Izhajajo Í. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto 2 K„ za poJ leta I K. — Naročnino in dopise Spiejema J. Krajec v Novem mestu. Oznanila se plaíujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. Manjše kakor 10 nc"» obsegajoče se ne sprejme. Gospodurske stvari. Kmetijska dola na Grmu V današnji številki našega lista razpisuje veleslavní deželni odbor 7 deželnih ustanov za mladeniče, kteri bi se hoteli dve leti na kmetijski šoli na Grmu solati. Kakor dozdaj se vsako leto, tako hočemo tudi letos to priliko v to porabiti, da našim trdnim gospodarjem grmsko šolo priporočamo, ter jim svetujemo, svoje gospodarstvu namenjene sinove za dve leti v njo poslati. To storiti, smatramo za svojo dolžnost, kajti žal in še jedenkrát žal, da se zamoremo takorekoČ sleherni dan na lastne oči prepričati, da se ta prekoristni, za kmetiskega gospodarja pač najvažnejši deželni zavod ravno po Dolenjskem, kterim je v prvi vrsti namenjen, kaj slabo izkoristuje in zanemarja. Dostikrat imamo pri svitu cesar odpravil v Avstriji desetino in tlako, odpravil je grajeeanstvo prejŠnega pomena. S to odpravo padla je največja zaveza, da padla je kar naravnost prejsna nemogočnost kmetiškega napredovanja, kajti desetino in tlako zahtevajoči stan strogo kmetiškemu stanu niti pripustil ni na kmetiski napredek le misliti, kaj se le, se ga djanstveno udeležiti. Po 1848. letu pričelo se je tudi šele po zastopnikih celega naroda za prvi najvažnejši pogoj vsakega napredovanja, posebno pa še kmetiškega skrbeti, namreč za splošno upeljavo ljudske šole, in splošno dolžnost pošiljanja otrok v isto. Kmalu so začutili zastopniki narodov posameznih dežel živo potrebo upeljave strokovnih šol, posebno kmetiskih. In kjer so jih najprej upeljali, ter se jih najbolj poprijeli, tam vidimo dandanes največji napredek in iz tega sledeče blagostanje kmetiškega stanu. Ćeška se sme v tem obziru pae zvezda danica liko, snažno opravljene in vzgledno se vedejoČe imenovati, kteri so sledile ostale avstrijske de~ ueenee te šole opazovati, ko gredo k božji službi ali na sprehod. Lepa možica jih je, zdajšnih haje 32 ; pa ako vprašamo spremljajočega jih nadzornika, koliko je pa med njimi Dolenjcev, |taj zvemo? Da še tretjina ne, kajti med 32, jih je komaj 9, reci devet, ostali pa so Gorenjci, Notranjei, da še celo Istrijani, Goričani, Kraševei, Štajerci, To je pae žalostna prikazen, ktera prav do dobrega spričuje, da smo na Dolenjskem, kar se kmetiškega napredovanja tiče, se na ^ko nizki stopinji, da se niti potrebo kmetiške sole m iz nje izhajajočo strokovno izobrazbo knietiških gospodarjev ne uviduje, ali vsaj niti približno tako ne uviduje, kakor bi se to dandanes uvidevati pač moralo. Dne 18. tega meseca obhajalo seje po celi nam širši domovini, po celi naši slavni Avstriji naranča ^^ iiiiai niavui Olj svečano, ko mogoče, TOletnico rojstva »ega presvitlega in preljubljenega cesarja Fr; ^ožeta. Ako je imel slelierni pravo čuteči Av-^njan, bodi si katerega koli stanu povoda čez T. J' ^ svojem srcu ta dan najsver^nejšiin acinom hvaležnosti praznovati, imel ga je v av^' - gotovo avstrijski kmetovalec, osobito "rijski kmet Leta 1848, je namreč nai pre- žele druga za drugo. Nasa Kranjska prišla je v tem obziru prilično sele pozno na vrsto, kajti ne računsi nekdajno kmetiško takozvano doktor Hubek-ovo šolo v Ljubljani, ktera je bila na ne pravi, zlo le grajsčinstvu ustrezajoči podlagi osnovana ; odprlo se je prvo kmetijsko šolo, ktera je pa skoraj le vinarska in sadjarska bila, šele leta 1873. na Slapu pri Vipavi. Iz raznih pa gotovo tehtnih vzrokov odpravilo se je to šolo že leta 1886. in namesto nje ustanovilo zdajšno popolno kmetiško šolo na Grmu. Popolna kmetiška je šola na Grmu zato, ker se v njej razun vinarstva in sadjarstva tudi vse druge kmetijske panoge poučujejo, kakor : živi-narstvo, poljedelstvo i. t. d. Kako na dobrem glasu da je naša kmetiŠka šola na Grmu, dokazuje nam pred vsem to, da je število njenih učencev v prilično tako kratkem času tako na-rastlo, kajti veliko starejše šole sosednjih dežel nimajo toliko učencev, ampak veliko manj jih imajo. Da je šola na Grmu na dobrem glasu, dokazuje tudi to, da jo obiskujejo i učenci iz drugih dežel, in posebno pa še to, da visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo zahajanje ino-deželnih učencev na Grm z državnimi štipen- dijami podpira, namreč Goričane, Istrijane in Tržaćane, Da je ravno iz Dolenjske tako malo nČencev na Grmu, je kakor reženo žaloatni pojav, kteri prav do dobrega spricuje, đa smo na Dolenjskem, kar se kmetiikega napredovanja tiće, se na tako nizki stopinji, da še niti potrebo kmetiake šole ni iz nje izhajajoče strokovno eolsko izobrazbo kmetiakib gospodarjev ne uviduje. Tej prikazni v okom priti, mogoče je pa le na ta način, da se loti za stvar uneta dolenjska inteligenca za šolo na Grmu agitovat!. Zato apeliijemo danes na naso duhovščino, učiteljatvo in vao ostalo zavedajočo se inteligenco po Dolenjskem s prošnjo, da za pošiljatcv kmetiškili sinov na Grm agitiijejo. Nagovarjajte vsi premožne gospodarje, da pošljejo svoje za dom namenjene nadarjene sinove vendar v zavod, kteri je ravno njim in le njim namenjen. Zato vas prosimo vse, in prosimo vas le z najboljšega namena, kajti le strokovno izobražen kmetiški stan dovesti nas zamore do narodnega blagostanja, katerega si vsi želimo. Lepi napredek živinoreje v Švici. Svicka dežela je obče znana zaradi svoje lepote. Zaraditega jo tujci tudi tako radi obiskujejo. V poletnem Času skoro ni najti sela, kjer bi se ne mudil kak tujec, tako prijetno mu je bivanje po teh planinskih krajih. Da puste tujci mnogo denarja v deželi in da pripomorejo s tem veliko tudi k boljšemu blagostanju ondotnih prebivalcev, ni treba dalje praviti, iSvica pa ni zanimiva samo zaradi svoje naravne lepote, zaradi svojih prelepili jezer in visokih planin in snežnikov, ampak tudi v mnogih drugih ozirih. Posebno zanimiva je mej drugim zaradi svojega naprednega kmetijstva, zlasti zaradi svoje uspešne živinoreje in izglednoga mlekarstva. Komu ni saj po imenu znano sloveče pleme, ki se posebno uspešno izreja v Simski dolini in kateremu so zaraditega tudi nadeli ime simsko pleme ali simodolska goved? To pleme je dandanes tako zaslovelo zaradi svojih dobrih lastnosti in lepe rasti, da se pošilja za dragocen denar na vse strani sveta, eelo preko širnega oceana v pokrajine južne in severne Amerike. Poldrugo leto stari biki tega plemena se prodajajo po 300 do 1000 gld. Lansko leto sta se prodala dva plemenjaka celo po 2500 gld., in sicer eden na Rusko, drugi v Ameriko. Takisto znamenita je govedoreja pa tudi v drugih krajih te dežele. Povsod imajo lepo živino, ki jim prinaša obilo denarja v deželo. Švicarji pa niso samo izgledni živinorejci ampak tudi svetovno znani zaradi svojega mlekarstva in sirarstva. V sirarstvu stoje na vrhuncu današnjega napredka. Takozvani ,,emendolski" sir, ki se izdeluje v tej deželi, slovi kot najboljši, kar jih poznamo na svetovnem trgu. Povsod ga skušajo ponarejati, a doslej se žalibog se nikjer, ne na Nemškem niti v Avstriji, ni posrečilo dobiti slično dober izdelek, kakor je pristni emendolski sir, ki ga izdelujejo na Švickem. Da se svickim gospodarjem v takih razmerah živinoreja dosti bolj izplača kakor se nam, in da sc jim zaradi tega sploh bolje godi kakor nam, je lahko nmeti. Ako motrimo vprašanje, zakaj da je Švica tako napredovala v živinoreji, vidimo, da je pripisati uspešno rejo zlasti sledečim okolnostim in siecr: 1. Švica je bogata na dobrih planinskih pašnikih in sploli na dobri krmi, ki je prvi in najvažnejši pogoj dobre reje. Ako potujemo po Švici, se prav lahko prepričamo, da polagajo ondotni gospodarji največjo skrb na pridelovanje obile krme, kajti največ njiv je tamkaj obsejanih H travo in deteljo. Žita se v Švici prideluje tako malo, da ga morajo kupovati. Cela Švica ga prideluje komaj toliko, kolikor ga porabi v dveh mesecih. Edino mali posestniki — katerih pa ni toliko, kakor pri nas, — delajo v tem oziru izjemo ; ti sejejo namreč po svojih njivah vse, kar jim treba za življenje. 2. Švicarji so bolj skrbni v odbiranju plemena živine, kakor amo mi. Posebno veliko jim je ležeče na tem, da se rabijo za rejo le najboljši plemenjaki. Na ta naČin se jim je posrečilo izrediti iz domače živine svoja sloveča plemena. 3. Posebno veliko skrb obračajo Svičarji na rejo telet, V Švici je navada, da dobe junčki, ki se imajo za pleme rabiti, po 40 tednov mleko, telice pa po 25 tednov. Taka reja je draga, a se jim izplača, ker dobe z» lepe svoje živali tudi lepe novce. Med odstavljanjem in po od-stavljenju jim dajejo pa se nekoliko ovsa in pšeničnih otrobov. Da se ob taki reji teleta hitro razvijajo in so dokaj bolj raščena kakor pri nas, o tem ne more biti nobenega dvoma. Tem trem okolnostim je tedaj pripisati, da se Živina v Hvici tako lepo zboljšuje in da ae reja tako dobro sponaša. Razmere pri nas so v marsičem čisto drugačne, kakor v Švici. Vendar se lahko od naprednih Švicarjev učimo, da treba tudi pri nas polagati večjo skrb na pridelovanje krme, na odbiranje plemenih živali in na rejo telet, ako hočemo v živinoreji napredovati in zboljsati dosedanje vspehe v gospodarstvu. R. Komu koristi iiTiižarije laškega Tina v Avstrijo? Dne 27. avgusta 1892., tedaj pred dobrimi osmimi leti, je stopila v veljavo znižana carina za laška vina, veled katere plačujejo Lahi le po 3 gld. 20 kr. od 100 kg., t. j. približno 1 hektolitra vina, vpeljanega v avstro-ogrske dežele. Ako pregledamo statistične podatke o množini laškega vina, ki se je v tem času vpeljala v našo državo, vidimo, da se je v teli osmih letih spravilo več kot 8 miljonov (8,232.832 q) metriČnih centov vina čez laško mejo, tedaj na leto poprek veČ kot 1 miljon metričnih centov, oziroma hektolitrov. Ako se vprašamo, komu da koristi vpe-Ijavanje laškega vina, dobimo sledeči odgovor: 1.) Glavno korist od znižane carine imajo Lahi, ki delajo po avstro-ogrskih deželah dobro kupčijo s svojim vinom, odkar so zgubili trgovino na Francoskem. Koj po vveljavljenju znižane carine je bilo v prvih letih nekoliko manj kupčije z laškim vinom, ker se je vpeljalo tudi precej slabega in za naše razmere manj pripravnega blaga. Odkar se pa I^hi pri napravi vina ravnajo po našib zahtevah in po naecm okusn, od tedaj se je pa kupčija izdatno povišala, tako da se je v zadnjih treh letih vpeljalo leto za letom več kot 1 milijona metr. centov vina v našo državo. 2.) Vptljavanje laškega vina koristi tudi naši državi, kajti carina, ki se pobira od la.^kega vina, daje naši državi v zadnjem času več kot 4 milijone goldinarjev dohodka na leto. 3.) Veliko korist od laškega vina imajo tudi vinski trgovci, zlasti oni na Ogrskem. Ti ga največ pokupijo, da ga prodajajo potem pomešanega z domačimi vini ali pa tudi kar tako naprej, na debelo in na drobno. Ker imajo vinski trgovci od cencnib laških vin veliko dobička, zaradi tega se tudi boje, da bi se carina na laška vina zvišala in /.boljšala s tem cena in kupčija z domačimi vini. Zveza avstrijskih vinskih trgovcev se je zategadelj tudi že obrnila po posebni deputaciji do trgovinskega ministra oarona Calla in izročila spomenico, v kteri pojasnuje, da se doma v Avstro-Ogrski še ne P"dela dosti vina, zlasti na Ogrskem ne, in ^ naj se za prehodno dobo, t. j. dokler se doma vina ne pridela, se nadalje vpeljuje po ^nižani carini laško vino. V dotični spomenici ^tjijo tudi, da se je z vpeljavanjera vina zbolj- vinska kupčija po takih krajih, kjer pri. ^Jejo slaba in kisla vina, ki sama na sebi oiniajo nobene prave veljave za vinsko trgo- pač pa pomešana z laškim vinom. 4.) Laško vino koristi tudi konsumen-tom, t. j. tistim, ki ga vedoma ali nevedoma pijejo, ker je taka pijača cencja, kakor je pristno domače vino. J^aškemu vin» je tedaj pripisati, do se cena vin ni preveč povzdignila v sedanjih časih, ko nam trtna uš in druge bolezni kvarijo vinske pridelke. To pa ne velja za vse vinorodne kraje, kakor nas uče izkušnje. 5.) Nazadnje imajo baje tudi tisti malo-ugodni kraji svojo korist od laškega vina, ki pridelujejo tako kisla in slaba vina, da niso za vnanjo kupčijo. Po takib krajih se je baje v zadnjem času veČ vina in za boljšo ceno prodalo, kakor v prejšnjih Časili, in sicer zaradi tega, ker se da s takimi kislimi vini in z laškim vinom prav pitno in za trgovino prav dobro blago dobiti, ako se v pravem razmerju oboje skupaj pomeša. Po vsem tem pa nastane važno vprašanje: Komu pa škoduje laŠko vino? O tem vprašanju hočem prihodnjič nekoliko napisati. __K. Politični pregled. Prihod cesarjev v Gorico bo med 20. in 24. septembrom. Cesar bo sprejel župane cele Goriške v posebnem paviljonu. Izročila se mu ho zlata spominjska svetinja 400]etnega združenja goriške dežele v Avstrijo. O tej priliki se bo otvorila v Goriei tudi sadjarska razstava. Državni položaj. Minister pl. Korber bil je v Iseblu pri cesarju na posvetovanju glede državnega zbora. Sedaj se je začel posvetovati z raznimi uplivnimi poslanci. Pl. Korber stavi poslancem vprašanja, na katera morajo odločno odgovarjati. Ako bo večina teb odgovorov neugodnih, razpusti se baje državni zbor. Avstrijske ladije na potu v Kino so imele Že na morju prestati grozno vročino. Na ladiji „Marija Terezija" so iimrli zapored trije kurjači, morali so najeti zamorce za kurjače. Italijanski kralj Viktor Emanuel III, namerava, ko poteče čas žalovanja po kraljevem očetu, s svojo soprogo obiskati ruski kraljevi dvor. Volitev predsednika Zjedínjeníh držav se bliža, in ne bo tako mirna, kakor republikanci mislijo. Demokratje imajo pogoste shode, ter 80 se za volitev Bryana odločili, zatorej je dosedanji predsednik Mac Kinley precej v nevarnosti. — Buri prav toplo žele zmage Bryana, ker upajo, da se bo zanje potegoval ter jih diplomatično podpiral. Vojna na Kitajskem. Glavno mesto Peking je zavzeto. Tudi poročaja listi, da so kitajski dvor na begu vjeli, ter da se je cesarica varstva evropskega vojaštva izročila. Rusom in Japoncem gre zasluga, da so rešili evropska poslaništva, ter je storjen konec usodni vojni. Tega dejstva je tudi raaki car vesel, da je najvažnejša operacija končana, Še predno je prieel nemški poveljnik v Kino. Vojno v Afriki vedno nadaljujejo; zdaj so tepeni Angleži, zdaj zopet Buri. Angleži poročajo dom«, da potrebujejo še dve diviziji, da pridejo Harom do živega ; to poročilo kaže, da 80 Angleži dosedaj na slabejŠera. Piše se nam: Iz št. Jerneja. Podpisani oskrbnik cerkve sv. Nikolaja na Gorjancih ae najuljudiieje zahvaljuje vsem dotirotnikom in darovalcem, ki so z obilnimi darovi pripomogli, da se .je cerkev tako lepti ozaljsala. Posebno je omeniti dobrotnike v naši fari sentjernejaki, potem v Kanđiji pri Novem mestu, nato dobrotnike v Gradcu, kateri so prav lepe podobe sv. Jezusovega in Marijinega srca, (otem prt za na oltar in dve blazini podarili. Iz Linca so tudi poslane dve lepi podobi sv. Srca Jezusovega in Mîirginega. Za vse te lepe darove se najprisrčneje zahvaljuje in priporoča se za nadaljno podporo, ker ima cerkev se Čez tisoč goldinarjev dolga. Vaem blagim dobrotnikom bo sv, Nikolaj tisočkrat povrnil tiste darove, katere mu bodo za cerkev na G-orjancih podariti blagovolili. Janez Turk iz Loke. DomaČe vesti. (Provincijalom p. p. kapucino v) je bil izvoljen veleĚ. gospod P, Edvard Beiyar, ter bo re-zidiral v Lipnici na Štajerskem. (G-ospod Val. Oblak,) stotnik 8. lovskega bataljona, rodom novomeščan, je imenovan profesorjem na vojaški višji realki v Moravski Beli cerkvi. (Cesarjeva TOletnica) ne je po vsej Avstriji obhajala kar n»ÍbolJ slovesno. Dunaj je bil predvečer tako lepo razsvetljen, kakor še nikdar popřed. Naše glavno meato tudi ni zadatabt za drugimi mesti. Po dolenjskem so vsa mesta, trgi, iu tudi mnogo vasi slavili pomemben dan, tako je sosebno Novo mesto se odlikovalo z razsvetljavi), godbo in st.reijai)jem na predvečeru, slavnosten dan jia ao bile po vsem meatu razobešeue zaatave, ob 10. uri je bila velika sv. maša, ktere se je udeležilo uradništvo, meHčanstvo in obilo ljudstva. Kandija je iatotako «voja poslopja okrasila in razsvetlila; občina Šmihel Stopiče pa je z sto in jednim strelom naznanjevala slavnost cesarske 70letnice. — Pre.svetli ceaar je milostno aprcjel vsa naznanila o teh alavnostih in vdanoatiie izjave, ter naročil svojo zahvalo razglasiti, katera se dosledno glasi: Dragi dr. pl. Koerber! „Povodom Mojega sedemdesetletnega rojstnega dneva Mi Je došlo od vsega prebivalstva toliko blago-čestitk in voščil in izrazilo se je tudi toliko vsakovrstnih pojavov lojalnosti, da se je na vzvišen način pftkazala vseobča vdanoat do moje osebe. Globoko ganjen Vara naročam, vaestransko razglasiti Mojo nargorkejso, najiskrenejso zahvalo, ki naj dospe tudi do najoddalj-nejše koče. Vsi moji narodi naj vedó, da aem posve- til Svoje iivljenje njihovi blaginji, da se čutim srečnega, pospeševati njih uspevanje, da vidim v lojalnosti, patriotizmu in v vzajemnem zauptmju one krepke stebre, na katerili sloni prihodnost domovine. Vsemogočni Bog naj blagoslovi in čuva vez, ki druži Mene z Mojimi narodi. V lachlu, dne 19. avgusta ISiOO. Franc Joief s. r. (Katoliški shod.) Zunanje priprave za 11. slovenski katoliški shod, kateri bode v Ljubljani dne 10., 11. in lii. sept., dohro napredujejo. Proator bo tako pokrit, da bo redno zborovanje mogoče tudi ob najslabšem vremenu. Zastave društev se bodo tako razstavile, da ne bodo trpele in da bodo povišale sijaj zborovanja, - Poséhno znamenito je, da ae oglašajo za vstopnice najodličnejši možje vsake občine, po navadi župan in nekaj občinskih odbornikov z zastopniki vseh di uStev. Tako ne bodo le posamezniki zborovali, ampak zastopano bo vse ljudstvo po raznih organizacijah. Goapode zaupnike prosimo, da Čim prej pošljejo zapisnike, ker le v tem slučaju bomo mogli vsem točno postreči, Pripravlj. odbor za 11. slov. kat. shod. (Pozor!) Gospodje, ki so dobili te dni vpra-ševalne pole glede katoliškega shoda, prosimo, da pole kakor hitro mogoče izpolnijo in pošljejo tajniku pri-pravljiilnega odbora gosp. dr. Evgenu Lampetu v Ljubljani. Prosimo, da točno odgovore^na vsa vprašanja in natančno zapišejo imena. ~ Úim prej ima pripravljalni odbnr odgovore v rokah, tem lepši bode red in tem ložje bode preskrbel vse potrebno za udobnost dragih gostov. Pripravlj. odbor za H slov. kat. shod. (V goli Glabene Matice) v Rudolfovem se prične zopet redni pouk 19. t. m. Vpisovanje za dosedanje i nove učence bode 16., 17. in 18. septembra od 11. —12. ure dopoldne in od 1,-2. ure popoldne, in sicer v Čitalničnem poslopju pritliííno na desno. Vpisnina znaša 2 K, piintis k Članarini tudi 2 K za celo Itito. Razun tega se plačuje vsak mesec za dvakratni pouk v igri na klavirju ali kakem godalnem nástrojů po 3 K, za toliki »tuk na pihnlne nástroje pa po 2 K. — Instrumenta iii učenci ne plačujejo za pouk v petji in teoriji posebej nikake učnine. V petju i glasbeni teoriji se poučuje po 2 uri na teden. — Marljivim pa siromašnim učenkam in učencem se učnina odpusti popolno ali delno. (GlospodinjskaSola)c. kr. kmetyske družbe v Ljubljani pod vcidstvom čč. sester redovnic prične nov tefaj 1. oktobra t. 1. Pouk, ki je slovenski, traja eno leto. Gojenke stanujejo v zavodu ter je lyih število omejeno na dvanajst. Pouk zavzema vse stroke gosp(»dinjstva: kuhanje, šivanje, pianje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, ndekarstvo i. t. d., vrhu tega pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobrazbo gospodinj na kmetih. V golo se Sfirejemajo vsaj 16 let stara dekleta, ki plačujejo po 14 gld. na mesec za hrano, stanovanje in vse drugo potrebno. Podrobni pogoji se izvedo pri c kr. kmetijski družbi v Ljubljani, kteri je tudi prošnje za sprejem v šolo poslati do 15. septembra. (Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani) zastopa za novomeški okraj gospod Ivan Appe posestnik in pečar v Kandiji, kot poverjenik, in sprejema vsa v to stroko spadajoč« posla. Tako poroča „Slovenec." (Stroj za čiščenje žita.) Kmetijska po-dntítnica je letos kupila nov »troj za čiščenje žita, in aicer a pomoôjo podpora, katero je v ta namen prejel« od C. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Ta stroj se nabuja v Kandiji pri ç. županu j, Zurcu. Ker je let(»8 iit.o zéln sttietno, je pričakovati, da se ga bodo gospodarji pridno posluževali. Za čiščenje je plačati udom podružnice po 2 kr od mernika ali 6 kr. od hektoliira, neudom pa po 5 kr. (»d mernika oziroma 16 kr. od hektolitra. Na dom se stroj načelno ne iz-po8»ýa. — Imenovani .ttroj je novejše sestave in ne èiati žita samo od plevela, atnpak tudi prebira po kakovosti v 3 vrste. (Za družbo sv. Cirila in Metoda) se je nabralo; Pri obĚnem zboni y Tučkovi gostilni 46-34 K, v nabiralnik pri Alojzij Pavlinu, Trebnje € K, v nabiralnik pii Alojzij Šlajpaliu, Vel, L>ika 2-46 K, porotniki pri izlrtu v Belo cerkev 1'40 K. (Shod kranjskih gasilnih društev) se vrôi v uedwl o dne 2. sept. t. 1 v „Mestnem domu" v Ljubljani. Predlagalo se bo o ustanovitvi podpore bolniške blagajne ter se volil odbor. (Premovanje konj) na Kranjskem bode 1. sept, v Boh. Bistrici, 3. sept, v Lescah, 4. sept, v Kranju, 6 sept, t Kamniku. 6. sept, na Vrhniki, 7. sept, v Ribnici, 15. sept, v Trebnjem, 17. sept, v Št. Jerneju. (Kreditna banka) se je osnovala v Ljubljani, ki bo v zvezi s Češko „živnostensko banko". (Prememba posesti.) Gosp. pl. Langer-jevo bíŇo v Novem mestu, kjer se sedaj nahaja okrajno glavarstvo, kupil je novomeški župan in advokat gosp, dor. Še gul a. (Trgovci), kateri imajo na Grškem kupčijske zveze, ali nameravajo stopiti v kupčijsko zvezo, dobe T pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zaupno naznanilo. (Nov o meščanska mestna in meščanske garde godba) bila je v nedeljo 19. avg. na Bledu, kjer je bila v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice razsvetljava in vožnja po jezeru na krasno okinčanih ladijah. Dobro izvežbana novomeška godba pod vodstvom gospoda Emeršič-a je v občo zado-Toljnost svirala najprej pri koncertu, potem pa ob razsvetljavi na jezeru. (Sejem v Št, Jerneji) dne 24. avgusta t. 1. ba j« jako dobro obisknn. Prignalo se je na istega iez 2000 goved, 400 svinj kakor tudi 200 konj. Kupčija bila je z govejo iiiino živahna. Kupcev prišlo je na ta sejem veČ iz htajerske iz Leibnica, k so kupovali govejo živino bolj velike viste. Kupčija s svinjami je bila pa slabái, ker je bilo za iste premalo kupca. (Izgubil se je) krog 23. jul. I7letni Anton K i C. Fant je zelo božjasten in pohabljen na rokah in desni nogi. Pred tiemi tedni ga je nekdo videl «a poti iz Šic proti Toplicam. Pozneje ga ni nihče več opazil ali zasledil. Kdor bi vedel, kje je ali mogel kako sJed i>odati, naj naznani Antonu Kicu »» Dolenje Vrhe st. 6, fara Dobrniaka. (Sadna letina) je letos v naših krajih dokaj dobra, vendar pa kaj prida kupčije ni pričakovati, ker je po vseh deželah dokaj sadja. Tedaj ne pi eostaja dnizega, kakor sadje ceno v denar spraviti, ali pa iz njega pijačo naj)raviti. Slednje utegne več koristi prinesti. V „Dol. Nov." št. 13 smo prinesli tako na-Bavodilo, kako mošt iz sadja napravljati. (Razstava.) Pod pokroviteljstvom angleške kraljice in princa Valeškega nameravajo meseca maja i- 1901 v Glazgoru prirediti razstavo, na kateri naj bi se razstavile med dragimi stvari naslednjih strok: I, surovine, kmetijstvo, rudarstvo^ IL manufakture; til. stroji; IV. transport in promet; V, pomorstvo, inženetatvo in stavba ladij ; VI, razsvitljava in kurjava; VII umetnost, znanstveni instrumenti, V7^o)a in omika; VIN. šport; IX. ženski oddelek; X. lepa umetnost, zgodovina škotska in arheologija. — Razstavni odbor računa na to, da se bodo skoraj vse stvari, ki so seiiaj v Parizu razstavljene, poslale v Glazgov. Stroški transporta niso veliki, ker je za take stvari znižana tarifa. Rok za zglasitev se konča pred koncem meseca avgusta t. 1. Ker do sedaj ni bilo Čnti mnogo zanimanja med avstrijskimi podjetniki, sklenilo je c. kr. trgovinsko ministerstvo, da bo dalo nižje avstrijski tjgovski in obrtniški zbornici za izvršitev razstave 10.000 kron subvencije na razpolaganje. Zglasitve kranjskih razstavnikov je poslati trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, kjer so uzorci za zglasitev na razpolaganje. (Današnji list) obsega deset strani. Razue vesti. (Dnevi nesreč.) Neki nemški statistik je iziaćunil, da se je največ nesreč lansko leto zgodilo T pondeljek, namreč 1677, v torek 1556, y sredo 1631, v četrtek 1434, v petek 1638, v soboto 1638, v nedeljo pa samo 266. Kakor se iz tega vidi, je najbolj nesrečen pondeljek, tako zvani „plavi", pa ne petek, kakor nekteri ljudje mislijo. (Strašna nesreča na morju o polnoči.^ Francosko brodovje je plulo v sredo dne 14. avgusta proti Gibraltarju. O pdo, t. j. s tistim zdravilom, ki sta ga âe le zdaj „iznašla" zgoraj omeojena francoska zdravnika. * (Izseljevanje iz Avstrije.) Po statističnih podatkih je število izseljencev iz Avstrije v prvem četrt letu znašalo 23.611 oseb, in sicer Slovakov 7438, MHŽaniv 3613, Hrvatov 2166, Nemcev 1208, Židov 3604, Kamunov 27, Rusov 697, Lahov 312, Srbov 17, Poljakov 4588, Cehov 240. Od teh je 17.823 moškega in 6788 ženskega spola. * (Škodljivost alkohola.^ Alkohol, ki se nahaja v vseh vpijanljivih pijačah, je strup in S|iada k omotičnim pripomočkom, kakor morfij, klnroform t. t. d. Zdravniki so dokazali: 1. da redno za\živanje alkohola v nialtb popitkih ali pa občasna večja nino-iina t^a strupa provzročuje nevarne bolezni želndca, srca, jeter, ledvic, pljuč in drugih telesnih delov; zavživanje alkohola ovira tudi zdravljenje ran, katara i. t. d. 2. Dokazano je, da tudi zmerno zavživunje alkohola v majhnih popitkih ne prinaša nobene koristi, ampak človeško življenje okrajšava, 3. Dokazano je, da se z zavživanjem alkohola škoduje tudi potomstvu pijancev, ker ne le njih otroci in (tnici Otrok kanejo naklonjenost k pijančevanju, ampak tudi iestrt dobijo razne bolezni, kakor bořjast, so telesno pohabljeni, gluhonemn, sla^nmni i. t d 4. Dokazano je, da je zavživauje alkohola večkrat vzrok raznim hudodelstvom. Po opazovanju zdravstvenega svetovalca dr. A. Baera, nadzdravnika v Plotzensee pri Beroiinu, zgodi se navadno 46% umorov v pijanosti. 6. Dokazano je, da bi država priStedila polovico stroškov za zidanje norišnic, ako bi odstranila zav-livanje alknhola. Znano je, da je zavživanje alkohola vzrok mnogim nesrečam in samomorom. 6. Dokazano jC: da S6 S proizvajanjem alkohola iz Žita in krnni-pirja ljudstva odvzema veliki del hrane. Ch. Darwin pravi torej po vsej pravici : „Pivovarji in žganjarji odvzemajo ljudstvu kruh in ga spreminjajo v strup." 7, Dokazano je, da se z zavživanjem alkoholnatih pijač vpeljava nov način gostilniškega življenja, s katerim se družinsko in versko Življenje uničuje. — Iz navedenega je vidno, da je dolžnost vsakega pošteno-mislečega Človeka, napovedati alkohola vojsko. Veiiki državnik Gladstone je rekel: Alkohol je zahteval in bode zahteval še več žrtev kakor vojska, kuga in lakota." — V celi Evropi se na leto popije 13 miljerd 800 milijonov litra piva. Pipa, skozi katero izteče v jedni minuti 10 litrov piva, bi morala to pivo točiti 2626 let; morala bi torej liti odprta ie od 1. 726. pred Kr., da bi moglo to morje piva cdteěi. Ako pomislimo, koliko se se popije vina, žganja i. t. d., ne smemo se čuditi, da se morajo Tsako^ leto zidati nove norišnice, bolnišnice, ječe in uvetišča zn pokvarjeno mladino, da se morejo v njih nastaniti vse nesrečne žrtve alkohola. Bratska društvu. Letos slavi presřitli naš vladar Frančišek Jožef I. sedemdesetletnico trudapolnega svojega življenja. Odbor „Slovenske krščansko-socijalne zveze" je sklenil, proslaviti to redko svečanost slovesno in ob jednem dati osivelemu vladarju izraz patrijotićnega Čustva našega slovenskega naroda. Da 701etnico cesarjevo na n a j s I j a j nej 81 iiaČiu praznujemo, daj« nam ugodno priliko IL slovenski katoliški shod. Sklenili smo, da na večer dne 11. septembra ob polu 9. uri priredimo v beli Ljubljani veliko bak-Ijado in serenado v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice s sodelovanjem vseh naših društev. Bratska društva, pošljite do večera 11. septembra svoje zastcjpnike v Ljubljano, da bode nastoiK ob tako redki in važni priliki ogromen in da se pokaže moč krščanske, pHtrijotičiie in narodne zavesti slovenskega ljudstva. Vzemite seb*)j svoje društvene ZHstave, svoja društvena znHiiienja, društvene obleke ali narodne noše, spltih vse, kar bode poveličevalo sijaj slovesnosti. Diuzega dne, v sredo, se skupno udeležimo slovesnega 11. slovenskega katoliškega shoda. Katoliški možje, stopite na delo za velikansko udeležbo T Vse za vero, doni, cesarja! PTipomnja; ZfiBtoptiilii draStev naj se ogiatie pTÎ gospoda župniku arojtigti krnja, (In ee izpolni ondi ležeča vpra-Satna pola, V Ljubljani, 18. avgusta 1900. Odbor „Slovenske ItrsGansko-soeyalne zveae'V Loterijske itevilke. Gradec 18 avgusta 56 15 81 76 67 Trst 25. „ 79 32 1 60 29 Lepa odbrmia jabolka (sadje) se lahko že sedaj naroči V deželni vinorejski in kmetijski ioli na Grmu. v PP n ki je dovršil eno ali dve srednji šoli^ J 1 sprejme se takoj v trgovino z mnnn-I 1 fakturnim blagom pri P. MUHVIC v J Novem meslu. (2I2-1> un i m Dolenjski Sokol napravil bo meseca septembra izlet v bližino Novega mesta, pri kterem bo nastopil z javno telovadbo. Bratje Sokoli se vabijo, da se polnostevilno udeležijo telovadbe vsak torek in petek od 8. do 9. ure zvečer. — Dan izleta in natančnejši vapored se naznani po lepakih. „Na zdar!" Odbor. Naznanilo. Nrt C, kr, gimnaziji v Rndolfovem se začne novo «olsk« leto 18. septembra s slovesno službo božjo na ■iast sv. Duhu. Sprejemali se hoilo uĚenci v T. razred 16. sept., v Ďstale razrede 16. in 17. septembra. Kdor želi vstopiti v I. razred, naj se oglasi s svojimi starisi ali njih odgovornimi zast.opniki_ 16. sept, pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinese kratni list in obiskovalno izprićevalo. Sprejemni Izpiti se vise J 7. septembra. Takse znašajo 6 K 20 h. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo, v Rudolfjvem, I. septembra 19Q0. (ii)9-l) Razpis! Na kraniski kmetijski žoli na Grmu pri Novem mestu, z dvoletnim poučevanjem in slovenskim ućnira jezikom, je izpraznjeaiii sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1900/1901, katero se prične 3. novembra 1900. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, ivrstega zdravja in so z dobim vspeliora dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da ue bodo potem na svojem domu B kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Uôenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. Y áolo sprejemajo se tudi: 1. PlaiiujoiSi u6enci, kateri plačujejo po 30 kr. {60 h) na dan za hrjino in stanovanje in pa 20 gld. (40 K) šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisan« slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. (1 K) se imajo do 1«, seiřtembra 1900 ^xJt izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske alf srednje Sole, zdravniSho patrdtlo o ivrstem telesu In trdnem zdravju in župnijsko sprl-ievalo o lepem vedenju. Vsrtk ui^enec se mora podvreči vzprejemnemu iapitu, ki se razteza n:i slovenski jezik m priprosto računstyo, in od Uápeha tega izpita je odvisno, ali ae dotičnik v sol« sploh sprejme, Proiinjam za spiejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdriavanja učenca. Pristavlja se, da imajo uienci, ki dovrše to šelo, le dve leti voja&ke prezentne službe. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 16. avgusta 1900, (195—1) Dobro ohranjen svinjak « itirimi predelki, ki se pa da v dva samostojna svinjaka po dva oddelka premeniti, je na prodaj. Več o tem se izve v bukvami Fr. Tandlerja v Novem mestu. Po<ïjotje brez konkurence išče zanesljive potoTalce (agente) za prodajo novih povsod rabi ivih »tvari. Visoka provizija, ozir. gotova p ača zajamčena. Ponudbe na I, Kliitieš, Praga st. 1134—II. Preklic. Obžalujem, kar sem zoper Markovič Franceta » Gor. Gisdišča št. 7 žaljivega govorila. Na Gor. Gradišči, 20. avgusta 1900. (202) Marija Kulovic. Aonenca e na proda ali se da tudi v najem Ista je z opeko zi( ana, ter se s premogom kuri. Nahaja se ob glavni cesti bliso trebanjskega kolodvora. — Več pove lastnik Joz« Lavriha, Dol. Nt^mška Vas, iiošta Trebenj. (ao3) v (201—1) se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Kj« in s kakimi pogoji pove upravništvo „Dol. Novic." Crostilna v najem v Kandiji hiá. St. 26 na glavni cesti proti Št. Jernej« ie takoj oddati. VeČ pove lastnik ra(no tam. _ Posestvo na prodaj, obstoječe iz hiše z vrtom, njiv, tra nikov in boste, — Več pove lastnik Janez Jeric, Dolina pri Stari gori št. 4, p. Mirna (196—1) Gostilna z obsiroim posestvom na lepem mestn v Bistrici pri Št, Rupertu se proda ali v nujem da. — Več pove lastnik Anton Zaje, p(>-sestnik v Bistrici (207-1) Kobejev kruh za podgane učini podganam, mUim itd. dobiva se v zavojih po 1 krono v Bergmannovi lekarni t2U 1) »pri kroni" t Ru^dolfovem. trgovina z železniiio „Merkur" Graške ulice štev. 12. Celje Oraške nlifc š!ev. Í2. priporoča različne poljedelske stroje priznano najboljšega izdtlka, kakor: mlatil-nice, stamoreznice, čistilnice za žito, mline za žito vejati, stiskalnice za sadje in grozdje i. t. d. Vedno velika zaloga cementa, vseb stavbenih potrebřCin, traverz, okov, samokolnic, najboljega gornje-stajerskcga iíeleza, poljskega ortdja, kuhinjske priprave, štedilnikov, peči in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga. sdslk;^. Postíxoisba t>Qpz3,a. "^^S^f Slavno občinstvo vabim najuljudneje, si pri priliki ogledati naso trgovino in zalogo. 200-1) ^iša pri kolodvoru v Zatični št 16 ee da v najem ali prnda pod ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna za gostilno in prodajalno, v kateri je obrt dovolena; hisa obstoji iz 3 sob, kuhinje, prodajaln« in obokane kleti: k biSi pripada giHipiiditrsiko poslopje, sadni vrt in en travnik. — Več pove ložef Gi;luf, Veliki Gaber št. 7. (206-1) I^če se za gospodarntvo in gostilno Aiikl^ alt viava® ktern je yajena gospodinjiti. — Ponudbe naj se pošiljiijo pod naslov: ..Poàtenost" poste restante Št, Kuperf. smrek ]- Da cev je na prodi blizu lli kroiio^ii. — Pojasnila se dobe-V Št. Pttru t 14 pri Rudiilfovem. {i98-l> Dobro domače vino ima na pi|Uthr«tR«r«. isiriiilištTO Prasclmiiarjmli posEsie? pri Kamniku na Gorenjskem ima na prodaj tri lepe krave rouricodol-skega plemena, vinskih sodov, dobro ohranjenih v razlićm velikosti do 600 bi., veC koĎij, geĚirov in en sejalni stroj z devetimi vrstami, pripraven za vsa žita sejati. (186-2) s^t^ Na prodaj iz proste roke miùM. v Žabji vasi ât. 29 z vrtom in kozolcem. Vse je v dobrem redu. — Več pove lastnik ravno tam. Hiša na prodaj. v Rudolfovem poleg stare vojalnice ali na novo zgrajene justiéne palaće, katera obstoji iz 4 sob, 2 vrtov, kuhinje in 2 kleti, svinjaka in drvarnice, do iste vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hiši nahajal. Natančna pojasnila se dobi pri lastniku goap. Kari Dulier-ju, v Leobnu (Ljubno) Josefé. Gor. btaj, V hiši kat. društva rokodelskih pomočnikov, It. 171 v Novem mestu se odda 1. avgusta etanoYanJe (119-8) V prvem nadstropju, obstojeĚe iz treh sob i. dr. TTpPTIPλ poštenih starisev sin, ki je vsaj nekaj %J tiCUcL» razredov srednjih ali vsaj meščanskih sol dovrši) ter je vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Franc Paul n-a v ňt. lîupertu na Dolenjskem. anez Jax-a najstarejša in najveija ^ ^^ tovarflla zalona šivalnih strojev T Ljubljani, ítunajska cesta ět 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skusek, trgovec v Metliki. (210—2C) 164. Btran. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registroTana zadruga z neomejeno zavezo, pâsa^&a aa trgta, h,, i' sprejema iii izplačuje liranilne vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hraniliiične knjižice se nprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (bs-ib) Vino na prodaj (lKO-8) V grajščmi Pogance pri Novem mestu je na prodaj pravo neponarejeno belo vino, • • ^ hektoliter po 25 gld. v Novem mestu na glavnem trgii št, 92. je takoj oddati. Več se izve ravm» tam. 3) Prodajalna v najem. Prodajulna na najbolšem prostoru v Žužemberku št. 33 se da v najem, — Već se izve pri lastnici Ani Slane v Žužemberku, (171—3 SMBoju, t> hntn T Kklofft T*d»« «in« In trp«iiio bltgo TMlM Tiate u taaUt* foipod« ialivralk.. Tudi HlftT. p. n. oMImrtn menjam, d» Imam t ui^ rmk« tnte modama ttola t« tudi aapi*-mo«)}lT tlroUkl lodan u lurUak» Tudi imam nu^siia lurUok« TMka veLikoatl u cmpotela d«iU po tiUki oaikl. m»lLW uUmM tMtl I kfjailil »ojiiter, Tfovo um»to, VcHtel trg H. »» Itlparote M prti. dnhoviilni t Ixúalovuija ▼■aliovrbtu« oM^*, peeebn* Stji" tâlarje, povrÍDÍke itd- "IëjÇ po b^okoin^m in najnoTojíem kiojn. — ladelujam TMiko, t to ttroko dftlo oaUačDO po meri. PnporoA«iii H pr«A, duboríCini, dt ma lila^ToU poAMllti i moJ*- I aiui uročili, M^taTljajo^ da bodem redno ekrl^ da IcraèiH m^ I aaiotúo T cadoToljnoit prečatttitDi naroAiiikov. SIsT, p. a. obtioitm pTtpoToíam irojo do1>n> w^m krojaáko delavnico, T katari đdajo najbolj&e delavske moM; satorej M JtMfl m lepo in moderno izrrtiteT naioíil, kakor tu4i Mte, 4» M th£» T moji datamoi narajsiia obiska prilega. Noto meito; OdgoTorai ueduik, i>djg«t«tj, uloiaik in titlur JL Knji«.