Štev. 47. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 21. november 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmuje. Uredništvo je v M. Soboti. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb.'nar.'poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo 1 tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo, Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1 -50 D-, v»Poslanom « 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5%, do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Radič v Murski Soboti. Priprave. Že cele mesece se je gučalo, da pride k nam Radič. Tüdi so agitirali razločni agentje, ki so nosili ponüvat blago po vesnicaj. Vse to je šlo na tihoma. Pred javnostjo skoro do konca neso vüpali povedati, za kaj se ide. Pri agitaciji so prav skrblivo pomagali nešterni med dol-njelendavskimi novimi strankar!. Na zadnje se je pokazalo, da so se popunoma prekdali radičov-com. V petek so nosili okoli Haiijove .Naše novina “ štere so v formi plakata pozavale na sprejem Radiča, čiravno, ka so se telko trüdili i vse natihoma delali da ne bi prišli ljüdje, ki so ne v njihovoj stranki, na shod i ga onemogočiti, je venda shodv M. Soboti jako Joški bio. Zvršitev shoda. Napovedani je bio ob 10. vöri, ravno te, kda se vršila Oboja slüžba boža. Tü so tüdi radičovci pokazali svojo vernost. Namesto ob 10 vöri pa je bio ob 11 voli, ar je v ^povedanom časi ešče nikoga ne bilo. Shod je otvoro Cvetko tajnik Radičove stranke v M. Soboti. Cvetko je pisač pri fiškališi dr. Šömeni. Prvi je govorio Stipica Radič. Njegov nastop je zbüdo obč* no norčarjenje i Smej. Bio je oblečeni v zagorskóga seljaka pa se njemi je prav nikaj ne šikalo. Preveč se je opazilo, da se te »Seljak* sprehaja po Prpičovoj palači, štero so küpili za 12 miljonov dinarov i štere peneze so seljaki z žmetnimi trüdi pripravlali. Meo je poklivüjasti krščak i ovači preci smešno oblečeni. Ljüdje so itaki pravili, da bi ga trbeio k krofašom poslati. V začetki je napravo preci neslano norijo od kmetske sloge, štero je primerjao k dekli i dečki, šteriva se radiva mata i to tak nesramežlivo, da tű niti nemremo napisati toga. Potom se je Spravo na Pašiča i Uzónoviča. Od prvoga je pravo, da Spi pri ministerski Seja]’. U zono Vila pa je Zvünredno hvalo, ar ma dosta zemle. Navzoči radikali So to meli za jako nepošteno, da tű napada Pašiča, dol v Belgradi pa ga hvali i se njemi klanja. Se zna, da je Radič ne mogeo tüdi mimo dühovnikov. Pravo je, da si dühovnik! samo svoja čreva napunjavlejo, da živejo od milosti i se za seljaka nikaj ne ^brigajo. Kda je on ministel bio, je nieden dühovnik ne pri- šeo k njemi i proso za polodelavce prosili so samo za katehete. On je najraj či niednoga »popa" nega v zbornici, či pa šteroga vidim, pa je že vsemi konec. Tü je Radič zapelavao i lagao. Prvič je on ne bio minister za polodelstvo nego za šolo, zato pa nieden poslanec neimre iti k njemi prosit, da naj regulirajo vode, da poplavlena pola podpirajo popravlati, da naj na plüge ne nametavlejo carine itd. Govorio pa je tüdi neistino, ar je znano, da so hodili k njemi poslanci, dühovniki tüdi v šolski zadevaj, posebno naš g. poslanec v zadevi naše gimnazije, štera je v prvoj vrsti zadeva naših polodelski starišov. Radič je v proračuni zbrisao vsako paro, štero bi morali dobiti dühovniki za včenje verenavuka všoli, končibar telko, ka bi si poplate küpili, ka pri tom raztrgajo. Radič je vse zbrisao. Poleg toga pa je ešče šteo z zakonom potrditi, da dühovniki smejo veronavuk včiti samo z dovoljenjom državne oblasti. Naj pove Radič, što je hodo v toj zadevi prí njem i što je posredüvao, da se je to protiversko nakanenje ne sprijelo y zakon ? Radič bi morao osramočen povedati, da ravno dühovniki. Nato je govorio, da se mora meja proti Vogrskomi pri D. Lendavi i Hodoši odpreti. Da se mora na Vogrskom zaslüženo zrnje brez carine püstiti v državo, Belgrad je ne zmožen voditi prave zvünešnje politike, zato je te tak. Belgrad ne napravi reda niti v našoj lastnoj državi. Pri tom pa je Radič zamu-čao, da je tüdi njegova stranka na vladi i zato vsi vladini grehi spadnejo tüdi na njegovo stranko. Ka se pa nanaša na zrnje štero so naši delavci slüžili na Vogrskom, pa stoji zadeva tak, ka so ravno radičevci i z njimi zvezani naopačnov radikali s svojov politikov zakrivili, da je Madjarska mejo zaprla i nepüsti več delavcov ta. To se majo naši delavci ravno njemi zahvaliti, da je doma sedo, kda bi morao zagovarjati pravice polo-delavcov. Zato pa je ves guč od carine na zaslüženo zrnje prazen bau-bau. Kda pa je trbeio delavcom braniti njihove zaslüžka pa so vsikdar obrnoli na poslanca Klekla, ki so vsakokrat včinoli, ka se je dalo včiniti. Delavci se toga ešče dobro spominajo. Jako naopačno je gučao Stipica tüdi od uradnikov. Pravo je, da samo manjarijo, cigarete kadijo, ljüdstvo pa pred dverami čaka. Pravo je, da, kda je bio minister, je prišeo začasa v urad, drügi pa ob edenajsti. Mi samo telko pravimo, da je skrajno grdo tak gučati od celoga stana. Lehko se zgodi, da je eden ali drügi resan ne-maren v uradi, nego poprek je znano, da so slovenski uradniki ešče najbole delavna Či je Radič tak gučao, je gvišno to gučao od hrvatski uradnikov, ar od slovenski je tak gučati ne mogeo, zvün, či, ali ne pozna naše uradništvo ali pa se je sam rad zlagao. Naj bi ráj gučao od Uradniške plače, štera se njim zmenšavle. Prle so pravili, ka bo znižanje trbeio samo 3 mesece, v D. Lendavi pa je protio Radič, ka njim bodo staono jemali od plače za poplavlance. Potom je ešče nekaj gučao od toga, kak so nekda naši pradedje bili s Slovaki v ednoj državi, kak so prišli konjeniki i je razegnali, Hrvatje pa da so 100 jezer konjenikov postavili proti njim. Za Radičom so gučali Ke-lemína, Shvegel, nekdašnji konzul v Ameriki, edem Medjimurec, Krnjevič, ki je gučao od organizacij i dr. Pernar drž. podtajnik v znotrašnjem ministrstvi. Nekelko Zanimivosti iz shoda. Shod se je vršo v senci bajonetov. Na shodi je bi patruli-ralo po vulicaj 55 orožnikov, so-boški policaji i tüdi vojaki so bili pripravleni. Pitamo radičovce, ali je bio javen shod ? Ne, to je manever bajonetov. Či šče Radič znati kak stojijo njegove karfe pri nas, naj pride ednok brez žandarov pa bo vido, kak ga ma naše ljüdstvo rado. Naj tak napravi kak dr. Korošec. Dva tjedna smo pred vsem Ijüd-tvom razglasili shod dr. Korošca, Klekla i tovarišov. Niednoga Orožnika je ne bilo niti blüzi. Vsaki je lehko gučao brez, -da bi se njemi trbeio bojati, ka bo zapreti. Korošec se je ne skrivno za bajonete i puške kak Radič, šteroga je skoz čuvao dr. Pernar, ki je zapovedavao orožnikom, kak da bi njihov komandant bio. Jako poniževalno je bilo za orožnike, da njim je zapovedavao politični agitator. G. Pernar lehko zapovidava orožnikom kak Uradna oseba, ne pa kak politi-čar edne stranke, kakši je bio v M. Soboti. Tak so bili Orožniki slepa šker v roki politične stranke. Skrajno nedostojno i naravnoč surovo se je oponašao Radič. Kda njemi je eden mlade- nec nekaj proti povedao, je odgovoro : »Vi ste magarac. •.! « Tak pri nas niti kanasje ne gučijo, zato se je vsaki Človik z gnüsom obrno od takšega govoreča. Ravnotak nedostojno i krivično je bilo, kda sta Radič i Pernar sedala v automobil, je tisti mladenec pravo Radiči. „ő. Radič, kmetskomi fanti bote morali zadoščenje dati, da ste ga osebno žalili!“ Nato je dr. Per-nar zakričao. „Uapsite ga v imenu postave'!" I Orožniki so ga resan aretirali, pa naskori püstili. Ljüdstvo je obsodilo to dejanje g. dr. Pernara. Pernar kak poli-tičar stranke nema pravice, dati koga aretirali v Imeni zakona, posebno ne, ar je nišče ne žalo nikoga. Ali si ešče vüpa g. Ra-pič, či zna kaj političnoga poštenja, zgovoriti reč, ,.sloboščina" ? Sploj pa je ljüdstvo govorilo, da so se na zadnjem shodi dr. Korošca gospodje neprimerno lepše oponašali. Radič je meo dve vöri prle shod v Čakovci, Tam je pravo: »Nekaki mislijo, da je mogoče z bajonetami vladati ... Na bajonete se je mogoče naslanjali samo nekaj časa, ali sam se prle buje, kak bi pa dosegno istinske uspehe." Tak v Čakovci, v Soboti pa se je sam naslono na bajonete. Zanimivo je, kelko ljüdi je bilo na shodi. Vsega vküper z ženskami i decov je bilo okoli 500 ljüdi. Od tej je bilo 9 desetin pristašov drügi Strank i ra-dovedni poslüšavcov, ki so ravno prišli s cirkusa, 1 desetina je bila radičovcov. Razpoloženje med nasprotniki je bilo izvrstno. Med celim Shodom So navdüšeno kričali: ..Živijo Korošec/ Živela Slovenija!“ i či ne bi bilo telko orožnikov, ki so okoli zagradili nasprotnike, bi gvišno Radič ne meo shoda. Shod je za Radiča ne meo nikšega uspeha. Ljüdstvo je vidilo, da Radič samo to dosta guči kak bi moralo biti, ne pa to, ka je napravila njegova Stranka od tistimao, ka So na vladi. Od vsega je govorio, samo od nevol i potrebčin Prekmurja najmenje. Pa tűdi je gučao vse vzklik i tak potihoma, da se je komaj na 10 metrov okoli čülo. Ljüdstvo je jako zamerilo, da je tak nedostojno gučao od dühovnikov. Uredništvo je dobi* lo že na to odgovor od svetne strani i ga na drügom mesti ob* javlamo. Da je shod ne meo uspeha, se je poznalo na sami radičevci. Radič je, kda je šo na automobil, tak želno gledao, či bi nje- Glasilo Slovenske krajine 2. NOVINE 21. nóvember 1926. mi što zakričao: Živijo, pa se je níšče ne oglaso. I dr. Pernar je pravo g. srezkomi poglavari-. „Kak ste- mogli kaj takšega trpeti!" Bio je jako razburkani. Tak ne govori tisti, ki ma kakši Uspeh. (Šlo se je za ovacije dr. Korošci). NEDELA. po risalaj 26. Evangelij je Spisao sv. Mataj v 24. poglávji od 15 do 35. vrste. »Kda bote vidli gnüsobo razrüšen-ja na svetom mesti, napovedane po proroki Dani jeli . . .« V denešnjem evangeliji guči Kristus najprvle od grozote i stiske, štera nastane v Jeruzalemi prvo kak de razrüšo^, nato pa strahote sodnjega dneva. Razrüšenje Jeruzalema i vničenje židovskoga kraljestva. Kristusova prorokba v denešnjem evangeliji i tüdi pri drügi prilikaj se je naskori po njegovoj smrti zrvšila. Okoli 70 f po Kristusovom rojstvi so prišli Rimlani pod vodstvom Tita, ki je bio sledkar rimski casar, v Jeruzalem. Trplenje v varaši, kda so ga rimski vojaki obkolili, je bilo strašno. Glad i žeja je mantrala ljüdi na telko, da, kak nam zgodovinar! pripovedavlejo, so matere jele celo od mesa svoje dece. Bog kaštiga tüdi cele narode. Za narodne grehe se morajo pokorni celi narodje. Zgodovina nam to svedoči. Izraela so zavrgli pravoga Boga, molili bolvane tak, ka so njim celo aldüvali svojo živo deco, morali so v robstvo, kde so v nečloveškom: trplenji spoznali svoje grehe i se za nje pokorni. Pred Poncijom Pilotom so kričali, da naj pride krivica za Kristusovo smrt na nje i na njihovo deco. Zgodilo se je. — Poganski Rim in njegova države, štera je obsegala skoro ves te poznani svet, se je opirale sprejeti krščanstvo i je preganjala, pa je morala pro-padnoti. Ravnotak narodje za časa preseljavanja narodov; šteri poganski narod je pridoči v Evropo sprijao krščanstvo, je ostao, šteri ne, je premino iz zgodovine. S— I Svetovna bojna, ka mislite, ka je bila ? Kaštiga za grehe Romanje v Rim. — IVAN JERIČ. — Firenza bella; krasna Firenza, se radi z njov hvalijo Italjani. Istina, da nešterne vulice ne zaslüžijo toga iména, ar so preci vozke, kmične i stnfd-live, poprek povedano pa je Firenza resan lepa. Ves varaš je skoron eden muzej. Cele vulice so sama samérna izložba Starin. Tü te gledajo z okna lepi rimskij grški poganski bogov i bo-ginj, tű vidiš najlepše slike, platno naravnoč govori i oddihavle. Vse je tak slikano i s kamna napravleno, da se to vidi, kak da bi zaistino živelo. Od stolne cerkvi smo šli na trg (plac) Sigaoria. Tü je bilo središče živlenja v nekdašnjoj Firenci, zato je tű nájveč znamenitosti. Na tom Prostori so skončali 1, 1498. predstojnika do-minikanskoga kloštra Jeronima Savo-narala, ki je bio ovači dober predgar, nego je šteo, da bi se celi varaš pre-osnovao v klošter. Oda so njemi papa prepovedali kaj takšega predgati se je opro, zato je bio izobčeni iz Materecerkvi. Pa tüdi to je ne nikaj potna- narodovv Ali se je ne Vseširom v javnom življenji tajilo Boga, ali je ne bio poganski düh po nešterni visiki šolaj. I vse to so države mirno gledali i ešče več — podpirale. — Kaštiga je prišla. Evropa, či ščeš, spoznaj. Brez Boga i proti njegovim zapovedam se nesmi ravnati držav i narodov. Či ne, potom so vse pogodbe zaman, potom bo ešče človečanstvo doživela svetovne bojne, . Dnesden pa je oblast skoro Vseširom dana ljüdstvi, štero to oblast da svojim zastopnikom, kda si zabera voditele. Či je teda Vodstvo brezversko i protiversko, je krivo ljüdstvo, zato tüdi njemi ide kaštiga. Čast komi čast. V svojem nedelskom govori je Radič na svoj Znani način blato tüdi dühovščino, rekši, da vse, ka dela, dela za svoj „trebüh“ ne pá z ljübezni do svojega ljüdstva. Za g. Radiča, Šteroga nam nešterni ljüdje predstavljajo za najimenitnejšega človeka na sveti, bi bila zadosta že samo ta opaz-ka, da v svoji govoraj dosledno ne rabi za dühovščino drüge reči kak »gospoda popovi“, čiravno dobro zna, da ma slovensko ljüdstvo to reč za špo-tico, štere se poslüžüje skrajno neoli-kani i širo ví Človik. Olikani Človik nikdar ne govori od svoji soljiídej, posebno pa ešče od celoga stana, ne sramoteče ne z zasmehavanjom, kak to dela Radič, kda govori od dühovnikov i od njihovoga stana. Pri tom nam hodi na miseo Znani slovenski pregovor, ki pravi »česa je puno srce, to tüdi z vüst vre.« Da delajo ,,gos-poda popovi« Radiči dosta nevol, posebno v Sloveniji, to radi verjemo; pa tüdi zarazmimo. Slovensko ljüdstvo je bilo i je ešče, hvala Bogi, navezano na svojega dühovnika, od šteroga zna, da ga nikdar ne zapüsti. Da smo Slovenci dosegnoli tak visiko izobrazbo, ide v prvoj vrsti zaslüženje dühovščini, šteroga njoj níšče namre vzeti, najmenje pa Radič. I na vse zadnje, da smo prekmurski Slovenci ostali Slovenci, komi ide zaslüga ? Pali v prvoj vrsti dühovščini i njenomi deli. Ne sebičnost, ne lastni hasek i dobiček, galo. Na zadnje se je v svojoj trdokornosti zapleo ešče v nasprotstva s političnimi oblastmi i plemenitaši i je bio obsojeni na smrt na vešalaj i mrtvo telo so na grmadi zežgali. Najznamenitejši hram na tom trgi je palača degli Uffizi. Na njenom vogli je velki stüdenec, umetniško delo iz starorimski časov. Na sredi stüden-ca se pela s tremi, konji poganski bog morja Neptun, okoli njega so štirje povodni. možje, ki vlevlejo vodo v velko posodo, v Šteroj stoji cela sküpina. Vse podobe so kak žive i konji besno gledajo, da je .človeka pred njimi groza. Pa tüdi to lehko opaziš, da stari Rimlani neso meli kaj posebnoga čüta za sramežlivost. V palači samoj, kde trbe 3 lire plačati za vstop, so zbrane najzname-nitejše umetnine celoga sveta. Palača je bila nekda lasi firenski vladarov. Največ fej lepi i znamenit kepov je zbrala vladarska rodbína Medica. Vsej ametnim je telko, da je potrebno več dni, či bi si šteo bole natenci poglednoti. Mi smo pa meli na razpolago Ie malo poldrügo vöro, zato smo šli samo skoz po dvoranaj i sobaj. Le pri kak pravi g. Radič, nego nezrüšliva i istinska ljubezen do svojega ljudstva je držala i ešče drži slovensko duhovščino vküper s svojim ljüdstvom. I ravno nasprotno, ka guči Radič, je istina: Slovenska dühovščina je zavolo svojega ljüdstva trpela i žalostno ešče trpi. To je istina i nikaj inači ! LAJ1K. Blagoslavlanje zvonov v Martjanci. V nedelo okoli devete vöre so pelali na lepo okinčani kolaj svojiva zvona martjanski farniki. Nešterni so se že ne mogli včakafi i so prišli proti. Na zadnje je velka vnožina sprevajala zvone, pa ešče vekša čakala na nje pri cerkvi. Po blagoslovili je bila predga i potom' meša. Lepe Ceremonije pri blagoslavlanji so vsako dušo genole, zato se je ljüdstvo počütilo jako srečno kda so se zadvečara novi zvonovje oglasili v törmi. Vnogim so pri lepom zvonenji prišle skuze v oči. Pri tom veselji so bili pozableni vsi trüdi i aldovi, štere so meli verniki pri spravlanji novi z vö nov. Je pač istina, da je dobro krščansko ljüdstvo na cerkev i na zvone tak navezana kak na svojo rojstno hišo. Posebi pa moramo omeniti okinčane z rožami, skrblivo delo mladenk i lepo popevanje, štero so vodili domači g. kantor Cepreghi. Pevci so bili z Mlajtlnec i Martjanec. Do skuz je genola skoro vsakoga pesem od zvonov, štero so popevali pred blagoslavlanja i štero tüdi objavlam^ Pozdravljeni zvonovi mili. 1 Z daljave sie priromali, nam srčno željo spolnili, ste v božjo službo stopili, pri naši cerkvici. Odpev: Zapojte nam glasno lepo, da grešnik se predramil bo, da Bogi zvesto služimo i se zveličamo. 2. Bog Oče, Sin in sveti Duh vam po* deluje delokrog, z zvonika lin/ naj širni krog, se hvali večni Bog. Odpev:—- ■ i im 3. Zapojte z line do neha. Presveto Srce Jezusa, obširna naj župnija ta, v to varstvo se poda. Odpev: — najznamenitejši podoba] smo malo obstati, Najlepši je Marijin oltar, Šteroga je sükao Pra Angelico (Angeliko). Dvanajst igrajoči angelov je tak živo naslikao!, da se ti vidi, ka Čüješ glase nebeskoga veselja. Človek postane tužen, kda se mora ločiti od tej lepi stik, ki zbüdjavlejo v človeki lepe .predstave od dühovni bitijv nebesaj. Na drügoj sztrani vode Arno, štera teče po sredini varaša, je ešče edna palača, v šteroj je tüdi nabrano dosta urnetntški slik i podob. Obe palači pa veže prek vode most Ponte , Vecchio, po našem Stari most. Na obej stranej mosta so zozídane male küfice, tak da se vidi, ka ideš po vulici i ne po mosti. To so kučice zla-tarov, ki so nekda v strügi prah zlato í je ravno v tej kučicaj, štere so njim slüžile za trgovino, odavali. Sé zna, da je most ne bogzna šörki, zato kučice na obej stranej visijo na vodo kak testa vičina gnezda i mirno že ne bi mogeo zaspati v takšem stanüvanji. Približalo se je poldne i je trbelo iti nazaj k stolnoj cerkvi, Odked bi se s trarnvajorn (Cestna železnica) opelali 4. Z zvonika lin naj se glasi: Zdrava boj Marija ti 1 po tebi grešnik koprni, le k tebi si želi. Odpev: — FOUTIČNI ZAPISKI. Vsem na znanje. Voditelje dolnjelendavske .Neodvisne prekmurske stranke" brezi pristašov, ki so se sami zvolili za voditele, so svojo zastavo vöpo-tisnoll i so jo že nazaj notri vzeli. Tüdi nam je Žao. Gospod Radič I Na konci svojega shoda ste djali, da nas more v prišestno, kda pali pridete v Soboto, več priti na Vaš shod. Zaistino, tüdi nam je Žao, da ste ne bili zadovolni z udeležbov. Jako ste morali biti nezadovolna da neste mogli zakriti svojega nezado~ vol št va. V pomirenje sprimite vdani izraz našega sočiltja. Edno pa Vas pri to] priliki prosimo, ne primlite svoji »prekmurski« kortešov preveč trdo v roke. Dosta so se trüdili i neso oni krivi; le mi smo krivi, ar nemremo razmiti vas i vaše politike. Ešče eden donesek k kepi. Radiča. Na drügom mesti smo povedali, kak je Radič na soboškom shodi blato dühovščino. K tomi dodamo ešče nekaj drügoga, ka kaže Radiča v nikaj lepšoj svetlobi. Med njegovim govorom je eden kmetski mladenec ščista mirno nekaj pitao. Radič pa namesto, da bi na pitanje odgovoro, ali pa Šo s postnehom mi. mo njega, se je razčemero i opsiivao mladenca na najodiirnejši način. -Prekmurci pa nesmo »rovi ljüdje. Konec nove stranke. Nova stranka je napravila na svoje živlenje piko, to se pravi ce mrla. Zadnje dni so jo položili v Radičov grob, da bo v naročji njegovoga groba sladko počivala po strahovitom trüdi i prizadevanji za to, da naj se agrarna • zemla kem, dragše trži, da dobijo srednik več procentov. Prošnja za raztolmačenje. Gospoda predsednika nedelskoga shoda lepo prosimo, naj nam raztol-mači, zakaj nam je predstavo g. Radiča k sküpnomi obedi. Mimoidoč bodi povedano, da smo že vso hrano tüdi naprej plačali, zato smo meli vküpne obeče i večerje. . .. Vküpni obed bi se vršo na Fie-sole, malom varaši, ki je pet kilometrov daleč od Pirenze gori na preci visikom bregi. Od tű se ponüvle, km-, sen Tazgled na varaš, na vodo Arno. i celo okolico. Vafaš'od trej strani ob-davleju bregovje, na šteri so lepe vile/ Ciprece, pinije i olivke se zdigavajo po r-b*ri bregov. Vse se zlevlè v eden lepi piingrad. Nekaj pa me je venda znorilo. Dosta opevlejo Taljanje svojo' vodo Ano. Vsikdar sam mislo, da , je bogzna lepa. No, zdaj pa sam vido, da je zamazana voda kak v Müri pri najvekšoj povodni. Kelko lepše so naše vode, kelko lepši naši kráji. Istina, či Italija ne bi mela lepi cerkev, lepi slik i podob, če ne bi mela Umetno nasajeni plingradov bi bila strašno püste. Tisti lepi gorički zeleni bregov i lepi dolin, kak so kre Drave, Savinje i Save, tam ne najdeš. Sprevido sam, da je pri nas zaistino „Lepa naša domovina." (Dale). 21. november 1926. NOVINE 3. kak .velkoga mantrnika hrvatskoga naroda". On, ki je bio predsednik shoda zna zagvišno, v čem tišči njegovo »velko mantrništvo.« Jako njemi bomo zahvalni, či nam to raziolmači. — Mogoče pa bo on tüdi sebe meo Počasi za ,, narodnega mantrnika." To de njemi tem ležej, či si v Spomin pozove svoje delovanje pred sedmimi leti. No, pa tisto »mantrništvo« njemi te mi lehko tüdi raztol-mačimo. Radovedni. Što plača ? Pretečeno nedelo je bilo v Soboti vse puno orožništva. Iz bližino i od daleč so bili pozvani, da čuvajo Radičov shod. Ar pa ide Orožniki, či ide slüžbeno iz svojega okoliša, potnina, zato pitamo tiste, ki so se na shodi cedili od same lübezni. do siromaškoga ljüdstva, da nam povejo, iz Čidi žepov bodo šli tej penezi. Ali bo šlo z Žepa gospoda Radiča. Eden, šteri ne bi rad plačao. GLASI. Slovenska Krajina. — Nesrečen spadáj. V Dokležovji so šli Bakanova Orša, po doomače Šebjankova, po krmo za živino. V párali so tak nesrečno spadnoli, da so si roko potrli i so morali v bolnici iskati zdravniške pomoči. —- Roko njemi je ogülllo. Beltinski Bašov sin sa vči za mlinara na gospockom mlini v Beltinci. Pri deli v mlini njemi je Temen dobo roko i njemi po ednom kraji od .»prgiščo pa do lakta vso kozo ogülilo. Odpelali so ga v sobočko bolnico. — 'Dokležovje. Jako neprijetno je bilo za potnike, ki so čakali na našem postajališči na vlak, da neso meli nikše strehe, kama bi v dežčevnom vremeni stopili. Zdaj se je tomi tüdi odpomóglo. Novi, močen hrastov zas-trž so napravili za čakajočo potnike. — Nizka voda v Müri. Mürčarje pravijo, da so se od lani segajt i dozdáj v strügi Müre opazili nenavadni pojavi. Lani v jesen najvekša Povoden, kak ljüdje pomlijo. Tüdi letos je ne menkalo povodni. Vendar, pa je letos, približno pred dobrim mesecom dosegnola voda v Müri nižino, štero malo ljüdi potnikjVoda j je nameštaj bila tak plitva da se je po prevalaj lehko peški prek nje prišlo. — Financar smrtno nevarno obstrelo švercare. V petek so šli trije švevcarje iz Šülinec prek meje pri Trdkovi. Financar, ki je bio v slüžbi jih je zapazo 1 pozvao naj stojijo. Ar so izda dale šli je strelao i strelo v glavo Barber Jürija iz Šülinec. Poškodbe je bila smrtno nevarna i so ga odpelali v bolnico, kde so njemi z možganske rnrene odstranili nekše trde reči, ar njemi je edna roka i noga mrtva gratala. — Nogo si je potro. Jakab Pal posestnik s Hidvega je preminočo soboto hodo s tremi drügimi v gorice. Domoidoč se je opotekno i spadno po klanci tak nesrečno, da si je nogo potro. — Nespametna šala. K Žilavcovim v Vadarci je prišeo eden 15 let star dečak. Na gilrnni je bila pri mašini za slamorezanje domáča 8 let stara deklička, Marika. On njoj je za norijo pravo, naj dene prste med zobčaste potačeke. Ona resan dene, on je pa nevedoč pognao stroj i zobci so njoj zdrüzgali 4 prste na roki. — Obogaten v ednom dnevi. Preminočo nedelo je v Trbovljah bila špilao a velka loterija. Edna ženkica si je küpila 5 srečk za 50 din. Pravila je sama pri sebi: »Z dobičkom te lo-terije se postavi dom za dobro vzgojo, zato pa čiravno nikaj ne zadeoern (gvinam), moji dinarčki se obrnejo v dober namen.« Sreča njoj je bila pa tak mila. ka je zadela cilo dva prviva dobitke, edno lepo hižo pa Pohištvo za edno sobo, v vrednosti 50 jezero dinarov. Lejko si mislimo, kak je bila vesela, Či si nebi küpila nikaj srečk gvišno nebi nikaj zadela, pa či bi si küpila samo edno ali dve znabiti tüdi nebi. To nam ravno kaže, ka kelko več srečk si što küpi, telko več reči zna zadeti ali pa bar edno zadene i tak dobi nazaj svoje peneze pa ešče ma dobiček Zato pa delajo spametne tisti, ki si küpijo po 5, 10 ali več srečk naše loterijo. Ne je sila si naed-nok dosta vzeti. Oda maš 5 dinarov, si ktipiš edno pa tak večkrat. Do Božiča maš 5 tjednov. Vsaki tjeden si edno lejko poskrbiš. Pravijo ka svet vladajo tisti, ki so kurajžni, pogumni, poletni. Tak tüdi ti! trbe pogum, kurajžo, ne se bojati, ne Škrtlati, ne odlašati. V Trbovljah je ešče na stotine drügih zadelo Vsefele reči. Med temi 10 takših, ki zo zadeli vrednost 1000 din. edni več, drügi menje. Pri nas v Martinišči bi melo biti žrebanje 14. novembra. Zavolo toga, ka je ešče dosta srečk neodanih, smo ne mogli nego smo preložiti za par mesesov. To naj vzemejo na znanje vsi, tüdi Amerikanci. Te ešče prav posebno prosimo, naj celo naše delo podpirajo z vsov močjov. Či nam Amerikanci spravijo z kakšokoli formo 5 jezero dolarov, bomo drügo jesen Martinovo obslüžavali v novom Martinišči. Država. Bitje za večerjo. V Ljubljani je prišeo v kühnjo, kde dobijo Siromaki falej jesti eden tühinec. V žepi pa je najbrž ne meo cvenka, da bi plačao večerjo, zato si je seo k ednomi gosti i meni nikaj tebi nikaj začeo ometati žüpo. Ovomi se je to preveč vidlo i sta se svadila. Med svajov je tühinec gosta dvakrat smekno. ednok v šinjek, ednok v prsa. — Divjanje taljanskih fašistov-Fašistom je dao atentat (strelanje) na Mussoilnija priliko, da se znesejo nad vsemi, ki ne mislijo po fantovske. Bijejo ljüdi, razbijajo stano-' vanja i vse mogoče reči vganjajo. V Pičani v Istriji so šteli slovenskoga kaplana zgrabiti. Rešo ga je žandarski komandant tak, da se je z automobilom pelao po njega, ga odpelao i skrio. — Bujli so hlapca, ki je slüžo v gradi više Cmüreka, štéri grad se s proge 'Radgone—Špilje prav dobro vidi. Okoli njega je ešče ležalo kolje, s šterim so ga vmorili Ljüdje pravijo, da je vzrok takim žalostnim dogodkom pijanstvo, posebno pitje žganice, štere so v tej krajej letos preci dobili. — Rabindnarath, voditeo Indijancov pride naskori v Zagreb, kde ma predavanje i de deklamerao svoje spisane pesmi v svojom lastnom jeziki. — Pogražajo se prlstaniške naprave. Na Sušaki ma Inaša [držáva zozidane naprave, kde lelhko ladje privežfijejo i blago spadajo. Zdaj pa pišejo, da se te naprave začnejo vlečti i pogražati v vodo. — V Dunav! Povoden. Dunava pali narašča. Blüzi Belja, kama hodijo naši ljüdje v Slavonijo je dosegnola isto višino kak letos v žetvo pri velkoj povodni. Ljüdstvo je jako prezstraščno za volo nevarnosti. — Krava i tramvaj. V Zagrebu je vozila Cestna železnica po ednoj preci tmičnoj vulici. Naednok opazi voditeo tramvaja, da je pred njim več govenske živine. Stavlao je, pa zaman, povozo je kravo. — Vlak je povozo na vozkoj železnici med Zagrebom i Samobo-rom ednoga starejšega kmeta. — Sreča v nesreči. Na železnino] postaji Grobelno blüzi Celja je vujšeo z vlaka eden, šteromi se je zmešalo i so ga pelali v Ljubljano. Bežao je naravnoč proti vlaki, šteri je od nasprotne strani vozo, za njim pa njegov čuvar. Oba sta prišla pod vlak. Zgodilo se je na srečo niednom! nikaj ne, samo stučeniva sta. — Brezalkoholna produkcijo, Ljubljana, Poljanski nasip 10/54. pošle vsakomi naročniki Novin zanimivi cenik brezplačno. Pišite itaki po njega, nede Vam Žao! Svet. — Šest novi püšpekov, rojeni Kitajcov, so brnski papa te dneve posvetili. Vsi tej se povrnejo nazaj na Kitajsko, kde bodo nadaljavali svoje misijonsko delo. — Deca-hiidodelci. Na Nemškom je čuvar železnice najšeo med šinjami velki küp kamenja, tak ka bi vlak zagvišno s šinj skočo, či bi prileto na to kamenje. Küp kamna so nanosili. 9 let star dečak i dve okoli 10 let starivi deklički. Vsi so se Skrili v biižanjomi grmovji. Radi bi prej vidili železnino nesrečo. Posledica slabe, ali pa nikše vzgoje. — Misijonstvo i brezžični telefon Eden jezuit je zračunao, da bo od zdaj naprej dostaveč spreobrnenj k katoličanstvi, zato. ka bodo miljoni poslüšali vsako nedelo na brezžičnom telefon! predgo, šteri bi ovači zavolo svoje krivovere nikdar ne šli v katoličansko cerkev. Domača politika. Glavna vladna stranka ^Radikali so bili tak razdvojeni, da je pri tom tüdi trpela zbornica. Vlada najmre je bila vsaki den v nevarnosti da spadne, zato je ne vüpala predložiti ni-ednoga zakona v Odobritev, da jo ne bi mogoče pri tom vrgli. Tak je dale ne moglo iti. Tüdi radikali so to sprevidili, zato sta se obe »nasprotni sküpini začeli (pogajati. K tem (pogodbam je preci pripomoglo tüdi to, da so doli sprevidili, da bodo morali ednok tüdi Slovenci prití do reči pri vladanji i upravlanji države. Najvekša zapreka za vstop Slovencov v vlado je pa bilo ravno to, da je bila radikalna stranka razcepana i se ie ne bilo mogoče pogajati z njimi, ar se je ne znalo, štera skupina bo Zmagala. V Celji je Mela Slov. ljüdska stranka zbor zavüpnikov, kde so odobrili dozdajšnje delo stranke i zvolili novi odbor. Govor načelnika dr. Korošca objavimo v prišestnoj številki. Pošta upravništva. L Lach Gerlinci. 10. Štev. M. lista še ne dogotovljena, kda bo gotova, ga že dobite. Martinje. J. Kozar p. Gor. Lendava. Mi Vam redno pošilamo 19 falatov Novin. V tiskarno smo tüdi javili naj dobro čtejo Novine. Zaostale številke smo Vam odposlali. G. Slaveči A. Lenaršič. Ček i račun dobite v Novinaj, kak ste prosili za edno siroto i Vaše so brezplačno. Vidonci F. Kerec. Za letos ste vredi plačali. Hvala lepa. Mali oglasi. JABOLČNI MOŠT 15 hl. garantirano, čistoga slátkoga ima k oddaji UPRAVA VELEPOSESTVA v GORNJI LENDAVI. K ODAJI SO slamoreznica, Hove mašin za čevlarje oba v prav dobrom stani. Dva ljubki-va psičeka ter tudi en mladi volčji pes, gde pove MEOLIC ŠTEFAN Krog in tudi Prekmurska Tiskarna. Pozor!!! v Veržeju se vrši v torek 30.-ga novembra velik živinski in kramarski sejem, na katerega se vsi vabite! Županstvo VERŽEJ. GOSTILNA, Obsjoječa iz enega gostil-niškega poslopja, enega sta-novanjskega poslopja, z mesnico in klavnico, primernim iokalom za trgovino, gospodarskimi poslopji ter približno štirimi oráli posestva v neposredni bližini Gornje Radgone se proda za 105.000 Din. Vpraša se pri POSOJILNICI v G. RADGONI. NA PRODAJO je v gradu v Rakičani več Dinarov za gvante iz mehkega in tr-dega lesa. Cena in druga pojasnila se Zvedi tam. Za 1927. leto slovenski) vogrski i nemški ka-lendariji so prišli - v trgovino - I. HAHN MURSKA SOBOTA. 4 NOVINE 21 november 1920. Za kratek čas. Ženske so že takše, kak to sledeča pripovestica kaže. Gospod doktor bi radi odpotüvali v Ljubljano. Ali — ar se je gospa žena jako dugo oblačila in spravlala na pot, njima ravno pred nosom odide brzovlak, s šterim bi se mela odpelati. „Vidiš, či se ne bi tak dugo oblačila, ne bi zaműdila vlak," pravi ženi doktor. Gospa je bila ožaljena, pomen ga od pete do glave i pravi: ,,Tak bi mogeo povedati: če ne bi tak nespametno bežale na postajo, potem nama ne bi trbelo tak dugo čakati na Prišestni vlak !u * Dober telovadce je bio moj gospod, ali itak je plüsko dobo. Pa hodimo po vrsti. Varaški gospodje so nastavili drüštvo za — metanje. Iz Japonske so pozvali človeka, šteri jih je včio na Japonsko metanje, štero je nekaj jako potrebnoga za takše lüdi ki si ne najdejo pametnejšega dela. Kak se moreš braniti, kak moreš prijéti, napadati, to vse je na tenko predpisano pri japonskem metanji in Sto se na te reči navadi, on se lejko ide metat t vsakim ar je zagvišeno da svojega nasprotnika premaga. Mladi fiškalii (se zna, što bi pa meo drügi čas za takše norije 1 . . . .) se je tak navado v Japonskom metanji, da je srečne i nesrečne pozvao na metanje in navadno premagao vsakoga, šteri je bio zadosta kuražen, da je »probao z njim svojo srečo. No, zgodilo se je, da ednok tüdi, kesno večer pride domo in dveri njemi odpre — močen in visoki mož, hižnik. (Hižnik pravijo po varašaj osebi, šteri na mesto verta skrb ima na hižo.) Pita ga: »Prijateo, znate ví kakše je Japonsko metanje?" »Ne gospod, do zdaj mi je to dugovanje ne poznano," je odgovoro hižnik. „čüjte, to je fajna reči Či vam je vola, vam pokažem včasik kak hasnovite je. Pokažem vam, kak se lejko obrani Človik po japonskom plüsko. Plüsnite me I »Ka gučijo gospod . . .« pogledne hišnik mladoga gospoda. »Brez skrbi. Samo plüsnite me I Vej me itak ne morete, če jaz neščeta, ar se jaz po Japonsko zagvišno ohranilo. Vdarite 1 Bodite brez skrbi 1« „Ali gospod fiškališ . . .« »Brez skrbi .... Hajda, Počite prijatelj I Eden . . . dva . . . tri , . . Ali komaj je tri povedao, takšo plüsko je dobo gospod, da se je to čülo tüdi na tretjem štoki, Skoro je spadno v gübe ia včasi se njemi je spüstila iz nosa krv. »Ka pa je to bilo? Kak se je to moglo zgoditi?" — je jeklao gospod In z robčekom si je grisao krvavi obraz. »Jaz sem itak po predpisaj brano. „Na pravo sose branili gospod doktor** — pove mirno hižnik, „jaz sem pa z levov rokov počo." Na Vidite, telko je vredna japon-ska znanost — v Jugoslaviji. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 215 Din., ovsa 155 Din. kukarice 160 Din, ječmena 190 Din., hajdine 250 Din., prosa 270 Din., Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7'50—8 Din., teoci 8 50 Din., svinje 14—15 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza; 1 Dolar 56 Din 44 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 1 D. 85 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2*40 D. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavariije se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za Z oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či jo več nej za delo. Za 4 prste na roki ali aa nogi 50 doli. Odborniki so ; predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Pojs 1929 W. 22 PL blagajnik Iván Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki ; Jobn Horvat, Mihal Haklin, Prank JörkiŠ, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Št. Majcen Izšla je Blasnikova VELIKA PRATIKA za navadno leto 1927. ki ima 365 dni. .VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odli-kuje po bogati vsebini in. slikati. Opozarjamo na da vöne spise, koje mora vsak čitati, da bo vedel, kaj' smo plačevati nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. BLASNIKA nasledn. tiskarna in litografičnl zavod LJUBLJANA, Breg Štev. 12. Podpirajte, »NOVINE!« Mali oglasi. Sühe gobe, jajca: kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina FRANC SENČAR Ljutomer. Velika izbira raznega blaga za jesen in zimo. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ..Novine1* prí t HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniška^ in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski .Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Imam za prodati mlin z valeki (hengeri), žago prešo za olje delati, edno mlatilnico. Ná mlini je sploj voda. 14 oralov zemle, poslopjom, 2 konja, 8 glav govenske živine, 20 svinj. Poceni odam za volo družin-.—: skih razmer. . ANTON FASCHING, ŽEPOVCl Štev, 52, Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. V Južno Ameriko z nemškimi ekspresnimi ladjami (hajovi). Ravna zveza s Hamburga v Argentinijo, Uruguay i Brazilije. Zvünredna prehrana, red i čistoča. Najvekše parobrode drüštvo za vožnjo v Južno Ameriko. Vse Informacije da na želo GENERALNO ZASTOPSTVO: HAMBURO-JUŽNOAMERIKANSKO PAROBRODARSKO DRÜŠTVO, ZAGREB Senoina u. 20. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8% Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim Sirotam je lehko posodimo na fal interes. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ