List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
46. številka	Joliet, Jllinoi¡»s, 25. olct,ol>i*a 1907	Letnik XVI
MEDNARODNA
ZRAKOPLOVNJA.
Amerika, Anglija, Francija in Nemčija so se udeležile zanimivega tekmovanja.
OD ST. LOUISA DO ATL.OCEANA
Nemški balon preletel 880 milj in prvi za njim bil francoski.
St. Louis, Mo., 21. okt. — Vpričo ogromne množice gledalcev se je v Forest-parku otvorila mednarodna tek movalna zrakoplovnja z baloni. Več sto vojakov redne armade je stražilo ograjeno balonovišče.
Zrakoplovci so se vsi dobro oskrbeli z živežem: kruhom, sirovim maslom in mesom v konvah. Francoski zrakoplovci so vzeli saboj tudi ribolovnih priprav in revolverjev in hočejo, če se jzkrcajo na pripravnem mestu, ribariti in loviti divjačino. Seveda so vzeli vsi seboj tudi v to svrl*o znanih opazovalnih strojev. Spanje bo za večino zrakoplovcev takorekoč ne-možno.
Baloni, ki se udeleže tega tekmovalnega vzleta.se ne dajo krmiliti ali voditi; ravnati se morajo samo po sapi.
Ob 4. uri je vzletel prvi balon in ostalih osem balonov mu je sledilo v presledkih petih minut.
Američani, Angleži, Francozi in Nemci se udeležujejo te zanimive tekmovalne zrakoplovnje.
Še v zraku.
St. Louis, 22. okt. — Nocoj se je nahajalo po semkaj dospelih poročilih vseh devet balonov, ki so se udeležili mednarodne zrakoplovnje, še v zraku. Večina jih je preletela čez dan državo Ohio, eden ali dva se nahajata v okolišu velikih jezer in enega so videli blizu Chatama, Ont., Kanada.
Skoro gotovo je, da bodo vsi tekmujoči baloni nadkrilili v Parizu zadnje leto napravljeni rekord v razdalji 402 milj.
Nemčija zmagala.
St. Louis, 23. okt. — Najznamenitejša tekmovalna zrakovplovnja v zgo dovini svetovnega zrakoplovstva, ki se je tu začela zadnji ponedeljek, se je končala danes z vnemško zmago. Tekmovanje se je zasledovalo z največjim zanimanjem. Poročila o izkr-, canih balonih so neprestano dohajala. Uradniki “Aero Cluba”, pod čegar pokroviteljstvom se vrši mednarodna zrakoplovnja, so razglasili, da dobi tisti balon prvo nagrado ($2500 vredno s čašo in $2500 v gotovini), ki preleti največjo razdaljo (v ravni črti od St. Louisa). Zmagoviti nemški balon “Pommern”, ki se je spustil na zemljo i v Asbury Parku, N. J., danes dopoludne, je bil samo deset milj pred fran-I coskim tekmecem “L’ Isle de France”, ki se je spustil na zemljo popoludne v Herbertsvillu, N. J., nekaj milj od Atlantske brežine. Pilot (ali krmar) nem škega balona “Pommern” je bil Oskar Erbsloeh.
Imenik balonov.
I St. Louis, 23. okt. — Imenik balonov v redu zmagodobitnega izkaza i je sledeči:
'‘Pommern” (nemški) pristal k zemlji v Asbury Parku, N. J., ob 9. uri dopoludne 23. oktobra, 880 milj od vzletišča.
“L’ Isle de France” (francoski) pristal k zemlji pri Herbertsvillu, N. Y., ob 1:10 uri popoludne 23. oktobra, ka-cih 870 milj od vzletišča.
“Duesseldorf” (nemški), pristal k zemlji pri Doveru, Del., ob 9. uri dopoludne 23. oktobra, 790 milj od vzletišča.
"St. Louis” (ameriški), pristal k zemlji pri Westminsteru, Md., ob 6:40 uri zjutraj 23. oktobra, 730 milj od i vzletišča.
"America” (ameriški), pristal k zem Iji blizu Patuxenta, Md., ob 8. uri do-; poludne 23. oktobra, 730 milj od vzle-S tišča.
“Abercron” (nemški), pristal k zem-t lji v Manassasu, Prince William çpun-¡1 ty, Va., ob 7:10 uri zjutraj 23. oktobra, E 680 milj od vzletišča.
“Anjou” (francoski), pristal k zem-I lji blizu Armenius Mines, Louisa county, Va., ob 7:45 uri zjutraj 23. ok-[ tobra, 675 milj od vzletišča.
“United States” (ameriški), pristal E k zemlji v Caledoniji, Ont., ob 6:rs uri popoludne 22. oktobra, 650 milj ; od vzletišča.
"Lotus II.” (angleški), pristal k E zemlji v Memphisu, Ohio, ob 5:10 uri popoludne 22. oktobra, 375 milj od ! vzletišča.
Kari trčili skupaj.
Cleveland, O., 21. okt. — V Cuya-| hoga Fallsu, kacih 20 milj od tu, sta i sinoči trčili skupaj dve kari električne j železnice Cleveland, Akron & Bed-! ford. Pri tem je bilo 19 oseb bolj ali manj hudo ranjenih.
Zlato in srebro.
Washington, D. C., 21.. okt. — Geo. E. Roberts, ki je dne 1. avgusta 1907 izstopil iz službe kot superintendent penezokovnice, je včeraj dokončal sestavo statistik o produkciji žlatnih kovin v Združenih državah.
Po njegovi cenitvi se je produciralo zlata za $94,373-300 proti $88,180,700 leta 1906., kar pomenja narastek za $6,193,100. Narastek v Alaski je znašal za $6,489,500, v Nevadi za $3,919,-500. Nasprotno kaže Colorado zmanj-šek za $2,766,700.
Skupna produkcija srebra je bila 56,517,900 unc v trgovinski vrednosti $38,256,400 proti 56,101,600 unčam v vrednosti $34,221,376 v prejšnjem letu.
Občutljiv vlomilec.
New York, 21. okt. — Prečutljiv vlomilec mora biti ta, ki je prošlo noč obiskal stanovanje morskega kapitana G. A. Rolanda, tam ukradel denarja in dragocenosti za $800, a pri miru pustil hranilno puščico male hčerke istega, v kateri je bilo $18. Vložil je vanjo listek s sledečo vsebino: “Sam imam sladkega otročiča. Svojo sedanjo obrt sovražim, a žal da jo moram opravljati. Pozdravljam hčerko.”
Azijska kuga.
San Francisco, Cal., 22. okt. — Doslej (izza maja meseca t. 1.) se je tukaj pripetilo skupaj 73 slučajev obolenj na azijski kugi, in 46 smrtnih slučajev; 17 obolelih je ozdravelo, dočim se 10 drugih še vedno zdravi. Število oseb, radi sumljivih znakov nahajajočih se v kvaranteni znaša 38.
Potresi.
Washington, D. C., 21. okt. — Vremenski urad poroča, da je njegov po-tresopis sinoči ob n. uri naznanil močan potres, ki je neprestano trajal do davi in se moral dogoditi zapadno od Avstralije v južnem Indijskem oceanu.
Florenca, Italija, 22. okt. — Tukajšnja opazovalnica poroča, da so njeni stroji davi med 5:20 in 8:50 uro zaznamovali močan potres, ki se je pripetil nekje zapadno od tukaj.
Upokojencev manj a pokojnin več.
Washington, D. C., 21. okt. — Pravkar izišlo letno poročilo pokojninskega komisarja pravi, da je bilo število vknjiženih upokojencev koncem računskega leta 1907. za 18,600 manjše, nego ob istem času prejšnjega leta. Skupno število penzijonistov je znašalo dne 30. junija 1907 (koncem računskega leta) 967,371; in skupna vrednost vknjiženih pokojnin $140,850,-880. Ta svota je za $4,613,131 večja, nego znesek v prejšnjem letu, vsled zvišanja pokojnin po letošnji februarski postavi. Skupno število vknjiženih penzijonistov iz špansko-ameriške vojne je znašalo 24,077.
Pričam pretijo s smrtjo.
New York, 21. okt. — Štirje odlični armenski trgovci, ki imajo nastopiti kot priče v pravdi proti umora obtoženemu bivšemu duhovniku in vaditelju (družbe "Hunchekist Society” (ki jo tvori trop brezpostavnih Armencev), so prejeli v rdeči pisavi zložena pisma, v katerih se jim žuga s takojšnjo smrtjo, če bodo poslušali sodno povelje. Pisma so podpisana: “Committee of the Hunchekist Society”. Četvorica je naprosila policijske zaščite.
Medalje “junakom”’.
Pittsburg, Pa., 19. okt. — “The Carnegie .Hero Commission” je imel^ včeraj v tukajšnjem Carnegiejevem poslopju svojo redno jesensko sejo ter podelila 24. osebam v tej deželi medalje in nekaterim tudi nagrade za junaške čine. Odkar je ustanovljen “junaški sklad”, je bilo 126 oseb nagrajenih. Danes je bil odlikovan prvikrat tudi neki črnec.
Kitajci zoper Kitajce.
Philadelphia, Pa., 19. okt. — V kitajskem okraju so se včeraj kitonosci raznih strank sprli in prišlo je do krvavega boja. Iz cele soseščine je prihitelo na stotine Kitajcev z revolverji in noži na “bojišče” in ko je pomnožena policija napravila mir, je našla tri Kitajce mrtve in pol tucata hudo ranjenih.
Bryan spet kandidat.
St. Louis, ^Mo., 22. okt. — William Jennings Bryan je pismeno sporočil svojim prijateljem v St. Louisu na njihovo vprašanje, da bo sredi prihodnjega meseca razglasil svojo izjavo, po kateri je pripravljen, spet sprejeti nominacijo za urad predsedniški.
FINANČNI POLOMI NA DNEVNEM REDU.
V New Yorku prišle razne banke na kant in tudi tvrdka Heinze v zadregi.
BAJE SPLOŠNA NEGOTOVOST.
Morgan in Rockefeller nudita pomoč, a stiska velika.
New York, 23. dkt. — Kakor je videti, se newyorski finančniki še ne morejo pomiriti. Neprestano poka.
Zadnji četrtek je bančna tvrdka Hal ler, Soehle & Co. v Hamburgu na Nemškem napovedala stečaj ali kon-kurz, z dolgovi od 12,000,0000 do 30,-000,000 mark.
Istega dne je '.‘State Savings Bank" v mestu Butte, Mont., zaprla svoja vrata vsled naskoka vlagateljev, ki so doznali, da sta tvrdka Otto Heinze & Co. v New Yorku in neka velika banka na Nemškem, obe v zvezi z omenjeno banko v Buttu, prišli na kant. August Heinze je največji delničar in ravnatelj te banke, ki ima vlog do $4,-
250,000.
In ko je “Clearing House”-odbor premostil zadrege četverih bank, imenoma “Mercantil National Bank”, “National Bank of North America”, “Merchants and Traders National Bank” in “Amsterdam National Bank” se je razglasilo v Wall Streetu, da tudi “Knickerbocker Trust Co.”, po velikosti drugi finančni zavod te vrste, ni v redu.
Splošna negotovost.
Danes je državni bančni preskuše-valec Skinner razglasil sledečo izjavo: “Po nasvetu generalnega pravdnika sim prevzel upravo Knickerbocker Trust-kompanije in njenih podružnic. Bančnemu zavodu obljubljena pomoč je izostala. Izplačevanje se prekine.”
Tajnik blagajnice Združ. držav Cor-telyou, ki biva od včeraj v New Yorku, je vložil velike svote pri glavnih bankah in izjavil, da se je položaj od včeraj znatno zboljšal.
James G. Cannon, podpredsednik Fourth National banke in član odbora v preiskavo finančnega položaja narodnih bank newyorških, poroča; da se nahajajo iste v izbornem stanju, samo nekatere potrebujejo podpore od Clearing House-združbe.
Na banko “Trust Company of America”, v kateri je hranjenih kacih $50,-000,000, so davi vlagatelji navalili, a do popoludne je blagajna še lahko ustregla vsem zahtevam. J. Pierpont Morgan, E. H. Harriman, James Stillman, glavni finančniki newyorški, se namoč trudijo, sedanjo zmedo nekoliko urediti in zahtevajo, da državni bančni preskuševalci temeljito preiščejo vse trustovske družbe in državne banke.
Vsled prepira smrt.
Chicago, 111., 24. okt. — Oztojo Go-ranjo (?), 22 let star, 63 Wright st., je bil sinoči smrtno obstreljen. Ustrelil ga je Michael Melowsnich (?), 29 let star, v svoji hiši, 77 Wabansia ave. Obstreljenec je umrl v bolnišnici sv. Elizabete. Melowsnich je v zaporu.Ta je baje zalezoval ženo ustreljenčevo.
“Sisters of Providence”.
Terre Haute, Ind., 23. okt. — Vpričo kacih 100 katoliških prelatov in duhovnikov se zdaj tukaj najveličast-neje slavi stoletnica ustanovitve reda “Sisters of Providence” in posvečenje nove kapele sv. Marije. Med navzočimi dostojanstveniki katoliške cerkve je med dr. tudi apostolski delegat Msgr. Diomede Falconio.
Neprijetno iznenadjeni.
San Antonio, Tex., 23. okt. — Iz Meridana, Mehika, semkaj dospela brzojavka poroča, da je krdelo Maya-Indijancev v soboto ponoči napadlo taborišče mehikanskih vojakov pri kraju Nohvee, blizu Racatara, v teritoriju Quintana Roo, in usmrtilo sedem vojakov, med njimi lajtnarita Pa-mon San Martura, a mnoge ranilo in potem oplenilo tabor. Vojaki so bili presenečeni v spanju.
Nova repatica.
Berkeley, Cal., 22. okt. — Zvezdo-šlovci tukajšnjega vseučilišča, ki .se prav zelo zanimajo za novo zvezdo repatico (komet), katero je odkril neki zvezdoslovec v Wisconsinu, imenoma Nellish, so dognali, da se repatica prav hitro bliža zemlji. Vendar pa ni začasno nobene nevarnosti, da bi repata zvezda in majka zemlja trčila skupaj, ker bi oddaljenost še potem znašala 35,000,000 milj.
Proti Turčiji.
Sofija, 19. okt. — “Večerna Pošta” je izdala tajno pogodbo, ki se je sklenila ob priliki odkritja spomeniku carju osvoboditelju v Sofiji med Rusijo in Bolgarijo proti Turčiji. Pogodba se je sklenila v Eviksinogradu med velikim knezom Vladimirjem in generalom Mgssonovom ter je podpisana od ruskega in bolgarskega ministra za zunanje zadeve in od bolgarskega kneza. Bolgarska se 'zaveže, da v Makedoniji pusti proste roke Rusiji in Avstriji. zato pa dobi v slučaju vojske s Turčijo od Rusije za pomoč dve konjeniški diviziji. V slučaju vojske med Avstrijo in Turčijo, oziroma Rusijo in Turčijo, da Bolgarska Rusiji in Avstriji na razpolago vsa svoja pristanišča. Zato dobi Bolgarija eno tretjino vojne odškodnine. Odkritja “Večerne pošte”, ki je pogodbo dobesedno objavila, še nihče ni démentirai.
Lov končan.
Stamboul, La., 20. okt. — Predsednik Roosevelt se je vrnil z lova semkaj in odpotuje jutri v Vicksburg. Uspeh lova je takole opisal: “Ustrelili smo tri medvede, šest srnjakov, enega divjega '■urana, dvanajst veveric, enega gosjaka, enega vrečarja (pos-sum) in enega divjega mačka. Vse smo pojedli razun divjega mačka, in časih se nam je zahtelo, da bi tudi tega pojedli.'’ Predsednik je ustrelil svojega medveda zadnji torek in bil potem neizrečeno vesel. Govoril je danes navdušeno o 15 dneh, ki jih je preživel v pustini. Medvedja jetra so najboljši oblizek, je rekel.
Delo ustavljeno.
Redding, Cal., 22. okt. — Vsled povelja, prejetega iz Bostona je C. L. Balatlala Copper Co. v Goramu takoj ustavila vsa 'dela pri gradnji velikih topilnic, ki so stale doslej kak milijon dolarjev, in je odslovila vse zaposlence, izimši nekatere, ki imajo skrbeti za stroje. To je tudi posledica poloma bakrovih magnatov in znižane cene bakru.
Alfonso v smrtni nevarnosti.
Madrid, 21. okt. — Kralj Alfonso je danes na vožnji z avtomobilom komaj utekel smrtni nevarnosti. Ko je tu blizu drdral z veliko brzino, se je most čez potok zrušil pod težo Strojevo. Stroj in kralj sta padla v globino. Na srečo je zadnji nepoškodovan, samo premočil se je v mrzli vodi.
Cerkveni roparji.
Rim, 22. okt. — Vlomilci so se spustili po vrvi v cerkev San Lorenzo (v vatikanskem okraju), kjer so vlomili v shrambo svetinj in ukradli iz iste neprecenljiv Zavratnik, obstoječ iz 20 bisernic.
Konec mirovne konference.
Haag, Holandsko, 19. okt. — Drugi mirovni kongres se je danes odgodil (preložil) za “nedoločen čas”. Pred zaključkom seje je predsednik Neli-dov govoril še enkrat in rekel: “Pomanjkanje časa in izkušnje je edinole krivo, da ni konferenca več dosegla v preprečanje vojn. Nepremostne ovire so se stavile nasproti predlogom v svr ho ustanovitve stalnega mednarodnega razsodišča in uvedbe vezalnih razsodišč. Naprava stalnega mednarodnega sodišča za zaplenjene ladje ostane časten spominek konferenci. Vse njeno drugo delo pa je brez vsake vrednosti. Upati je, da se medsebojne razmere raznih dežel v bodočnosti takisto izobrazijo, da se bodo osvoje-valrie vojne lažje prepredale.”
Kanada in Japonija.
Ottawa, Kanada, 22. okt. — Rudolf Lenieux, visok uradnik kanadske vlade, je danes odpotoval v Tokio, da ustmeno obvesti japonsko vlado, da bo Kanada preklicala pogodbo z Ja-ponijo, ako zadnja ne bo strogo izvajala pogojka glede omejitve japonskega priseljevanja v Kanado.
Odkrita zarota.
Petrograd, 22. okt. — Zarota proti carju je bila včeraj slučajno odkrita. General Kristi je bil na lovu 18 mili od Petrograda in blizu Carskega Sela, ko je našel nekaj delavcev, ki so kopali predor proti carskemu gradu z namenom, da polože mino in razstrele grad z vsemi prebivalci v njem. Kacih 400 čevljev od železnice, ki veže Petrograd s Carskim Selom, so lovski psi nenadno obstali. General in ostali lovci so postali radovedni. Brskali so po nekem nanovo zasutem zemljišču in .prišli, do prekopa, v katerem je bilo več delavcev, ki so vrtali predor. Bili so prijeti. V njihovih žepih so našli načrt za izpodkopanje carskega gradu in brzojavko z vprašanjem, ali bo delo kmalu končano.
GESAR PRESTAL
NEVARNOST.
Francu Jožefu se je zdravje določno obrnilo na bolje, pravijo.
DRUGE NOVICE IZ AVSTRIJE.
Nevihta na Kranjskem. Podržavljenje premogovnikov. Nagodba.
Dunaj, 23. okt. — Zdravje cesarja Franc Jožefa se je določno obrnilo na bolje. Njegovi zdravniki mislijo, da je najhuše prestano in da vladar sedaj lahko upa na popolno ozdravljenje. Dopoludne je cesar čital in podpisa-val s trdno roko državna pisanja.
Včeraj zarana se je bolnik jako slabo počutil. Prebil je bil noč skoro brez spanja, ker ga je vedno mučil kašelj. Vstal je že pred 4. uro zjutraj in zdravniki so ga takoj preiskali. Ti so dognali, da so katarni znaki neizpremenjeni. V celoti se bolezen razvija neredno.
Že nad tri tedne je sedaj cesar bolan in katar je bil časih videti prav nevaren. Seveda je bolnik zelo oslabljen in mora večinoma počivati v naslanjaču; a vedno spet vstaja in hodi k pisalni mizi reševat državne posle. Cesar sploh ni hotel verjeti, da je bolan.
Strašna nevihta na Kranjskem.
Dunaj, 21. okt. — Strašna nevihta je obiskala Kranjsko in južni del Tirolskega. Nešteti mostovi so bili razdejani in železniški promet je na mnogih mestih pretrgan. Hude plohe so spremljale besneči vihar in hudourje. Po semkaj dospelih brzojavnih poročilih je strela usmrtila osem oseb.
Za podržavljenje premogovnikov.
Dunaj, 22. okt. — Avstrijski zbor državnih poslancev je danes sprejel nujni predlog, ki priporoča, naj država ukrene vse potrebno, da prevzame oskrbovanje avstrijskih premogovnikov in prodajo premoga.
Nagodba med Avstrijo in Ogrskim.
Dunaj, 20. okt. — Časopisi in poslanci so začeli ugodno presojati na-godbo, sklenjeno med Avstrijo in O-grskim — morda zato, ker jo v Budimpešti ostro obsojajo. Nemški svobodnjaki so voljni sprejeti nagodbo, če jo sprejmejo krščanski socialci. Ti pa čakajo, kako se zadrži do nje nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand. Čehi so napol pridobljeni za nagodbo.
Budimpešta, 21. okt. — Zaradi na-godbe se je stranka neodvisnosti razcepila. Deset poslancev je naznanilo svoj izstop, drugi bodo sledili. Agitacija proti nagodbi narašča radi zvišanja ogrskega deleža k skupnim stroškom. Vendar mislijo v dobropouče-nih krogih, da je sprejetje nagodbe v ogrskem državnem zboru zagotovljeno.
Grofinja Tarnowska.
Dunaj, 20. okt. — Tukajšnja vlada je sklenila, izročiti Italiji rusko grofinjo Tarnowsko, njeno sobarico Pe-rier in moskovskega nravnika Prilu-kova, ki so bili na Dunaju prijeti kot sumljivi, da so povzročili umor grofa Kamarowskega. Grofinja Tarnowska je svojega ženina, ruskega grofa Ka-marowskega napotila, da se je dal zavarovati v njeno korist za 500,000 frankov. Ko je bila s Kamarowskim zaročena, je imela razmerje z Rusom Navmovim in moskovskim odvetnikom Prilukovim. S tem se je hotela poročiti in na njegov nasvet je pregovorila do ušes zaljubljenega Nav-mova, da je postarnega grofa Kama-rowskega ustrelil v Benetkah, kjer se bo vršila pravda.
Izseljevanje dela preglavico.
Budimpešta, 18. okt. — Ogrska vlada se pogaja z grofom Pejacsevichem in drugimi ogrskimi plemenitaši zaradi nakupa njihovih vfeleposestev. Vlada namerava, ta veleposestva razkosati in prodati ali dati v zakup kmetom. Takisto upa omejiti izseljevanje v Združene države.
V državni zbornici.
Dunaj, 20. okt.\— V državni poslanski zbornici je prišlo do viharnih prizorov. Na dnevnem redu je bil neki predlog v zboljšavo položaja železničarjev, ki so šele zadnje dni končali pasivni štrajk. Razprava je bila že od začetka prav živahna, in kmalu se je razvila v odurno psovanje, posebno med'nemškimi'radikalci in socialnimi demokrati. Predsedniku poslanske zbornice je bilo dolgo časa nemožno, le na videz vzdržati red. Dogodki so spominjali na najhujše izgrede prejšnjih državnih zborov.
Poziv na
VELIKO SVEČANOST.
Cerkveni odbor najuljudneje pozV va vsa katoliška društva, da v čim večjem broju prisostvujejo velikej svečanosti, koja bode v nedeljo 27. oktobra: to je, posvečenje nove hr-vatske katoliške cerkve Por. BI. EV Marije na Broadway v Jolietu, 111.
Program
bode sledeči:
a)	Vsa društva naj bodo pripravna za marč točno ob 8. uri zjutraj.
b)	Sprevod se začne od hrvatske cerkve na Broadway čez Jackson most po Chicago cesti na Rock Island kolodvor, kjer dojde presvetli škof.
c)	Društva slede naslednjim redom:
1. Stone City Band. 2. Poljsko društvo v uniformi. 3. Slovaško društvo v uniformi. 4. Nemško društvo. 5. Italijansko društvo. 6. Poljska društva. 7. Slovaška društva. 8. Chica-ško društvo. 9. Citizens’ Band (Stu-kel-Strametz). 10. Vitezi sv. Jurija, ii. Kočije (hacki) s presvetlim škofom. 12. Sv. Nikole društvo. 13. Slovenska društva, po starosti. 14. Druž-tvo sv. Gjordja. 15. Ostala hrvatska društva.	j
Sv. mašo bo pel jolietski dekan, Very Rev. Dimne.
Prosimo vse društvene maršale, da se drže programa in povelja našega glavnega maršala Mat. Ecimoviča, da se čim bolji red vzdrži.
In zahvaljujemo se vnaprej vse® društvom, koja nas bodo posetila, ter želimo, da nam vsem Bog in Blažena Devica Marija podeli svoj blagoslov.
Joliet, 111., 23. okt. 1907.
Cerkveni odbor hrv. crkve Por. BI. D. Marije,
Jugoslovanski minister?
Praga, 19. okt. — “Prager Tagblatt” hoče vedeti, da bo Beck svoje ministrstvo preosnoval te dni. Foržt naj bi v ministrstvu ostal, odstopiti pa nameravata Bienerth in Auersperg. Kandidati za portfelje so: Ebenhoch (poljedelstvo), Peschka in Schreiner namesto Pradeja. Minister za notranje zadeve bi postal Gessmann. Drugi pra vijo, da se bosta ustanovila delavsko in jugoslovansko ministrstvo.
Barnum & Bailey.
London. 23. okt. —• V danes tu prirejeni seji delničarjev cirkuške družbe Barnum & Bailey je bil prodan zastopnikom tvrdke Ringling Bros. za $400,000 cirkus, ki se je imenoval začasa pokojnega Barnuma, slavnega humbugarja, “največja razstava na svetu”. Delničarji dobe za svoje deleže $2.50, ki se imajo izplačati v petih rokih po 50c. Pač neslaven konec.
Mater in sestro ubil.
Dunaj, 21. okt. — V okraju Bardocz na Ogrskem je fant Ivan Sugar ubil z motika svojo mater, sestro in njenega enoletnega otroka, ker niso hoteli privoliti, da bi se oženil s sosedovo hčerjo; mati mu je pretila, da ga bo v tem slučaju razdedinila. Ubijalec se je nato vrgel pod vlak, ki ga je zdrobil.
Amfiteater se porušil.
Pariz, 22. okt. — Včeraj se je pripetila v Ambueru med borbo z biki velika nesreča. Porušil se je amfiteater ter je potegnil na stotine gledav-cev za seboj v globino. Bik je od strahu pobesnel, zaletaval se v gledalce ter jih mnogo težko ranil. Deset oseb je izgubilo življenje, okrog 200 jih je bolj ali manj ranjenih.
“Europa”.
Hamburg, Nemčija, 19. okt. — O-gromni parnik, ki ga hoče “Hamburg-Amerika-Linie” dati zgraditi na Angleškem, se ima imenovati “Europa”. To bo ladja z 48,000 tonami (proti 35,-000 ladje “Lusitania”) in zadnji parnik, ki se zgradi na Angleškem za rečeno črto.
* *
Mr. Walling & Ca, izgnani.
Petrograd, 20. okt. — Wm. English Walling iz Indianapolisa, Ind. in njegova soproga ter njegova svakinja, gdčna. Rosa Strunsky, so bili danes tukaj dejani v zapor, ker so občevali z več člani- finske napredne stranke. G. Walling jfc bogataš, a naklonjen socializmu. Zanima si že nekaj let zn boje ruskega ljudstva in je že v:retjič na Ruskem.
Petrograd. 22. okt. — Ravnatelj tajne policije je obvestil ameriško poslaništvo, da sta bila g. in ga. Walling že nocoj izpuščena iz zapora, a Rosa Strunsky pa ostane v njem še toliko časa, da se preiskava dokonča. Mr. Walling in žena pa morata Rusijo zapustiti. (Bila sta obtožena, dri z denarjem podpirata ruske revolucionarje.)

listki^ v soboto doppludne v župni-
Joliet, 111., '23.. okt. — V slovenski cerkvi sv. Jožefa bodo zanaprej vsako nedeljo tri sv. maše, prva ob 6., druga
ob 8., tretja ob 10. uri.
____Veselica v korist naši cerkvi svetega Jožefa se bode vršila to soboto, dne 26. t. nr. zvečer v Golobičevi dvorani, kakor smo že zadnjic naznanili. Poglavitna točka na programu je izžrebanje dobitka v znesku $100.00 v zlatu. Upati je, da so prodajalci ti-ketov imeli mnogo sreče in da so laz-pečali kar-največ istih.Kdor pa še nima tiketa, naj gleda, da si ga omisli, kajti čas biti. Žalostno spričevalo bi pač bilo za tistega Slovenca, ki ne,bi mogel ali hotel , naši cefkvi toliko pomagati, da bi kupil vsaj en tiket. Kdo pa tudi more povedati, komu bo sreča mila? Zatorej požuri se, kdor še nimaš tiketa ali srečke! Razprodajal« tike-tov so naprošeni, naj prineso neprodane
šče.
Pri veselici bo sodeloval iz prijaz nosti slavnoznani orkester g. bran čiška Završnik. To bo prvi veliki kon cert, ki ga bode izvajal polnoštevilni slovenski simfonični orjeester pod vodstvom omenjenega našega rojaka, ki je vnet in vrlosposobcn godbenik. Sodeloval bode tudi mladi češki virtuoz na gosli Mr. Georfe Krištofek iz Cliicage, ki je že dobroznan v najširših chicaškdi krogih kot izboren goslar, da ga primerjajo svetovnozna nemu Kubeliku. Muzikalični program, ki se bo proizvajal na naši veselici, je sledeči:	1. , “Arizona”, koračnica. 2.
“Die blaue Donau”, valček. 3. “Prodana nevesta”, odlomki iz opere. 4-“Moonlight”, serenada. 5. “Moonlight Kisses,” mazurka. 6. "The Liberty koračnica. 7. "Pozdrav ■ Gorenjskcj", valček' 8. "Lucrezia Borgia”, inter mezzo iz opere. 9- ‘‘When the blowers Bloom in Springtime”. 10. “Golden Rod”, odlomki. 11. “Little Tona”, valček. 12. “Andulka Safarova”, polka Med posameznimi številkami bo igral g. Krištofek na gosli in sicer med drugimi krasnimi umotvori tudi “Serenado Kubelik”, ki jo je igral v chica-škem Auditoriumu z največjim uspehom slavni Kubelik. Ker je naš orkester že dostikrat pokazal svojo umetnost, pri naših razmerah res občudovanja vredno in ker je baš sedaj sestavljen iz izvrstnih godqiyg, pričakujemo obilo najlepšega e.Žitka na sobotni veselici.
In takisto sc nam obeta res imeniten in sijajen večer bodisi glede dušnega okrepčila ali pa zabave, ko se bo vrtelo sreče kolo in bodo konjički dirkali itd. Veselica se bo vršila samo en večer, dne 26. t. m. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina domačinom prosta. Zatorej: V soboto zvečer v ^Golobičevi dvorani na veselo svidenje!
— Bratje Hrvati v našem mestu in okolici se namoč pripravljajo, da bodo kar najdostojneje obhajali svoj veliki dan prihodnjo nedeljo, dne 27: t. m. Prihodnjo nedeljo bo namreč slovesno blagoslovljena nova hrvatska cerkev Blažene Device Marije na 906 N. Broadway. Svečano blagoslovlje-nje bode izvršil dopoludne ob 10. uri presvetli škof A. J. McGavick, ob asistenci premnogih čč. gg. duhovnikov od blizu in daleč. Blagoslovljenja se bodo udeležila nešteta slovanska
____________________________J
lorflesečni zaslužki, večji in manjši, se zapravljajo s kvartarni in kockami ter dostikrat zapravijo'v pičli uri po prejčmu. In posledice? Kes in jeza in bolezen itd., a med Angleži še posebej — razporoka. Sicer pa tudi res ne vemo, kako veselje mora imeti igra vec, ki svojega “pajdaša” do suhega obere! Navadni oderuh, ki pobira visoke obresti, ima pač več srca.
—	S krstom odlašati ni nikdar dobro; če je otrok bolan, naj se mu preskrbi krst doma. Neka Poljakinja je zadnjo soboto peljala svojega s ted-nov starega sinčka h krstu. Ko je pred poljsko cerkvijo izstopila, je bil otrok v njenem naročju mrtev.
—	Dolgi zimski večeri kaj prijetno minejo za gorko pečjo s knjigo v ro ci. V knjigarni Ani. Slovenca so ti za mal denar na razpolago najrazno-vrstnejše knjige s pošteno vsebino. Tu dobiš izvirnih in _ poslovenjenih povesti in pravljic in šaljivih spisov, ki ti nudijo najlepšo zabavo in obe nem pouk. Na prodaj imamo tudi kra snih molitvenikov, ki smo jih pravkar prejeli iz Ljubljane.
—	Kurji tatovi se klatijo “po hribu”. V noči.od sobote na nedeljo so ukradli našemu rojaku g. Stuklu na Bridgc cesti nič manj nego 10 kokoši. O tatvini je bila policija obveščena, ki je tudi iskala uzmovičev, a našla jih seveda ni.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: istok Jožef, Vranič Imre, Poljak Mirko in Tomljanovič Josip.
---Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi v
bolezni! 711 N. Chicago St., Joliet. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
ure ne dneva, kedaj Vas nesreča dohiti, težka bolezen ali celo smrt, torej pridružite se brez vsaccga odlašanja.
Dragi rojaki po vseh Združenih državah, kateri niste še pri društvu, katero je v zvezi z našo slavno K. S. K. j
J., pristopite istemu in pod krilo naše | slavne K. S. K. Jednote, ker to je naj-stareja in najmočnejša od vseh drugih ' slovenskih jednot, ker tudi jamči njen bogati zaklad, toraj pristopite takoj, dokler še ni prepozno.
Pripomnim še tole, da se rojaki naj ogibajo nekaterih slovenskih umazanih listov, kateri nam kradejo našo čast in vse ono, kar nam je najbolj sveto, torej proč s takimi listi! Za take liste ne imejte prostora v hiši, marveč vrzite ga v gnoj. Naročite se na pravi katoliški list in to je Ameri-kanski Slovenec, in če si ga naročiš, ti gotovo ne bo žal, ker v njem najdeš vsakovrstnih novic poučnega in zabavnega berila, zanimivih dopisov od vseh strani Združenih držav.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote in vse bralce Am. Sl., tebi pa, vrli nam list in boritelj, bojuj se še v nadalje zoper sovražnike do zmage! V tem smislu ti želim dober uspeh.
Peter Majerle, zastopnik dr. sv. Petra in Pavla št. 38.
Ely, Minn., t8. okt. — Dragi rhi “Amerikanski Slovenec”, prosim natisnite sledeče'vrstice iz našega kraja.
Ponesrečen je bil dne 15. oktobra ‘Avstrijan’ Frank Gracar, doma onkraj Novega mesta iz Trebna. Delal je tukaj v Sibley-rudniku. Nad Gracarjem 60 čevljev- višine je neki rudar Matt Tomažin hotel razstreljiti trdo ploščo, v istem trenutku sprožil se je dinamit in padel v šupljino, iz katere so ravno na manjše vagone nakladali rudo. Ravno takrat počilo je močno in Gracarja v obraz oškropilo, da je bil črn kakor sirova ruda.Prepeljali so ga v Shipnovo bolnišnico. Pozneje je bilo dogovorjeno, da ga pošljejo na glavno zdravljišče v Duluth, Minn., kar se je Spolnilo.	1
V našej naselbini živi sedaj obojega spola do 1300 oseb Slovencev. Poročil se je v pondeljek 14. oktobra Jože Talkovič, doma iz občine Jaška, z gospodično Grdi Borgo. Po dokončani “ofceti” vrnila sta se na llibbing, Minn., kjer ima mož svoj stalni posel.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje A. S., tebi, vrli list, pa želim veliko več novih naročnikov in predplačnikov.
Brazilija, Villa Costina, Fazenda Sao Teodoro, 11. sept. -— Cenjeni gospod urednik Am. Sl , prosim malo prostora v cenjenem listu Am. S. Gotovo bo zanimalo naše sosedne rojake v Združenih državah, ako malo opišem, kako je pri nas v Braziliji. Ravno sedaj so začeli požigati naši grofi gozdove, katere smo posekali v zadnjih 2 mesecih. Ker tukaj je navada, da gozdove morajo sekati od 15. julija do 15. sept. in potem zažigati. Dima imamo toliko, da nisem videl soln-ca uže 5 dni. Drugi mesec, to je oktobra bomo začeli koruzo saditi, nekateri so uže posadili in to so bolj “ta-pridni”. Grofi so letos veseli, ker so dosti kave pridelali. Vsak fazendar (to je grof) rabi družin za okopavanje kave, ker si širijo ti fazendarji rose vsako leto. (Rosa reče Brazilec polji.) Slovenci so se začeli spet seliti k nam. Nisem videl uže 7 let nobenega, da bi prišel iz. Avstrije, a sedaj v 3 mesecih je prišlo 18 družin in nekoliko samčarjev. Stari brazilski Slovenci se ne morejo privaditi v Združenih državah. Semkaj je prišel iz Združenih držav Jakob Kobi z družino. On pravi, da je moral nositi v Združenih državah železna drva tako težka, da je ponoči solnce videl, a tu rajši okopava kavo. Pred par leti je prišel nazaj Franc Erjavec z družino. On pravi, da je premraz, ljubi gorko-to, kakor je tukaj. Jaz nisem videl leda od 1889 leta, to je odkar sem zapustil moj rojstni kraj, ker tu nikoli ne zmrzne voda. Sedaj je pri nas malo hladno, ali vendar, kadar solnce posije, je vroče! Decembra meseca in januarja jc tukaj najhujša vročina, julija meseca pa najbolj hladno.
Pozdravljam vse rojake po Ameriki in jim želim obilo zdravja in sreče, a tebi, Am. Slov., želim, da bi dobil več naročnikov v naši Braziliji.
Matija' Gričer.
vedno blagi mir in medsebojna bra-katoliška društva. Med drugimi bodo | tpvska ljubezen. Le tako naprej, ker korporativno prisotna tudi vsa naša je y slogi je moč in napredek. Čerav-tukajšnja slovenska društva in sicer: no so nekateri nasprotniki, oziroma
odpadniki prerokovali razdrtje našega društva, ali vzlic njihovemu proroko-Pad., pripadajoča K. S. K. Jednoti; vanju je društvo še. bolj napredovalo, potem dr. sv. Petra in Pavla J. S. K. ne s;ilT1o -z novimi člani, marveč tudi
Calumet, Mich., 18. okt. — Delavski John Težak, P. O. Box 422.. položaj na Calumetu je navzlic nizkim
cenam bakra ugoden. Res je, da so družbe jako konservativne in ne vzamejo nobenega delavca na novo ter tudi ostale rudarje bolj pritiskajo, da jih mnogo pusti delo, a rojaki vsi delajo. Mnogo jih je odšlo v šumo in na žage. Iz Manistiqua, Mich., nam piše naročnik, da je tam za več sto ljudi dela po 'raznih žagah in v šumi.
Kansas City, Kans., 23. okt.—Gosp. urednik Amer. Slov., prosim, da mi odstopite malo prostora za sprejem teli par vrstic. Sporočiti imam namreč, da pri našem društvu sv. Petra in Pavla št. 38. K. S. K. J. vlada sedaj
sv. Jožefa, Vit. sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška in sv. Antona
J., in dr. sv. Martina W. O. F. Vsa naša društva se bodo zbrala v svojih prostorih ob devetih dopoludne in potem bodo skupno odkorakala k blago-slovljenju, z razvitimi zastavami in godbo na čelu. Seveda so vabljeni k izredni svečanosti tudi vsi drugi naši rojaki in pričakovati je, da, Slovenci in Slovenke z najobilnejšo udeležbo spet enkrat dejansko pokažejo svojo starodavno vzajemnost in ljubezen z brati Hrvati.
.—Izmed peterih delavcev, ki so utonili pri gradnji nove elektrarne pod Channahonom v sredo 16. t. m., jc bil eden, Peter Božič, sorodnik g. Mike Božiča, salunarja v Lockportuia drugi, Frank Mozac (Mowk), pa sorodnik g. Johna Pleše iz našega mesta. Omenjena gospoda sta preskrbela, da sta bili trupli dostojno pokopani v našem mestu. Oba ponesrečenca sta bila baje oženjena in v Ameriki le nekaj čaša.	•
— “Prav kmalu", sc jc glasil odgovor iz uradov železnic Rock Islami in Michigan Central na vprašanje, kdaj vendar začneta omenjeni železnici delom za povzeli
v finančnem položaju. Radi tega gre vsa čast našemu predsedniku Pavlu Sterku na njegovem, društvenem delovanji; sicer, je še mlad, a vseeno je dokaj bistre glavice in pravega značaja, na kar mu kličem slava, j Torej, dragi rojaki, kateri niste še udi tega društva, pridružite se k našemu društvu, ker nase društvo plača $6 (šest1 dolarjev) podpore' na teden in vstopnina je še zelo nizka, zatorej se vam ponuja lepa prilika, da pristopite takoj, dokler je se čas, ker jutri mogoče bo že prepozno; ne veste ne
Severova družinska zdravila prenesejo pomoč zoper vse bolezni,
onim, kijih rabijo.
66
Materina zaloga zdravil.
99
Vsaka varčna gospodinja ima zalogo zdravil vedno pri roki, to so pa taka zdravila, ki so v rabi že leta. V tisočerih takih zalogah zaseda častno mesto tudi Severovo^ Olje sv. Gotharda, ker se je v resuici izkazale! kot uspesno zdravilo zoper razne bolezni. Je zdrvi-lom za več bolezni kože in človeških udov.
Severovo olje sv. Gotharda
se lahno dene na rane ter se riblje v iste. Ako se rabi po navodilih odstrani vnetje; zdravi pr«cege, rane, odgrnine, in otekline; zdravi tudi zastrupljenje krvi, kožne bolezni ter okrepča otrpnele členke; ozdravi tudi revmatične bolezni.
Sukno namočeno v Severovo Olje sv. Gothaada se ovije okolu vratu in ozdravi kar čez noč nerede v vratu. Nobena hiša xi ga ne smela pogrešati. Cena steklenici 60c.
Neredno Bitje Srca
povzreči neredno rabljenje čaja, kave, opojnih pijač in druge nezmernosti v jedi in pijači. To je debro ohvarovenje pred nevarnostjo. Zdravilo, ki okrepča srce in spiavi v pravi red je SEVEROTA SRČNA TONIKA. Cena $1.00.
Ali ste propadli in pobiti?
Dostikrat se čuje pripovedovati “ta ali je oni je propadel, ali d» slabo izgleda” take besede povejo na kaj o človeku. Kakor tečaj na uri se človeška energija izrabi, takrat je čas da se začne rabiti
Severov življenski Balzam
take izvrstna Toniko je to, da ponovi in okrepča moč ter uredi celi sestav, tudi okrepča
zdravje. Cena I5c.
POMAJNKANJE SPANJA in oslabelost se lahko ozdravi po rabljenju zdravila in to je SEVEROT NERTNTOG kije najzansliveja do danes svetu-znane tonika za živce. Daje čist glas, dobro spanjejin naravno krepča nervi. Je predučežno okrepčilo telesa in daje veselje do življenja.
NE OBUPAJTE! Jetika ni več dandanes neozdravljiva bolezen. Pravilna brana, sveži zrak in rabljenje SETEROTEGA BALZAMA ZA PLJUČA zdravi vse ako še nišo pTeveč zaetarene pljučne bolezDi. Samo je treba, da se začno zdraviti dokler še ni pripozno.
Cena 25c in SOc.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
w. 1	F.S	EV	Fn a CEDAR RAPIDS ERAyO. iowa
bojnih pogovorih. — Predsednik društva je Ivan Malnar, tajnik F'ranjo Poisel, blagajnik Filip Štimac. Vrhovni zdravnik je dr. Jos. V. Grahek.
Gl.
— IIrvatsko-slovensko trgovsko in obrtno društvo je najnovejši narodni pojav v našem mestu. Osnovalo se je minulo nedeljo; za člane se je ogla silo že osemnajst Iirvatskih in sloven škili trgovcev, gostilničarjev in obrt nikov. Namen društva je podpirati svoje člane gmotno in moralno. Vplača sc mesečnine 75c; tega denarja o-stane 50C v društveni blagajni, 25C pa gre za društvenega zdravnika. V slučaju bolezni dobi član mesečne pod pore $20. Cela družina vsakega člana dobi društvenega zdravnika zastonj v potrebi. Poleg materialnih koristi, bo pa novo društvo tudi podpiralo slogo med našimi trgovci. Na skupnih shodih sc bodo bolj seznanili eden z drugim in se marsikaj naučili v medse-
Cokedale, Colo., 17. okt. — Rojak Janez Gr 1 j se je tu ponesrečil dne 6. t. m. Hotel je iti v bližnjo naselbino obiskat rojake. V suknji je pa imel revolver kalibra 45. Prcdno je odhajal, je hitel pomagat gospodinji, kjer je bil na stanovanju, škaf z vodo vzdignit; pripognivšemu je pa padel revolver iz žepa na tla, se sprožil ter ga zadel v glavo. Krogla mu je šla v desno lice in vrh glave ven, tako da je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., ter je bil v obče priljubljen. Doma je l.il iz Rupe, fara Jelšane v Istri. Tukaj zapušča dva brata, v starej domovini pa stariše, brata in sestro.
ja do smrti, 23. kimovca poškodovalo je našega rojaka Antona Arko, 30. kimovca se je ponesrečil tudi naš rojak Josip Zagradišnik, kateremu je zlo milo desno nogo in ga hudo poškodovalo v spodnjem delu telesa, tako da nesrečnež leži v bolnici v Seattle in je le malo upanja, da okreval; imenovani je 16 let star in šele tri mesece v tej deželi; pristopil je nedavno k našemu podpornemu društvu sv. Barbare št. 72 J. S. K. Jednote.
Ravendale, Wash., 17. okt. — Žalostna novica nas je zadela dne 6. vinotoka tukaj; ogenj je nastal v tukajšnjem premogokopu, kateri je last Northern Pacific Coal Company, pri električni, žici pri sejalnici vode. Po gorel nam je vhod v rudnik, kteri je 900 čevljev gldbok. Uničen je ves, tako da nas je kakih 300 preniogarjev brez dela. Ob času, ko je nastal ogenj, nas je bilo 6 preniogarjev na delu. Vsi naši rojaki smo le s težavo odšli nesrečni smrti. To jc četrti nesrečni slučaj tekom dveh tednov. Dne 20. kimovca ubilo jc jednega premogar-
Dodson, Md., 16. okt. — Tukaj smo uposleni vsi v premogovem rovu od Garrett County Coal & Mining Co. Delo je tukaj v pravem tiru in zaslužek dosti dober; za pridne roke se tudi še tukaj dosti dela dobi. Zato smo se pa tukaj dela prijeli kakor smola hlač; le kak delomrznež gre od tukaj. Tako ni tudi za strastne alkoholiste obstanka, ker se ne dobi daleč na okrog opojnih pijač.
Pred enim letom so prišli sem prvi naši rojaki; zdaj nas je že 11 z družinami in več samcev. Kar nas je 2 družini, smo se izselili vsi iz Thomas, W. Va., kjer smo delali pri Davis Coal & Coke Company.
Bussey, Iowa, 2t. okt. — Naš rojak Frank Lovše, doma iz Zagorja ob Savi, v starosti 63 let, se je dne 10. okt. ponesrečil. Zjutraj je šel na delo; pri delu se je utrgala plošča kamna v velikosti J2 čevljev dolga, 6 čevljev široka 6 palcev debela, ga podrla na tla in ga precej do smrti zadela. Bilo je
v treitotku rešilno možtvo pri rokah, toda on je bil že mrtev, ko smo ga dobili.
Aldridge, Mont., 2t. okt. — Tukaj je umrl 3. okt. brat društva sv. Jožefa št. 17 J. S. K. J. Iv. Flerij po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil doma iz Gornega grada na Spodnjem Štajerskem. Tukaj zapušča vdovo s štirimi nedoraslimi otroci.	Po G. N.
Rak.
Neki veščak trdi, da je vzrok raku nezdrava hrana, posebno meso. Daši tega ne moremo trditi o vseh račjih slučajih, vendar bodi to v glasno svarilo vsem družinam. Dobra, zdrava in redilna hrana ni predraga in taka hrana pač nikdar ne škodi telesu. Bržko začutiš po jedi kako nepriliko, kakor težavo, slabost ali stisko, začni takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da svoja prebavila popolnoma urediš za delovanje. To zdravilo pospešuje prebavo in odstranjuje vse' želodčne nerednosti. Predvsem ti bodi hrana zdrava, pa si ohraniš telo zdravo in krepko; če se tudi potem ne počutiš dobro, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je popolnoma čist pripravek, primeren celo za najnežnejši želodec. Jako dober za blede, bolehne ženske in za vse, ki potrebujejo teka in moči. Čč potrebuješ kacega nasveta v svoji bolezni, piši nam. Naše zdravilo je na prodaj v lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Jolietski delegatje na kanalski konvenciji v Memphisu, Tenn.
ž(
•— Mrtvo trn; nala blizu i.pc! ga tedna. Pr : * bil utoph mt c )
monta. III,, k j : stro, ki sta ga 1 set. dni znano.
so pr
Kako je
Zla
a da
svote se je precej razširila tudi v našem mestu, kot jč razvidno i/. neveselih poročil tukajšnjih dnevnikov. Ce-
florenja slika predstavlja skupino delegati' Hurley. J II. Garnsey, Mr in Mrs. Michael Jlay< iti'.inženir Stevens, alderman llarney. F. W. lien I
L. Adler, M O. Hodgdc župan Cronin. Mr. Hayes
G. W. Young, ale in C' F Wilson.
on, T
J.	M.
mest-
IZ STARE^ DOMOVINE.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 25. septembra 40 Makedoncev, 25 Hrvatov, 30 Črnogorcev, 17 Ogrov in 10 Slovencev; 28. sept. 279 Hrvatov, 90 Makedoncev, 70 Bolgarov in 22 Slo-Slovencev; 28. sept. 270 Hrvatov, go vencev; 30. sept. 66 Slovencev, 5° Hr-vatov in 28 Bolgarov; 1. oktobra 140 Slovencev, 100 Makedoncev, 90 Hrvatov in 40 Črnogorcev.
'— Preprečena pot. Na Južnem kolodvoru v Ljubljani je dne I. okt. are-toval nadstražnik Večerin Franceta Arha, rojenega leta 1883 v Zabrezni-ku, okraj Litija. Arhar se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti in si preskrbel napačni potni list za v Ameriko. Ker se pa osobni popis ni vje-mal, je moral Arhar iti mesto v Ameriko v zapor.
—	Letošnji vinski pridelek na Kranj skem je izboren. Posamezni mošti i-majo od 15 odstot. (žlahtnina) do 22 odstot. (črna tična sladkorja). Med tema dvema mejama stoje zelenika 17 odstot., črnina 172 odstot., kraljevina 18.5 odstot, rizling 19 odstot., silvanec 19.8 odstot., traminec 21 odstot. Ko bo mošt prevrel, bodo imela vina od 11.2 do 14.5 odstot. alkohola, bodo tedaj močna kakor tokajska.
—	Črnomelj, 30. sept. Vinska trgatev v Beli Krajini je že končana. Mnogi pravijo, da so grozdje prezgodaj pobrali in bo vino vsled tega občutno trpelo.
j— Vipava, 28. septembra. Vinska kupčija na Vipavskem postala je te dni silno živahna. Vinski kupci in krč marji prišli so iz različnih krajev ter pokupili že precejšnjo množino mo šta. Vsi hvalijo letošnji izborni vin ski pridelek.
—	Iz Št. Ruperta, Dolenjsko, 2. okt. ^Letina je jako dobra. Žito je bilo lepo, krompir je debel in ga je veliko prve krme je bilo istotako še precej, a otavo' je suša vzela. Grozdja bode ponekodi obilo; tam pa, kjer je trtna uš že pričela žreti in je lani toča pobila, ga bode pa malo. Ajda kaže lepo in jo bode obilo, če ne pride slana. Čebele so kazale do avgusta lepo, suša je bila sedaj vzrok, da niso bile težke. Tudi druga zelenjad kaže lepo.
—	Izvoz kranjskega zelja. Za po vsem svetu sloveče kranjsko zelje je bila letos v šentviški okolici na Po savju izredna dobra letina. Zelje je vsled ugodnih vremenskih razmer nenavadno čvrsto in zdravo ter kakor nalašč za izvoz pripravno. Na železni ški postaji v Vižmarjih ga dan na dan nalože po fcnjali dva vagona v Trst Laško, Levaitto ali Egipet. Ta kupčija se baje prav dobro izplača:
—	.Koliko piva se zvari na Kranj skem. Lani se je zvarilo na Kranj skem okroglo 86,800 hi. piva. Tvrdka Kosler v Šiški je zvarila 24,000 lil •eksportna pivovarna v Senožečah 18,-0O0 hi, Staretova v Mengšu 13,000 hi Auer.jevi dediči in Froehlichova na Vrhniki po 10,000 hi. Mayrjeva pivo-
• varna v Kranju 6000 hi, Ferlesova pivovarna v Kočevju 2000 hi in Perlc-sova v Ljubljani 1800 hi. V Ljubljani znane pivovarne so zvarile: Reining liaus 351,000 lil, Puntigam 325,000 lil Goess 216,000 hi, Plzenska meščanska pivovarna 808,000 in Plzenska akcij ska 287,000 hi. V Ljubljani se je iz pilo lani okroglo 30,000 hi piva in 20, 000 hi vina.
—	Vročinska bolezen je ponehala v Ljubljani. Pač pa je še nekaj bolni kov v Postojni, v Zatičini in v ribni škem okraju. V Št. Vidu pri Zatičini je obolel tudi ondotni zdravnik dr Repič.
—	Smrtna kosa je pokosila dne 26. sept. duhovnika v najlepših mladost nih letih. V Kropi na Gorenjskem j umrl na svojem domu č. g. Lenart Zupap. Rojen je bil 4. novembra leta 1873, v mašnika posvečen 22. julija 1897. Služboval je v Planini, v Šmarju in na zadnje v Tržiču. Tu se ga je polotila ncvarha bolezen, za katero je polagoma hiral. Iskal si je zdravj v Kandiji, a odšel je brez upa.
—j Drevo ga je ubilo. Dne 21. sept. dopoldne je šel posestnik Jakob So tenšek iz Kotredež s svojim 82 , let starim očetom Matijo na senožet, da posekata neko drevo. Predno sta pa drevo nasekala, sta privezala na vrhu vrv, da bi ga tako lažje na tla spra vila. V tem hipu pa, ko je začelo drevo padati, zaklical je sin očetu, da naj steče. Stari mož se je umaknil na napačno stran ter bil od neke veje tako nesrečno zadet na glavo, da je na mestu umrl.
—	Umrli so: V Moravčah gdčna. Marija Detela, sestra gospoda dr. Fr. Detele. — V Malih Laščah gosp. Janez Levstek, star 79 let. — Božjast je vrgla v Javorniku na Gorenjskem tako nesrečno Ivano Svetina, da je umrla. — Strela je ubila 2. okt. zjutraj v Bukovici posestnika Krpana, stoječega med vrati. — Umrla je usmiljenka Marija Kolar, stara 26 let. — Nadalje
so umrli: V Volčah posestnik g. Val-lentin Duša. — Na Jesenicah gospa Jera Podpečnik, rojena Pristov. — Gospa Katarina Fleck roj. Junko, soproga c. kr. davčnega sluge gosp. Jakoba Flecka v Krškem. — Katarina Šmidt, usmiljenka, 54 let. —- Amalija Babič, zasebnica, 39 let. — Marija Molek, gostija, 61 let. — Marija Zupan, cerkovnikova žena, 42 let. — Gustav Parše, knjigovodja, 40 let. — Fr. Zajc, občinski uradnik, 40 let.
—	Iz Spodnje Jablanice. Umrl je v Spodnji Jablanici Janez Havptman, po domače Krnačen, v 81. letu starosti. Bil je osem let vojak. Udeležil se je vojske na Ogrskem.
—	Kap je zadela dne 1. oktobra mizarskega mojstra J. Počivavšeka v Krškem. Bil je v par sekundah zdrav in mrtev.
—	Umrla je dne 25. sept. v Ljubljani splošno znana posestnica priljubljene Činkolove gostilne v Kopitarje vih ulicah, gospa Marijana Činkole, stara 76 let.
V Tržiču so pri občinskih volit vah zmagali v 1. in 2. razr. Nemci, v 3. Slovenci. Proti volitvam v prvem razredu je vložen ugovor.
—	Na Kočevskem vladajo lepe razmere. Ko so se vračali kočevski Slovenci s sokolske slavnosti v Ribnici, so metali razdivjani nemškutarji kamenje v vlak. K sreči ni bil nikdo zadet.
—	Narodna noša. V nedeljo 22. sept. se je vršilo na Križu pri Kamniku cerkveno proščenje. To priliko je porabila gospa baronica Apfaltrern, da je aranžirala pravo slovensko narodno proščenje. Kaj lepo je bilo videti vso graščinsko gospodo v krasni naši narodni noši, naravnost očarujoča pa je bila gospa baronica sama s slovensko pečo na glavi. V lep izgled bi služila gospa baronica, ki sicer ni slovenskega pokolenja, marsikateri slovenski narodni dami, kajti ona je v slovenski noši govorila tudi slovenski in to celo na nemški ogovor, v tem ko naše narodne dame na narodnih veselicah ščebljajo — nemško, marsikdaj prav slabo nemško.
—	Predsednikom “Slovenske Matice” je izvoljen štajerski rojak g. dr. Fr. Ilešič.
—	Meščanska šola v Postajni uvede v šolskem letu 1907-08 neobliga-ten pouk v fracosščini in v igranju na goslihj Francoščino poučuje ravnatelj Jožef Brinar, gosli pa kapelnik Lovrenc Kubischta.
- Železnica do Idrije. Najbrže bodo v kratkem deželnozborske volitve, zato je zopet mnogo govorjenja o železnici. Sliši se semintja sedaj, da bode kar po treh krajih pripihala železnica v Idrijo.
—	Nove orgije je dobila župna cerkev v Gorenjem Logatcu. Blagoslovil jih je stolnik kanonik ljubljanski ve leč. g. dr. Andrej Karlin.
—- Tridesetletnico tiskarstva je obhajal 3. oktobra tega leta tiskar in stavec g. Maks Petrič pri tvrdki J. Krajec nasl. v Rudolfovem.
—	Apnenico namerava napraviti posestnik Jožef Šteh v Račni.
—	Dvorazrednica v Suhorju se je razširila v trirazrednico.
—	Medveda je ustrelil gospod Pavel Jurca v Javorniku nad Postojno.
—	Osemdesetletnico je obhajal dne 27. sept. presvetli knez Ernest Win-dischgraetz na Bledu. Slavljenec je kljub visoki starosti še čil in čvrst. Udeležil se je tudi naših slovenskih katoliških shodov v Ljubljani in pri vsaki priliki rad pokaže ljubezen do naše domovine, do našega ljudstva in do napredka katoliške misli med Slo venci.
obrtnikom cen kredit, sprejema denar na hranilne vloge na tekoči račun proti obrestovanju in ustanavlja blagovna skladišča, prevozna podjetja in pomaga članom pri skupnem pridobivanju blaga, se je ustanovila v nedeljo 29. sept. v Ljubljani.
—	V Radovljici napravijo vodovod, kanalizacijo in električno razsvetljavo.
—	S Knežaka se piše, da je dne 24. sept. poginil Jerneju Fatur, posestniku v Knežaku, en vol, vreden nad 500 kron, ker se je po detelji pasel po neprevidnosti pastirja.
—	Kri si je zastrupil. Iz Novega mesta se piše: Dne 21. sept. si je, po vbodu z rujavim žrebljem, zastrupil kri tukajšnji posestnik, gostilničar in mesar g. Ludvik Ferlič. Ker se je še pravočasno podal v deželno bolnišnico, je bil takoj isti dan ponoči operiran in je sedaj iz smrtne nevarnosti otet.
—	Iz Postojne. Legar, ki je celo poletje nadlegoval Postojno, se je sedaj preselil v sosedno hrenoviško župnijo. V vasi Zagon je bolnih okrog 10 ljudij. V Postojni sta v zadnjih dveh tednih bila samo dva nova slučaja. — Letina je bila pri nas dosti dobra. Dasiravno je požrešni črv napravil mnogo škode, vendar so splošno ljudje zadovoljni. Posebno bogato je obrodil fižol. Vreme se je shladilo.
—	Tatinski bolnik. Dne 23: sept. je ukradel Jakob Vode, ki se je zdfavil na kirurgičnem oddelku v dež. bolnišnici, svojemu sobolniku Jožefu Žgan-ku izpod vzglavja denarnico, v kateri je imel nekaj čez 8 kron denarja. O tem je bila obveščena policija, ki je Vodeta, ko je zapustil bolnišnico are-tovala. Pri sebi je imel samo še 5 kron, drugo je bil pa že zakupil. Vode je že pred tremi leti, ko je bil v deželni bolnišnici, ukradel nekemu sobolniku srebrno tobačnico.
TELEPHO.XE : 12'7O RECTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
— Iz Jesenic. Že zopet nesreča v tovarni “Kranjske industrijske Družbe”. Komaj je preteklo mesec dni, odkar so nesli mrliča iz te tovarne, že se je zopet pripetil jednak slučaj. To krat je bila žrtev delavec Janez Merlak doma iz Vrhnike približno 28 let star. Snažil je električno dvigalnico mehanični delavnici v nedeljo 29. sept. in drugo jutro so ga našli mrtvega.
—	Vojaški novinci so se letos po zvali pod orožje šele dne 15. oktobra.
—	Prva državna gimnazija v Lju ljani se razdeli na slovenski in nem ški oddelek. Vsak oddelek bo imel svojega ravnatelja, katera pa še nista imenovana. Delitev so' povzročili Nem
ci-	, •
—	Surova šala. Dne 14. julija je vasoval fant Jakob Kopavc pri svojem dekletu na Visokem. Vračaje se oko-lu polnoči domov v Predoslje, je sre čal na cesti v Visokem tri fante, ki so primorali slaboumnega fanta Janeza Cankarja, da jih je moral v neki dvokolnici po cesti voziti. Ker se je Cankar Kopavcu smilil, spodil ga je domu, a fante je pošteno oštel. Zato je nastal prepir, med katerim je Miha Rakovnik, mlinarja sin v Hotomožah trikrat z odprtim nožem zamahnil proti Kopavcu in ga dvakrat zadel Obdolženec trdi, da je storil v silobranu. Za kazen je dobil enomesečni zapor.
—	Muhvičev vinograd pri Novem mestu sta kupila 25. sept. posestnika Kos iz Ločne in Selak iz Podtrške gore za 14,070 K.
—	Trgovsko-obrtna zadruga z na menom, da preskrbuje trgovcem in
—	Požar. V Črnem kalu v Istri je pogorela hiša Karla Šiškoviča. V njej je bila nastanjena trgovina, poštni u-rad in prožmška postaja. Škode, je 89,-000 kron, a zavarovalnine samo 45,000 kron.
—	Slovesnost na Gradu pri Mirnu na Goriškem. Vršila se je tridnevni-ca v romarskem svetišču.žalostne Matere Božje na Gradu pri Mirnu, in sicer v soboto, nedeljo in ponedeljek, 2r., 22. in 23. septembra. Obhajala se je namreč isoletnica svetih stopnic in 5oletnica ob cesti, ki pelje na prijazni griček takoimenovani “Grad” postavljenega križevega pota. Romarjev je bilo te dni nad 15,000.
—	Reka šteje po najnovejših podatkih že 47,006 prebivalcev, ima tedaj že za 10,000 prebivalcev več ko Ljubljana.
—	Na Ciril-Metodovi šentjakobski šoli v Trstu so morali letos vsled pomanjkanja prostora odsloviti -— 300 otrok! — “Rdeči Prapor” izjavlja v imenu tržaške soc. demokracije, da so se izrekli tržaški soc. demokratikni po slanci za podržavljenje te šole, ko so bili vsled tega poklicani k Becku. List je mnenja, da se to gotovo zgodi.
—	V Kobaridu je umrl g. Gabrijel Devetak, posestnik in hotelir, široko znan po Primorskem in Kranjskem.—• V tržaški bolnici je umrl občeznani rodoljub Anton Sosič, po domače Ma-tuc z Opčin. ■
Pošilja najhitreje in najceneje
MF" denarje v -staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaj© avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4L odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo
od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in sa
denarji vedno vami.
i
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO-

109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.

—	Veleposestvo Novo Celje sloven sko. Graščino Novo Celje jex že kupila parcelacij ska banka v Zagrebu in ga bode razprodala med kmete. Le poslopja si lastnik, stari grof Salm pridrži.
-— Prostovoljna, požarna bramba v Rečici je slavila dne 13. oktobra t. 1. svojo petindvajsetletnico, ob kateri priliki je priredila veliko ljudsko veselico s koncertom polnoštevilne šo-štanjske godbe in več pevskih društev.
—	Naš rojak prof. kand. gosp. Fr. Skok iz Št. Pavla v Sav. dolini je ime novan učiteljem na c. kr. Terezijani-šču na Dunaju. Redka sreča — Slovencu!
—	V Brezju pri Bizeljskem je ustre lila mlada posestnica Marija Putrich z lovsko puško svojega moža.
—	Od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Ustrelil se je sam s pištolo pose stnik Nidl iz Gasteraja, baje radi nepokornih sinov. Našli so ga dne 2. okt. mrtvega ob neki poti. — Mošt se plačuje po 40 do 50 vin. izpod preše.
—	Svojo ženo je ubil. V petek 27. sept. je v Dolnjem Hotju na Južnem Štajerskem ustrelil svojo ženo petinštiridesetletni kmet Jurij Dounik iz
Gornjega Plotja. Imenovani živel je pol leta ločen od svoje žene, Marije Dounik, ki je opravljala službo babice v Dolnjem Hotju. Ločila sta se radi opetovanih hišnih prizorov, ki so izhajali iz moževe ljubosumnosti.
—	Umrl je v ormoški bolnišnici trgovec in gostilničar gospod Oton Vrb njak od Sv. Miklavža.
—	Iz Slov. Bistrice. Dne 26. okt. se je vršil pogreb 100 let starega gostača Matija Perka iz Zgornje Bistrice. Perko je bil do zadnjega čil in zdrav ter zelo delaven mož.
—	Pomiloščenje. Cesar je pomilostil v Mariboru na smrt obsojena brata Poredoš, ki sta usmrtila pri St. Petru letos spomladi Matijo Koromka. Smrtno kazen so izpremenili v dosmrtno, pri Janezu Poredošu pa v osemnajstletno ječo.
—- Od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Ponesrečil sc je 26. sept. posestnik Lovrenc Žlaber. Prišel je pod težek, z gnojem naložen voz. Kolo mu je odrlo levo čeljust, zdrobilo goltanec in strlo rebra. Siromak je umrl v groznih bolečinah v nekaj urah.
—	Celovec, 3. okt. Knjige družbe
sv. Mohorja se še vedno ne morejo razpošiljati, ker so na celovškem kolodvoru zavrnili dvojezične vozne liste. Družba se je pritožila na ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku. Zadeva pride tudi v državni zbor. Lep primer nadutosti nemškonacijonalne-ga uradništva.
—	Mohorjeva družba bo razposlala ^letos med Slovence velikansko število
Knjig, namreč 474,876.
—• Na podlagi volilne pravice za koroški deželni zbor voli 11 veleposestnikov 1 poslanca, 506 meščanov 1 poslanca, 1322 kmečkih volilcev 1 poslanca in 14,041 delavcev 1 poslanca. To se pravi: 46 meščanskih, ali 122 kmečkih, ali 1277 delavskih glasovnic tehta v koroški politiki toliko, kolikor tehta 1 veleposestniška glasov-
puško in Popoviča ustrelil, da je bil takoj mrtev. Uvedena je preiskava.
—Redar—tat. V Zagrebu je bil obsojen v 3letno težko ječo 32 let stari redar A. Matešič, ker je v svoji službi par mesecev po noči vlamljal v mesnico Fr. Bastijančiča in čevljarja St. Baiča ter kradel razno blago.
—	Klub proti odkrivanju s klobuki se je osnoval v Zagrebu.
—	Skoro cela vas je pogorela na Hrvaškem pri Kloštru. Dne 26. sept. je začelo goreti v Markovcu; ker ni v selu gasilnega društva in tudi vode primanjkuje, da so jo morali ure daleč voziti, je ogenj uničil razen par poslopij celo vas.
—	Veletržec pobegnil. Veletržec Maks Leischnig v Vitrovici je napravil milijon kron dolga in neznano kam
pobegnil. Upniki bodo dobili komaj deset odstotkov pokritja.
Slovencem v pogled.
Cenjeni director Collins N. M. Instituta.
Vas prav lepo zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker mislim, da ga ni doktorja, kateri bi mogel tako hitro ozdraviti človeka, kakor Vi. Ko sem Vaša zdravila prejel ter jih pričel točno po Vaših predpisih rabiti, sem jih komaj polovico porabil, pa ^em bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Sedaj sem prepričan, da le Vi zamorete človeka popolnoma ozdraviti, zato se Vam toplo zahvaljujem in Vas srčno pozdravljam vsakemu Vas priporoču-joč Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box 26, Brodliead, Colo:
ša 3000 besed na uro, 30,000 besed na dan, ako se računi deseturno dnevno delo, ali to znaša na leto 1095 km. Ako se napiše 30 besed na uro, tedaj napravi pero 38,800 krivin v eni uri, ali ob deseturnem delu 105,120 km na leto.	,
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno g'ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
Čvrstost.
-— Ustreljen od redarja. V Petrovcu sta se sprla pred gostilno Štefančiča redar Josip Kiš in zasebnik Popovič. Prepir je bil vedno hujši, dokler ga ni končal Kiš s tem, da je vzel z rame
Onemogla telesna moč, oslabelo in neredno prebavljanje se tupatam pojavlja pri starih in mladjh ljudeh. Če se le nekaj časa uživa Severov Živ-ljenski balzam, se dostikrat pokažejo sijajni uspehi.. To zdravilo vlije nove moči, umnoži kri, pripravi organe k naravnemu delovanju in tako pomore k čvrstosti. To zdravilo stoji na svojih zaslugah in ozdravlja bolne ljudi že leta in leta. Potrebno vsaki družini. Cena 75C. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Vstrajnost pisanja.
Razume se, piše neki francoski profesor, da-Jjudje pišoč niti ne pomislijo koliko moči potrošijo in koliko dela proizvajajo. Oseba, ki piše s srednjo brzino, napiše v eni minuti 30 besed, kar predstavlja daljino 5 metrov, ako se vračunijo tudi vse krivine. To zna-
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
The Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbicli
120 Moen Ave.	Rockdale, I1L
Mi hočemo tvoj denar ti hočps naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa»
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaiaes ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš L UM BRK, oglasi se pri nas in oglej si mu&o nktigol Mi te bomo zadovoljiti fe ti pHfcrinNi denar.
W. J. LYONS,
IM Ottce in Lansber «ned m c* „ DKOPLA1K28 EM CLINTON
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
J?rvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
1L8YEMSK0-AI. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti ptedplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. S°9 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIÇ-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
£ TRADES fPiUSVl COUNCIL ji
	CERKVENI	KOLEDAR.
27.	okt. Nedelja	Frumencij, škof.
28.	“ Pondeljek Simon in Juda.	
29.	“ Torek	Narcis, škof.
30.	“ Sreda	Klavdij-, mučen.
3i-	“ Četrtek	Volfgang, škof.
I.	nov. Petek	God vseh svetnik.
2.	“ Sobota	Vseh vernih duš.
KRŠČANSKA DRUŽINA IN KRŠČANSKA ŠOLA.
sko družino kot prvo in glavno trdnjavo vse nravnosti ter kot najvarnejšo zaščitnico vsega ljudskega blagostanja in osrečevanja. ^hirajmo se posanmo in v društvih okrog naše sv. matere, da ji pomagamo v boju proti razkristjanjevalcem družine, a glejmo tudi, da so naše družine resnično krščanske! Krščanski starši, katoliški starši, v vaši roki je sreča in bodočnost vaših otrok. V naročju pobožne matere, z usten dobrega očeta se mal-čik kmalu nauči spoznavati svojega pravega Očeta v nebesih in svoj pravi namen. Prvi verski vtisi v domači hiši so odločilni za celo življenje. Gorje staršem, ki s kletvinami in psovkami ali drugim pohujšanjem spravijo duše svojih otrok na pogubno pot zlega. Neverjetno je, koliko reve in nadloge napravlja na svetu slabi vzgled staršev. “Takisto mladiči ščrle, kakor jih starci uče.” “Moj oče me je naučil kleti,” je bila strašna izpoved necega mla dega zločinca. “Moja mati me je navadila obrekovati in lagati,” tako bi tudi lahko tožila marsikatera katoliška deklica. Ali ni to grozno? Niti sveta cerkev, niti država, niti šola ne more popraviti, kar lahkomiselni ali nerodni starši izpridijo ob prvi odgoji otrok.
Res je, kar sv. Gregor omenja, od-goja je najtežja vseh umetnosti. Tudi ni popolnoma neupravičena tožba, da je težko, v tej deželi svobode in samovoljnosti dobro odgajati deco. Duh ne pokorščine in razuzdanosti prešinja Or zračje, nevarnosti slabega vzgleda in slabega čtiva napadajo od vseh strani mladino;in vendar vzgajajo prav mnogi katoliški starši tudi v tej deželi mnogo pridnih otrok, ker so sami pridni in dobri. Če se jim pa v posam-nih slučajih dobra odgoja ne posreči, se lahko tolažijo s tem, da so se trudili pošteno izvršiti svojo dolžnost, in potem Gospod ne bode sodil po uspehu, ampak po delu in dobri volji. V mnogih slučajih pa se vrne dorastli otrok, ako je bil doma temeljito od-gojen, s krive poti, na katero je bil zapeljan, kot skesan grešnik, kakor “izgubljeni sin.”
Iz vsega tega je torej razvidno, da temelji sreča človeštva predvsem na družini. Pridni, krščanski starši, ki so svojim otrokom vzgled bogaboječnosti, zadovoljnosti z malim, delavnosti, nravstvene čistosti in spoštljivosti, so največji osrečevalci ljudski, ker izpre-minjajo to solzno dolino v paradiž.
(Konec sledi.)
Dandanes se toliko govori in še več sliši o ljudskem blagostanju in ljudskem osrečevanju. V državnih zborih delajo v to nove zakone,na vseučiliščih iznajdujejo nove načine, na shodih političnih strank, v delavnici kakor v pivnici se razpravljajo v to novi načrti. Ljudsko blagostanje in ljudsko osrečevanje je geslo našega časa; zahteva napredka in prosvete je predvsem bojni klic svobodomiselcev in socialnih demokratov. A kako pa stoji začetkom prosvetljenega- dvajsetega stoletja z ljudskim blagostanjem? Kaj so vsi ti načrti in zakoni in načini doprinesli k pravemu osrečenju ljudstva? Socialno ali družabno vprašanje, ki so je v dobrem starem krščanskem času jedva poznali, ki je pa sedaj postalo tako silno pereče, široki propad med delavcem in delodajalcem, orjaški boj med kapitalom in delom, razpad in razuzdanost v družinah in v družbi, nespoštljivost in nepokorščina mladine, upor proti prestolu in altarju, skratka množitev vsakovrstnih zločinov in nezadovoljnost v vseh slojih prebivalstva: ali ni to žalostno stanje sveta v dobi stroja, para in elektrike? Ali niso torej vsi oni poklicani in nepoklicani osrečevalci ljudstva z vsemi svojimi načrti in zakoni jadno propadli? Kako pa bodi boljše? Kdo pomore svetu iz te kolobocije in te zmede? Odgovor: Edinole krščanstvo in po Kristusu ustanovljena cerkev. In kje naj se začne? V družini in šoli.
Družina je najstarejši in najbolj častivredni zavod, ki ga je Bog napravil v blagor človeštvu. Družina je temelj vsega naturnega in čeznatur-nega družabnega reda. V njenem naročju se ima človeški rod urejeno množiti. Ampak glavni vzrok za obstanek družine je odgoja otrok. Staršem je stroga dolžnost, skrbeti za razvoj svoje dece v telesnem, duševnem in nravnem oziru tako, da otroci izpolnjujejo nalogo svojega življenja, na zemlji in dosežejo s tem svoj večni namen. Če se staršem odreče pravica do otroške odgoje, potem družina nima več pravice obstanka in razpade. Potem je v svojem temelju izpodkopana. Potem razpade neraz-družnost zakonske zveze. In potem pa se pojavi ona nravna izprijenost, ki je dovedla človeško družbo na rob propada. Tako je bilo z družino v starem veku, v dobi pred Kristusom. Iz-vcličar je prišel na svet, da človeštvo reši tega propada. Kaj je storil v to svrho? Začel je prčustrojevati družino. Ustanovil jo je na božjem temelju zakona. Dal ji je najlepši vzgled v sveti družini nazaretski. Dokler je dru žina posnemala božji vzgled, je bilo njeno in človeškega rodu blagostanje zagotovljeno. Šele z nesrečno reformacijo in razporoko je začela družina spet razpadati. In sedaj hočejo svo-bodorniselci in socialisti izročiti družino in odgojo državni sili. In zato pridigajo prosto ljubezen in pobijajo katoliško cerkev, ker pogumno zagovarja čistost družine in odgojilno pravico staršev.
Hvalimo Boga,, da pripadamo k tisti cerkvi, ki je vedno branila krščan-
VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV.
XI. člen: Če čem verujem, če nečem — ne; nihče me ne more v cerkev siliti.
Živeli so in še dandanes živijo na svetu učenjaki, ki trdijo in dokazujejo, da človek nima proste volje. Najlepši, oziroma najbolj praktičen dokaz, da se ti učenjaki motijo, so nam socialisti. Če ga prosiš, naj gre v cerkev, te samozavestno zavrne: Če čem grem, če ne pa ne; če ga pa siliš, naj gre v cerkev, ti pa poreče: Sedaj pa nalašč ne grem, zato ker me siliš. Vidite, prosti so, svobodni hočejo-biti. Poznati ne marajo nikakih postav ali zakonov, nobenega pritiska; vse kar moreš storiti je, izrazi pohlevno svoje mnenje, željo ali prošnjo in potem rad ali nerad prepusti na prosto voljo socialistu, ali se bo njegovo veličanstvo velikodušno odločilo za tvoj nasvet, ali ga bo zavrnilo. Svobodna zem lja! Svobodo hočemo imeti! popolno svobodo. Pojte spat, vi evropske vlade s svojimi zakoni; duhovniki, molčite o cerkvenih postavah in verskih dolžnostih. Če hočem, verujem, če nečem, ne verujem; siliti me nihče ne more’ k nobeni stvari, ne papež ne cesar ne kdo drugi!
Vi socialisti, ki vedno trobite, da živite v svobodni zemlji in da storite vse, kar hočete, le poglejte, tudi v A-meriki dobiš v mestih skoro na vsakem cornerju poliemana; ti socialist, ki si svobodno bitje v svobodni zemlji, Stegni svojo svobodno roko po tujem blagu, in polieman te bo oplazil po glavi, da se boš nezavesten zgrudil na svobodna tla. Ti socialist, svobodno bitje v svobodni zemlji, daj v časopise kaj prav pikantnega o duhovnikih ali o drugih ljudeh, kaj prav mastnega — pa te bodo detektivi vlekli na court, in v tej svobodni zemlji boš stal pred svojim sodnikom ponižno kakor pohleven kužek pred svojim gospodarjem. In tamkaj boš iprvikrat slišal ti, zeleni socialist, da tudi v tej deželi so postave, slišal boš: kaj moraš in česa ne smeš. Prijatelj socialist, če te pot nanese v Joliet, oglej si ono poslopje, vsled katerega je Joliet v državi Illinois najbolj znan, to je državna kaznilnica. Če boš prehodil one dolge hodnike in velikanske delal-nice, in čp boš pogledal v te ozke, z železnimi vrati zapahnjene celice, pa boš tu notri našel med tisoči jetnikov gotovo kakega somišljenika ali so-druga in vprašaj ga, kdo in zakaj ga je prestavil s svobodne zemlje v ozko kletko. In povedal ti bo, da je izgubil svobodo, zato ker je preje preveč ljubil svobodo; da je zaprt zato, ker je mislil, da sme vse govoriti, vse pisati in vse storiti, kar se mu zljubi. Ječe in kaznilnice v Ameriki vam, socialisti, govorijo, da tudi Amerika ni dežela popolne svobode, to se pravi: ni dežela popolne svobode za slabe, nepoštene ljudi. Svoboda je za poštenjake, ki prav živijo; kazen in ječa pa za one, ki ne živijo prav. Nad vrati vseučilišča v Upsali na Švedskem so zapisane besede: Prosto misliti je lepo,
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 Alport S t. CHICAGO, ILL.

POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
■f
m
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
pyá «Hpa* k is,» ».
wlllflll

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah
je že več let naš rojak	______________
rog GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
JOLIET. ILL.
FIUO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. si,
prav misliti je lepše. Ti mi lahko rečeš: jaz storim, kar hočem; jaz ¡te nato le vprašam: ali je vse prav, kar človek stori? Ne stori vsega, kar hočeš, ampak stori vse kar je prav! — Na svetu popolnoma svobodnega in neodvisnega človeka sploh ni. Otrok ni svoboden; odvisen je od starišev in učiteljev; delavec ni svoboden; odvisen je od delodajalcev; odvisen je od države; duhovnik ni sVoboden; odvisen je od svojega škofa, od ljudstva in od države; vladar, cesar ali kralj ni svoboden; odvisen je od svojih ministrov, od svojih poslancev; odvisen je od časopisov, ki delajo o njem javno mnenje. Vsi ljudje brez izjeme smo odvisni na primer od vremena, odvisni od hrane i. t. d. — Če bi otrok pred očeta stopil in bi mu rekel: “Ata, jaz ubogam če čem, če nečem pa ne. Frej kontra!” Kaj bi oče naredil? Vzel bi šibo ali korobač in bi ga pošteno naklestil po tistem delu otrokovega telesa, ki je za očeta res: frej kontra! Če bi delavec stopil pred svojega bos-sa in bi mu rekel: "Jaz delam, kar hočem in kakor hočem. Frej kontra!” Kaj bi boss rekel? Rekel bi mu “good bye”, pa delaj kjer hočeš. Mi te ne bomo plačali, pa pojdi po plačo v “frej kontro.” Če bi delavec stopil pred sodnika in bi mu rekel: “Jaz storim, kar hočem; nihče mi ne more braniti — frej kontra!” Kaj bi storil sodnik? Samo namignil bi, in dva moža bi obstopila to svobodno bitje in bi mu pokazala frej kontro v špehkamri. Če bi duhovnik stopil pred svojega škofa in bi rekel: jaz hočem imeti tole faro! Če bi cesar dajal ljudstvu postave take, kakor bi se njemu zljubilo in bi ne vprašal ne poslancev ne ministrov, kaj bi ljudstvo poreklo? Koliko časa bi prenašalo takega tirana? Vidite, vsak človek na svetu je odvisen; popolna svoboda na svetu ni za nikogar. Po celem svetu so postave in zakoni. Nekatere postave pravijo: Moraš—moraš; druge pa pravijo: ne smeš — ni ti dovoljeno. —
Kaj pa v verskem oziru? Ali more kdo človeka prisiliti, da veruje, da moli, da prejme svete zakramente? Fizično, to se pravi po domače: s polenom v roki te ne more nihče siliti. Za lase te ne bo nihče v nebesa vlekel. Moralično si pa prisiljen verovati, moliti in hoditi v cerkev. Kaj se pravi: Človek je moralično prisiljen verovati in moliti? To se pravi, vsak človek ima sveto dolžnost verovati in moliti i. t. d. Sveto dolžnost ima človek, to se pravi, on mora verovati, on mora moliti, on mora prejemati svete zakramente. Kdo ukazuje to? To ukazuje Bog sam, ukazuje Jezus Kristus Sin božji, in te ukaze Kristusove razglaša po svetu sveta katoliška cerkev. Vidiš torej: Bog te sili, Jezus Kristus te sili. Menda ne boš vprašal, če ima Bog pravico siliti, če ima Kristus pravico ukazovati. Bog je stvarnik nebes in zemlje, Bog je tudi tvoj stvarnik, tvoj ljubeznjivi Oče. Ukaz božji ti mora biti najsvetejša stvar na tem svetu. Vsa narava je Bogu pokorna; tudi človek je dolžan Bogu pokorščino. Kakor je otrok dolžan ubogati svoje starše; kakor mora hlapec poslušati svojega gospodarja, tako in še veliko bolj mora vsak človek izpolno-vati božje zapovedi in božje postave. Kaj pa, če jih ne spolniš? Kaj pa, če rečeš, ne maram jih spolniti! Prav nimaš in greh storiš, ker prelomiš božje ukaze. In kaj če storiš greh? Če storiš greh, morda ne boš takoj na mestu kaznovan za svoj prestopek; vedi pa, da za vsak neodpuščen greh pride enkrat kazen, če ne tukaj — gotovo pa v večnosti. Marsikateri človek je bil za svoje grehe že bridko kaznovan na tem svetu. V večnosti pa grešnika čaka ona kazen, ki je izrečena v besedi: pekel. Zato si dobro zapomni: Če ne veruješ, boš pogubljen; če ne moliš in ne prejemaš svetih zakramentov in če v tem celo umrješ — boš pogubljen. Kakor gotovo je Bog, tako gotovo je pravica. Bog je pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Zato proč z neumno besedo svoboda! Meni in gotovo tudi tebi pravi pamet: Ne živi svobodno, ampak živi prav in modro!
Anton Sojar.
A.	Novi Koepenik.
V Monakovem se je dogodil slučaj, ki zelo spominja na častnika Koepe-nicka. 'Vojak Jožef Iseken od 59 polka poljskega topništva je pobegnil od vojaških vaj in je z izjavami, da je pri osmem armadnem zboru nastala konjska kuga in da se’ zato čete vračajo, povsod pripravljal stanovanja. V vasi Hardt, kakor tudi v drugih krajih v monakovski okolici je znal s svojim pogumnim nastopom varati policijske oblasti, tako da so mu dali več policijskih uradnikov za pomoč pri-njegovem poslu. Na vrata je pisal, kakor je to običajno, število vojakov, ki bi imeli priti in zaraditega so ljudje nakupovali mnogo mesa in drugega živeža, da bi mogli vojakom pošteno postreči. Vse je željno pričakovalo vojakov in zvečer je mrgolelo pešcev kolesarjev in voz, ker je begunec napravil tvidi prenočišče za vojake pod prostim nebom. Ko pa vojakov ni bilo in je bilo vedno jasnejše, da so šli varalcu na lim, je nastal splošen smeh. Vojaka so izročili okrajnemu glavarstvu in tam pričakuje zdaj kazni.
V Vladivostoku in Nikolajevsku zgradi Rusija ogromne utrdbe, katerih zgradba bo veljala 37 milijonov rubljev.
Promet z avtomobili hočejo v nekaterih kantonih v Švici ob nedeljah in praznikih popolnoma prepovedati.
Konj za 360,000 kron. V'Londonu je Nikolaj Szemere, znani ogrski posestnik velikih konjskih hlevov, kupil triletnega konja za 360,000 kron.
Saški kralj se želi zopet poročiti in bo prosil papeža, naj njegov zakon tudi cerkveno proglasi za razveljavljen.
Socialno-demokraška palača. Social-nodemokraško tajništvo v' Pragi je kupilo palačo grofa Kinskega, kjer se nameste pisarne soc. demokratskega tajništva.
Slavni pisatelj Bjoernstjerne Bjoern son se poda kmalu na Ogrsko, da proučuje ondotne razmere. Poučiti se hoče, kako Mažari zatirajo uboge Slovake.
/ Gdčna. Richter je imenovana za predavateljico jezikosovja na dunajskem vseučilišču. To je prvi slučaj, da je bila ženska imenovana za tako službo tamkaj.
Bivša grofica Montignoso, gospA Toselli, je naročila svojemu bivšemu dunajskemu odvetniku, da naj vloži proti Saškemu kralju Frideriku Avgustu tožbo, ker baje pridržuje njeno doto.
Družinska tragedija. V bližini Nizze na Antibeški planoti so našli truplo trgovca Karola Westphal iz Hanove-ra, njegove žene in štiriletne slepe hčerke. Ustrelil je ženo in otroka, potem pa še samega sebe. Vzrok dejanja je bil obup nad izgubo premoženja.
Mišja nadloga. V ratiborskem okrožju v Šleziji se je pojavila grozna mno žina poljskih miši. V minolem tednu je neki kmet, tako poročajo šlezijski listi, tekom S ur pri oranju ubil 612 miši. Miši je še mnogo več nego v sedemdesetih letih. Na nekih krajih so se pojavili tudi hrčki.
Znani Wellman pravi, da bo poleti z zrakoplovom na severni tečaj še enkrat poizkusil. Njegov balon je sedaj v Parizu. Wellman v časopisih obširno opisuje, kako mu je balon padel na ledenik. Ta neuspeh pripisuje Wellman nepričakovani burji in sodi na temelju dognanih poizkusov, da se mora ekspedicija na severni tečaj napraviti poleti ob ugodnem vetru.
Družbo roparskih morilcev so zasledili v Lisaboni. Mnogo lisabonskih prebivalcev je postalo žrtev te družbe, ne da bi policija tekom več let mogla priti na sled morilcem. Sedaj so dobili skrivališče te družbe v bližini starega rimskega vodovoda. V ondotnih katakombah je policija našla osem gnjilih trupel in veliko število človeških kosti. Po krvavem boju je policija premagala roparje morilce in jih zaprla.
Vrane so ga napadle. Pred kratkim so našli v Breconshiru na Angleškem truplo človeka, ki so ga vrane skoro umorile. Oženjeni mož Jones je namreč izgubil službo in se je podal na pot v Swansetal, da bi si tam poiskal dela. Ker ni bilo po njem ne duha ne sluha, so ga šli iskat in so ga našli na samotnem griču. Nesrečnež se je brž kone izgubil, ker se je poznalo, da je duševno in telesno trpel. Bil je napol slečen, vrane so mu izkljuvale oči in mu iztrgale komad mesa z lic. Ko so ga našli, je še živel, a je kmalu nato umrl.
Avtomobil, kmetica in novorojenec. Na Švicarskem se je dogodil sledeči zanimivi slučaj. Po poti je dirjal z vso mogočo brzino avtomobil. Na križpo-tu so zagledali naenkrat neko žensko, avtomobil se je ustavil, gospod je stopil iz njega in je prosil ženo, da mu drži toliko časa jerbas, da se on vrne, ker mu dela napoto na avtomobilu. Ko je žena odprla jerbas, je našla v njem otroka, denar in pisemce, v katerem je bilo napisano: “Vrnemo se po otroka čez 10 let.”
Ameriško bogastvo je proračunano na 115 bilijonov dolarjev. Od teh odpade 21 bilijonov na poljedelstvo, 13 na železnice, 7 na javna dobrodelna podvzetja, električne železnice, električno razsvetljavo, vodovode, telefon, brzojav in kabel, 9850 milijonov je vloženih v industrijska in trgovska podjetja, 2016 milijonov v rudnike, 2 bilijona pa v zavarovalnice, skupaj torej 57 bilijonov dolarjev. Ostalih 58 bilijonov pa je naloženih v poljih, gozdih, posestvih v mestih in zasebnem premoženju.
Denare v staro domovino
pošiljamo: ...........
za $	10.30 ............... 50	kron,
za $	20.40 .............. 100	kron,
za $	40.80 .............. 200	kron,
za $	101.75 ............. Soo	kron,
za $	203.50 ............ 1000	kron,
za $1016.00 ............ 5000	kron.
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
— Roiaki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca.
German Loan and Savings Bank.
MARTIN WESTPHAL,
iaa N. Bluff SL JOLIET, ILL.
K. S. K.
JEDNOTA
cs——■
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:...................John Grahek,	1012	North	Broadway, Joliet,	111.
Duhovni vodja:.........Rev. John Kranjec,	9536	Ewing	ave., So. Chicago,	111.
Pooblaščenec: ............ Frank Medosh,	9478	Ewing	ave., So. Chicago,	111.
Vrhovni zdravnik:	Dr. Martin Ivec, Cor.	Chicago & Jackson St., Joliet,	111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
¡	Anton Galobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, III.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
i Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
[	Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
i.
k >	IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno društvo sv. Pavla 118, v Little Falls, N. \. sprejeto v K. S. K. Jednoto. Imena članov: 12348 Franc Prevec, roj 1888, 12349 Ignacij Susman, roj 1887, 12350 Franc Gregorka, roj 1886, 12351 Janez Susman, roj 1885, 12352 Ignacij Malavašič, roj 1884, 12353 Leopold Susman, roj 1882, 12354 Janez Gerdin, roj 1882, 12355 Franc Mele, roj 1879, 12356 Leopold Istenič, roj 1878, 12357 Janez Pohleven, roj 1875, 12358 Janez Bajc,
1 roj 1875, 12359 Franc Pohleven, roj 1873, 12360 Janez Gregorka, roj 1866, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 13 članov.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 12361 Matija Gerdešič, roj 1885, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 100 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 12362 Ferdinand Strehar, roj 1889, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 125 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 12363 Franc Duša, roj 1888, 12364 Jožef Šalehar, roj 1883, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12365 Franc Lisjak, roj 1889, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 240 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12366 Nikolaj Čemaš, roj 1889, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 154 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 12367 Jožef Filak, roj 1889, 12368 Janez Kalčevič, roj 1889, 12369 Franc Pavlešič, roj 1889, 12370 Alojzij Cestnik, roj 1888, 12371 Jožef Štajdohar, roj 1888, 12372 Jakob Ku-
■kujan, roj 1870, 12373 Jurij. Moravec, roj 1869, 1874 Jurij Živčič, roj 1868, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 158 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12375 Franc Erlah, roj 1874, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59> Eveleth, Minn., 12376 Jožef Lavrič, roj 1884, 12377 Franc Zupančič, roj 1883, 12378 Anton Starc, roj 1880, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 267 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 12379 Jožef Perko, roj 1889, 12380 Jožef Smrekar, roj 1889, 12381 Anton Škufca, roj 1888, 12382 Franc Kostelic, roj 1888, 12383 Franc Škufca, roj 1885, 12384 Karol Škufca, roj 1882, 12385 Ignacij Adler, roj 1869, spr. 23. okt. 1907. Dr. št. 115 članov.
K- društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 12386 Peter Žalec, roj 1889, 12387 Jožef Buršič, roj 1888, 12388 Anton Žager, roj 1886, spr. 23. okt. 1907.
Dr. št. 59 članov.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa:, 12389 Jožef Lunder, roj 1889, 12390 Mihael Peterka, roj 1887, 12391 Janez Jačigaj, roj 1884, 12392 Valentin Bokal, roj 1876, 12393 Janez Ravnikar, roj 1865, spr. 23. okt. 1907.
Dr. št. 104 člane.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 12394 Ignacij Jereb, roj 1888, 12395 Anton Tršar, roj 1883, 12396 Anton Križaj, roj 1889, spr. 23. okt. 1907.
Dr. št. 100 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 12397 Štefan Ivašič, roj 1887, 12398 Ivan Milošinčič, roj 1873, 12399 Franc Stažič, roj 1869, spr. 23. okt. jg07	Dr. št. 62 članov.
K društvu Marije Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 12400 Franc Kračnik, roj 1887, 12401 Janez Pagan, roj 1878, spr. 23.iokt. 1907. Dr. št. 32 članov.
K društvu sv. Alojzija gs, Broughton, Pa., 12402 Franc Bozovničar, roj 1883, 12403 Alojzij Cirar, roj't879, 12404 Anton Berus, roj 1878, spr. 23. okt. igo7.	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 12405 Jakob Lavrič, roj 1886, 12406 Anton Stupar, roj 1878, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 31 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12407 Edvard Pavlič, roj 1889, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29; Joliet, 111., 12408 Franč Laurič, roj 1889, 12409 Franc Gerl, roj 1889, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 214 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 7277 Janez Osterman, 7. okt. 1907.	I- dr. št. 362 članov.
Dr. št. 61 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 9235 Janez Kirin, 21. okt. 1907.	L dr. št. 264 članov.
II. dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 7330 Franc Vrečar, 18. okt. 1907.
I.	dr. št. 264 članov.
II.	dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 502 Jožef Šuštar, 14. okt. 1907.	I- dr. št. 87 članov.
II. dr. št. 264 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 980 Janez Gostiša, 17. okt. 1907.
Dr. št. 130 članov.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 10303 Jakob Nagode, 5028 Matija Papež, 14. okt. 1907.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7832 Matija Smolnikar, 14. okt. 1907.	Dr. št. 79 članov.
K društvu sv. .Alojzija 95, Broughton, Pa., 11314 Jakob Minigat, 14. okt. 1907.
Dr. št. 50 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 10929 Franc Perše, 21. okt. 1907.
Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 516 Simon Jesenšek, 21. okt. 1907,
Dr. št. 124 članciv.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 5426 Franc'Pavlin, 5471 Pavel Lovrenčič, 17. okt. 1907.	Dr. št. 130 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4758 Franc Jerič, 5551 Janez Levstik, 6712 Anton Peterlin, 6868 Franc Markovič, 8920 Jožef Rugel, 10323 Alojzij Turk, 1450 Jožef Koprivec, 4724 Ignacij Perko, 5892 Martin Jarc, 7341 Jožef Česnik, 10036 Janez Rugel, 6793 F/anc Peterlin, 10191 Janez Knafelj, 6049 Anton Kmet, 9. okt. 1907.	Dr. št. 367 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 8570 Marko Baršič, 14. okt. 1907.	Dr. št. 150 članov.
Od društva Marije	Pom. 79, Waukegan, 111., 8251 Jožef Trček,	8255 Peter
Selan, 21.	okt.	1907.	Dr.	št.	97	članov.
Od društva Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 10174 Franc Baraga, 7. okt. 1907.	Dr.	št.	61	članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11614 Franc Ilovar, 22. okt. 1907.
Dr. št. 55 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 9859 Janez Frezelj, 14. okt. 1907.
Dr. št. 49 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12105 Karol Grenc, 14. okt. 1907.	Dr.	št.	78	članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 8149 Martin Staniša, 8278 Janez Šurla, 7. okt. 1907.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 7206 Alojzij Jordan, 15. okt. 1907.
Dr. št. 27 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3408 Ana Gore, roj 1883, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 29 članic.
\
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 3409 Ana Marija Prus, roj 1888, 3410 Ana Flajnik,	roj 1883,	spr.	23. okt. 1907.	Dr.	št.	31	članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland,	Ohio, 3411	Ana Kostelc,	roj	1886, 3412
Neža Alešnik, roj 1880, 3413 Karolina Bobnar, roj 1876, spr. 23. okt. 1907.
1	Dr. št. 19 članic.
K društvu Marije Pom.l 79, Waukegan, II!., 3414 Katarina Rode, roj 1887, 3415 Frančiška Kržič, roj 1885, 3416 Marija Železnik, roj 1883, 3417 Elizabeta Mesec, roj	1879, spr.	23.	okt. 1907.	Dr.	št.	49	članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3418 Marija Vivoda, roj 1884, spr. 23. okt.	1907.	,	Dr.	št.	49	članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3419 Marija Zupančič, roj 1888, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 13 članov.
K društvu sv. Petra in Pavk 91, Rankin, Pa., 3420 Neža Stažič, roj 1877, spr. 23. okt. 1907.	.	Dr. št. n članic.
K društvu Marije Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 3421 Marija Fajgel, roj spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 13 članic.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3422 Marija Cirar, roj 1882, spr. 23. okt. 1907.	Dr. št. 10 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 733 Frančiška Gostiša, 17. okt. I9°7-	Dr. št. 51 članic.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, III, 2626 Marija Papež, 14. okt. 1907.
Dr. št. 15 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 14., Butte, Mont., 1934 Jera Pavlin, 17. okt. 1907.
Dr. št. 51 članic.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2184 Jožefa Peterlin, 2060 Ivana Koprivec, 2750 Jera Kocjančič, 9. okt. 1907.	Dr. št. 107 članic.
Jv.'« 'P DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
da poravnajo svoje mesečne doneske; kdor bi se predrznil ne poravnati, bo moralo družtvo ž njim po pravilih ravnati se, brez vsacega izgovora smo ga prisiljeni suspendati. Znano je vsakemu članu pri društvu, da redno vsaki mesec plačajo svoj mesečni donesek; član, kateri to spolnuje, je deležen podpore, ako je bolan; ako bi dolgoval pri društvu, po pravilih ne more priti do podpore.
Zatorej opozarjam vse člane, kateri so izven mesta,da se udeleže prihodnje seje, da pri društvu poravnajo dolg. Obenem bo moralo društvo določiti taisto sejo dan, katerega bo društvo imelo glavno sejo in volitev novih u-radnikov za prihodnje leto 1908. Dolžnost veže vsacega člana društva Matere Božje št. 33 čisto poravnati dolg pri društvu, da se bo mogel natančen račun novo izvoljenemu odboru predati, ker mi smo dolžni iztirjati doneske za društvo za leto 1907. Zatorej vas še enkrat opozarjam, da ne pozabite izpolniti dolžnost za društvo in Jednoto.
K sklepu mojega dopisa srčni,pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, a tebi, A. S. želim obilo število naročnikov, ker ti vrli list se bojuješ za vero in katoliški narod.
Z bratskim pozdravom
Frank Cvetaš, I. tajnik.
Joliet, 111., 22. okt. -— Naznanja se članom društva Vitezov sv. Jurija št, 3 K. S. K. J., da se zbero v nedeljo dne 27. t. m. v cerkveni dvorani ob
9.	uri zjutraj, da se korporativno udeležimo blagoslovljenja nove hrvaške cerkve, ki se bode vršilo isti dan ob
10.	uri zjutraj. Vsak naj se obleče v viteško obleko. Upati je, da se vsi zberemo in pokažemo bratom Hrvatom našo naklonjenost.
Bratski pozdrav	Odbor.
Joliet, 111., 22. okt. — Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. je sklenilo na švoji izvanredni seji dne 20. oktobra 1907, da se udeleži blagoslovljenja nove hrvatske cerkve Blažene Device Marije, ki se bo vršilo dne 27. oktobra 1907. Društveniki so naprošeni, da se zberejo v cerkveni dvorani ob deveti uri zjutraj, odkoder odkorakamo, z drugimi društvi na slavnost.
S pozdravom John Jerman, tajnik.
Joliet, 111., 21. okt. —: Naznanjam udom društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote, da se prihodnjo nedeljo, to je 27. oktobra, ob deveti uri zjutraj polnoštevilno zberejo v šolski dvorani, z društvenimi znaki ali regalji, da se udeležimo slavnosti blagoslovljenja,'nove kat. hrvatske cerkve Blažene Device Marije na North Broadway Street. Kateri se' ne udeleži imenovane slavnosti, ga zadene kazen po društvenih pravilih. Le važen vzrok ga opraviči.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam 'društva sv. Cirila in Metoda št. 8. Matthew Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 22. okt. — Naznanjam članom društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29. K. S. K. J., da se zbero v šolski dvorani sv. Jožefa v nedeljo 27. okt. ob 9. uri zjutraj, ker bode blago-slovljenje hrvatske cerkve Blažene Device Marije. Želeti je, da se društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. kor porativno zbere z društvenimi znaki in potem odkorakamo skupno z drugimi ob pol 10. uri zjutraj k blagoslovlje-nju.
S pozdravom na vse člane in članice naše slavne .K. S. K. Jednote.
M. Wardjan, tajnik.
Chicago, 111., 22. okt. — Dovolite mi, da v cenjenem glasilu naše slavne K. S. K. Jednote nekaj malega sporočimo o veselici, katero bo priredilo naše lepo napredujoče društvo Marija Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Veselica se bo vršila v nedeljo dne 3. novembra 1907. v češki dvorani 588. W. 18. St., tamkaj, kjer je lani bil Fair v korist naši cerkvi. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina znaša 25 centov za osebo. Za veselico smo preskrbele novo slovensko godbo iz So. Chicage pod načelništvom g. Kar. Medoša. Rojake po Chicagi tem potom uljudno vabimo, naj se udeleže te veselice. Saj smo tako razkropljeni po celem mestu, da nam je razun v cerkvi samo pri društvu in pri društvenih zabavah prilika, da se kot Slovenci in Slovenke zbiramo in drug drugega spoznavamo. Naše društvo šteje 102 članici. Če vsaka članica pripelje s seboj v dvorano svoje sorodnike in prijatelje, pa bo dvorana — polna. Še posebej vabimo naše slovenske fante. To pa zato, ker včasih pravijo: o, saj ni nič deklet v Chicagi! Naj pridejo na veselico, pa bodo videli, da jih je samo pri našem društvu okrog 50 deklet! V nadi, da se v nedeljo teden 3. novembra zberemo v obilnem številu na veselici društva Marija Pomagaj, pozdravljamo vse Slovenke in Slovence v Chicagi kakor tudi po celi Ameriki.
Odbor.
Pittsburg, Pa., 20. okt. — Društvo Matere Božje št. 33. K. S. K. J. bo imelo svojo redno mesečno sejo prihodnjo nedeljo, dne 3. novembra. Društveniki zgoraj omenjenega društva so naprošeni, da se v obilnem številu udeležijo te seje, ker imamo več važnih stvari govoriti v korist društva.
Dalje opozarjam člane, kateri društvu dolgujejo več kakor en mesec,
Joliet, 111., 22. okt. — Članom društva sv. Martina št. 80 W. O. F. se tem potom naznanja, da se bo društvo udeležilo blagoslovljenja hrvatske cerkve BI. Dev. Marije v nedeljo, dne 27. t. m. Zato naj se člani zbero v nedeljo dopoludne ob 9. uri v društveni dvorani, odkoder odkorakamo skupno z drugimi društvi k blagoslovljenju. Samo bolezen opraviči neudeležbo.
S pozdravom
Blaž J. Chulik, tajnik.
Joliet, 111., 22. okt. —• Naznanjam članom društva sv. Petra in Pavla št. 66. J. S. K. J., da je pri zadnji seji 20. okt. društvo sklenilo, da se odzove povabilu k blagoslovljenju hrvat. cerkve Blažene Device Marije, v nedeljo 27. okt. 1907. Torej je želeti, da se društveniki polnoštevilno zbero z društvenimi znaki v šolski dvorani sv. Jožefa ob 9. uri zjutraj, da potem skupno odkorakamo z drugimi društvi.
Dalje naznanjam čiandm šv, Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J., da je pri zadnji mesečni seji društvo sklenilo, imeti veselico dne 16. novembra v korist društvene blagajne, pri kateri bo žrebanje za $10.00 cekin. Tiketi bodejo po 25C. Veselica bode 16. nov. 1907 v A. Golobitshevi dvorani. Želeti je, da se vsi društveniki udeležijo polnoštevilno; kateri se odtegne brez važnega vzroka, se bo postopalo po pravilih z njim.
S pozdravom na sobrate
M. Wardjan, tajnik.
Zahvala.
\
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja o priliki bolezni moje prelj. soproge gospe
Marije Pleše
kakor fudi za krasne vence in častno
V
spremstvo pri pogrebu izrekam vsem, posebno pa članicam društva Marije Čist. Spoč. N. H. Z. svojo najtoplejšo zahvalo.
Joliet, 111., 23. oktobra 1907.
George Pleše, soprog.
Pozor rojaki in rojakinje!
Kupite si moderno šito obleko na Chulikovem vogalu, ker g. Chulik je naš rojak. Obleke so sedaj po nizki ceni, od $4.50 do $24.00. Vrhnje suknje so sedaj od $6.00 do $24.00. V zalogi imamo tudi veliko drugih vrst oblek.
Ženski klobuki narejeni po najnovejši modi so pri nas prav po ceni. Nikjer ne dobite lepše narejenih ženskih klobukov kot pri gospej Chulik. Zatorej smo zagotovljeni, da si o priliki gotovo ogledate naše klobuke in nas tako počastite, ako kupite ali ne.
S spoštovanjem
B. J. Chulik,
Cor. Chicago & Jackson Sts., Joliet.
m božič
in
NOVO LETO
pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najholje9 naj= ceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERj,
109 GREENWICH ST.,
NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRo ST.,
CLEVELAND, C.
COMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIRl
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearbom St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South I7th St., St. Louis, Mo.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicah.
VSAKDO "VHE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Strea JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
SVOJI K SVOJIMI
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
Vsih cerkvenih in društvenih potrebščin,
John N. Gosar Goi
719 High St., WestHohoken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
Z
H
*«»
«
<
5
g
6
O
*9
H
Q
O
m
ö
o
g
p-,
M
«
04
<
*4
O
M
<
Z
z
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
OTVORIL SEM JSTOV
SAL OON
z dvemi najmodernejšimi kegljišči
V SOBOTO 12. OKTOBRA 1907.
Na Washington St. blizu lOth Ave.
GARY, INDIANA.
Rojakom se priporočam v poset.
RUDOLF .MARAŽ, lastnik.
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S.” se vežejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
V smrtni nevarnosti.
(Iz zapiskov newyorikega detektiva.)
Naravno je, da živi policijski uradnik več ali manj v osebnih nevarnostih, in jaz ne delam v tem oziru nobene izjeme. Večkrat mi je grozila smrtna nevarnost; pripovedovati ho-1 čem bralcu le o enem takem slučaju.
Nekega dne je poslal pome predsednik trgovske banke. Šel sem in našel vse bančno osobje v veliki vznemirjenosti, ker je ponoči nekdo vlomil v banko in odnesel ves gotov denar. Dal sem se peljati na mesto zločina; prvi pogled me, je poučil, da je vlomilec prej odprl blagajno in šele potem vlomil ključavnico. Jasno je bilo, da je tat sam skušal stvar tako uravnati, da bi se mislilo o vlomu. Naravno se je torej sklepalo, da je izvršil tatvino kateri izmed bančnih uslužbencev.
Ko sem sobo natančneje preiskoval, sem našel list bele • čajeve rastline. Glavna naloga dobrega policijskega uradnika je, da natančno opazuje neznatne stvari; pogosto so prav one prvi člen dolge verige dokazov. Nisem dvignil rožnega lista, da, še celo tega nisem storil, kakor da sem ga opazil. Ko je bilo preiskovanje pri kraju, sem šel v predsednikovo sobo.
“No, Brampton, kaj menite o stvari?” so bile gospoda Camerona prve besede.
“Ali sumite koga izmed uslužbencev pri banki?” se je glasilo moje nasprotno vprašanje.
“Gotovo ne; nobeden od banke ni izvršil tatvine, ki je delo lopovov. Ali ste preiskali klet, kjer so vlomili ta tovi?”	i
“To se razume, da. Našel pa sem, (jp je zapah od znotraj prepiljen.” “Tako! In kaj mislite o blagajni sa mi?”
“Lopov jo je odprl, predno je vlo mil ključavnico.”
‘“In kaj sklepate iz tega?”
“Vlom je zakrivil uslužbenec ban ke. Stvar pa je hotel zasukati, kakor bi bil zločin delo tatov po poklicu. Toda, kakor vidite, nakana se mu ni ravno dobro posrečila.”
“Motite se,” me je zavrnil predsednik. “Trdno stojim za poštenost vsa kega uslužbenca banke.”
“To bi se vam slabo izplačalo,” sem se smejal. “Kar sem dejal, o tem nel more biti nobenega dvoma.”
"Kako hočete to dokazati?”
“Bomo že videli. Koliko je vseh uslužbencev pri banki?”
“Z vratarjem vreči dvanajst.”
“Kdo je pri blagajni?”
“Gospod Charles Munsel.”
“Ali ima kateri izmed, vaših pisarjev zelo rad cvetice?”
“Čudno vprašanje. Gospod Munsel ima navado, da nosi v gumbnici cvetko.”
“Kakšen je ta Munsel v privatnem življenju?”
“Mlad mož,, vreden vsega spoštova nja. Pa vendar nimate njega na su mu?”
“Čudil bi se, če bi ne bil- 011 tat.” “Nemogoče!”
“Dobro, bomo videli. Kje' stanuje?” Dal mi je naslov in vprašal sem dalje: “Kdaj navadno obeduje?”
“Ob dveh.”
“Prosim, pokažite mi ga, pa tako, da »e bo opazil tega. Jutri zgodaj vas zopet posetim.”'
Gospod Camcron je ugodil moji želji. Šla sva skozi biro in tam mi je predsednik skrivaj pokazal mladega moža, ki sem ga priče! sumiti. Bilo je nekaj prijaznega na njem; da se mi je zdelo, kakor da sem zapazil na njego vem obličju nekaj hinavskega, je bila morebiti le moja domišljija. Star je moral biti. okrog petindvajset let. Ko sem šel mimo njega, sem ga ostro o pazoval, da bi si tako dobro vtisnil v spomin poteze na njegovem obrazu.
Brž, ko sem bil zapustil bančno po slopje, sem Se napotil v ulico, kjer je stanoval gospod Munsel. Zvedel sem da si je bil ta mož najel stanovanje, ki bi si ga pri svojih dohodkih nika kor ne mogel plačati. Stara gospa mi /je odprla vrata in, mi seveda dejaja, da gospoda ni doina. Moj poset pa mi je vsaj v toliko -koristil, da sen/za pazil na mostovžu mn»go krasnih cvetic in med njimi lepo čajevo rastlino Ves dan. sem se trudil, da zberem podatke o gospodu Munselu. Zvedel ■era, da živi jako razkošno it/ je ravno današnji dan naložil precejšnjo svoto v banki Manhattan, a pod izmišljenim imenom.
Drugo jutro sem se napotil k pred-- sodniku, da bi mu poročal v uspehih in predlagal, da se Munsel prime.
“Žalibog, da ste prav sodili o mladem možu,” mi je odgovori! gospod Cameron na pozdrav in zaprl za mano vrata.,
“Kako ste prišli do tega mnenja?” “Ko ste včeraj odšli, sem dal pre gledati njegove knjige in bilo je primanjkljaja trideset tisoč dolarjev. Poklical sem ga in zahteval pojasnila.” “Najnespametnejše, kar ste mogli tem slučaju storiti,” sem ga prekinil. “Res je; ušel mi je.”
“To je bilo tudi pričakovati. In -. kateri smeri?”
“Šel je z zadnjim vlakom proti jugu, to se pravi, samo slutimo to. Eli zu Avguste v Georgiji ima namreč strica in najbrže se jc napotil k njemu. Vi mu morate slediti, Brampton.”
“Če bi bili pustili stvar v mojih rokah, bi bili tička brez truda prijeli.” “Priznam svojo nepremišljenost in preveliko naglico. Toda zda| bi tem raje imel lopova v svoji oblasti. Prosim vas, Brampton, potujte za njim. Hvaležen bom vam.”
Bilo je v vročem poletnem času in nič kaj posebno me ni mikalo potovanje v žareči solnčni vročini. A stvar je bila nujna; udal sem se in še tisti dan odpotoval.
Kdo še ni skusil neprijetne železniške vožnje v juliju? Zareče solnce, prah, žeja, čez mero polni kupeji — vse to so neugodnosti, ki se jih dolgo spominjamo. Vselej se mi zazdi, kakor da bi čutil pri sami misli na to vož njo, da se mi suši grlo. Utrujeno in žareče, tako nekam napol mrtvo, se nam zdi vse, če se ozremo iz kupeja. Uboge krave kar hropejo od vročine; psi na postajah kakor da bi trpeli od stekline — skratka, vse je tako nekam leno in tudi muhe niso izvzete, ki ubo ge potnike dramijo in vznemirjajo iz lahnega spanja.
Najdaljšega potovanja mora biti en krat konec in čez tri dni sem dospel po dolgih naporih v prijetno georgij-sko mesto Avgusta.
Bil sem slabe volje; zlasti sem se jezil čez ravnatelja banke, ki je s svojo neverjetno nepremišljenostjo pov zročil, da je tiček ušel. Če človek ne rad napravi kako potovanje, bo pov sod odkril napake, in mesto, kjer mora ostati, bo proglasil za najbolj pusti kraj na svetu. Tudi jaz sem bil tak. Sovražil sem Avgusto; nobena beseda mi ni bila zadosti, da bi dovolj izrazila mojo nevoljo nad nedolžnim mestom Toda po večerji me je nekoliko minila moja slaba volja in pričel sem misliti, da Avgusta navsezadnje ni ravno ta ko slab košček zemlje. Skodelica čaja pogosto čudovito vpliva na razpoloženje človeka. Tudi mene je rjavkasta tekočina vsega prenovila in sklenil sem, da si ogledam mesto in poizvem po ubeglem pisarju.
Ni bilo ravno dobro za mladega moža, da je tako ljubil cvetice. Predno je zapustil Newyork, je vzel seboj cvet čajevega grma. K sreči je obr nila cvetica pozornost vseh sprevod nikov nase, in zato sem našel brez velikega napora sled za ubežnikom. Lopov sc je torej nahajal v mestu. Sklenil sem, da grem v različne gostilne in poizvem o bivanju Munsela Toda že v prvi gostilni sem se prepričal. da je tat mesto zapustil.
Ko' sem namreč vstopil v gostilniško sobo, sem zapazil na stolu ovenele čajevo cvetko. Na stolovem naslonjalu je visel časopis. Vzel sem ga v roke in oko mi je padlo na sodnijsko naznanilo tatvine v banki. Opis osebe sumljivega storilca je bil kakor slučajno tako zamazan, da ga nisem mogel brati. Časopis je bil “New York Herald’ in je šele to jutro prišel v Avgusto.
Sedel sem za mizo, naročil pijače in malomarno vprašal:
“Ali ni bil danes zjutraj mlad, sred-njevelik mož črnih las in očij tu?”
"Da, a ni ostal dolgo tukaj. Odšel je z gospodom Teodorom Munse lom."
"Vi torej poznate gospoda Teodora Munsela?”
“Razume se, da.”
“Kakšen mož se vam zdi?”
“Zelo prekanjen človek je.”
“Zakaj ?”
“No, bil je že dvakrat v sodnijski preiskavi, a vselej sc je srečno izmuznil.”
“Pravite, da stanuje v Parkville?” "Ne, tam je pošta. Dve uri od tam, v gozdu, je njegovo prebivališče.” "Kako bi mogel tja priti?”
"Peljite se naravnost v Parkville in povprašujte za pot! Njegova hiša se ne najde prav lahko.”
Drugi dan zjutraj sem se peljal v Parkville. Konj je pričel šepati, predno sem dospel v vas. Moral sem pustiti kcinja in voz v gostilni ter pot peš nadaljevati.
Menil sem, da me Munsel ne pozna. Zato sem nameraval, da se za zdaj prepričam samo o njegovi prisotnosti in ga dam šele drugi dan prijeti.
Bil je čudovit lep večer; dan sc je nagibal k zatonu in mrak je legal na zemljo, predno sem dospel eno miljo daleč. Toda pot sem si dal tako natanko opisati, da sem jo tudi v polmraku upal najti. Kmaju sem zapazil, da se je krajina izpremenila. Visoka drevesa so me obdajala in pot je postajala vedno slabša, tako da sem se začel bati, da se ne bi zgubil. Nisem vedel, ali naj se obrnem, ali naj grem dalje. Slednjič sem, se odločil za zadnje, ker bil sem prepričan, da ne najdem pota nazaj. Gosta, črna tema je bila namreč objela zemljo. Moj položaj nikakor ni bil ugoden. Drevesne korenine in nižje grmičevje je bujno poganjajo iz zemeljskih tal in le s težavo sem se obdržal na nogah. Sledeče tri ure so sc mi zdele dolge kakor večnost. Slednjič sem se zgrudil ves utrujen na neko drevesno deblo, Glavo sem naslonil na roke in tako sem hotel poč prebiti.
Naenkrat pa se mi je zazdelo, kakor da trepeta slab svetlobni žarek skozi drevesne veje. Pogledal sem pozorneje in se prepričal, da je to resnica. Sklenil sem, da grem proti smeri, odkoder je sijala luč. Kmalu zagledam
hišico, majhno in tako revno, da bi v drugih razmerah nikdar ne hotel prestopiti njenega praga. Ker pa sem bil smrtno utrujen, se mi je zdelo vse boljše, kakor zunaj v gozdu prenočiti.
Potrkal sem na vrata. Trpelo je precej dolgo, da so se odprla. Sirov glas me je vprašal, kaj želim.
“Ali bi mogel pri vas prenočiti?” Dejalo se mi je, naj grem noter in stopil sem v prostorno, slabo opravljeno sobo. V njej sem našel dve ose bi. V peči je gorelo veliko leseno tnalo. Mož, ki mi je odprl vrata, je bil star okrog petdeset let, velike, močne postave in je temno, tako nekam sovražno gledal v svet. Njegov tova riš pa ni bil nihče drugi, kakor ube gli uradnik, ki sem ga zasledoval. Prišel sem torej v Munselovo hišo. Oba sta me pozorno opazovala; ker pa sem mislil, da sem nepoznan, me to ni vznemirjalo. —
“V gozdu sem zašel,” sem pričel, “in rad bi dobil pri vas prenočišče, ki ga drage volje plačam.”
Ko sem izrekel besedo “plačati”, so se zaiskrile starega Munsela oči. “Sedite,” je dejal precej prijazno. “Kam greste?” me vpraša po kratkem molku stričnik.
“V Centreville. Zapustil sem Park ville ob šestih, a kmalu sem zašel in taval po gozdu.”
“Zdaj ste petnajst milj daleč od Centrevilleja. Ali ste blizu tu doma? “Ne, prišel sem iz Virginije.”
“Kaj je vaš opravek?”
“Kolektor neke hiše v Richmondu sem.”
“Res? Mislil sem, da ste iz južne A merike.”
“Ne, ne,” sem odvrnil smehljaje.
Oba sta šla vun in slišal sem ju, ka ko sta šepetala. Nisem se vznemirjal vsled tega, ker sem trdno verjel, da me mladi mož osebno ne pozna.
Kmalu sta prišla nazaj v sobo.
“Le eno sobo vam zamoreva dati na razpolago,” je dejal stric. “Če vam ni neprijetno, lahko prenočite v moji hi ši.”
S tem sem bil seveda zadovoljen Vesel sem bil, da sem mogel kam po ložiti svoje trudne ude.
Čez nekoliko minut sem pogledal na svojo uro. Bilo je že pozno in pro sil sem, da bi šel k počitku. Oba, stric in njegov stričnik sta se pomenljivo pogledala, ko sem potegnil uro iz žepa "Moj sin leži ob steni,” mi je rekel starec; “bodite tako dobri, da ga ne zbudite; bil je pred kratkim bolan in mora zgcpdaj vstati.”
Obljubil sem to. Nato me je peljal starec v sobo, ki se je nahajala ravno nad njegovim stanovanjem; prosil me je, naj ugasnem luč in je odšel.
V postelji je smrčal mlad mož. Bli žal sem se mu z lučjo. Takoj sem spo znal, da stS me nalagala, ko sta rekla da je mladi fant bolan. Bil je popol I noma slečen in na glavi je imel nočno čepico.
Nerazumljivo čuvstvo bojazni me j spreletelo. Kesal sem se, da sem sto pil v hišo. Soba je imela le ena vra ta. Stopil sem k oknu in gledal temno noč.
Polagoma sem se pomiril in začel sem sc razpravljati. Naenkrat začujem tihe korake na stopnjicah; ugasnil sem luč in poslušal v silnem strahu. Pre vidno so se odprla vrata in neprijazni obraz starejšega Munsela pokuka sobo. V temni sobi me ni mogel paziti in je mislil, da sem že v poste Iji. Tiho, prav tiho se je zopet splazil po stopnjicah.
Polastilo se me je nepopisno raz burjenje. 'Prepričan sem-bil, da moža ne nameravata nič dobrega z mano In uiti mi je bilo popolnoma nemo goče; edini izhod je peljal skozi Munselovo stanovanje. Se vedno sem skušal prigovarjati, da je 'moj strah popolnoma neutemeljen, ali ni se mi hotelo posrečiti. Silno me je vznemir jala misel, da me morda ubežnik vendarle pozna, ker v tem slučaju bi ne zapustil živ tega kraja.
Nekaj časa je bilo vse tiho. Naen krat pade svetlobni trak skozi okno v sobo. Šel sem k oknu in videl starej šega moža pri, svetilki kopati. Kopal pa je približno pet čevljev dolgo in tri čevlje široko jamo.
"Usmiljeni Bog,” sem si mislil “moj grob koplje.”
Mladi mož je seveda ostal v sobi, da bi mi preprečil beg. Hotel sem prepričati o tem in tiho, v samih no gpvicah na nogah sem se plazil po stopnicah. Skozi luknjico pri kiju čavnici sem opazil za mizo uradnik banke; v roki jc držal napet revolve Obupan sem se vrnil v svojo sobo in sedel pri oknu lia stol. Zopet je mi tiilo nekoliko minut. Dušne moči so se mi zopet povrnile, z mirom človeka
H	j 1	^	aOSBPH THINER«*	*
ki je že o vsem obupal, sem se udal svojo usodo. Vedel sem, da nimam nobenega sredstva za brambo, da sem popolnoma v rokah lopovov.
Stric je bil izkopal medtem jamo kake štiri crevlje globoko. Zemlja j bila mehka in delo mu je šlo urno pod rok. Brž ko je bil gotov, je vrgel lopato v stran in šel v hišo. Mislil sem, da bodeta šla zdaj nadme, in skle nil sem svoje življenje kar najdražj prodati.
Govorica pod mano je vzbudila vso mojo pozornost in zapazil sem, da si je od spodaj skozi špranje motna luč. pritisnil sem oko na špranjo in zapazil, da brusi stričnik velik nož.
Strah je poostril moje čute; razumel sem vsako besedo.
“Ali si pa tudi trdno prepričan, Karol, da je policijski uradnik?” je vprašal stric.
“Razume se, da. Poznam Bramp-tpna tako dobro, kakor poznam tebe.”
“Potem mora umreti. Upam, da ima
OF
tER V/l
RCClSTCREB»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso „	tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da--------------------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
seboj razven ure tudi precej denarja.” "Gotovo, taki ljudje so yedno dobro preskrbljeni. Najbrže je prišel le zato sem, da bi me zasledoval.”
“Pojdiva in končajva hitro stvar!”
“Ali misliš, da že spi?” se je pomišljal stričnik.
“Nič škode, čeprav še bdi, saj potem lahko dovolj dolgo' spi.”
Mladi mož se je zaničljivo smejal.
“Hočeš ti stvar opraviti ali naj jo
jaz?”
“Pojdi ti, ali pazi, da se ne zmotiš. Bill leži pri steni in ima na glavi spalno čepico. Pusti luč zunaj, da se Brampton ne zbudi, in delaj hitro.”
V hipu sem bil na jasnem, kaj naj storim. Bill je spal trdno; na lahko sem ga pomaknil od stene, mu snel spalno čepico in jo nataknil na glavo. Potem sem tiho legel k steni. Grozovit je bil strah, ki mi je legel v srce; zdelo se mi je, da bo moje srce nehalo biti. Končno sem začul na stopnjicah korake, tiho so se odprla vrata— morilec se je bližal postelji. Čutil sem njegovo gorko sapo, vendar sem se še toliko zavedal, da sem se delal, kakor bi smrčal. Njegova roka je drsala po moji glavi in rami. O groza! če odkrije zvijačo in me umori! Kurja polt me je oblila pri tej misli.
Naenkrat začujem udarec, nato polglasno vzdihovanje — in potem je bilo vse tiho. Umor je bil končan, ali jaz nisem bil žrtev. Nekoliko trenutkov pozneje je prišel stric po stopnjicah; tiho in previdno sta odstranila od mene telo, ga zavila v rjuho in nesla na vrt. Brž ko sta zapustila hišo, sem skočil pokoncu in hitel k oknu. Jasno je bilo, da nista odkrila zlote; Bill je že ležal v grobu in sta ga za-grebala.
Bliskoma sem nametal nase najpotrebnejšo obleko, se splazil po stop-, njicah in bežal iz hiše. Letel sem, kakor hitro sem mogel, in slučajno prišel na pravo pot. Čez eno uro sem dospel v Parkville, zbudil nekaj ljudij in jim stvar pojasnil v kratkih besedah. Veliko število mož se je napotilo z mano proti Munselovi hiši.
Ko smo prišli tja, smo našli strica in njegovega stričnika še ycdno skupaj v sobi. Obledela sta, ko sta me zagledala, ker sta mislila, da sem) vstal iz groba. Toda tega še nista vedela, da je Bill njihova žrtev. Najbrže sta slutila, da sem prišel zaradi Karl-sove tatvine. Gledala sta me z drznimi, izzivajočimi obrazi. Malo besedij in zvedela sta, pri čem da je stvar; truplo, ki sem ga dal izkopati, je pričalo neovrgljivo o njuni krivdi.
Neizmerna je bila bolest starega moža, ko je videl mrtvega sina, edino bitje, ki ga je ljubil. Oba zločinca se nista prav nič zagovarjala in čez tri mesece sta bila obsojena na smrt.
I ANTON. NEMANICH, *
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA,.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vs& v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
So. Bluff Street,
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wieaer Bier. Joseph Stokal,
avstr. »agtopmik
JOLIKT, ILL.
POZOR GOSTILNIČARJI!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.
“Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi “Old Country Tre-ster” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”.
A. HORVAT,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
— Zavedni naročniki, priporočajte naš list!
FILIP HIB LEE
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se . Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
i me D. S.” lPc. in ‘leerscliak” 5c.
• §	'■ -7 f* .V/
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kiltii pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNTH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA
Cor. Blttff and Eschange Streets
JOLIET. ILL.
C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpred« W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsal«« vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK, |
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
CALUMET, MICH.,
mesto brez župana.
Angleški spisal Wm. E. Curtis.
Mesto Calumet tvori predmet pro-učavanja tako zanimiv za družboslovca, kakor ga nudijo rudoznancu rudniki, na katerih je zgrajeno. Pojasnuje nam, če ne dokazuje, dobroznano teorijo, da .je absoluten despotizem ali neomejeno samosilje, z dobrotvornim samosilnikom, najboljša oblika vlade za človeka. Calumet ni mestna občina; nima organizacije ali svobodni-ce; nima župana ali občega mestnega odbora ali drugih uradnikov; nego je samo občina, sestavljena izključno iz zaposlencev rudarske družbe, katera lastuje vsa zemljišča in hiše in sploh vse na videžu, in upravljana po rudarskem glavarju (managerju), ki je neomejen samodržec ali samovladar. Ob mestna vlada je tudi v njegovih rokah. Po michiganskih postavah je vsak okraj (county) razdeljen v gbmestja in vsako obmestje ima supervizorja (nadzornika), klerka (pisarja) in mirovnega sodnika. Mr. MacNaughton, rudarski glavar, uraduje kot supervi-zor, odkar je v sedanji službi; njegov prednik, Mr. Duncan, je uradoval triintrideset let, in nihče ni ugovarjal. Klerk in sodnik se po imenu volita, ampak Mr. MacNaughton imenuje kandidate. Tako je odgovoren za blagostanje 45,000 ali več prebivalcev, in vlada jih s trdno, a plemenito in radodarno politiko. V Calumetu ni sa-lunov (krčem) ali nedostojnih hiš; ni žganjarn v obmestju; ni igralnic; pre-grešljivost se ne trpi in ljudje, se nočejo pokoriti naredbam in držati miru, morajo pobrati šila in kopita.
Red vzdržuje osem rjavkastih Škotov, ki imajo nalog poravnavati prepire, prepredati bolj nego kaznovati hudodelstvo ir. pregrešljivost, pospeševati zdravstveno blagostanje občine in poročati v glavni stan vsako krivico, ki je ne morejo sami zboljšati. Areto-vanja ali zapiranja se ogibljejo. Če najdejo pijanega človeka, ga mirno spremijo domov. Če je kak pretep, ga ustavijo in pošljejo udeležnike narazen. Nalog imajo, držati ječo prazno in prognati iz mesta vsacega rogo-vileža.
* * *
Calumetsko prebivalstvo je skoraj izključno sestavljeno iz inuzemcev. Zatrjujejo.da se govori na cesti sedemintrideset različnih jezikov in da znatno število prebivalcev ne zna govoriti angleški. Trideset cerkva je v mestu —• jaz sem naštel edenindvajset zvonikov — in cerkve zastopajo skoro vsako znano obliko verskega bogoslužja. Vsakemu plemenu in vsakemu razkolu, zastopanemu med rudniškimi zaposlenci, je bilo dano stavbišče in velikodušno darilo za zidanje cerkve. U-praviteljstvo vzpodbuja vero kakor temelj nravnosti, složnosti, pridnosti in napredka. Isto oskrblja brezplačne šole najbolje vrste in za razne stroke, iz istega vzroka. Pravijo, da zaposlenci “Calumet and Hecla Mining”-kom-panije lahko dobe vsakojako izobrazbo, ki si je žele v mestu. Družba vzdržuje rokodelsko šolo in tehniko, v katerih se vadijo njeni strojniki in mehaniki. Lepo novo poslopje se zdaj gradi na mestu, kjer je staro zgorelo pred letom dni.
Družba oskrblja gimnazij s telovadnimi učitelji v pospeševanje mišičnega razvoja svojih zaposlencev, z eno najlepših’ bolnišnic, ki je vzorno opremljena in ima plačevane ranocelnike iz zdravniških šol v Bostonu. Brezplačna kopališča so tik brezplačne knjižnice — brez podpore od g. Carnegieja— v kateri nahajajo druž-bini zaposlenci časopisov in mesečnikov in knjig iz vsacega mesta v Evropi v vseh jezikih, katere,govore. Sobe so na razpolago za družabne klube in dramatične predstave diletantov, slovstvene in govorništvene družbe, pevska društva, plesne klube ter za vsako drugo obliko umstvene ali družabne zabave, ki se podbujajo v pospeševanje zadovoljnosti med zaposlenci.
Godba na pihala calumetske kompa-nije zavzema tretje, ako ne druzega mesta po izbornosti v Združenih državah. Nadkriljata jo samo Sousova in mornariška v Washingtonu. Prvo nagrado si je priborila, na mednarodni pevski slavnosti v Milwaukee pred dvorna letoma in odtlej so je baje še mnogo zboljšala. Godci nosijo rudarsko uniformo, z varnostnimi svetilkami na svojih klobukih. Nedavno so priredili v Bostonu več koncertov in želi mnogo slave. Glasbila, muzikali-je in uniforme oskrblja kompanija. in člani godbe dobivajo svoje redne plače, kadar so na koncertnem potovanju ali pri poskušnjah.
Seveda so med zaposlenci klubi za razno žoganje, rokoborbo in druge atletske športe. Tudi en vojaški bataljon, z orožnico, pod poveljstvom veščega častnika. Bataljon hodi vsako poletje v šatore in člani dobivajo isto-tako svoje plače.
* * *
“Calumet & Hecla"-kompanija dela vse to iz istega vzroka, iz katerega'! je tlakovala vsako ulico in uličico v mestu ter zgradila vzorna stanovanja za svoje zaposlence, s popolnimi zdravstvenimi napravami, obilno zalogo čiste vode in sleherno drugo u-dobnostjo v pospešitev zdravja in sreče svojih delavcev in njihovih družin.
Najemnina za ta domovanja je samo imenska — $1 na mesec za sobo — ! vsled česar so povprečni najemninski ' stroški samo $6 ali $7 na mesec za : družino, dočim bi drugje znašali $25 ali $30. Kompanija oskrblja družine i svojih zaposlencev v slučaju nezgode | ali bolezni z brezplač.no zdravniško j pomočjo in zdravili; pokojnine daje priletnim in tistim, ki so bili pokve- j čeni v njeni službi, ter skrbi za vdove in sirote umrlih.
* * +
Iz teh vzrokov smatrajo Calumet za vzgledno občino, najboljše rudarsko mesto na svetu, kjer se rudarjem plačujejo najvišje mezde, nudijo boljša stanovanja in bolj skrbi zanje in bolje ravna ž njimi, nego v katerikoli drugi rudarski občini katerekoli dežele. V povračilo za vse to zahteva kompanija gotovo mero dela in popolno pokorščino proti njenim odredbam. Edina kazen pa je odslovitev in progon. Nihče ne more živeti v Calumetu, ako ne dela za rudniško družbo ali nima njenega dovoljenja bivati tamkaj. Ako pijančuje ali je prepirljiv ali zhpravlja svoj zaslužek ali slabo ravna s svojo družino ali je nepokoren ali kriv kacega druzega pre-greška v dejanju ali nehanju, ga družba odslovi. In tu ni prizivnega sodišča.
Delavskih unij ni. Calumet je odprto mesto. A po družbinih odredbah unije niso prepovedane, in svoje delavce družba celo vzpodbuja in podpira, da snujejo mejsebojna podporna in druga dobrotvorna društva, ampak takim organizacijam ni dovoljeno sklepati o mezdah ali delavnih urah ali sličnih rečeh. In družba se dogovarja s svojimi delavci posamezno in ne kot skupino. Bistroumnost, raz boritost, pridnost in vse oblike posebne službe se radodarno' nagrajajo, in dokaj je znamenitih vzgledov povišanja zaposlencev zaradi zasluge. Marsikdo zavzema odlično mesto tu-alitam v deželi, ki jc nekdaj delal kot dninar v Calumet & Hecla-rudniku. Thomas F. Cole, ki je glavni upravitelj trusta za jeklo v tem delu dežele je začel svojo karijero tukaj z zaslužkom $5 na teden, in g. MacNaugh ton, glavni poslovodja, je nekoč delal za 50C na dan.
* * *
Družba podpira in vzpodbuja svoje zaposlence za nakup svojega lastnega deleža, in skoro polovica rudarjev je delničarjev. Tudi daje v zakup, lote (parcele) tistim, ki si žele zgraditi svoje lastne hiše. Če hišni posestniki zapuste mesto, lahko prodajo svojo lastnino kacemu drugemu zaposlencu ali pa družbi na podlagi gotovega odstotka. Družba ima pol strani v calumetskem večernem listu, kjer lahko vsak hišni lastnik, ki želi prodati ali vsak zaposlenec, ki želi kupiti, objavi oglas na družbine stroške.
Razsvetljavo, vodo, tlakovanje, cest no škropljenje in gasilstvo plačuje družba sama.
Za prisilno zavarovanje mora zaposlenec odrajtati gotov odstotek od svojega zaslužka na mesec, ampak za vsak dolar, ki ga zaposlenci vplačajo, plača družba drugi dolar v sklad. Ta sklad, ki znaša sedaj po zadnjem poročilu $944,000, oskrblja odbor zaposlencev, ki so ga naložili v glavnico Calumet & Hecla-kompanije, in dividende so bile vedno zadostne za izplačevanje vseh zavarovalnin za umrle in onemogle.
Tako lahko vidite, da je calumetska vlada, resnično očetovska in, dasi sa-modržna in časih samovoljna, pa vendar dobrotljiva in pravična.
Povprečno, število zaposlencev je 7.500 in, kakor sem omenil, skoro vsi od njih so inozemci.
* * *
Mesto je dve milji široko in devet milj dolgo. Leži v treh obmestjih (township) in dveh okrajih (county), dočim je na vsaki njegovi strani po ena vas, po imenu Laurium in Red Jacket. Organizirani sta kakor druge vasi v Michiganu, in mnogi uradniki in zaposlenci rudniške družbe rajši žive v nujnih mejah iz raznih vzrokov, a glavni je ta. da lahko dobe vlastin-sko pravico do zemljišča v teh dveh vaseh, česar ne morejo v Calumetu. Družba ne zahteva od svojih zaposlen cev, da žive' v njenem mestu, a živeti tamkaj pa nikomur drugemu ne dovoli.
Samo ena prodajalnica je v Calumetu za prebivalstvo 45,000 ljudi. Pa prodajalnica ne pripada družbi, ampak lastnik razume njeno politiko in uravnava svoje cene primerno. Večina kupčije pa se sklepa v omenjenih vaseh, kjer so trgovci tako neodvisni kakor v Detroitu ali Chicagi in lahko računajo, kolikor se jim ljubi. Red Jacket ima veliko število salunov, ki jih vrlo pohajajo zaposlenci rudnikov, ker ne, morejo dobiti opojnih pijač v svojem mestu. Laurium itfta samo domovanja, s prav malo prodajalni-cami.
Družba ne poskuša nadzorovati življenja v rečenih dveh vaseh, dasi imajo njeni uradniki seveda velik vpliv
tamkaj.	/
* * *
James MacNaughton, družbin glavni poslovodja, samodržec, zapovednik
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
\ tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik “specialist”, kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi,
ie naJveei° važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIH ZENSKIH IN OTROČJIH.
Iz \ seh krajev sirne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami-
. Radl tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so boini slabi in nemočni in katere
d.ugi n.so mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se nnate ravnati m zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite. — ako je potrebno — pošle Vam tuni potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
\ dokaz njegove spretnosti neo oliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od mnogoletnega reu matisma, bolečin v kosteh in živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
Slavni Medical Listitute!
Stem pismom se Vam zahvaljujem, ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnogih zdravnikih in: vsaki mi je rekel, da moje dete, ne more ozdraviti. Srčno se \ am toraj zahvaljujem in dovolimidase to natisne v časopise, da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-more pomogati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bile/ i n : •? d<ygrobu Vam hvaleč’	iu'. č
)5o Wash;ves	'irr,bus A,
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdtavlli. da sedaj popolnoma dobro šlišim, kakor da ne bi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas vsem rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikonija
Bos 285 Trimountaiu, Mich,
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših. Zdravilih
da ne čutim ni kake bolečine več, za i r se Vam srečno zahvaljujem, Če
'J in še kedaj bolana, se bodem • i vedela kam obrniti in tudi drti-■ im Va-pripročam.—Vas pozdravljam Vaša, do groba Vam hvaležna Maria Megle
1168 Western Ave, Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v ošesih.
John Po!anc,
Bos 151 Rock Springs. Wyo.
Rojaki Slovenci ! ako se v katere Mi slučgju obrnete-na naš zavod — tedaj želimo, da nam^točno opašete "V aro bolezen,	* •* stari ■ Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrob-
nosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
THE COLLIE

US F
ïiii-ujys
Dr.' R. Mielke, Medical Director.
Nev. York, N. Y.
140 W. 34th SL,
A; o osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
in dobrotljivi samosilnik, je bil rojen na mestu in je vstopil v službo Calu-met & (Hecla-kompanije, ko je bil star 16 let za plačo 50c na dan. Njegovo prvo delo je bilo, oskrbljati zavorni-co na stroju, ki dviga rudo iz rudnikov. Pozneje ga je odgnalo od kom-panije, in nazadnje se je nastanil pri Iron Mountain-rudniku na Menomi-nee Range, ki pripada rodbini Chapi-novi iz Chicage. Začel je tudi tam od spodaj in prišel na vrhunec službe in dobrega glasu, tako da je Calumet & Hecla-družba, ko je bila prisiljena iskati novega poslovodje, izbrala svojega prejšnjega zavirača (brakemana), k ije upravičil izbor. V drugem letu njegovega poslovodstva je calumetsko bakrišče dalo več bakra in vrglo več denarja, nego katerikoli bakreni rudnik, ki je bil kdaj izkopavam Ne samo da je povečal produkcijo, nego je tudi prekrižal 800 imen z izplačil-nice in znižal upravne stroške od lic na 7c za funt. Družba izplačuje sedaj $3,000,000 na leto ali $10,000 na dan, vštevši nedelje.
G. MacNaughton je samodržec ali samovladar, kakor sem rekel. Njegova oblast je omejena v samo dveh ozirih. Nobenega zaposlenca ne more obsoditi na smrt in nikogar druzega nego zaposlenca ne more dopustiti v rudnike. Vso drugo oblast ima. Nihče ne sme vstopiti v rov (shaft), ki pripada “Calumet and Hecla Mining”-kompaniji, brez dovolilnega lista, podpisanega od predsednika Aleksandra Aggasiz. Če je g. Aggasiz v Evropi, Aziji ali Afriki, mora prosilec čakati, da se vrne. Nič več nego trije ali štirje dopustni listi se izdajo na leto, in ti se dajejo skoraj izključno znanstvenikom, družbinim ravnateljem in velikim delničarjem, ki pa nimajo nič več svoboščin nego drugi ljudje. Edino izvzeti so člani najvišjega razreda michiganske rudarske šole v Houghtonu ter profesorji ip učitelji, rudoznanstva, ki se v svrho učenja dopuščajo v rudnike za pol dneva vsak. tečaj ali semester.
Oslovske glave.
Kmet pride v mesto ter si ogleduje izložbe raznih trgovcev. Ko pride do izložbe menjalca J., najde okno prazno. Ko ugleda gospoda med vrati, v-praša ga: “Gospod, kaj prodajate vi, da ne vidim ničesar v vaši izložbi?"— “Oslovske glave!” odreže se menjalec. Kmet pa odgovori mirno: “Tako! Tako! Imate pač dobro trgovino, ker ste že vse razprodali in vam je ostala le še jedna!”
V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Pr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
AD. RICHTER &C0
Pearl Street,	New York.
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
I >on-i i* na posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
J C 1 H T . ILL.
Gostilničar
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3 $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke tr govske cent..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 3893.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300.000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagainik.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::;
Velika zaloga. Nizke ct ne.
__104 Jefferson St., blizu mosta_
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, 111
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
$$$$$$$$$ j|
$$$$$$$$$
DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo:
100 kron za S20.39
AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
jj $$$$$$$$$!
II $ $ $ $ $ $ $ $ $ I_
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,'’S"
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
t. Sk.Off,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	JoHet
Emil Bachman
580 Sonth Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od* znakov (badges), regalij, kap, baadcf in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
J. F. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlairies in Clinton St*. Oba telefon 8. Joliet.
ms NIA OBLAST
00 TÍSIEGA, KATERI RABI
SLOVENCI PREPRIČAJTE SE SAMI, KER ZDRAVJE JE ČEZ VSE NA SVETU.
! SLOVENCI!
Berite ta dva pisma, katera smo ■dobili iz hvaležnosti od našega rojaka J. GRČIČ in naše rojakinje gc-spe ELIZABETA ZELISKA, ker ^gotovo bi že nebi več živeli, ako bi ne rabili “OROSI ZDRAVILA”.
OROSI ZDRAVILA POMAGAJO VSAKEMU BOLNIKU V NAJ KRAJŠEM ČASU GOTOVO IN IZ NAJ - BOLJIM USPEHOM IN MI JIH N NOČEMO VEČ HVALITI KER JIH ŽE DRUGI DOSTI HVALIJO.
Slavni zdravniki in Profesorji
od AMERICA-EUROPE CO. v New York
Jest Elizabeta Zeliska se Vam zahvaljujem od celega srca, da ste me tako dobro ozdravili od moje tako dolge in hude bolezni.
Vsi zdravniki pri katerih sembla, so mi že naravnost v obraz povedali, da zamene id več pomoči in vsa obupana sem se na Vas obrnila slavni prosOsor Dr. Roof od America Europe Co. in Vi ste me ozdravili in me rešili gotove smrti-Bog Vam naj plača in priporočala "Vas bodem vedno, ter ostanem Vaša večno hvaležna,
Eiizabeta Zeliska,
38 St, Marks Place, New York
Dragi mi Profesor Dr. ROOl’ in zdraviniki od AMERICA-EUROPE CO.
Dolžnost mi je, da se Vam iz srca zahvalim za Vaši trud in za in za Vaše izvrstne zdravila katera ste mi poslali in posebno pa za zdravje katero ste mi povrnili in v tako «kratkem času. Prepričan sem da ste naj bolji jn naj bolj pošteni zdravniki in priporočal Vas bodem vsakemu in dajte to pismo tudi v dokaz v časopisu oglasiti da se bode vsaki bolnik takoj na Vas obrnil in da se nebodo dali od drugih zdravnikov samo ob denar spraviti.
Vas pozdravljam in ostanem Vas do smrt hvaležni,
J. Grčič
Box 77 — San Francisco, Cal.
5H5H5HSH
ZAHVALNICA
Cenjeni gospodje od
America-Europe Co.
Naznanim Vam, da sem Vašo pismo sprejel in sem se Hvala Bogu tudi popolnoma ozdravil po Vaših prvih zdravilih in sem sedaj bolj zdrav kakor nekdaj popreje. Zahvaljujem se Vam cenjeni zdravniki in profesorji, ker ste me tako popolnoma ozdraviii in priporačal Vas bodem vsakemu človeku.
Toraj še enkrat Vam prav lepa zahvala in ostanem Vaš hvaležni, Jernej Duru,
704 Warm a n Ave., Indianopolis, Ind. HE5H535H
OROSI ZDRAVILA SO BISER in edina rešitev zdravja.
Pošlite pismo za posvetovanje Vase bolezni, na Dr. SPILLINGER ja ali pa na Dr. KNIGHT od Slovenskega oddelka na
America Europe Company
(OROSI)
161 Cotabus Ayenue, New Yeri
MALI OGLASI . $
-----— $
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111
FARMA NA PRODAJ, 15 AKROV je s sadjem zasajenih, hiša dobra, hlev tudi. Naslov: John Resnik, Ro-xie, Butier Co., Mo.	3t
NAPRODAJ HIŠA BLIZU SLO-venske cerkve, cena $2150.00. Proda se preč. Hiša ima šest sob ter je primerna za trgovino. Plača se $600.00 na roko, drugo na lahke o-broke. Ignac Česnik, Barber Bldg. Joliet, 111.
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.	17.2
DELO ŽELI DOBITI IZUČEN klerk v prodajalni oblek ali pa v groceriji. Vprašajte pri Amer. Slovencu.
NAPRODAJ BLAGAJNE (SAFES) vsake vrste za vsako trgovino. Nizke cene. Fire proof. W. L. Stoll, Joliet, 111.
KER MI NISO NASLOVI MOJIH nekedanjih prijateljev in sošolcev znani, zato prosim iste, da mi kaj pišejo. Math. Lavrich, doma blizo Loža, sedaj 1010 N. Broadway, Joliet, 111.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Yineyard”
Dobro vino od B5cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivorko. Fino muškat el vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crocfeett, Contra Costa Co.,Cal.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
uika zaloga vsakovrstnih barv, olje' n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar ,ka dela ter obešanje stenskega p» >i rja po nizkih oenah
lexander Haras^
t 'h..-,ut.- tel«f. 2794 tjf telet.V «S 7..
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me-io po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. .Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je
aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Math. Sleisnh h.SHnager.
ASA VOGRIN,
603 Biuff St., Joliet, N. W. tel 1727
IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
0(H<HO*043404!HÍH04(H40+00
§ Z a kratek čas. § S==|
Luknje v klobuku.
Ribničan je kupoval v Ljubljani klobuk. Ko mu ga klobučar ceni jako visoko, pravi Ribničan: “Kje pa ima klobuk luknje?” Klobučar: “Luknje? Čemu pa bi bile?” Ribničan: “Da bi oni osel, ki da toliko za tak klobuk, vtaknil ušesa skozi uje!” — Reče in odide.	|
“Galantni” trgovec.
Štefek: “Ali to ti povem. Lovrek, naš novi trgovec, to ti je ‘galant’ gospod; prav malo me še pozna, pa mi je dal danes robo za vso obleko na upanje!”
Lovrek: “No, kadar te spozna bolje, gotovo ga ne dobiš niti za vinar!”
Pod ceno.
Gambelec: “Ali si čital, kako trgovec M. razglaša, da prodaja blago še za nižjo ceno, nego ga je sam plačal?” Strmec: “Beži, beži! Za menj, nego je on dal zanje, ne more ga prodajati; ker ni niti vinarja plačal za blago.”
Iz svoje izkušnje.
Trgovec (komiju, ki mu je odpovedal službo): “Torej oženiti se hočete?”
Komij: “Da, gospod! Rad bi bil sam svoj!”
Trgovec: “Sam svoj, pa se greste ženit!”
Slaba trgovina.
A.	: “Moja trgovina uspeva slabo; vsako leto doplačujem!”
B.	: “Potemtakem bi jo jaz opustil.” A.: “Ob čem naj pa potem živim?”
Čudna oporoka.
Pred smrtjo pokliče bogat trgovec notarja, da bi napisal oporoko. Ko notar sede, narekuje mu trgovec: “Svo ji ženi odločim po 500 gld. na leto. — Ali ste zapisali?”
“Da”, odgovori notar ter pristavi: “Žena še ni stara in bi se utegnila omožiti; kaj naj se zgodi v tem slučaji?”
“Dobro, zapišite še tako: Ako se zopet omoži, dobiva naj po 1000 gld. na leto!”
“Kaj, dvakrat toliko?” vpraša notar.
“Da, dvakrat toliko, zakaj kdor jo vzame, zasluži si pošteno onih 1000 gld. na leto. Trpel bo, kakor sem trpel jaz!”
Kako je bilo nedavno v Ameriki.
Star mož nam je oni dan pripovedoval v društvu, kako se je nedavno živelo v Ameriki. Rekel je med drugim: “Nekdaj mi ponudi nekdo za par škornjev nad sto oralov zemljišča.”
Mi:	“Kaj,	ali mu	jih niste	dali?”
On:	“Nel’			
Mi:	“Ali	ni bilo	zemljišče	nič vre-
dno?”				
On:	“Oj,	bilo je	najrodovitnejše v	
vsi krajini! Celo petrolejski studenec je bil na njem!”
Mi: “Zakaj torej niste vzeli zemljišča?”
On (žalostno): “Ker—ker sam nisem imel škornjev!”
Tihotapec.
Nedavno je kupil Ljubljančan na kmetih tele ter stavil s prijatelji visoko vsoto, da ga spravi v mesto, ne da bi mu bilo treba plačati pristojbine (dača).
V ta namen si izposodi pri kmetu velikega psa, vtakne ga v vrečo, vrže vrečo čez rame, gre v mesto ter se niti ne zmeni za dacarje. Seveda ga le-ti takoj primejo ter vprašajo, kaj nese v vreči. Boječe jim pove, da je kupil zunaj na kmetih psa, katerega je vtaknil v vrečo, da bi več ne našel nazaj k prejšnjemu gospodarju. Dacarji mu ne verjamejo ter zahtevajo, naj jim razveže vrečo ter pokaže psa. Po dolgem oprezovanji dene mož vrečo na tla ter jo odveže. Komaj pa je odprta, skoči pes iz nje ter pobegne nazaj na svoj dom.
Ko tihotapec to vidi, začne klicati ter vpije in joka tako, da se zasmili celo strogim dacarjem. Nato zbeži za psom in čez kake pol ure se že zopet vrne z vrečo na hrbtu ter pripoveduje dacarjem veselega srca, da že zopet ima svojega “Sultana”TDacarji ga puste sedaj mirno v mesto, ker so mislili, da ima res zopet psa v vreči. Toda ni imel psa, ampak ono kupljeno tele.
17 Jewel Railroad
WATCH
25 let jamčen pobrov. Naj-lepfn. in trpežen a ur« za to ceno Jako fino jam če no ko-
JAMČENO ZA 20 LET.
Dre za močKe in ženPVe, po-sebno za ŽELEZfi Č IRJE IN DELAVCE. Vofiljemo u-o na vašo prošn jo C. O I). J:5.75, kateri zr.e.i k plačate ekspres ngeutu. Pozlačeno verižico z vsiko uro. ENO URO ZASTONS. ako jih prodate šest. ERETER&CO., 52 Dearborii Stiee . Chicago, Illinois.
— Rojaki! Naročujte in priporočajte svojim prijateljem naš list Amer. Slovenec. Ko ga prečitate, dajte ga sosedu, ki se bode gotovo, ko istega prebere, sam naročil.
Ponesrečena zrakoplovka. Miss Meres je bila znana kot res navdušena zrakoplovka. Te dni se je vzdignila v prisotnosti 8000 ljudi v New Yorku z zrakoplovom v zrak. V višini 1000 čevljev se je zrakoplov vnel in pogumna zrakoplovka je padla na tla ter se ubila. Kosti so se ji popolnoma zdrobile.
Razprodaja mesa
v soboto dne 26. oktobra 1996.
Najboljše šunke,	funt	po.....I2j4c
Izvrstna slanina,	funt	po.......14C
Svinjina, funt po................ioc
Svinjska stegna,	funt	po.......13C
Svinjska plečeta,	funt	po.!.....ioc
Svinjske lobase, sveže, po........9C
Govedina za^ečenko, funt	po.....8c
Govejska reberca, funt po........ioc
Govedina za kuhanje, funt	po.....5c
Govedina brez kosti, funt	po.....8c
Sirloin Steak, funt po.........I2j^c
Round Steak, funt po.............I2c
Flank Steak, funt po..............8c
Teletina za pečenko, funt po......ne
Teletina v kosih, funt po......12JŽC
Teletina za kuhanje, funt po......9C
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
rvi. b. s ehuster
Young Building-
....JOLIET, ILLINOIS..
Henrik H. & Menno H.
S TA. S SEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n- tam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarska Vo spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
rfi <
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
040*
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
2, 3, 4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in glasujem harmonike in orgije.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J.	C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL.
T&e Joliet National IM.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržita najboljše smodke.
Frodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 2252.
[012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
JOSIP JONTES
Soi N. Chicago St. N. W. Phone taij
Priporoča rojakom voje dob roza lože no MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Čistimo obleko.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James S traka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
t	:
| J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem knrzu.
Priporočam se rojakom.
J. J. KZTTKI^r*.
J 231 8. Genosee St,	WAUKEGAN, ILL. i
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.^^Dll :
•*' --------------------------J * >
Kranjska hranilnica v Ljubljani 1
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam........  1,979,582	K
^emce................ 738.000	K
Vrednostni papirji.. 32,977,286	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ........ 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.