logaške
CESTA
KAKOR POT V ŽIVLJENJE
Nedelja je bila; lepa, sončna in praznična - za Vrhovce in vse, ki so se udeležili 11. septembra dopoldanskega žegnjanja ob končani obnovi cerkve in popoldanske otvoritve Se zadnjega dela prenovljene in asfaltirane ceste od Hlevnega vrha do Pila.
Veliko veselja vse naokrog, kako tudi ne: obnova prelepe baročne cerkve na Vrhu svetih Treh kraljev in sodobna cestna povezava krajevne skupnosti z občinskim središčem se ne dogodi vsak dan, niti ne vsako nedeljo, šele komaj vsakih sto let enkrat!
Zato je tudi prišlo k slovesnosti vse polno ljudi od blizu in daleč, pa tudi gostov ničkoliko, tudi zaradi priznanja vrlim vaščanom, ki so ob pomoči logaškega IzvrSnega sveta in Republike Slovenije v zadnjih letih obnovili osnovno šolo, cerkev na Hlevnem vrhu, dom gasilcev, prostore za šport in kulturo, nazadnje pa še cerkev na Vrhu svetih Treh kraljev in cesto od Rovt proti Vrhu. Prav ta posodobljena cesta bo naravnala nadaljnji razvoj kraja; družine, zlasti mladi ljudje bodo ostajali doma. Kraj bo živel zase in za vse, ki bodo semkaj prihajali v goste.
Na slovesnosti ob odprtju asfaltirane ceste so te nedelje nastopili Vokalni kvartet Logatec, Pihalni orkester Logatec,
sept.-okt. 1994  štev. 6-7 letnik XXV
predsednik krajevne skupnosti Valentin Jesenko s pozdravnim nagovorom, predsednik Izvršnega sveta Vladislav Puc z osrednjim govorom in podsekretar v Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije Milan Brečko z otvoritvenim pozdravom. Gospod župnik Jože Steržaj je v spremstvu gospoda kaplana Jožeta Čuka blagoslovil cesto za srečno in varno vožnjo.
Svojsko navdušenje je prevzelo ob tej priložnosti šolarje z Vrha, ki so na poseben način ubesedili svoja občutja, razpoloženja in želje -
Andreja s Hleviš:
"Po dolgem času smo dočakali, da se vozimo v šolo po asfaltirani cesti. Prejnasje v kombiju precej premetavalo, saj sobilenacestijame, kijih je naredil dež. Tudi s kolesom se bom rada peljala po novem asfaltu. Zdaj pridemo v šolo hitreje kot prej. Želim si, da bi asfaltirali tudi cesto skoziHleviše do Sopota".
Tomaž z Lavrovca pa pravi takole:
"Želim si, da bi bile vse ceste asfaltirane. Želim si tudi, da se na cesti ne bi pripetila nobena nesreča in da ne bi bil nihče poškodovan". Drugi Tomaž z Lavrovca pa meni:
"Zelosem vesel, da sozgradili asfalt. Zaenkrat je zelo lep in gladek. Upam, da ne bo prehitro razpokal".
In potlej je gospod iz ministrstva prestrigcl trak in povabil vse prisotne, da so se popeljali po lepi asfaltirani cesti k Soli na Vrhu, kjer so domačini bili poskrbeli za prijetno popoldansko družabnost.
Maš
Spomenik zamolčanim tudi v Logatcu
V nedeljo, 25. septembra so se farani dolnjclogaškc župnije poklonili spominu zamolčanih žrtev druge svetovne vojne. Vso bridkost tedanjih dogodkov izražajo Matejeve cvangelske besede, vklesane na spomenik:
"Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo zoper starše in jih izročali v smrt in zaradi mojega imena vas bodo vsi sovražili. Toda kdor bo vztrajal, bo rešen."
Trenutki slovesnosti ob spomeniku, izdelanem po načrtu arh. Franceta Kvaternika (Foto M.T.)
Mašo zadušnico je daroval logaški rojak, arhidiakon dr. Ivan Merlak. V nagovoru je poudaril zlasti civilizacijsko in kulturno zrelost naroda, da pokopava mrtve in njih imena izpiše na spominsko ploščo, in opozarjal na človekovo vest ter prihodnost, ki bodi utemeljena s krščanskimi vrednotami.
Ob blagoslovitvi spomenika je najprej spregovoril domačin Franc Maček, zdaj tržiški dekan. Obudil je spomine na dogodke iz svojega otroštva, ko je njegova družina ob koncu vojne sledila reki beguncev, ki so šli za svojimi domačimi, a neznano kje pokončanimi. Pavči Maček - Ailec se je v imenu argentinskih izseljencev poklonila spominu umrlih. V imenu Nove slovenske zaveze je govoril njen predsednik, psiholog Pavle Kogej. Nizal je dogodke z začetka odpora proti okupatorju, še pred ustanovitvijo OF, in zatem razvoja domobranske organizacije.
V programu so sodelovali še pevci mešanega zbora Adoramus in recitatorja.
Z odkritjem spomenika je bil storjen nov korak k spravi. Ali je že zadnji, bo pokazala prihodnost. Justin Stanovnik v "Slovenski spravi" govori: "Za spravo je potrebna posebna zavest med sabo sprtih, nova zavest, ki se je oblikovala bodisi na kakšni nujnosti, bodisi na kakem novem spoznanju, ki je odkrilo naravo spora v novi luči." Morda so temu primerne tudi besede iz Shakespearovega Kralja Leara: "Prenašaj čas, ki si postavljen vanj, povej, kar čutiš in ne več, ne manj. Tega, kar je doživel stari svet, mladi ne bo - in ne njegovih let!... Človek pač mora prestati na tem svetu rojstvo in smrt, zrelost je vse."
Albin Čuk
URESNIČENJE NAČRTOVANEGA
Planirana dela pri obnovi vodovoda, gradnji kanalizacije in asfaltiranju Poljske poti, dela Gozdne poti, pa Loke, Malega mostu, Martinj hriba, Griča in dela Šolske poti bodo končana Se v letu 1994.
Vodilo za planiranje porabe sredstev, ki se bodo letos zbrala kot nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, je bilo dejstvo, da se na območju KS Naklo zbere pretežni del tega denarja. Pri oblikovanju finančne konstrukcije pa je bilo v mislih tudi sodelovanje lastnikov hiš.
Že pri planiranju in ocenjevanju stroškov je bilo jasno, da gre za velik finančni zalogaj in obsežno delo.
V pomladanskem času so bile z lastniki hiš ob Poljski poti, Malem mostu, Loki in Martinj hribu sklenjene individualne pogodbe, v juniju s tistimi ob delu Gozdne poti, v avgustu pa
Meter za metrom je asfalt prekril utrjeno cestišče na Martinj
še z lastniki na Griču in ob Šolski poti. Neposredni prispevki občanov so bili med 1.150 DEM (na Griču in ob Šolski poti zaradi večje gostote poselitve) in 1.500 DEM na ostalih predelih..
Dela na ulicah Mali most, Loka, Martinj hrib in Poljska pot so tekla v juniju in juliju in so v glavnem končana. Urediti je treba še ograje, dokončati javno razsvetljavo, postaviti signalizacijo in opraviti manjša popravila. Ker se je skupaj z zemeljskimi deli na večini odsekov urejal tudi vodovod, so stroški še večji. Obenem se je na območju Griča zgradila tudi kanalizacija.
Stroškovni prikaz: v (XX) SIT do 15.9.1994
		javna	zemeljska	kana-	
	vodo-	razsvet-	dela in	liza-	
ulica/ faza del	vod	ljava	asfalt.	cija	skupaj
Poljska pot	990	240	4129	/	5359
Loka	820	245	3082	/	4147
Mali most	110	310	4929	/	5349
Martinj hrib	/	325	3365	/	3690
Grič	700	/	/	3300	4(XX)
Skupaj	2620	1120	15505	3300	22545
V oktobru se bodo opravila Se dela na preostanku Gozdne poti, ki so ocenjena na cca 1,9 milijona tolarjev, in Griču v vrednosti 6,7 milijona. Z dokončanjem teh del bo izpolnjen letošnji delovni plan, ki se financira iz dela sredstev sklada stavbnih zemljišč. Ostaja pa še veliko potreb, ki bodo podlaga za prihodnje planiranje.
Resen pristop, dobro opravljeno delo, pošteno, čeprav mnogokrat težko dogovarjanje z lastniki hiš in zemljišč, izrazito vplivajo na pozitiven odnos ljudi do izvedenih del. To se odraža tudi v številnih novih zahtevah občanov, živečih ob še neurejenih cestah. Njihovo pripravljenost bomo vsekakor upoštevali pri sestavljanju planov za naslednja leta.
Oddelek za urejanje prostora
Zavod za gozdove Slovenije
Pristojbina za gozdne ceste
Lastniki gozdov se bodo spomnili, da so pred leti že plačevali 3% od prodajne vrednosti lesa za vzdrževanje gozdnih cest. S spremembami, ki so nastopile, je tak način financiranja propadel. Propadati pa so začele tudi gozdne ceste. V zadnjih štirih letih so se v vzdrževanje gozdnih cest namenjala le minimalna sredstva.
Z. i je vlada sprejela Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdr. .i cest. Pristojbino bodo morali plačevati lastniki gozdov v višini 6,9% od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. To
predstavlja za posamezne katastrske razrede letno take vrednosti:
katastrski razred
pristojbina(sit/ha)
I      II    III    IV    V   VI VII
1.376 1.076 774 506 339 216 98
Na tak način naj bi se zbralo 65% denarja, potrebnega za vzdrževanje gozdnih cest. Ker pa se te ceste ne uporabljajo samo za gozdarske namene, bo preostalih 35% sredstev primaknila država.
Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu, SDK pa naj bi jih tekoče razporejala občinam. Program vzdrževalnih del bo pripravil Zavod za gozdove.
Janko Vidmar dipl.ing.gozd.
PRORAČUN
NA NOVO URAVNOTEŽEN
Na zadnjem zasedanju pred počitnicami je občinska skupščina sprejela letošnji proračun, na prvem jesenskem pa ga je na novo uravnotežila. Podlaga za uravnoteženje je bil nov izračun, ki ga je pripravila državna administracija glede na indeks rasti cen in spremenjena razmerja med posameznimi porabniki proračunskega denarja.
Predsednik Izvršnega svela logaške občinske skupščine g. Vladislav Puc je rebalansirani proračun komentiral takole:
"Država je predpisala dovoljeno porabo - zanjo tudi zagotavlja sredstva - 14 segmentom javne porabe, od upravnega sodstva do požarne varnosti. Naša občina sme tako porabiti 339.664.0(X) tolarjev. Državna resorna ministrstva so za teh 14 področij kot t.im. dovoljeno porabo določila 201,4 milijona tolarjev. Za ostale namene je določila 138,2 milijona tolarjev; sem sodi 129,4 milj. vredno delo upravnih organov in 7 milijonov za delo medobčinskih inšpekc. služb. Tako ne ostane skoraj nič niti za rezervo niti za raziskovanje, kaj šele za investicijsko dejavnost. Ves denar, ki ga želi občina porabiti nad tem dovoljenim zneskom, je treba zbrati drugod.
Po izračunu resornih ministrstev je nekaj več denarja, kot je bilo predvideno s prvolnim proračunom, namenjenega požarni varnosti, obrambi, izobraževanju, športu, lokalnim cestam in komunalni dejavnosti. 5 milijonov manj je po rebalansu namenjenih za obnovo objekta na Tržaški 105 (stara sodnija), 7 manj za investicijsko vzdrževanje.
Zakaj je dovoljena občinska poraba majhna? Zato, ker je majhno število prebivalcev. Če bi občina imela kakih dva tisoč prebivalcev več, bi za delo uprave ne porabila praktično nič več
denarja, kot ga porabi zdaj; dovoljena poraba, torej tista, za katero zagotavlja denar država, pa bi bila občutno višja. To kažejo tudi primerjalni podatki s sosednjimi občinami.
(zneski v tabeli v tisočih SIT)
	št.	obs.dov.	na	merila	na	druga	na
Občina	preb.	por. 1994	preb.	res.org.	preb.	poraba	preb.
Logatec	9.999	339.664	33.97	201.440	20.15	138.224	13,82
Cerknica	15.415	539.163	34.98	319.666	20.74	219.497	14.24
Postojna	19.494	663.255	34.02	447.187	22.94	216.068	11.08
Idrija	17.174	572.232	33.32	405.751	23.63	166.481	9.69
Vrhnika	19.589	659.113	33.65	388.820	19.85	270.293	13.80
Gledano z občinskega gledišča, seveda, denarja primanjkuje. Občani in gospodarstvo pa nenehno zahtevajo zmanjšanje dajatev, ki polnijo proračune: davkov in prispevkov. Po drugi strani isti ljudje zahtevajo od države, predvsem, seveda, od občine, da kar najbolje ureja komunalne zadeve, asfaltira ceste, denarno spodbuja gospodarski razvoj, nudi dostopne kredite itd.
V naši občini skušamo prisluhniti potrebam občanov in storiti čimveč na investicijskem področju; s tem prihaja v občino delo, doma se oplaja denar, ki pride od drugod, investicije spodbujajo nove ali razvijajo že uveljavljene dejavnosti. Naj pa znova poudarim, da so vrata do drugih virov državnega denarja devetkrat zakljenjena. Zato prosim poslance in vse, ki jih lahko pomagajo odklepati, naj tega ne puščajo vnemar. Obenem se zahvaljujem vsem, ki so se že doslej trudili in karkoli pripomogli k uresničevanju skupnih ciljev. Od zneska limitirane porabe, že omenjenih 339 milijonov, do skupnega zneska proračuna, ki v seštevku kaže 994 milijonov tolarjev in zajema 413 milijonov investicijskih želja, je dolga in težka pot. Kdor ne verjame, naj poskusi zbrati denar za katero pomembnejših investicijskih postavk!"
Janez Gostiša
NOVE ZAHTEVE SLOVENSKE OBRTI
Ob letošnji največji sejemski prireditvi v Sloveniji, mednarodnem obrtnem sejmu, je Obrtnas zbornica Slovenije predstavila novi sveženj zahtev Državnemu zboru in Vladi R Slovenije. Prvi spred dveh let je bil zvečine uresničen.
Razumljivo je, da vseh stvari v narodnem gospodarstvu ni mogoče naenkrat urediti, ustvariti pogojev za normalno delovanje trga tudi ne. Zato tudi zahteve obrti niso vseobsežne, so pa nenehne. Pa ne zaradi tega, da bi se o obrti in malih podjetjih kar naprej pisalo. Ne, zahteve odražajo voljo po učvrstitvi temeljev, na katerih sloni naše gospodarstvo. Res, da si zasebno podjetnišvo išče kar najkrajšo pot do kupcev in porabnikov svojih izdelkov in storitev, vendar brez ustreznih gospodarskih mehanizmov ne more normalno živeti in sc, predvsem ne, razvijati.
Največkrat  je  med   ljudmi izraz
"obrtnik" ali, še huje. "podjetnik" asociativno povezan s premožnostjo po eni in nečistostjo po drugi strani. Zakaj, verjetno vedo vsi, ki so pripravljeni vsak trenutek v prizadevanjih drugih, od sebe bolj vztrajnih in prizadevnih ljudi, sumničiti predvsem na nepoštenje, če že ne kar na kriminal. Žal pa malokdo ve, koliko naporov, dela, organizacijskih, potrebnih in nepotrebnih poti je treba opraviti za preživetje v obrti, kaj šele za razvoj. Malokdo ve, da sta obrt in malo podjetništvo soodvisna s splošnim gospodarskim razvojem (tudi s stagnacijo in upadanjem). Pa še tisti, ki vedo, iz takšnega ali drugačnega razloga tega nočejo priznati in se ne - četudi bi se lahko - zavzamejo za spremembo na bolje tam, kjer bi to lahko storili. Še najmanj pa je med njimi tskih, ki bi si upali tvegati začeti samostojno podjetniško dejavnost!
Obrt čuti premnoge zavore za svoj hitrejši razvoj. Ni naš namen, jadikovati. Na kratko povzemamo le osrednje izmed
zahtev: petkrat več denarja za spodbujanje razvoja malega gospodarstva kot doslej, dostop do mednarodnih posojil, možnost tujih vlaganj, enostavnejši dostop do mednarodnih informacijskih sistemov, olajšanje davčnih bremen in spodbujanje rcinvestiranja iz dobička, enostavno vodenje poslovnih knjig, zmanjšanje obremenitev izplačanih plač delavcev, uskladitev odpravnin ob zmanjševanju obsega dela in - verjetno osrednja zahteva državi - zaščita upnikov!
Če bi te zahteve pobliže pogledali, bi skorajda pri vseh videli, da so enake ali podobne zahtevam večjih gospodarskih podjetij. Vprašanja lastninjenja, zaščite upnikov, zmanjševanje dajatev iz poslovanja so vsem skupna, morda pri večjih podjetjih celo še bolj pereča kot pri manjših. Kako bo država zahteve sprejela in kako se jim bo odzvala, bomo videli. Upanje, da bo večini pritrdila, je utemeljeno z odzivom na prve zahteve.
J. G.
SDSS
Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Logatec
Srečanje logaških socialdemokratov
Članstvo Socialdemokratske stranke v logaški občini postaja iz dneva v dan številčnejše, zato se je predsedstvo stranke odločilo organizirati srečanje za svoje člane in simpatizerje pri planinskem domu Cajnar. V zadovoljstvo organizatorja se je srečanja, 16. julija, udeležilo veliko število občanov, ki podpirajo tako stranko, kot njeno usmeritev: napraviti našo družbo bolj pravično in pošteno.
Srečanje so s svojo prisotnostjo obogatili tudi trije pokončni slovenski Janezi: Janša, Podobnik in Pogačnik, trnovski župnik. Delovni del srečanja je bil razdeljen v štiri govorne dele, in sicer: nagovor predsednika logaških Socialdemokratov g. Slavka Brcnčiča, razmišljanje g. Janeza Pogačnika, poglede in delo g. Janeza Podobnika in nastop predsednika SDSS g. Janeza Janše.
Dva predsednika, Slavko Brenčič in Janez Janša med govorom na srečanju v Novem svetu
Predsednik občinskega odbora SDSS Logatec je nagovor članstvu pričel z ugotovitvijo, da se stranka številčno in tudi kvalitetno vzpenja k poziciji najmočnejše stranke v občini, kar potrjuje, da SDSS vodi na državni in na občinski ravni politiko, ki je začrtana v evropski socialdemokratski miselnosti in je v marsičem za slovenski narod luč, ki kaže izhod iz. dolgoletne in tudi sedanje moralne in duhovne more.
"Nas Socialdemokrate vodi en sam skupen in smiselni cilj: Ni nam vseeno ali je in bo naša domovina nam Slovenkam in Slovencem dobra mati ali kruta mačeha. Z organizirano Social-demokracijo prihaja v logaško občino delo in misel, ki postavlja na prvo mesto človeka kot vrednoto in oblikovanje pravičnejših odnosov med ljudmi naše občine. Socialdemokrati moramo \r tudi bomo ob pomoči podobno mislečih ljudi v logaško občn vnesli predvsem na področju operativne politike več načelnosti, poštenosti in predvsem javnosti. Za dosego teh osnovnih ciljev bo naša stranka na lokalnih volitvah krepko
nastopila tako v poziciji župana, kakor tudi svetnikov," je dejal predsednik, ki je še dodal, da niti prvi mož, ki je moralno pokončen, ne drugi z bradico in še manj tretji brez bradice, kot se logaški veljaki obrekujejo v dnevnem časopisju, temveč popolnoma novi ljudje morajo zaorati v logaško politiko, ljudje, ki bodo v svojem delu videli odgovornost za vse sloje ljudi naše občine. Občinsko upravo bo treba v skladu z novo lokalno zakonodajo postaviti le v obliko, ki ji pripada, to je: majhen in učinkovit servis za občane. Nagovor je predsednik sklenil z apelom navzočim, da "si medsebojno spoštovanje tako med članstvom, kakor tudi med občani utrdimo, šc posebno, če je naše in njihovo delo pošteno, napredno in dobronamerno, kajti to je vrlina, ki daje občini novo svežino."
Letošnje leto je posvečeno družini, in to predvsem prevrednotenju pomena družine kot osnovne celice, ki naj vzpodbuja moralni in vsesplošni napredek ljudi na zemlji. G. Janez Pogačnik je z globokim razmišljanjem o družini, ki ji je treba vrniti pomen in vlogo temeljne skupnosti na kateri gradi svoj obstoj vsaka pametna in napredna država, podčrtal odnos v družini sami ter medsebojno odvisnost med družino in domovino . Kako čudovito bi bilo, ko bi človek mogel prenesti v sleherno slovensko družino in v glave sedanjih politikov, ki bi jim morala biti pojma Družina - Domovina nekaj svetega, vsaj delček teh misli, ki smo jih navzoči imeli priložnost slišati.
Kot je že sama prisotnost g. Janeza Podobnika delovala na nas nekako prijetno in domače, je bil tudi njegov nastop prijeten in doživel. Nazorno je orisal sedanje dogajanje v parlamentu in v državi. Nesporno je, da se z izkušnjami, ki so si jih nekdanji in sedanji oblastniki pridobili v preteklih petih desetletjih, poizkuša ponovno z delom priviligirancev obvladovati celotno slovensko državo, kar nazorno potrjuje tudi zadnji naskok na avtonomno RTV in SDK. G. Podobnik se je zavzel tudi tokrat, tako kot SLS v parlamentu, za vrednostno bolj pravično razdelitev certifikatov med državljane Slovenije in požel s tem tudi obilen aplavz.
Svojevrstno oznako sedanjih razmer in prihodnosti naše države pa je podal, tako kot to le on zmore, g. Janez Janša. Dolg in argumentiran govor je strnil v tri poglavja: bogatejšo Slovenijo, pravično Slovenijo in varno Slovenijo. Slovenijo moramo razviti v gospodarsko uspešno državo, ki bo zagotovila napredek, splošno in socialno varnost ter varovala pravice svojih državljanov doma in po svetu. Poštenju in morali moramo vrniti domovinsko pravico. Poleg močne obrambe potrebuje Slovenija tudi spretno in odločno diplomacijo. Srečanje poteka na nekdanji krivični italijansko - jugoslovanski meji, je dodal Janša in ob tej priložnosti zahteval trša in odločna stališča naše države do pritiskov Italije na nas. Tako kot smo se s podporo vseh Slovencev odločno uprli JLA in dosegli njen poraz in umik - odhod iz Slovenije, moramo biti tudi do naših sosedov sedaj politično odločni. Če kaj, potem se lahko Slovenci iz naše zgodovine naučimo, da smo bili uspešni pri stvareh, ki so nam pripadale po božji in človeški postavi samo takrat, ko smo se zanesli nase in bili složni.
Janša je zbrani množici razgrnil s številkami podprto volilno pokritost slovenskega prostora in pozval volilec, da se naj udeleže volitev v lokalne skupnosti in tudi naslednjih držav-nozborskih volitev, ker le tako lahko nove stranke dosežejo volilni uspeh. Nastop Janeza Janše je bil v vseh treh poglavjih tako dovršen in pomenljiv, da ga lahko v kratkem povzamemo s pesnikom: "O, da mi je priti do svoje podobe.i meni, i tebi, narod moj!"
Ali je odkazilo drevja obvezno?
Lastniki gozdov pogosto sprašujejo, ali je odkazilo drevja obvezno.
Zakon o gozdovih ( Ur.l.RS 30/93) v svojem 95. Členu pravi: "Lastniki gozda, ki želijo v gozdu sekati drevje, Zavodu prijavijo sečnjo. Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda v 14 dneh z odločbo odredi drevesa za možni posek." V skladu s kazenskimi določbami Zakona o gozdovih je posek brez odobritve prekršek, za katerega so predvidene denarne kazni.
Da bi ob spoštovanju veljavnega zakona kar najuspešneje sodelovali, svetujemo lastnikom gozdov, da pred sečnjo obiščejo svojega revirnega gozdarja in skupaj z njim izberejo drevesa za posek ter se hkrati domenijo še za druga potrebna dela.
Zavod za gozdove Slovenije Janko Vidmar dipl.ing.gozd.
Logaške Socialdemokrate je pozdravil tudi g. župan ing. Anton Antičcvič in ob tem zaželel stranki čim boljši vklop v občinsko dogajanje v dobro vseh občanov.
Za prijetno vzdušje in počutje sta na srečanju poskrbela Lojze Brcnčič s svojo muziko in vokalni kvartet, ki je z ubranim peljem domovinskih pesmi navdušil vso množico in še posebno goste, med katerimi so bili navzoči tudi ugledni Slovenci iz ZDA. V imenu stranke in vseh navzočih se obema lepo zahvaljujem in jima želim še veliko uspešnih nastopov.
Predsednik občinskega odbora SDSS Logatec
Slavko Brenčič
SDSS
Socialdemokratska stranka Slovenije Krajevni odbor Rovte
Krajevni odbor tudi v rovtah
Z ustanovnim občnim zborom Krajevnega odbora Social demokratske stranke Slovenije v Rovtah 17.9.1994 so se socialdemokrati te krajevne skupnosti in okolice organizirali v vodeno stranko, ki se v zadnjem času tudi v Rovtah vidno krepi.
Zbora se je poleg članov udeležilo tudi presenetljivo veliko simpati/.erjev stranke. Lep uvod v dobro vodeni večer je napravil moški pevski zbor iz Rovt s posebno primerno odbranimi domovinskimi napevi za ta večer.
V uvodnem nastopu je predsednik Občinskega odbora SDSS Logatec predstavil vpetost socialdemokratov v občino Logatec ter nanizal vzroke, ki vplivajo na nenehno rast in vzpon stranke tako v občini kol tudi v državi. Predsednik je v svojem nastopu predstavil navzočim tudi nekatera dejstva, zaradi katerih se SDS ne strinja s sedanjo politiko občinske operativne politike, ki je kot take slepo ne podpira, kajti vse preveč sloni na koristoljubju in nepoštenju.
Socialdemokrati KO Rovte so sprejeli tudi smelo zastavljeni delovni program, ki bo usmerjal odbor k delu za korist kraja in v zadovoljstvo vaščanov. Rovtarski SD so soglasno izvolili za svojega predsednika g. Alojzija Čuka, saj je tako za našo stranko kakor tudi za krajevno skupšnost oseba, ki zasluži vse spošlovanjc. To je potrdil tudi vsesplošni aplavz njegovim nastopnim mislim, češ da je le s pošlenjem in dobrim delom mogoče našo slovensko družbo vsestransko bolj obogatiti.
V nadaljevanju večera pa sta občinstvo do dobrega razvnela z javno (ribuno "Slovenija kam?" dr. Miha Brejc in dr. Jože Zagožen. Pronicljivo in z argumenti sta predstavila dejansko uspešnost sedanje liberalne vlade, ki je daleč od resnične uspešnosti in tudi brez perspetivne prihodnosti. Njuni pogledi so bili za mnoge navzoče v nadaljevanju, ob družabnem klepetu, pravo doživetje.
Ob tej priložnosti se prav vsem, ki so prispevali k temu, da je bil ta večer res enkraten, lepo zahvaljujem.
Predsednik SDSS Logatec Slavko ltrenčič
Železokrivstvo in trgovina z gradbenim materialom
Štefka & Srečo Brus
Klice 21», Logatec ♦•I.: 74 21 21
Vin nudi: - razni gradbeni material,
- pohištvene, vodovodne in ime cevi, - mreže in vijake zi kombi ploHe,
- ureze zi ognje,
- armaturne mreJe in betonsko železo
- in ie marsikaj...
Se priporočamo!
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Skupščine občine Logatec Glavni, odgovorni in tehnični urednik J. Gosliša. Tisk in oblikovanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjslva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, Ši.23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13.tč.tar.Št„3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
KJE, KAJ IN KAKO
NAJ SE GRADI V LOGATCU
Povzeto besedilo (predlog Brede Ogorelec, dopolnitev Ivan Stanič) Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Jamova 18, Ljubljana, tel: (061) 123 21 12
Pred vami je kratka razlaga osnutka Prostorskih ureditvenih pogojev za območje naselja Logatec in Programskih zasnov za osrednje območje dela naselja Dolenji Logatec. Gradiva so pripravili sodelavci Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in bodo po obravnavi na Izvršnem svetu javno razgrnjena.
Ker se zavedamo, da so prostorski ureditveni pogoji za nestrokovnjake težko razumljivi, smo pripravili kratko razlago osnutka odloka. V tem zapisu, seveda, ni zajet ves predpis, upamo pa, da smo pojasnili poglavitna vprašanja prebivalcev in morebitnih poslovnežev, ki nameravajo investirati v Logatcu.
KAJ DOLOČAJO PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI?
Prostorski ureditveni pogoji določajo katere nove dejavnosti so dovoljene na posameznem območju, npr., za katere dejavnosti se lahko gradijo nove stavbe ali spreminja namembnost obstoječih. Nadalje zanje določa dodatne pogoje glede varstva okolja, oblikovanja, varstva dediščine itd.
Katere parcele so stavbno zemljišče in katera zazidljiva območja v naselju se bodo širila, določa občinski plan in tega s prostorskimi ureditvenimi pogoji ni dovoljeno spreminjati.
Vsi pogoji veljajo le, če se nekdo odloči za gradnjo ali drugo ureditev - ni pa z njimi nikogar mogoče prisiliti, da spremeni razmere, kakršne so sedaj. To pomeni, da ni mogoče zahtevati izselitve dejavnosti, ki po odloku sicer ne bo dopustna, vendar v naselju že je - ne bo pa se mogla širiti. Prav tako ni mogoče zahtevati, da nekdo v naselju odstrani prizidek z ravno streho - ne bo pa smel postaviti novega z ravno streho. S tem dokumentom podobno tudi ni mogoče posegati v lastništvo.
Pogoji so predpisani v besedilu odloka, ki je zato precej dolg (ima 72 členov) in vrisani v karte. Vsa dodatna priporočila so neobvezna, zaželeno pa je, da bi jih investitorji upoštevali.
Karte prostorkih ureditvenih pogojev so težje razumljive, saj so vanje vrisane le meje in posamezni znaki, ni pa prikazana prihodnja ureditev, npr., kakšen bo videz središča naselja. Tega smo posebej strokovno obdelali v predloženih programskih zasnovah za območje osrednjega dela Dolenjega Logatca.
KAKO BOSTE POVEDALI, DA STE ZA ALI PROTI?
(o namenu javne razgrnitve in javne razprave)
"SENESPLAČA, SAJ JEŽE VSEODLOČENO."
Res je že napisano in narisano, a to ne pomeni, da se ne da nič več spremeniti. Pred vami je osnutek, ki smo ga pripravili urbanisti. Namen javne razgrnitve je, da si osnutek ogledate ljudje, ki tu živite. Prav na vas bo predpis najbolj vplival, zato imate pravico, da o njem - še preden je sprejet - poveste svoje mnenje.
Prostorski ureditveni pogoji so javno razgrnjeni na krajevno običajni način.
"TEGA PA ŽE NE MOREJO PREPOVEDA Tir Verjetno s katero od zahtev, zapisanih v odloku ali narisanih na kartah, ne soglašate. Kako boste to povedali? Na voljo so vam trije načini:
1. Vuše opazke vpišite v knjigo pripomb.
Knjiga vam je na voljo ves čas javne razgrnitve.
2. Pripombe povejte na javni razpravi.
Na javni razpravi bomo predstavniki občinskega Oddelka za urejanje prostora in Urbanističnega inštituta najprej na kratko predstavili urbanistični dokument, nato pa boste imeli priložnost postavljati vprašanja ali dajati pripombe. Na čim več vprašanj bomo skušali odgovorili takoj - žc v razpravi.
Sklep o potek in času javne razprave je objavljen v tej številki Logaških novic, in na LEP-u.
3. Pripombe napišite doma, v miru, in jih pošljite na naslov:
G
Občina Logatec
Oddelekza urejanje prostora Tržaška c. 15 61370 Logatec
Pozor! Pripombe morate oddati do konca javne razgrnitve, torej do 31. oktobra 1994.
Če želite dobiti pisni odgovor na vašo pripombo, morate to pripisati k pripombi in dodati svoj natančen naslov. Odgovor boste prejeli po seji Izvršnega sveta.
"INKAJSEBODOGAJALOPOTEM?"
Vse pripombe bomo najprej pregledali na Urbanističnem inštitutu in k vsaki napisali naše strokovno stališče: ali se z njo strinjamo ali ne - in če ne, zakaj ne. Pripombe in naša strokovna stališča bo nato obravnaval Izvršni svet občine in odločil, katere pripombe naj upoštevamo in tako popravimo odlok ali karte. Na ta način popravljen urbanistični dokument bo prišel pred občinsko skupščino. Ta ga bo sprejela - ali pa ne ...
Cilji, ki jih želimo doseči s tem urbanističnim dokumentom, so predvsem:
- spodbujati gradnjo le znotraj meja naselja in preprečevati pozidavo nedotaknjene pokrajine,
- v stanovanjskih območjih dovoljevati le tiste dejavnosti, ki ne motijo okolice,
- dosledno varovati in ščititi kvalitetne elemente naravne in kulturne dediščine,
- preprečevati nadaljnjo širitev pozidave na kmetijska in gozdna zemljišča,
- zavarovati območja skupne - javne koristi (koridorje cest in infrastrukturnih naprav ter objektov) pred pozidavo.
KJEJE KAJ DOVOLJENO...
Priporočamo vam, da posebej pazljivo preberete tiste člene odloka, ki določajo katere, nove dejavnosti so dovoljene na posameznem območju. Morda nameravate v delu vaše hiše urediti poslovne prostore ali trgovino in vam predlagani odlok
tega ne bi dovolil? Ali pa se bojite, da bi vaš sosed postavil delavnico, ki bi vas motila, po odloku pa bi bila dovoljena? Na vprašanje, kje je kaj dovoljeno, kratko odgovarjamo:
Stanovanjska gradnja bo dovoljena na območjih, ki so na kartah označena kot (S), na območjih centralnih dejavnosti, označenih s (C) ter območjih naselbinskih jeder (J). Tip zazidavc je posebej označen kot vrsta oblikovanja, in sicer: enodružinska zazidava (cz), stanovanjski bloki in stolpiči (sz) ali vrstna stanovanjska zazidava in dvojčki (vz).
V naselju Logatec je za potrebe gostinstva in turizma dovoljeno graditi na območjih centralnih dejavnosti (C), na območjih naselbinskih jeder (J), na območjih za stanovanja (S) in na območjih za šport in rekreacijo (R).
Dovoljeni sta domala povsod v naselju. Na območju naselbinskih jeder (J) pa le v pritličjih objektov.
Proizvodnja je dovoljena predvsem na območjih (P), če pa dejavnost po obsegu ne presega 1(X) ml tudi na območjih naselbinskih jeder (J) in območjih za stanovanja (S), vendar le tako, da z različnimi emisijami ne motijo okolice.
KAKO NAJ SE GRADI?
I^ega stavbe
Nove stavbe naj ne zakrivajo kvalitetnih pogledov niti ne segajo prek opredeljenih robov naselij. Nove gradnje naj dopolnjujejo obstoječe gruče ali nize.
Stanovanjska hiša
Za različne ureditvene enote in oblikovalske tipe so pogoji različni, skupno vsem pa je, da so dovoljene največ enonad-stropne hiše z izkoriščenim podstrešjem, pri čemer kolenčni zid ne sme preseči 1 m.
Sleme strehe mora potekati v smeri daljše stranice, naklon strehe mora bili 35%-45%.
Prizidek
Prizidek naj bo skladen z osnovno stavbo (glede oblikovanja in glede gradbenih materialov). Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
Stavba krajevno značilne arhitekture
Ob adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah ali nadzidavah je treba ohranjali razporeditev oken in vrat in njihova razmerja, naklon strehe, značilne gradbene materiale, ornamante in druge detajle, itd.
Hram Z
gostilna z vrtom
na Tržaški 148 v Logatcu
vsak delovnik do 14. ure nudimo toplo hrano
za napovedane skupine do 15 oseb pripravljamo slavnostna in poslovna kosila ter večerje ob dogovorjenem času
Več kot pomemben izziv
Razmisleki ob nameravani gradnji poslovno - hotelskega središča (PHC) v Logatcu
Živahna, včasih že kar polemična razprava, ki jo je sprožila pobuda za gradnjo poslovno-hotclskega središča v Dolenjem Logatcu, me je vzpodbudila k temu razmišljanju. Želim pa si, da bi podobno pozornost namenili vsem pomembnejšim projektom, ki so v teku ali so zanje šele dane pobude.
Posluh in zanimanje dela logaške javnosti za poseg v prostor se kaže v razpravi na občinski skupščini 13. julija 1994 in ob pobudi delegata g. Slavka Brenčiča na isti seji skupščine ter v pismu skupine krajanov, ki je bilo posredovano predsedniku Skupščine občine Logatec g. Antonu Antičeviču dne 25. avgusta 1994. Za razmislek so pomembna tudi v pogovorih izražena razmišljanja ljudi. Ta še posebej živo zadevajo mnoga prostorska razvojna vprašanja, s katerimi se vsak dan znova srečujemo, pa si nanje zaradi nepopolnih informacij ne znamo odgovoriti.
Razmišljanje o predlaganem projektu, ki zadeva gradnjo poslovno - hotelskega centra (PHC) je mogoče opreti na širše razvojne predpostavke, ki so strokovno utemeljene in kot dolgoročna vizija našega razvoja sprejemljive.
Vsi si lahko vsaj želimo urejeno naselje Logatec. Razvili naj bi ga v bolj mestno urejen kraj s funkcijo in opremljenostjo vsaj občinskega središča. Še več - prizadevanja, podprta s posameznimi strokovnimi utemeljitvami tečejo tudi v smeri prizadevanj, ki naj bi naselju Logatec omogočila razviti vsaj posamezne regijske funkcije z ustreznimi službami. Tudi tega si verjetno velika večina občanov, ne samo prebivalcev Logatca, želi. To pa zahteva od nas vseh sprejeti "tekmo" z drugimi sosednjimi centri, ki ne skrivajo ambicij, da bi nas prehiteli in prevzeli tudi vse tiste dejavnosti, ki jih želimo ohraniti in razviti doma. Za vse to pa bomo morali kar največ narediti tudi sami.
Eden izmed pomembnih pogojev za obstoj in nadaljnji razvoj kraja je zato tudi ustrezna urejena in čim bolj dostopna "infrastruktura" v širšem pomenu besede. To pa pomeni tudi še veliko kvalitetnejši razvoj opremeljenosti kraja z dejavnostmi, ki jih v programskem smislu ponuja gradnja PHC. Da je potrebno medsebojno dopolnjevanje trgovine, gostinstva, drobne obrti, servisov in drugega z urejenimi parkirišči in zelenjem v vsakem jedru, je v strokovnem smislu uveljavljeno, nedvoumno spoznanje. Zato moramo v kraju preseči spoznanje, da je za nas vsega tega dovolj in preveč. Se več! Vse to in še marsikaj bomo morali pripeljati v naš kraj, če bomo hoteli živeti na način, ki nam ga narekuje čas, v katerem živimo, in če bomo hoteli postati privlačni tudi za druge. Za vse to pa je potrebna določena načrtna skrb, znanje in jasna predstava, kako želimo na tem prostoru živeti in kaj zapustiti tudi našim zanamcem.
Predvideni prostorski poseg sredi Logatca moremo sprejeti kot pomemben izziv - in primer v našem vsakodnevnem srečevanju na tem prostoru - z vsem, kar se dolga povojna leta ni spreminjalo. To nas spravlja v zadrego, kako to (nc)sprejeti, kakor da nas prehitevajo in vznemirjajo nc samo družbene, ampak tudi gospodarske, socialne in tudi prostorske spremeni ;. Kar navadili smo sc živeti z vsem tem, kar imamo, in tudi l nenačrtnostjo in neurejenostjo kraja. Prav zanimivo sc mi zdi zato ob tem soočiti različna razmišljanja. Nekaj teh vprašanj v nadaljevanju tudi po lastni presoji komentiram:
Mihevc
- Primerno utemeljena in zato podpore vredna, se mi zdi zahteva krajanov, da bi zvedeli resnico o poslovnih odločitvah, ki poseg(e) v središče Logatca (in drugod) opravičujejo in utemeljujejo. Sam sc v utemeljenost omenjene investicije nc spuščam - tudi zato nc, ker sem prepričan, da bodo posamezni investitorji (teh pa bo več) sami pazljivo bdeli nad oplemenitenjem vloženega deleža. Sprejemam pa poziv vseh, ki z osebno prizadetostjo razmišljajo o posledicah (bivanjskih, ambicntalnih, pros-torsko-organizacijskih...), ki jih bo tak poseg v središču Logatca prinesel. Strokovno načrtovalskega dela in osveščenega reagiranja javnosti na posamezne izdelane predloge je bilo v našem okolju do sedaj veliko premalo.
- Za vsako tako delo je potrebna dolgotrajna strokovna priprava. Treba je upoštevati večji del žc dotlej dogovorjenega (n.pr. z Dolgoročnim planom občine) in pri tem vedno znova spoznavati ter strokovno presojati nove razvojne pobude, dejstva... Več strokovnih presoj je tudi za ta prostor pripravljenih, tudi s pogledom in presojo vsega, kar smo (so) v preteklih letih na tem mestu žc načrtovali (v ta namen so na novo pripravljene, n.pr., Programske zasnove za središče Dolenjega Logatca in Prostorsko ureditveni pogoji z ustreznimi strokovnimi podlagami.
- Pri strokovnem delu je treba opozoriti tudi na celovitost presoj in dejstvo, da bodo, n.pr., kakorkoli in kjerkoli opredeljene zelene površine sestavina načrtne izrabe tal in obvezno urejevane. Zato bodo za mnoge tudi omejitev: ne površina "za vse", in predvsem dragocen sestavni del osrednjega Logatca.
- V nobenem primeru pa osrednji prostor nc more biti namenjen samo stanovalcem v neposredni bližini tega objekta! Cen tralne površine so najdragocenejši razvojni potencial kraja in je zato treba strokovno preudarno preučiti posege vanj. Če je Logatec občinsko, ali kar si želimo, regijsko sred išče, potem ga jc treba nameniti vsem prebivalcem občine in nc le Logatčanom.
- Strokovno najbolj sporna in nesprejemljiva je verjetno (po osebnem gledanju) trditev, da bo postal centralni prostor, opremljen z večjim številom dejavnosti, z izboljšano dostopnostjo storitev urbanega standarda, manj vreden. Resnica je obratna. V tem primeru so strokovne utemeljitve nedvoumne. Ob mestnem jedru in v njem cena zemljišč in vrednost objektov z dodatno zgrajenimi in dostopnimi dejavnostmi skokovito raste. Za gradnjo objektov, še posebno poslovnih, je žc po današnjem povpraševanju sodeč zanimiv osrednji in dostopnejši središčni del Logatca.
- Kaj pa možnost gradnje podzemnih garaž? Posamezne trditve in različna mnenja naj potrdijo dodatne ekspertne študije.
- Ekonomsko upravičenost investicije je treba preučiti. Toda ločiti moramo vložek občine od celotnega investicijskega vložka, za katerim stoje posamezni investitorji in sami presojajo, kaj bodo s to lokacijo pridobili. Očitno je interes investitorjev zadosten in drugačen od interesa posameznih prebivalcev. Prav pa jc tudi, da širši krog ljudi zve, če in kakšno zanimanje za gradnjo PHC v resnici obstaja in kaj od pozidave kompleksa občina pričakuje (npr. večje število parkirnih mest, zunanje ureditve itd.).
- Najbrž pa pojavna izjemna pozornost, ki velja tej centralni lokaciji, kaže na našo povečano osveščenost in na večjo osebno odgovornost za dogajanje okoli nas. To pa pomeni, da bomo morali z enako mero strogosti in osebne odgovornosti presojati vse posege v prostor in pri tem upoštevati enaka merila za vsak gradbeni poseg v prostoru naše občine. Samo upamo lahko, da bomo z enako mero odgovornosti in kritičnosti presojali vse odločitve v našem prostoru, tudi take odločitve, kot so urejene javne zelene površine z nedokončano "betonsko fasado" pokopališča v Dolenjem Logatcu, mnoge nenačrtno zasnovane individualne pobude, cestne odseke, gradnjo javnih objektov, neurejena odlagališča odpadkov itd.
- Stroki moramo prepustiti pripravo odgovorov na vprašanja, kakšen projekt naj bo realiziran in kako, in se šele ob predlogih pogovoriti, kaj mislimo o njih.
Zapis jc del osebnih razmišljanj in namenjen vsem, ki soodločamo pri realizaciji razvojnih zasnov v našem prostoru.
Ozaljšani trg
Skladno s sklepom Izvršnega sveta logaške občine, sprejetim v letu 1990, ki se nanaša na ureditev trga pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu, je prav, da se kar največ ljudi seznani tudi s strokovnimi predlogi, ki jih jc pripravil arhitekt France Kvatcrnik s sodelavci.
Kar precej strokovnih razgovorov jc bilo potrebnih, da so načrtovalci predlog lahko pripravili, saj je bilo ponujenih predlogov več. Med tremi rešitvami je ta z načrtno zasnovanim tlakovanim trgom in vodnjakom na njegovi sredi, strokovno oblikovalsko najzahtevnejši, a zdi sc, najbolj sprejemljiv. Takšna trditev je utemeljena z izjemno pomembnostjo tega osrednjega prostora v kraju.
Zamisel, oblikovati samo zelenico in urediti poti prek nje med ljudmi ni našla podpore. Ob večjih shodih in obredih, pa tudi zaradi otrok, ki ta prostor vsak dan prečkajo bi zelenica ne bila najbolj pravšnja rešitev.
Z druge plati jc nesprejemljiva pobuda, naj bi prostor uredili kot parkirišče.
Čim hitreje pa bo vendarle treba ob robu sklenjene pozidave najti ustrezne parkirne prostore. Trg pa bodi kraju v okras, pešcem pa v varno hojo.
Pavel Mihevc
PROGRAMSKE ZASNOVE SREDIŠČE DOLENJEGA LOGATCA
PRIKAZ MOŽNIM UREDITEV
3W"-
				URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC		
logaške novice št. 6-7/94						9.10.1994
Na podlagi zakona o financiranju javne porabe (Ur.l.RS 48/90) in na podlagi 1. odstavka 2. člena Odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov Skupščine občine Logatec, o načinu volitev vodstva skupščine, zborov in Izvršnega sveta skupščine občine Logatec (Ur.l.RS 17/90 in 21/90) je Skupščina občine Logatec na svoji seji dne 13.07.1994 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Logatec za leto 1994
1. člen
S proračunom občine Logatec za leto 1994 (v nadaljnjem besedilu občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini Logatec. V občinskem proračunu se izkazujejo vsi prihodki, ki pripadajo občini.
2. člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1994 v višini 973.700.000 SIT se razporedijo za:
- tekoči del proračuna 377.330.000
- Sklad stavbnih zemljišč 139.770.000
- Stanovanjski sklad 37.000.000
- investicijski del proračuna 419.600.fXK)
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3. člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
4. člen
Uporabniki proračuna smejo prevzemati obveznosti v imenu občine le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
5. člen
Uporabniki morajo sredstva, ki so jim zagotovljena v proračunu, uporabljati za namene za katere so jim bila dana, in v skladu s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganja z njimi.
6. člen
Sredstva za osebne dohodke se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno, glede na število in strukturo zaposlenih v višini, ki jo z usklajevanjem določi republiški Izvršni svet.
7. člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo sc izločijo v okviru potreb in možnosti občinskega proračuna. Zaradi učinkovitejše in racionalnejše uporabe src' ' v za amortizacijo sc ta sredstva združujejo. Program por; j združenih sredstev sprejme Izvršni svet.
8. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet. Izvršni svet skrbi, da se med letom prihodki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem.
9. člen
Če prihodki proračuna med letom ne pritekajo v predvideni višini, lahko Izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno najame kratkoročno posojilo oz. zmanjša porabo sredstev po posameznih namenih v proračunu.
10. člen
Izvršni svet sme v okviru skupnega obsega proračunskih sredstev spreminjati namen in višino, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva. O odločitvah iz 9. člena in prejšnega odstavka, mora Izvršni svet poročati skupščini.
11. člen
Če sc zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, izvrševanje ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabljajo sredstva rezerv občine.
12. člen
Za zakonito uporabo sredstev, ki so uporabnikom razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik ali poslovodni organ uporabnika kot odredbodajalec. Poleg njega je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi računovodja pri uporabniku.
13. člen
Uporabniki proračuna so dolžni občinskemu organu, pristojnemu za finance na njegovo zahtevo predložiti finančne načrte, poročila in podatke o izvajanju nalog. Za proračun je pristojen upravni organ občine, opravlja nadzor nad materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov, glede na namen, obseg in dinamiko porabe sredstev. Če se pri opravljanju nadzora pri uporabniku ugolovi, da sredstva niso porabljena za predpisane namene, se o tem obvesti Izvršni svet in predlaga ustrezne ukrepe.
14. člen
Občinski organ za finance je pristojen da odloča o uporabi sredstev rezerve, za premoščanje likvidnostnih težav proračuna, odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna.
15. člen
Od prihodkov proračuna sc izloči 0.5% v sredstva rezerv občine Logatec. Rezerve se uporabljajo:
- za izredne razmere (elementarne nesreče, epidemije),
- za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunski prihodki pritekajo neenakomerno,
- za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva iz prve alineje tega odloka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja.
URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC
logaške novice št. 6-7/94 9.10.1994
16. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv.
17. člen
Uporaba rezerv se izkazuje v zaključnem računu proračuna občine.
18. člen
Občina Logatec se lahko zadolži za financiranje nalog s področja javne porabe v okviru 10% skupnega obsega sredstev proračuna.
19. člen
O dolgoročni zadolžitvi odloča skupščina občine in je o tem dolžna obvestiti republiški upravni organ za finance. O kratkoročni zadolžitvi za dobo enega leta odloča Izvršni svet.
20. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnern glasilu.
Številka: 012-8/93 Datum: 15.7.1994
Predsednik SO Logatec inž. Anton Antičcvič
Na podlagi zakona o financiranju javne porabe (Ur.l.RS 48/90) in na podlagi 1. odstavka 2. člena Odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov Skupščine občine Logatec, o načinu volitev vodstva skupščine, zborov in Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec (Ur.l. RS 17/90 in 21 /90,25/90 in 1/94) je Skupščina občine Logatec na svoji seji dne 12.9.94 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine IvOgatee za leto 1994
1. člen
S tem odlokom se spremeni Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1994.
2. člen
Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu občine Logatec za leto 1994 tako da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1994 v višini 993.794.(XX) SIT se razporedijo za:
- Sklad stavbnih zemljišč 139.770.000
- Stanovanjski sklad 37.900.000
- ostala tekoča proračunska poraba 403.300.000
- skupaj tekoči del proračuna 58().97().(XX)
- investicijski del proračuna 412.824.(XX)
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu.
Številka: 012-8/93 Datum: 15.9.94
Predsednik SO Logatec inž. Anton Antičcvič
Sklep
o javni razgrnitvi Posebnih strokovnih podlag za prostorsko ureditvene pogoje naselja Logatec, osnutka Prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja Logatec in osnutka Programskih zasnov za središče Dol. Logatca.
I.
Javno sc razgrnejo Posebne strokovne podlage za prostorsko ureditvene pogoje naselja Logatec, osnutek Prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja Logatec in osnutek Programskih zasnov za središče Dol. Logatca, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut RS, Jamova 18, Logatec.
II.
Strokovne podlage in osnutka bodo razgrnjeni od 1.10.1994 do 31.10.1994 v prostorih Matične knjižnice Logatec, v prostorih KS Tabor in v prostorih Oddelka za urejanje prostora občine Logatec.
III.
Javna razprava bo 26.10.1994 ob 18. uri v modri dvorani Narodnega doma Logatec. Oddelek za urejanje prostora občine Logatec bo na krajevno običajen način obvestil občane, druge zainteresirane in strokovno javnost.
IV.
Občani in drugi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na strokovne podlage in osnutka v krajih razgrnitve oziroma jih pismeno pošljejo na Oddelek za urejanje prostora občine Logatec.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Skupščine občine Logatec "Logaške novice".
Štev.: 352-62/93 Logatec, september 1994
Predsednik IS SO Logatec Vladislav PUC, l.r.
	URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC					
Logaške novice št. 6-7/94 9.10.1994
Na podlagi 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, štev. 72/93,7/94 in 33/94), 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Ur. list RS, Stev. 6o / 94 in 2. člena Odloka o spremembi Odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov Skupščine občine Logatec, o načinu volitev vodstva Skupščine občine Logatec (Ur. list RS, št. 17/90,21/90, 25/90 in 1/94) je Skupščina občine Logatec na seji dne 9. 10.1994 sprejela naslednji
ODLOK
o določitvi volilnih enot za volitve v občinski svet občine Logatec
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta odlok za izvedbo prvih volitev v občinski svet občine Logatec (v nadaljevanju: občinski svet) določa:
- število volilnih enot,
- območja volilnih enot,
- število članov občinskega sveta, ki sc volijo v posamezni volilni enoti.
II. ŠTEVILO IN SEDEŽI VOLILNIH ENOT
2. člen
Prvi občinski svet šteje 19 članov.
Za prve volitve v občinski svet se določijo 3 volilne enote:
- 1. volilna enota, s sedežem na Notranjski 14, Logatec,
- 2. volilna enota, s sedežem na Tržaški cesti 152, Logatec,
- 3. volilna enota, s sedežem v Rovtah, v Domu krajanov.
III. OBMOČJA VOLILNIH ENOT IN ŠTEVILO ČLANOV OBČINSKEGA SVETA, KI SE VOLIJO V POSAMEZNI VOLILNI ENOTI
3. člen
V 1. volilni enoti se voli 9 članov občinskega sveta.
1. volilna enota obsega naslednja območje:
- KS Naklo, razen ulic: Blekova vas, pod Grintovcem, Pehačkova cesta, Došče, Zelena pot in Tržaška cesta 49a, 51,53,55,57,59,61,63,65,67,69,86,88,90,90a, 90b, 90c, 90d, 90f, 90g, 90h, 90i, 90j, 90k, 901,92,94,96,
V 2. volilni enoti sc voli 5 članov občinskega sveta.
2. volilna enota obsega naslednja območje:
- KS Tabor, naslednje ulice z območja KS Naklo: Blekova vas, pod Grintovcem, Pehačkova cesta, Došče, Zelena pot in Tržaška cesta 49a, 51,53,55,57,59,61,63, 65,67,69,86,88,90,90a, 90b, 90c, 90d, 90f, 90g, 90h, 90i, 90j,90k,901,92,94,96,
- KSLaze
V 3. volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta.
3. volilna enota obsega naslednja območje:
- KSRovte,
- KS Hotedršica, KS Trate,
- KS Vrh Sv. Treh Kraljev
- KS Log - Zaplana
4. člen
V volilnih enotah za volitve prvega občinskega sveta se določi eno ali več volišč, ki jih s sklepom določi občinska volilna komisija.
iv. prehodni: in končne določbe
5. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o sestavi zborov in določitvi enot za volitve v zbore Skupščine občine Logatec (Ur. list SRS, štev.1/90), ki sc nanašajo na določitev volilnih enot, z dnem konstituiranja prvega občinskega sveta pa zgoraj naveden odlok preneha veljati v celoti.
6. člen
Ta odlok se objavi v Logaških novicah in velja naslednji dan po objavi. Stev.: 008-2/94 Datum:9.10.1994
Predsednik SO Logatec ing. Anton ANTIČEVIČ, l.r.
Na podlagi 35. in 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93,7/94 in 33/94) in na podlagi 2. člena Odloka o spremembi odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov Skupščine občine, o načinu volitev vodstva skupščine in zborov in Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec (Uradni list RS, štev.17/90, 21/90, 25/90 in 1/94), je Skupščina občine Logatec na seji, dne 9.10.1994 sprejela naslednji
Sklep
i.
Za izvedbo prvih volitev v občinski svet občine Logatec, ki so bile 4.10.1994 razpisane za 4.december 1994, se imenuje občinsko volilno komisijo v naslednji sestavi:
1. Tomaž Smrtnik, predsednik, Poštni vrt 6, Logatec
2. Marjan Gregorič, namestnik pred., Tovarniška 14, Logatec
3. Božo Vatovec, član, Strmica 13b, Logatec
4. Zdravko Klemen, namestnik člana, Tovarniška 32, Logatec
5. Peter Hladnik, član, Petkovcc 37 c, Rovte
6. Miha Usenik, namestnik člana, Hrib 3
7. Anton Jerina, član, Nova vas 1, Logatec
8. Ana Jaklič, namestnik člana, Pavšičcva 4, Logatec Jože Urbančič, tajnik, Notranjska 62, Logatec
II.
Ta sklep velja takoj.
Republika Slovenija Predsednik SO Logatec
SO Logatec inž. Anton ANTIČEVIČ, l.r.
Štev.: 008-2/94 Datum:9.10.1994
Javno podjetje
Komunalno podjetje Logatec Tržaška 27,61370 Logatec
Nadzorni svet javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec razpisuje
Zbiranje ponudb
za najem poslovnega prostora
mizarske delavnice za izklicno ceno 800,00 sit/ m" uporabne pokrite površine in 500,00 sit/m2 za pritiklinc in funkcionalno zemljišče.
V najem se oddaja 111.14m velika bivša mizarska delavnica, 5,35 m2 pisarniških prostorov, 37,20 m2 odprtih pokritih prostorov in parkirni prostor ob Tržaški cesti. V prostorih bo mogoče opravljati le storitveno dejavnost.
Ponudbe sprejemamo na naslov Komunalno podjetje Loga tec Tržaška 13, Logatec do vkl j učno 25.10.1994.1 n teren t i si lahko prostore ogledajo vsak dan od 8. do 12. ure na Tržaški 27.
Komunalno podjetje si pridržuje pravico proste izbire najemnika. Z izbranim najemnikom bo sklenjena najemna pogodba v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Najemna pogodba se bo sklenila za obdobje največ 7 let. Cene v razpisu veljajo kot minimalne. Druge elemente najemne pogodbe bosta pogodbeni stranki sporazumno dogovorili.
Komunalno podjetje Logatec
061/823-609 /fT/j U? 061/824-424 ASv/ FAX: 061/824-420^^?/
EKSKLUZIVNA PRODAJA PREMOGA
- Kvaliteta
- Hitra dobava
- Plačilo s čeki (z odlogom)
Se priporočamo!
Javno podjetje
Komunalno p(xljetje Logatec Tržaška 27,61370 Logatec
Nadzorni svet javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec razpisuje javno
Dražbo
za odprodajo osnovnega sredstva
rovokopač TORPEDO po izklicni ceni 289.139,60 SIT.
Dražba se bo vršila 25.10.1994 na dvorišču podjetja, Tržaška 27 v Logatcu. Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno. Interesenti si lahko delovni stroj ogledajo vsak dan od 8. do 12. ure na Tržaški 27.
Pred začetkom dražbe interesenti vplačajo 50.000,00 SIT varščine z virmanom na žiro račun podjetja, ali na blagajni podjetja. Potrjeni virman ali blagajniški prejemek sta dokazilo za upravičenost sodelovanja na dražbi. Neuspelim dražiteljem se varščina brez obresti vrne v celoti v najmanj treh dneh po končani dražbi.
Dražitelj, ki je na dražbi uspel, mora v osmih dneh plačati celotno kupnino, v katero se všteva tudi že vplačana varščina. V kolikor ne bo v roku vplačal celotne kupnine, se šteje, da je odstopil od nakupa in se varščino zadrži. Prometni davek plača kupec.
Komunalno podjetje Logatec
Novo - Video - Video - Video - Novo
Videoteka Joker
Cankarjeva 8, Logatec
odprto od 16. do 20. ure, razen v soboto In nedeljo
Vsak teden 10 do 15 novih filmov
Na voljo vsi najnovejši filmi, pa tudi veliko število starejših, in vse izvirno posnete uspešnice. Zanimivo iz novejše ponudbe:
*Zadnji junak (Arnold Schwarzenegger), *Naključni junak (Dustin Hoffman), *Mesto radosti (Patrick Swayze), *Dave (Sigournev VVeaver), *Bugsy (Waren Beatty), *Propad ruskega carstva - zgod. spektakel, *Karšen oče, takšen sin - komedija (Dudley Moore), *Leto nasilja (Sharon Stone), *Gladiator - moderni gladiator v ringu (kick boks), *Sostanovalka (Bridget Fonda), *Stanje milosti (Sean Penn), "Izobčenec (Jeff VVincott), *Henryeva vrnitev (Harrison Ford), *Red Ročk West (Dennis Hooper), *Lov na rdeči oktober (Sean Connery), Uspešnice:
*Firma, *Sliver, *Nespodobno povabilo, *Somersby, Iz zakladnice:
*V vrtincu, *Prodajalka vijolic, *Vzhodno od raja, *Mama Juanita,
Priporočene sorte ozimnih žit za setev v letu 1994/95
Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na višino in kakovost pridelka, je tudi izbor primernih sort za posamezna pridelovalna območja. Poleg rodnosti moramo pri izboru sort upoštevati tudi obratoslovnc vidike, kot so: ranost, višina slame in kakovost zrnja. Vsakoletni seznam priporočenih kul-tivarjev ozimnih žit je rezultat načrtnega uvajanja novih in stalnega preskušanja že uveljavljenih kultivarjev.
Za osrednjo Slovenijo v letu 1994/95 priporočamo naslednje sorte pšenice:
ANA - od vseh priporočenih je najbolj zgodna, ima nizko slamo, je prilagodljiva, primerna tudi za območja s slabšimi rastnimi pogoji. Odporna je proti poleganju in srednje odporna proti pepelasti plesni. V optimalnem roku setve med 10. in 25. oktobrom sejemo 700 kaljivih zrn/m2. Absolutna teža zrnja (teža 1000 zrn) je okoli 38 g, hektolitrska teža pa okoli 82 kg. Po kakovosti zrnja spada med dobre krušne sorte - II. tehnološka skupina, kakovostni razred I/A2.
MARIJA - trenutno najbolj razširjen kultivar, intenziven, srednje nizke rasti, primeren v vseh pridelovalnih območjih, manj odporen proti pepelasti plesni. V optimalnem času setve med 10. in 25. oktobrom sejemo 600 do 700 kaljivih zrn/m2. Absolutna teža je okoli 36 g, hektolitrska pa okoli 78 kg. Po kakovosti spada v I/BI kakovostni razred.
ZAGI 87 - zelo rodoviten kultivar, primeren za vsa pridelovalna območja, nizek, odporen proti poleganju, srednje občutljiv za pepelasto plesen. V optimalnem roku med 10. in 25. oktobrom sejemo 750 kaljivih zrn/m2. Po kakovosti zrnja spada v II/A2 kakovostni razred. Absolutna teža je okoli 40 g, hektolitrska pa okoli 80 kg;
ZRINKA - podoben kultivar kot Zagi 87, po kakovosti zrnja pa spada v I/A2 kakovostni razred.
Kjer divjad povzroča škodo, priporočamo resnico - kultivar GK PINKA iz Madžarske. Je najbolj rana sorta in se odlikuje po dobri rodnosti z nadpovprečnimi rezultati na vseh poskusnih mestih. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom, gostota setve 600 do 700 kaljivih zrn/m2. Absolutna teža se giblje med 48 in 52 g, hektolitrska teža pa okoli 78 kg. Spada med krušne kultivarje BI kakovostnega razreda.
Resnica je tudi TR1TIKALA - za krmo. Zelo kakovostne krušne pšenice BALKAN, ki ima sicer nekoliko slabše pridelke letos ne moremo priporočati, ker ne bo semena.
Priporočeni kultivarji ječmena :
6redniROBUR,
6 redni PLAISANT,
2 redni ALPHA,
2redniREX.
Vsem pridelovalcem pšenice priporočamo, da pravočasno kupijo kvalitetno in strokovno dodelano seme. Podrobnejše informacije z opisom kultivarjev ter navodila o agrotehniki pridelovanja dobite na sedežu kmetijsko svetovalne službe Logatec, Tovarniška c. 3.
K  .Mijska svetovalna služba inz. Roman Rupnik
OKTOBER
mesec varstva pred požari
Gasilska zveza Slovenije vsako leto v oktobru organizira različne akcije, namenjene izobraževanju, preventivi in, ne nazadnje, tudi usposabljanju samih gasilcev. Letošnji mesec varstva pred požari bo po vsebini naravnan k ekološki preventivi, kar je posledica številnih gozdnih požarov. Lepaki naj bi spodbujali ljudi, naj zaščitijo in ohranjajo naravo. Prav ustrezno ukrepanje ob požarih, pa naj bodo kjerkoli, jc še kako pomembno, da se pravočasno aktivirajo gasilci s posameznega območja.
K pravilnemu ravnanju ob požaru nas navajajo lepaki, obvestila na javnih mestih; o tem se učimo v šolah in na seminarjih. Vendar, kadar smo priče požaru, mnogokrat ravnamo premalo preudarno. Tudi ob najmanjših požarih kličemo gasilec na številko 93, kar pomeni, da smo poklicali poklicne gasilce (v Ljubljani). To pa ni vedno potrebno. Pokličimo najprej domače gasilsko društvo in o požaru obvestimo logaško policijsko postajo. Poklicne gasilce praviloma pokličejo na pomoč gasilci, ki so že na mestu požara, če ocenijo, da je to potrebno.
Telefonske številke:
GD Dol. Logatec 741-508
GD Tabor 741-477
GD Laze - Jakovica 744-831
GD Hotedršica 769-008
GD Medvedje brdo 768-093
GDRovte 768-067
GD Vrh sv. Treh kraljev 768-083
Policijska postaja Logatec 741-202
Pri vsakem klicu sporočite:
- KDO kliče
- KAJ sc jc zgodilo
- KJE jc potrebna pomoč
Poročilo o dejavnosti v mesecu požarne varnosti bomo še pisali.
A.Č.
Za naše ljubljence
Podjetje Sun Trade je na Notranjski 14 v Logatcu poleti odprlo trgovinico z vsem, kar radi ponudimo našim štirinožnim prijateljem. Ne le opreme zanje in za njihovo bivalno okolje, tudi s hrano in priboljški zanje se lahko oskrbimo.
Ljuba Sirca jc tedaj povedala, da bo ponudba čez čas šc bogatejša. Zdaj je tam že mogoče kupiti tudi plavajoče živalice in še marsikaj. Kogar zvedavost vleče, naj sc oglasi v Hobby Zoo. Bo imel kaj videti.
Jago
"Ivoje telo remija krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpi!."
Zuhvala
Ob boleči izgubi najinega dragega moža in očeta
Milana Petoša
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem, ki so nama v težkih trenutkih izrekli soža-Ije, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred, predsedniku RD Vrhnika g. Česnu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter Invalidskemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Posebej pa se zahvaljujeva osebju Zdravstvenega doma I^ogatec za nesebično pomoč pri zdravljenju njegove te/.kc bolezni.
Žalujiča žemi Marija in sin Miliin
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Maksimiljan Mikuž
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, da-
rovano cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in drugo pomoč. Prav tako sc zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam Valkartona, KLIja, Pošte in VDRIA MOTORS za darovano cvetje in drugo pomoč. Zahvala dr. Katarini Turkovi in patro-nažni sestri za zdravljenje in obiske na domu v času njegove bolezni.
Zafavaia gre tudi g. župniku iz Gor. Logatca za lepo opravljc-ni pogrebni obred in pevcem MI'Z I lotcdršica, ki so ga pospremili s pesmijo.
Ženu Marij:), sin Primož, hčerke Andreju, Kiiturinu z družino in Amalija z družino.
Zahvala za pomoč ob požaru
Ponovno se najlepše zahvaljujemo gasilcem GD Dol. in Gor. Logatec za gašenje požara na kozolcu; vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem pa se še posebej zahvaljujemo za nesebično pomoč pri pospravljanju pogorišča, zlasti g. Mačku, Lampetu, Petkovšku in Pivku. Prav vsem iskrena hvala.
Korenčevi: Slavica, Tina, Andrej
Zahvala za pomoč ob požaru
Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam hitro in nesebično pomagali pri gašenju požara in odpravljanju njegovih posledic
Albrehtovi
Zahvala
Ob smrti naše drage mame
Jožefe Urbančič
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in za sveče ter spremstvo na njeni zadnji poli. Zahvaljuejmo sc dr. Skvarči za dolgoletno zdravljenje ter dr. Likarjcvi in dr. Djaičcvi za obiske v času dežurstva. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno mašo in obred. Posebej hvala prijateljem pevcem za lepo odpete pesmi in Petru Kuncu za pomoč pri pogrebu
Vsi njeni žalujoči
Ob prezgodnji izgubi našega moža, očeta, dedka in brata
Antona Kogovška
sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvala vsem darovalcem cvetja in sveč, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, dr. Zoranu Vo-dopivcu za zdavstveno pomoč ob njegovi bolezni, pevcem, gasilcem in vsem, ki so ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti
Vsi njegovi.
Zahvala
V Planini smo položili v družinski grob posmrtne ostanke naše drage mame, stare mame in prababice
Antonije Nagode
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, za pisno in ustno izrečeno sožalje, za prekrasno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem iz Logatca in Cerknice za nego, g. župniku Jožetu Tomšiču in našemu Draganu za slovesno opravljeni verski obred, gc. Nadi Polak in Francu Kobalu za poslednje lepe besede, pevcem pa za otožne pesmi slovesa.
Žalujoči hčerki Tončka in Jana z družinama
Ivoja volja do Življenja je bila dokaj močna, vendar spo/nal si sam sebe v tej kruti bole/ni, rekel si; "RODU SI M SI ZATO, DAROM INKRAI UMRI" Golnik, 1.4.1994
Zahvala
11. julija je prenehalo bili srce očetu, tastu, dedku, pradedku, bratu, stricu, svaku
Francu Brusu
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, njegovim prijateljem, sosedom z Rovtarskc ceste. Seveda, se zahvaljujemo tudi vsem zastavonošem, govorniku Zveze borcev NOV, Invalidskoupo-kojenskemu pevskemu društvu, g. Robiju za odigrano Tišino. Najlepša hvala vsem zdravnikom ZD Logatec ob lajšanju bolečin. Prav lepo pa se zahvaljujemo za vsesrtansko pomoč sestram Doma Marije in Marte.
Hvala vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ki ste ga pospremili k njegovemu počitku.
Vsi njegovi
"Kar pijte, kadite in se drogirajte!
Mi bomo že vedeli, kako vas zdraviti!?"
dr. Jasna Čuk
Maja letos je bilo v Caltanissetti na Siciliji organizirano izobraževanje za programe zdravljenja bolezni odvisnosti. Izobraževanje finančno podpira ameriška vlada, strokovno oporo mu daje Svetovna zdravstvena organizacija, tehnično pa ga je izpeljal Mediteranski inštitut za fizioterapijo in psihoterapijo. Namenjeno jc bilo strokovnjakom iz petih srednjeevropskih držav: Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Slovenije. Organizacija predvideva petletno izobraževanje za strokovnjake različnih profilov o celostnem zdravljenju bolezni odvisnosti. Našo skupino jc vodil dr. Milan Krek, ki jc tudi vodja Nacionalnega odbora za droge pri ministrstvu za zdravstvo. Poleg mene pa sta bila v skupini še dipl. psiholog Aleksander Zadel in dr. Karin Sernec.
Za zdravljenje bolezni odvisnosti jc treba v državi razviti več različnih sistemov zdravljenja. Ti morajo biti med seboj povezani in usklajeni, da so lahko različni odvisniki na različnih stopnjah svoje bolezni deležni najbolj ustrezne strokovne obravnave. Poleg tega morajo biti sistemi zdravljenja dobro dokumentirani, da jih lahko strokovno sproti ocenjujemo in na osnovi ocene tudi izboljšujemo.
Poglobljeno sta nam bila predstavljena dva terapevtska programa: metadonsko zdravljenje in rehabilitacija v terapevtskih skupnostih. Tc predstavljajo model socialnega učenja. Nekaj časa smo tudi sami prebili v treh skupnostih, ki so na Siciliji nastale v projektu "Terra promessa" ali "Obljubljena dežela". Navezali smo stike z bivšimi odvisniki, ki so bili žc v zadnjem obdobju svoje rehabilitacije in so nam med izobraževanjem nudili tehnično pomoč: bili so prevajalci, šoferji, vodiči, urejevalci prostorov, ozvočenja, ... V vsaki od treh terapevtskih skupnosti so nam pripravili sami bivši uživalci drog zelo okusno in lepo postreženo jed. V eni od skupnosti smo odigrali tudi nogometno tekmo.
Zelo zanimivo jc bilo predavanje prof. Dogolofa o principih kemične odvisnosti od drog: alkohola, nikotina, heroina,... Ljudje začnejo uporabljati drogo občasno in naivno, ne zavedajoč se tveganja, ki ga droga prinaša. Rekreativna uporaba pa kmalu preraste v "nalezljivo bolezen, ki se prenaša s prijatelja na prijatelja". Jc napredujoča bolezen. Če v zvezi z njo ničesar ne ukrenemo, se slabša in vodi v prezgodnjo smrt. Ker bolezen napreduje v vedno hujšo stopnjo z vedno hujšimi posledicami, sta zelo pomembna zgodnja razpoznava in čim zgodnejše ukrepanje. Temeljna značilnost kemične odvisnosti je zanikanje bolezni. Trdovratno jo zanikajo odvisniki sami pa tudi tisti, ki ga obkrožajo. Zanikajo jo tudi nekateri njemu najbližji ljudje, ki s svojo pasivnostjo in neodzivnostjo na odvisnikovo stisko njegovo odvisnost še utrjujejo in podaljšujejo.
Pogosto jc v terapevtska prizadevanja najtežje vključiti prav tc ljudi (angl. "enabler" - tisti, ki omogoča uživanje droge s tem, da uživalca ščiti pred logičnimi posledicami uživanja drog).
Ker so "enablerji" običajno najožji družinski člani (eden od staršev, ali oba, partner, kateri od otrok,...), je pomembno v zdravljenje vključiti prav tc osebe. Terapevtovo delo je, da pripravi "enablerje" do tega, da nekaj naredijo, čeprav v možnost rešitve problema takrat v resnici šc ne verjamejo.
Ker nihče ic živi izolirano, jc zdravljenje samega odvisnika manj uspcSno. Potrebno jc vključiti čimveč družinskih članov, sorodnikov, znance irijatcljcv in sosedov. Pomembna jc tudi povezava s tistimi, ki so c   isnost žc premagali.
Od.isniki večinoma prvega koraka v zdravljenje ne morejo narediti sami, ampak jih je v začetek zdravljenja treba prisiliti. Odvis-nikova družina to lahko naredi, če spozna, kaj jc dovolj pomembno v
njegovem življenju, česar ne bi želel zgubiti. Preprečevanje ponovitve bolezni odvisnosti jc prav tako skupna naloga odvisnika, njegove družine in terapevta. Ker jc kemična odvisnost kronična bolezen, jc njena ponovitev zelo verjetna. Jo je pa treba v terapevtskem smislu pozitivno izkoristiti. Bolniku jc lahko dobra šola. Na ogledalo ali steno naj si doma napiše, katerim situacijam sc mora izogibati. Težje bo rekel ne, čim bliže bo drogi. Naloga svojcev, prijateljev in terapevtov pa jc, da ponovno obolelega čim prej pripeljejo spet v zdravljenje.
Zelo zanimivi strokovni področji sta bili tudi: alkoholizem pri starostnikih in zdravljenje alkoholizma pri ženskah, šc posebej v odnosu do njihovih partnerjev in otrok. Zdravljenje žensk je močno odvisno od pivskih navad njihovih partnerjev, zato jc pri zdravljenju vključitev partnerja izjemnega pomena. Bolj uspešno poteka zdravljenje žensk tudi takrat, ko ima lahko mati svojega majhnega otroka v času zdravljenja pri sebi.
Pomembno spoznanje, ki bi ga morali osvojiti vsi strokovnjaki, odvisniki, njihovi sorodniki in širša družba, je nujnost ukrepanja na vsaj treh področjih hkrati: družina, ožja in širša odvisnikova družba in delo (oz. šola).
Zdravljenje odvisnosti je mnogo bolj uspešno, če v terapevtskem programu ustvarjalno delujejo tudi starši oz. svojci, če iščejo pomoč čim bolj zgodaj in si ne zapirajo oči pred dejstvi, ki so včasih zelo boleča. Družba pa naj bi dajala mladim čim več možnosti za koristno izrabo prostega časa in podpirala dejavnosti, s katerimi bi mladi lahko gradili pozitivno samopodobo.
Šola ima poleg družine zelo pomembno vlogo v preprečevanju in zdravljenju odvisnosti. Predvsem pa je prostor, v katerem bi starši dobili ustrezna znanja, veščine in dodatno motivacijo za vzgojo svojih otrok. Mali se vzgoje svojih otrok ne nauči od svoje mame, ampak si mora znanje o tem pridobiti sama! Prav tako velja to za očete.
Naša psihologinja Bojana Slokan pripravlja učne delavnice za starše. V njih bodo starši lahko utrjevali svoja vzgojna prizadevanja predvsem v zvezi z odraščajočimi otroki. Dve takšni učni delavnici sta v lanskem šolskem letu že zaživeli. Socialna delavka Silva Kranjc pa oh sodelovanju socialnega delavca Jožeta Hrena pripravlja posebne učno - vzgojne programe za otroke z učnimi ali vzgojnimi težavami.
Na področju dela in zaposlovanja pa jc pri mnogih vodstvenih delavcih po vsej Sloveniji prisotna šc velika vrzel v poznavanju problematike bolezni odvisnosti. In zato, namesto z angažiranimi prijemi tako v preprečevanju kot v zdravljcnu delodajalci reagirajo s strahom in odporom, torej neustrezno.
Zdaj pa šc nekaj besed o metadonskem zdravljenju. Slovenski program so pripravili naši strokovnjaki na osnovi dolgoletnih izkušenj iz ZDA in drugih držav, obenem pa žc na osnovi nekajletne lastne prakse. Dr. Jalfc jc leta 1967 med prvimi objavil izkušnje s tem načinom zdravljenja v Kaliforniji. Povedal nam jc, da v zdravljenju z meta-donOffl (umetno izdelana snov s podobnim delovanjem kot heroin) bolje uspevajo tisti odvisniki, ki so žc tri ali večkrat sami poskušali droge opustiti, uživalci z "daljšim stažem", ki so žc izgubili iluzijo o neranljivosti, tisti z zelo deviantnim obnašanjem (kraje, nasilje, ...) in uživalci s pridruženo psihiatrično boleznijo.
Način zdravljenja mora biti izbran glede na način odvisnikovega obnašanja. Z uvedbo urejenega metadonskega zdravljenja sc jc na ulicah ZDA zmanjšal kriminal in to je bil razlog, da so ga sploh dovolili. Poleg tega je treba začeti zdravljenje z metadonom čim prej tudi zato, da bi laže omejili epidemijo s številnimi kužnimi boleznimi, ki sc med uživalci prenašajo zaradi injiciranja s skupnimi iglami (AIDS, hepatitis B in C). Ob dolgoletni uporabi metadona so strokovnjaki ugotovili, da ne povzroča okvar ploda, če ga jemlje noseča ženska.
Na seminarju smo samo predstavniki Slovenije lahko poročali o žc sprejetem in strokovno dobro podprtem metadonskem zdravljenju, druge države na tem področju šc precej zaostajajo.
Prizadevanja za uvedbo in izboljšavo različnih načinov zdravljenja sc v zadnjih letih tudi v Sloveniji pojavljajo pospešeno, saj tudi problem zasvojenosti z nedovoljenimi drogami nezadržno raste, alkoholizem pa jc že dolgo naša huda težava, na področju kajenja pa je žc zaznati upadanje vsaj pri nekaterih skupinah prebivalstva.
Če bi hotela s črnim humorjem označiti začetek in konec svojega sporočila, da bi tako poudarila resnost in kompleksnost zdravljenja, bi bil sklep lahko takle: Kar pijte, kadite in sc drogirajte. Mi bomo žc vedeli, kako vas zdraviti.
PA VAS BOMO LAHKO ZARES TUDI OZDRAVILI ???
ZatO jc preprečevanje bolezni odvisnosti še toliko večjega pomena.