivni apnenci), na katere so diskordantno odloženi lateralno omejena, do nekaj 10 m velika telesa breč z rdečim ve- ali aptijsko-albijski skrilavi glinavci z roženci (Drnska podenota) zivom (slika 8). Breče na Mangartskem sedlu je opisal že Cousin ali senonski rdeči globotrunkanski apnenci (strukturni podeno- (1981), kasneje so jih raziskovali Jurkovšek in sodelavci (1990), ti Mali vrh in Rdeča skala) (sliki 5 in 7). Posebnost Mangarske prvič pa je breče interpretiral kot neptunske dajke Šmuc (2004). strukturne enote predstavljajo številni jurski neptunski dajki, Podrobneje je genezo teh dajkov opisala Črne s sodelavci (2007). ki prepredajo spodnjejurske plitvovodne apnence. (Goričan & Breče enakega nastanka so opisane tudi z drugih nahajališč v Julij- Šmuc, 2004; Šmuc, 2004, 2005; Črne et al., 2007) skih Alpah, pojavljajo se na primer na več mestih v 3 km dolgem pasu med Krnom in Jezerom v Lužnici (Babić, 1981; Buser, 1986, zgornjetriasni in spodnjejurski plitvovodni apnenci 1987). Plitvovodni apnenci zgornjetriasne in spodnjejurske starosti Neptunski dajki najlepše izdanjajo ob 150 m dolgem useku ce- predstavljajo najstarejše kamnine Mangartskega sedla. Gre za ma- ste, ki vodi na Mangartsko sedlo. Matično kamnino neptunskih sivne grebenske apnence, ki predstavljajo del kopastega grebena v dajkov predstavljajo zgornjetriasni do pliensbachijski masivni robnih delih karbonatne platforme. Greben je bil obdan s pešče- plitvovodni apnenci. Pliensbachijska starost zgornjega dela pli- nimi plitvinami, v katerih so se sedimentirali peloidni in oolitni tvovodnih apnencev potrjuje prisotnost korale Rhabdophyl ia apnenci. Masivni apnenci so tipa grainstone in so zgrajeni iz ko- phaceloida (Beauvais), ki je bila najdena v klastih matične ka- ral, spongij, apnenčevih alg, hidrozojev, stromatoporid, fragmen- mnine znotraj breče. Nad spodnjeliasnimi masivnimi plitvovodni tov školjčnih lupinic, polžev, ehinodermov in brahiopodov. Manj apnenci diskordantno leži senonska Scaglia rossa, ki sta jo Radoi- pa je peloidov in bentoških foraminifer ter intraklastov oolitnih čić & Buser (2004) poimenovala kot bovške plasti. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 83 Slika 3: Strukturna karta Mangartskega sedla z označenimi glavnimi strukturnimi elementi. 84 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 4: Geološka karta Mangarskega sedla. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 85 ostrakodov in bentoškimi foraminiferami, med njimi je vrsta Agerina martana (Farinacci) (slika 9a); 2) ostrakodna lumakela; 3) rdeč packstone s fragmenti apnenca (?matična kamnina) in foraminiferami vrste Involutina liassica (Jones); 4) siv packstone do wackestone s spikulami spongij in radiolariji; 5) rdeč mikrit. Poleg omenjenih mikrofaciesov zapolnjujejo neptunske dajke tudi precipitati in sicer Fe-Mn skorje in obrobni stebričasti, ponekod vlaknati, sparitni cementi. Pliensbachijska starost nepunskih daj- kov prve generacije je določena na podlagi foraminifer Agerina martana in Involutina liassica. Neptunski dajki druge generacije so veliko bolj pogosti kot nep- tunski dajki prve generacije. Prepoznani sta bili naslednji geome- triji: a) lateralno omejene breče globoke nekaj metrov in široke do 20 m, ki najverjetneje predstavljajo vertikalne razpoke, zapolnje- ne s kaotičnimi brečami (slika 8); b) različno orientirane do 20 cm široke in 1 m globoke jasno izražene razpoke. Prisotna sta dva različna tipa zapolnitev: 1) breča, ki vsebuje do 1,2 m velike oglate klaste matične kamnine, nekateri izmed njih vsebujejo sedimente prve generacije neptunskih dajkov; ostali, do nekaj centimetrov veliki klasti, so: klasti mikrosparitnega apnenca, črni klasti z ne- presevnimi minerali; klasti s tankolupinastimi školjkami in glav- konitom ter klasti prve generacije neptunskih dajkov (slika 9b); vezivo breče je večinoma rdeč, ponekod siv laporast apnenec z od- lomki ehinodermov; 2) breča, ki vsebuje izključno klaste matične kamnine v rdečem/sivem vezivu z odlomki ehinodermov. Starosti sedimentov druge generacije neptunskih dajkov zaradi pomanj- kanja vodilnih fosilov ne moremo natančno določiti. Nastanek neptunskih dajkov na Mangartu je vezan na mehan- ske deformacije matične kamnine. Izjema so neptunski dajki prve generacije, zapolnitve nepravilno oblikovanih votlin, ki so nastali ali bili le preoblikovani z raztapljanjem matične kamnine. Pliensbachijska starost tako matične kamnine kot prve generaci- je neptunskih dajkov nakazuje, da so votline v matični kamnini nastale in bile zapolnjene neposredno po odlaganju plitvovodne- ga pliensbachijskega apnenca. Nastanek neptunskih dajkov prve geneneracije je posledica razpada Julijske karbonatne platforme v pliensbachiju, kar sovpada z regionalno prepoznanim spodnje- jurskim riftingom Tetide. Neptunski dajki druge generacije so bolj pogosti, možen časovni razpon njihovega nastanka pa je vse od Slika 5: Stratigrafski stolpec strukturne podenote Mali Vrh. pliensbachija do zgornje krede. Najbolj verjetno je, da je glavna deformacija matične kamnine in nastanek breč kimmeridgijske do spodnje tithonijske starosti - neptunski dajki te starosti s fra- Znotraj kompleksnega sistema neptunskih dajkov je bilo pre- gmenti Saccocoma sp. so prisotni v Drnski strukturni podenoti, poznanih sedem različnih faciesov, ki zapolnjujejo votline razno- enaka starost pa je bila določena tudi za neptunske dajke v Dolini likih oblik in različnega nastanka. Na podlagi kontaktov in razno- Triglavskih jezer (Šmuc, 2004, 2005). likosti faciesov sta bili prepoznani dve glavni generaciji nastanka Nekateri izmed sedimentov, ki so ohranjeni v neptunskih daj- neptunskih dajkov. kih na Mangartu, nimajo ekvivalenta v normalnem stratigrafskem Prva generacija neptunskih dajkov je nastala z zapolnjevanjem zaporedju Julijskih Alp. Razlog je lahko dejstvo, da se sedimenta- s sedimentom in precipitacijo cementov v treh različnih oblikah cija v manjših votlinah razlikuje od sedimentacije na morskem zapolnitev, ki jih makroskopsko ločimo na: a) nepravilno obliko- dnu. Glede na obsežno stratigrafsko vrzel na Julijskem pragu – od vane votline velike od nekaj cm do 1 m imajo z matično kamni- pliensbachija do bajocija – je povsem možno, da so sedimenti za- no neravne kontakte, ki nakazujejo, da je njihov nastanek ali le polnitev neptunskih dajkov edini ohranjeni sedimenti te starosti preoblikovanje povzročilo raztapljanje matične kamnine; b) breče na Julijskem pragu. manjših dimenzij; c) različno usmerjene le nekaj cm široke razpo- Neptunski dajki se pojavljajo tudi v Drnski strukturni podenoti. ke, ki prepredajo matično kamnino in posledično tvorijo mozaič- Tu neptunske dajke predstavljajo breče z rdečim vezivom. no teksturo - oglati klasti se med seboj dobro prilegajo. Sedimenti Sestavljajo jo do 10 cm veliki klasti belih grebenskih apnencev. prve generacije so heterogeni, prepoznanih je bilo pet različnih Rdečo mikrosparitno osnovo predstavlja apnenec tipa packstone mikrofaciesov: 1) rožnat wackestone do packstone z odlomki z aptihi, rodom Saccocoma ter odlomki drugih ehinodermov. 86 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 6: Stratigrafski stolpec Travniške strukturne enote 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 87 Slika 7: Stratigrafski stolpec Drnske strukturne podenote Slika 8: Izdanek neptunskih dajkov na Mangartskem sedlu: kaotična breča z oglatimi klasti matične kamnine in rdečim vezivom. Starost breč Drnske strukturne podenote je zgornji kimmeridgij sEdimEnTarna EvoLUcija manGarTskE do spodnji tithonij. sTrUkTUrnE EnoTE spodnjekredni roženci, skrilavi glinavci in apnenci: zgornjetriasna do spodnjejurska plitvovodna scaglia variegata sedimentacija Spodnjekredne kamnine izdanjajo izključno v Drnski srukturni Masivni plitvovodni apnenci spodnjejurske starosti v okviru podenoti (slika 3), kjer z erozijsko diskordanco nalegajo na dach- strukturne podenote Mali Vrh so nastajali v robnih delih Julijske steinske apnence s kimmeridgijskimi neptunskimi dajki (slika 7). karbonatne platforme in predstavljajo nadaljevanje plitvovodne Gre za kamnine, ki so nastajale v globljevodnem okolju. V spo- sedimentacije iz zgornjega triasa. Razviti so v obliki manjšega ko- dnjem delu na drobnozrnatih brečah in kalkarenitih ležijo tan- pastega grebena, ki je bil obdan s peščenimi plitvinami, v katerih koplastnatni temno sivi do zeleni kremenasti apnenci in skrilavi so se sedimentirali peloidni in oolitni apnenci. Po dosedanjih raz- glinavci, nad katerimi sledijo črni in rdeči gomoljasti roženci. Naj- iskavah (Turnšek & Ramovš, 1987; Turnšek, 1997) so norijsko-re- mlajše kamnine so rdeči tankoplastnati apnenci tipa packstone, tijski grebenski apnenci omejeni izključno na Julijsko karbonatno ki jih gradijo planktonske foraminifere ter redka zrna fosfatov in platformo in jih v Julijskih Alpah opazujemo ali znotraj komple- kremena, značilna je tudi velika vsebnost Fe-Mn oksidov. Albijska ksa dachsteinskega apnenca ali v njegovih najvišjih delih. starost zaporedja je bila določena na podlagi radiolarijske združbe iz apnencev v spodnjem delu enote. rob podmorske planote z reducirano sedimentacijo Plitvovodni pliensbachijski apnenci vsebujejo v zgornjem delu Globotrunkanski apnenci: scaglia rossa neptunske dajke z večfaznimi zapolnitvami. Najstarejše zapolni- Globotrunkanski apnenci izdanjajo v strukturni podenoti Mali tve v dajkih so pliensbachijske starosti. Dajki označujejo začetek Vrh (sliki 3 in 4), kjer z erozijskim kontaktom nalegajo na spo- natezne tektonike v spodnjem pliensbachiju, ki je povzročila raz- dnjejurske plitvovodne apnence z jurskimi neptunskimi dajki. pad do takrat relativno enotne platforme na bloke z različnimi Globotrunkanske apnence predstavljajo večinoma pelagični hitrostmi pogrezanja ter zaključek plitvovodne sedimentacije apnenci oziroma drobnozrnati kalciturbiditi (slika 10). Med njimi na celotni Julijski karbonatni platformi (cf. Buser, 1989, 1996; so tudi sedimenti bolj grobozrnatih gravitacijskih tokov, ki poleg Turnšek, 1997). Starost najmlajših zapolnitev dajkov pa je zgornji globljevodnih zrn vsebujejo tudi plitvovodna zrna ter litoklaste kimmeridgij do spodnji tithonij. To pomeni, da je bila natezna starejših kamin. Pelagični apnenci in drobnozrnati kalciturbiditi tektonika, odgovorna za nastanek dajkov, dejavna od spodnje do so tankoplastnati apnenci tipa wackestone (redkeje packstone in zgornje jure, oziroma da je v tem celotnem času potekalo zapol- mudstone), ki so sestavljeni večinoma iz planktonskih foramini- njevanje dajkov. Diskordantno na apnencih z dajki ležijo kredni fer. Sedimente grobozrnatih gravitacijskih tokov pa predstavljajo globljevodni sedimenti. Na robnem delu podmorske planote od kalkareniti in breče, ki poleg planktonskih foramifer vsebujejo spodnje jure do zgornje krede ni prihajalo do sedimentacije, ozi- še intraklaste pelagičnih apnencev, starejše litoklaste ter tudi pli- roma se je zaradi dinamike dogajanja lahko odložila le majhna tvovodna zrna (odlomke školjk Inoceramus sp., ehinodermov ter debelina sedimentov, ki so bili nato ob kasnejših erozijskih fazah bentoških foraminifer). s podvodnimi tokovi ali le zaradi nestabilnosti sedimentov na po- Na podlagi bogate združbe globotrunkan je Jurkovšek s sode- bočju presedimentirani v globlje dele. Edini jurski sedimenti, ki lavci (1990) določil senonsko starost apnencev. so ohranjeni, tako predstavljajo zapolnitve neptunskih dajkov. 88 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 9: a) Najbolj pogost mikrofacies prve generacije, rožnat packstone z ostrakodi in foraminiferami. V zgornjem levem kotu je povečana foraminifera vrste Agerina martana (Farinacci). b) Mikrofacies prve generacije, siv wackestone s spikulami spongij in radiolariji, ki ga sekajo sedimenti druge generacije – rdeč packstone z odlomki ehinodermov. kredna globljevodna sedimentacija spodnjekredne globokomorske kamnine Bovškega jarka (slika 6) V obdobju aptija-albija so se na robnem področju podmorske (Goričan et al., 2003; Šmuc, 2004, 2005; Šmuc & Goričan, 2005). planote začeli odlagati globljevodni sedimenti. Aptijsko-albijske kamnine so v Julijskem pokrovu zelo redke. V Bavšici in Vrsniku spodnjejurski plitvovodni apnenci so to zelenkasti laporovci, glinavci, apnenci, peščenjaki in roženci Najstarejše kamnine Travniške enote so spodnjejurski peloidni in (Jurkovšek et al., 1990). Najdemo jih še na Rdečem robu in vzho- onkoidni apnenci, ki so se odlagali v visokoenergijskem podplim- dno od Jezera v Lužnici, kjer jih predstavljajo zelenkasti laporji skem okolju. Apnenci so masivni do debeloplastnati, so tipa gra- v menjavi s kalkareniti (Buser, 1986, 1987, 1996; Pavšič, 1994). instone in sestavljeni večinoma iz peloidov, onkoidov, mikritizi- Večji obseg imajo omenjene kamnine v Slovenskem bazenu, kjer ranih ooidov, intraklastov in številnih bioklastov (slika 11). Zrna tvorijo spodnji del tako imenovane flišoidne formacije (Caron & so bila cementirana z več generacijami cementov. Pliensbachijska Cousin, 1972). Začetek sedimentacije aptijsko-albijskih kamnin starost apnencev je bila določena na podlagi foraminifere Agerina je posledica tektonske aktivnosti v spodnji kredi (cf. Buser 1989, martana (Farinacci). V spodnjem delu apnencev A. martana ni 1996; Jurkovšek et al., 1990), ki je povzročila ponovno tektonsko prisotna, kar kaže na to, da je spodnji masivni del apnencev lahko reorganizacijo oziroma poglabljanje sedimentacijskega prostora. še sinemurijske starosti. Kredna sedimentacija se je v strukturni podenoti Mali vrh zač- ne šele z senonskimi globotrunkanskimi apnenci. Možno je, da sedlska formacija se glinasti aptijsko-albijski sedimenti v strukturni podenoti Mali Sedlska formacija konformno nalega na spodnjejurske plitvovo- Vrh sploh niso odložili ali pa so bili kasneje erodirani. V obeh pri- dne apnence. Debelina formacije je 27 m. V spodnjem delu jo merih so omenjene razlike v sedimentaciji najverjetneje posledica sestavljajo bioklastični apnenci z juvenilnimi amoniti, spikulami aktivne tektonike in relativne topografije morskega dna. spongij in foraminiferami (slika 12), ki so nastajali v hidrodinam- Tektonska dogajanja so se odvijala tudi v zgornji kredi in sicer sko relativno mirnem okolju distalnega šelfa ali distalne rampe pred senonom. Na območju Julijskega pokrova namreč opazuje- najverjetneje v območju pod vplivom nevihtnih valov. V vrhnjem mo, kako globljevodni senonski globotrunkanski apnenci nepo- delu formacije se pojavijo kremenasti apnenci z radiolariji ter ze- sredno nalegajo na zgornjetriasne plitvovodne apnence (cf. Buser, lenkaste in rdeče litoklastično-intraklastične breče in kalkareniti, 1986, 1987, 1989, 1996). Tektonska dogajanja v kredi pa so bila ki so nastali z gravitacijskimi tokovi visoke gostote. Prisotnost dejavna tudi na robu Dinarske karbonatne platforme, kjer na tri- litoklastov starejših kamnin pa kaže tudi na mehansko erozijo asne in jurske plitvovodne apnence z erozijsko mejo nalegajo glo- podlage zrnskega turbiditnega toka. Najvišji del Sedlske formacije bokovodni coniacijski do campanijski Volčanski apnenci (Buser, sestavljajo rdeči kremenasti apnenci s kalcitiziranimi spikulami 1986, 1987, 1989, 1996). spongij in radiolariji ter številnimi tudi do 3 cm velikimi Fe-Mn gomolji. Formacija se zaključi s 25 cm debelim železovo-manga- stRatigRafija tRavniške stRuktuRne enote novim horizontom, ki ga gradijo do 3 cm veliki Fe-Mn gomolji. Gomolji so večinoma sestavljeni iz kremena in piroluzita, v manj- Travniško strukturno enoto sestavljajo spodnjejurski plitvovo- ši meri pa so zastopani še cryptomelan, thodorockit in goethit. dni apnenci Julijske karbonatne platforme ter spodnjejurske do Vsebnost MnO v gomoljih dosega do 55% (Jurkovšek et al., 1990). 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 89 Fe-Mn gomolji in skorja kažeta na sedimentacijo v okolju z moč- no reducirano sedimentacijo, za kar so najverjetneje krivi močni podmorski tokovi, ki preprečujejo odlaganje sedimenta. Pliensbachijska starost bioklastičnih apnencev je bila določena na podlagi pogostne foraminifere Agerina martana (Farinacci). Višje ležeča Skrilska formacija je spodnjetoarcijske starosti (glej spodaj), tako da horizont z Fe-Mn gomolji starostno pripada pri- bližno meji pliensbachij-toarcij. skrilska formacija Skrilska formacija je debela 27,5 m in leži diskordantno na Sedlski formaciji. Sestavljajo jo večinoma spodnjetoarcijski temnorjavi in črni laminirani, skrilavi organogeni glinavci, med katerimi so tan- koplastnati kremenasti apnenci. Glinavce sestavljajo kremen, smek- tit, ilit ter manganovi oksidi (Jenkyns, 1988; Jurkovšek al., 1990). Slika 10: Globotrunkanski apnenci s plastjo debelozrnate breče. Vrednosti TOC so med 0,3% in 1,89% (Sabatino et al., 2009). Vseb- nost Mn je visoka, v spodnjem delu enote dosega ponekod tudi do 9,27%, v zgornjem pa se zmanjša le na 1,12% in manj (Jenkyns, 1988). Z organsko snovjo obogateni glinavci so se odložili v ano- ksičnem okolju in predstavljajo značilen sediment globalnega oce- anskega anoksičnega dogodka v spodnjem toarciju. Med glinavci se pojavljajo do 15 cm debele plasti kremenastih apnencev, ki so pogostejše v spodnjem delu enote. Predstavljajo sedimente turbidi- tnih tokov nizke gostote in so sestavljeni večinoma le iz radiolarijev (slika 13), kar kaže na presedimentiranje znotraj sedimentacijskega bazena. Formacija se zaključi s hemipelagičnim tankoplastnatim laminiranim svetlo zelenim apnencem s sledovi vrtanja. Starost glinavcev in kremenastih apnencev je spodnji toarcij in je bila določena na podlagi izvrstno ohranjenih radiolarijev v kre- menastih apnencih (Goričan et al., 2003) ter na podlagi novejših izotopskih analiz (Sabatino et al. 2009). Opisanim kamninam Skrilske formacije sledi dolga stratigrafska prekinitev, ki je trajala vsaj od zgornjega toarcija do vključno spo- dnjega bajocija. Slika 11: Pliensbachijski plitvovodni apnenci: apnenec tipa grain- stone, sestavljen iz peloidov, intraklastov apnenecev tipa mudstone Travniška formacija in onkoidov. Merilo je dolgo 1mm. Travniška formacija je spodnjebajocijske do spodnjetithonijske starosti in dosega debeline od 77 do 120 m. Z diahrono erozijsko diskordanco nalega na Skrilsko formacijo. Formacija se je namreč začela odlagati v obdobju od spodnjega bajocija do spodnjega bathonija. Travniška formacija je zelo heterogena in sestavljena iz rožencev, kremenastih apnencev ter sedimentov karbonatnih gravitacijskih tokov. Razdeljena je na 4 člene (slika 6). Člen 1 je najstarejši in je različno razvit. V profilih M2 in M3 ga v bazi gradijo plastnati homogeni svetlo rjavi apnenci tipa wacke- stone/mudstone z roženci, ki predstavljajo sedimente ' periplatform ooze' in se menjavajo z laminirani kremenasti apnenci, ki so na- stajali s turbiditnimi tokovi majhne gostote. Kremenaste apnence sestavljajo kalcitizirani radiolariji, filamenti in subhedralna zrna pirita ter kristali avtigenega kremena. Redkeje se pojavljajo tudi bolj grobe plasti turbiditov, ki jih predstavljajo srednjezrnati kal- kareniti s filamenti, zrni ehinodermov, intraklasti ter glavkonitom. V srednjem delu se začnejo pojavljati bolj številni ooidni in echi- nodermski kalciturbiditi, ki ponekod vsebujejo tudi številna zrna Slika 12: Sedlska formacija: bioklastični apnenci z juvenilnimi amo- glavkonita (slika 14). Ostala zrna so filamenti, bentoške foraminife- niti, spikulami spongij in odlomki ehinodermov. Merilo je dolgo re in fragmenti fosfatnih zrnc. V vrhnjem delu se menjavajo srednje 1 mm. zrnati kalkareniti z ooidi ter kremenasti apnenci z radiolariji. 90 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 V profilu Travnik se člen 1 začne z debelim nivojem bazalnih turbiditnih breč in kalkarenitov zgornjebajocijske-spodnjebatho- nijske starosti. Brečo gradijo predvsem litoklasti starejših litologij, glavkonit in filamenti, odlomki ehinodermov, foraminifere, radi- olariji in spikule spongij. Nekateri deli breč so popolnoma okre- menjeni. Nad njimi sledijo sedimenti drobnozrnatih turbiditov majhne gostote, to so kremenasti apnenci in laminirani roženci, ki se menjavajo s homogenimi apnenci (''periplatform ooze''). V zgornjem delu člena 1 se začnejo pojavljati tudi plasti srednjezr- natih kalciturbiditov, sestavljenih predvsem iz ooidov. Člen 2 je podobno razvit v vseh profilih. Je bathonijske starosti in ga gradijo predvsem različno debele plasti srednjezrnatih kalciturbiditov, ki jih skorajda izključno gradijo ooidi. Člen 3 je najverjetnje zgornjebathonijske starosti. V bazi ga sestavljajo presedimentirani apnenci, značilni za proksimalne dele turbiditnih tokov. Gre za menjavanje breč in kalkarenitov, ki jih gradijo litoklasti starejših kamnin in različni bioklasti. Višje Slika 13: Skrilska formacija. Laminirani in normalno gradirani kre- sledijo debelo do drobnozrnati kalciturbiditi, ki imajo podobno menasti apnenci z radiolariji. Merilo je dolgo 1 mm. sestavo kot tisti iz člena 2, le da vsebujejo manj ooidov. Člen 3 se konča s heterogeno sestavljeno plastjo breče, ki navzgor prehaja v masivni drobnozrnati vzporedno laminirani kalkarenit z gomolji roženca. Celoten člen 3 najverjetnje predstavlja popolno zapolnitveno sekvenco erozijskega kanala. Člen 4 je najmlajši člen Travniške formacije, starostno je uvr- ščen v obdobje od najvišjega bathonija do vključno spodnjega tithonija. V spodnjem delu člen 4 gradijo predvsem laminirani kremenasti apnenci in črni roženci, ki predstavljajo normalne pelagične sedimente. Ti se menjavajo z drobno do debelozrnati- mi kalciturbiditi, ki jih gradijo predvsem bioklasti in peloidi. Za srednji del člena 4 so značilne plasti oranžnih ''replacement'' ro- žencev in drobnozrnati kalciturbiditi. Zgornji del člena 4 predsta- vljajo rdeči radiolarijski roženci in debelozrnati kalciturbiditi. V vrhnjem delu člena pa se nahaja 2,5 m debel horizont glinavcev, ki mu sledijo rdeči laporovci z radiolariji. V njih najdemo plasti debelozrnatih kalkarenitov, ki so zgrajeni izključno iz ehinoder- mov, in plast breče. Breča je sestavljena večinoma iz litoklastov Slika 14: Travniška formacija, člen 1. Kalkareniti, zgrajeni iz odlom- spodaj ležečih kamnin Travniške formacije ter bioklastov. V breči kov ehinodermov, glavkonitnih in fosfatnih zrn. Merilo je dolgo se pojavljajo tudi euhedralna zrna detritičnih plagioklazov (slika 1 mm. 15). Plagioklazi so conarni in pripadajo bytownitu do anortitu. Biancone apnenci Spodnji del biancone apnencev predstavljajo zgornjetithonijski do srednjeberriasijski rdeči gomoljasti apnenci tipa mudstone do wackestone, med katerimi se pojavljajo tudi nekaj centimetrov debele plasti rožencev. Apnenci so sestavljeni iz kalpionelid, aptihov, kalcitiziranih radiolarijev in spikul spongij. V spodnjem delu člena so prisotne Crasicol aria sp. in Calpionel a alpina (Lorenz), v zgornjem delu člena pa se pojavi tudi Calpionel a el iptica (Cadisch). Rdeči gomoljasti apnenci predstavljajo normalno pelagično sedimentacijo v globljemorskem okolju pod mejo raztapljanja aragonita (ACD) in nad mejo raztapljanja kalcita (CCD). Zgornji del biancone apnencev sestavljajo zgornjevalanginij- ski/ spodnjehauterivijski svetlo sivi apnenci z gomolji roženca. Plastnatost v apnencih zaradi pretrtosti ni ohranjena. Apnenci so tipa wackestone do mudstone in so sestavljeni izključno iz kalci- tiziranih radiolarijev. Slika 15: Travniška formacija, člen 4. Na fotografiji zrna plagioklaza v breči. Merilo je dolgo 1 mm. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 91 sEdimEnTarna EvoLUcija TravniškE sTrUkTUrnE dnjem toarciju ležalo znotraj anoksičnega bazena, v katerem so EnoTE se sedimentirali drobnozrnati sedimenti. Značaj sedimentov kaže, da se je sedimentacija odvijala znotraj cone minimalne vsebnosti V kamninah Travniške strukturne enote lahko opazujemo sedi- kisika (cf. Jenkyns et al., 1991; Sabatino et al., 2009). Kremenasti mentarni razvoj ozemlja iz zgornjetriasne do spodnjejurske kar- apnenci med skrilavimi glinavci so se odložili s turbiditnimi to- bonatne platforme v spodnjejurski do spodnjekredni bazen. kovi nizke gostote. Apnence gradijo skorajda izključno pelagič- na zrna, kar kaže na presedimentacijo s pobočij znotraj bazena. spodnjejurska plitvovodna sedimentacija in potopitev Hemipelagični apnenci v vrhnjem delu Skrilske formacije kažejo karbonatne platforme na ponovno vzpostavitev oksidacijskih pogojev na morskem dnu. Spodnjejurski peloidni in onkoidni apnenci predstavljajo nada- Vendar pa je bila hitrost sedimentacije počasna, saj apnenci vse- ljevanje plitvovodne sedimentacije iz zgornjega triasa v spodnjo bujejo številne bioturbacijske sledove. juro, vsaj do konca sinemurija ali do spodnjega pliensbachija. Odlagali so se v visoko energijskem podplimskem okolju Julijske Bajocijska faza pospešenega pogrezanja in nastanek karbonatne platforme in predstavljajo peščene plitvine v robnih globokega bazena delih karbonatne platforme. Raznovrstnost bioklastov kaže na V bajociju se je območje Travniške strukturne enote dodatno spu- visoko produkcijo karbonata. V zgornjem delu se med plitvo- stilo in postalo del globljega bazena: Bovškega jarka. Poglobitev vodnimi apnenci pojavljajo plasti bolj drobno zrnatih peloidnih območja je nastala zaradi pospešenega pogrezanja v bajociju, ki apnencev, ki so nastajali v hidrodinamsko mirnejšem okolju. je bilo posledica odpiranja zahodne Tetide (termalno pogrezanje). Vsebujejo bioklaste, značilne za bolj odprto okolje, kar kaže na Pogrezanje območja je povzročilo nastanek zapletene podmorske poglobitev sedimentacijskega okolja. Poglobitev je nastala zara- morfologije v bajociju. Dolga stratigrafska vrzel, kjer manjkajo sre- di tektonske subsidence v spodnjem pliensbachiju, ki je posledi- dnjetoarcijske do bajocijske kamnine med Skrilsko in Travniško ca riftinga južnega kontinentalnega roba Tetide. V pliensbachiju formacijo, je namreč diahrona, prav tako pa so različno razviti ba- je namreč karbonatna platforma razpadla na bloke z različnimi zalni deli Travniške formacije (člen 1). Nadaljnji sedimentarni ra- hitrostmi pogrezanja. Interstratificirane tanjše plasti apnencev v zvoj pa kaže, da se je podmorski relief postopoma izravnaval in v zgornjem delu plitvovodnih apnencev označijo začetno fazo po- bathoniju opazujemo na vseh profilih enake debeline plasti oolitnih tapljanja platforme, v kateri produkcija karbonata še lahko sledi resedimentov člena 2.Vrzel predstavlja srednje-kimerijsko diskor- pospešenem pogrezanju. Hitrost subsidence se je nato povečevala danco, ki je bila ugotovljena v večini evropskih bazenskih obrobij in zaradi večje globine je bila plitvovodna produkcija karbona- in na podmorskih platojih (Jacquin & Graciansky, 1998; Jacquin et ta prekinjena. Začeli so se odlagati apnenci Sedlske formacije, ki al., 1998). vsebujejo juvenilne amonite in spikule spongij, in so značilni za Travniško strukturno enoto v splošnem gradijo srednje in zgor- okolja distalnega šelfa ali šelfnega pobočja. njejurski sedimenti dveh različnih genetskih tipov. Roženci, kre- V zgornjem delu Sedlske formacije se znotraj apnencev pojavi menasti apnenci in glinavci predstavljajo normalno pelagično horizont breč in kalkarenitov, ki so sestavljeni večinoma iz ehino- bazensko sedimentacijo. Apnenci, ki so nastali z različnimi gravita- dermov ter litoklastov spodaj ležečih kamnin. Med in nad brečami cijskimi tokovi, pa predstavljajo presedimentiran material s plitvo- se nahajajo apnenci, v katerih se prvič pojavijo radiolariji, ki kažejo vodnih območij (najverjetneje Dinarske karbonatne platforme) v na dodatno poglobitev sedimentacijskega okolja. Temu je razlog bazen. Pelagični sedimenti poleg planktonskih organizmov in ben- nova faza tektonskega pogrezanja v zgornjem pliensbachiju, ki je tosnih organizmov odprtega morja vsebujejo tudi različne količine potekala sočasno z evstatičnim dvigom morske gladine. Hemipela- karbonatne mikritne osnove. Planktonski organizmi, ki so gradili gični apnenci z radiolariji in spikulami spongij ter Fe-Mn gomolji svoje skelete iz kalcita, so bili v srednji juri še zelo redki, tako da je nad brečami in kalkareniti v Sedlski formaciji kažejo, da je iz pli-bila večina karbonatnega mulja transportirana iz plitvovodnih ob- tvovodnih območij v globlje dele prihajala le najdrobnejša karbo- močij (Mattioli & Pittet, 2002; Pittet & Mattioli, 2002). natna frakcija. Sedimentacija je bila zelo počasna in je dosegla mi- Sestava, pogostnost ter raznovrstnost karbonatnih gravitacijskih nimum v času nastajanja horizonta z Fe-Mn gomolji. Upočasnitev tokov v srednji in zgornji juri kažejo na spremembe v produkciji sedimentacije je posledica regionalnega znižanja morske gladine v karbonata na Dinarski karbonatni platformi ter na nihanje morske zgornjem pliensbachiju. Prekinjen je bil donos karbonata iz plitvih gladine. Splošen trend, ki ga opazujemo v karbonatnih resedimen- delov, sočasno pa so bili podmorski tokovi močnejši. Ti so ' pome- tih v srednji in zgornji juri, kaže na relativno večanje oddaljenosti tali' morsko dno, preprečevali sedimentacijo in omogočili nastanek sedimentacijskega bazena od izvornega področja ('distalizacija') Fe-Mn skorij (cf. Schlager, 1981; Martire, 1992, 1996; Tucker, 2001). od zgornjega bathonija do cal ovija/oxfordija. Na to kažejo tanjša- nje plasti in manjšanje velikosti zrn v karbonatnih resedimentih. Toarcijski anoksični bazen V oxfordiju opazujemo relativno manjšanje oddaljenosti sedimen- Apnenci spodnjega dela Skrilske formacije predstavljajo ponov- tacijskega bazena od izvornega področja (' proksimalizacija' ), ki no vzpostavitev sedimentacije v odprtem morskem okolju. Spre- jo označijo večje debeline plasti in večanje velikosti zrn v resedi- membe so najverjetneje nastale zaradi slabenja podmorskih tokov mentih. Spremembe odgovarjajo transgresivno-regresivnemu ci- in vnosa terigenega materiala zaradi spodnjetoarcijske transgre- klu drugega reda v srednji in zgornji juri. V Travniški formaciji pa sije. lahko opazujemo tudi cikle višjega, to je tretjega reda. Apnenci tipa Glinavci, obogateni z organsko snovjo, predstavljajo značilen wackestone v členu 1 predstavljajo ' periplatform ooze' sedimente. sediment globalnega oceanskega anoksičnega dogodka v spo- Njihov nastanek je povezan s transgresijo v bajociju, ki povzroči dnjem toarciju. Območje Travniške strukturne enote je v spo- povečan vnos karbonatnega mulja iz lagunskih delov karbonatne 92 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 platforme. Zelo debele plasti oolitnih apnencev člena 2 odgovarja- najprej znane samo v Oregonu (Yeh, 1987) in na Japonskem (Yao, jo obdobju največje oolitne produkcije na platformi v bathoniju. V 1997). Pozneje so primerljive radiolarijske združbe odkrili tudi v stratigrafsko mlajših presedimentiranih apnencih pa že opazujemo Omanu (Blechschmidt et al., 2004). postopno povečevanje vsebnosti ehinodermov ter postopno zmanj- Da bi ugotovili primarno sestavo združb, smo izvedli še kvanti- ševanje količine ooidov. Člen 3 se začne z sekvencami debelozrnatih tativne analize. Spumelariji v vseh analiziranih vzrocih po pogo- breč, na katere erozijsko nalegajo drobnozrnati apnenci. Ostra spre- stnosti prevladujejo nad naselariji, kar je značilno za radiolarijske memba velikosti zrn kaže na to, da je večji del gravitacijskega toka združbe srednjih globin. Še posebej izstopajo spumelariji s spuž- zdrvel v globlje dele bazena. Ohranjeni sedimenti tako predstavljajo vasto lupino (35% do 54% vseh primerkov v združbi) in med njimi le njegovo glavo in rep. Sekvence predstavljajo najbolj proksimalne predvsem primerki rodu Orbiculiformel a (do 28%). Podobna ta- faciese v Travniški formaciji in sovpadajo z zgornjebathonijsko re- ksonomska struktura je bila ugotovljena v zgornjejurskih združbah gresijo. Posebno pozornost zaslužijo breče v zgornjem delu člena 4, na Antarktiki v sedimentih bazenov, osiromašenih s kisikom (Ki- saj so sestavljene iz erodiranih klastov starejših kamnin, vsebujejo essling, 1999). Sklepamo lahko, da so spužvasti spumelariji živeli v pa tudi conarne plagioklaze bytownita in anortita. Izvor plagio- zgornjem delu vodnega stolpca (nad cono z minimalno vsebnostjo klazov zaenkrat še ni znan. Mogoče je, da prihajajo zrna conarnih kisika), po drugi strani pa so bili relativno neodvisni od tempera- plagioklazov iz notranjih con Dinaridov ali iz Severnih Apneniških ture (geografske širine). Zanimivo je tudi, da se pogostnost pri- Alp, ki pa v Sloveniji danes niso ohranjene. merkov družine Pantanel i dae v preiskanem profilu na Mangartu izrazito spreminja (od 0,2 % do 12 %). O vzrokih za relativno po- karbonatna pelagična sedimentacija gostnost pantanelid so mnenja zaenkrat deljena, njihov delež naj V okviru Travniške strukturne enote opazujemo na meji spodnji/ bi bil večji v nizkih geografskih širinah ali na območjih s povišano zgornji tithonij spremembo v sedimentaciji. Značilne kremenaste produktivnostjo. Glede na rezultate raziskav na Mangartu je druga pelagične kamnine prehajajo v pelagične apnence (rdeči gomoljasti interpretacija bolj verjetna, pantanelide so bile najbrž skupina, ki je apnenci biancone faciesa). Relativno ostra faciesna sprememba iz dobro uspevala na območjih s povečano koncentracijo hranljivih rdečih rožencev v apnence tipa biancone je prav tako ugotovljena snovi. V dveh vzorcih na bazi profila (MM 5.00 in MM 5.10) so v Slovenskem bazenu (Cousin, 1981; Buser, 1986, 1987) in v poleg radiolarijev pogoste spongijske spikule (do 30% favne), med drugih bazenih v Južnih Alpah, Apeninih in Dinaridih. njimi tudi večje tetraksone spikule in dezme, medtem ko smo v višje ležečih vzorcih našli samo zelo redke monaksone spikule. V daTacijE z radioLariji teh dveh vzorcih med radiolariji prevladujejo velike sferične oblike. V Skrilski in Travniški formaciji ter v formaciji Scaglia variegata V sestavi vzorcev na bazi profila se torej jasno odraža turbiditen smo našli razmeroma lepo ohranjene radiolarije, s katerimi smo značaj sedimenta. Večja vsebnost velikih sferičnih oblik je v najve- določili starost plasti. Položaj radiolarijskih vzorcev na profilih je čji meri posledica sortiranja zaradi tokov in se verjetno ne ujema z označen na slikah 6 in 7. Značilni radiolariji so prikazani na slikah deležem v prvotni tanatocenozi. 16 do 19. Popoln seznam vrst je objavljen v naslednjih člankih: Goričan et al. (2003), Goričan & Šmuc (2004) in Šmuc & Goričan Travniška strukturna enota, Travniška formacija - srednja (2005). in zgornja jura (sliki 17, 18) V tej formaciji smo določljive radiolarije našli v tankih plasteh Travniška strukturna enota, skrilska formacija - spodnja mikrita z roženci in v radiolarijskih rožencih med karbonatnimi jura (toarcij) (slika 16) turbiditi. Pozitivni vzorci so razmeroma redki, v celotni formaciji V temno sivih kremenastih apnencih na sedlu med Rateškim smo datirali sedem vzorcev (slika 6). V vseh vzorcih je naselarijev Malim Mangartom in Travnikom smo določljive radiolarije izolirali precej več kot spumelarijev. Za datacije smo uporabili conacijo iz sedmih vzorcev (slika 6). Združba je v vseh vzorcih podobna, Baumgartnerja in sodelavcev (1995), ki so z metodo unitarnih vendar v spodnjem delu profila vsebuje več različnih vrst kot v asociacij (UA) interval od aalenija do aptija razdelili na 22 con višje ležečih plasteh. Skupno je bilo določenih 52 vrst, ki pripadajo (UAZ). 20 rodovom spumelarijev in 17 rodovom naselarijev. Na podlagi Srednji juri pripadajo vzorci v prvem, drugem, tretjem in v spo- prej objavljenih radiolarijskih conacij smo pred leti (Goričan dnjem delu četrtega člena Travniške formacije. Vzorec MM 30.60 et al., 2003) določili spodnji toarcij v prvih 10 metrih profila, za na bazi formacije je temno siv laminiran roženec. V vzorcu so višji del profila pa smo domnevali, da morda sega v srednji toarcij. pogoste tudi velike spongijske spikule. Stratigrafsko pomembne Drugih stratigrafsko pomembnih fosilov v profilu nismo našli. vrste so Eucyrtidiel um semifactum Nagai & Mizutani, Unuma Novejši podatki izotopskih analiz ogljika so pokazali, da se je latusicostatus (Aita) in Unuma darnoensis Kozur. Radiolarijska celotna Skrilska formacija na tem profilu odložila v času spodnjega združba ustreza coni UAZ 5 (najvišji bajocij do spodnji bathonij). toarcija (Sabatino et al., 2009). Ta datacija je bila potrjena tudi z Z radiolariji smo na referenčnem profilu Travniške strukturne najnovejšo radiolarijsko conacijo (Carter et al., v tisku), po kateri enote torej ugotovili, da je med Skrilsko in Travniško formacijo je vseh sedem vzorcev uvrščenih v spodnjetoarcijsko cono Napora precejšnja stratigrafska vrzel, ki obsega srednji in zgornji toarcij, relica - Eucyrtidiel um disparile. V vzorcih Skrilske formacije sta bili aalenij in skoraj ves bajocij. najdeni obe nominalni vrsti (slika 16 - 14, 15, 17) in več drugih vrst, Vzorec M8 38.40 je črn apnenec z rožencem, vsebuje slabo ohra- značilnih za to cono. njene radiolarije in redke tetraksone in monaksone spongijske spi- Lokalitete z lepo ohranjenimi spodnjetoarcijskimi radiolariji so v kule. Z vrstami Semihsuum amabile (Aita), Ristola altissima major svetu redke. Podobno raznovrstne združbe kot na Mangartu so bile Baumgartner & De Wever in Praewil iriedel um robustum (Matsuo- 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 93 ka) smo vzorec uvrstili v relativno dolg interval treh con, od UAZ 5 zakLjUčki do UAZ 7 (najvišji bajocij do cal ovij). Vzorec M8 33.30 je lamini- ran siv apnenec s črnim rožencem, vsebuje slabo ohranjene radi- Območje Julijskih Alp je v juri pripadalo južnemu kontinen- olarije in redke spongijske spikule. Uvrščen je v UAZ 6 do UAZ 7 talnemu robu Tetide. Zaradi riftinga so tu vladale ekstenzijske (srednji bathonij do cal ovij) na podlagi vrst Plicaforacapsa catena- razmere. Naše raziskave so pokazale, da območje Julijskih Alp rum (Matsuoka), Kilinora? oblongula (Kocher) in več drugih vrst, v spodnji do zgornji juri ni predstavljalo enotnega sediment-ki se zadnjič pojavijo v coni UAZ 7. Vzorec M8 21.90 je siv apnenec acijskega prostora izolirane podmorske planote, pač pa je bilo z majhnimi gomolji črnega roženca. Radiolariji so srednje dobro razrezano na manjše bloke, ki so se pogrezali z različno hitrost- ohranjeni in bolj raznovrstni kot v drugih sredjejurskih vzorcih. jo. Nekateri od teh blokov so postali prave izolirane podmor- Monaksone in tetraksone spikule so dokaj številne. Stratigrafsko ske planote, medtem ko so drugi postali del globljih bazenov, najpomembnejša radiolarijska vrsta je Kilinora spiralis (Matsuoka), v katerih je v glavnem potekala globokovodna sedimentacija, ki ima razpon omejen na coni UAZ 6 in UAZ 7. Vzorec vsebuje občasno pa je bil v bazene prinešen material tudi iz sosednjih še več drugih vrst, ki ne segajo višje od cone UAZ 7. Ker sta ta in plitvovodnih območij. prejšnji vzorec uvrščena v isti interval od UAZ 6 do UAZ 7, je ver- Jursko-kredna zaporedja v Julijskih Alpah tako odražajo vpliv na- jetno, da višje ležeči vzorec M8 21.90 pripada vrhnjemu delu tega tezne tektonike zaradi riftinga v zahodni Tetidi, evstatična nihanja intervala, gotovo pa ni mlajši od cal ovija. morske gladine in regionalne paleoceanografske spremembe. Glav- V zgornjo juro je uvrščen zgornji del četrtega člena Travniške ne faze v jurskem in krednem razvoju Julijskih Alp so naslednje: formacije. Vzorec M8 14.30 je vijolično rdeč plastovit roženec. 1. Na območju Julijskih Alp se je plitvovodna sedimentacija na- Radiolariji so srednje dobro ohranjeni, spongijske spikule so po- daljevala iz zgornjega triasa še v spodnjo juro. Plitvovodne kamnine goste in precej velike. Starost je določena z vrstama Archaeodictyo- so nastajale na karbonatni platformi z razgibanimi hidrodinamski- mitra minoensis (Mizutani) in Palinandromeda podbielensis (Ož- mi pogoji. Sestavljale so jo plimske ravnice, zaprte lagune, visoko- voldova), ki se skupaj pojavljata v coni UAZ 9 (srednji - zgornji energijske peščene plitvine in redkeje tudi manjši kopasti grebeni. oxfordij). Vzorec M8 10.90 je rdeč laminiran roženec, ki vsebuje 2. V spodnjem pliensbachiju je bila plitvovodna sedimentacija nekaj karbonata in gline. Radiolariji so številni, dobro ohranjeni zaradi pospešene faze tektonskega pogrezanja prekinjena. Platfor- in raznovrstni. Spongijske spikule so redke. Radiolarijska združba ma v tem času razpade na manjše bloke z različno hitrostjo pogre- je podobna kot v prejšnjem vzorcu. Vzorec M8 6.80 je rdeč lapor. zanja. Na globlje pogreznjenih blokih (Travniška strukturna enota) Spongijske spikule so relativno velike in jih je več kot radiolarijev. je potekala globljevodna sedimentacija na distalnem šelfu. Na rela- Radiolarijska združba je dobro ohranjena, vendar je diverziteta tivno manj pogreznjenih območjih (Mangartska strukturna enota) zelo nizka. Prevladujejo naselariji z ugreznjenim cefalisom ali to- pa ni prihajalo do sedimentacije, ker so bila območja dvignjena na raksom. Taka sestava radiolarijskih združb in povečana abundan- kopno ali pod vplivom močnih morskih tokov, ki so preprečevali ca večjih spongijskih spikul sta značilni za relativno proksimalne usedanje. Pliensbachijska tektonska faza je regionalna in ugotovlje- pelagične faciese. Starosti zaradi nizke diverzitete nismo mogli na na celotnem pasivnem robu Tetide. natančno določiti. Po stratigrafski razširjenosti vrste Dicerosa- 3. Regresija na meji pliensbachij/toarcij je v globlje spuščenih turnalis angustus (Baumgartner) sklepamo, da vzorec M8 6.80 ni blokih ustvarila pogoje za nastanek horizonta z Fe-Mn gomolji. mlajši od cone UAZ 10 (najvišji oxfordij - kimmeridgij). 4. V toarciju postanejo globlje spuščeni bloki del anoksičnega bazena, v katerem nastajajo črni glinavci, ki so značilen sediment mangartska strukturna enota, formacija scaglia anoksičnega okolja in sovpadajo z globalnim anoksičnim dogod- variegata - spodnja kreda (albij) (slika 19) kom v tem času. Formacija Scaglia variegata je lepo odkrita ob markirani Slovenski 5. Pospešena faza subsidence v bajociju povzroči dodatno po- poti blizu vrha Mangarta. Vzorec mikritnega apnenca 4 m nad bazo grezanje ozemlja Julijskih Alp. Območje Travniške strukturne profila (slika 7) je vseboval raznoliko radiolarijsko združbo, v kateri enote postane del Bovškega jarka, ki je neposredno povezan z smo določili 11 spumelarijskih in 19 naselarijskih vrst. Za določitev Dinarsko karbonantno platformo, s katere prihajajo karbonatni starosti smo uporabili conacijo, ki jo je izdelal O'Dogherty (1994), turbiditi. Območje Mangartske strukturne enote pa postane del ker ima med objavljenimi radiolarijskimi conacijami za to obdo- izolirane podmorske planote. bje najboljšo ločljivost in upošteva največje število vrst. Po podat- 6. Regresija v zgornjem bathoniju v bazenu povzroči nastanek kih o razširjenosti posameznih vrst lahko ugotovimo, da združba breč, ki predstavljajo najbolj proksimalen bazenski facies. z Mangarta vsebuje vrste, ki naj bi izumrle na koncu aptija (npr. 7. Nova tektonska faza v kimmeridgiju povzroči nastanek breč, Dicroa periosa Foreman in Dicerosaturnalis trizonalis (Rüst)), in ki vsebujejo detritična zrna plagioklazov. Tektonska faza sovpada hkrati vrste, ki naj bi se prvič pojavile v zgornjem delu srednjega z začetkom kompresivnega režima v notranjih conah Dinaridov albija (npr . Xitus spineus Pessagno, Napora durhami (Pessagno), Vi- ter z zgornjejurskim narivanjem v Severnih Apneniških Alpah. torfus campbel i Pessagno in Vitorfus brustolensis (Squinabol)). Ker 8. Na meji spodnji/zgornji tithonij se tako v globljih bazenih vmesni interval v O'Doghertyjevi conaciji ni registriran, je najbolj kakor tudi na podmorski planoti začnejo sedimentirati apnenci verjetno, da »mešana« združba ustreza prav manjkajočemu inter- tipa biancone. Ta faciesna sprememba je regionalna in prisotna v valu, to je spodnjemu albiju ali spodnjemu delu srednjega albija. V vseh bazenih zahodne Tetide. lapornem apnencu približno 15 m nad radiolarijskim vzorcem smo 9. Tektonska faza v spodnji kredi je povzročila ponovno našli globotrunkanide z enojnim grebenom, ki se prvič pojavijo v tektonsko reorganizacijo sedimentacijskega prostora in začetek coni Rotalipora subticinensis, to je v zgornjem delu srednjega albija sedimentacije globljevodnih kamnin na celotnem območju (Caron, 1985). Preučeni profil torej obsega spodnji in srednji albij. Julijskih Alp. 94 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 16: Toarcijski radiolariji Skrilske formacije. Pri vsakem primerku je navedena številka vzorca. Vse povečave 200x. 1: Tril us elkhornensis Pessagno & Blome, MM 6.76. 2: Zartus mostleri Pessagno & Blome, MM 6.76. 3: Zartus stel atus Goričan & Matsuoka, MM 6.76. 4: Pseudocrucel a sp. C sensu Carter, MM 6.76. 5: Praeconocaryomma decora Yeh gr., MM 6.76. 6: Praeconocaryomma bajaensis Whalen, MM 5.00. 7: Bistarkum mangartense Goričan, Šmuc & Baumgartner, MM 21.70. 8: Bistarkum phantomense (Carter), MM 21.70. 9: Orbiculiformel a incognita (Blome), MM 21.70. 10: Orbiculiformel a teres (Hull), MM 11.76. 11: Orbiculiformel a cal osa (Yeh), MM 21.70. 12: Helvetocapsa plicata (Matsuoka), MM 6.76. 13: Plicaforacapsa elegans (Matsuoka), MM 6.76. 14, 15: Eucyrtidiel um disparile Nagai & Mizutani, MM 6.76. 16: Citriduma hexaptera (Conti & Marcucci), MM 6.76. 17: Napora relica Yeh, MM 6.76. 18: Anaticapitula anatiformis (De Wever), MM 5.00. 19: Hsuum lucidum Yeh, MM 27.20. 20: Parahsuum izeense (Pessagno & Whalen), MM 5.00. 21: Parahsuum mostleri (Yeh), MM 21.70. 22: Canoptum rugosum Pessagno & Poisson, MM 6.76. 23: Praeparvicingula tlel ensis Carter, MM 27.20. 24: Parahsuum longiconicum Sashida, MM 6.76. 25: Bagotum modestum Pessagno & Whalen, MM 6.76. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 95 Slika 17. Srednjejurski radiolariji Travniške formacije. Pri vsakem primerku je navedena številka vzorca. Povečave: 1 − 6, 12, 13 = 150x (zgornje merilo); 7 − 11, 14 − 31 = 200x (spodnje merilo). 1: Hexasaturnalis suboblongus (Yao), MM 30.60. 2: Hexasaturnalis nakasekoi Dumitrica & Dumitrica-Jud, M8 21.90. 3: Hexasaturnalis cf. tetraspinus (Yao), MM 30.60. 4: Higumastra imbricata (Ožvoldova), M8 21.90. 5: Tritrabs casmaliaensis (Pessagno), M8 21.90. 6: Levileugeo ordinarius Yang & Wang, M8 21.90. 7: Eucyrtidiel um pustulatum Baumgartner, M8 33.30. 8: Eucyrtidiel um semifactum Nagai & Mizutani, M8 33.30. 9: Eucyrtidiel um ptyctum (Riedel & Sanfilippo), M8 21.90. 10: Theocapsommel a medvednicensis (Goričan), M8 33.30. 11: Gongylothorax ponticus Bragin & Tekin, M8 21.90. 12: Spinosicapsa rosea (Hull), M8 21.90. 13: Ristola altissima major Baumgartner & De Wever, M8 38.40. 14: Zhamoidel um ventricosum Dumitrica, M8 21.90. 15: Wil iriedel um marcucciae Cortese, M8 33.30. 16: Unuma gordus Hul , M8 33.30. 17: Protunuma? aff. lanosus Ožvoldova, M8 21.90. 18: Unuma darnoensis Kozur, MM 30.60. 19: Protunuma? ochiensis Matsuoka, M8 33.30. 20: Guexel a nudata (Kocher), M8 33.30. 21: Plicaforacapsa catenarum (Matsuoka), M8 33.30. 22: Praewil iriedel um robustum (Matsuoka), M8 21.90. 23: Kilinora spiralis (Matsuoka), M8 21.90. 24. Striatojaponocapsa conexa (Matsuoka), M8 33.30. 25: Pseudoristola tsunoensis (Aita), M8 21.90. 26: Xitus skenderbegi (Chiari, Marcucci & Prela), M8 38.40. 27: Stichomitra? tairai Aita, M8 21.90. 28: 28: Dictyomitrel a? kamoensis Mizutani & Kido, MM 30.60. 29: Semihsuum amabile Aita, M8 33.30. 30: Hsuum rutogense Yang & Wang, M8 21.90. 31: Transhsuum brevicostatum (Ožvoldova) gr., M8 33.30. 96 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 18. Zgornjejurski radiolariji Travniške formacije. Pri vsakem primerku je navedena številka vzorca. Povečave: 1 − 3, 6 − 8 = 150x (levo merilo); 4 − 5, 9 − 25 = 200x (desno merilo). 1, 2: Hexasaturnalis minor (Baumgartner), 1: M8 10.90, 2: M8 6.80. 3: Dicerosaturnalis angustus (Baumgartner), M8 6.80. 4: Bernoul ius dicera (Baumgartner), M8 10.90. 5: Deviatus diamphidius (Foreman) s.l., M8 10.90. 6: Triactoma blakei (Pessagno), M8 10.90. 7: Fultacapsa sphaerica (Ožvoldova), M8 6.80. 8: Ristola altissima altissima (Rüst), M8 10.90. 9: Protunuma japonicus Matsuoka & Yao, M8 14.30. 10: Eucyrtidiel um pustulatum Baumgartner, M8 14.30. 11: Eucyrtidiel um ptyctum (Riedel & Sanfilippo), M8 10.90. 12: Parahsuum carpathicum Widz & De Wever, M8 10.90. 13: Wil iriedel um carpathicum Dumitrica, M8 14.30. 14a, b: Wil iriedel um yaoi (Kozur), M8 14.30. 15: Wil iriedel um yahazuense (Aita), M8 14.30. 16: Wil iriedel um crystal inum Dumitrica, M8 14.30. 17: Zhamoidel um ovum Dumitrica, M8 10.90. 18a, b, c: Gongylothorax sp. A, M8 6.80. 19: Gongylothorax favosus Dumitrica, M8 10.90. 20, 21: Transhsuum brevicostatum (Ožvoldova) gr., M8 10.90. 22. Archaeodictyomitra apiarium (Rüst), M8 14.30. 23: Archaeodictyomitra minoensis (Mizutani), M8 10.90. 24: Cinguloturris carpatica Dumitrica, M8 14.30. 25: Xitus sp., M8 14.30. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 97 Slika 19. Albijski radiolariji formacije Scaglia variegata. Vsi primerki so iz vzorca SL 5 s profila pod vrhom Mangarta. Povečave: 1 − 8 = 150x (zgornje merilo); 9 − 24 = 200x (spodnje merilo). 1: Acastea cf . diaphorogona (Foreman). 2: Acaeniotyle cf . umbilicata (Rüst). 3: Acanthocircus venetus (Squinabol). 4: Dicerosaturnalis trizonalis (Rüst). 5: Dicroa periosa Foreman. 6: Archaeospongoprunum sp. 7: Crucel a euganea (Squinabol). 8: Becus horridus (Squinabol). 9: Vitorfus brustolensis (Squinabol). 10: Vitorfus campbel i Pessagno. 11: Napora durhami (Pessagno). 12: Hiscocapsa asseni (Tan). 13: Dorypyle? communis (Squinabol). 14: Turbocapsula costata (Wu). 15: Diacanthocapsa sp. 16: Cryptamphorel a conara (Foreman). 17: Holocryptocanium barbui Dumitrica. 18: Archaeodictyomitra montisserei (Squinabol). 19, 20: Pseudodictyomitra lodogaensis Pessagno. 21: Xitus spineus Pessagno. 22: Stichomitra? communis Squinabol. 23, 24: Stichomitra? japonica (Nakaseko & Nishimura). 98 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 posTanki na EkskUrziji Jenkyns H.C. (1988) - The Early Toarcian (Jurassic) Anoxic Event: Stratigraphic, Sedimentary and Geochemical Evidence. American Journal of Science, 288: 101-151. Ob cesti na Mangartsko sedlo. Neptunski dajki in globotrunkan- Jenkyns H.C., Gèzy B. & Marshal J.D. (1991) - Jurassic manganese ski apnenci Mangartske strukturne enote. carbonates of Central Europe and the Early Toarcian Anoxic Event. The Vzpon na sedlo med Rateškim Malim Mangartom in Travnikom. Journal of Geology, 99/2: 137-149. Referenčni profil Travniške strukturne enote. Jurkovšek B., Šribar L., Ogorelec B. & Jurkovšek T (1990) – Pelagične jurske in kredne plasti v zahodnem delu Julijskih Alp. Geologija, 31/32 LiTEraTUra (1988/1989): 285-328. Kiessling W. (1999) - Late Jurassic Radiolarians from the Antarctic Peninsula. Babić L. (1981) - The origin of »Krn Breccia« and the role of the Krn area in Micropaleontology 45, Supplement 1: 1-96. the Upper Triassic and Jurassic history of the Julian Alps. Vesnik Zavoda Martire L. (1992) - Sequence stratigraphy and condensed pelagic sediments. za geološka i geofizička istraživanja, ser. A Geologija 38/39:59-87. An example from the Rosso Ammonitico Veronese, northeastern Italy. Baumgartner P.O., Bartolini A., Carter E.S., Conti M., Cortese G., Danelian Palaeogeogr., Palaeoclim., Palaeoecol., 94: 169-191. T., De Wever P., Dumitrica P., Dumitrica-Jud R., Goričan Š., Guex J., Hul Martire L. (1996) - Stratigraphy, Facies and Synsedimentary Tectonics in D.M., Kito N., Marcucci M., Matsuoka A., Murchey B., O’Dogherty L., the Jurassic Rosso Ammonitico Veronese (Altopiano di Asiago, NE Italy). Savary J., Vishnevskaya V., Widz D. & Yao A. (1995). - Middle Jurassic to Facies, 35: 209-236. Early Cretaceous radiolarian biochronology of Tethys based on Unitary Mattioli E. & Pittet B. (2002) - Contribution of calcareous nannoplankton Associations.– In: Baumgartner P.O., O’Dogherty L., Goričan Š., Urquhart to carbonate deposition: a new approach applied to the Lower Jurassic of E., Pillevuit A., De Wever P. (Eds.), Middle Jurassic to Lower Cretaceous central Italy. Marine Micropaleontology, 45/2: 175-190. Radiolaria of Tethys: Occurrences, Systematics, Biochronology. Mémoires O’Dogherty L. (1994)- Biochronology and Paleontology of Mid-Cretaceous de Géologie (Lausanne) 23: 1013-1038. Radiolarians from Northern Apennines (Italy) and Betic Cordillera Blechschmidt I., Dumitrica P., Matter A., Krystyn L. & Peters T. 2004. (Spain). Mémoires de Géologie (Lausanne) 21: 1-415, 73 pls. Stratigraphic architecture of the northern Oman continental margin - Pavšič J. (1994) – Biostratigraphy of Cretaceous, Paleocene and Eocene Mesozoic Hamrat Duru Group, Hawasina complex, Oman. GeoArabia clastics of Slovenia. Razprave IV. razreda SAZU, 35: 65-84. 9(2): 81-132. Pittet B. & Mattioli E. (2002) - The carbonate signal and calcareous Buser S. (1986) – Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100 000 list Tolmin in nannofossil distribution in an Upper Jurasic section (Balingen-Tieringen, Videm. Zvezni geol. Zavod Beograd, Beograd. Late Oxfordian, southern Germany). Palaeogeogr., Palaeoclim., Buser S. (1987) – Tolmač k Osnovni geoloski karti SFRJ 1: 100 000 lista Palaeoecol., 179: 71-96. Tolmin in Videm. Zvezni geol. Zavod Beograd, 103 str. Beograd. Placer, L. (1999): Contribution to the macrotectonic subdivision of the Buser S. (1989) - Development of the Dinaric and the Julian Carbonate border region between Southern Alps and External Dinarides. Geologija Platforms and of the intermediate Slovenian Basins (NW Yugoslavia). 41 (1998): 223–255. Mem, Soc. Geol. Ital., 40: 313-320. Radoičić B. & Buser S. (2004) - Biostratigrafija zgornjekrednih pelagičnih Buser S. (1996) – Geology of western Slovenia and its paleogeographic apnencev okolice Bovca v Julijskih Alpah. - Geologija, 47/2, 151-177. evolution. In: Drobne K., Goričan Š. & Kotnik B. (eds.) - The role if Impact Sabatino N., Neri R., Bel anca A., Jenkyns H., Baudin F., Parisi G. & Maseti Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth. D. (2009) - Carbon-isotope records of the Early Jurassic (Toarcian) International workshop, ZRC SAZU: 111-123. oceanic anoxic event from the Valdorbia (Umbria-Marche Apennines) and Caron M. (1985)- Cretaceous planktonic foraminifera. In: Bolli H.M., Monte Mangart (Julian Alps) sections: palaeogeographic and stratigraphic Saunders J.B. & Perch-Nielsen K. (Eds.): Plankton Stratigraphy. Cambridge implications. Sedimentology 56: 1307-1328. University Press (Cambridge): 17-86. Schlager W. (1981) - The paradox of drowned reefs and carbonate platforms. Caron M. & Cousin M. (1972) – Le sillon slovène: les formations Geological Society of America Bulletin, Part 1, 92: 197-211. terrigènes crétacées des unités externes au Nord-Est de Tolmin (Slovénie Stampfli G.M., Mosar J., Favre P., Pillevuit A & Vannay J-C. (2001) – Permo- occidentale). Bul . Soc. Géol. France, 14 (7): 34-45. Mesozoic evolution of the western Tethys realm: the Neo-Tethys East Carter E.S., Goričan Š., Guex J., O’Dogherty L., De Wever P., Dumitrica Mediteranean Basin connection. V Ziegler P.A., Cavazza W., Robertson P., Hori R.S., Matsuoka A. & Whalen P.A. (v tisku) - Global radiolarian A.H.F. & Crasquin-Soleau S. (eds) – Peri Tethys Memoir 6: Peri-Tethyan zonation for the Pliensbachian, Toarcian and Aalenian. Palaeogeography, Rift/Wrench Basins and Passive Margins. Mem. Mus. natn. Hist. nat., 186: Palaeoclimatology, Palaeoecology. 51-108. Cousin M. (1981) - Les rapports Alpes-Dinarides. Les confins de l’Italie et Šmuc A. (2004) - Sedimentološke in stratigrafske raziskave jurskih in krednih de la Yougoslavie. Société Géologique du Nord, Publ. No 5, Vol. 1 521 pp., plasti Julijskih Alp. - doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 168 pp. Vol.2 – Annexe 521 pp. Šmuc A. (2005)- Jurassic and Cretaceous stratigraphy and sedimentary Črne A. E., Šmuc A. & Skaberne D. (2007) - Jurassic neptunian dikes at Mt evolution of the Julian Alps, NW Slovenia. Založba ZRC, ZRC SAZU, Mangart (Julian Alps, NW Slovenia). Facies, 53: 249-265. Ljubljana, 98 pp. Goričan Š., Šmuc A. & Baumgartner P. (2003) - Toarcian Radiolaria from Mt. Šmuc A. & Goričan Š. (2005). - Jurassic sedimentary evolution of a carbonate Mangart (Slovenian-Italian border) and their paleoecological implications. platform into a deep-water basin, Mt. Mangart (Slovenian-Italian border). Marine Micropaleontology, 49/3: 275-301. Rivista Italiana di Paleontologia e Stratigrafia 111(1): 45-70. Goričan Š. & Šmuc A. (2004) - Albian Radiolaria and Cretaceous stratigraphy Tucker M.E. (2001) – Sedimentary petrology. 262 str., Blackwel Science. of Mt. Mangart (western Slovenia). Razprave 4. razreda SAZU 45(3): 29-49. Turnšek D. (1997) – Mesozoic Corals of Slovenia. Založba ZRC, ZRC SAZU, Jacquin T. & Graciansky P. (1998) - Major transgressive/regressive cycles: the Ljubljana, 512 pp. stratigraphic signature of European basin development. In: Graciansky P., Turnšek D. & Ramovš A. (1987): Upper Triassic (Norian-Rhaetian) Reef Hardenbol J., Jacquin T. & Vail P.R. (eds.)- Mesozoic and Cenozoic Sequence Buildups in the Northern Julian Alps (NW Yugoslavia). Razprave IV. Stratigraphy of European Basins, SEPM Special Publication, 60: 15-29. razreda SAZU, 28: 27-67. Jacquin T., Dardeau G., Durlet C., Graciansky P. & Hantzpergue P. (1998) – Yao A. (1997) - Faunal change of Early – Middle Jurassic radiolarians. News The North Sea Cycle: An Overview of 2nd-order Transgressive/Regressive of Osaka Micropaleontologists, Spec. Vol. 10: 155-182. Facies Cycles in Western Europe. In: Graciansky P., Hardenbol J., Jacquin Yeh K.-Y. (1987) - Taxonomic Studies of Lower Jurassic Radiolaria from T. & Vail P.R. (eds.)- Mesozoic and CenozoicSequence Stratigraphy of east-central Oregon. National Museum of Natural Science, Taiwan, Spec. European Basins, SEPM Special Publication, 60: 445-466. Publ. 2: 1-169. 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 99 E3 kras na kaninskih podih Franci Gabrovšek & Bojan Otoničar Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna kaninski podi - Uvod zaprtimi površinskimi oblikami prevladujejo kotliči, ki naj bi na- stali zaradi korozivnega delovanja snežnice. Kaninski podi so velika glaciokraška uravnava v JZ delu Kanin- skega pogorja (Zahodne Julijske Alpe) (slika 1). Širše območje spLošni GEoLoški prEGLEd podov omejuje mejni greben med Slovenijo in Italijo, ki se vije od Skutnika, preko Male in Velike Babe, Vrha Žlebi, Vrha Laške V geotektonskem smislu pripada Kaninsko pogorje Južnim Al- Planje, Malega in Visokega Kanina, Prestreljenika, do sedla Prevala. pam oziroma narivni grudi Julijskih Alp (Placer, 2008). Kaninski Podi se proti jugovzhodu prevesijo v strmejša pobočja, ki se spušča- masiv sekajo in obdajajo v glavnem dinarsko (SZ-JV) in prečno jo v Bovško kotlino. Proti SV dolina Krnica loči pode od podobne dinarsko (SV-JZ) usmerjeni prelomi. V Bovški kotlini je proti planote Goričica. Tudi na italijanski strani je več visokogorskih kra- jugu vpadajoči dachteinski apnenec Kaninske monoklinale, ki ških planot (Bela Peč – Col del e Erbe, podi pod Lopo). predstavlja del večje razkosane antiklinale (Semeraro, 2000), nari- Površje podov sestavlja niz laštastih pobočij, prekinjenih z jarki, njen na jurske in kredne karbonatne in nekarbonatne sedimentne suhimi dolinami in zaprtimi depresijami. Največje med slednji- kamnine Bovške sinklinale (Jurkovšek, 1987) (slika 2). mi je Veliki dol. Kaninskim podom dajejo značilno podobo tudi Površje Kaninskih podov gradijo sivi debelo plastoviti zgor- dolgi grebeni (tip »nunatak«), verjetno ostanki nekdanjih urav- nje- triasni dachteinski apnenci urejeni v navzgor plitvejše para- nav (Kunaver, 1983), ki jih na Bovškem zaradi oblike imenujejo sekvence oziroma t.i. loferske cikle. Pod apnencem leži prav tako “škednji”. zgornjetriasni »glavni« dolomit, ki izdanja vzdolž severnega obro- Dolga zgodovina zakrasevanja in niz pleistocenskih poledeni- bja Kaninskega masiva in vzdolž globljih visečih ledeniških dolin tev je v in na karbonatnem masivu ustvarila izjemno glaciokraško (npr. Krnica), vrezanih v Kaninsko pogorje (sliki 2 in 3). Glav- pokrajino, ki odraža edinstven stik ledenikov s kraško podlago. ni dolomit leži pod dachsteinskim apnencem tudi globoko pod Posledica ledeniškega delovanja so tudi laštasta pobočja, ki so površjem Kanina, kar je imelo, kot bo pokazano v nadaljevanju, po umiku ledenikov izpostavljena zakrasevanju pod vplivom de- pomemben vpliv na razvoj kraškega vodonosnika in jam (slika 3). ževnice in snežnice. Na laštih tako najdemo številne in genetsko Na južnem pobočju Kanina, nekaj sto metrov nad dnom Bov- raznolike škraplje, brezna, škavnice in redkeje dežne žlebiče. Med ške kotline in na severnih Kaninskih podih, že na območju sose- Slika 1: Del Gornjega Posočja s Kaninskim pogorjem. Označene so nekatere jame in izviri. (Prirejeno po Komac, 2001) 100 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 2: Geološka karta slovenskega dela Kaninskega pogorja dnje Italije, izdanjajo spodnjejurski mikritni, oolitni in laporasti starosti (glej ekskurzijo E0 - Geološke katastrofe in razvoj Bovške apnenci, podrejeno pa tudi jurske grobo zrnate breče z laporasto kotline v kvartarju). osnovo (Jurkovšek, 1987; Semeraro, 2000) (sliki 2 in 3). Nad Bov- cem se pojavljajo v rdečih pelagičnih spodnjejurskih laporastih dachsteinski apnenec apnencih Fe-Mn nodule in amoniti. V zgornjih nivojih dach- Podobno kot mnoge druge srednje in zgornjetriasne karbonatne steinskega apnenca so na širšem območju Julijskih Alp pogosti platforme obsežnega zahodnega šelfa Tetide, gradi tudi Julijsko neptunski dajki in sili (Babić, 1981; Jurkovšek, 1987; Črne et al., karbonatno platformo več kot 1000 metrov debelo zaporedje da- 2007). V okolici Bovca gradi dno Soške doline zgornjekredni fliš, chsteinskih apnencev urejeno v navzgor plitvejše parasekvence, t.i. podrejeno pa tudi zgornjekredni lapor, t.i. »scaglia«. Te kamnine loferske cikle (sliki 3 in 4). Popoln cikel gradi tudi do več metrov so v glavnem prekrite z glacialnim, fluvioglacialnim, fluvialnim, debel podplimski del pretežno mikritnih apnencev z značilnimi aluvialnim in jezerskim materialom pleistocenske in holocenske megalodontidnimi školjkami (slika 5), ki mu sledijo medplimsko- Slika 3: Geološki profil Kanina (prirejeno po Audra, 2000 in Komac, 2001) 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 101 Slika 4: Debelo plastovit dachsteinski apnenec (Prestreljnik, 2499 m) Slika 5: Okoli 10 cm velike megalodontidne školjke (podplimski del loferskega cikla, dachsteinski apnenec, Kaninski podi) nadplimski laminiti, stromatoliti in breča z značilnimi izsušitve- Voda iz masiva odteka skozi niz kraških izvirov v dolinah. V nimi in raztoplinskimi teksturami. Vrh cikla je lahko zakrasel, kar Sloveniji so to Glijun (485 m n.m.v., Q = 0.15 m3/s, Q = 15 min max se odraža v paleokraškem površju centimetrskih, manj pogosto m3/s), Boka (730 m n.m.v., Q = 0.2 m3/s, Q = 50 m3/s), Sušec decimetrskih amplitud. Ponekod opazujemo do nekaj centime- min max (485 m n.m.v., Q = 10-15 l/s, Q = >1 m3/s), Žvikar (Q = 0.01 trov široke paleokraške kanale, ki penetrirajo do podplimskega min max min m3/s, Q = 1 m3/s). Skozi izvire Možnice (niz sedmih izvirov na dela cikla, redko tudi globlje v predhodni cikel. Nekatere razto- max višini 670 m and 750m s skupnim iztokom Q = 250 l/s, Q = plinske oblike ustrezajo podpovršinskemu, najverjetneje halokli- min max več 10 m3/s ) se s Kaninskega pogorja steka le majhen delež vode. nemu tipu paleokrasa. Največji izvir na Italijanski strani masiva je Goriuda v Reklan- ski dolini (861 m n.m.v., Q = 10 l/s Q = 20 m3/s), nekaj izvirov min max neptunski dajki je tudi v Jezerski dolini. Povprečni iztok iz celotnega masiva je Blokovna tektonika, povezana z regionalnimi ekstenzijskimi približno 6 m3/s, pri čemer se preko 85 % vode steka na slovensko prelomi, nastalimi kot posledica riftinga na širšem območju za- stran, kjer so izviri v povprečju nižje, poleg tega pa tako narekuje hodnega obrobja Tetide, in neenakomerno pogrezanje različnih tudi strukturna zgradba masiva; plasti in stik med apnencem in blokov sta vplivala na paleogeografsko evolucijo Julijske karbon- dolomitom vpadajo proti jugu (sliki 3 in 6). atne platforme v zgornjem triasu in spodnji juri. Posledica teh Iz dosedanjih hidrogeoloških raziskav in vodnih sledenj (No- procesov so tudi neptunski dajki, zaradi delnega dviga nekaterih vak, 1979; Janež & Čar, 1992; Casagrande at al., 1999; Komac, blokov nad morsko gladino pa tudi paleokraški pojavi. Predvsem 2001), lahko povzamemo naslednje ugotovitve o pretakanju podna zahodnem delu Kaninskih podov lahko sledimo do več deci- zemnih voda v masivu: metrov širokim neptunskih dajkom, zapolnjenim z rdečim, ze- • Vode iz območja planote Goričica (Rombonski podi) se večino- lenim in sivim mikritnim in kalkarenitnim apnencem do več sto ma iztekajo v Glijun. Smer odtoka sledi vpadu geoloških struktur metrov v dolžino in globino. Črne et al. (2007) menijo, da je šlo na v smeri J - JV, na robu Bovške kotline pa se ob stiku s slabo prepu- območju sedanjih Julijskih Alp za dve glavni generaciji formiranja stnimi nekarbonati usmeri proti JZ, proti izvirom Glijun, Žvikar in zapolnjevanja neptunskih dajkov, pliensbachijsko in najverjet- in Sušec, kjer je stik topografsko najnižji (slika 6). neje kimmeridgijsko-spodnje tithonijsko. • Vode iz velikih sistemov na SZ delu Italijanske strani (Comples- so del Foran del Mussin Complesso del Col delle Erbe) tečejo o hidroGEoLoGiji kaninskEGa poGorja pretežno v izvir Goriuda v Reklanski dolini. Masiv sestavljajo močno zakraseli karbonati. Površje je večino- • Največ voda iz Kaninskih podov (JZ del masiva) teče proti iz- ma golo, kar omogoča hitro infiltracijo padavin ob odsotnosti viru Boka. snežnega pokrova. Od jeseni do pomladi večina padavin pade v • Temperatura vode na izvirih je med 4 and 8°C, koncentraci- obliki snega, ki se topi v pomladanskih in poletnih mesecih (april ja kalcijevih ionov zavzema 0.75 mmol/l - 1.25 mmol/l , ma- - avgust), ko so izviri v povprečju tudi najbolj vodnati. gnezijevih pa med 0.04-1 mmol/l. Nizka karbonatna trdota je Zaradi velikih topografskih razlik in globokega zakrasevanja posledica odsotnosti vegetacije in tal na večjem delu zaledja. debelina nenasičena (vadozne) cone pogosto preseže kilometer. Večja koncentracija magnezija je značilna za nizke vode, ko se Odtok s površja je vertikalen. relativno večji delež vode pretaka skozi glavni dolomit. 102 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 6: Pregledna karta Kaninskega pogorja z glavnimi litološkimi enotami, nekaterimi pomembnejšimi jamami (stanje 2000) in smermi odtoka podzemnih voda, določenimi z sledilnimi poskusi (Prirejeno po Audra, 2000). spELEoLoGija in spELEoGEnEza o razvoju jam v kaninskem pogorju kratka zgodovina jamarstva na kaninu V zadnjem desetletju je prišlo do korenitih sprememb v inter- pretaciji razvoja velikih alpskih jamskih spletov. Če je še do ne- Številni vhodi v brezna so že v začetku šestdesetih let na Kanin davna prevladovala hipoteza o pleistocenskem razvoju, se danes privabili jamarje, ki območje od takrat sistematično raziskujejo večina raziskovalcev (Plan et al., 2008; Audra et al., 2002) nagiba (slika 7). Na italijanski strani masiva so v 70-ih letih v breznu k temu, da je glavnina teh jam starejša. Plan et al. (2008) glavno Gortani dosegli globino 920 m. Kasneje so na območju Col del fazo speleogeneze v Severnih apneniških Alpah (Totes Gebirge) Erbe raziskali še več jam, ki skupaj z breznom Gortani tvorijo sis- postavi v zgornji miocen. V tem obdobju naj bi se razvijala mreža tem, dolg preko 38 km (slika 8). Na tem območju je tudi sistem velikih horizontalnih galerij, ki so značilne za številne alpske jam- Foran del Muss, prav tako globok preko kilometra in dolg preko ske sisteme. Podobno Audra et al. (2002) na osnovi analiz sedi- 18 km. Na Slovenski strani ni izjemno dolgih sistemov, so pa tu mentov razlagajo speleogenezo v Tennengebirge. Tam sedimenti tri najgloblje jame in dve najgloblji enotni vertikali, med njima kažejo na razvoj jam od spodnjega miocena naprej, pri čemer naj tudi najgloblja na svetu. Tudi na naši strani raziskave potekajo od bi glavna razvojna faza potekala v zgornjem miocenu, kjer naj bi 60-ih let, šele konec osemdesetih in v devetdesetih pa so jamarji se v območje stekale ponornice iz Centralnih Alp. tu raziskali prve jame globoke preko tisoč metrov (sliki 9 in 10). Sistematskih raziskav, ki bi pojasnile speleogenezo na Kaninu, Trenutno je na slovenski strani pet jam globljih od kilometra in ni. O predkvartarnem razvoju jam na Kaninu pregledno piše Se- ena na italijanski. Skupaj je na svetu 90 jam globljih od kilometra. merarro (2000). Delo je vredno pozornosti, čeprav so nekatere Vsako leto na Kaninu registriramo več deset novih jam. ugotovitve slabo podprte. Tudi Cassagrande et al. (1999) o spe- 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 103 Slika 7: Digitalni model reliefa z vrisanimi vhodi v jame in označenimi področji, na katere se sklicujemo v tekstu. Ime jame Globina (m) Dolžina (m) Položaj Čehi II 1.502 5.291 Goričica / Krnica Mala Boka – BC4 Polska jama 1.319 8.168 Kaninski podi / Rob Bovške kotline Črnelsko brezno 1.241 11.450 Goričica / Črnelska špica Renejevo brezno 1.238 3.548 Kaninski podi /Visoka glava Vandima 1.182 2.500 Goričica/ Čukla – Rombon Sistem Foran del Muss 1.140 18.000 Bela peč Ab. Dei Led Zeppelin 960 2.507 Pala Celar Sistema Col Del Erbe 935 40.000 Bela peč (SZ) Skalarjevo Brezno 911 4.765 Kaninski podi (J) Brezno po Velbom -Češka jama 910 1.565 Kaninski podi, zahodni del (JZ) Abisso Queen Mama 805 Lopa /Krnica Abisso Paolo Fonda – Grotta del Laricetto 800 1.863 Zavetišče Gilberti (S) Net 10 – Abisso del Pero – Capitan Findus 735 Pala Celar (SV) Vrtiglavica 643 643 Kaninski podi (JZ) Tabela 1: Nekatere najgloblje in najpomembnejše jame Kaninskega pogorja (tabela ni povsem popolna, Vir: Kataster jam JZS, Kataster jam Commisione Grotte Eugenio Boegan, http://www.catastogrotte.it) 104 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Slika 8: Blok diagram masiva na območju Bele peči z jamskim sistemom Col delle Erbe. (Vir: www.karszt.hu) leogenezi v Kaninskem pogorju pišejo zelo na splošno. Na osnovi ob stiku tonejo proti Bovški kotlini. Stik apnenca in dolomita omenjenih del ter lastnih opažanj in razmišljanj lahko o razvoju določa tudi položaj izvirov Boke in Goriude. jam na območju Kanina povzamemo naslednje: • Prisotnost sadre in pirita v sistemu Col del Erbe lahko kažeta • Območje verjetno okopni nekje med eocenom in oligocenom. tudi na speleogenezo, povezano s sulfidnimi nahajališči na ob- • Predvsem na JZ območju Kaninskega pogorja, v sistemu Foran močju Rablja. Možnost zgodnjega razvoja jam zaradi delovanja del Muss in Col Del Erbe, so odkrili dobro razvito mrežo ho- žveplene kisline, ki nastaja z oksidacijo sulfidov, sicer obstaja, rizontalnih freatičnih kanalov, ki pričajo o povsem drugačnih čeprav v masivu Kanina še nihče ni našel oz. opisal značilnih hidroloških pogojih ob času njihovega razvoja, kot so danes. jamskih oblik, ki govorijo o hipogenem razvoju. Možnost, da Tudi v Skalarjevem breznu in Vandimi, na Slovenski strani, bi žveplena kislina dotekala z globoko cirkulacijo, je majhna. najdemo več segmentov velikih freatičnih galerij. Ti so ho- Najbolj verjetno je, da so bili sulfidi prineseni na območje z rizontalni oz. rahlo nagnjeni, deloma ali povsem zapolnjeni alogenimi rekami, torej je žveplena kislina nastajala na mestu. s sedimenti, v njih najdemo tudi sigo. Redke datacije sige in Zaenkrat lahko takemu razvoju pripišemo zgolj možen, a maj- sedimentov kažejo na starost večjo od 760 ka. Izjemno velike hen pomen, predvsem v smislu oblikovanja prvih prevodnih galerije so pred nekaj leti odkrili v jami Queen Mama, ki ima poti, ki so bile lahko nosilne za kasnejšo speleogenezo. vhod na Italijanski strani Lope, razteza pa se pod Krnico. Se- • V zadnjih dveh in pol milijona let se je zvrstilo niz poledenitev, merraro navaja 6-8 horizontov med 2000 m in 1200 m n.m., ki so na površju pustile značilni glaciokraški pečat. Kaj pa v ob katerih je gostota teh galerij še posebej visoka. Ti horizonti jamah? Je kvartar obdobje stagnacije v razvoju jam, ali pa je so vezani na položaje nekdanje freatične površine oz . erozij- prav v kvartarju prišlo do intenzivnega oblikovanja novih in ske baze. Žal o sedimentih, ki bi omogočali datiranje, ni veliko preoblikovanja starih jamskih sistemov? Kvartarni stagnaciji v podatkov. prid kažejo nekatere raziskave v Severnih apneniških Alpah in • Močno vlogo pri speleogenezi Kanina igra stik dachsteinskega drugje (Audra et. Al, 2002; Plan, 2008), kjer so številni starejši apnenca in glavnega dolomita. Dve najgloblji jami na Sloven- rovi zapolnjeni z ledeniškim tilom. V mineralni sestavi tam- ski strani (Čehi II (slika 9) in Črnelsko brezno) kažeta izrazito kajšnjih »varv« prevladuje kalcit, kar vodi do sklepa, da so bile vertikalen razvoj skozi celoten stolpec dachsteinskega apnenca ledeniške vode močno nasičene s kalcijevim karbonatom, nji- do stika z dolomitom, kjer se položita in tvorita niz galerij, ki hov speleogenetski potencial pa posledično majhen. Po drugi 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 ekskurzije / field trips 105 Slika 9: Iztegnjeni profil najgloblje jame v Sloveniji Čehi 2 (Vir: Kataster jam JZS). strani včasih isti avtorji v istih razpravah poudarjajo pomen da se pomemben del geneze kaninskega podzemlja dogaja tudi kvartarne glaciokraške faze, ko naj bi ledeniške vode izjemno v kvartarju. O razvoju jam pod ledeniki vemo malo, zadnji od- preoblikovale že obstoječe jamske sisteme ter vrezale nove stavek je zgolj razmišljanje enega od avtorjev vodnika, ki upa, podzemne kanjone in brezna. da bo vzpodbudilo k iskanju empiričnih dejstev, ki bi posta- • V vsakem primeru je potencialni vpliv ledenikov na speleogene- vljene teze bodisi ovrgle bodisi potrdile. zo in morfogenezo visokogorskega krasa velik. Dolinski ledeni- ki lahko zajezijo obstoječe izvire, povzročijo dvig piezometrič- okvirni poTEk poTi nega nivoja in možen razvoj freatične mreže kraških kanalov. Na Bovškem je bil poznokvartarni obseg ledenikov vezan pred- S kabinsko žičnico na D postajo. Od tam proti vrhu Osojnic in vsem na višje ležeče lege, torej niso zapolnjevali Bovške kotline preko Dolgih prodov proti Visoki glavi, skozi Zadnji in Veliki (Bavec et. al., 2004). Na visokogorskih planotah so se očitno dol in proti prehodu med Babanskima škednjema. Od tam po JZ oblikovali pretežno mirujoči platojski ledeniki. Ledeniki obli- strani proti prehodu med Rušo in Kopo ter preko Gozdeca na B kujejo vodonosnik s sezonsko dinamiko razvoja in pretakanja, postajo. S B postaje s kabinsko žičnico v Bovec. Pot večinoma vodi ki je na karbonatni podlagi verjetno še toliko bolj specifičen. po planinskih poteh in razmeroma lahkem brezpotju. V primeru V tem primeru se ledeniška voda lahko steka v vadozno cono slabega vremena oziroma počasne skupine, bomo pot ustrezno krasa in dolbe nove in stare jamske sisteme, predvsem vadozna skrajšali. Celoten pohod bo predvidoma trajal 5-7 h. brezna povezana s kanjoni (jamarji jim pravijo meandri). Lede- niške vode ne potujejo dolgo po bazi ledenika, ampak lokalno LiTEraTUra poniknejo v kras, kar jim zagotavlja agresivnost na kalcit. Ob- Audra, P., 2000: Le karst haut du Kanin (Alpes Juliennes, Slovénie-Italie).- stoječe in razvijajoče se vodne poti v krasu verjetno narekujejo Karstologia 35, 27-38. razvoj mreže prevodnikov v ledeniškem pokrovu in na ta način Audra, P., Quinif, Y. & P. Rochette, 2002: The genesis of Tennengebirge karst ustvarjajo povratno zanko ( = bolj »učinkovite« vodne poti si and caves (Salzburg, Austria). Journal of cave and karst studies. 64, 3, 153-164. vzamejo večji kos ledeniškega območja), ki vodi do relativno Babić, L. 1980: The origin of “Krn breccia” and the role of the Krn area in the hitrega razvoja jamskih sistemov. Taka zanka se ohranja skozi Upper Triassic and Jurassic history of the Julian Alps.- Vesnik, 28/24, ser več ledeniških ciklov. Podobno si lahko predstavljamo tudi ra- A., 38,39. Benedetti, G. & Mosetti, A., 2000: Il Complesso del Foran del Muss (Monte zvoj glaciokraških zaprtih depresij na površju. Številna brezna Canin-Friuli-Venezia Giulia).-Speleologia 43, 3-21. (posebej v bližini vhoda) so cilindrične ali lečaste oblike, ki ka- Cassagrande, G., Cucchi, F., Manca, P. & L. Zini, 1999: Deep hypogean karst žejo na someren razvoj preseka, podobno kot pri rovih v zaliti phenomena of Mt. Canin (Western Julian Alps): a synthesis of the state of coni. Razvoj takih brezen je možen v pogojih, ko so zapolnje- present research. Acta Carsologica 28(1), 57-69. na z ledom in stene raztaplja vodni film med ledom in skalo. Čar, J. & Habič, P., 1989: Strokovne podloge za zavarovanje vodnih virov in vodnih zalog kot osnova za sprejem odloka za zaščito: zaledje izvirov Nekatere najgloblje jame v Kaninskem pogorju kažejo razvoj v Boke, Bočiča in Glijuna, povirij Koritnice, Tolminka, Zadlašćice. Poročilo, smeri današnjega odtekanja vode, kar tudi govori v prid temu, Rudnik Živega Srebra Idrija. 106 ekskurzije / field trips 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Črne, A.E., Šmuc, A. & D. Skaberne, 2007: Jurassic neptunian dikes at Mt Novak, D., 1979: Nekatere raziskave podzemeljskih voda alpskega krasa.- Mangart (Julian Alps, NW Slovenia).- Facies, 53, 2, 249-265. Naše jame, 20, 31–36. Ljubljana. Janež, J., & J. Čar, 1992: Strukturno geološke in hidrogeološke razmere Placer, L., 2008: Principles of the tectonic subdivision of Slovenia = Osnove izvirov Možnice.-Acta Carsologica, 21,77-93. tektonske razčlenitve Slovenije.- Geologija, 51, 2, 205-217. Jurkovšek, B., 1987: Tolmač list Beljak in Ponteba, Osnovna geološka karta Plan, L., Filipponi, M., Behm, M., Seebacher, R. & P. Jeutter, 2009: 1:100 000. Zvezni geol. zavod Beograd, Beograd. Constraints on alpine speleogenesis from cave morphology – A case study Komac, B.,2001. The karst springs of the Kanin masiff.-Acta Geographica 41, from the eastern Totes Gebirge (Northern Calcareous Alps, Austria). 7-45. Semeraro, R., 2000. A hypothesis of the paleogeography of the western Kunaver, J., 1983: Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja.-Geografski Julian Alps and its role in the karstic development of Mt.Canin.- zbornik, 22, 197–346. Ljubljana. Ipogea, 3, 117-166. Slika 10: Profil in tlorisni položaj Renejevega brezna na Kaninskih podih (Vir: Društvo za raziskovanje jam Ljubljana). 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 107 kazalo avtorjev / author index Alijagić, Jasminka 11 Gawlick, Hans-Jürgen 19 Lapanje, Andrej 40 Andrič, Maja 51 Godec, Matjaž 31 Lein, Richard 19 Atanackov, Jure 11 Goričan, Špela 19, 20, 29, 81 Leis, Albrecht 32, 36 Athannasiou, Christos 22 Gosar, Andrej 20 Lenart, Alenka 31, 32 Bačić, Željko 54 Gosar, Mateja 18, 21, 35 Lepland, Aivo 16 Bartol, Miloš 12 Grau, Thomas 11 Lojen, Sonja 33 Bartolini, Annachiara 20 Guex, Jean 20 Lucas, Spencer G. 26 Bašić, Tomislav 54 Hartmann, Gerald 17 Lukežič, Tanja 46 Bavec, Miloš 12, 61 Heinlein, Dieter 11 Lux, Judita 28, 29, 55 Baždarić, Branimir 58 Hercman, Helena 56 Marjanović, Marijan 54 Bedjanič, Mojca 13, 17 Herlec, Uroš 17 Martín Pérez, Andrea 27 Benischke, Ralf 32 Horaček, Ivan 34 Martinec, Maja 20 Bensi, Sara 13 Horvat, Alexander 12, 22, 34 Mauko, Alenka 27, 55 Boev, Blažo 46 Horvat, Milena 28 Medarič, Igor 35 Borovička, Jiri 11 Hribernik, Katarina 47 Meglič, Petra 33 Bosák, Pavel 34, 56 Ivekovič, Aljaž 44 Melezhik, Victor A. 16 Brenčič, Mihael 18, 49 Jaćimović, Radojko 54 Mezga, Kim 15 Budkovič, Tomaž 14 Jamnikar, Sergej 22 Mihevc, Andrej 34, 56 Carter, Elizabeth S. 20 Jamšek, Petra 23 Mikuž, Vasja 12, 34 Celarc, Bogomir 12, 14, 36 Janža, Mitja 23 Milanič, Blaž 14 Cerar, Sonja 15 Jemec, Mateja 24 Miler, Miloš 35, 47 Cernatič Gregorič, Anica 55 Jeršek, Miha 13, 32 Miletić, Snježana 28 Čarman, Magda 15, 16 Jež, Jernej 24 Mirtič, Breda 27, 29, 31, 32, 55 Čermák, Stanislav 34 Jurkovšek, Bogdan 25, 26 Mišič, Miha 22 Čermelj, Branko 54 Kac, Javor 11 Missoni, Sigrid 19 Črne, Alenka Eva 16, 19, 81 Kalenda, Pavel 11 Mladenović, Ana 27, 29, 55 Čuš, Franc 23 Karamarko, Vatroslav 58 Mori, Matjaž 35 De Laet, Véronique 35 Kastivnik, Jasna 44 Muri, Gregor 54 Dedeček, Petr 41 Kladnik, Gregor 11 Mušič, Branco 35 Degryse, Patrick 35 Kniewald, Goran 58 Novak, Matevž 12, 36 Dietzel, Martin 32 Kolar-Jurkovšek, Tea 26 O’Dogherty, Luis 20 Dolenec, Matej 29, 43, 58 Komac, Marko 24 Oblak, Katarina 37 Dolenec, Tadej 43, 58 Kopitar, Tomaž 30 Ogorelec, Bojan 16 Domínguez-Vil ar, David 33 Korat, Lidija 27 Otoničar, Bojan 24, 27, 38, 99 Drobne, Katica 16 Körner, Wilfried 55 Pančevski, Zlatko 46 Dumitrica, Paulian 20 Košir, Adrijan 27, 29, 39 Pavšič, Jernej 44 Fajić, Marko 43 Košir, Mateja 28 Perne, Matija 38 Fajmut Štrucl, Suzana 17 Kotnik, Jože 28 Petrič, Metka 69 Fanucci, Francesco 13 Kramar, Sabina 27, 28, 29, 55 Placer, Ladislav 14, 38 Ferjan, Tamara 18 Krivic, Jure 12, 33 Podboj, Martin 30 Florjančič, Alojzij Pavel 18 Krivic, Matija 47 Pogačnik, Željko 39 Frontasyeva, Marina V. 46 Kukoč, Duje 29 Poljak, Marijan 12 Gabrovšek, Franci 99 Kumelj, Špela 16, 30 Poltnig, Walter 32 Gale, Luka 19 Lajmiš, Lea 30, 36 Popit, Tomislav 39 108 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 Požar, Mitja 12 Stupar, Martina 46 Urosevic, Maja 55 Prave, Anthony R. 16 Šafanda, Jan 41 Vanhaverbeke, Hannelore 35 Prelovšek, Mitja 40 Šajn, Robert 11, 46 Vayias, Bill J. 22 Premru, Uroš 16 Šebela, Stanka 47 Veber, Igor 51 Prestor, Joerg 33 Šinigoj, Jasna 12, 44, 47 Verbič, Tomaž 51 Pristacz, Helmut 29 Škedelj Petrič, Andreja 48 Verbovšek, Timotej 52 Pruner, Petr 34, 56 Šmuc, Andrej 23, 44, 81 Vodovnik, Primož 17 Rajver, Dušan 40, 41 Šolar, Slavko V. 45, 48 Vrabec, Marko 37, 54 Režun, Bojan 52 Šturm, Martina 54 Vreča, Polona 54 Rman, Nina 42 Šturm, Sašo 31, 32, 54 Vrhovnik, Petra 43 Rogan Šmuc, Nastja 29, 43 Šubic, Tadeja 49 Vyncke, Kim 35 Rojht, Helena 22 Tasev, Goran 43 Waelkens, Marc 35 Rokavec, Duška 28, 43, 44, 45, 47 Tomanović, Željko 22 Wagner, Jan 34, 56 Rožič, Boštjan 44 Tomljenović, Bruno 54 Yuangao, Qu 16 Senegačnik, Andreja 45, 47 Torkar, Anja 49 Zalar, Vesna 55 Serafimovski, Todor 43 Trajanova, Mirka 12, 50 Zega, Mojca 55 Skaberne, Dragomir 12, 50 Trček, Branka 36 Zupan Hajna, Nadja 34, 56, 69 Spurny, Pavel 11 Trdan, Stanislav 22 Zdešar, Aleš 69 Stafilov, Trajče 46 Tukič, Marko 30 Zupančič, Nina 28, 47 Sterle, Oskar 54 Turk, Ivan 50 Žibret, Gorazd 52, 56, 57 Stopar, Bojan 54 Turk, Janez 50 Žvab Rožič, Petra 58 Strelkova, Lydmila P. 46 Urbanc, Janko 15 Geologija in geomehanika Podrobno načrtovanje terenskih raziskav Detajlno geološko kartiranje v različnih merilih Daljinsko zaznavanje površja (remote sensing) Podrobne strukturne analize Geofizikalne storitve Analize geoloških/geomehanskih podatkov 2D in 3D geološko/geomehansko modeliranje Elea_geoloski kongres_2010_tisk.indd 1 109 22.7.2010 12:03:35 ZAG je javni raziskovalni zavod, ki z vrhunsko ekipo strokovnjakov deluje na podro~ju raziskav in presku{anja gradbenih materialov ter potrjevanja skladnosti gradbenih in drugih proizvodov ter sistemov kontrole proizvodnje. Zagotavljamo celostne visokokakovostne storitve ter tehni~no, tehnolo{ko in raziskovalno-znanstveno podporo v gradbeni{tvu. Izvajamo: • temeljne in uporabne raziskave ter predkonkuren~ni razvoj na podro~ju gradbenih materialov in konstrukcij, • razvoj novih materialov, metod presku{anja in meritev, • presku{anje gradbenih materialov in proizvodov ter vseh vrst konstrukcij, • izdajanje certifikatov o skladnosti (certificiranje) in podeljevanje slovenskih in evropskih tehni~nih soglasij skladno z dolo~bami Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro), • tehni~ne preskuse in analize, {tudije, preiskave, meritve, preglede, opazovanja, ekspertno svetovanje in sodelovanje pri revizijah ter analize stanja na podro~jih gradbenih objektov, transportnih naprav, prometnic ter naravnega in bivalnega okolja, • kalibriranje in overjanje meril, etalonov in referen~nih materialov. Raziskovalci ZAG vseskozi aktivno sodelujemo na doma~ih in mednarodnih raziskovalnih projektih. Soustvarjamo evropski gradbeni prostor ter uspe{no prena{amo znanje v doma~o industrijo. Vsi laboratoriji so akreditirani po EN ISO/IEC 17025. ZAG je prigla{eni in akreditirani certifikacijski organ za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov po EN 45011 in kontrolni organ za overjanje meril po EN ISO/IEC 17020. ZAG je lastnik certifikata sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2008. Za tehni~no kulturo v gradbeni{tvu / info@zag.si / www.zag.si 110 Edinstveno doživetje krasa SKOZI STOLETJA SMO ŠIRILI IN BOGATILI TURISTIČNO PONUDBO IN DANES UPRAVLJAMO Z VEČ VSEBINSKO ZAOKROŽENIMI, MED SEBOJ POVEZANIMI TURISTIČNIMI SREDIŠČI IN ŠTEVILNIMI NARAVNIMI IN KULTURNIMI ZNAMENITOSTMI SLOVENIJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU NOTRANJSKE IN KRASA. RAZVIJAMO VRHUNSKE STORITVE NA PODROČJU DOPOLNILNIH TURISTIČNIH PROGRAMOV, KI V OBLIKI ZAKLJUČENIH TEMATSKIH PARKOV DOPOLNJUJEJO OGLEDE NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI. Turizem KRAS, destination management d.d., Jamska cesta 30 • SI-6230 Postojna, Slovenija Tel.: +386 / 5 / 700 01 00 Fax: +386 / 5 / 700 01 30 E-mail: info@turizem-kras.si www.turizem-kras.si • www.turizem-kras.tv OGLAS SAZU A5.indd 1 13.7.2010 12:48:29 DOŽIVITE KANIN POLETI  osvežitev na snegu  panoramska vožnja z gondolo  učna pot  naravne znamenitosti  ostanki iz 1.sv.vojne  gorsko kolesarski park Kanin  jadralno padalstvo NOVOST: spust z „GORSKIMI VRAGCI“ SMUČAJMO NAJBLIŽJE SONCU S POGLEDOM NA MORJE!!! 111 3. slovenski geološki kongres - Bovec, 16.-18. september 2010 DoDateK Kredne ribe Mrzleka Paleogenski ostanki sesalcev iz Motnika Matija Križnar Matija Križnar Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana, mkriznar@pms-lj.si mkriznar@pms-lj.si Kredne plasti so v Sloveniji zelo dobro raziskane in v njih so od- Leta 1910 je paleontolog Othenius Abel v svoji razpravi o paleo- krili mnogo zanimivih fosilov. Enako velja tudi za kredne plasti v genskih nosorogih opisal novo vrsto, ki so jo odkrili pri kopanju okolici Komna in Dutovelj na Krasu, ki so poznane po bogati fav- premoga pri Motniku v Tuhinjski dolini. Rod je poimenoval po ni vretenčarjev (ribe kostnice, ribe hrustančnice, morski plazilci). bližnji planini Menini, vrsto pa je posvetil takratnemu geologu K dokaj neraziskanim nahajališčem krednih vretenčarjev spada Friedrichu Tellerju, ki je veliko raziskoval na območju današnje Mrzlek (območje pod Sveto goro), ki leži severozahodno od Nove Slovenije. Tako je novo opisana vrsta Meninatherium tel eri do- Gorice. Kot najdišče rib je bil Mrzlek verjetno znan že od sredi- bila svoje mesto v paleontologiji. Ostanke meninaterija je na pod- ne 19. stoletja, ko je bil ustanovljen tržaški muzej in so primer- lagi primerkov shranjenih (del spodnje in zgornje čeljustnice) v ke fosilnih rib tam takrat odkrivali delavci v kamnolomih. Prva graškem muzeju opisal še Teppner leta 1914. omemba Mrzleka sega v leto 1863, ko ga v svoji razpravi omenja Šele veliko kasneje je nemški paleontolog Kurt Heissig (1989) Rudolph Kner, ki je proučeval primerke krednih rib. Prvi opis rib ponovno proučil ostanke meninaterija. Raziskovalec je prišel do iz Mrzleka opravi Gorjanović-Kramberger leta 1895 in predstavi zaključka, da primerki motniškega meninaterija pripadajo rodu osem vrst. Kasneje le nekateri raziskovalci omenjajo Mrzlek kot Prohyracodon, ki je poznan predvsem iz eocenskih plasti Romuni- nahajališče fosilov, med njimi so tudi geologi, ki so kartirali za je in nekaterih azijskih držav (Kitajska, Mongolija). Danes pripisu- osnovne geološke karte. jejo ostanke vrsti Prohyracodon tel eri (družina Hyracodontidae), V preteklem desetletju smo ponovno večkrat obiskali nahaja- čeprav nekateri omenjajo tudi pripadnost vrsti Prohyracodon ori- lišče Mrzlek in ob nekaterih obiskih odkrili kar nekaj zanimivih entale. Problematična je predvsem starost motniških premogovih in novih ostankov rib. Med najbolje ohranjenimi so predstavniki plasti, ki bi lahko bila zgornjeeocenska ali spodnjeoligocenska. rodu Notagogus (družina Macrosemiidae) in Armigatus (Clupeo- O vprašljivosti starosti plasti nakazuje tudi druga najdba sesal- morpha). Ostanki ribe iz rodu Notagogus so dobro ohranjeni in ca, ki ga je prav tako opisal Heissig (1990) kot Anthracohyus sla- po morfoloških znakih spada k vrsti Notagogus pentlandi (spodnja vonicus. Omenjeni ostanek je dokaj skromen in gre za fragment kreda, Italija) oziroma Notagogus parvus (spodnja kreda, Belgija). zgornje čeljustnice z nekaj zobmi. Heissig (1990) je proučil tudi Rodu Armigatus pripada zelo dobro ohranjen primerek, ki ver-družinsko pripadnost Anthracohyus slavonicus in ga pripisal evra- jetno spada k vrsti Armigatus brevissimus, katere zelo podobne zijski družini Achaenodontidae. Slovenski paleontolog Vasja Mi-ostanke so našli tudi v okolici Komna. Med primerki piknodon- kuž (2005) je popravil vrstno ime na Anthracohyus s lovenicus, kar tnih rib (družina Pycnodontidae) smo odkrili ostanke čeljustnic je hotel storiti že Heissig, a je napačno interpretiral Slovenijo. Isti z zobmi in nekaj kosti. Slaba ohranjenost ostankov piknodontnih ostanek sta omenila tudi Fabrice Lihoreau in Stephane Ducrocq rib ne dovoljuje natančnejše določitve, razen pri enem, ki verjetno (2007), ki menita da primerek pripada skupini ceboheridov (dru- priprada rodu Ocloedus ali Pycnodus. Največji najdeni ostanek, ki žina Cebochoeridae) in ne družini Anthracotheriidae. smo ga odkrili pripada družini Polymixiidae in ima značilnosti Motniški sesalci spadajo med najstarejše najdbe sesalcev v Slo- rodu Berycopsis. Zelo dobro ohranjen zadnjih del telesa ne omo- veniji in so zavoljo tega izrednega paleontološkega pomena. Raz- goča natančnejše določitve. iskave motniških fosilnih ostankov kažejo burno zgodovino in Večji del ribje favne kaže na zgornji del spodnje krede, kar se nakazujejo še zanimivo prihodnost. ujema tudi z dosedanjimi geološki raziskavami (albij), a bi bilo potrebno izvesti revizijo tudi starejših določitev rib. Nekoliko bolj odstopa najdba ribe rodu Berycopsis, ki so jo do sedaj odkrili le v zgornjekrednih plasteh. Nadaljne geološke in paleontološke (mi- kropaleontološke) raziskave bodo pojasnile še katero od neznank. Document Outline SGK3_naslovnica_00 SGK3_abs_3-58 SGK3_eks_59-106 SGK3_abs_107-108 str_113_dodatek