SI. 104. V četrtek 8. septembra. III. tečaj. 4870. Vtorek, četi! k in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom ca vse leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt u * M 20 n Ho p«»*ti : za vse leto 10 g. — k „ pol leta „ — „ . četrt „ „ 60 „ Oznanila: Za navadno tristopno vrsto s« plačuje: ti kr. če ae tiska Ikrat, 5 „ „ "J krut, m ft n 3krat. veće pisnienke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plu-čati kolek (štempelj) za SO kr. Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi i» ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. gfra|»iil»lika na Vraneoakeni in /f •' Remci. Ko se je velikanska vojna med Nemci in Francozi začela, ko je potem z neslišano srečo za Nemce vršila se, upili so velikani in pritlikovci nemški, liberalci in ultramontanci, svobodnjaki in hlapci kraljev in k n jezov, da se ta vojna bije za svobodo, za moralo. Kolikor je vojna obračala se proti pačitelju in trinogu Napoleonu, imel je ta vik nekoliko opravičenja in motil je marsikoga tudi med nami, ki nismo Nemci in Nemce poznamo tudi od druzih strani kakor iz njih lastnih samohval. Napoleon je padel in ž njim se je razkadila truma podkupljivih ničvrednih njegovih biričev. Narod francoski je glavo vzdignil in čez krvavo polje francoske dežele je zasijalo rumeno solnce svobode, ktero je pred 78 leti blagonosne žarke razlilo po vesoljnem svetu tudi po Nemškem. Republika, svitla zastava, pod ktero je v starem času krepost cvela v Grški in Rimu, ktera denes blaženo Švajco kinči, ktera je iz severne Ame rike naredila največjo in najtrdnejšo državo, ta zastava, za ktero so kri prelili najblažji rodoljubi vseh narodov se je zdaj na Francoskem razvila. Svobodni in neodvisni listi na Nemškem so pred malo časom po tem hrepeneli, na ravnost trde\ da je svoboda francoskega naroda neizmernega upljiva na svobodo vse Evrope tudi Nemštva. Po tem tace ni bi bilo pričakovati, da so zdaj vsi svobodni in neodvisni nemški listi navdušeno pozdravili republiko na Francoskem, ter jenjali pridigovati po trenje te države. A tega ni videti. Narobe, pada z nemškega lica krinka svobode, in pokazuje bo obraz narodnega egoizma in fanatizma. Skoraj nepovoljen jim je ta zaobrat. In vse kar vedo francoski republiki svetovati, je to, da naj mir stori s pruskim cezarizmom To se pravi, francoski narod naj plača Nemcem mi liarde, naj si da odtrgati dve provinciji, naj si da iz sesati životen mozeg, s kterim se bode namastil hinavsko povsod boga po nepotrebnem kličoči prusk Vilhelm in Bismark, in bode francoski narod opešal za de setine in desetine let, ali kakor bi najrajše imeli za vselej. To pa jim ni umorstvo sosedo, to je nemška nravnost in nemška kultura. Zdaj za nas Slovane in za vse, kterim je za svo bodo narodov, ni najmonj uemore dvomno biti, komu iz vsega srca želimo zmage. Udarec političnemu napredku vse Evrope bode prevelik, ako se strašna prevaga ger manske agresivne raBe, nemške poželjivosti, no bode dala ustaviti. Znamenje, pod kterim se zdaj Froncozje bore, je častno, cilj velik in bode narod uavdufiil. Kakšen bode konec? Želimo lo enega, a v osodni roki je, kak bode. Ali ni pogubni vpljiv Napoleonovega pačenja globocih korenin v život fracoski vsadil, ki so se zajedle v meso in ostrupile kri ? Ali bode mogoče v tem naglem času brez priprav Francozom zbrati vse moči, da odženo sovražnika ? Ta vprašanja bodo rešila bližnja prihodnjost. Nemci in njih repi, naši odpadnik nemškutarji, ki imajo sicer vselej polna usta svobode trde, da vspeh nemškega orožja ne more dvomen biti to trde, ker potlačenje Francozov želo, ne zarad svo bode, temuč iz najgršega narodnega egoizma. Kratko zborovanje. I. Dolgo dovolj smo na tem prostoru pustili govoriti ašc zastopnike iz raznih dež. zborov, v kterih so Slovenci tako ali tako zastopani. Zdaj zadeva nas dolžnost, da delovanje naših zastopnikov , nasprotnikov in objektivne" vlado presodimo in posvetimo. Bilo bi ajbolj kazno v nek red spraviti vse, kar smo slišali n videli, neslišali in nevideli, in v sistematični vrsti govoriti o delovanji naših zastopništev. Za letos boio morali od tacega postopanja odstopiti, ker bi nas polemika in kritika nasprotnih časnikov, kterim je vendar e treba odgovarjati, vedno in vedno motila v sistematični kritiki. Črtali bomo torej le posamezne slike, ki med seboj ne bodo v nobeni zvezi, ki pa na koncu vendar utegnejo dati našim bralcem popolno podobo delovanja naših deželnih parlamentov. Začnimo s premišljevanji o zadevi, ktero naznanjuje napis teh vrstic kratkim zborovanjem. Pogosto se je v nemških in slovanskih novicah zrekala ter dokazova misel, da so vse dosedanje naše vlade vede ali nevede s parlamentarizmom tako ravnale, kakor da bi ga hotele pred ljudstvom •praviti ob dobro me. To se je v istini tudi že precej dognalo, kar so javni seji potrdila poslanska usta. V našem ustavnem mlinu je že kolesja samega toliko in tako različnega da bi trebalo mnogo boljih mlinarjev, kakor so b'.Vi ti ki so zdaj merico, bogato merico pobirali od ustavne mleti, če tudi ustavne mehanike nevešče ljudstvo navadno ne sprevida, zakaj stoji to kolo, zdaj ono, zakaj je euo na poti drugemu, zakaj je treba korco enemu odtegniti in napeljati jih na drugo: to vendar vidi, da kolesa stoje, da jo treba vedno nasipati zlatega žita, nakopavati vodi, plačevati mlinarje, a da vedno v svoje sreče dobiva moko, o kteri trdi, da iz nje ni kruha. Konečno tudi prosto ljudstvo spoznava, da je stavbar vso stavbo pomankljivo in napačno postavil, torej se ljudstvo bolj in bolj odvrača od tega mlina in se ozira po boljšem. Moramo reči, da so naši poslanci, kolikor jim je bilo mogoče, porabili vsako priliko, da bi pokazali na obstoječe napake in opominjali k boljim napravam, k preustroju obstoječih. Dokler se to srečno ne dožene, treba bode vendar se ostati pri dosedanjih napravah in le skušati, da se kolikor mogoče porabijo na ljud&ko korist. A tudi to ima svoje težave: eno kolo skoraj redno stoji: deželni zbori, in če se tudi vlada enkrat domisli, da ga jo treba zavrteti, potem mora premljevati za državni zbor, za domače, ljudske potrebe se le tako v naglici iu za silo prestreže nekoliko — otrobov. Koliko let nas že uče vladna zagotovila in govori deželnih glavarjev, kako lep delokrog imajo deželni zbori. A kaj pomaga lep delokrog, ko zborov nikdar no puste do pravega dela, ko ima vlada vedno kaj važnega opraviti z ljudskimi zastopniki, kakor da bi jih pustila skrbeti iu delati v svojem delokrogu za deželne koristi. Večletne izkušnje nas uče, da so se dež. zbori sklicavali samo, da so slišali kako vladno »poročilo, in da bo morali zopet domu, ko so izvolili državne poslance. Kje so pri tem ostajale deželne pravice, deželua avtonomija? Najvažneje postavo, n. pr. o okrajnih zastopnikih so se v celih poglavjih prepodile črez zbornico, z deželnim premoženjem, z dokladami k davkom se je gospodarilo, kakor da bi v vsaki bajtici stanoval kak avstrijsk Rothschild, kterega davki in doklade ne morejo boleti. Deželni poslanci so postali »volilni možje" II. vrste, ki se od onih prve vrste ko-moj toliko razločujejo, kakor se razločuje „ volilni mož" I. vrste od prvotnega volilca. Po dosedanjih izkušnjah postaja poslanec še le potem „ljudski zastopnik", ako so ga precedili v državni zbor, in deželni zbori so Že skoraj zgubili pomen pravih parlamentov. Da tako kratko zborovanje, kakoršno se dež. zborom že odmerja vsa leta sem, mora škodovati deželno ustavo, to sprevida vsakdo. A vsakdo ne sprevida, kake težave, nepremagljive težave se delajo poslancem, ako se od njih zahteva, da v nekterih dneh vredijo vse deželne zadeve. Zlasti letos, ko so bile nove volitve, ko so torej zastopi čisto drugi. Graški zbor sa > ima 30, t. j. polovico novoizvoljenih poslancev, in ti naj bi 2 dneh pregledali in presodili ves deželni račun, vse deželne potrebščine. Kakor mora poslanec v obče poznati deželne potrebe, posameznosti deželnega gospodarstva si more prisvojiti le po izvirnikih, po izkušnjah in študijah, in za to je treba izvirnikov, izkušenj in čaea — kako pa je s temi stvarmi v dejanji, pokažemo prihodnjič. Iz deželnih zborov. Deželni zbor štajerski. (Za d n ja s ej a 3. sept.) V zadnji seji še le je štajerski cesarski namestnik odgovoril na interpelacijo dr. Vošnjaka in tovarišev zarad ravnopravnosti v šoli in uradu. Pa kako ? S tisto neresničnostjo, s tisto ueče-teno savijačo, kakor smo jo od nekdaj vajeni od nem-škujočih c. kr. slovenskih nasprotnikov. Rekel je g. baron Kiibeck: „Za dolžuost si štejem odgovoriti no samo na besede interpelacije, temuč na uvodne opombe interpolantove. Obdolženja so se slišala, ktera bi težko na vago padla, ako bi z resnico podprta bila. Ali jaz morem povedati, dani vladi nikdar na znanje prišlo, da Bodnije slovenskih vlog no sprejemajo, ali da na slovenske vloge nemško odgovarjajo. Trditev, da so v slovenskih okrajih taki uradniki v službah, ki slovenski ne znajo to — pravi cesarski namestnik — je čisto neresnično ! Ker manjka slovenskih uradnik >v mora vlada za narastaj skrbeti iu skrbi tako, da nemške pomoćne uradnike v slov. okraje pošilja, da se slovenskega jezika nauče t — Pri vseh uradih bo slovensko in nemško uraduje, torej se ni pritoževati. Kar se tiče druge točke — šol, — obžaluje gospod namestuik, da predležeča statistična data o šolskem uku interpelanta ne podpirajo! Potem našteva koliko Slovencev na mariborski in celjski gimnaziji jo z odliko učilo se. (Torej, ker je Slovence naravno dobre glave, je pravično iu pravilno, da Be germauizira ?) Slovenska narodnost — nadaljuje cesarski namestnik — ni bila torej noben zadržek do srečnega resul-tata. Glede na to in pa ker večji del profesorji znajo slovenski (?I) in glede na dejanstve-uost, da se slovonski jezik v šolah dovolj goji, ni vzroka, da bi so te učilnice premenile." Na vse te zavijače Kiibekove ne bomo odgovora dolžni ostali. Deželni zbor gorliltl (5. s e j a 30. avgusta.) [Izv. dop.] Nazoči niso : knezo-nadškof, Pollav, Bar. Pretiš in Ritter. Dottori in tovariši stavijo interpolacijo : Ali misli vis. vlada obraniti načelo dostojnosti in spodobnosti s tem, da preskrbi uradnikom c. k. okrožne in okrajue Bodnije primerniše bivališče in da obvaruje občinstvo 1113 tistih občutljajev zopernosti, ki se ga polastujejo pri neogibnih sodnijskih shodih ? Zakaj se ne ustreže nnročnosti (komoditeti) občinstva in ob enem koristi ces. erarju s tem, da se porabijo poslopja stare colnije (dogane) za potrebe naših sodnijskih oblastnij ? Ces. zastopnik odgovarja : Vis. vlada se je žo začela pogajati z finančnimi oblastnijami zastran odstopa colnijskega poslopja s tem namenom, da bi bo v isto preselili c. k. okrožna in okrajna sodnija in nadjam se, da bo to pogajanje kmalu dognano. Tehniškemu uradu so se že dotičua preiskavanja naročila. Sicer pa, naj bi tudi pogajanje brezvspešno ostalo, je vlada vendarle popolnoma prepričana, da se morajo za c. k. okrožno in okrajno sodnijo v Gorici spodobniši prostori od sedanjih preskrbeti, naj se jih že najme, ali da v ta namen posebno poslopje sezida. Dalje interpelujejo Dottori in tovariši: 1. Ali spozna vlada v tem, da ne dovoli odškodovanja stroškov za požveplenje trt, razloček cenitvene podlage in dosledno neprimerje med deželami, kjer je grozdna bolezen in onimi, koder je ni ? 2. Ako pa ne pripozna tacega odškodovanja, ali ni to naravnost nasprotno cesarskemu ukazu od 23. decembra 1817? 3. Ali je visoka vlada pripravljena, preklicati dotično razsodbo okrajnega glavarstva v Gradišči, vsled ktere se ne more zahtevati odškodbe, kader se grozdje a žveplenjem bolezni obvaruje, in ali ne misli preskrbeti, da se cenitveno primorje posameznih dežel zopet popravi ?" Ces. komisar obljubuje, da pošlje interpelacijo vladi in da odgovori na-njo v prihodnji sesiji. Zadnjič interpeluje Dottori: „Kake zapreke zadržujejo po-trjenje postave zastran rabe vod in zastran pravice do istih V — Ali misli vlada kmalu preskrbeti, da se ta jako potrebna postava izda in razglasi ? — Vladni zastopnik odgovarja, da se predloži postava te dni v dosego višega potrjenja in da bo to gotovo prav v kratkem sledilo. Poslanec dr. Deperis bere to interpelacijo : Raznesla se je govorica, da hočejo učiteljske skupščine srednjih šol, ministorski ukaz 14. marca t. I. št. 2370 tako tolmačiti in v tem smislu rabiti, da se imajo pre-skuŠnje za sprejem v srednje šole v nemškem jeziku delati. Pa taka določba bi silila skoraj vse učence, ki izstopijo iz ljudskih šol, kjer so se učili v deželnem jeziku, da izgubijo eno leto in da stopijo v pripravni tečaj na veliko svojo škodo. Tedaj naj mi bo dovoljeno, podati gosp. ces. komisarju sledečo interpelacijo: Ali je visoka vlada pripravljena, ustaviti se izpeljavi te neskončno škodljive in od vsega ljudstva naše grofije grajane naredbe? To interpelacijo so vsi dež. poslanci podpisali. Vladni zastopnik odvrača: Ministarstvo je v resnici izdalo ukaz, da se imajo izpraševalci prepričati, ali znajo učenci, ki Be preskušnji podvržejo, toliko nemškega jezika, kolikor se zahteva in je potrebno, da se oni sprejmejo v srednje šole kjer je učni jezik še nemški. To pa ni res, da so izprašujejo pri teh izpitih učenci v vseh predmetih po nemško. Sicer smem tudi zagotovljati, da bosta visoka vlada in deželno šolsko svetovalstvo, kteremu si štejem v Čast predsedovati, kolikor mogoče na to pazila, da se bo le toliko znanja nemškega jezika zahtevalo, kolikor je neobhodno potrebno za sprejemanje. Na to Be prestopi k prvemu predmetu dnevnega reda, to je predloga poslanca Faganela , da se naloži deželnemu odboru, naj napravi na podlagi dosedanjih izkušenj in po zaslišanji vseh županij in cestnih odborov, za prihodnjo sejno dobo natančen načrt za prenaredbo cestne postave. 24. novb. 1868. Poslanec Faganel razlaga svoj predlog v slovenskem jeziku. Opazuje da so po tej postavi nektere občine, ki niso niti v dotiki s skladavnimi cestami in ki niti ne dobivajo od njih nobenega dobička, pretežko s davščinami za vzdrževanja teh cest obložene ; in te občine imajo že večidel dosti svojih cest, ki jim veliko stroškov in dela naklanjajo. Da ne vidimo posebnih koristi vsled rove cest. postave, temveč da so se ceste, ki so se ceet. odborom izročile, sploh poslab-šale, dasiravno nas dosti več stanejo uego poprej. V karmiupkim okraji in posebno v onem delu Brd, ki spada pod ta okraj, so so v zadnjem času popolnoma zanemarile in so že prav vodnim drčam podobne postale. Tudi je postava pomanjkljiva. Pomanjkuje n. pr. določbe, kako se ima ravnati iu sklepati glede takih cest in cestnih Črt, ki spadajo pod oblast dveh cestnih odborov. Postavimo cestna črta iz Plavi čez Gradec v Kviško. Cestni odbor Goriški je že dve leti zaporedoma znamenite zneske za nnrejanje te ceste v proračun postavil, na drugi strani so pa Kanalski odbor brani, to postavno potrjeno cesto delati in tako se delo od leta do leta odlaša menda prav za to, ker pomanjkuje natančne določbe , kako se ima v takih primerljajih ravnati. — Moje mnenje bi bilo, pravi, da bi vse ceste postale občinske, vsaka občina naj bi jih v lastnem okrožji vzdrževala. Nadgledni organi naj bi bili pa cestni odbori. Za vsak glavarBtveni okraj bi zadostoval en sam cestni odbor. Umetna, mojsterska in sploh dela veče važnosti, posebno mostovi bi se morali po vsakem načinu na deželne stroške narejati in vzdrževati po načelu vzajemnosti in ker prizadeva vse to posameznim okrajem prevelika, dostikrat neprenosljiva bremena. — Po končanem tem govoru se u na me med poslanci dolg in jako živahen razgovor zastran vprašanja, ali se ima Faganelov govor v ital. jezik prevoditi ali ne, in pa kako se ima s predlogom ravnati. Proti prevodu se vpirajo slovenski poslanci. Ne pride se pa do nobenega sklepa, ker so ital. poslanci razpravo pretrgali s tem, da so zbornico zapustili. Ker ni več postavnega števila nazočih poslancev, mora seja nehati. Natančniše v tej jako zanimivi razpravi poročimo prihodnjič. (Glej dopis iz Gorice. Vr.) V petek 2. t. m. zvečer je gosp. glavar še enkrat privatno konferenco skupaj sklical, da bi se bili poraz-umeli. Sedeli so više 3 ure skupaj — pa brez vspeba. Včeraj je gosp. glavar vsem poslancem pismeno naznanil, da je letošnja sejna doba končana. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. La st»tiitique ait auni la toienot raieonnee de f a i t s. (Dalje.) Da raznovrstne preglede dijakov vsaj nekoliko popolnoma doženemo, ne smemo prezreti onih številnih razmer, ki jih kažejo preskušnje zrelosti {matura). Te preskušnje imajo posebno važnost: prvič za osmošolce in drugič za učilnice same. Abiturienti ali odhodniki imajo pri njih lepo priliko očitno s pričati, ali so zmožni zadostovati vsem zahtevam, ktere jim postava stavi konec gimnazijskega uka. Gimnazije same pa pri tej priliki kažejo, kako bo v njihovih razredih podučuje, kako duševni napredek jim izročene mladine pospešuje, v kratkem, ali in kako zadostujejo svojim naravnim in postavnim nalogam. Kakor težavno je tudi duševne razmere sestavljati v suhoparne številne vrste, vendar se sedanja statistika te naloge nikoli no ogiblje in po vzornih prvih izgledih prestavnega Belgijca Queteleta nikoli več ogibati ne ime; ona z in i raj skuša med seboj primerjati dejanske prikazni, ki jih številko razkazujejo. Zato so tudi statistična kazala le potem dostojne priče za odhodnike in gimnazije, če se natanko spoloujejo vsi pogoji, ktere postava stavi zvelotni preskušnji. Ona so popolnoma dostojno priče za dijake in učilnice, če so natanko spoloujejo zahtevo učnega načrta in če so vsi učitelji postavno izprašani. Posebno važno je tudi, da posamezni razredi niso preveč natlačeni, da se učitelji preveč ne menjajo in da so dijaki odhodniki tudi stanovitni učenci dotične gimnazije. Posebno je na to gledati, da narodne zapreke z ozirom na učni jezik ne zaverajo pre- več občnega napredka ob kratkem da se vse odpravi, kar bi poduk od te ali one strani zadržavalo. Ljubljanska gimnazija. 1 Leta Število VIII šolcev Za maturo oglasilo VIII j zuna-šolcev | njih ' odstopili ! potrjeni potrjeni s BI ti nepotrjeni 1850 ' 60 44 __ 3 1 36 7 j 29 B 1851 39 26 — 9 1 17 4 13 — 1899 49 24 3 4 17 4 13 6 1853 38 19 — 4 15 3 12 — 1854 40 21 3 5 18 5 13 1 1855 37 22 3 3 21 3 18 1 1856 28 21 — — 21 4 17 —i 1857 27 21 — 1 18 3 15 2 1858 35 30 — 3 26 9 17 1 1859 32 25 1 4 22 9 13 — 1860 29 25 3 26 7 19 2 1861 36 36 — ~4 31 9 22 1 1862 43 40 2 2 34 8 26 6 1863 55 49 3 5 44 13 31 3 1864 43 39 — 8 30 4 26 1 1865 41 41 2 1 41 33 1 1866 48 48 — 7 38 6 32 3 1867 56 60 3 6 52 14 38 5 1868 40 42 1 1 41 14 27 1 1869 46 46 3 4 39 7 32 6 1870 49 45 3 Novomeška gimnazija. 1855 8 2 _ _ 2 2 1856 7 5 — < — 5 1 4 _ 1857 7 7 — t — 6 — 6 1 1858 8 5 — i — 5 _ 5 — 1859 9 4 — 4 1 3 — 1860 13 i 8 — i _ 8 2 6 — 1861 1 10 8 — 1 2 6 2 4 _, 1862 1 8 7 —i ! 1 6 2 4 1863 16 15 — 2 13 6 7 — 1864 i 17 ! 17 5 ! i 16 1 15 5 1865 14 14 2 ! 2 14 4 10 — 1866 13 13 1 i _ 14 4 10 — 1867 19 19 — 3 16 6 10 — 1868 18 , 18 2 — 16 4 12 4 1869 . 19 18 14 — 25 8 17 3 Navedeni kazali kažete že v brezozirnih številih, da se osmošolci od 1. 1861 naprej dosti bolj številno oglašajo k preskušnji zrelosti in se tudi bolj priganjajo, da bi jo srečno naredili. Brez dvombe imamo to veselo prikazen pripisavati pametni naredbi (tirjatvi) škofijskega semenišča, ki je 1. 1860 razglasilo, da morajo tudi dijaki, ki se v bogoslovnico sprejemajo, zrelotno preskušajo napraviti. Kazali tudi kažete, da se v Ljubljani primeroma s osmošolci jako malo zunanjih ali ne-očitnih dijakov za preskušnjo zrelosti oglase, mnogo več se teh nahaja v Novemmestu; zadnje Šolsko leto (1869) celo 10 poleg 18 osmošolcev! Ko bi kazalo ne bilo preveč raztegneno, bil bi tudi pri ostalih peterih predalih ločil očitne odhodnike (osmošolce) od neočitnih ali zunanjih. Videli bi, da izmed neočitnih ali zunanjih odhodnikov le malo preskušnjo srečno prestane, primeroma dosti manj kakor med očitnimi dijaki. Zadnje leto se le Novomesto s temi besedami ne sklada, — ker posebna — zanimiva izjema je, da je izmed 10 zunanjih odhodnikov devet preskušnjo naredilo I (Dalje prih.) Dopisi. Is Maribora ^ l Iz v. dop.J Francoska dežela je svojega tlačitelja rešena. Po dolgih, hrabrih in za-čudjenja vrednih bojih je Mac-Mahonova vojska bila v krepost (trdnjavo) Sedam stisnena, in tu se je po udanji vojske pod Vimpfenom, tudi Napoleon Prusom podal. Ta korak ni bil s sile storjen; Napoleonu je bilo mogoče in čisto lehko iz Francozke uiti, ali pa na francozko brodovje ali kam v južno Francijo ubežati. Ničesar vsega tega nij hotel storiti; njemu se je bolje in koristnejše videlo, svobodno zmagalcu se v roke pustiti. — Ta čin francoskega gospodarja je silno važen za Francijo. Ne, kakor da je z Napoleonom francozka država izgubljena ali da bode za tega delj hotela v mir z Nemci se raje spuščati, ampak važen je ta dogodek, ker so še le zdaj Francozom roko razvezane, ktere so še vedno v Napoleonovih sponah tičale. Odsočnost vladarja samega od Franl*ozke hode francozke republikance in patriotično in svobodoljubo stranko trinožke more, ki jo je do zdaj v podobi Pa-likaa tlačila, rešila. Francoski narod je zopet sebi samemu prepuščen; v njegovo oblast je dana njegova boljša sreča ali pa — nesreča. Nemci se zdaj ne morejo več izgovarjati, da se oni samo s francoskim vladarjem bojujejo. Sedaj se bode svetu očito pokazalo, ali jim velja več svoboda in blaženost sosednega jim naroda^ ali jim je za samo povekšanjc svoje oblasti mar. Lot ringa in Elsas ležita na eni skodelji, sreča, mir in pri jaznost francoskega naroda na drugej. Prusija se mnra kmalu odločiti. — Kakor stvari v Francoskej zdaj stoje, morejo se Francozi le z strpljivostjo, uztrajnostjo in z domačo slogo še držati. Ako bode vse edini blagor domovine preiinjal, vse dinastiške in politiške misli pa v tretjej vrsti stale, tedaj more Frnncija zmagati. Zgodovina francoskega kraljestva ima pokazati krvavih dob, v kterih se je ono z usiljenci in napadniki do skrajne moje obupanja borila, ali končno vse tvoje sovražnike s svojega zemljišča slavno pregnalo. »Mogoče, nemogoče ni." Is Gorenjskega 1. sjpt. [Izv. dop.] V eni zadnjih številk „Laibacherce" je napisal Gavster bivši 2 dnevni deželni poslanec sebi in svojim volilcem mrtvaški list, v kterim pa vendar izreka upanje, da bo Še svojo srečo poskusil, in da končno mora vendar enkrat njegovo prizadevanje zmagati. Zraven druzih imfamij tudi omenja, da ga je ul-tramontanska (?) večina ljubljanskega deželnega zbora izpahnila kljubu temu da je protest proti Murnikovi volitvi 112 Gavstrovih volilcev in proti njemu le 90 podpisalo. Mi si Gavstra nismo slikali nikdar kot bog ve kakšno politično korifejo, ali take blaznosti bi pa vendar ne bili nikdar od njega pričakovali. Kako mora proti Murnikovi volitvi 112 volilcev protestirati, ko je Gavstra le 106 jih volilo. Volilec, ki volil ni, se pa s tem državljanske pravice ni posluiil. Ali se misli mali možicelj sam za 6 volilcev vrednega, kajti gotovo je podpisal protest tudi on, saj se je tudi volil ? Nesramnost njegova jo res velika, da si upa kaj tacega počenjati, toliko bol. ker je bilo polovica njegovih volilcev 6amih kruhoborskih uradnikov, ki, če tudi letos ne komandirani, vendar že U lastnega nagiba ne bodo proti vladi demonstrirali. Dalje da je druge polovice polovica bila Bamo pridobljena, ki nima najmanjše politične omike, ki nikdar kacega časnika ne bere, še „Tagblatt-a" ne, in še le zadnji četrti del njegovih volilcev so bili tako imenovani mestni filistri, med kterimi je pa zopet dobra polovica .ubogih v duhu" ki politično gibanje denašnjega časa toliko u mejo kakor zajec strune. Kar podpise protesta same zadeva le toliko opomnim da je v Radoljci srenjski berič jih nabiral— in tu si ne moremo kaj, da vprašamo grofa Turna, ki je mestni župan, ali srenja za to plačuje beriča da potem po mestu za nemčurje agitira? Radi verjamemo, da se je Gavstru milo storilo, ko je mogel zapustiti antichambre kjer je v fraku čakal, kdaj mu pride deputacija „libera cev41 povedat da mu jo v zbornico vstopiti slobodno, slobodno zabavljati slovenskemu narodu, in zato pa vsak dan služiti 5 gld. ktere bi mu mogli plačevati Slovenci, zato da jih on črni kot farško drhal. Tudi verjamemo, da on in njegovi no bodo še nehali si nabirati novih blatna/, in rogoviliti zoper na rod, od čigar žuljev si polnijo mošnje in vsak dan pečenko maste. Radi mu verjamemo, da bo še skušal zlesti v hiso skoz dimnik, ko se mu žo dvnkrat skozi vrata in okno v hišo priti ni posrečilo, kajti od tacih nesramnežev kot jih ima tista klika, smo si vsega svesti. Ta pa mu povemo in naj si ž njim zapomnijo vsi nemčurji in renegati, da nas bodo dobili zmirom pripravljene. In ako mu ni bilo mogoče dvakrat v hišo priti, še manj mu ho mogoče tretjič. Delati hočemo in buditi narod neprenehoma in kar le mogoče, da nas prihodnjo volitve najdejo pripravljene, in ako Bog da in sreča junaška nikdar več no bo sedel v deželnemu nada-V ta zboru od nas poslan človek, ki se ne boji in sramuje žaliti naša najsvetejša čutila, in očitati nam čut verstva in narodnostnega. Za take in enake ljudi pa, kakor je Gavster in njegova klika, nimamo dobre besede. Is Gorice 6. sept. [Izv. dp.j O seji našega deželnega zbora 30. avgusta se je žo sporočilo, zdaj naj pristavimo, kar se je potem v poslunskih krogih privatno g idilo. Po tej seji, katero so italijanski poslanci pretrgali zapustivši zbor, zbrali so se vsi poslanci po koridorih iu so živahno razpravljali dogodek. Povabljeni od deželnega glavarja gredo v njegovo uradsko sobo, da bk se kaka pot našla, po kateri bi se dala ljevati in končati seja, ki je imela zadnja biti. namen so se razni predlogi stavili. Prvi pr dlog je bil, naj Faganelov govor v seji prestavi gosp. Klavžar, kteri kot deželni uradnik piše slovenska hitropisna sporočila. To pa je italijanska stranka zavrgla. V drugič se jo nasvetovalo, naj izmed vsake strani eden gospodov svojim tovarišem prevodi govor govorjen v jeziku nasprotne strani, ako bi to tirjal kak poslanec te strani. Tako bi se enakopravnost ohranila, zlasti ker imajo gospodje Italijani nektere med seboj, ki slovensko znajo. Tudi temu je nasprotovala italijanska stranka. Tretjič se je predlagalo, naj bi le za to sejo gospod deželni glavar Faganelov govor v kratkem po-italijančil, pa tudi s tem niso bili zadovoljni gospodje od levo strani. Na to se je razlagala važnost seje v uiaterijalnem obziru, ker je bilo na dnevnem redu, da se odkaže 5000 gld. za ceste na Tominskem. Reklo se je: Denes gre za našo korist, drugikrat pojde za vašo, gosp. Italijani, a takrat zapustimo tudi Sloveuci zbornico. Italijanska stran je predlaga potem, naj se privatno pooblasti deželni odbor v tem smislu, da ima on odkazati omenjeni znesek, in v prihodnje odobri deželni zbor te stroške. Tega niso mogli Slovenci dovoliti, in so zahtevali javno sejo in gotov sklep. Kajti v denarnih zadevah je gotovosti treba. Eden izmed tominskih po slancev celo reče, da imajo po Tominskem za silo sami toliko, da se začeto delo ne ustavi, že Še složijo, ko likor treba. Tu gre za narodne pravice, tedaj se ne morejo udati Slovenci. Več ko 2 uri so trajale te raz prave, in končno so Italijani zahtevali, naj g. Faganel nazaj vzame svoj predlog. Se ve, da to ni bilo mo goče, in nato zapustijo Italijani sobano, in potem Slovenci. Ti pa najdejo po naključbi listek, katerega ao italijanski poslanci pustili v deželni dvorani, in ki se tako glasi : Andiamo via, cosi saranno privati dei sus sidi per lo strade. (Pojmo proč, tako se jim (Slovencem odtegnejo podpore za ceste.) če je kdo poprej dvomil, zdaj je moral biti vsakemu jasen namen, pritiskati Slovence, da se udajo da pustijo najviše načelo enakopravnosti, in prodajo narod. Vsi slovenski poslanci so soglasno delali, narodna čast jim je bila čez vse in mirno morejo reči, da so svojo dolžnost storili. Francoskega potegne in se na Nemškem (!) republika ustvari. Sloveči republikanci, ki so bili dozdaj v pro-gnanstvu so prišli v Pariz, tako Viktor Hugo, Louis Blank. Cesarica Evgenija je iz Pariza ubegnila in hoče baje k svojemu možu Napoleonu, ki je že v svojem „zaporu" v krasnem gradiči Vfilhelmshohe. Z bojišča dohajajo zdaj natančnejša poročila. Pri Metzu, kjer je 31. avg. skušal zajeti general Ba-zaine prodreti prusko nanj pazeČo vojsko, je bilo krvavo klanje celih 30 ur noč in dan- Padlo je na obeh straneh silno veliko vojakov, sosebno po noči ko je bil boj z bajonetom in puškinim kopit im, mož proti možu. Ta bitva, imenovana: bitva pri Noisseville, kakor povedano, ni bila zmagonosna za Francoze, ker bo se morali v trdnjavo nazaj umekniti. — O bitvah okoli Sedana ni Še povedano, kake izgube so Prusi imeli. Trpeli so posebno Bavarci, kteri so v nekterih kerih izgubili polovico vojakov, Adresni odbor večine češkega deželnega zbora je svoje delo dokončal. Sprejeta je osnova adrese, kakor jo je baje izdelal grof Thun. Herbst bode izdelal osnovo adrese nemške manjšine. — Ali pošljejo Cehi poslance v centralni državni zas*op z namenom volitev v delegacije ali ne, se še ne ve. Po dunajskih telegramih bi bili pripravljeni na ravnost iz deželnega bora voliti v delegacije. Deželni zbor t i r o 1 8 k i se je odprl potem ko so poslanci brezpogojno prisegli. Voljen je odbor, ki bode posvetoval se o cesarjevem poročilu. Med temi odborniki so as mi federalistični konservativci, ker manjšina ni volila. NaŠpanjskem in v Italiji je imelo razglašanje francoske republike pretresljiv vpljiv. Španjska začasna vlada misli tudi republiko razklicati. — Iz I ta lij e pak se vsak dan pričakuje novica, da je ita-ijanska vojska prestopila meje papeževe dežele in zasela Rim. Govori se, da se hoče kralj odpovedali prestola. Tudi republikanska stranka v Italiji se vzdiguje. Politični razgled. Razglazitev republike na Francoskem je dogodba ki zanima v prvi vrsti politični svet. — Francosko mi nisterstvo je sestavljeno , kakor smo zadnjic poročali (Rocheforta ni v njem.) Uradni časopis francoske re publike naznanja ta-le razglas: Narod je prehitel zbor nico, ki ni hotela vodeti, da je domovina v nevarnosti Republika je razklicana. Revolucija se je zgodila imenu pravice in blagosti, stom, ki vam je izročeno, vali domovino. — Delanje Trochu ima pooblastila za Državljani 1 čujte uad me Jutri boste z vojsko mašče orožja je dovoljeno. General narodno brambo. Zavoljo političnih prestopkov zaprti bodo izpuščeni. V mestih Lyon, bordeaux, Grenoble in po druzih večjih mestih je republika razglašena. — Razglas policijskega prefekta pravi : Revolucija ima kakor 1. 1792 namen, tujce iz dežele izpodili. — Društvo mednarodnih socijal - demo kratov na nemško demokrate razglaša oklic, naj zdaj ko Napoleona ni več, delajo , da se nemška vojska Kazne stvari. oa (Slovensko-književno reči.) — Prišlo je do zdaj na svetlo šest snopičev knjige „Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice", ki jo piše in izdaje znani naš rodoljub J. Godina — Verdelski v Trstu (Via Farnedo v hiši Svetina, štev. 28). Opisano in pojasnjene so v tih snopičih, ki smo jih pregledali, mar-siktere tržaŠko-mestne in okolične reči bolj važne, zanimive in ravno zato gotovo tudi vredne, da jih vsak zve, kateremu so še neznane. Po našem mnenji je imenovani gospod vse zvesto in dobro spolnil, kar je zastran tega obečal v začetku svoje knjige. Prepričaui smo, da, kdor je prebral te snopiče, in pride kot tujec v Trst, da ogleduje osebno to znamenito mesto, ne bo potreboval nobenega človeka, da mu pove, kaj važnega se v njem nahaja, ampak le vprašal ga bo, kje da je to in to, imenovaje mu samo eno stvar za drugo na podlagi omenjenega opisa in pri stavi j enega mu pojasnila. — Kakor se bere sicer v šestem, to je zadnjem snopiču, se začne več ali manj presojevnlno ali „kritično" razlaganje zgorej opomnjene zgodovine, ki bo zapopadalo po ondešnji opazki zadosti obširno omembo ne .samo tržaško-mestnih in okoličnih, temuč na primernih krajih tudi vseh drugih starih in sedanjih slavjanskih zadev, — v prihodnjem snopiču na 117 strani. Po tem se vidi, da bo knjiga, ki bo na zadnje obsegala, kakor se dozdeva, nekaj več ko dvajset pol, precej važna, in ravno zato mislimo, da bi si jo moral vsak Slavjan naročiti, če je le nekoliko vnet za svojo narodnost, in mu je sicer tudi resno mar za podporo povzdige našega slovstva. — Vsak mesec izhaja en snopič na 16 straneh, in cena mu je le — šest so Ido v in polt Sicer naročnina znaša za tri mesece 20, torej za pol leta 40, za devet letošnjih snopičev pa, katerih šest je že prišlo, in katerih, kakor smo zvedeli, je ostalo še nekoliko neoddanih, 60 sol-dov. To je pač majhen strošek; ni tedaj tak, da bi se ga moral eden ali drugi naših rojakov ogibati in si potem le sramoto delati. Znano nam je sicer, da gosp. J. G. Verdelski ima že —■ pa vendar skorej 1 e na Primorji in na Štajerskem! — toliko naročnikov, da ni v zadregi zastran oprave stroškov za svoje delo; za svoj dobiček mu gotovo ni mar, in ga tedaj tudi ne išče, imajoč si pred očmi le potrebo omike za naš narod, tega smo popolnoma prepričani. * (Nemški „witz.*) Dokler Napoleon ni bil v pruskih šakah, pisali so vsi nemški listi in kričali vsi nemški čevljarčki za njimi, da je nemškim vladam pri tej vojski namen, ubogi francozki narod Napoleonovega jarma rešiti, iu da se ta vojska nima nič s francozkim narodom, ampak s trancozko vlado in armado. Kar pa so Napoleona v BWilhelmsh6ho" pri Kasselu (prijetni vrh nad lepim mestom) shranili, bojujejo se Nemci zopet z drugimi izlikami (izgovori) ; eni časniki nemški še tavajo, ker nimaja parole in mite iz Bero-lina, drugi pa že zopet na vojsko zoper francozko republiko kličejo. Zares studno in nečloveško, česar človek ne bi pričakoval, vede se berolinski „Kladeradačtt, ki se za bistro- in ostroumni list ima. V zadnjem številu prinaša ta list veliko podobo, na kterej je obuzdan medved narisan , kterega kralj Viljem in kraljevič naslednik držita, Bismark mu pa parklje reže, na kterih stoji „Lotringen — Elzas." Pod podobo je zapisano, da se morajo „beštiji" (to je francozkej republiki) par-klji prirezati, da bo enkrat „gmah dala.* Tako govori o nesrečnem narodu francozkem organ berolinske Časnikarske .elite" ! * (Zemljevid generalnega štaba francoskega) so vedeli tako skriti, da ga seboj nosi vsak prask častnik in podčastnik. Tak zemljevid jako velike mere je prišel tudi na Dunaj, kjer ga je nekdo 4krat zmanjšanega s pomočjo fotografije ponatisnil in hotel dati med svet. Francoski zastopnik pa je ves zemljevid reklamiral kot artistično lastnino francoske vlade in naša vlada je bila toliko postrežljiva, da je res prepovedala razširjevanje. Mi smo videli enega teh zemljevidov, izvrstno delo , ki pa je prav ranljivo le s pomočjo drobnogleda, a potem tudi res zadostuje v najmanjši malo a ti. * (Mariborski gimnazijalci) napravijo 11. t. m. v Ljutomeru dijaško veselico s tim-le programom : ob 10. se poje Miklošičeva nova maša, ob 1. izlet na Cven, ob 6. beseda in ples v čitalnici. Vse prijatelje slov. gibanja vabi uljudno dijaški odbor. * (Iz Gorice) prejemamo , kot dokaz, kako je nek elegantni gospod Slovenec že začol rodoljubno krtovati in v temi rovati, to-le pismo : „Blagorodni Gospodi Neka služba je pri Luteranih v Gorici tukej za predikanta za sedej za uastavljati, in ne slaba za plačo, ako Vam je ljubo si znaste priporočiti, in verjemite Nam, de brez velike muje jo znaste vdobiti. Menimo, kakor nam je vže zoano , de vaši zdajni srenjčani Vas bodo lohko pogrešili. Bog Vas razsveti, nekaki duhovni sv. kerš. vere uneti za Boga , za dom in za Cesarja. V Kali združeni moži." To pismo so poslali po pošti vis. čast. gosp. Blažu Madonu nekteri krščanski sobratje zato, ker je pri volitvah dež. poslancev po svojem spoznanji in možkem prepričanji svoj glas oddal za dr. Lavrič-a. Komentar naj si omikani in ueomikani bralci Slov. Naroda sami delajo. Poslano. Odbor političnega društva „Soča" ni nikdar nobenega kompromisa z gosp. černe-tom sklenil glede volitev deželnih poslancev za goriški deželni zbor. Od prvega dneva, ko se je bilo začelo o volitvah razgovarjati, do zadnjega trenotka, ko je šlo za volitve slovenskih velikih posestnikov, je društvo Soča, oziroma društveni odbor, kandidaturo gosp. dra. Tonkli-ja, kolikor je bilo mogoče, podpiral, in le ko je prav pred volitvijo nevarnost žugala , da se vsled te kandidature lehko Neslovenec v zbor vrine, se je Sočina stranka Itdatelj in vrednik Anton Tomsle. tej nevarnosti ognila iu udala temu , kar je previdnost zahtevala. Odbor Soče šteje si v dolžuost, priobčiti to v ta namen, da zavrne nasprotne trditve v dveh dopisih „Novic" iz Gorice. Za odbor polit, društva „Soča" v Gorici dne 2. sept. 1870. Predsednik: Dr. Lavrič s. r. Tajnik : E. K I a v ž a r s. r. Poslano. Ker nekteri mislijo, da moj dopis iz Istre v „SI. Nar.* št. 94. zadeva mojo osebo iu tukajšno srenjo; javno naznanim, da ne zadeva ne mene ne srenje, ker Prva javna viša Trgovinska šola na Dunaj i, PraterstrasBe 32. Tisti učenci, ki to šolo dovrše , imajo prednost, da smejo v armado stopiti kot enoletni prostovoljci, brez da bi se morali podvreči prostovoljski izkušnji. Vpisati se more od 26. septembra dalje. Učenje se začne z začetkom oktobra. Druzega oktobra se začne pripravljavni kurs za praktično službo pri železnici in telegrafstvu. Letna poročila se dobe od direkcije in po vsaki knjgotržnici. Kari Porges, (3) direktor. tukaj je učiteljska plača postavno uredjena, ter ima srenja šoljski zalog in se učitelj z obresti v mesečnih obrokih redno plačuje. Dopis zadeva pa moje tovariše in sosede kjer se jim vse tako v resnici godi, kakor sem v dopisu omenil. F. Bevk, učitelj. Dunajska borsa 7. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 55 fl. 50 kr 50/0 mctalike z obresti v maji in nov. — „ — „ Akcije narod, banke...... 694 „ — „ Kreditne akcija........ 260 „ 75 „ London...........126 „ 10 ^ Srebro...........128 „ 60 „ Napol........... 9, 96, Oznanilo. Deželna vlada v Trstu je z odlokom dne 4. novembra 1. 1869, št. 10751, dovolila en semenj sa sivino, les in rasno drugo robo naNabroiini, kjer je tik velika železniška postaja s taistim imenom ; in sicer na 1*5. dan meseca septembra, to je tekoče leto na četrtek 'pred kvaternim tednom. Podpisani uljudno vabi vse trgovce in kupčevalce, naj blagovolijo obiskati ta semenj, s posebno opombo, da se letos ne bo nobenega davka (štanta) od različnega blaga plačevalo. Županstvo na Nabrežini 24. junija 1870. (3) Anton Oaharija, župan. Cenejše kakor pravo zlato, pa lepše in elegantnejše je od prof. R h e i n a iznajdeni žlahtni metal B^ST Rlielnovo zlato, ktero se edino in samo izdeluje v fabrikah Iz tega novega metala, Rheinovo zlato imenovanega, izdelani kinč nepotreben dela pravi kinč, ker ta novi fabrikat glede barve in oblike nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa velja le '/4 del, kar se pri pravem kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Še strokovnjake naš kinč lahko moti] tako natanko je ponarejen. (3) , Koravdast kinč, od pravega ne razločljiv, zapestnik in uhani f 1.50, ovratni kinć f. 1.20, veča reita koravd f. 8, velik zapastnik z uhani f. 2.50. Oranatov kinč: 1 zapestnik 50 kr., veći 80 kr., uhani 50 kr., veči 80 kr. gST* Cela garnitura iz Rheinovega zlata, zapestnik, uhani z granatovim ali koravdastim kinčem, ali brez tega za basi'nsko ceno 40 kr. Najnovejii kinči! ~M Moderno, lepo, ceno, kakor pravo zlato, nikdar ne otemni, motljivo ponarejeno kamenje, krasena emaile! Zapestniki, fino po kr.: 40, 60, 80, f, 1. Uhani, fino po kr.: 50, 80, f.: 1. „ najfineji po f.: 1.50, 2, 2.50. Cele garniture, zapestniki in uhani 80 kr., J'. : 1 .20, 1.60, najfini, f : 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5. Narokvica, fino po kr. : 50, 80, f. 1; najfineji po f.; 1.50, 2, 2, 3.50. °grUaJ» najfineji po kr. 90, f. 1.20. 1.50. Medalijoni, fini po kr. 20, 40, 60; najfineji po kr. 80, f. 1, 1.50. Glavniki z Rheinovim zlatom oplatičuni, kr. 80, t 1. 1.50, 2, 8. ' Prstani b ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr. 80. 40. 50 60, 80, f. 1. Urne verige, krasne, za gospode kratke, kr. 50, 80, f. 1, 1.50, 2. ' Urne vrige, take, za gospe, f. 1.90, „ „ dolge, veneojanBkega lica, f. 1.40, 1.80, 2. Naprsne igle ca gospode, kr. 20, 40, 60, 80. Predsrajčno gumbe kr. 10, 15, 20, 30. Zapestniske gumbe, kr. 20, 30, 40, 60, 80. Zavratniske gumbe, kr. 5, 10. Cele garniture gumb, jako fino, elegantno, kr. 50, 80, f. 1. Malosti za k uri, krasno seHtavljeno, kr. 68, 80, f. 1. JpBT" Ki egerjevi prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro pozlačeno z udolbljenim napisom: „Nedejme se!" potem „8okolskiu prstani, ravno tako z vpisom: „Na z dar!" samo f. 1. 18 lot. punc. srebrna urna veriga, v ogni pozlačena, kratka, 8 f. 50 kr., 4 f., dolga f. 6, 7. 13 1(ftno "e^rm met*a"J0I"» v ognji pozlačeni, punsirani, ftJST" Vedno dušeč kinč, iz indijskega zoliSca, ki vedno ohrani svoj naravni kinč in je vsakako neprecenljiv in obče priljubljen. Ako dama ž njim stopi v sobo, napolni jo vso z vonjavo. Zapestnik 50 kr. do f. 1, 1.20., 1.50. Uhani, 80 kr. do f. 1, 1.20, 1.60. Ogrljaj, kr. 00, 80 do f. 1, 1.60, 2, 2.60. Narokvica, kr. 4(», 60, 80 do f. 1, 1.60. V^ST" Tudi malo premožen človek lahko je s sreber-nine! Najlepše, najprikladnejše darilo in vse garantiramo. Noži in vilice iz kineškega srebra, angleška klinja 90 kr., žlica 60 kr., žličica 30 kr. Etui s 6 noži, 6 vilicami in 6 žlicami, izborno, krasno darilo samo i'. 12 t ! IzkljuČijiva last in zaloga slovanske kupčijske hiše na Dunaji, verlangerte Karntnerstrasse, Nr. 57, Karntnerring Nr. 2. wswsws* Gpllepticni krc (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Kllliscli v llcroliiiu. zdaj: Louisenstrasse 45. — Ozdravil jih je že nad sto. (34) Lastniki: Dr. Jož« Vosnjak In drugI. Tiskar Kduard JantU.