Hmeljar, letnik 7942 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije dolžina storžkov največ 30,7 mm prav tako ob koncu tehnološke zrelosti. Sorta Celeia je na nekaterih lokacijah prešla v tehnološko zrelost že v prvih dneh septembra, na drugih vzorčenih lokacijah pa v dneh po 4. septembru. Na vzorčenih lokacijah je bila vlaga pod 80 %, vsebnost alfa-kislin v storžkih z 11-odstotno vlago pa med 1,7 in 3,9 %. V dneh po 4. septembru sta prešli v tehnološko zrelost še sorti Styrian Eureka in Styrian Wolf. Storžki so že imeli prijeten dišavni vonj. Storžki sorte Styrian Eureka so imeli vsebnost alfa-kislin pri 11-odstotni vlagi 11,0 %; le-ta je bila ustaljena skozi tehnološko zrelost. Masa 100 suhih storžkov je bila na začetku tehnološke zrelosti 16,8 g in se je povečevala do 18,1 g na koncu le-te. Dolžina storžkov je bila okrog 30 mm. Sorta je bila na vzorčenih lokacijah v tem letu v tehnološki zrelosti en teden. Storžki Styrian Wolf so imeli vsebnost alfa- kislin v storžkih z 11-odstotno vlago glede na vzorčeno lokacijo 12,5 oziroma 15,0 %. Masa 100 suhih storžkov je bila na začetku tehnološke zrelosti 13 g in se je povečevala na 14,7 g ob koncu le-te. Dolžina storžkov je bila na začetku tehnološke zrelosti 25,6 in se je kasneje povečevala do 27,2 mm. Sorta je bila na vzorčenih lokacijah v tem letu v tehnološki zrelosti dober teden. 31. avgusta oziroma v prvih dneh septembra so prešle v tehnološko zrelost še sorte Bobek, Styrian Kolibri in Styrian Cardinal. Slednji dve sorti sta že lepo dišali. Pri sorti Bobek je bila vsebnost alfa-kislin na vzorčeni lokaciji 3,7 % v storžkih z 11-odstotno vlago, dolžina storžkov je bila 26,5 mm in njihova masa 10,8 g. Slednja se je v naslednjih dneh še povečala. Pri sorti Styrian Kolibri je bila masa storžkov 9,7 g/100 suhih storžkov, a se je v naslednjih dneh še povečala na največ 10,3 g. Vsebnost alfa-kislin je dosegla 2,7 % v storžkih z 11-odstotno vlago, dolžina je bila največ 25,3 mm. Storžki sorte Styrian Cardinal so imeli vsebnost alfa-kislin 9,3 % v storžih z 11-odstotno vlago, le-ta pa se v naslednjih dneh na vzorčeni lokaciji povečala na 10,3 %. Masa 100 suhih storžkov je bila na začetku tehnološke zrelosti 12,5 g in se je povečala kasneje na 14,2 g. Dolžina storžkov je bila 26,8 mm na začetku in 29,3 mm na koncu tehnološke zrelosti. Sorti Styrian Kolibri in Styrian Cardinal sta bili v tehnološki zrelosti okrog 10 dni. Sorta Styrian Eagle je na vzorčeni lokaciji prešla v tehnološko zrelost med 1. in 4. septembrom, le- to pa prešla okrog 8. septembra. Vlaga je bila na vzorčeni lokaciji 75,3 %, vsebnost alfa-kislin v storžkih z 11-odstotno vlago 13,4 %. Masa 100 suhih storžkov je bila največ 13,9 g ob koncu tehnološke zrelosti, LETINA HMELJA V LETu 2017 – NAD PRIČAKOVANJI Joško Livk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Obdobje med letoma 2009 do 2013 je bilo za slovensko hmeljarstvo izredno težko, predvsem glede prodaje. Pridelek hmelja, za katerega hmeljarji niso imeli sklenjenih predprodajnih pogodb, so morali prodati po zelo nizkih cenah, ali pa ga celo uničiti. Po letu 2014, se je tehtnica obrnila na bolje. Prodaja hmelja je ponovno postopoma zaživela. Površine pod hmeljem so se spet pričele iz leta v leto vztrajno povečevati. Precejšnje spremembe pa so bile v tem času tudi v sortni sestavi nasadov hmelja. Dolgoletno vodilno sorto Auroro je v letu 2016 po površini prehitela Celeia. Vedno bolj vidno mesto dobivajo tudi nove slovenske sorte hmelja Styrian gold, Styrian Wolf, Styrian Cardinal in druge. V preglednici 1 prikazujemo sortni sestav hmelja za zadnji dve leti. V letu 2017 je postala Celeia vodilna sorta v Sloveniji po zasajeni površini. (Foto: D. Vrhovnik) Hmeljar, letnik 79 43 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Iz preglednice 1 je razvidno, da so se površine v preme- ni letos precej zmanjšale v primerjavi s preteklim letom predvsem na račun na novo zasajenih površin s hmel- jem. V letu 2017 so se skoraj pri vseh sortah površine povečale v primerjavi z letom 2016. Strmo se je po- vzpela sorta Styrian Wolf, saj se je je na novo zasadilo kar 22 ha. Odstotno gledano se je ta sorta po površini najbolj povzpela (za 60 %). Za več kot 50 % se je v pri- merjavi z letom 2016 povečala površina sorte Styrian Cardinal. Sorta Styrian Kolibri je bila sicer posajena že v letu 2016, ampak je bila takrat še vodena pod sorto v preizkušanju. Na novo se je letos pojavila v hmeljiščih sorta Cerera, ki od leta 2012 v pridelavi ni bila registri- rana. A je bila na primer leta 2007 zasajena na 25 ha. Kot lahko vidimo iz preglednice 2, se je v letu 2017 naj- več slovenskih hmeljišč na novo zasadilo s sorto Celeia, 42 ha. Zelo blizu po površini je bila sorta Aurora s 37 hektarji. V preteklih letih je sicer površina pod Auroro padala, a kaže, da se ji morda spet pišejo boljši časi. Tudi Bobek ponovno pridobiva na svoji veljavi po povr- šini, nekoliko manj pa Savinjski golding. Število aktivnih hmeljarjev se je v letu 2017 povečalo za 5, tako da jih je sedaj uradno registriranih v Sloveniji 116. Preglednica 1: Sortna sestava nasadov hmelja v Sloveniji v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 (v hektarjih) Preglednica 2: Sortna sestava prvoletnih nasadov hmelja (letnica sajenja 2017) v primerjavi z letom 2016 (v hektarjih) Leto Sorta hmelja 2016 2017 Celeia 573 594 Aurora 473 482 Savinjski golding 167 178 Bobek 147 164 Styrian gold 43 49 Styrian Wolf 14 35 Sorte v preizkušanju 19 22 Styrian Cardinal 7 16 Hallertauer Magnum 15 15 Cascade 8 9 DANA 8 6 Fuggle 5 6 Styrian Eureka 2 4 Cerera 0 4 Styrian Kolibri 0 3 Chinook 1 3 Atlas 1 1 Skupaj 1484 1591 Premena 293 220 Leto Sorta hmelja 2016 2017 Celeia 77 42 Aurora 4 37 Bobek 12 26 Styrian Wolf 3 22 Savinjski golding 26 15 Sorte v preizkušanju 9 11 Styrian gold 5 7 Styrian Cardinal 2 6 Cascade 4 2 Cerera 0 4 Chinook 0 2 Styrian Eureka 1 1 Styrian Kolibri 0 1 Fuggle 6 0 Skupaj 149 176 Pridelek hmelja v Sloveniji v letu 2017 v primerjavi s preteklimi leti Po letu 1998, ko smo v Sloveniji pridelali 3160 ton pri- delka hmelja, je letošnje leto spet rekordno oziroma takoj za tem letom, saj so slovenski hmeljarji letos pri- delali 2766 ton hmelja. Pred obiranjem smo sicer ocen- jevali, da bo pridelka nekoliko manj. Ves priglašen pridelek so hmeljarji tudi že certificirali. Letošnji rok za priglasitev pridelka hmelja je bil podalj- šan za en mesec, in sicer s 15. oktobra na 15. novem- ber. V preglednici 3 so prikazani podatki o certificiranih količinah pridelka hmelja po posameznih sortah hmelja za zadnjih pet let. Joško Livk pojasnjuje sortni sestavi hmeljišč na tehnološkem sestanku hmeljarjev. (Foto: D. Vrhovnik) Hmeljar, letnik 7944 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije LETO SORTA 2013 2014 2015 2016 2017 CELEIA 369.212 683.464 720.276 1.006.172 1.153.392 AURORA 650.004 1.175.569 622.741 813.124 903.251 BOBEK 111.908 182.028 142.666 272.915 267.483 SAVINJSKI GOLDING 123.151 196.688 113.626 211.264 201.646 STYRIAN GOLD 7.847 25.029 30.420 72.463 77.331 STYRIAN WOLF 0 0 0 18.903 44.101 HALLERTAUER MAGNUM 18.487 26.217 17.071 20.967 25.099 STYRIAN CARDINAL 0 0 0 11.885 22.808 CASCADE 565 2.192 2.469 11.136 18.580 DANA 11.265 19.999 13.000 12.718 10.617 105/220 - SORTA V REIZKUŠANJU 0 0 0 4.760 9.656 102/44 - SORTA V PREIZKUŠANJU 0 0 0 5.070 8.329 SORTE V PREIZKUŠANJU 3.587 5.594 12.323 4.120 7.158 FUGGLE 0 0 0 3.255 5.946 STYRIAN EUREKA 0 0 908 3.487 4.644 STYRIAN KOLIBRI 0 0 0 762 3.694 CHINOOK 0 0 179 1.062 1.625 ATLAS 1.054 1.570 1.606 878 937 STYRIAN EAGLE 0 0 0 120 232 BRAMLING CROSS 65 470 350 395 0 SKUPAJ 1.297.145 2.318.820 1.677.635 2.475.456 2.766.529 Preglednica 3: Skupne količine certificiranega pridelka hmelja letnika 2013 do 2017 po sortah, ki so se certificirale na prvi stopnji (v kilogramih): Razvidno je, da je tudi po pridelku hmelja v letu 2017 najbolj obrodila sorta Celeia, katere je trenutno tudi po površini največ. Ostale sorte pa so si po skupnem pridelku sledile dokaj enakomerno glede na velikost pridelovalne površine in glede na rodni potencial posamezne sorte. Če pogledamo torej zadnjih pet let, je bilo največ pridelka certificiranega leta 2017, najmanj pa leta 2013. NAROČILA ZA CERTIFICIRANE SADIKE HMELJA – CSA ZA LETO 2018 Monika Oset Luskar, IHPS Spoštovani hmeljarji, pozivamo vas, da tisti, ki nameravate obnoviti nasade v letu 2018 (jeseni) oziroma 2019 (spomladi) s cer- tificiranimi sadikami hmelja - CSA, posredujete naročilo za želeno količino sadik. Naročila sprejemamo za naslednje sorte: AURORA, CELEIA, SAVINJSKI GOLDING, BOBEK, CERERA, DANA, STYRIAN GOLD, STYRIAN EUREKA, STYRIAN WOLF, STYRIAN CARDINAL, STYRIAN EAGLE in STYRIAN KOLIBRI. Prav tako sprejemamo povpraševanja po sadilnem materialu sort v preizkušanju - t.i. dišavni križanci (102/44 – predlagano ime Styrian Fox, 105/220 – predlagano ime Styrian Dragon). Naročila sprejemamo po vrstnem redu (datum naročila) do zapolnitve kapacitet. Informacije pridobite pri Moniki Oset Luskar osebno ali po tel.: 03/71-21-634. Pojasnilo: IHPS prideluje sadike hmelja certifikata A po predhodnem naročilu. Kapaciteta razmnoževanja je odvisna od števila matičnih rastlin, ki jih vzdržujemo v skladu s certifikacijsko shemo za hmelj. Glede na nedorečeno sortno politiko v slovenskem hmeljarstvu imamo bazo matičnih rastlin za posamezne sorte po naših pred- videvanjih. Za morebitna večja povpraševanja za posamezno sorto je potrebno bazo matičnih rastlin povečati, za kar je pa potrebna ena rastna sezona. Zato vas pozivamo, da ob resnih namerah za sajenje posamezne sorte v večjih količinah v letu 2019 (jeseni) in 2020 (spomladi) najavite t.i. rezervacijo naročila za sadike dve leti prej.