Priloga ,,Našemu Listu" št. 25. V Kamniku, 23. junija 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike »Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dog-ovoru. Iz Domžal. (N e m š k o n a s i 1 j e.) Pretečeno nedeljo so se utaborili naši olikani Nemci okoli 4. ure popoldne pred restavracijo na kolodvoru ter ondi »heulali" v pravem pomenu besede. Kričali in tulili so tisto blaženo ,,Wacht am Rhein" in druge nemške izzivalne pesmi v enomer, kakor tulijo menda edino še divji Indijanci v krajih, ki so vsakemu nedivjemu človeku popolnoma nepristopni. Prostor, ki mora biti vedno prost potujočemii občinstvu, je bil po teh divjih olikancih skoraj zaprt. ,,Hauskneeht" Reiner, znan po svojih lepih čednostih, za katere so se pa sodnije nekoliko preveč brigale, ima menda vse naše Nemce na vrvici. Tako je tudi v nedeljo zapovedoval in dajal zbranina ,,kulturonoscem" povelja, ki so jih tudi z vso vnemo poslušali in do pičice spolnovali. Naši NeiHci pa imajo tudi zelo dobre zaveznike v ljubljanskih nemšku-tarskih fanticih, kajti skoraj ne mine nedelja ali praznik, da bi ne hodili nemškutarski naduteži iz Ljubljane k nam in v bratski vzajemnosti z našimi Tirolci izzivali domaeinov. Mislili smo, da pripadajo vsaj ljubljanski Nemcikulturnemu narodu in da so le naši Tirolci od kulture nedotaknjeni, ali v nedeljo smo se prepričali, da je ves ,.Herrenvolku jednak. Surovosti, katere so uganjali ti združeni divjaki se vidi redko, redko kje. Ljubljanskim Nemcem je čestitati, da pošiljajo k nam v Domžale svoj cvet, ki jih dovolj ilu-struje. K huronskemu hmšču in trušču je mnogo pripo-mogla izurjena nemška druhal iz Ljubljane. Najhujše je nastalo proti deveti uri zvečer, ko m Baorali ljubljanski kričači misliti na odhod, tako da se je celo naši proti Nemcem tako potrpežljivi žendarmeriji zdelo preveč ter je žend. postajevodja najprvo prosil, naj na prostem ne uga-njajo takega hrušča. Sedaj bi bili morali videti, kako je porasel naš ,,Hercules"! Postavil se je na vzvišeni prostor pri uhodu ter začel kričati, da naj Nemci delajo povsod svoj ,,Recht" in da se naj nikogar ne boje. Dobro vemo, kako si nemški junaki tolmačijo svoj ,,Recht in Topfer-keit"; pod zaščito svojih samokresov in palic. (Glej lansko demonstracijo.) Res hraber in kreposten narod —! Konečno se je pa menda le nekoliko zbal svojega poziva in čujte, naročil je kričačem BAchtung vor dem Gesetz." Kako lep uzor spoštovanja pred postavo je ravno on sam, kažejo najbolj njegove sodnijske kazni! No, torej Achtung vor dem Gesetz in pred slovenskimi — pestmi, kajti tisto bojevito druhal Ijubljanskih izzivačev bi slovensko občin-stvo lahko kar strlo, če bi bilo treba. Torej Achtung vor dem Gesetz . . . ! Dalje je v divjem javkanju tožil svojim zvestim pristašem, kako neusmiljeno preganjajo Slovenci njegovo »nedolžnost" (zakonsko srečo) in da naj Tirolci skazujejo^svojo naklonjenost njegovemu nasledniku, kakor so jo njemu in da se naj ogibljejo slovenskih beznic (slo-venische Peisel.) Na to so jeli nemški hujskači sikati svoj ,,keul" in dudlati neko pesem. Ker ni postajevodja sam ničesar mogel opraviti in se je bilo bati, da napadejo zdivjani kričači celo njega samega, kajti vihteti so začeli palice po zraku in groziti, trdivši svoj ,,Recht." Pomno-ženi žendarmeriji se je konečno le posrečilo napraviti mir. Neko odraslo ,,otroče" pa, kakor bi bilo gluho, ni hotelo odnehati s ^heulanjern" vkljub opetovanemu posvarilu orožništva, ki ga je moralo za nekaj časa pridržati. Potem šele je nastal mir in tisti bojeviti kričači so postali prav pohlevni, tako da je neki neniški ,,gospod", ko je zavpil pred ograjo ,,heur', Slovenec mu pa odgovori z ,,nazdaru, rekel, da mu je ,.nazdar" ali Bheul" — nolles ans." In nas pa ali vjezi ali pa vžalosti, če tako notroče" javka po Domžalah, da nima denarja, zatorej naroeamo tistim kul-turonoscem v Ljubljani, naj dajo vdrugic svojim revežem malo več rtcerenge." Drugače pa, kakor vidite, se je ti-rolskim in ljubljanskim petelinčkom bojni načrt popolnoma izjalovil. Menda bo tudi še sodnija govorila svojo besedo! Dopoldan smo imeli tudi tu prav lepo procesijo, pri kateri je prvikrat nastopilo Gasilno društvo iz Stoba v novih opravah in svetlih šlemih in vobče bi vse uspelo v popolno zadovoljstvo, da ne bi nas nekaj sosebno užalo-stilo. Vidi se, da tu pri nas vlada čim dalje bolj narodna mrtvost, ali — če prav umevamo — pri nekaterih hišah posebna obzirnost pred Tirolci. Na pošti n. pr. je sloven-ska trobojnica visela na vrtu skrita za kostanji, tako da so nekateri pravili, da je sploh ni bilo. Dalje tam doli blizu, kjer jc — kakor se uže imenuje — nringstrasseu, dva specerijsta L. in K. nista razobesila nobene slo-v e n s k e zastave in se na nekaterih drugih krajih. Prava vsakdanja delavnična praznota pa je vladala pred nWen-zelnovo" hišo. Tam gori pri cerkvi pa so vihrale kar po tri zastave v zvoniku in župnišču. Najlepše mesto je za-vzemala seveda neprijetnega italjanskega vkusa — zastava Rimljanov, šele potem cesarska, na najslabše mesto ponižana pa naša, Domžalam in okolici nevidna. No, tako torej 1 Od ene strani taka narodna brezbrižnost, od druge pa tako ponižanje mora v srce zaboleti vsacega, če ima le količkaj čustva narodnega poštenja v sebi. Ce imajo pa ti ljudje pri tem kakšno posebno nstran", ne bomo jih motili. In kakor se nam obeta od neke strani, čez 10 ali 15 let pa tudi tega ne bo treba. Splošno pa se je to-žilo, da so tisti Jjudje, ki vedno zahtevajo nemških pridig, znali smešno provocirati s plavim plevelom, a se niso za-vedali ta dan vsaj tiste videzne verske dolžnosti, da bi momentu takega dneva skazali primerno čast. Iz Stoba. Naše prostovoljno gasilno drustvo prav dobro napreduje; imelo je že več vaj, pri katerih se je pokazalo, da imajo društveniki veselje do stavljene si na-loge ter da razumejo disciplino, katera mora posebno v vsakem gasilnem društvu vladati, če hoee biti društvo kos svoji nalogi. Napravilo si je tudi že društveno obleko ter si kupilo od tvrdke Smekal v Pragi brizgalnico, ki je ne le najnovejšega sistema, temveč tudi zelo prakticna za uporabo. Kedar bode dobilo društvo naročeno brizgalno, priredila se bode velika veseliea, pri kateri priliki se bode blagoslovila shramba za gasilno orodje ter brizgalna. Na znanili smo sicer, da se bode to vršilo že v prvi polovici nieseca julija, vendar se bo moralo to z ozirom na kratek čas, ki ga ima tovarna za izdelavo brizgalnice na razpo-lago, nekoliko odgoditi. Skrbelo se bode pa zato, da se pravočasno vse natančnosti naznanijo. Sosedna društva se prosijo pa že sedaj, da uredijo svoje prireditve tako, da se ne bodo z našo slovesnostjo skupno vršile. Kakor ču-jemo, namerava tudi sosedno gasilno društvo v Domžalah praznovati letos na slovesen način svojo 26-letnieo. Hudobna perutnina. Poroča se nam: V župnišču imajo tako hudobnega petelina, da napada celo ljudi. Ne-davno je napadel ta petelin malo, nad eno leto staro hčerko klobučarja Wivoda ter jo po obrazu tako obdelal s kljunom, da je bilo dekletce namah vse v krvi. Zgodila bi se bila lahko nemala nesreča, kajti petelin je otroka prav pod očmi inočno ranil. Take hudobne perutnine ni puščati iz kurnika. Požar. Danes je teden, kar je nastal v Bistrieici pri Stranjah proti 7. uri zjutraj velik požar. Uničil je dve hiši z vsemi gospodarskimi poslopji. Nesrečnikom je zgorela vsa obleka in vsa živila, rešili so edino golo življenje. Ljudje so bili tako zbegani, da niso mogli rešiti niti ži-vine in je Janezu Šlebirju zgorelo dvoje telic in ena ovca. Da se ni požar razširil še na druga sosedna poslopja, imata največ zaslug Janez Uršič in Karol Prelesnik in Stahovice. Pogorelei, ki so sicer dobri gospodarji, so pomoči zelo nujno potrebni, ker imajo obilico še majhnih otrok. Darila za ponesrečenee vsprejema župnišee v Stranjah eventuelno jih bomo izkazovali tudi mi v listu in oddali svojemu namenu. Mestna godba v Kamniku priredi danes zvečer ob 9. uri promenadni koncert na Glavnem trgu z nastopnim vsporedom: 1. Nadvojvoda Albrecht, koračnica. 2. Hrvatska davorija. 3. Fata morgana, potpuri. 4. Avstrija v zvokih, valček. 5. Pred slovesom, krilorog-solo, pesem. 6. Prodana nevesta, koračniea. Oklic. Po zahtevanju Mihe Trdina v Trzinu bo dne 25. ju- ' lija 1906. dopoldoe ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sod-niji, v izbi št. 9 dražba zemljišča pod vl. št. 437 k. o. Trzin, brez pritikline. Vrednost nepremičnine je določena na 2727 K. Najmanjši ponudek znaša 1818 K. pod tem zneskom ¦ se ne prodaje. I Več se poizve pri spodaj oznamenjeni sodniji v I sobi št 6. I C. kr. okrajna sodni.ia v Kaniniku, odd. II. J dne 8. junija 1906. \ Jedilna mast se prodaja v trgovini J. KSemenčSč v Kamniku. VBIlKcl Mluifif pri F- Pečniku v Domžalah. ^sakowstne opeke Postrežba točna, cene nizke. iz raznih velikih tovarn. Stanje hranilnih vlog: nad 1,350.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 25.000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hrairilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok 111 VarOVailceV. Denarne -vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5°/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplaca dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kainniku.