47. štev.       V Kranju, dne 24. novembra 1906,        VIL leto.
GORENJEC
. .....- Političen in go$podarsKJ list ■
IihaJH vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravnUtto se nahaja na pristavi gospoda K. Ftoriana v
leta 1 K. Za druge države slane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na »Zvezdii. — Upravništvu naj s« blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naroči« brez istodobne vpoiiljatve naročnina ii,ne ozira. — Za oznanila se Oznanila, sploh vbb upravne zadeve, uredništva pa dopisi in novice, — Dopisi
pljuje za petil-vrsto 10 vin,, če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo franklrali. — Rokopisi se ne vračajo.
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik11.
Volilna svoboda?
Volilni pododsek je odklonil dr. Ferjančičev predlog, da se duhovnikom prepove zloraba prižnice in spovednice pri volitvah. Utemeljil je odklonitev s tem, da bi ne bilo umestno v času, ko se uvaja enaka volilna pravica za vpe državljane, za posamezne sloje človeške družbe delati izjemne določbe.
Ne vemo, ali sede v volilnem pododseku možje, ki ne znajo pravilno misliti, ali pa hočejo lahko misleče občinstvo varati s takimi dokazili, ki se izkažejo kot popolnoma votla, če si jih ogledamo le malo bolj natančneje.
Z zgoraj omenjenim predlogom se je ravno hotelo izenačiti upliv duhovskoga stanu t drugimi stanovi, hotelo se je odpraviti izjemno stališče, ki je uživa katoliška duhovščina ob Času volilnih agitacij, ne pa skleniti izjemne določbe.
Duhovnik sme kot državljan voliti in voljen biti, on smo agitirati kolikor mu ljubo, govoriti na javnih zborovanjih, uplivati s svojo besedo zunaj cerkve, da se volijo kan-didatje, kateri so mu všeč, toda pri tem mora biti le navaden človek, ne pa duhovnik, ki se sklicuje na vero. Vera nima pri volitvah nič opraviti, v državnem zboru se delajo postave, ki skrbe za telesno
PODLISTEK.
Prijatelja.
Spitml S;i m k u Cvetkov,
Kakor bi iz daljnih daljav stopile sence do vrat in bi se približale z boječimi rokami človeku za hrbet in bi ga zgrabile za vrat, tako se je zdelo Robertu, ki je sedel na postelji in bral vedno lepe Heinejeve verze ljubezni. Robertov najljubši pesnik je bil Henrik Heine, ki je v toliko sto verzih opeval ljubezen, ki je najbolj mednarodna strast izmed vseh strasti. Robert je bil znosljiv človek in ga zato ni brigalo, kakšne narodnosti je pesnik, samo da jo dober. Ozrl se jo naenkrat in jo pomislil, ali je bila smrt, ali kali, ko je začutil nekoga bližino. Ćudno ga je obšlo in pogledal je Murka, ki je sedel pri mizi in pisal neko novelo.
blaginjo državljanpv, za življenje na tem svetu, za življenje na drugem svetu pa naj skrbe duhovniki v cerkvi.
oKoro v vseh državah, celo v nazadnjaški Španiji, da ne govorimo o Francija Italiji in Nemčiji, obstoji postava, da duhovnik ne sme s svojo cerkveno veljavo posegati v volilne boje, kar je popolnoma pravilno. Ce hoče kaka politična strank'a zborovati, Če hoče agitirati po časopisju, je podvržena društvenemu in tiskovnemu zakonu. Će duhovnik na prižnici obrekuje svojo nasprotnike, če kliče pekel in nebesa na pomoč zoper kandidata, ki mu ni všeč, ki je pa mogoče boljši kristjan kakor en sam, (le v spovednici ščuje žene zoper može, sinove zoper očeta, sestre /.oper brate in podeli možem odvezo le, če se zavežejo, da voh^oShitavWgi kandidata, tedaj mu ne more nobena postava nič in vendar je tako uplivanjc pri nerazsodnih ljudeh podkupovanje hujše vrste, kakor vsako drugo.
In naš volilni pododsek ne vidi v tem nič hudega, in v njem je večina — svobodomiselna!
Klerikalna stranka bi se prav lepo zahvalila, če bi n. pr. kak sodnik agitiral na ta način, da bi rekel obtožencu: Ne boš obsojen, če voliš kandidata, katerega ti jaz priporočim. Duhovnik pa dannadan ob času volitev volilcem grozi s peklensko sodbo, če se voli nasprotni kandidat in obeta nebeško srečo, Če bodo
t Ti, Marko, kaj ti nisi ničesar zaslutil ob sebi, tu v sobi ?»
• Kaj naj bi zaslutil tu v sobi?» vprašal je, ozrl se na Roberta potem pa pisal dalje.
«Ničesar ni videl in ničesar zaslutil,* pomislil je Robert. «In vendar je šlo tukaj okoli mize in tu okoli postelje ter se sklonilo čez mojo ramo .... Čuden človek, ki ne vidi ničesar.* Potem je bral dalje. Crez nekaj časa pa se je zopet ozrl na Marka.
«Kaj pa pišeš pravzaprav P»
cPišem o zaigranih biserih.* Nato je Marko nekoliko prenehal s pisanjem je povedal, kako misli pisati dalje. »Mislim, da Anke ne bo nikoli več tu mimo.*
»Misliš? — .laz sem prepričan.*
Robert je rekel tako in je bil tudi pre> pričan, da se oči lepe Anko ne bodo ozrle nikoli več v njegovo in Markovo stanovanje in se no bodo več veselo zasmejale v pozdrav. Vedel je to natančno, ker je premislil vso
volilci za klerikalno stranko. On zlorablja svojo, od Boga mu dano oblast v posvetne namene, on profanim s tem cerkev in njene obrede, in vendar država, za koje zadeve se v prvi vrsti gre, dovljuje vse tol Potem se ni Čuditi, če je naša politična duhovščina tako podivjana, tudi se nam zdi zato popolnoma umljivo, da svobodomiselna slovenska stranka z vsemi, tudi najskrajnejšimi sredstvi hoče dati neko protitežo tej zlorabi cerkve in vere.
Tržiška železnica.
Iz Tržiča, 23. nov.
I. 1 %'1 ' Dolgo gojena nada se nam bode kmalu uresničila. Skoro se bodo zbrale po lepem kranjskem polju stotine marljivih delavcev, kmalu bodo zastavljene rofnice, da nam zgrade toliko zaželjeno železnico iz Tržiča v Kranj. Mnogo je že bilo in bo še ugibanja in sklepanja — bode-li nova železnica vobče koristna in komu bode pač prinesla največ koristi — ali komu bode — kakor se pač od raznih črnogledov tudi čuje, semtertam — v škodo. No, prepričani smo, da bode nova proga vobče zelo velikega pomena v dobrem smislu, ter da ima ona sama lepo bodočnost. Ako bodo naši ožji rojaki umeli, izrabiti ugodno priliko, bode pa tudi že za časa gradnje marsikdo lahko zasluži] lep denar. Že danes pa prav resno svarimo posestnike
vzroke in pretehtel vse okolnosti, ki odvrnejo Anko od tega. Ali ravno zato, ker je vedel to, bilo mu je hudo in je mislil globoko v duši, kako bi nadomestil zamujeno, našel izgubljeno in varoval kakor ščit in nedolžen biser. Mislil je in sklepal; ali kar jo postavil z desnico, podrl je z levico. Tako je stal sredi dveh misli vedno zamišljen.
<Pri vseh bogovih 1*
•Robert, kaj kolneSP*
Marko, ki je pisal, pogledal je iznad papirja. Čudno se mu je zdelo vedenje prijateljevo na tisti večer in zato ga je pričel opazovati.
»Kaj je, Robert P»
Robert je vstal in šel po sobi okolin-okoli, odprl je tudi vrata sosednje sobe.
• Nekdo je v sobi, neki tujec je tu.... Kakor hitro sc sklonem nad knjigo, čutim, da nekdo bere z menoj. Gledn mi črez ramo.
zemljišč, preko katerih bode tekla nova železnica, naj nikar ne stavijo previsokih zahtev, ko sc bodo odkupa vala zemljišča. Že marsikdo se je opeharil na ta način — ker mu ie bilo pozneje potom posilne razlastitve prisojeno manj, nego bi bil dobil sicer, ako bi bil zahteval primerno, pošteno ceno. ,
Ker vemo, da se mnogi čitatelji »Gorenjca* zanimajo za novo železnico, hočemo isto že naprej nekoliko opisati.
Nova proga bode dolga 15 kilometrov 200 metrov. Prične se koncem državnega kolodvora v Kranju in bode tekla najprej nekoliko časa vsporedno ob desni strani že obstoječe proge državne železnice do kilometra 72*7, kjer se odcepi od le-te proti severozahodu. Tu se spusti takoj po dolgem mostu preko Save na levi breg, polagoma navzgor po ^dolgem nasipu in skozi globoko zarezo, tik najvišjega roba prijazne vasi Slruževo. (Tu naj mimogrede omenimo, da utegne postati Struževo kedaj postaja nove železnice Kranj-Knmnik.) Proga teče potem dalje po struževskom in nakelskem polju z malimi ovinki do Na.kla, ki ostane na desni. Tu, 5 kilom, od kranjskega kolodvora, na polju za nnkelsko cerkvijo bode prva, in sicer popolna postaja nove železnice z glavnim (vspri'jemnim) poslopjem, skladiščem za tovorno blago i. t. d. Od nakelske postajo se obrne proga naravnost proti severu, se sreča prvič z državno cesto, prestopi na njeno desno stran in se primakne potem občinski poti iz Nakla proti Dupljam — ter teče dalje na njeni lovi strani prav tik nje po ravnem do Dupljam Tu prestopi zopet na levo stran ljubeljsko državne ceste in se tik ceste 4 kilom, od Nakla ali D kilom, od Kranja razširi v postajo, prav tako kakor v Naklem.
Kmalu dalje zunaj postaje prestopi med Zgornjimi Dupljami in Zadrago zopet na desno stran iste državno ceste, a že pri kilom. 1114 se pomakne zopet na nje levo stran. To je zadnje križišče železnice z državno cesto. V vsem skupaj so torej križata obe štirikrat, in sicer vedno z enako višino, to se pravi žele/.' nične tračnico (šine) bodo vselej položene prav na cesto'. Že prej ,pa, to je 700 metrov
pred zadnjim križiščem, torej še na desni strani drž. ceste bodu tretja poitaja Križe, in sicer kakor v Dupljah tik ceste.
Od zadnjega križišča pri kilom. 13*4 dalje se loči proga popolnoma od državne ceste, teče dalje na levi pod le-to po bregu pod visoko Pristavo in onkraj te vasi pri kilom. 14*5 se spusti po želez lem mostu preko deroče tržiške Bistrice na njen desni breg, teče po bregu na zahodni strani ceste in Bistrice le 700 metrov dalje, kjer se konča, 1;V2 kilom, od kranjske postaje s postajo Tržič. Ta jode torej četrta in zadnja, obenem tudi največja postaja nove železnice. Ležala pa ne bode zaradi mnogih zaprek v Tržiču samom, temveč tik vasi Bistrica.
Vendar bode s tržiške postajo potegnjena še druga, takoimenovana industrijalna proga prav na dvorišče tržiške predilnice Glanzmann & Gassner. Le-ta kos proge se bode gradil sicer istočasno z glavno progo in od istih podjetnikov, a na stroške omenjenih tovarnarjev.
Ker bode speljana skoraj vsa proga v neposredni bližini državne ceste, bode treba rlovih dovoznih potov do kolodvorov lo malo. Največji bo v Tržiču. Prične se v Tržiču na državni cesti tam, kjer se odcepi od e-te pot v predilnico, bode držal pod državno cesto tik ob predilniškem prekopu kanalu) do potoka Bistrica, potem čez e-to preko 15 metrov dolgega železnega mostu. Onkraj potoka sc obrne proti kolodvoru, do katerega popelje vsporedno s progo do prostora pred kolodvorom. Dolg bodo ta dovozni pot kakih 700 metrov.
V Naklem bode 100 metrov dolg dovozni pot do kolodvora. Odcepil se bode ol državno ceste pri gostilni Kovačevi, to jo tam, kjer napravi državna cesta hudi ovinek proti desni. Nameravan je bil nakelski kolodvor prvotno dalje iz vasi; a da se kolikor moči ustreže Nakelcem in gotovo tudi Pivčanom gradil se bodo na omenjenem me3tu za cerkvijo.
O podrobnostih stavbe prihodnjič.
Čuden vrag mora biti to in veselega srca, ki se tako rad igra z menoj.*
•Morebiti je to tista nemška muza, ki pravi lleine o nji:
H.i s ubermenHcIilichc Hinterteil vcrriet cin holieres \Vesen .. .»
11 aha, Kober I, svojega duha imaš, kot na primer Dante svojega Virgila.*
«Z menoj, Marko, sc gode Čudne reči Glej, tisti čas, ko te ni bilo tu, slišal sem neki večer natančno, kako so se odprla vrata in je nekdo stopil v sobo. Vstal sem, pre iskal sem vse in vendar nisem našel ničesar Ali ko sem pogledal in otipal črevlje, čutil sem, da so še gorki, kakor da sem jih sezul ravno tisti trenutek, ne pa pred par urami Vidiš, Marko, pomerjal jo celo črovlje. Ali se mu ljubi!*
Robert je hodil po sobi gorindol in je pripovedoval. Marko, njegov zvesti prijatelj pa je sedel pri mizi in jo poslušal in se je smejal. Časih sla bila popolnoma različnih misli in sla se tudi sprla, ali bili so trenotki, ko bi so bil drug obesil /.raven drugega in bi bila obenem končala svoje zapuščeno živ-
ljenje. Robert je bil jako lahkomiseln človek in primerjal bi ga s havelokom, ki ga je obesil utrujen popotnik na drevo, da se prosuši. Bil je brezbrižen in veternjast in še nikoli v svojem življenju ni zvečer mislil, kaj bo drugi dan: vedet je samo, da vstane zjutraj, če slučajno ne umrje črez noč, ali to ga ni dosti zanimalo. Vedno je premi šljeval, ali v svojem premišljevanju ni nikol prišel do zaključka in sklepa, ki bi ga ne bi izpremenil črez nekaj minul.
»Pomisli, Marko, tole pomisli! — Moj oče je imel majhno posestvo, ko je umrl in kmalu za njim moja mati, prodali so mi vse Oče se je bil zadolžil radi mene. Oh, vidiš kakšen norec sem bil, da sem šel od doma Postal bi bil gospodar na domu in zdaj bi si bil že napravil domače ognjišče. Sosedova lepa hči me ima še zdaj rada, ko že zdavnaj ve, da ne bo iz mene nikoli ničesar, ali saj prida ne .... Človek je časih tak, kako tisti osel, ki je vedno uhajal od polnih jasi samo da bi videl, če ima mlinar res be klobuk. Daljo |>rih
Slovensko kmetsko društvo.
Kakor smo že poročali, je vlada potrdila pravila slovenskega kmetskega društva Medvodah in nn Jesenicah. Sedaj se pripravlja tako društvo tudi za Bled. Ker se utegnejo tudi v drag h krajih naše Gorenjske osnovati taka zelo koristna društva, ato objavljamo na tem mestu pravila, ki lovejo:
§ 1.  Drušlvo se imenuje »Slovensko
kmetsko društvo*, ima svoj sede/, v......
ter razteza svoje delovanje v.....
§ 2. Namen društva je: Zasledovati stanovske interese slovenskih kmetov ter jih organizirati za politične nastope v svibo njih osamosvojitve.
3 8. Da društvo dosega svoj namen, uporablja v to vse zakonito dovoljene pripomočke, zlasti: 1.) napravlja javne shode; 2.) prireja predavanja o znanstveni gospodarskih in političnih Ivarinali. pouk o njih in večerne zabavne ali poučne shode; 3.) razdeljuje poučne spise in brošure med ude.
§ 4. Društvo plačuje svoje stroške z dohodki, ki jih dobiva: 1.) z mesečno udnino, katero določa občni zbor in kateri mesečni znesek jo vsaj 20 vinarjev; 2.) z darili, čistim dohodkom javnih predavanj, društvenih veselic in i volili.
§ 5 Društvo je ustanovljeno, kadar pristopi vsuj 20 udov, katere sprejme priprav-jalui odbor in kadar se izvoli prvi odbor na ustanovnem zboru.
§ (J. Člani so redni. Hodni član more biti vsak, ako obljubi plačevati redno mesečno članarino ter braniti in pospeševati društveni ugled. Član poslane, ako se zglasi pri društvenem vodstvu in ga odbor sprejme. Če odbor komu odreče sprejem, ni treba naznaniti vzroka zato. Proti odborovem sklepu v tem oziru ni ugovora. Člani, ki ne plačajo skozi šest mesecev zaporedoma nikako članarine, so izključeni iz društva. Član*;, ki nasprotujejo društvenim namenom, sme odbor izključiti. Člani morajo bili v smislu § 30 društ. zak. polnoletni, moškega spola in avstrijski državljani.
§ 7. Vsak redni član ima pravico: 1) se udeleževati društvenih shodov in zborov, pri njih staviti predloge, udekž.vati se razprav, glasovati, voliti in voljen biti; 2.) se udeleževati predavanj in pouka, ki ga oskrbljuje društvo.
g 8. Društvo vodi odbor, to jo 10 odbornikov, katere voli občni zbor ustno ali po listkih za dobo enega leta, poleg njih voli občni zbor tudi šest namestnikov.
§ 9. Odbor se mora sni ti vsaj enkrat na mesec. Sklepčen je, ako so je vsem odbornikom naznanila seja in ako jih je poleg predsednika ali njegovega namestnika navzoča četvorica. Ako je število glasov na obeh straneh enako, odločuje pri sklepanju predsednik, sicer se sklepa po večini glasov. Odbor oskrbuje vse društvene zadeve razven listih, ki spadajo v področje občnega zbora, namreč: 1) sprejema in izključuje Člane; 2.) voli izmed sebe predsednika, predsednikovega namestnika, zapisnikarja in denarni-čarja; 8.) podaja letne račune; 4.) oskrbuje društveno premoženje.
g 10. Predsednik ah pa njegov namestnik zastopa društvo v vseh slučajih, izvršuje društvene sklepe, predseduje odborovim sejam in občnemu zboru, vodi razprave po parlamentarnih pravilih. Vsa razglasila, pisma in potrdila podpisuje predsednik ali njegov namestnik in zapisnikar.
§ 11. Občni zbor sklicuje predsednik vsako lelo pred koncem prosinca. Pri občnem zboru ima vsak navzoči redni član pravico voliti in se dati voliti. V področje občnega zbora spada poleg navedenih slučajev: 1.) sklepanje o premembi pravil; 2.) volitev dveh pregledovaleev računov; 3.) sklepanje o letnem poročilu odborovem. Če občni zbor ne sprejme, na znanje odborovega poročila, so voli nov odbor, ta mora preiskovali delovanje prejšnjega odbora in Če jo potrebno,
postopati zakonitim potom proti njemu ter o tem poročati pri prihodnjem občnem zboru. Občni zbor sklepa po veČini glasov. Pri enakem številu glasov odločujo predsednik. Desetina članov ima pravico zahtevati občni zbor, katerega mora sklicati predsednik v 14 dneh.
§ 12. Prepire v društvu razsoja razsodišče petih članov. V to voli vsaka stranka dva zastopnika, ki si volijo z večino glasov izmed članov društva svoj ga predsednika. V slučaju, da se ti zastopniki za prpdsednika ne morejo zediniti, odloči žreb. Će se pri razsojevanju pripeti, da je število glasov na obeh straneh enako, velja ona razsodba, katero izreče predsednik razsojevalnemu odboiu.
§ 13. Društvo se razdruži: 1.) če to sklene občni zbor z dvotretjinsko večino glasov; 2.) če je razpusti gosposka. Društveno premoženje si med seboj razdelijo člani društva, in scer po enakih delih.
Dopisi.
Iz loške okolice. Mlekarna v Škclji Loki ima sedaj na dan 30001 mleka. Okoličamkirn kmetom di naša to na lito, ker je 1 po 10 vin., skupno 108 000 kron dohodkov. To je dohodek, ki mora upliv al i na gospodarski položaj naših kmetov. In kdn je povzdign I mlekarno do lega vška? Gospod Milim Ivančič, posestnik iz Medvod, ki je pred nekaterimi leti vzel v najem to mlekarno. Takrat je bilo samo 300 1 na dan. Ali ni to velikanski uspeli?! Zalo so mu pa okoličanski kmetje tudi hvaležni. Naprednjak.
Jeseniške novice.
— Nesramnost nomške tovarne, Kranjska industrijska družba je gospodarski* podjetje ter bi se kot taka nikdar ne smela vmešavati v politične zadeve deželnega prebivalstva. Pod vodstvom pokojnega ravnatelj.! Lukmana je šla tovarniška stranka v boj prOlI slovenski napredni stranki, hoteč v zvezi s klerikalci dobiti popolno moč v jeseniški občini. Pri občinskih volitvah je namera sijajno izpodlelela. Mislili smT), da bo i/.kušal novoimenovani ravnatelj Noot vplivali v pomirjevalnem smislu, da pride občina vendar enkrat do poštenega gospodarskega dela. Temu pa ni tako. Miru nočejo. Nt mškutarska lovainn pošilja v boj nekega duševno silno omejenegl človeka, ki sliši na ime Tone Poiigrntz. Ta človek je slepo orodje tovarniškega vodstva in je sposoben za največje politične neumnosti in lumparije. Ne bomo se ukvarjali z osebico pisarja Pongrnlza, povemo pa, da bomo za vsako hujskanje, ki jo bo izvršil, dolžili tovarniško vodstvo, v kojega moči je, da ti mu razgrajaču že vendar enkrat zuvije viat.
— Zadnja občinska seja je bila polna napudov na župana in občinske uslužbence od klerikalno-nemškutar*ko sirani. Najbolj se je širokoiistil znani bojevnik tovarniškega vodstva, ki bi menda najraje podavil vse nuprt dne odbornike in uslužbenec. V prihodnji seji bo dobil primernega tobaka, da se ne bo več dolgo repenčil v svoji svetniški časti.
— Klerikalno-nomška zveza flo obstoji. Pri vseh občinskih sejah glamjejo klerikalci in Nemci skupaj. To se je zlasti pokazalo pri zadnji seji. Dokler so bili nu vrsti predlogi napredne stranke, sta sedela nemška kavalirja Bachmann in Vil lun kakor pribita pri seji ter junaško glasovala v \seh točkah s klerikalci. Tudi dobro, da spoznamo take korenjake!
— Nemška poročila se čitajo pr občinskih sejah na Jesenicah. Poročilo o vodovodu in cesti na Plavški Ro\ t je bilo nemško. Skrbeli bomo, da se pri prihodnjih sejah take za slovensko občino nečastne stvari preprečijo. Občina naj preskrbi referenta, ki bo imel v oblasti slovenski jezik. Kadi bi poznali
nemški odbor, ki hI dovoljeval poročila v kakem slovanskem jtitilU
— N«; m ft k u t a r s k i »Schfitzenklub* je obhojal v soboto, 17. t. m., avoj začetni dan v gostilni Klinar na Savi. Krokalo, zbijalo in popivalo se jo do bologa dnn. Pon-grntz je še drugi dan hodil netrdnih korakov v enakovredni družbi po jeseniških goitdnnh. Izvedeti mornmo imena vseh strelcev, ker se čuje. da se celo Slovenci mešajo med to čedno družbo.
— Koncem m o s o c n so bajo vrti pre 1 porotnim sodiščem v Ljubljani razprava proti odg' vornomu uredniku »Jeseniške Strnžo* radi častikraj". Tožnik je Tono Pon gro ti, ki pravi, da mu je •Straža* očitala pod člankom •Oženjeni klerikalce Pongralz In svobodna ljubezen* vlačugnmtvo In vukonolomilvo. Uredništvo nastopi seveda pot dokazu resnice. Pongratza zastopa Vsenomec dr. Vale nt-sehag, uredništvo pa dr. Tri Mor.
— »Naša moč* se zove nek umazan listič, ki prihaja tudi v našo občino v dveh ali treh iztisih, llrugegn no znn, kakor lagati in blatili poMeno ljudi. Neumno bi bilo šo nadalje govorili o Irj črni klerikalni cunji, ki ima nami u pmieumnili slovensko delavslvo. Vsakdo že ilak ve, kje so najliltrejo porabi Inko blngo,
— Nale stražnike je začela napadati nemška sodrg.i v družbi nekaterih klerikulnih bnndilov. Začel je nujznkolnojsi koroški nem-•kir.o ki listič •KAmtnci-Zeitung*, na In je prišel všteti svoje neumnosti slavnoznani «Tng-blutt* in slednjič -- kur Iti itnk razumo — ludi pohotni -Slovenec«. Vsa stvar izvira od tistega dne, ko je bilo vslod popevanja vse-nemških pesmi in riizgrnj inju aretiranih pur nemskuliiiHkili železničarjev in od onega časa, ko sn jo začelo paziti tudi na klerikalne gostilničarje, da se ni pri njih popivalo celo nrči, kakor jo bilo prej nnvndii. Umevno je, du se slia/nikmuii ne \v> skrivil niti his, pač pa so bo postopalo H iiuliinčii' jo in brozobzirnoje. Nemškularslvii in kliikiilizmii je odklenknlo v nii'i občini enkral za vselej.
— Nekateri železničarji hočejo vsiljevali pn Jesenicah svojo blaženo nemščino.
Sedanjemu pMUjaiiitolnlku it je od ravnateljstva izrecno zuiikii/ulo, da naj pazi, da ne pride osebje v kak narodnostni konllikt s prebivalstvom. Naj M inim nuziiuni vsakogar imenoma, ki bi le nuinmujn nastopni sovražno uiipriiiii Slovencem, da so ga nnznani naravnost pri železniškem ravnateljstvu. Potom bomo pa videli, kdo se bo naveličal prepevali nVnchl am llhojii" in izzivali tukajšnje pro-blvalltvo«
Svoje somišljenike opozarjamo, dn nnj po vneli gostilnah zahtevajo "Gorenjca* in •Slovenski NniniU. Četudi si že čitnl list, vedno vprašuj po njem in slednjič ga gostilničar gotovo naroči, Le na tu način bo mogoče uspešno delovali proti našim nasprotnikom, uko pride 11 n j j ni lito časopisju mod ljudi!
— Odsek za ustanovitev društvenega doma rc v kratkem ustanovi im Jesenicah. Podobtn 'dsek Iti osnuje tudi v Ljuhljiini. Kadar dobimo svoj dom, bo mogoče razširili delovanje ludi med svobodomiselnim delavstvom in drugimi Moji,
Občinske naklado no vzbudilo veliko jeze in razburjanju med občani, »Slovenec pravi, du je strni odbor naložil tako velike naklade, drugi pu mečejo krivdo na novi odbor. Kriv ni Html iu no novi odbor, iiuipuk tista diiiliiil, ki je hodila ru/grajul pod vodstvom Zubiikovcii Iu Pongrnlza k staremu /uplinil, du se niso mogle občinske seje mirno vršili iu je vse občinsko gospodarsko zaostalo. Tako je In nič drugače!
Tržiške novice.
- Občinsko volitvo - kdnj bodo? Ni dolgo, kur smo vprašali na rnvnotem menlii nuš slavni občinski odbor, kdnj da misli razpisali občinsko volilvu. opozorili smo pri tem ludi c, kr. okr. glavarstvi) v Kranju, kuvviIa ne ollcijoluo, mi prolipostuvno rav-
nanje — a zastonj. Naše besede so bile zaman — no gane se niti županstvo niti glavarstvo, in nehote se nam usiljuje misel, da gresta oba ta dva urada roko v roki proti nam Slovencem; kajti da bi pri c. kr. glavarstvu no poznali občinskega reda za našo deželo, so nam ne zdi verjetno. Vendar pa tudi za ta slučaj navedemo tozadevni paragraf občinskega reda, ki izrecno določa, da ima pristojna c. kr. oblast paziti na to, da prične takoj, ko preteče staremu odboru rok, poslovati novoizvoljeni odbor (hal zu vvachen). 'IIit* je v tem smislu <muss*. drugo tol-mačenjo t<ga parngrafa jo Izključeno in ta »m u s s« bi moral veljati tudi za slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Če imajo davkoplačevalci dolžno i ti, jim gredo po val pravici tudi gotove pravice. A tu jo vso drugače, Dolžnosti preveč — pravic nič, In naj še kdo trdi, da noša vlada ni pravična! Sicer pa noj župan, ki je župan samo Nemcem, opetujo kakor hoče, poskrbeli bomo, da mu to pot odklenka za zmerom. Na svidenje, očo župani
~ Tržiški grad naprodaj. Kakor se čujo, misli sedanji lastnik g. Gaisncr prodali grad, katerega je sezidal grof Kndctzkv. Tr/.i-.ka občina bi ne smela znmuditi to priliko (katero je že dostikrat) in nnj bi kupila grad, v katerega bi lahko nastanila vse urade. S tem bi so odpomoglo tudi pomanjkanju stanovanj. Pa tudi tržiško gasilno društvo bi lahko dobilo na grajski pristavi svojo streho.
— Raz streho je padel 15. t. m. Josip Ahačič, trgovce v Tržiču, ter si zlomil dvakrat nogo in dobil hudo notranjo poškodbe, tako da jo zadnji pondeljek umrl v deželni bolnici v Ljubljani. Prep.ljuli so ga v sredo na tržiško pokopališče. Mnogobrojni pogrebni izprovod je pričal, kako obče spoštovan je bil, četudi še mlad. Pokojnik je bil blag značaj in dober sin, kajti bilje tako-rekoč vzdrževatelj cele družine, ker oče in sestra sta bolana, brat je pa v deželni bolnici. Pokojnik je bil član <Sokola* in društva • Narodnega doma*. Lahka mu bodi zemljica!
— Cestna razsvetljava, posebno spodnjega konca Tržiča, je škandalozna. Skoro vsak večer, ravno ob času, ko ju največ ljudi m vozov ua cesti, ugasnejo luči. Čudež je, da so žo ni prigodilu kaka nesreča vslod te malomarnosti. Poživljamo občinske odborniko spodnjega konca, da so zavzemo, da bo luč rodno gorela,
— Podjetnik Ghierici so ta tedon mudi v Tržiču, da si pioskrbi sobo. S pripravami za železnico prične takoj.
— Predpreteklo nodoljo, dne II, t, m. Jo imelo novoustanovljeno društvo perutnina i ji'v in rejcov malih domačih živali svoj prvi ustanovni občni zbor v prostorih ftterovo gostilne. Razen domačinov je prišlo nu občni zbor mnogo tujih ljubiteljev perutnine tuko, da so bile vse tri gostilniške soho skoro natlačeno polne. Med tujimi gosli smo opazili med drugimi g. ravnatelja kmetijske družbo Pirca, g. poUarja Sobra iz Rakeku, g. trgovca in poaosliuku Gobeu iz Pod-grada in dr. Kol predsednik pripravljalnega odbora olvori zborovanje g. Anton Lehrmann, pozdravljajoč v prvi vidi g, ravnatelja Pirca in druge tuje goste in poleni domačine. Tekom svojega govora so zahvali vsem navzočim zu njihovo obilno udeležbo in zanimanje za društvo, povdarjujoč veliko važnost novoustanovljenega društvu za kmetijstvo in zu nižje sloji; sploh. — K besedi so oglasi ravnatelj g. Pire, ki v imenu kmetijsko družbe z vesoljem pozdravlja ustanovitev novega, za kmetijstvo prepolrebnega društvu. Davno ju že mislila družba na ustanovitev podobnega društva, a vladi, ki tako doslodno preziru slovenski narod, gro hvala, da so društvo m uslunovilo. Tem večjo hvalo smo dolžni gospodu predsedniku Lchrmutmu, ki se jo zastavil zu društvo z vso vnemo, ki jo žrtvoval v ta namen vse svojo moči, da so ni bal uiti gmotnih treskov. In danes stojimo ob zibelki društva. Dulje je povdarjal velik«)
važnost društva in povedal, da znaša letni izvozjajecin perotnine iz Avstrije 60,000000 K. pri kateri svoti pa je naša vojvodina Kranjska dosedaj participirala le z majhnim deležem. Naloga društva bo. da povzdigne tudi to panogo kmetijstva. Obrazložil je tudi, kako malo podpore je užil g. Lehrmann za svoj trud od strani vlade. Ne samo, da je prejel podporo s posredovanjem kmetijske družbe šele koncem drugega leta in v tako malem znesku, da se ni izplačal niti trud, dobil ni niti moralne podpore, nasprotno, vlada mu je melnla ob osnovanju društva naravnost polena pred noge. Najlepši dokaz, da so se vrnila društvena pravila, ki so bila predložena v potrj nje, samo dvakrat. Prešd je potem na važnost reje kuncev in drugih malih domačih živali, s posebnim ozirom na nižje sloje. Posebno reja kuncev se izplača; kajti med tem, ko si delavec v sedanjih dragih časih skoro nikdar ne more privoščiti mesa, mu je omogočeno z rejo kuncev, da vsaj enkrat ali dvakrat na teden dobi meso na mizo. K sklepu želi društvu vspeha in procvita. Za poučni in temeljiti govor se zahvali g. ravnatelju imenom društva g. Anton Lehrmann in mu obljubi, da bo društvo vedno delovalo v smislu nalogo, ki si jo je stavilo v društvenih pravilih. Preide k drugi točki dnevnega reda: brunje in razlaganje pravil. Najprej prečila oblastveno dovoljenje za ustanovitev društva, potem pa pravila, ki so bila sprejela brez premembe. Glasom taj« nikovega poročila šteje društvo dosedaj 3ti članov. Po blagajn kovem premoženju je bilo dohodkov 19 K 97 v., stroškov pa 94 K 79 v., pasiva torej 7T> K 82 v., ki se pokrije de loma z doneskom današnjega srečkanja. de loma s članarino. Ko se prečitajo še različne častil ke in oprostitve radi nemogoče udele žitve s strani vnanjih, in brzojavka I. sevoro tirolskega perotninarskega druUva, so izvoli liovi odbor slo leče:   g. Anton Lehrmann predsednikom, g. duhovni svetnik in župnik Špendal podpredsednikom, g. Kožic tajnikom, njega namestnikom g Golmnjer, g. Sclmviger blagajnikom, g. Šler knjižničarjem, vsi Tržiču; svetnikom društva g. pl. Strah) It Škofje Loke, preglednikom pa gospoda rav nalelj Pire v Ljubljani in c. kr. živinozdravnik Miklavčič iz Škofje Loke. Med zborovanjem sta prav pridno prodajali gospici Bornardova z Jesenic in Lebrmannova številke za srečolov in njuni marljivosti se je zahvaliti, da so se dobitki takoj pu zborovanju lahko razdelili. Ker je bila ura že precej pozna in se je vnanjim gostom mudilo, je zaključil g. Lehr mann zborovanje, so zahvalil šo enkrat ude ležnikom in se poslovil od gostov. Gostje so odšli, domačini pa so ostali še dalje skupaj, živahno se zabavajoč o snovi zborovanja: umnem perotninarstvu. Mi pa želimo novemu društvu mnogo vspeha.
Novice iz poljanske doline.
Tratarako novice.
— Pri nas živimo zdaj v nekakem boju za občinske volitve, ki se vrše enkrat po novem letu. Pravzapra" bi se že morale vršiti, a preprečili so jih klerikalci z znanim Lužarjem na čelu. Ti v nadi, da nagajajo liberalcem ali brezvercem, kakor nas imt nuje naš slavni župnik Čebašek, dali so zaušnico samim sebi, da so se volitve za dlje časa odložile. Da bi bili mi slepo orožje kakega Lužarja, to pa že ne in naj že padejo volitve tako ali tako.
— Lužar, prijatelj in tajni sve lovalee našega fajmoštra. Stvar sama nasebi je sicer brez pomena, če so pomisli kakšni ljudje in bivše device imajo dandane prvo in glavno besedo po kranjskih župniščih in tudi v našem, kar so jo tudi povedalo že javno. Tukaj jo nekaj drugega. Lužar, strastni nasprotnik začetkom prihoda v našo faro gospodu Janezu, ki bi ga bil nujrajše butnil čez most v vodo, ko bi ga bil slučajno
srečal na mostu. Lužar z «luže», pri škofu največji tožnik našega župnika po prihodu, da se je ta celo sam potrudil na Trato in vodil osebno preiskavo, je danes prvi zaupnik, svetovalec, največji poštenjak pri našem župniku Čebašku. Možje, ki so se zanj polegovali, niso nič; sami zavrženci, in zakaj? Zato, ker imajo nekaj svoje volje o posvetnih rečeh ter se ne Klanjajo kar tebi nič meni nič paši v župnišču.
— Župnik — pravi paša —lahko rečemo. On ne pozna nobenega nasprotslva. To izpričuje poglavje o novem pokopališču. Občina je bila voljna napraviti le tega, ker ga je bilo res potreba, a pod pogojem, da se vknjiži prostor kol občinska last za slučaj, ko bi se kdaj v poznejših časih opustilo. In naš župnik tetra ni prenesel ter napravil na lastno roko pokopališče, naloživši naklade nekako po o«ebnh Pokopališče je seveda za nekaj stotakov dražji, kakor če bi ga bila delala občina.
— Župnik očitno laže. Kakor prej rečeno, je pokopališče znatno dražje. In to se drzne naš gospod Janez očitno na Icci zanikati in javno na posvečenem kraju lagali, da svet m bil občini naprodaj. Da lažete, vam lahko spričamo z zapisnikom, ki se je napravil z lastnikom dotično parcele, Ne Čudimo se več, če se že v cerkvi namenoma laže, da se izpodkoplje ugled poštenim, dosedaj neomadežovanim možem, saj je laž pri Klerikalcih nekaj vsakdanjega in zakaj bi se no lagalo, če se pomisli, da imajo za vzor-može osebe, ki pod častno besedo lažejo in če se ima za rešitelja katoličanstva na Kranjskem osebo, ki si iz strankarskih, nizkotnih špekulacij, umaže roke. In potem bi si drugi ne posluževali tega nečednega sredstva v dosego svojih sicer verskih namenov — in tudi naš gospod Janez,
— Gospod Janez — agitator v cerkvi. Nismo mislili, da je on tudi tako spreten agitator v cerkvi. S kako vnemo, z vsem ognjem zbranega govorništva in svete božje jeze priporoča prave katoliške može in če so med temi tudi Že nekdanji tatje. Pa naj kdo reče, da se v cerkvi ne agitira? Dr. Šušteršič, pridite se les učit', potem boste trdili kaj drugega, kar zdaj trdijo.
— Kdo bo župan? O tem je še danes težko odločiti. Čudnega ne bo nič, Če to čast doseže pod takim farovškim ali cerkvenim pritiskom kak kumer*. Drugi, bolj prebrisani ljudje so že sicer tudi v tem na jasnem Pravijo, da župan bodi fajmošter sum. Ute-meljujejo stvar ne brez tehtnih razlogov. Če ho on, bo občina veliko na boljom, prihranila bo vse stroške za občinskega sluga ali biriča, Pravijo, da noben birič ne zna tako razsajati ko on na prižnici, kateri govori pač ne spadajo večkrat v cerkev. Primerno tem govorom se bo poslej gladin s prižnice: Ta in ta dan se licencujejo biki. H temu in temu juncu je zdaj dovoljeno gonili krave. In še vse kaj tacega, kar spada v področje občinske uprave. Občina sama si bo pa prihranila le novce. Pa naj kdo reče, da pri nas ni življenja. Kakor vidite čez mero, če bi drugega ne bilo, že pridige zadostujejo. Žalostno, a resnično.
K onsu m na Dobra v i bo le treba plačati. Menda so bili plačilni nalogi že spisani, a zadnji hip se je preprečila odpo šiljatev, ker take vsote in ob takem času bi znale ljudi preveč razburiti in škodovati dobri katoliški stvari pri občinskih volitvah. Odtod to čakanje. A ko se završe volitve, potem bo pa takoj krah.
— Župnik zbolel radi obhaji Kakor znano, je bil staroošelski župnik prei par leti nevarno zbolel radi težkih in obilnih obhajil. I i.l je celo priporočen, če se ne mo tirno, v pobožno molitev duhovnih sobralov Kakor čujemo, se jo jel zopet precej močno sam obhajati in da se je bati enake bolezni če no celo katastrofe. Zadnjič enkrat jo bila nekaka komisija ondukaj. Holni župnik, ne bodi len, človek mora imeti mir po preobilici povžitega, vrgel je vso komisijo s cerkvenim dostojanstvenikom iz župnišču. Pa pravijo, da
je v župniščih najmirnejše in najvzornejše življenje, Verjemi, kdor more. Kako se že glasi: Blagor ubogim . . .
Radovljiške novice.
— »Trije  lički*  in »Ne kliči raga!* so predstavljali v nedeljo, 18, t, m.
diletantje »Zabavnega kluba* v Radovljici. Prostorna dvorana hotela Kuostalj je bila že pred 8. uro napolnjena in med udeležniki smo opazili tudi dokaj tujcev — celo iz Ljubljane, a pogrešali smo mnogo, mnogo domačinov. Menda so ti meščani sedeli doma za apečkom in prebirali ravnokar došlo knjige družbe sv. Mohorja. Tudi nekaj I... Igri sami sta izpadli nad vse dobro — dobro v tem pomenu — ki je izvajamo na igranje diletantov. <Tnje tički* so vzbudili dovolj smeha. Igralci so bili dobro razpoloženi. Ugajala nam je vrlodobro gistilničarjeva žena Špela. Maska kakor tudi obnašanje sta bili pristni tip prave gorenjske gostilničarke. In govorjenje? Prava pristna gorenjščina. Tu ni bilo nobenega pretiravanja iu takoimenovanega spakovnnja*, temveč bilo je vse tako naravno in pristno, da smo gdč. Špelo občudovali, posebno še, ako pomislimo, da je bi ta nastop — njen prvi nastop. Karakteristično je predstavljal gospod Peter sodnij-skega slugo srednjega veka. O ostalih gralcih le to, da se bili na svojem mestu, -amo urar »Zajec* je malce pretiraval. Upajmo, la bo v prihodnje bolje. — Pri tej igri samo še tole: Čudno nas je dimilo tisto govorjenje v »kranjski šprahi*. Čemu li to? Ako se že ioče uporabljati domača govorica, dobro, naj se tedaj govori v dialektu — in gorenjski dialekt je vendar tako lep — a »kranjska špraha* naj se prepušča raje onim, ki jo rabijo pri »ahlungi na cug* — celjskim kur-zovcem in koroškim železničarskim hajlovcem. Namen vsaki igri je poleg zabave — tudi odgoja. V vsakem ozira nas je zadovoljila igra: »Ne kliči vraga!* Tudi tu moramo pohvaliti igralki, ljubko hčerko »Mddo* in resno mater »Polono*. Kretanje, maska in govorjenje — pravi pristni Gorenjki. Upamo, da ni to njiju prvi in zadnji nastop. Originalen je bil »Levičar*. Pozna se mu, da je menda že doka*j doma na »igralnih deskah>. Ravnotako moramo pohvaliti »Miho* in »Toneta*. Prav dobra sta bila. — Da sla igri dobro uspeli in da je bilo občinstvo povsem zadovoljno, je najboljši dokaz ta, da se bo morala igra ponoviti v nedeljo 25. t, m.
— »Javna ljudska knjižnica* v Radovljici napreduje. Vpisalo se je že mnogo odjemalcev. Upamo, da jih pristopi še več. Ponovno vabimo vse prijatelje in prijateljice lepega in zdravega čtiva k pristopu. Domoljube širom Kranjske pa prosimo, darujte nam kako knjigo!
— Tretje predavanje priredi »Zabavni klub* danes v soboto ob 8. uri v Kunstljevem salonu. Predava učitelj g. Sega »o otroški duši*.
Novice z Dovjega in Mojstrane.
— Volitev novega župana se je vršila v Mojstrani dne 18. t. m. popoldan v hiši najstarejšega novega odbornika za občino Dovje-Mojstrana. Obenem je bila na dnevnem redu tudi volitev svetovalcev, Županom je izvoljen kandidat čiste slovenske stranke, gosp. Jurij Pezdlrnlk, trgovec in večkratni hišni posestnik v Mojstrani in na Dovjem, od katerega imamo po vsej pravici pričakovati, da bode vodil kot nadarjen in marljiv gospodar in trgovec — občinsko gospodarstvo v naprednem smislu za celo občino in v blagor občanov.
— Ta volitev se jo izvršila še precej mirno, ker so je nasprotna stranka, uvidivši, da je vso njeno prizadevanje in prigovarjanje, da bi se kateri odbornik našo stranke odcepil
I. priloga »Gorenjcu" St. 47 I*
1.1906.
— zaman — udala v dokaj tužno nepričakovano usodo.
— Volitev svetovalcev se pa ni izvršila, ker se preveliki zahtevi nasprotne stianke — kol manjšine - ni moglo ugoditi in so je radi lega od volitve od tinnila ter s tem onemogočila izvolitev svetovalcev. Ta korak je bil pa jako nepremišljen; naša stranka jim jo ponudila polovico svetovalcev — seveda ne prvega in druzega, ker to bi bilo nam pač neodpustljivo, toliko bolj, ker je nasprotna stranka pred volitvijo odbornikov ponujala naši stianki 2, reci: dva odbornika kot kompromis!
— Kdaj se nadaljuje ta volitev, še ni znano; vsekakor bode nasprotna strnnka islo kolikor mogoče zavlekla. Cuje se tudi, da je napravila pritožbo proti izvolitvi župana! Kako bi mogla utemeljiti kako tako pritožbo, je naravnost nemogoče, ker- so vsi volilci oddali glasove in je bila izvolitev Župana z nad-polovično večino glasov popo'noma pravilna. Da niso podpisali volilni zapisnik, pač ni nobena podlaga za pritožbo, ravno tako ne, da so se nasprotniki pred izvršeno izvolitvijo svetovalcev odstranili. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo se naprosi, da zaukaže v najkrajši dobi volitev svetovalcev in oddajo občinske uprave novoizvoljenemu obč. zastopstvu.
— O škandaloznih pšicah, kateio so metali nekateri člani tovarniške stranke po županovi volitvi v »Smerčevi* gostilni na Člane naše stranke, izpn govorimo prihodnjič. Da danes le rečemo: «Sram naj jih bo!> Ako boste počenjali take podlosti, boste le odvračali potrebni mir in medsebojno spo-razumljinje v občinskem zastopstvu, »Kdor veter seje, zanjo vihar 1»
— Mnogo razburjenja je napravil pri tej volitvi naš kaplan g. Okorn, kajti prišel je tudi na volišče, da reši s svojim glusoin propad touirniške stranke, kar je tudi dosegel, ker je s svojim prihodom odvrnil od volitve enega naših volilcev iz prvega razredo. da ni prišel volit in tako pripomogel, da je dobila v tem razredu nasprotna stranka tri odbornike, kar bi bilo sicer popolnoma iz kiju eno. Ni se čuditi, da je radi tega padla proti njemu marsikatera zaslužena pikra beseda. Pribito ostane, da jo volil na listek, kateri je bil napisan od Nemca in ponatisnjen v nemški tovarni. Nadaljuega komentara ni potreba!
— K poročilu o izidu naših občinski h v o I i t e v smo pozabili omenil i polno-številno udeležbo zavednih volilcev s Hrušice in.Jesenic, kateri se niso bali dolgega pota, da oddajo svoje glasove zavednim narodnim kandidatom. Tem zavednim in posnemanja vrednim možem gre za to v>a čast in hvala. Živeli I Ni čuda, da se je naš župan tako bal, te volilce sprejeti v volilni imenik!
— Posebno zabavo si je privoščil dne 11. t. m, v tukajšni gost dni gosp. Ivana Janša znani izzivoč — sin ravnatelja tukajšnjo cementne tovarne g. Pllauma — dobro znani Prus Fric. Urez vsakega povoda je metal po gostilniški sobi kozarce in drugo nami/.no opravo ter seveda tudi mnogo pobil; tudi ni bil izbirčen, v kulen smeri pade njegova žrtev in tako ni dosti manjkalo, da ni priletel en kozarce gospej gostilničurki v glavo. Vse to mu pa še ni zadostovalo, temveč je moral še tudi razbiti na zidu obešeno gorečo svetilko. Dasiravno je takoj poravnal storjeno škodo, smo vendar mnenja, da je prišel s tem činom v nasprotje s kazenskim zakonom, na kar opozarjamo merodajne faktorje; ravno to pa tudi svedoči, da ni bil toliko vinjen, da ne bi vedel, kaj dela. Pri tej priliki prešine nas zopet tužna misel, kako so bili pred enim letom radi enakega čina preganjani mirni Slovenci, katere je ravno tu Prus izzval na prav škandalozen način. Upamo tedaj po vsej pravici, da se bodo ž njim ravno tako postopalo, kakor se jo svoj čas z udeleženci znano »rabuko* pri «Šmercu». Pripomniti se mora še, da se hoče tu zadeva prikriti javnosti. Ta Prus se baba, da je dovršil visoko šole! lloul taki nemški kulturi!
— Naše vrlo gasilno društvo je priredilo v nedeljo v gostilni gosp. K. Solina tombolo s srečkanjem. Obisk je bil povoljen, vladi gre vsa čast gg. gasilcem s Hrušice, kateri so to prireditev obiskali tako mnogoštevilno in tako dokaj pripomogli k prijolni zabavi ter povoljnomu gmotnemu uspehu v korist društvene blagajne. Veže nas dolžnost, da se tudi mi kake enake prireditve od strani gasilnega društva na Hrušici udeležimo v mnogobrojnom številu.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke.
Konnr.
GoBpod nadučitelj Lovro Perko iz Poljan pri Skofji Loki toplo priporoča predlog'g. Jenkota. Poročevalec dr. Triller in župan Hribar so oba zavzemata za idejo g. Jenkota in končno se sprejme soglasno ta predlog.
Gospod Kn gel beri Franchetti se oglasi pri točki »Obrtni stan* in v dobrem govoru utemeljuje predlog, noj so Bprejme v program, da se čimprej" ustanovi za kranjsko obrtni inštruktor, obrtno- nadaljevalno in meščanske šole. — Poročevalec dr. Triller kakor tudi župan Hribar pojasnita, da jo ta točka že itak obsežena v dosedanjem glasilu točke H). Nato se sprejme točka 10,
Gospod Anton Trstenjak govori k točki 11. v i zbornem govoru o našem urad-nišlvu in predlaga, da se pritakne točki 11. programa .... »in hoče z vsemi silami delovati na to, da se ustanovi časovni avanzma, da se določijo službena letn na 35 let in da <?e sestavi službena pragmatika in hoče osobito paziti na lo, da se na slovenski zorniji nastavljajo kot uradniki sinovi slovenskega naroda in da se iz-bacnejo tujci, posebno Nemci, ki so nam sovražni in delajo za pangermansko propagando. — Poročevalec dr. Triller prosi predlagatelja, naj svoj predlog stavi v obliki resolucije, ki naj služi vodstvu stranke v navodilo. G. Anton Trstenjak se v tem strinja. Sprejme se ločka 11. in resolucija.
Pri točki 12. se oglasi k besedi g. nadučitelj Crnagoj, ki govori o razmerju uči-teljstva do stranke, zlasti pa se o zadnjem razporu med »Slov. Narodom* in »Učit. Tovarišem*. Po pojasnilu predsednikovem se sprejme ta točka,
Pri točki 13. se oglasi k besedi predsednik ljudskega izobraževalnega društva, g. Miha Hribar ki pozdravlja shod.
Pri 14. točki priporoča g. Jenko z Urnikov, naj bodo časopisi, namenjeni nižjim slojem, pisani zelo poljudno in razdeljeni v gotove rubrike. — Točka 14., kakor tudi i:")., se sprejmeta potem soglasno.
Nato se glasuje celotno o predloženem programu, ki se sprejme brez debate.
O organizacijskem statutu
poroča g. dr. Novak, ki pravi med drugim: Dokaj samozatajevanja in navdušene požrtvovalnosti bo treba doprinašali v prihodnjo od posamičnika, ako hočemo doseči cilj: narod duševno in gospodarsko povzdigniti, in to mora biti naš cilj: Ljudstvu pomagati do izobrazbe in omike in v tem oziru iskati stika radi skupnega dela s sostrankaml, ki imajo na svojem praporu duševno izobrazbo ljudstva; potom pomagati narodu do gospodarske osamosvojitve. — Kadar dosežemo
gotovo stopinjo ljudske Izobrazbe in gospodarske osamosvojitve, potem gospoda, bo ljudstvo prešinjeno z drugo vero, otreslo le bo neznosne spone, ki mu ovira razvoj: verovalo bo ljudstvo v življenje in ne samo v smrt, hotelo bo tudi živeti — ne samo za nebesa umreti.
K besedi se oglasi najprej g. L. Lavrič iz Škofje Loke, za njim pa g. dr. R a v n i h a r, ki omenja, da ho stranka se morala poprijel! takoimenovanega »podrobnega* dela. Slednjič predlaga resolucijo, da naj odbor stopi z vsemi voddnimi krogi in strankami v dotiko — ne izvzemši socijalnih demokratov — na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem v ta namen, dn se osnuje narodni svet. — Poročevalec dr. Novnk nima proti resoluciji ničesar omenili, — Sprejme se nato organizacijski Statut in resolucija.
O volilni reformi
poroča državni poslanec dr. Ivan Tavčar, češ, da so slovenski napredni poslanci opravičeni, da stoje v opoziciji proti volilni reformi, in sicer s strogo slovenskegn, pa tudi iz strankarskega stališča in izreka, da tudi oni odstopijo od opozicije, ako sev resnici za Korošce v zbornici dosožo kak uspeh.
Nato se sprejme po gosp. notarju Len-čeku iz Škofje Loke predlagana resolucija: 1.) Da načrt državnozborike volilno reforme, kakor je bil sprejet v odseku ter predložen v zbornici, nc-le v ničemur ne popravlja kričečega kršenja narodnih pravic obmejnih in zlasti koroških Slovencev, temveč to krivico deloma celo poostruje; 2) pribije sramotno zgodovinsko dejstvo, da je ta pornz celokupnega slovenskega naroda sad nezaslišanega strankarskega egoizma in očitne narodno ve-rol oi u n os t i slovenske klerikalne delegacije v volilnem odseku, ki je za strankarsko hegemonijo na Kranjskem rade voljo žrtvovala in prodala narodne pravice obmejnih In v prvi vrsti koroških Slovencev; 3.) priznava, da narodno-naprednim poslancem navzlic vsemu vstrujnemu in poštenemu trudu in dasi so, zvesti naroČilu stranke, bili pripravljeni obmejnim Slovencem na korist žrtvovati vaak strankarski interes, ni bilo mogoče preprečiti tega sramotnega narodnega izdajstva, lo pa tem manj, ker so v to odrekli svojo pomoč v trdovratnem in vsega obžalovanja vrednem preziranju slovanske vzajemnosti in svojih svobodomiselnih načel, tal, celo mladočeški Člani volilnega odseka; 4.) prepušča previdnosti narodno-naprednih državnozborskih poslancev, izrekajoč jim svoje zaupanje, da v znak slovesnega proti sta zoper tako gaženje principa enakosti volilne pravice obmejnim Slovencem na kvar in zlasti, ako bi se tudi v tretjem branju ne dosegel niti za koroške Slovence vsaj eden popolnoma siguren mandat, izvajajo iz takega uzakonjanja popolne narodne brezpravnosti izdatnoga dela slovenskega naroda, primerne posledice.
Po sprejetju te resolucije so razvije le med predsednikom shoda, županom Iv, Hribarjem in dr. Tavčarjem glede volilne reforme križajoče se mnenje.
K zadnji točki: »Prosti predlogi* se oglasi nadučitelj gospod Grnagoj in predlaga, naj ai stranka ustanovi, oziroma izbere svojo glasilo, za katerega pisavo bo tudi odgovorna. Sprejeto.
Nnlo se izvrše volitve v odbor, iz kalo rogu se bo konstituiral ožji izvrševulni odbor. Izvoljeni so bili soglasno naslednji g;.: Dr. Karel vitez Bleivveis, Fran Črnagoj, Anton Dilricb, lami pl. Garzarolli, Ivan Gruden, Anton Hrovatiu ml., Luka Jelene, dr. Ivan Jenko, Ivan Knez, dr. Alojzij Kokalj, dr. Fran Kogoj, Josip Kozuk, dr. Alojzij Kruut, dr. Josip K ušar, Josip Lenarčič, Niko Lenčck, Karel Maver, dr. Viktor Mumik, dr. Fran Novak, I. Puhek, Viktor Hohrman, dr, Tomo Bornih, Karel Ho/man, Simon pl. S'adovič, dr. Anton Šifrer, dr. Karel Triller, Anion Trstenjak, Jo«ip Turk, dr. Janko Vilfan in Fran \Vindischer.
S tem je bil dnevni red končan. Predsednik omeni, da je na shod prišlo osem brzojavnih pozdravov, se zahvali udeležencem in zaključi shod.
Tedenski politični pregled.
Deželni Zbori bodo sklicani, kakor se čuje, med božičem in novim letom na j>ar dni.
Delegacija začne zborovati v nedeljo, Vlada ji predloži takozvano »ruuečo* knjigo, v kateri predloži razne akte in listine, ki se tikajo razmerja Avstro-Ogrske do inozemstva. Lelos bodo delegacije zborovalo v Budimpešti. Otvoril jih bo cesar s čilnnjem pre-stolnega nagovora.
Pluralni volilna pravica, po kateri nuj bi nekateri volilci imeli v bodočem volilnem redu po dva glasova, n. pr. kmetski posestnik 2 glasova, hlapec pa 1 glas, je pri glaso-vuuju v poslanski zbornici propala z 201 lu eti 1-13 glasovom, Kuakii volilna pravica je torej zmagala s precejšnjo večino. Go sposka zbornica se bo v kratkem začela po svetovati o volilni prco-uiovi. Zmagulo bo najbrž mnenje, da je premembu volilnega reda poslanske zbornico stvar poslanske zbornic o same.
Število vojaških novincev že več let želita povišati vojno ministrstvo in cesar. V to treba seveda odobritve avstrijskogu in ogrskega državnega zbora. V avstrijskem državnem zboru jo prav luhko dobiti za to večino, kur razne ljnd.sk« ■ stranke n. pr. nuša klerikalna stranka prav rade glasujejo za kanom; in rekrule. A na Ogrskem ni tako. Čeravno je sedanju ogrska vlada, ko jo nastopila vlado, izjavilu, da jo povišanja slovila rekrulov neizogibno, vendar noče nič slišati o tem, da bi se jih dovoldo, ampak je pritisk javnega mnenja tolik, da so vojni minister niti ne upa z zahtevo na dan, ampak je izjavil, da še počaka. Tako so nas Ogri rešili večjega krvnega davka vsaj zu času.
Volitve na Moravskom za kmetski zastoj v deželnem zboru so se končalo s precojšnjo zmago klerikalcev na čoški, s popolno zmago narodnih strank na nemški sirarn. Bazmere med Čehi na Moravskom so prilično take kol med Slovenci na Kranjskem.
Ni Niijem Avstrijskem so že dolgo razporu klerikalci in krščanski sotijalci. Dokler jo bilo za vse glave dovolj častnih in do bičkanosnih most na razpolago, so se sha jali mod sabo. Za mesto deželnega maršala (glavarja) nižjcavslrijskega se jo že dolgo časa bil skrit boj med klerikalci in krščan '•kuni 8ocijalci. Slednjič je vlada, ki pptrebuj za volilno reformo tako nujno pomoči Lu egorjovo stranke, žrtvovala dosedanjega gla
varja opati Smolka in pride na njega mesto krščanski socijalcc princ Lichlenstein,
Ogrski državni zbor se peča sedaj s predlogom, da naj se nekdanje ministrstvo Fejervarv postavi na zatožno klop. Ministri so za vsako uradno dejanje odgovorni par« arncnlu, ki jih more zaradi nezakonitih dejanj obtožiti pred sodnim dvorom, ki so so-slavi iz parlamenta. Ta nnredha temelji v tem, da se vladarja sploh ne moro tožiti, ne caznovati in zanj trpe vso odgovornost ministri, ki podpisujejo in izvršo njegove ukaze. Ko so Košutovci nastopili vlado, so obljubili csarju, da Fcjervarija nn obtožijo. Zato bo zbornica le javno ožigosala kralju zvesti nastop Fcjci varijev in ga samo proglasila kažnjivim, a prod sodnijo gu ne postavi.
Ni Ruskom se stranke pripravljajo na bodoče državnozborske volitve. Vlada so z vsemi sredstvi trudi, da izrabi trenolno umiruje in protirevolucijonarno javno mnenju, ci je slednjič prodrlo, sobi v prid in zadobi bodoči zbornici večino.
Gotovi prihodnjega tedna:
47. nedelja v letu. 25, Kalurinu, Kolomir, ijubojla; 26. Konrad, Bndejka; 27. Virgil, loroslav, Ve Irana; 88, Jakob. Krajmir, Lellja; 29. Suturnin, Skoromir, Kuptisluva; 30. Andrej, Irubroslnv, Mijana ; 1. decembra F.ligij, Nula iju, llrunislav, Bajka.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
2K. v Radovljici (zu živino) in na Ska-učini.
Novičar.
Odlikovanje. Bnbica Ivana Potušek-Miher v Kranju je odlikovana s častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje.
Promoviranje bil včeraj opoldne v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča g. Mihajlo Bostohar doktorjem modroslovju. Čestitamo 1
Premeščen je postajenačelnik v I 'i vučini Ivan Mrak v Kranj. Slovenec je moral napraviti prostor nekomu nemškomu Luhu NVagnestu. Nov škandal!
Pri občinskih volitvah v Železnikih so bili dno 20. t. m. izvoljeni sledeči odbor niki: Josip Demšar, sirojar m posestnik; Karol Dolenc, trgovec in posestnik: Franc Grošelj, čevljar in posestnik; Peter Primožič trgovee in posestnik; Lnort Klopčič, Martin Klopčič, Blaž Logar, Ivan Logar, posestniki; Gabrijel Demšar, mizar in posestnik; Josip rojar, brivec in posestnik; Josip Košmelj jorhar in posestnik ; Franc Košmelj, posestnik in bivši župan.
Občinske volitve se v kratkem vrše Poljanah in v Stari Loki.
Narodni čitalnica t Kranju jo priredila dne 10, in 18« novembra gledališko peedstavo pri kateri so igrali izviren igrokaz v štirih dejanjih »Otok in Struga*.  Kranjski dile tanljc so pokazali, ko so se lotili drame •otok in Struga*, da se ne strašijo tudi težjih igor. Kajti <Otok in Struga* ni lahka igra, do veljave ji morejo pa pomagati le sprotni, rutinirani igralci. Priznati moramo da so pri obeh predstavah skušali naši igralci napraviti iz igro, kar se je dalo. Dostojan stvene v igri in kostumu so bile: Komtcsa Serafina (ga. H. Valenčič), grofica Ana Otoška (gdč. Gomilšek), grofica F.lizu (gdč. M. Polak) komtesa Lucija (gdč. M. Savnik); vrlo jo pogo
lila značaj blazne Zore gdč. I. Prcmru. Med moškimi se je posebno odlikovnl baron Konstantin (g. H. B.) s svojo temperamentno igro; oskrbnik Igla (g. Z. Novak) je izzval med občinstvom vselej buren smeh, če se je pokazal na odru; prav zadovoljni smo bili tudi z grofom Kgonom (g. A. Depoli) in baronom Bontoux-om (g. A. Kovučič. Tudi manjše vloge so bilo dobro zastopane. Vrli gralci so želi burno odobravanje pri občinstvu, ki jo obakrat do zadnjega kotička zasedlo dvorano. Prav hvaležni smo igrulkam in igralcem za izborno zabavo, katero so nam oliakr.it pripravili. Naša želja je, da jih koro zopet vidimo na odru. Gospoda režiserja pa prosimo, da drugokrat izbere rajši kako igro vesolegn značaja. Gotovo bo bolje ugajala i igralcem" i gledalcem.
Kaplan Brijo v Sori je po besedah »Slovenca* -mirnega in blagega značaja*. Ta mirni in blagi značaj jo tožil pet oseb, ker so govorile o njem to, kar govori nu tisoče ljudi. Ta mirni in blagi značaj misli, da s tem pere čast. Čudimo se, da je ljubljanski škof, katerega ljubljenec je Brajc, zadovoljen, la išče Brajc svojo časi potom tožba. Kakor vedo povedati ljudje, škof ni pustil župniku Brcetu tožiti, ko so ga klerikalci obrekovali na vse načine. Seveda škof si misli: Brajc loži liberalce, noj jih, k temu mu dam še svoj pastirski blagoslov, Brce je tožil klerikalec, tega pa jaz no pustim, ker sem sam klerikalec. Ali imajo še kje tako vzornega višjega duhovnega pastirja?! Čudno pot si je izbral ljubljanski škof, da bi peljal ljudi Dizli k Kristusu kralju*!
Več luči! Pokopališka ulica je ena najbolj temnili ulic v Kranju. Tod vlada prava egiptovska lema. Ker so tukaj skoio sume pristave, se ne more zahtevati- da bi one razsvetljavam cesto. Pač pa jo po našem mnenju dolžnosl občine, da razobesi vsaj dve svetilki od Pavšlarjeve hiše do tiskarne. Judje, ki hodijo v soboto po »Gorenjca*, nam pripovedujejo in mi jim moramo pritrditi, da mora človek, idoč po loj cesti, tipati za zid, da vidi naprej. Zlasti je zelo nerodno, ako pelje kdo z vozom mimo. Čudno je le, da se ne pripeti kaka nesreča.
Pobalinstvo. V noči od 21. na 22. t. m.
je neka nesramna baraba pobila tri šipo v tiskarni. Očividno je, da je ta Čin bil storjen zgolj iz same nagnjivosti, kajti zjutiaj so se dobili v tiskarni trije kamni, ki fo prebili šipo.
To je že peta šipa v kratkem. Po našem mnenju so je to moralo zgodili zvečer okrog 7. do 8. ure, zakaj pozneje no lazi tod okrog nihče, ker jo na pokopališki cesti tema kakor v sodeh. Naj bi naši vrli policaji včasih malo pogosteje pogledali v kokriški konec mesta, oziroma naj bi slav. orožništvo zasledovalo storilca, kamni so še na razpolago.
Grobovi. V Kranju je umrla gospodična Marija Luzner v starosti 68 let; v Tr-bojah pn danes v jutro gospa Frančiška Krek, roj, Kršič, znana pod imenom Kr-šičeva Franca. N. v m. p.l
Utopljenca so dobili v sredo popoldne v Savi blizu postaje Sv. Jošt. Utopljenca ni mogoče več spoznati. Pri sebi je imel srebrno uro in zlato verižico, po postavi močan človek.
Utonil je trgovcu Ivanu Borgantu v Stari Loki triletni sinček. Iz mosta je padel narasli prifarški potok, ki ga je odnesel v Soro, iz katere so gn potegnili mrtvega.
Veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Radovljici v nedeljo, dne 25. novembra v restavraciji g. H. Kunstelja. Igri: »Trije lički*, »No kliči vragal* Po igri prosta zabava in ples. Šaljiva pošta. Svlra domača godba na lok. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. Ples se vrši v novi verandi.
II. prlloja „Gorenjcu" it hl Iz 1.19O6.
V Selcih nad Školjo Loko je umrla gospa soproga znanega podobarja Jo* Gro-šclja in mali mladega umetnih Josipa Ver-banija. - V Skofji Loki jo umrl [mestnik, kamnosek in svečar g. Matevž Miklavčič.
Požar. Dno 18. novembra ob 11. uri ponoči je začelo goreti gospodarsko poalOf>jo A Orla v Velikem Mengšu. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kozolec in svinjak. Gospo dar jo bil zavarovan le za malo svolo. Og.nj je zapalil sedem I el ni sinček, ki jr osi n le zbudil. Ker zažigalec ni mogel seči do streho, jo Sel pa po kozo, na kateri se drvn žagajo, da je nanjo stopil in zaženi dreho
Nesreči ni železniški postaji Dovje. Dne 30. aprila 1.1 ji dospel na podajo D.vje tovorni vlak št. 17-S4 ob 8, uri in 4(5 minut iz Jesenic ter poslal na tiru št. 8. Postaje-načelnik hanSokličje pn gledal preniikalnikc. Ko je videl, da je vso v redu, dal jo tovornemu vlaku šl. 1787, kije prihajal iz Kranjske gtre na Dovje, znamenje, da je prt prosta. Ob 8, uri 49 minut piivozil je vlak nič hudega 8luleč na postnjo in ko je prišel do premikal-nika št. 1, zapazil je strojevodja Ivan Konc, da premikalnik ni po lavljen na tir Slov. 1. Prizadevni seje z vsemi možnimi sredstvi \ Ink ustaviti, a bilo je zaman, zavozil je na tir št. 3 Ur s Ink o močjo trčil v. na temu tiiu stoječi vlak, da je bilo sli to več vo/, \lako vodja France Prazen pa j« tako poškodovan, da je takoj umrl. France Rabič, železniški čuvaj, je bil obtožer, da je s svojo malomarnostjo zakrivil to nesrečo s tem, da ni nadzoroval premikalnika šl. 1. Sodni dvor mu je priznal za ka/.m sest tednov slmgegn zapora.
Kupčija Z Vinom v Vipavski dolin) je zelo živahna. Prodalo se jo precej vma. Kupci so z vinom zadovoljili, ker gl de kakovosti nndkriljuje vina v zadnjem desitktju. Vshd ugodnega vremena je letos giozlje prav dobio dozerelo in zalo jc letos vipavsko vino prav žlahtno, Dasi se je letos pridelalo dokaj manje vina nego zadnja leta, so cene istemu primerno nizko. Prodaja se po IG do 18 goldinarji v hektoliter. Tudi kraški teran jo let* s izredno dober, istolako briško vino. Samo vsega je manj nego navadno.
The royal elektro-Bioskop. V di orani luknjšnje narodne čitalnice so vrše od četrtka zvečer predstave živih slik. Spoied predstave jo vsnk dan nov. pa tudi zelo ranimiv, tako da moramo obi k i ajtopleje pri p ioi'nl;. Bio-skop ostane v Kianj'i do Ionu iu priredi zadnjo svojo predstavo v pnndeljek zvečer V nedeljo piirrdi dve predstavi, in sicer bode prva ob 4 uri popoldne, diuga pn ob 8. uri zvečer. Danes v soboto se vrši predstava izjemoma ob petih popoldne. Sliko so jako I po in je občimi vo s predstavami jako zadovoljno, saj je pa za našo malo mestece to tudi veliku novost in so so Čnsrpisi v velikih mestih prav laskavo izrekli o tem podv&lju Vstopnina I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., dijaki 40 vin.
Najvišje priznanje, državni častni diplom jo dobila tvrdkn Singer Go., okc. družba za šivalne strojo, na nemško - češki razdavi v Ll< borcih za svoje razstavljene originalne Sin gerjeve šivalne strojo in za na taistih iz vršena vezana dela in umetno vezenje. Za loga teh stioji'v j'' v Kranju na Glavnem trgu.
po Moravskem, Poljskem, Šleziji in Češki. Priznati mu moramo, da pripoveduje jako gladko, vendar je semintja prenaiven in preveč razblinjrn. Ugajajo nam pa mnoge zgodovinske, zemljepisne in narodopisne črtico, katere je vpletel v svoj rokopis, knle-regn jako dobro osvetljujejo različne ilustracije. Knjigo priporočamo zla.di naši srednješolski mladini. Našla bo v njej marsikatero zanimivo potezo iz življenja in zgodovine naših severnih bralov. — Uporniki. Povesi. Spisal Ivan Lah. Slovenskih Večernic zvezek 58, Str. 222. Ccnn: za ude 1)0 vin., za neude 120 K. Pisatelj dika upor, ki so ga uprizorili proti nenasilnim graščakom kmetje na Sapu pri Smariju in v dolerjskpm Posavju. Bc«edo mu teče gladko, pripovedovanje njegovo je mično, značaji glavnih oseb dobro očrtani. Upamo, da bodo povest rodi brali naši kmetje, saj je zajtta iz njihove srrde in nam vzbuja spomine na tisto staro, neprijetno doho, ko je imel graščak krnel n popolnoma v rokah, večkrat neusmiljeno ravnal ž njim na tlaki in brezobzirno zahtevni od njega desetino. Z zadovoljstvom bo položil preprosti bralec knjigo iz rok in se veselo oddahnil, ker so tisti žalostni Časi za naše ljudstvo minuli.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranjn dne 19. t. m.
Prignalo se jo 77 glav govejo živine, 7 tolet, — hrvaških buš, 2 ovci in 42 prašičev. — Pšenica po K 7*H0, pmso po K 7-20, rž po K 7'—, oves po K 7'76, ajda po K 750, llžol ribničan po K 12*50, koks po K 12*50 in krompir po K 1 90.
Domaća knjižnica.
Knjige dražbe sv. Mohorja. Pri severnih Slovanih. Potopisno niice s .dikami. Spisal Jožef Lavtižar, župnk Str. 192. Gena z člane: 1 K, za nečlane: 1 40 K. Pisatelj popi su;e svoje potovanje preko Ki roške in Dunaj
Izpred sodišča.
Obrekljive! v Sori — obsojeni.
V ton k se je završila obravnava proti obtožencem Andreju Dolinarju, Juriju Omonn in Ani Dolinnr. Ti tiije so ovadili naduči-telja Gern.eka in njegovo gespo deželnemu šolskemu svetu in ju obdolžili, da stn lansko leto 30. oktobra hujskala na upor, ko je bil v Sori navzoč okrajni glavar pl. Cron in orožniki. Obtoženci so nastopili d kaz resnice. Kdo jh je lako napeljal, si lahko midimn, ker je znano, kako gonjo sla kaplan Brajc in orožnik Mak prid la proti g. Germeku in njegovi soprogi. Predi g. Germeku so navedli 10 prič, ki pa so zanj ugodno pričale, ker ni zasliševal namnč Biajc, ampak je bilo treba govorili pod prisego. Le žen n obtoženca Omana je tako govorila, da jo državni pravnik lahko prime radi napačne lipovi dbo. Proti gospej Gcrmokovi so pa naiovednh okrog 15 prič, ki pn jazen treh ni mhčo potrdil pod prisego, kar so hoteli dokazali obložene. Te Iri priče so bi'e pa v nasprotju pri svojih izpovidh in o dveh se je OiIn izkazalo, da ju niti ni bilo zraven lukr.it, ko se je baje govorilo o tistih besedidi Ena od teb i rič jc hči obtoženca, ki pa je šele po preteku enega leta prišla na pomoč kol priča, p prej nnnioč ni vodila ničesar. Sodišče je vsled lr ga, ker jc bilo nad 35 prič zaslišanih, ki so izpovedale, dn so le obdo • žitve mvanost izmišljene in hulolno zasukane, spoznalo vse tri obdolžence krive prestopka žaljenja časti in jih je obsodilo: Jurija
Omana na 10 dni, Ano Dolinar na 5 dni in Andreja Dolinarja na 10 dni zapora in povrnitev stroškov. Ko to poročamo, si pridržu* jemo še, da prihodnjič priobčimo, kdo vse tiči v ozndju teh obrckovnlnih lumpa rij. Za danes samo dostavimo, da kaplan Brajc zopet išče daljnih prič za vzklicno obravnavo. Brajc in Mauring sta dobra prijatelja.
V nedeljo, dne 25. decembra 1906
KONCERT
v kavarni In restavraciji MAYR v »Zvezdi".
Sod olj nje
društvena godba ljubljanska.
Zu dobro pijačo, mrzla Jedila in točno postrežbo jc najbolje preskrbljeno in ostanejo oene neiviiane.
Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. h osebo.
"■•a 1—ar*
— C sli dobitek |e namenjen dlltikl kuhinji v Kmju, =
K obilni udeležbi vabi uljudno
F. Spllchal
kuvnrnnr.
Gorica @ Svoji k svojim! ® Gorica
m »1
V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna loga. — Nad 30 sob. — Vi lik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. - Veliki in mali vil /a reslaviacijo, obsežna verand.).— Solidna postrežba.
Naša železnica vas vodi v Gorico! Podpiiujlo svojo rojake, ki se bore za gospodarsko osvobojo od tujcev.   * 1,11
174 15-18
OZ
mu
4
Poti l.iii riTiii naznanjamo vhhii ho-roilnikmn, pr.jaleljfin in znanemu |u Inžno vc*l, iln jp ni<ij;i nepozabna hojui^m, oziroma Ms|f,', troH|>;<
|io ilul^i, rim ni Imlezni, previilena * uri zakriiinonll za mnirp» 'I1111'"1 1 ' uri zjulruj v 'lil. leln »vojo^ru življenja
.....M" V [tW\i '(lil ZIIKpill.1.
IN^rch prodfngo pokojnice bo v
poiiiidj k, line 2<i I ni ob !>. uri do*
poldne
.sv. inu<u uiilnMiici' hu h(nli) brde v mznlh i'i'rkviili.
Pokojniro prlp uho v molitev in hlnjt spomin,
V T rit o j u h pri K run ju, dni' 84. nnviiiiliiM lUDii.
Vinko Krok, nelldj. snpmi! Muri-lanu Jonko, iovtm*
Izgubil ie je
i is.
J
ki sliši nn ime «\Vuldiiiann«. - Odda nnj se proli primerni nagradi pri Marenčlču v Kranja.
23H
s prostim vhodom
na željo s hrano se s I. doeembiom 1.1. odda. Već sc poizve pri M. Zacherlu v Kranju,
Naznanilo.
Slavnemu nheindvu uljudno mi/.nunjum da je moderno urejeno
zimsko kegljišče
v ignMtlliii t/lVItcInv**
slavnim društvom, in družbam se neknj ve (Serov za oddnti. Sk'bljeno bode, dn hod" cenjeni gostje vidno v gorkih prostorih, V lom so priporoCa
Matija Varšek
220  f>  <t ifoHtihiriir.
Loterij ki srerkdn-* 17. novenbra t. 1.
Gradec! 84   SJ8   71   77 fi8
rT)đ5tir)
doktorju pl. Tnikorzvja krmilno vnritvonn sred-nlvu ho iloliivu pristno pri Unovčili le po>t
i.....iioiii Maetln. Previdni knii-lnviilrc pri
inesi krmi vnikt doimu*i živali. N.-jvNji* mnlutjc na razstavili in Ihiiri /.alivitlnili pUnn piirujo o velikili n«ppliili, ki si* ifnu'ži'jo i maitiniiin,
Tovarni-kn ziilogn:      2-111» —t j"    Lekarnar Trnk6czy, Ljubljana.
Kir nameravam veliko predmetov popolnoma opmditi. prodajam lelos za
vsakovrstno igrače, galanterijsko blago, šolsko potrebščine in rnznb peolvo v kartonih, po tadni in tudi pod laslriu eem.
Ugodna prilika za prekupce!
I', n. občinstvu se priporočilni v blatnimi no naklonjenost in obilen obliki
B2II !) -a M. Rani.
Cevi
pocinkane, asfaltirane in druge
!fL^ za vodovodne naprave p°trct,ne j£§jj§j!i
prodaju pO najnižjih cenah Ivrdku
467^56
4708
49
išče se za Špecerijsko trgovino pridnega
učenca
iz dobre hišo.
Kje? se poizve pri uprnvnišlvu „Gorenjca*. 28» 8-8
********************
Pmlinsko in iki niti i .i.* t m .1 i n bodenje v straneh, trganji v n.Mi, Jtr''e, bolečine v hrbtu, živcih in milicah, trganje v loiijih, izpahe iul. »nlruvi ]io izjavi ti .....mIi ziilivnlnili pisem Kelloijov lepo di-itvi rasllm-nki omdAoI llniil z inumko ,,Eis:i-Fiuiii" j 12 malih uli 6 klikih
steklenic -*•»ri*- franio S K, :'l ina-lili ali 12 dvojnih steklenic1 Franko B K 60 v. pri mli'liivntolji.1 E. V. Fcll«rju, lekarnarju v Slubloi, Klzm trg Ai. -j>2 HrvHUko. — 1'iiporočnti jo, da se narobe Folleijeve odvajajoče rnlmrhara-kiogljico z znamko „Elaa-Pil-lan" 6 skatljic za 4 K; isto vplivajo čudovito pri 1» i ■.■m.ili v želodcu, neredni prelmvi, slabosti, zaprtosti itd. — Pravega Imlzuna je .mlati ne 1, ampak 2 durnta zn 5 K franko. Zagorski prsni in sirup za kapelj 2 steklenici 5 K - Pravo švedske želodčno kapljire tri steklenic« 5 K franko. |s |, K) m
Ludovik Borovnik
puikar t Borovljah (Ferlaoh na Koroškem)
so priporoča v Ldelovanjo vsakovrstnih puik za
lovce in strelce po nujnovejsih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prodolujo ularo samokresnice, vspre-jema vsikovrstna popravila, ter jdi locnn in dobro izvršuje. Vso pu*ko so na c. kr, prcizkuJevalnici in od mene preizkušeno     204 62-8
IIiihIi.ivmiiI   omilili KflMtonJ.
p(a[(-oili \\m stroji
so najboljši za družinsko rabo. *******
|o, pošivavajo, vežejo. — So nedosežai za obrtne svrhe. - Šivajo naprej in nazaj. -       Teko na krogljtoah! -puti l a v n o zastopstvo;
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19,
i:n -jo
Kočevje
na Krndn.
£ o
iS)
-o o >
u M
M
(D O
cd
a
o
2 1 o "
»M
EJ
>
5)
fil A
k
u
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, «da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi
veliko izgotovij enih oblek
za gospode in dečke dobroga dunajskega izdelka "-2r» v veliki izberi.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 yld. naprej, šivalni stroji pa ie od 46 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih jopic i. t. d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na Šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor , Adler*, „tiobbin", .Ringšif" i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 •/• cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačov in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
Covrenc Rebolj v granju, iliM trg Ji. 189.
Poijor!
Najceneje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v
IV novi trgovini
188 lo-io
pri
v Kranju
„pri Besenčanu"
ker ima veliko zalogo le najnovejše mode/ samo dobrega in frišnega blaga, i stota m je tudi velika zaloga potrebščin za
ftfojrft in Sifllje po toVarni^ib cenah.
9
priporoča svojo veliko zalogo
pratfih W<arsl(lli žepnih nr__
vsake vrste, dalje budilke, ure i uliialom, prstane in veilžice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah.
Prccizijske ure kakor: Schnffhausen srebrna od gld. 19*50 naprej. «Inlnct> srebrna od gld. 14*60 naprej, «Omcga» srebrna od gld. 14*— naprej. Sistem «Ilosskopf> ure od gld. 2'40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 976 do 18'—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 16 — do 29'—. Srebrna pancer v»-rižica 100 gr. tetka gld. 4-90,50 gr. gld. 250.
Ceneje kot povsod drugod I 97-26 Potrebščine ta kolesi in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizko cene priporočam posebno preci-liJBto uro <Intact».
IU1UUĐ.
11
WPI6
1914
QI
P4a parna stroja
po 10 oziroma 1K konjskih sil. brez napake, Se sedaj v obratu, večji z lastnim obratom na kolesih (lokomobil) in
posestvo
obstoječo iz prostorne hiše, IS sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd., ate proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hish je posebno pri p' n v na za vsako obrt, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja. 225 6-8
Ponudbe na lastnika
I. Dernič, tovarnar
v Radovljici (Gorenjsko).
EX3 £22 ESt£ £&S £2? tSESZSES
Novo I
Novo!
w ETlritaki
Izdelane
ii močne kovine, fino ponikljane. Luč je kram a in polovico oenejia kot petrolejika.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.  178 26-12
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
teljkn-itilko
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
LJubljana, Bolne ulioe, It. 8..
Aleksander Ambrožič
nrar ln trgovec na Bledn
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d.. 19-21»    vse po najnižjih cenah.
Naznanja se, da se bode
v pondeljek, dne 26. t. m., ob pol 2. uri popoldan
zaradi preselitve vršila
prostovoljna favna dražba
-==i- na Glavnem trgu hiš. štev. 118. _=-
Prodajali se bodo: Različni vozovi, dve, skoro popolnoma novi, napol pokriti kočiji, en jako pripraven „brek", zelo lahek ln v dobrem stanju, močan kmetski voz z lojtraml, legnarji ln trngo, konjska oprava vsake vrste (tudi lepo novo sedlo, popolno), 60 do 70 centov mrve I. vrste, nekaj slame in ovsa. Dva šest let stara dobra konja, hlevna oprava ln drnge malenkosti.
Vse stvari se lahko odjedajo vsaki dan. Proda se istotam tudi
pod ugodnimi pogoji.
**    V Kranju, dne 17, novemhra liJOl).
Karol Polajnar kavarnar in posestnik v Kranju.
888 2 -2
Brez konkurence
je bodisi kar se tiče blaga ali cen
jltfKo sW oblete
v Ejubljani, Glavni trg it. 8
brez podružnice. SSSS
— »«♦♦« mm i -—
Dobiva se:
Površnik za gospode ali ulster.....gld. 8 —
Še nikdar tako nizke cene I Najnovejši moderni dolgi paleto za dame .   „ 5'— Obleka za dame najnovejšega kroja, aH meter
dolgi paleto...........„.
Moška obleka ali havelok......„ 3*50
Snknena obleka za dečke......„ 250
Višnjev naramnlk z rdečo naglavulco (kapuco)
za otroke v poljubnih velikostih . . . „ 2'50 Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena
krila, kakor tndl elegantne blnze v vsako-
Jakih barvah..........„ 150
Snknena hlače, najnovejše obleke za dečke,
modni klobnkl za gospode „ 120 .....—i   — ■ ■
Velika iibtr finega angleškega In francoskega sukna la obleke po meri, ki se na Dunaju in y Berolinu po najmodernejšem kroju hitro lzgotaYljajo. Velespostovanjem
2i" 26-4 O. Bernatović.
201
45
34
50
mam
KraajsKa toVartta laticncga olja ZABRET & HUTER
KRANJ
priporoča po najnižjih dnevnih cenah
lanene tropine (preše)
c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševali
sladko laneno olje,
najboljše kakovosti, katere imajo v sebi 40—41 V« beljakovin z ••m*** 9—10% olja po analizi št. 1001 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševalca na Dunaju, dalja
katero je mrzlo stiskano, nima v sebi . nikakega album ina in je ravno radi tega *ttm*m+++til*mm^^ najboljše kakovosti. V kolikor pa je la-
neno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). . 208 ia~^
*********
Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
Wm   * I2J0 ^■■J
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovan je. Posojila se dajejo na vknjižbe po ilU% na menice pa po 6%« — Esiomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
1M-17
11
(eno ftiip posteljno perje
5 kg novega akubljenegu K 9'60, bi lj-Aiyn K 12'—, belega, jako mehkega, Hkubljenega K 18—, K 24'-; aneino-belegn, mehkega, akubljenega K 80-, K 86'—. Poiiljn se franko proti povzetju. Tudi se zamenja tli nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov,
Benedikt Sachsel, Lobes št. 371
p. Pisen na Ćeflkom.   218 6-4
Večkrat premirano I
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze ln drage glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča       m 26
Avgust Drelse
! prva in največja tovarna : peči in glinastih izdelkov -—— v LJubljani. -
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jeeenice št. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v iz delovanje vrst oblek Z8 gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov skfli ln kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bo
gala zaloga angleškega, francoskega ii brnskega sukna. Naročila se izvršujejr po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelki ter se sprejemajo tudi popravila. 13429
Kaj jc
o
,«1
Priznano najboljša, po najnovejilh Izkušnjah higenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSovIcu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana. Špi-talske ulice 7.      U27- 5
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena lota 1809.
Skupim zavarovalna varščina znata nad 624 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znata 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drutba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avitriji, je najvUje končni* jjonlrana, je odgovorna avstrijski sodni nhlaiti ln ae kosa z vaako tlično domačo zavarovalnico. Zavaruje m lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, poviroćona po ognja in streli
na poslopjih, prem uklj i v em blagu m vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahki travni-A k i in poljski pridelki, dulje reln živina, ki je morda na pati od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavaroval nico.
Nastala Skoda se hitrt pregleda in takoj izplača.
Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbu sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Hndetzkvjovu ulica 8t. 6. 918-4!)
Najcenejša ln največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem s.etu in imam odjemalce tndi urarje in zlatarje glavnih mest.
3l. !>(r/.  NikelmiKta imkcr-
št, d05. Prava arelirna rilin
re^ontoar-lto.knpf, Upeta« RunO je izšel UaJllOVejŠi Veliki CBUlk, d^rtjliontoir, tipeino ko-• - ' leeje in močni pokrovi, gld.
4'86, ista z dobrim anker-kolesjem gld, S!l5 In naprej.
kolesje, gld. 2 46, enaka iz .
pravega srebra gid.     kateri se posije zastonj ln poštnine
ista z 11 vojn,, t ii n tri m are-brnim  močnim pokrovom gl. 6'60 in naprej.
prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
188- 20
1 in
* HV£VAM
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni centi nasproti ljudski Koli.
se priporočit slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
L 125-21
Za tujce novo opremljene sobo: postelja 1 K, sobn z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika za leto-
višcarje, za katere so cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domači listi.
KT Cene naadng! Točna postrežba!
Z odlič, ipostovsnjem ANTON MAVER, lastnik,
ofo
je najboljše!
Kak i m hi no ml soseda,     221 đ 8-1
Na perilo čisto gleda.
Hit nI lukenj, nit krp&nja,
HI potreba Ubiranja!
Da ti vse tako bo Slo,
Babi „Jelen"-milo Schlclit-ovo.
J. Sproitzerjev naslednik
ljubljana,
Slomlkove ulioe At. 4.
Slavbeao-umetio li konstrukcijsko kiiutmno.
Žično omrežju na atroj, ograje na mlro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, ba)< koni, verande, stolpne krile, Štedilnike itd
Specijaliteta: 74-19
valjični zastori (Rollbalken).
MIMBKI OtJUAV HOH| COMCOUM'
ZobO- tehnični i\t\)i
Oton 5cydt
pri g. dr. E. Globo Anikv v Kranju
Zobovja, tudi ne dl bi u odstranile kore iliru-, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk* kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe ir obturatorji se izvršujejo po najnovojiii 100-24 metodah. Plombe v ilatu, poroelann, amalgam« in oemontu kakor tudi vse loboidrav niike operaoijo izvrflujo tu speoijaliit
Odprto vsake nedeljo od 8. do 8. ure
0.
Angleško skladišče
224 26-4
Ejubljana, gum trg jt. 5,
= Največja in najlepša == if zaloga konfekcij f ■ar za gospode In dečke. "M
Dalje tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice po Jako nizkih cenah.
4£)8bljm(Kollzej) \\, Catig Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogla dala, slika v vseh velikostih,
180-20
Zalagatelj društva 0. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za illa. specijaliteta: Gostilniški stoli.
11 it
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vlit In za letoma 52 gM,
Modreci Iz lična-tega omrežja, afrl-danske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski.
Oprave za jedilne sobe, salone, pred-sobe, cele garniture.
Špeoljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v l, nadstropju,
Za sobo; postelja, notna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo,
G. jlmr-idih dedileV
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marino in na baVarsKf mcIi Varjeno pWo
5508
5
D$5D
56
39
Gortttld! SVojlk; Ml to t
Kadar pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno „LE0N
v Ljubljani, Stari trg št. 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstno likerje, pristno vino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi te lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Poljrphon-Oehestron.
isa-40     Leon Pogačnik. Gortaldl M \ tfolliT'
dosežejo i tem trgovci in prekUpovalci, ako naroce
75 kosov finega peciva po 2 vin. za K 1*— 38   »     »       »    » 4  »   » »|1'—
▼ najlepših kartonih
E. BRANDT Z
tovarna finega peciva v. Kranju
HOTEL „ILIRIJA"
*-88 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niike.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
M. Podkrajšek
frizer za dame ln gospode
LJubljana, Sv. Fotra cesta 35. Filijalka 140-m    nasproti hotela „Union"
fytim litlt
priporoča za gojitev las in zn umivanje gh ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat, SuAi brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeSovunje rasli las.
Zaloja vsakovrsimu vpleik siritemii ii
imeSama lis Oddelek za dame h separatnim
vhodom.
Pod to
■
znamko Je spoznati prodajalne,
v katerih ■e prodajajo samo Singcrjcvi šivalni stroji
Singer Co., ako. dru*, za šivalne stroje Kranj, glavni trg 192.
88-»fl
Svarimo s tem najnujncjAe tvoje odjemalce pred Šivalnimi sinji, ki jih ponujajo drugI trgovci pod imenom »izvirne Singercet. Kt-r mi ivojin strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji, kvečjemu Iz starih rabljenih, iz tretja roka dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti đopoMltl |^^jji«ttffmjh^3ek^ ^0
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost  žage  in Vit
■troja za obdelovanje lesa, Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesu
Tovarniška zaloga 226 4
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoi'a svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
ieniki sedopoiljejo na zahtevanje zastonj.
tfegdUrv
Najbolje za zobe
Ooblrase v lelctril o. K> Savnlka v Kraijo
Najcenejša ln najhitrejša vožnja V AtneriHo je s paniki 9 jSevernoneinškega Lloyda'
iz gremena v ]few*york
s cesarskimi brzopnrniki Kaiaer VVilhelm II., Kronprlni Wilhelm, Kalaer
VVilhelm dor Orosie. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih nlicah št. 35
nasproti občoznane gostilne «Pri starem Tišlerju..
Odhod iz Ljubljane je vnuk torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno ln brezplačno. Postrežba poštena, reeina in solidna,
Potnikom, namenjenim v zapadne drfnve kakor: C.oloraho, Mextko, Californija, Arizona, Utah, WyomJng, Nevada, Uregon i;i VVashington nudi nusp društvu posebno ugodno in izvanredno ceno čez Gal d eh t on. Odhod na tej progi rz Hrmicna enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pu tudi listki preko Hal t i mor o in na vse ostale dele svetk, kakor Brazilija, Kubn, Uuonos Aires, Colombo, Slngapnre, v Avstralijo itd. itd, 228—8
Izdaja konaorcij .Gorenjca*.
Odgovorni urednik Luvoslav Mik tis.
Lastnina in lisok Iv. I'r. Lampreta v Kranju,
_