ŠTEVILKA LETO SiLVJ, 3 JANUAR 2014 CENA 1.60 EUR i i ¿Pohodniki z b%!#a;mi ^d oživeli'zj m s ko p ravljicb "V' r pri slapu Rinka STRAN 18 Stanje v prometu v največji meri odvisno od udeležencev Jože Božič prejel zlato priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije STRAN 4 STRAN 11 Na Čebelarski zvezi Slovenije podelili certifikat odličnosti čebelarskega turizma Ivanu Čoparju STRAN 7 DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ Poitnina plaiana pa pogodbi št. 3 WS SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE Iz vsebine: Občinski svet Luče: Skoraj polovica proračuna za investicije........5 Občinski svet Ljubno: Zadolževanje vendarle ne bo potrebno..........5 Občina Rečica ob Savinji: Uspeli na razpisu sredstev za Medgenborzo..................................5 Šolski center Velenje: Ob 55-letnici izdali koledar Mavrični mozaik ...................................6 Občinski svet Nazarje: Občina bo sofinancirala izgradnjo malih čistilnih naprav.......................7 Center Rinka Solčava: Božična razstava odprta vse do konca januarja...........................9 Nova Štifta Domačih talentov več kot dovolj za Veseli večer............................9 Nova Štifta Domačih talentov več kot dovolj za Veseli večer............................9 Glasbena šola Nazarje: Slavnostni koncert ob 20. obletnici...............12 Iz policijske beležnice: Voznik osebnega vozila zapeljal v jarek v Ljubiji......................................23 Tretja stran Pričakujte najboljše Sedim pred računalnikom, da napišem uvodnik za prvo številko Savinjskih novic v letu 2014 na temo varnosti in kulture v cestnem prometu. V trenutku me prešine: »Saj to je vendar tema, s katero sem se prvič pojavil v tem časopisu!« sti in tudi potreb za izboljšanje. Zanimiva je ugotovitev, da smo Slovenci na tujih cestah bistveno bolj disciplinirani in vljudni kot doma. Se morda z višjimi kaznimi za prometne prekrške tudi to spreminja? Bilo je, če se ne motim, leta 1978, ko sem obiskoval 8. razred osnovne šole. Pisali smo spise na temo prometne varnosti. Moj je bil ocenjen najbolje, zato je bil za nagrado objavljen v Savinjskih novicah. Zgodba je tragična in pripoveduje o možakarju, ki zaradi neprevidnosti povzroči prometno nesrečo in v njej izgubi življenje. Če bi sodili po aktualnih statističnih podatkih, bi lahko bili z zadnjimi trendi na področju prometne varnosti na slovenskih cestah relativno zadovoljni. Primerjava obdobja januar-november 2013 z enakim obdobjem leta 2012 pokaže, da se je število prometnih nesreč zmanjšalo za sedemnajst odstotkov, število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami pa za sedem odstotkov. Število umrlih se je zmanjšalo za devet, število hudo telesno poškodovanih pa za dvajset odstotkov. Varnost v prometu je v pomembnem delu odvisna od kulture udeležencev v prometu, po tej plati pa imamo pri nas, če sodimo po mnenju sodelujočih v tokratni anketi, še veliko priložno- Začeli smo novo leto. To je leto, v katerem bodo Savinjske novice dopolnile 45 let izhajanja, minilo pa bo tudi dvajset let, odkar jih izdaja naše podjetje. Veliko se je spremenilo v tem času: od tehnologije na področju računalništva, fotografije in tiska do bralnih navad oziroma načina informiranja. Televizija je postala vodilni medij na področju oglaševanja in glavni kreator javnega mnenja, spletni mediji zavzemajo vse večji del medijskega kolača, časopisi pa smo v tej zgodbi tisti, ki smo najbolj na udaru, zlasti pri oglaševanju. Za tiste, ki smo »na trgu«, to pomeni velik izziv in potrebo po prilagajanju nastalim razmeram. Čeprav makroekonomske napovedi za letošnje leto niso posebej ugodne, vam želim vse najboljše, kar si sami najbolj želite. Ampak zavedajte se, da v življenju ne dobimo nujno tistega, kar si želimo, pač pa tisto, kar pričakujemo. Pričakujte torej najboljše ... ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 1, 3. januar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 1, 3. januar 2014 3 Tema tedna PROMETNA VARNOST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Stanje v prometu v največji meri odvisno od udeležencev Januar je mesec, ko napoči čas za raznovrstne statistike. Skozi številke analiziramo in ocenjujemo minulo leto, ali je bilo boljše ali slabše od prejšnjega. Med statističnimi podatki, ki se ne tičejo le številk, ampak našega obnašanja in celo človeških življenj, so tudi podatki o stanju na naših cestah. Ti so na splošno spodbudni, saj kažejo, da se prometna varnost v zadnjih petih letih stalno izboljšuje. Ne glede na to je vsaka smrtna žrtev v prometu odvečna in podatek, da je Savinjska regija s številom umrlih letos že presegla zgornjo »dovoljeno« mejo, ki velja za posamezno statistično regijo, nikakor ni vzpodbuden. VOZNIKI IMAJO SLABO MNENJE O DRUGIH IN DOBRO O SEBI Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je izvedla raziskavo o obnašanju voznikov na slovenskih cestah, v kateri je 669 udeležencev preko spleta odgovarjalo o svojih izkušnjah v prometu. Raziskava je pokazala, da imamo slovenski vozniki precej slabo mnenje o kulturi Lani je bilo v Zgornji Savinjski dolini do sredine decembra 60 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, trideset pa je bilo telesno poškodovanih. (Foto: Jan Zajc) Naša anketa Kakšna je naša vozniška kultura? Vozniška kultura v Sloveniji je stalna tema razprav, tako v javnosti kot v zasebni sferi. Gre za skupek splošne kulture, kaznovalne politike, izobrazbene strukture in prometne zgodovine. Po slabši vozniški kulturi praviloma izstopajo posamezniki, ki negativno izstopajo tudi na splošno v življenju, in vozniki velikih ter prestižnih vozil. Spreminjanje kulture vožnje je po mnenju strokovnjakov zapleten in dolgotrajen proces, pri katerem mora sodelovati kritična masa voznikov: ko se večina v določeni situaciji začne obnašati na določen način, tako vedenje za seboj potegne še ostale. In kakšna je vozniška kultura pri nas? Jani Golob, Robanov Kot Mislim, da bi v Sloveniji morali najprej urediti prometno zakonodajo in šele potem razmišljati o prometni kulturi voznikov. V Avstriji pogosto srečamo omejitve, ki se postopoma uvajajo, pač glede na razmere na cestišču. Pri nas pa je velik razkorak. Z omejilve 90 pademo takoj na 50 km/h. Mislim, da bodo tisti, ki so do sedaj vozili pod vplivom alkohola, to počeli tudi v prihodnje. Erik Rosenstein, Rečica ob Savinji Zdi se mi, da je prometna kultura v Sloveniji na zelo nizki ravni. Tudi Zgornjesavinjčani pri tem nismo izjema. To zelo dobro občutim na lastni koži, saj se pogosto podam na cesto kot kolesar. V tej vlogi me pogosto slabo upoštevajo kot udeleženca v prometu, me marsikdaj spregledajo ali izsiljujejo prednost. Za osveščanje voznikov ne bi škodil kakšen obnovitveni seminar varne vožnje in preizkus znanja o varnosti v prometu. Anka Sivec, Spodnja Rečica Slovenci in seveda tudi Zgornjesavinjčani nimamo nikakršne prometne kulture, ko vozimo po domačih cestah. Takoj, ko se podamo v tujino, pa smo disciplinirani vozniki in strogo upoštevamo prometne predpise. Vsem tistim, ki ne upošteva- jo prometnih predpisov in se objestno vozijo po naših cestah, bi bilo treba odvzeti vozniško dovoljenje. Antonija Reberšek, Pusto Polje Prometna kultura Slovencev in Zgornjesavinj-čanov je zelo slaba. Ne upoštevajo prometnih predpisov, ne prilagajajo hitrosti razmeram na cesti, so objestni, uporabljajo telefon med vožnjo in imajo slab odnos tako do pešcev kot do kolesarjev. Neredko se tudi zgodi, da za volan sedejo v al-koholiziranem stanju. V Avstriji je prometna kultura boljša, medtem ko je podobno kot pri nas v Italiji in na Hrvaškem. Za izboljšanje prometne kulture je potreben pravočasen odhod od doma in upoštevanje prometnih predpisov. Prav tako bi bili potrebni obnovitveni testi in obisk centrov varne vožnje. Damjan Novak, Okonina Prometna kultura Slovencev je na zelo nizki ravni. Ker živim v tej dolini, ne morem kritizirati domačih voznikov. Zelo na visokem nivoju je prometna kultura v tujini. Imel sem priložnost videti, kako je na Finskem in na Cipru. Tam ti takoj, ko vidijo, da si tujec, pomagajo in te usmerjajo ter so hkrati zelo strpni, če narediš kakšno napako. Verjamem, da bi se prometna kultura pri nas izboljšala, če bi preverjali prometno znanje voznikov in jih po potrebi napotili v centre varne vožnje. Kar pa se alkoholiziranosti tiče, zase lahko rečem, da vinjen nikoli ne sedem za volan. Nada Zager, Mozirje Mislim, da je prometna kultura tako v Slovenji kot v naši dolini kar dobra. S tem mislim predvsem na regionalne ceste, na avtocestah pa pogosto doživiš vse mogoče, od izsiljevanja in nestrpnosti do neuporabe smernih kazalcev. Če pogledamo k našim sosedom v Italijo ali na Hrvaško ali pa celo v Grčijo, se mi zdi, da vozniki mislijo le nase, nič pa na druge udeležence prometa. Da bi se pri nas prometna kultura izboljšala, bi prekr-škarje morali vedno kaznovati, mogoče bi jih s tem osvestili. Glede prisotnosti alkohola pri voznikih menim, da tisti, ki sedajo za volan v alkoholizi-ranem stanju, bodo to vedno delali. Sem pa vesela, da so člani moje družine toliko osveščeni, da ne vozijo, če pijejo alkoholne pijače. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Tema tedna, Iz občin vožnje pri nas. Kar 74 odstotkov sodelujočih je namreč izjavilo, da so slovenski vozniki nestrpni, poleg tega večina voznikov meni, da drugi vozniki izsiljujejo prednost, zavijajo brez smernika in nepravilno parkirajo. Zanimiv je tudi podatek, da večina vprašanih voznikov hkrati z mnenjem o nestrpnosti drugih sebe ne opisuje kot nestrpne, ampak navaja, da se v prometu obnašajo kulturno. DELEŽ VINJENIH POVZROČITELJEV NESREČ V NAŠI DOLINI V LETU 2013 VIŠJI Neupoštevanje pravil prednosti je po podatkih Policijske postaje (PP) Mozirje botrovalo tudi nekaj lanskim nesrečam v Zgornji Savinjski dolini. Prav tako neustrezna varnostna razdalja, ki je, podobno kot izsiljevanje prednosti, tipična lastnost nestrpnih voznikov. Vendar, kot kažejo podatki PP Mozirje, omenjena vzroka v naši dolini nista med glavnimi razlogi za prometne nesreče. V Zgornji Savinjski dolini je bilo v minulem letu, do srede decembra, obravnavanih 60 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2012. Glavni trije vzroki prometnih nesreč so bili nepravilni premiki z vozilom, nepravilna stran oziroma smer vo- Na decembrski seji so svetniki občine Luče obravnavali predlog proračuna za leto 2014 in ga v prvem branju potrdili. Proračun je sedaj v javni obravnavi in je nanj mogoče podati pripombe in predloge. Po besedah župana Cirila Rosca je proračun uravnotežen, njega vrednost znaša skoraj 2,3 milijona evrov. Proračun je razvojno naravnan, saj je za večje investicije namenjenih za okoli milijon evrov žnje ter neprilagojena hitrost. Sicer pa je do nesreč prišlo tudi zaradi neustrezne varnostne razdalje, nepravilnega prehitevanja in neupoštevanja pravil o prednosti. Kot kažejo statistike za območje, ki ga pokriva PP Mozirje, je bilo deset povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč je bil v letu 2013 nekoliko višji kot leto prej in je znašal 16,6 odstotka (leta 2012 14,3 odstotka). V SLOVENIJI V LANSKEM LETU 17 ODSTOTKOV MANJ PROMETNIH NESREČ Trend izboljšanja prometne varnosti je bilo v minulem letu zaznati v vsej Sloveniji, saj je bilo, po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa, zabeleženih 17 odstotkov manj prometnih nesreč kot v letu 2012. Blažje so bile tudi posledice prometnih nesreč. Manj je bilo umrlih, hudo in lažje telesno poškodovanih. Do konca novembra lanskega leta je na slovenskih cestah umrlo 111 udeležencev v cestnem prometu, kar glede na leto 2012 pomeni zmanjšanje za devet odstotkov. Med umrlimi udeleženci v letu 2013 je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (37), najmanj pa sredstev, skupaj z manjšimi naložbami pa investicijska sredstva obsegajo skoraj polovico skupne vrednosti proračuna. Zadolževanje ni predvideno. Svetniki v prvi obravnavi na predlog niso imeli večjih pripomb, dokončno pa bodo o njem odločali sredi januarja. Do takrat v občini velja odlok o začasnem financiranju, ki ga je sprejel župan Ciril Rosc. Marija Lebar pešcev (17). Največji porast števila smrtno ponesrečenih udeležencev v cestnem prometu so lani zabeležili pri kolesarjih, saj jih je v primerjalnem obdobju umrlo 27 odstotkov več kot leto poprej. Bolj OBČINSKI SVET LJUBNO Ljubenski občinski svet je prvo obravnavo proračuna za leto 2014 opravil na novembrski seji. Proračun je bil nato v javni obravnavi, na decembrski seji pa so svetniki sprejeli dokončno oblikovan proračun, ki se nekoliko razlikuje od prvotnega. Kot sta pojasnila župan Franjo Na-raločnik in računovodkinja Marija Potočnik, je v vmesnem času prišlo do sprememb zlasti na prihodkovni strani. Prej načrtovani najem kredita sedaj ni potreben, saj so pridobili dodatna sredstva, med drugim tudi državna. Tako Občina Ljubno še naprej ostaja med tistimi slovenskimi občinami, ki niso zadolžene. OBČINA REČICA OB SAVINJI V zadnjih dneh decembra je bila Občina Rečica ob Savinji obveščena, da je uspela na razpisu za projekt Medgenborza. Projekt je skupen za več občin, na občini predvidevajo, da bodo pogodbo za sredstva podpisali v mesecu marcu. V Podčetrtku je 18. decembra zasedal skupni nadzorni odbor za Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška za programsko obdobje 2007-2013, katerega organ upravljanja je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Skupni nadzorni odbor, v katerem so predstavniki obeh sodelujočih držav - Slovenije in Hrvaške - ter predstavnika Evropske komisije, je odobril 39 projektov, ki se bodo sofinancirali iz sklada Instrumenta predpristopne pomoči (IPA). Na razpis, ki je bil objavljen v za- spodbuden je podatek o številu al-koholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj se je to zmanjšalo za 32 odstotkov. Tatiana Golob Proračun v višini nekaj več kot 4 milijone je uravnotežen in po besedah župana racionalen ter razvojno naravnan. Precej sredstev je namenjenih za naložbe, saj bodo v občini v letu 2014 zaključevali nekatere projekte, ki so jih začeli lani. Med največjimi so dokončanje revitalizacije trškega jedra, kanalizacije Radmirje in Juvanje z ureditvijo vaškega jedra v Juvanju, dokončanje Pažetovega mostu, modernizacije ceste v Primož in ureditve potoka v Okonini. Nadaljevali bodo tudi dela na področju zagotavljanja poplavne varnosti, zlasti sanacije bre-žin vodotokov. Marija Lebar četku februarja 2012, je prispelo 228 vlog. Med uspešnimi projekti je tudi Medgenborza, skupni projekt Občine Loška dolina, mest Pre-log in Ludbreg iz Hrvaške, Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ter Občine Rečica ob Savinji. Rečiški projekt medgeneracij-skih dejavnosti bodo izvajali v objektu nekdanje trgovine, ki ga je občina pred časom odkupila, na občinskem svetu pa je bila nato potrjena predlagana vsebina in možne dejavnosti v stavbi. Na Rečici so projekt ocenili v vrednosti nekaj manj kot 300 tisoč evrov, sofinanciranje pa je mogoče največ do 85 odstotkov. S tem denarjem bodo sofinancirali tako začetno opremo kot vsebine Medgenborze. Marija Lebar - Do 14. decembra 2013 je bilo na območju PP Mozirje obravnavanih 60 prometnih nesreč, od tega ena s smrtnim izidom, 23 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in 36 z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah je ena oseba umrla, dve sta dobili hude telesne poškodbe, 28 lahke telesne poškodbe, brez telesnih poškodb pa je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 89 oseb. Uspeli na razpisu sredstev za Medgenborzo OBČINSKI SVET LUCE Skoraj polovica proračuna za investicije Zadolževanje vendarle ne bo potrebno 5 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Šolstvo, Kultura ŠOLSKI CENTER VELENJE Ob 55-letnici izdali koledar Mavrični mozaik V zgradbi Gaudeamus je Šolski center Velenje (ŠCV) v petek, 20. decembra, pripravil krajše prednovoletno srečanje za novinarje in uredniški odbor koledarja, ki so ga izdali ob 55-letnici svojega delovanja. Zbrane je nagovoril direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik, dijaki pa so pripravili krajši zabavni program in kulinarično presenečenje. Direktor Kotnik je po uvodnem pozdravu med drugim povedal: »Pred 55 leti so na podlagi izkušenj in potreb po znanju v Velenju zavihali rokave in se lotili dela. Imeli so jasno vizijo, odlične in odločne sodelavce in predvsem v prihodnost naravnan način razmišljanja; nastal je Rudarski šolski center. VEČ KOT 4.000 DIJAKOV IN ŠTUDENTOV Danes se lahko pohvalimo, da smo ena največjih in najkakovostnejših srednje- in višješolskih ustanov v Sloveniji, s skupaj več kot 4.000 vpisanimi dijaki, študenti in odraslimi, ki se izobražujejo v šestih šolah in Medpodjetniškem izobraževalnem centru ter v 29 srednješolskih, 6 Dijakinje šole za storitvene dejavnosti so pripravile plesni program. (Foto: Marija Lebar) Delovanje in dosežke Šolskega centra Velenje so predstavili direktor mag. Ivan Kotnik (v sredini) in ravnatelji posameznih šol. (Foto: Marija Lebar) »Lahko rečemo, da smo zazrti v prihodnost, še vedno rastemo, čeprav se moramo prilagajati tudi konkurenci na našem področju,« je še povedal Ivan Kotnik in predstavil nekatere dogodke v tem šolskem letu, s katerimi bodo še poudarili obletnico. MAVRIČNI MOZAIK Predstavili so koledar, pri nastanku katerega so sodelovali dijaki in ki so ga poimenovali Mavrični mozaik. Stenski koledar je narejen za več let, na njem so v strnjeni obliki in s fotografijami predstavili vsebine in dejavnosti ŠCV, po katerih so najbolj prepoznavni. Dijakinje šole za storitvene dejavnosti so pripravile zabavni plesni program. Sledilo je druženje ob kulinarični ponudbi, za katero so prav tako poskrbeli dijaki šole za storitvene dejavnosti, vsak obiskovalec pa je dobil v dar koledar Mavrični mozaik. Marija Lebar višješolskih in v več kot 100 izobraževalnih programih, ki so posebej prilagojeni za potrebe odraslih.« POLEG IZOBRAŽEVANJA TUDI VZGOJA Delovanje in dosežke posameznih šol, ki delujejo v okviru ŠCV, so predstavili njihovi ravnatelji. Nekateri programi so stari 55 let, nekateri, zlasti višješolski, pa le nekaj let. Vse povezuje prizadevanje, da je na prvem mestu dijak oziroma študent ter njegove potrebe po znanju in usposobljenosti. Zlasti pri dijakih si poleg izobraževanja prizadevajo tudi za vzgojo, k čemur pripomorejo z gojenjem določenih vrednot in nudenjem številnih dejavnosti v izbirnih vsebinah programov. OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v letu 2013 Leposlovje: Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Ga-baldon, Diana: Tujka, Quick, Amanda: Vrago-lije, Garwood, Julie: Odkupnina, Woodiwiss, Kathleen E.: Neuničljiva, Sparks, Nicholas: Usodni ovinek, Enoch, Suzanne: Ljubljeni grešnik, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, McKinley, Tamara: Poletna bliskavica, Hosseini, Khaled: Tek za zmajem, Milek, Vesna: Cavaz-za, Austen, Jane: Mansfield park, James Erica: Ljubezen in predanost, Jančar, Drago: To noč sem jo videl, Stockett, Kathryn: Služkinje, Vigan, Delphine: No in jaz, Deveraux, Jude: Kraljična, Parks, Adele: Konec igre, Gabaldon, Diana: Kačji pastir v jantarju, Phillips, Susan Elizabeth: Trmoglavka. 6 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Gospodarstvo, Iz občin ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Certifikat odličnosti čebelarskega turizma Ivanu Coparju OBČINSKI SVET NAZARJE V mesecu decembru na Čebelarski zvezi Slovenije tradicionalno pripravljajo dneve turizma imenovane Apiturizem. Letos so ob tem podelili tudi certifikate odličnosti dvajsetim prijavljenim, med njimi predsedniku Čebelarske zveze zgornjesavinjsko-šaleškega območja Ivanu Čoparju. Čebelarski turizem je ob vse večjem zavedanju pomembnosti čebel in njihovih pridelkov tako pri nas kot v svetu v porastu. Čebelarji želijo predstaviti svoje čebelarstvo Občina bo sofinancirala izgradnjo malih čistilnih naprav in ob tem prodati pridelke ter izdelke kar doma, zato je bilo prijav na razpis Čebelarske zveze Slovenije precej. Septembra je komisija pregledala vsa prijavljena čebelarstva in dvajset izmed njih je ustrezalo pogojem. Ivan Čopar iz Lok pri Mozirju je prejel certifikat s tremi čebelicami, kar je najvišja možna ocena, saj ima za sprejem gostov dovolj prostora in odlično urejeno čebelarstvo. Marija Lebar Ivan Čopar s certifikatom odličnosti (Fotodokumentacija Ivana Čoparja) Nazarski občinski svetniki so na decembrski seji med drugim obravnavali predlog odloka o splošnem redu v občini Nazarje in predstavitev idejnih projektov izgradnje kanalizacije za določena naselja v krajevni skupnosti Kokarje. Oba dokumenta so predhodno obravnavala pristojna telesa občinskega sveta. UREDITI KURJENJE NA PROSTEM IN POLIVANJE Z GNOJEVKO Sedaj veljavni odlok o javnem redu in miru v občini Nazarje je bil sprejet leta 2004. V tem času so se spremenili tako državna zakonodaja kot nekateri občinski odloki, zato je odlok potrebno posodobiti. Statutarno pravna komisija in odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe sta osnutek odloka podrobno pregledala in nanj nista imela pripomb. Svetnik Boštjan Cigale je menil, da bi bilo potrebno podrobneje opredeliti kurjenje na prostem, zlasti v gosteje naseljenih območjih, Bojan Štrukelj pa je predlagal, da se vnese še prepoved polivanja z gnojevko zunaj zakonsko določe- nih terminov. Z določenimi pripombami in dopolnitvami je občinski svet osnutek v prvi obravnavi potrdil. IZGRADNJA KANALIZACIJSKIH SISTEMOV PREDRAGA Občina je naročila izdelavo idejne zasnove z ocenjeno projektantsko vrednostjo izgradnje kanalizacijskih sistemov v krajih Pusto Polje, Potok in Kokarje. Po tej zasnovi bi stroški za primarni vod na eno stanovanjsko hišo znašali v povprečju preko 10.000 evrov, pri čemer so zneski za posamezne kraje različni. V tej zadevi je občina pridobila tudi mnenje Javnega podjetja Komunala Mozirje. Županja Majda Podkrižnik je povedala, da občinska uprava na osnovi zbranih podatkov predlaga občinskemu svetu, da se nadaljnje urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda izvaja preko sofinanciranja izgradnje malih čistilnih naprav. Županja je še dodala, da je povišanje namenskih sredstev zajeto že v proračunu za 2014. Občinski svetniki so se s predlogom strinjali in ga potrdili. Marija Lebar RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Zadovoljni z izvajanjem projektov v minulem letu Ob koncu leta je Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) v Celju pripravila tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezultate, ki so jih dosegli v letu 2013, in spregovorili o načrtih za izvajanje najpomembnejših regijskih projektov. RASR so leta 2010 ustanovile občine Savinjske regije in je s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo imenovana za spodbujanje razvoja v regiji. Kot je povedal direktor RASR Janez Jazbec, se obseg njihovega dela vse od ustanovitve povečuje, izpostavil pa je nekaj projektov, katerim so v letu 2013 posvetili največ pozornosti. Med najpomembnejšimi so bili priprava regijskih razvojnih programov, trajnostni razvoj regije, regij- ska štipendijska shema in projekt Podjetno v svet podjetništva. PRIPRAVA REGIJSKEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA Za oblikovanje Regijskega razvojnega programa (RRP) 2014-2020 so prejeli 522 projektnih idej, ki so jih programsko povezali v 161 večjih projektov, te pa združili v 15 skupin. Programski del RRP 2014-20 je zaključen, vendar se bo še usklajeval glede na izhodišča partnerskega sporazuma med Evropsko unijo in Slovenijo ter operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. TRAJNOSTNI RAZVOJ V sklopu trajnostnega razvoja potekata dva projekta. Prvi je Deklaracija trajnostnega razvoja, h kateri vsako leto pristopi nekaj gospodarskih in drugih subjektov iz regije, ki se zavežejo k izvajanju trajnostnih načel. Pred nedavnim je k deklaraciji pristopil že stoti podpisnik. Drugi je projekt kolesarskega omrežja, ki z več kot 500 kilometri stez povezuje vseh 31 občin. Omrežje je usklajeno in potrjeno ter umeščeno v načrt razvojnih programov na državnem nivoju. REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA Regijsko štipendijsko shemo izvaja RASR četrto leto zapored. V tem času je bilo za štipendije skupno namenjenih več kot dva milijona evrov, od tega okoli polovico evropskih sredstev. Skupaj je šti- pendije dobilo 211 štipendistov. PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA Cilj projekta Podjetno v svet podjetništva je usposobiti udeležence za samostojno poslovno kariero. Po besedah Janeza Jazbeca so doslej izvedli dve petmesečni usposabljanji za 20 udeležencev. Prvih deset se je usposabljalo od februarja do junija 2013. Ustanovili so šest podjetij, ena oseba pa se je zaposlila. Druga skupina se je usposabljala od junija do decembra. Doslej je rezultat ena zaposlitev in eno novo podjetje, v kratkem pa bodo ustanovljena še tri nova podjetja. V letu 2014 bodo izvedli tri trimesečna izobraževanja za skupaj 30 udeležencev. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vseh 26 udeležencev opravilo nadaljevalni tečaj za gasilca Ena izmed najpomembnejših nalog Gasilske zveze (GZ) Zgornje Savinjske doline je organizacija izobraževanj. To jesen so pripravili nadalje- valni tečaj za gasilca, ki so ga zaključili v nedeljo, 8. decembra, v Bočni. Izobraževanja se je udeležilo 26 tečajnikov, Tečajniki in inštruktorji ob zaključku izobraževanja v Bočni (Foto: David Vodončnik Marovt) CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Obiskovalci prinesli veselje, glasbo in ples Obisk skupine učenk iz Kluba prostovoljcev Osnovne šole Mozirje (Fotodokumentacija centra) December je v gornjegrajskem centru starejših še posebej vesel in dogajanj poln mesec. Poleg obiska Miklavža in božične večerje so zaposleni za stanovalce pripravili več prijaznih družabnih dogodkov. Na obisk je prišla skupina učenk, združenih v Klub prostovoljcev na Osnovni šoli Mozirje pod mentorstvom Rozalije Acman. V popoldanskem druženju so skupaj z varovanci okrasili avlo centra. Posvetili so se družabnim igram, kot sta šah in človek ne jezi se, kartali so in balinali. Razigrano vzdušje in vesel smeh sta popestrila decembrsko popoldne. Sara Pungartnik Goličnik je ob tem za klub zapisala: »Naše druženje je čisto prehitro minilo, vendar smo si obljubili, da se čim prej zopet srečamo. Pred odhodom smo prostovoljke varovancem in osebju centra voščile čim lepše pri- med njimi tri članice, iz šestih prostovoljnih gasilskih društev iz Radmirja, Luč, Gornjega Grada, Nove Štifte, Bočne in Grušovelj. Z uspešno opravljenim izobraževanjem imajo udeleženci sedaj pogoje za delovanje v operativnih enotah in možnost nadaljnjega usposabljanja za pridobitev raznih gasilskih specialnosti. Zbranim inštruktorjem in udeležencem tečaja je spregovoril poveljnik GZ in vodja tečaja Slavko Bric, ki je izobraževanje na kratko ocenil takole: »Naj poudarim, da je bila skupina, ki je obiskovala ta tečaj, zelo zavzeta tako za teoretični del tečaja, še posebno pa za praktični del, kjer so se kandidati seznanili z delom, ki ga bodo opravljali v svojih sredinah. Seveda bodo morali z utrjevanjem znanja, ki so ga dobili na tem tečaju, nadaljevati v svojih gasilskih društvih.« Za zaključek tečaja so izvedli taktično vajo gašenja objekta, na katero so bili vabljeni tudi poveljniki društev, iz katerih so bili tečajniki. Potrdila o opravljenem izobraževanju in napredovanja v višji čin bodo udeleženci prejeli na občnih zborih matičnih društev. Sicer pa v GZ za spomladanski čas pripravljajo še nekaj izobraževanj. Tako bodo izvedli tečaje za vodje skupin, vodje enot in strojnike. Marija Lebar ŠENTJANŽ Blagoslov konj hajajoče božično novoletne praznike ter se bogatejše za novo življenjsko izkušnjo od njih poslovile.« Na obisk so prišli tudi najmlajši iz gornjegraj-skega vrtca in osnovne šole Frana Kocbeka. Z njimi je doživetje vedno prisrčno in polno čustev. Tokrat so se otroci iz vrtca predstavili s prizorčk-om na temo kolin. Učenci so pripravili krajši folklorni program, na koncu pa so zapeli skupaj s stanovalci. Zlasti živahno pa je bilo v centru ob obisku in nastopu ansambla Savinjski fantje. Dobri dve uri so gostje zabavali stanovalce in jih zvabili tudi na plesišče. Direktorica Francka Voler se jim je ob tem toplo zahvalila, saj so vedno pripravljeni žrtvovati svoj čas in deliti dobro voljo s stanovalci in zaposlenimi. Marija Lebar Konjenika dajeta konjem blagoslovljeni kruh. (Foto: Marija Sukalo) Na štefanovo je v številnih krajih po Sloveniji potekal blagoslov konj in drugih živali. V naši dolini je to dejanje potekalo pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu, kjer je bogoslužje vodil diakon Marko Rakun. Prireditev, ki privablja veliko okoliških lastnikov konj in številne obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, so pripravili člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, zaradi slabega vremena pa je bila letos nekoliko slabše obiskana. Marija Šukalo 8 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije CENTER RINKA SOLČAVA razstava odprta vse do konca januarja V petek, 20. decembra, so v galerijskem prostoru v solčavskem Centru Rinka pripravili tradicionalno božično razstavo. Osrednje mesto zavzemajo najrazličnejše jaslice, razstavljeni pa so tudi nekateri drugi predmeti, povezani z božičnimi običaji in navadami, predvsem verske vsebine. Raznovrstne jaslice je prispevalo šestnajst razstavljavcev. Večina jih je upodobitev svete družine napravila sama, po domačijah pa hranijo tudi nekatere, ki se prenašajo iz roda v rod, in so zanimive ravno zaradi svoje starosti. Take so gotovo jaslice, izrezane iz kartona. Za upodobitev večno mlade zgodbe o rojstvu otroka, ki na svet prinaša upanje, izdelovalci uporabljajo najrazličnejše načine in ma- teriale. Na razstavi v Solčavi lahko vidimo izrezljane figurice iz lesa, polstene figurice, stenske slike iz polsti s podobo jaslic, pa take izdelane iz solčavske volne ... Ustvarjalna domišljija ima pri tem prosto pot in neverjetne razsežnosti. Niso pa se vabilu k sodelovanju odzvali le domačini, jaslice so prispevali tudi avtorji iz Vojnika, Medvod in še od kod. Kot je ob odprtju povedala vodja solčavskega turistično-informa-cijskega centra Darja Knez, so letos dodali še stare molitvenike in rožne vence, kropilnike, sveče in svečnike, ki so jih ljudje uporabljali pri obredih na sveti večer. Posebno mesto so namenili izdelkom, ki so jih na predbožični delavnici izdelali otroci. Sodelovalo jih je kar dvajset. Na razstavi v Solčavi je mogoče videti jaslice iz najrazličnejših materialov. (Foto: Marija Lebar) Ze v petek dopoldne, pred odprtjem, si je razstavo ogledalo okoli sto obiskovalcev, ki so se v Rin-ki ustavili na izletu v Logarsko do- lino. Za tiste, ki bi to še radi storili, je razstava na ogled vse do konca januarja. Marija Lebar NOVA ŠTIFTA Domačih talentov več kot dovolj za Veseli večer Obilo glasbenih užitkov so na drugo decembrsko soboto v ven-ček spletli izvajalci na Veselem večeru v Novi Štifti. Glasbene točke je povezovala pravljica, ki jo je prebirala voditeljica Sara Gluk, člani Kulturnega društva Lojzeta Savinška iz Nove Štifte v vlogi organizatorjev pa so s prazničnim darilcem ob zaključku najbolj razveselili najmlajše nastopajoče. Da ima novoštiftna šola veliko talentiranih učencev, slednji to vsako leto dokažejo na raznih pri- reditvah, na decembrski, predpra-znični prireditvi pa se jim pridružijo tudi ostali krajani in tako nastane Veseli večer. Letos so srca ter seveda dlani obiskovalcev ogreli učenci podružnične osnovne šole, šolski zborček, otroški in mladinski cerkveni pevski zbor, družinski ansambel MiKa Nas in Mark Sovinšek, ki je kljub rosnim šestim letom že tretjič stal na no-voštiftnem odru. Nastopili sta še Vita in Jasna Purnat, pa Jure Pusto-slemšek, tri nekdanje učenke šole so se prelevile v tri naglušne upoko- jenke in nasmejale občinstvo. V drugem delu so priložnost dobili nekoliko večji nastopajoči. Za-zveneli so glasovi sester Lampreč-nik, na harmoniki so se izkazali Gašper Belaj, Gregor Golob in čla- ni ansambla MIX. Ob zvokih harmonike so zaplesali tudi obiskovalci, večer pa so zaključili z lepo mislijo o prihajajočih božično-novole-tnih praznikih. Štefka Sem Šestletni Mark Sovinšek je samozavestno odpel Modrijanovo S teboj. (Foto: Štefka Sem) Tri nekdanje učenke šole so se prelevile v tri naglušne upokojenke in dodobra nasmejale občinstvo. (Foto: Štefka Sem) DOPOLNITEV INFORMACIJE V 52. številki Savinjskih novic smo na strani 9 objavili članek z naslovom Nikolaj Mašukov razstavljal v Nazarjah. Kot dopolnilo informacije navajamo, da je bilo organizator omenjene razstave v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje Kulturno društvo Nazarje. Uredništvo 9 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I OTVORITEV RAZSTAVE DRUŠTVA GAL NA RECICI OB SAVINJI Predstavili dela iz likovne in kiparske delavnice Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je predzadnji petek v decembru v rečiški osnovni šoli pripravilo razstavo likovnih del pod naslovom Družina, sveta družina in jaslice. S kulturnim programom so odprtje razstave obogatili učenci in učitelji nazarske glasbene šole. Razstavo, ki je bila na ogled do svetega večera, je odprl župan ob- čine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. O delih enajstih avtorjev, ki so nastala v dveh delavnicah, sta spregovorila njihova mentorja, akademski slikar Stojan Kneževic in akademska kiparka Saba Skabrne. V slikarski delavnici na temo družine so nastali avtoportreti in portreti družinskih članov ustvarjalcev v različnih tehnikah. Vanje so vnesli pestrost barvnih odten- Razstavo figur in jaslic so si radovedno ogledali tudi mlajši obiskovalci. (Foto: Marija Sukalo) LUČ MIRU IZ BETLEHEMA V MOZIRJU Poglej drugače Mozirski skavti so tudi letos v Zgornjo Savinjsko dolino vsem ljudem dobre volje prinesli luč miru iz Betlehema. Iz votline Jezusovega rojstva je prišla najprej v mozir-sko farno cerkev, nato pa po celotni dolini, po domovih in organizacijah. Skavti, člani Stega Mozirje 1, so luč prevzeli v Vojniku, slovesen sprejem letošnjega plamena miru pa je bil v Mozirju na četrto ad- Po besedah akademskega slikarja Stojana Kneževica so udeleženci slikarske delavnice v svojih likovnih stvaritvah pokazali in dokazali svoje znanje. (Foto: Marija Sukalo) kov, svetlobe in sence. Po besedah mentorja Stojana Kneževica je portret ena najtežjih slikarskih disciplin. Potrebna sta potrpežljivost in obsežno slikarsko znanje, ki so ga ustvarjalci pokazali in dokazali v svojih likovnih stvaritvah. Njihova dela kažejo osebno videnje čutenja in življenja, vsak portret gledalca nagovarja z osebno likovno govorico. V kiparski delavnici so »zažive- le« figure in kipi jaslic. Z njimi so likovniki predstavili sveto družino. Tečajniki pod vodstvom Sabe Ska-brne so izdelovali miniaturne figure, pri čemer so morali biti pazljivi in natančni. Materiali in tehnike obdelave so bile različne. Del delavnice so po besedah akademske kiparke posvetili tudi patiniranju, tako so kipi dobili značilne barvne tone. Marija Šukalo LUČ MIRU IZ BETLEHEMA V KOKARJAH ventno nedeljo. Med slovesno mašo so luč prinesli na oltar in ob tem prebrali letošnjo misel, ki jo spremlja. Nanaša se na strahove ljudi, ki zavoljo lastne varnosti gledajo na druge zviška. Poglej drugače je zato osrednje geslo, ki nagovarja ljudi, da pogledajo sočloveku v oči in ga poskušajo razumeti v vseh težavah in problemih, ki jih nosi s sabo. Benjamin Kanjir Spoštovanje ljudi ne glede na njihov izgled Takole se je plamen širil z lučke na lučko in odšel z obiskovalci na številne domove. (Foto: Marija Sukalo) Mozirski skavti so luč iz Betlehema prižgali na oltarju domače cerkve. (Foto: Benjamin Kanjir) Mozirski sklavti so, kot že vrsto let do sedaj, tudi letos na Laze pri Kokarjah prinesli luč miru iz Be-tlehema. Predzadnjo soboto v decembru so jo med številne obiskovalce razdelili taborniki Rodu Sotočje Nazarje - Kokarje. Pred delitvijo plamena so pripravili bogat kulturni program, ki so ga izvedli v sodelovanju s pevkami I-zborčka nazarske osnovne šole. Namen letošnje poslanice luči miru je spodbuditi medsebojno sprejemanje in zmanjševanje negativnih predsodkov in delitev. »Vsak posameznik naj bi drugega spoštoval, ne glede na to, kako izgleda, kaj misli in v kaj veruje, saj je tako kot mi tudi on samo človek,« je povedala starešina tabornikov Zvonka Zakrajšek. Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ GORE IN VODA 2013 V MUZEJU VRBOVEC Ekološko osveščanje obiskovalcev vedno bolj okrnjenih planinskih kotičkov Na mednarodni dan gora, v sredo, 11. decembra, se je z otvoritvijo razstave Gore in voda v prostorih Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah zaključil fotografski natečaj Planinskega društva (PD) Nazarje. Natečaj na temo Gore in voda 2013 je pod vodstvom Marijana Denše organiziral odsek za varstvo gorske narave pri PD Nazarje. Na natečaj je prispelo okoli 80 fotografij, izmed katerih jih je 59 ustrezalo razpisnim pogojem, 24 pa se jih je po pregledu strokovne komisije uvrstilo na razstavo. Fotografski natečaj je ljubitelje narave in fotografskega objektiva vabil k fotografiranju motivov slovenskih gora in vode. Motiv ni bil izbran naključno, saj je bil natečaj, kot je na otvoritvi razstave povedala direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar, organiziran v okviru praznovanja 120-letnice ustanovitve Planinske zveze Slovenije, obeleževanja mednarodnega leta na področju voda 2013 in obeleževanja mednarodnega dneva gora. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavljene fotografije. (Foto: Igor Solar) SREČANJE GORNJEGRAJSKIH UPOKOJENCEV Pobudnik za razpis natečaja Marijan Denša (v ospredju) je bil zelo zadovoljen z odzivom avtorjev. (Foto: Igor Solar) Zadovoljstvo nad dobrim odzivom je ob otvoritvi izrazil tudi pobudnik za razpis natečaja Marijan Denša. Ob tem je poudaril, da si z razstavo fotografij gorske narave in voda PD med drugim prizadeva za boljšo ekološko osveščenost obiskovalcev lepih, a vedno bolj okrnjenih planinskih kotičkov. Njegovemu razmišljanju se je v svojem nagovoru pridružil predsednik PD Marjan Ostruh, zbrane pa je pozdravila tudi predsednica Savinjskega meddru-štvenega odbora planinskih društev Manja Rajh. V imenu komisije, ki so jo sestavljali Marija Lebar, Uroš Kotnik in Igor Solar, je udeležence odprtja pozdravila Lebarjeva in povedala, da so imeli precej težko delo, zato je izbor fotografij nastajal počasi in po skrbnem razmisleku. Razstava bo na ogled vse do konca marca v času, ko je muzej odprt za obiskovalce. TG Zlato priznanje ZDUS Jožetu Gornjegrajski upokojenci so se v letu 2013 v polnem številu srečali dvakrat - prvič v začetku leta na občnem zboru in drugič 14. decembra na novoletnem srečanju. Slednje je bilo prvenstveno namenjeno sprostitvi, druženju in obujanju spominov, predsednik društva Toni Rifelj pa je imel tokrat še eno prijetno dolžnost, in sicer je v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) nekdanjemu predsedniku Jožetu Božiču podelil zlato plaketo. Jože Božič je bil predsednik gornjegrajskega društva upokojencev osem let, pred tem je bil Jože Božič (levo) se je zahvalil za visoko priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije. (Foto: Štefka Sem) podpredsednik. Vse od leta 1993 je bil gonilna sila dogajanja v društvu, znal je voditi in zabavati. Februarja 2012 se je odločil, da je po dveh mandatih preda predsedniško mesto mlajšim. Toni Rifelj je v priložnostnem nagovoru pohvalil Božičevo dolgoletno delo, ki ni ostalo neopa-ženo niti na ZDUS v Ljubljani, zato so ga temu primerno nagradili. Rifelj je vsem udeležencem srečanja v novem letu zaželel predvsem zdravja in da bi se čim več družili. Jože Božič se je zahvalil za priznanje in vse povabil na otvoritev razstave jaslic. Le-te in še mnoge druge stvari izdeluje že dolga leta. Druženje ob kosilu je nato ob glasbenem programu družine Zavolovšek iz Bočne trajalo še dolgo v popoldan. Štefka Sem 11 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Šolstvo SLAVNOSTNI KONCERT OB 20. OBLETNICI GLASBENE SOLE NAZARJE » Leto 2013 je bilo za Glasbeno šolo Nazarje praznično leto. V počastitev 20. obletnice samostojnega delovanja z bogatimi rezultati je kolektiv glasbene šole skozi vse leto pripravljal prireditve, katerih rdeča nit je bila ljubezen do glasbe. V petek, 13. decembra, so mladi glasbeniki, njihovi učitelji, starši in številni ljubitelji glasbe praznovanje zaključili s slavnostnim koncertom, s katerim so se poslovili od jubilejnega leta in pogumno stopili v 21. leto delovanja. Preštevilnim obiskovalcem doma kulture v Nazarjah, kjer se je koncert odvijal, je nazarska glasbena šola pripravila nepozaben koncert z izjemnim programom. Najprej se je z baletno točko Ples sladkorne vile iz baleta Hrestač predstavila Larisa Kotnik, ki je varovanka mentorice Tanje Pečenko. Sledil je nastop sopranistke Kri- Pogumno stopimo v 21. leto! « Priznanja za izjemne uspehe na glasbenem področju so prejeli (z desne): baritonist Jože Podbregar, harmonikar Matija Veninšek, pianistka Ana Glušič in flavtistka Manja Pančur. Manja Pančur, solistka na flavti stine Suster, ki jo je ob petju Ave Marie na orglah spremljala Benjamina Trtnik. Naslednja sta občinstvo z Romantičnim tangom navdušila mezzosopranistka Katja Gruber in na akordeonu Primož Kranjc. Ognjevit Kubanski ples sta preko kitarskih strun »odplesali« kitaristki Suzana Hebar in Katja Tominc, sledil je nastop trobilnega ansambla pod dirigentsko taktirko Stefana Garkova. Prestižni zaključek glasbenega večera je pripadel orkestru Glasbene šole Nazarje, katerega prav tako vodi dirigent Stefan Garkov. Skupaj z orkestrom so se predstavili solisti Manja Pančur na flavti, Nejc Klemenšek na harmoniki in sopra-nistka Petra Lamprečnik. Zbrane na koncertu so poleg ravnatelja Glasbene šole Nazarje Jerneja Marinška nagovorili še bivša ravnateljica rečiškega vrtca Ana Nuša Rebernik, predsednik zveze slovenskih glasbenih šol Boris Stih, ki je bil tudi sam osemnajst let član kolektiva nazarske glasbene šole, županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in ravnateljica OS Nazarje Vesna Lešnik. Vsi so čestitali za doslej dosežene zavidljive uspehe in kolektivu učiteljev ter učencem zaželeli še veliko pozitivne energije ob nadaljnjem ustvarjanju. Obiskovalci koncerta so kolektivu učiteljev GS Nazarje zaželeli še veliko pozitivne energije pri nadaljnjem delu. Larisa Kotnik se je predstavila z baletno točko Ples sladkorne vile iz baleta Hrestač. Koncert je bil tudi odlična priložnost za podelitev priznanj najboljšim učencem GŠ Nazarje. Priznanja za izjemne uspehe na glasbenem področju so prejeli baritonist Jože Podbregar, pianistka Ana Glušič, harmonikar Matija Veninšek in flavtistka Manja Pančur. Tatiana Golob, fotodokumentacija GŠ Nazarje I 12 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 Zgodovina in narodopisje naši denarni zavodi (3) ■ Piše: Aleksander Videčnik LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NA REČICI (nadaljevanje) Dejstvo je, da so nudili članstvu posojila pod najugodnejšimi pogoji. Zelo zanimiv je sklep občnega zbora iz leta 1902, ko so spremenili pravila in vstavili vanje tole določilo: »Zadruga dosega svoj namen s tem, ko preprečuje propad kmečkega stanu, in s tem, da v zadružnem okolišu ležeča kmetijska posestva, ko so stalno na prodaj, po meri razpoložljivih sredstev, kupuje, pod pogojem, da je upravičeno upanje, prodati jih skupaj ali pa deliti za ugodnejšo ceno.« To je bila pomembna zaščita domačij (kmetij) in lep primer nudene pomoči in ohranjanja živih kmetij. Tista leta so namreč nemški kupci na veliko odkupovali slovensko zemljo in jo tako potujčevali. Leta 1905 so zaposlili tajnika, to nalogo je tedaj prevzel Josip Zorko. Neverjetno vztrajno so podpirali razna narodna društva in slovenske študente na univerzah v Gradcu in Pragi. Da so pospeševali sadjerejo, so namenili denar za brezplačno razdeljevanje sadnih dreves članom zadruge. Posojilnica je nabavila novejše kmetijske stroje za skupno rabo, pa tudi mostno tehtnico v trgu. Že prvo poslovno leto so zbrali za 37.682 kron hranilnih vlog, posojil pa so odobrili za 23.174 kron. Prva svetovna vojna je seveda močno zavrla delo posojilnice. Šele v tridesetih letih (po letu 1929) so se poslovni rezultati spet izboljšali. Likvidnost posojilnice je bila odlična. V tridesetem letu poslovanja so imeli čistega dobička 19.574 din in rezervni sklad v višini 86.339 din. Strokovno so bili povezani z zadružno zvezo v Ljubljani, od tam so dobivali strokovno pomoč. (Kot vemo, so bili po zasedbi Jugoslavije leta 1941 vsi slovenski denarni zavodi zaplenjeni in ukinjeni. Op. A.V). KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V GORNJEM GRADU Pobudo za ustanovitev je dal župnik Vodov-nik. Začetek poslovanja je 30. januar 1908. Svoje poslovne prostore so imeli v škofovski graščini. Denarni zavod je posloval kot »rajfaznovka«, člani pa so bili v glavnem kmetje in duhovniki. V prvem načelstvu so delovali: Franc Dovnik, Jakob Strnad, Martin Miklavc, Aleksander Rotter, Janez Presečnik, Franc Matek, Gothard Ferme in Anton Berk. Na ustanovnem občnem zboru so določili »zadružni delež« v višini štirih kron. Na občnem zboru letu 1909 so sprejeli sklep, da bodo poslovali tudi na Ljubnem. V tem smislu so spremenili tudi pravila. Med imeni, ki jih srečujemo pozneje v na-čelstvu, so: Jakob Rabuza, Anton Mermal, Albert Savinjšek, Janez Tratnik, Janez Trpel, Jožef Laznik, Rudolf Sodec, Jakob Rajter, Ivan Pečnik, Martin Krajnc, Maks Šlander, Franc Premšak, Peter Rančigaj, Franc Stiglic in Anton Marovt. Po navedenih imenih sklepamo, da so v tej hranilnici delovali in bili včlanjeni prebivalci Gornjega Grada, Nove Štifte, Bočne in Ljubnega. KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V MOZIRJU Leta 1908je dal pobudo za ustanovitev posojilnice mozirski podobar Ivan Cesar. Občni zbor so imeli 26. maja 1908. Poslovali so kot »rajfa-znovka« v prostorih v hiši za nekdanjo upravo podjetja Savinja. Pozneje so odkupili hišo, ki stoji zraven Grabnerja (sedaj optika). V pritličju so imeli zadružno trgovino, v prvem nadstropju pa pisarne posojilnice. Višino zadružnega deleža so določili v višini dveh kron. V prvem načelstvu so bili: Ivan Cesar, Valentin Rozoničnik, Anton Lekše, Anton Breznik, Franc Štrucelj, Franc Kos in Franc Berdov-nik. Tajnik je bil Anton Lekše. Zanimivo, pisni dokazi govorijo o tem, da posojilnica ni bila kmetom v pomoč, celo pravila so bila temu ustrezno napisana. Ljudje so se spominjali neljubih dogodkov, ko so nekatere zadolžene kmetije spravili »na boben«. Res je, denarni zavod ni dobrodelna ustanova, bi pa lahko jemali zgled po rečiški posojilnici, ki je bila vedno trdno na strani kmetov. Kasneje zasledimo v načelstvu še naslednja imena: Franc Rozman, Jože Prislan, Ivan Jurkov-nik, Anton Stvarnik, Franc Turk, Valentin Mikek in Franc Cesar. Gotovo največjo zaslugo lahko pripišemo posojilnici pri gradnji kulturnega doma v Mozirju. Tik pred drugo svetovno vojno je bil dom še nedokončan, toda v dvorani so že igrali Miklovo Zalo v režiji Franca Cesarja. Baje v dvorani še ni bilo stolov, zato so uporabljali klopi; tako pravi ustno izročilo. V zemljiški knjigi je bila kot lastnik doma vpisana Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju. HRANILNICA IN POSOJILNICA V BOČNI Leta 1923 so v Bočni ustanovili »rajfajznov-ko«. V sodni register je bila vpisana 9. marca 1923 kot zadruga z neomejenim jamstvom. Višino deleža so določili na 10 din. V prvem načelstvu so delovali: Anton Levar kot načelnik, Anton Marolt, Anton Žehelj, Franc Štiglic, Ivan Žmavc in Karol Božič kot člani. Kasneje so v načelstvu sodelovali še Franc Žehelj, Franc Krajnc, Anton Mavrič in drugi. Poslovne prostore je imela posojilnica v zgradbi stare šole, tam je bila tudi občina. HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOLČAVI Ustanovili so jo 24. junija 1919. Tudi tu gre za »rajfaznovko«. Poslovne prostore je imela v nekdanjem župnišču (hiša je bila požgana, stala pa je nekako tam, kjer je sedaj Center Rinka). Leta 1923 so dopolnili pravila in določili poslovni delež v višini 2,5 din. V načelstvu so sodelovali: Franc Ošep, Jože Podbrežnik, Jože Vršnik, Peter Poličnik, Andrej Vr-šnik, Peter Štiftar in Urban Plesnik. Občasno so v načelstvu sodelovali še Franc Grobler, Klemen Robnik, Ignac Poličnik, Rok Klemenšek in drugi. Prvo načelstvo Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Slika je bila posneta leta 1908. Stojijo z leve: Anton Kos, Fortunat Škruba, Kač, Anton Lekše, Franc Štrucelj in Preložnik. Sedijo z leve: Ivan Cesar, Franc Planinec in Matija Mrzlak. 13 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Nasveti, Informacije, Oglasi Zdravilna goba Cordyceps DR. ANDREJ GREGORI, idejni znanstveni vodja Zavoda za naravoslovje Cordyceps je ena najbolj iskanih in najdražjih zdravilnih gob. Je majhna gobica, ki raste kot parazit na in-sektih. V tradicionalni medicini najbolj razširjeni vrsti Cordycepsa sta Cordyceps militaris in Cordyceps si-nensis, katerega cena dosega tudi do 50.000 evrov za kilogram. Naravna rastišča teh dveh vrst so predvsem visokogorski travniki v Himalaji. Gobe se pojavijo vsako leto v obdobju štirinajstih dni in takrat se v teh predelih sveta življenje zaradi nabiranja popolnoma ustavi, saj izkupiček od prodaje te vrste gobe predstavlja tudi do 80 odstotkov celoletnega zaslužka prebivalstva. VISOKA CENA GOBE NI NAKLJUČJE Seveda ni naključje, da to gobo tako močno cenijo. Vsebuje namreč najrazličnejše zdravilne snovi, kot so polisaharidi in razni ana-logi adenozina, med katerimi je najbolj znan kordicepin. Polisaha-ridi Cordycepsa so izredno učinkoviti za krepitev imunskega sistema, kordicepin pa omogoča telesu učinkovitejši privzem kisika v kri, kar se odraža v pospešenem me-tabolizmu, večji vzdržljivosti, učinkovitejši regeneraciji mišic po fizičnih naporih, manjši utrujenosti, povečanem občutku budnosti, dobro- dejno pa učinkuje pri primerih astme in bronhitisa. V predelih Tibeta Cordyceps med drugim uporabljajo kot zdravilo proti višinski bolezni, ki je posledica pomanjkanja kisika v krvi zaradi redkejše visokogorske atmosfere. AFRODIZIAK IN ZA ZDRAVLJENJE NEPLODNOSTI Tradicionalno se uporablja za zdravljenje neplodnosti ter kot af-rodiziak in to dejstvo je tudi eden poglavitnih razlogov, da dosega ševanje post menopavzne osteo-poroze. PROTI RAZLIČNIM VRSTAM RAKA V zahodnjem delu sveta je Cor-dyceps postal znan, ko so v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja kitajski atleti z njegovo pomočjo postavili mnogo rekordov. Uporabljali so ga tudi za hranjenje dirkalnih konjev, saj pri teh izredno poveča vzdržljivost. Trenutno potekajo klinične študije, ki dokazujejo, da je kordicepin, ki se nahaja Cordyceps je ena najbolj iskanih in najdražjih zdravilnih gob. tako visoko ceno. Njegovo uživanje zvišuje raven moških spolnih hormonov, izboljšuje morfologijo mod, kvaliteto in kvantiteto sperme ter posledično izboljšuje plodnost, kar je dokazano v mnogih študijah. Dejstvo, da Cordyceps uporabljajo vodilni strokovnjaki s področja neplodnosti ter klinični dokazi nakazujejo na to, da ima Cordyceps velik vpliv na žensko neplodnost in uspešnost umetne oploditve. Znanstveniki sklepajo, da je razlog za to pospeševanje izločanja estrogena, kar je lahko tudi potencialna rešitev za re- v Cordycepsu, zelo dobro sredstvo za zdravljenje levkemije. Prav tako so snovi iz Cordycepsa sposobne v celicah sodelovati pri podvajanju DNK/RNK in tako preprečevati razmnoževanje nekaterih virusov ter rakavih celic. Trenutno snovi, podobne tistim v Cordycepsu, uporabljajo za zdravljenje infekcij z virusom HIV ter pri hepatitisu in proti različnim vrstam rakavih obolenj. PRIMEREN ZA STAREJŠE LJUDI Mnogo ljudi Cordyceps uporablja za zdravljenje putike, saj pospešuje izločanje sečne kisline iz organizma, učinkuje pa tudi zelo dobro proti revmatičnim obolenjem. Znanstvene študije potrjujejo, da je izredno primeren za starejše ljudi, saj izboljšuje delovanje možganov in antioksidativno aktivnost encimov, ima pa tudi dobro-dejen učinek na srce in ožilje. Klinične študije dokazujejo, da Cor-dyceps pospešuje izločanje inzuli-na ter poveča občutljivost celic na inzulin, zaradi česar se vse pogosteje uporablja kot spremljajoča terapija pri zdravljenju diabetesa. Zaradi vse večjega povpraševanja po naravnem Cordycepsu njegova cena iz leta v leto narašča, zato je nedostopen širši javnosti. Zato dandanes Cordyceps namensko gojijo za uporabo v zdravilih, prehranskih dopolnilih in zdravi hrani. Kljub dejstvu, da ga gojijo v umetnih pogojih, njegova kvaliteta presega kvaliteto tistega, ki ga nabirajo v naravi, njegova cena pa je tudi do tisočkrat nižja. (skoten ■mskà* \ • Kontakt: ' ~ - , r drustvo.lucka@gmail.coi SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Feri Lainšček: Dlan mi po tebi diši V zbirki Dlančnica je izšla pesniška zbirka Ferija Lainščka. Estetsko oblikovana knjiga že z imenom zbirke namiguje, da je na voljo v obliki dlančnice, torej knjige, ki jo lahko nekomu stisnemo v dlan. Namenjena je ljubiteljem ljubezenske poezije. Zajema veliko novih pesmi, med njimi pa je najti že znane Lainšč-kove pesmi, kot na primer Danes bom svečo prižgala, ki zaključuje zbirko. Ljubitelji tovrstne poezije ne bodo razočarani, saj tudi sveže pesmi priljubljenega literata prežemajo čutnost, toplina in seveda brezmejna ljubezen. 14 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije, Gospodarstvo CENTER RAZVOJA PODEŽELJA LJUBNO OB SAVINJI »Rek, da je kdo zdrav kot dren, ni iz trte zvit« V organizaciji Zavoda Savinja so v Centru razvoja podeželja na Ljubnem ob Savinji pripravili predavanje o drenu - avtohtoni rastlini, ki so jo nekoč s pridom uporabljali na različnih področjih, danes pa je premalo poznana. Predstavitev rastline in izdelkov iz nje je pripravila domačinka Helena Trobentar, ki je mnoge odlične lastnosti drena že preizkusila in iz njega razvila ter izdelala različne izdelke. DRENOVA BOGATA TRADICIJA Tradicija uporabe drena sega v rimske čase, marmelado, napravila drenove praline s čokolado, iz posušenega listja pa čaj. Izdelala je tudi sirup in nekaj mazil. Vse to je zapakirala v lično embalažo, opremljeno z etiketami in deklaracijami, ter za svoje produkte pridobila tudi ustrezna dovoljenja. NAVDUŠENI OBISKOVALCI Obiskovalci so povsem napolnili prostor Centra za razvoj podeželja v Fašunovi hiši. Prisotni so bili tudi uslužbenci občinske uprave in člani občinskega sveta občine Gornji Grad, ki so si Helena Trobentar je mnoge odlične lastnosti drena že preizkusila in iz njega razvila ter izdelala različne izdelke. (Foto: Marija Lebar) pred tem ogledali zbirni center v Podhomu. Predavanju so vsi pozorno prisluhnili in z zanimanjem poskusili drenovo marmelado na kruhu in drenov džem na domačem jogurtu. Kot je bilo slišati, so bili nekateri prav navdušeni in bodo dren tudi sami zasadili. Marija Lebar Obiskovalci so z zanimanjem poskusili drenovo marmelado na kruhu in drenov džem na domačem jogurtu. (Foto: Marija Lebar) najbrž pa še bolj nazaj v zgodovino. Dren je pol grm pol drevo, ki je nekoč raslo na številnih naših domačijah. Njegove vejice niso manjkale v velikonočnih butarah, poticah ali snopih. Naši predniki so verjeli, da odganja od hiše zle sile. Potem, ko jih je omehčala slana, so plodove drena uživali ali iz njih kuhali žganje. Zelo uporaben je tudi les, saj sodi med bolj žilave. Iz drenovega lesa so nekoč izdelovali cepce in kline, ki so jih uporabljali namesto žebljev, zobe za gra-blje in še marsikaj. UPORABEN V ZDRAVILSTVU IN PREHRANI Kot je povedala Helena Trobentar, so zlasti podcenjene drenove zdravilne lastnosti, ki krep-čilno delujejo na človeka: »Rek, da je kdo zdrav kot dren, ni iz trte zvit.« Sama se je s to rastlino srečala že v otroštvu, pred časom, ko se je naselila na Ljubnem ob Savinji, pa si je dren zasadila pred hišo. Letos je že bogato obrodil in trpke rdeče plodove je obrala, iz njih skuhala džem in OTROSKI KOTIČEK V MOZIRJU Ponudba rabljene otroške opreme in oblačil Mozirje je od sobote, 21. decembra, bogatejše za komisijsko prodajalno z rabljeno otroško opremo in oblačili. Otroški kotiček, kakor se imenuje, je prostor, kjer bodo rabljene, a lepo ohranjene in še uporabne otroške stvari menjale lastnike. Idejo sta Meta Miklavc in Miha Avguštin dobila ob obisku podobnih trgovin pri nas, uresničila pa sta jo v najetih prostorih Ob Trnavi 1. Miklavčeva je povedala, da je komisijska prodajalna z otroškimi slvarmi praktična rešitev, ker otroci stvari velikokrat prej prerastejo kot ponosi-jo. Pomembno je tudi, da so cene rabljenih artiklov dostopne, kar je pri otroških oblačilih sploh velikega pomena. Artikle za prodajo bodo do sredine januarja sprejemali vsak dan, nato pa po dogovoru dvakrat tedensko. Lastnika prodajalne vabita vse, ki želijo svoje otroke obleči ugodno ali potrebujejo otroško opremo, da obiščejo Otroški kotiček in se prepričajo o ponudbi. Da so se ljudje znebili predsod- kov o nakupu rabljenih stvari, dokazuje informacija, da je bil na otvoritvi prvi artikel prodan zelo hitro. Štefka Sem Miha Avguštin in Meta Miklavc sta poslovno idejo za prodajalno dobila ob obisku podobnih trgovin. (Foto: Štefka Sem) 15 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I CERKEV SVETEGA MIHAELA V SMIHELU NAD MOZIRJEM V glasbo ovito pričakovanje božičnih praznikov Zadnjo nedeljo pred božičem je cerkev v Šmihelu nad Mozirjem zaživela v prazničnem vzdušju. Kulturno društvo Rovtar je namreč v cerkvi pripravilo predpraznični koncert. Povezovalca programa Albina Rajter in Boštjan Golič-nik sta v nagovoru zbranim izrazila veselje nad velikim številom poslušalcev in povedala, da so vrata cerkve v Šmihelu vsakomur odprta in da je v njej doma pesem. Po besedah Rajterjeve svet, v katerem živimo, potrebuje malo besed in veliko ljubezni. In če je prisotna glasba, ne potrebujemo besed. Tako se je v pesmih predstavil šmihelski cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Tonija Acmana, nato pa še dekliški zbor KD Rovtar. S pesmijo Ave Maria se je predstavil solist Gregor Rak, nato pa Nastop cerkvenega mešanega pevskega zbora. (Foto: Urška Goltnik) so zbrani prisluhnili še oktetu Žetev in ansamblu Golte. Zaigrane in zapete pesmi so poslušalcem pričarale misel na praznike, dom in družino, s pesmimi domačih avtorjev pa pestrili še mladi recitatorji. so program po-Mateja Goltnik KONCERT ŠALEŠKEGA AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA VELENJE V MOZIRJU Urica sakralne glasbe navdušila občinstvo Predzadnjo soboto v decembru sta v cerkvi sv. Jurija v Mozirju nastopila Šaleški akademski pevski zbor Velenje pod vodstvom zborovod-kinje Danice Pirečnik in orglavec Vojko Zavolov-šek. Z zanimivim programom so glasbeniki navdušili številno občinstvo. Šaleški akademski pevski zbor združuje izkušnje zrelih zborovskih pevcev in mladostno energijo študentov. Predstavil se je že na mnogih koncertih po Sloveniji in tudi na tujem. Sodeloval je na več tekmovanjih. Največja uspeha šaleških pevcev sta iz let 2009 in 2010, ko so na mednarodnem tekmovanju v bolgarski Varni osvojili pr- vo nagrado v kategoriji mešanih zborov in prejeli veliko nagrado Varne. Pred petimi leti je zbor izdal svojo prvo zgoščenko s sakralno glasbo z naslovom Gloria, pred tremi leti pa je izšla druga zgoščenka, ki vsebuje delo zbora zadnjih desetih let, na njej pa so predvsem ljudske in umetne pesmi. V Mozirju so občinstvu pripravili urico sakralne glasbe in s svojimi ubranimi glasovi občinstvo navdušili do te mere, da je slednje »zahtevalo« podaljšek in ga tudi dobilo v pesmi Sveta noč. Marija Šukalo Šaleški akademski pevski zbor združuje izkušnje zrelih zborovskih pevcev in mladostno energijo študentov. (Foto: Marija Šukalo) Žive jaslice na Golteh Člani Turističnega društva Skorno so v času prednovoletnih praznikov odigrali prizor Jezusovega rojstva. Pri živih jaslicah na Golteh se je 28. decembra zbralo okoli 250 obiskovalcev. Karavana nastopajočih se je od hotela, kjer so odigrali prvi prizor, podala v Alpski vrt, nato pa v spremstvu konjev še do kapele Jezusa Dobrega pastirja v Moravi. BK Jaslice, hiše in domačije Jožeta Božiča V avli gornjegrajskega kulturnega doma je domačin Jože Božič razstavil jaslice in makete poslopij. Že od mladega je rad zbijal predmete iz lesa. Izdeloval je hišice, mlinčke, vozičke ... Ko se je upokojil, se je njegovo zanimanje za oblikovanje lesa ponovno obudilo. Osredotočil se je na objekte podeželske arhitekture in začel načrtno raziskovati. Ko se je seznanil z načinom dela, se je odločil, da bo izdeloval makete oziroma miniature zgradb našega podeželja. ŠS Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. 16 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Ljudje in dogodki, Čestitke, Zahvale ANSAMBEL MIKA NAS Navdušeni nad drugim mestom, zmage še pridejo Mlada zasedba MiKa Nas iz Nove Štifte, ki si je ime nadela iz začetnic članov, je preteklo nedeljo nastopila v finalu TV oddaje Raketa, kjer so izbirali najboljšega med mladimi talenti. 16-letni Mitja, 13-le-tna Katja in 10-letna Nastja Sten-šak so le za las ostali brez zmage - gledalci so jim namenili toliko glasov, da so tekmovanje zaključili na drugem mestu. Za mlade glasbenike je bil tekmovalni dan pester in naporen. »Na prizorišču smo bili že ob 12. uri, imeli smo tonsko vajo, snemanje filmčka, generalko, vmes pa tudi kosilo. Ker je bilo veliko čakanja med vsakim dejanjem, smo se tekmovalci med seboj pomešali in spoprijateljili; eni bolj, drugi manj. Tudi starši so med sabo delili izkušnje. Malo pred oddajo so začeli Zahvala Preteklo nedeljo smo člani ansambla MiKa Nas tekmovali v oddaji Raketa. Z vašo pomočjo smo prišli zelo daleč, uvrstili smo se na prekrasno drugo mesto. Nismo se šli tja samo pokazat in odigrat pesem, veliko stvarem smo se morali odreči. Veliko smo manjkali v šoli, prostega časa ni bilo. Ampak nam ni žal, saj smo dobili nove izkušnje, nove prijatelje in nov zagon. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem našim navijačem, podpornikov, sošolcem, učiteljem, sodelavcem, prijateljem, sosedom, sorodnikom in županu Stanku Ogradiju, ki je odobril prevoz za naše navijače. Hvala tudi vsem tistim, ki ste za majico prispevali več evrov in nam pomagali olajšali finančno stisko. Največja zahvala gre naši drugi mamici oziroma desni roki, ki nam stoji vedno ob strani nasmejana, dobrovoljna in dobrosrčna Irena Vrčkovnik in seveda drugi desni roki Primožu Zviru. Bila sta nam vedno na voljo in v pomoč, še posebej na dan finala sta se trudila po najboljših močeh in stala otrokom ob strani, da so lažje premagovali tremo. HVALA OBEMA. Nismo pa pilili samo glasove, ampak smo vadili tudi instrumente. V veliko pomoč so nam bili tudi Slavko Bojnec, Boštjan Podlesnik in Primož Bitenc, ki nam je odstopil svoje prostore z ozvočenjem, kjer smo lahko opravili pravo tonsko vajo. Zahvala pa gre seveda tudi našim vztrajnim navijačem, vodji te skupine, naši sosedi Ksenji Sovinšek, ki je poskrbela za dobro voljo in pijačo. Na koncu naj vas še pohvalimo za ogromno glasov, ki ste nam jih namenili v telefonskem glasovanju, zaradi vas smo prišli tako visoko. Brez vas nam ne bi uspelo. HVALA VSEM. V novem letu vam želimo vse lepo. Mitja, Katja, Nastja, Tadeja in Toni Stenšak prihajati navijači vsake skupine in kar kmalu je postalo zelo vroče. Pojavila se je trema, katere pa mi nismo preveč čutili, saj smo v nastop vložili veliko truda in bili dobro pripravljeni,« so povedali člani skupine MiKa Nas, ki so kot prvi nastopili v finalni oddaji. čev sta jih spremljala tudi glasbena mentorja Irena Vrčkovnik in Primož Zvir, preko televizijskih zaslonov pa je bilo z njimi še veliko število podpornikov, ki so zanje glasovali, zato se jim iz srca zahvaljujejo. Poleg tekmovanja so člani zasedbe z Ireno Vrčkovnik nastopi- Mlado zasedbo MiKa Nas, ki veliko obeta, sestavljajo Katja, Nastja in Mitja Stenšak iz Nove Štifte. (Fotodokumentacija ansambla MiKa Nas) Odpeli in odigrali so odlično, kar li tudi v posebni božični oddaji Ra- je pokazal tudi končni rezultat, bili so drugi od devetih skupin. »Za trenutek smo bili malo razočarani, ker nam je ušla zmaga, vendar smo dvignili glave in si dejali, da se ne vdamo in gremo naprej novim zmagam naproti,« so komentirali rezultat. Poleg staršev in navija- VRTEC LJUBNO OB SAVINJI kete, posneti v idiličnem ledenem ambientu v Mojstrani. Najmlajša Nastja je v družbi mame Tadeje in očeta Tonija nastopila kot Marjetica v gledališki pravljici z Ribičem Pepetom, ki so jo odigrali v ljubljanskem Cankarjevem domu. Štefka Sem Program za Božička Božička so letos težko pričakovali tudi otroci v ljubenskem vrtcu. Obiskal jih je v torek, 17. decembra, igrače pa jim je pripeljal kar na saneh. Družbo sta mu delala župan Franjo Naraločnik in ravnatelj Raj-ko Pintar. Otroci štirih oddelkov so za Božička pripravili program. V eni skupini so plesali, v drugi pripravili igrico, tretji dramatizacijo s petjem in plesom, v četrti so predstavili praznično zgodbo in plesno točko. ŠS Božiček je ljubenskim malčkom prinesel igrače. (Fotodokumentacija vrtca Ljubno ob Savinji) 17 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA Zimska pravljica pri slapu Rinka Člani Planinskega društva Solčava so v soboto, 14. decembra, petič organizirali zimski pohod z baklami od Doma planincev v Logarski dolini do slapa Rinke. Osvetlitev slapa, ki je bila v preteklem letu izvedena prvič kot presenečenje, ostaja neke vrste poslastica pohoda. Predsednik Planinskega društva Solčava Žiga Prepa-dnik je povedal, da pohod iz lokalnega prerašča v vseslovenski. Pisana družba pohodnikov je pri Domu planincev prejela bakle, nato pa se je kolona začela viti po Logarski dolini. (Foto: Tomo Jeseničnik) Pisana družba je pri Domu planincev prejela bakle in okrepčilo, nato pa se je kolona poho-dnikov začela viti po dolini proti slapu. Vse skupaj se je po besedah Prepadnika razvilo v dogodek, ki ga je težko opisati, treba ga je preprosto doživeti. Osvetljeni slap Rinka je mogoče videti le enkrat v letu. (Foto: Tomo Jeseničnik) Pravljično doživetje večera je dopolnil animator, ki je pri koči pod slapom povedal nekaj zgodbic, nato pa pohodnike popeljal po zadnjem delu poti. Ob odštevanju, kot na silvestrovo, so se prižgale luči in osvetlile Rinko, kolona bakel pa se je še vedno počasi vila proti cilju. Dogodek je bil dobro medijsko podprt in je privabil ljubitelje pohodništva iz vseh koncev Slovenije. »To kaže, da smo pretekle pohode dobro izvedli. Ker je pohodnikov vedno več, razmišljamo o tem, da bo treba dogajanje še popestriti,« je dejal Prepadnik in dodal, da so vsi udeleženci ob povratku v kočo prejeli toplo malico, prijetno druženje pa je trajalo še dolgo. Štefka Sem PATER KAREL GRŽAN NA LJUBNEM OB SAVINJI »Brez nekoga, ki te zazna notranje, težko preživiš« Zavod Savinja in Kulturno društvo Ljubno ob Savinji sta sredi decembra v goste povabila dr. Karla Gržana. Pogovor z njim je vodila Zvonka Kladnik, z igranjem na pianino pa sta dogodek obogatili učenki nazarske glasbene šole Veronika Orešnik in Ana Mavrič. V prvem delu je pater Gržan spregovoril o pomembnosti sočutja, v drugem delu pa je predstavil svojo knjigo Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? Gržan meni, da morajo biti odnosi med ljudmi osebno resnični, poleg sebe pa vedno potrebujemo osebo, ki nam zna prisluhniti: »Brez nekoga, ki te zazna notranje, težko preživiš«. Dr. Karel Gržan v svoji knjigi izpostavlja vprašanje, ki ne bega le vernikov, temveč tudi duhovnike. (Foto: Marija Šukalo) V knjigi je izpostavil vprašanje, ki očitno ne bega le vernikov, temveč tudi duhovnike. Pri pisanju ga je namreč vodila rdeča nit, ki se nanaša na vsemogočnost Boga. A kje je ta Bog v trenutku, ko človek trpi? V svojem razmišljanju Gržan odpira paleto za življenje pomenljivih razmišljanj, ki bralca samodejno pritegnejo v zanimivo avanturo nadaljnjega miselnega popotovanja. Doktor literarnih ved išče odgovor na temeljno vprašanje, ki se ga teologi največkrat izogibajo: »Ob predpostavki, da je Bog dober in vsemogočen, težko razumemo, zakaj se »ne zgane«. Zakaj torej sočutni Bog dopušča toliko trpljenja, ki ga človek nehote transformira na nivo kazni? Vprašanje je spotakljivo in pravzaprav utemeljuje ateizem.« Marija Šukalo Ljudje in dogodki ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI Jaslice kot odsev človekove vere in ljubezni Vsako leto okoli božiča po Sloveniji zaživi mnogo jaslic, ki s pomočjo sodobne tehnologije in novih pristopov pri prikazovanju božične zgodbe postajajo vse bolj zanimive. Tudi v reči-škem turističnem društvu ostajajo zvesti tradiciji postavljanja živih jaslic; v času minulih praznikov so jih postavili že štirinajstič, in sicer v opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi. »Globok pomen jasličarstva je v tem, da pripravimo Kristusu prostor v naših srcih. Tako postavljene jaslice v naših družinah oznanjajo ljubezen, mir, tolažbo, preprostost in požrtvovalnost,« pravijo v turističnem društvu in dodajajo, da so jaslice odsev človekove vere in ljubezni, zato se odnos do njih spreminja. S tem se spreminja tudi zunanja oblika jaslic, ne spreminjata VRTCA BOČNA IN GORNJI GRAD Poklon pastirjev novorojenemu Jezusu (Foto: Marija Šukalo) Božiček prišel v družbi župana V vrtcu Gornji Grad in Bočna so tudi letos otroci nestrpno čakali Božička in njegova darila. V oba vrtca so Božička pospremili župan Stanko Ogradi, vodja vrtca Minka Grčar in ravnateljica osnovne šole Liljana Bele. Ko otroci zagledali Božička, so se ga zelo razveseli. V obeh vrtcih je šel v vsako skupino posebej in pozdravil vsakega otroka. Otroci so se mu za darove zahvalili in se mu predstavili s pesmicami, plesom in pravljico. ŠS Božiček na obisku pri čebelicah v vrtcu Bočna (Fotodokumentacija vrtca Bočna) pa se njihov pomen in sporočilo.« Igrane prizore, ki si prikazali Jezusovo rojstvo in pomagali doživeti čar božične noči, so v Dol-Suhi pripravili številni vidni in nevidni akterji. Letos so program z ubranim petjem dopolnili člani vokalne skupine Rečica. »Mnogi so žal že zdavnaj izgubili pravi namen praznovanja božiča, zato lahko žive jaslice pomagajo, da še bolje in globlje dojamemo resnični pomen božiča in božičnega duha,« je prepričan idejni vodja projekta Vinko Jeraj, ki ob tem poudarja, da je potrebno današnjemu človeku ponuditi nekaj pristnega, duhovnega, kar je v tem pretirano materializiranem svetu lahko za marsikoga navdih in upanje v težkih časih. Marija Šukalo Prihod treh kraljev (Foto: Marija Šukalo) Božiček pri gornjegrajskih ježkih (Fotodokumentacija vrtca Gornji Grad) 19 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije, Kotiček za voznike, Oglasi MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE Oživili filmske predstave Člani Mladinskega društva Nazarje so v svoj program dela med drugim zapisali tudi oživitev filmskih predstav v domačem kraju. Po besedah predsednice društva Re-beke Kotnik so se za to odločili, ker so dobili kar nekaj pobud s strani krajanov, zlasti mlajše generacije. V decembru so tako obiskovalcem ponudili dva filma, v januarju in februarju pa bodo s predvajanjem fil- mov nadaljevali. Tehnično podporo zagotavlja Rajko Krajnc, nekdaj aktiven član nazarske kino sekcije kulturnega društva, stroške pa bo delno krila občina. Kotnikova upa, da bodo s filmskimi predstavami nadaljevali tudi v spomladanskih mesecih, a je to odvisno predvsem od dovolj velikega števila obiskovalcev, kar je pogoj za rentabilnost dejavnosti. Marija Šukalo Po besedah predsednice MD Nazarje Rebeke Kotnik so se za oživitev filmskih predstav odločili na osnovi pobud s strani krajanov. (Foto: Marija Šukalo) VOZILI SMO: BMW 318 D Avto, ki zbuja zaupanje in spoštovanje, ampak ... Po dolgem času sem ponovno sedel v BMW serije 3 in presenečenje je bilo popolno. Na zunaj deluje nova generacija serije 3 zelo podobna seriji 5 in tudi oči poznavalca morajo iskati malenkosti, da prepoznajo razliko. Še posebej če na zadku ni oznake, za kateri model gre. PROSTORNA IN UREJENA NOTRANJOST Še bolj preseneti notranjost, ki je z novo generacijo postala prostorna tako za voznika kot sovoznika, še bolj pa za potnike na zadnjih sedežih. Pri dolžini 4,8 metra se prostor seveda mora poznati, morda razočara le, vsaj pri limuzinski izvedenki, relativno majhen prtljažnik. Notranjost avtomobila deluje nemško čisto in preprosto, uporabljeni so kvalitetni materiali, spoji med njimi so natančni. V BMW serije 3 se človek takoj počuti domače. Udobni sedeži, po višini in globini nastavljiv volanski obroč, vsa stikala na dosegu roke. Skratka, kot v domačem fotelju. Na zunaj deluje nova generacija BMW serije 3 zelo podobna seriji 5. (Fotodokumentacija BMW) ŽIVAHNA VOZNA DINAMIKA Vse skupaj popestri vozna dinamika, po kateri je bil BMW vedno poznan. Z novo generacijo se še izboljšali udobje, ki je naravnost presenetljivo, hkrati pa je volanski mehanizem ostal natančen. »Trojka« se pusti udobno in živahno dirigirati med ovinki in dobrodušno opro-šča tudi manjšim neravninam ter luknjam na cestišču. Skupaj z zanesljivimi zavorami tvori celoto, ki vzbuja zaupanje in spoštovanje. TUDI MOTOR JE ODLIČEN, AMPAK ... Zavedajoč se prestiža modro-bele značke na pokrovu motorja voznik pričakuje superlative tudi od pogonskega agregata. V testnem vozilu je bil nameščen pridušeni 2.0-litrski motor s 140 konjskimi močmi in 320 Nm navora, zato v tem primeru ne moremo govoriti o superlativih. Saj ne, da je motor slab, v bistvu je odličen in opremljen s sistemom »stop and go«, kar pripomore k nizki porabi goriva in udobni vožnji, saj motorja skoraj ni slišati izpod pokrova. Ne upira se pospeševanju, niti ni potrebno prepogosto posegati po ročici odličnega menjalnika. Ampak ... Pri opisani kvaliteti podvozja in celotnega paketa si uporabnik upravičeno zaželi več živahnosti, več poskočnosti, več energije ... No, tudi za cestne športnike so poskrbeli pri BMW. Izbira zanje se imenuje M3. O njem pa kdaj drugič. 20 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Kultura, Ljudje in dogodki PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V NAZARJAH Večer, poln glasbe in spominov na plebiscit V ponedeljek, 23. decembra, je Osnovna šola (OŠ) Nazarje v sodelovanju z Glasbeno šolo (GŠ) Nazarje pripravila proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Otroci in ostali nastopajoči so izvedli program, poln glasbe in spominov na za Slovence prelomen dogodek pred 23 leti, ko smo se na plebiscitu odločili za samostojno državo. Po uvodnem nagovoru pove-zovalke Karle Jeromel Rednak, ki je zbrane spomnila na čas, ko so državljani Slovenije pokazali največjo mero enotnosti in se odločili za samostojno pot, je sledil nastop mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber. Oder je nato pripadel varovancem Varstveno delovnega centra Saša, enote Vrba, ki so pripravili dve glasbeni točki, obe pod mentorstvom Vilme Marčinko. Sledila je predstavitev Mladinskega društva Nazarje, ki želi aktivno povezovati mlade v občini. Na proslavi so se predstavile vse baletne skupine Glasbene šole Nazarje. (Foto: Tatiana Golob) Nastop ansambla harmonikarjev pod vodstvom Zmaga Stiha (Foto: Tatiana Golob) Predsednica društva Rebeka Kotnik je pozvala mlade, da se jim pridružijo in začnejo sodelovati s ciljem skupnega ustvarjanja boljših pogojev za življenje in delovanje vseh generacij. Nato so zapeli združeni pevski zbori OŠ Nazarje, v nadaljevanju programa pa so baletniki GŠ Nazarje pod mentorstvom Tanje Pečenko odplesali baletno predstavo Hre-stač. Na odru so se predstavile vse skupine, od najmlajših, ki obiskuje- jo baletno pripravnico, do malce večjih, ki baletne korake že precej dobro obvladajo. Plesni točki je sledil nastop ansambla harmonikarjev pod vodstvom Zmaga Štiha. Na koncu je povsem polno dvorano nagovorila županja Majda Podkrižnik, ki je občanom čestitala ob državnem prazniku, jih spodbudila k aktivnemu udejstvovanju pri dogodkih v občini in vsem zaželela prijetne praznike. Tatiana Golob SLEPARJA V KRILU NA GORNJEGRAJSKEM ODRU Zagotovljena ur'ca in pol smeha Konec decembra je mlajša skupina gornjegrajskih gledališčni-kov premierno predstavila komedijo Kena Ludwiga, v priredbi režiserja predstave Klemna Petka, Sleparja v krilu. Gre za komedijo o pohlepu po podedovanem denarju, ki prinese številne zaplete za glavna igralca, mojstra preoblek, ki zaigrata tako moški kot ženski vlogi, ne manjka pa niti nepredvidljive zaljubljenosti. V glavnih vlogah sleparjev, dveh brezposelnih igralcev, ki se odločita, da bosta v ženskih preoblekah prevarala staro in bogato teto, sta se odlično odrezala Tomaž Čretnik in Andrej Tesovnik. Nenehno spreminjanje glasov in preoblačenje sta izvedla mojstrsko in navdušila IME TEDNA Jože Božič iz Gornjega Grada je bil osem let predsednik tamkajšnjega društva upokojencev, pred tem je bil podpredsednik. V tem času je bil gonilna sila dogajanja v društvu, za kar ga je Zveza društev upokojencev Slovenije nagradila z zlato plaketo. Božič je tudi zelo uspešen izdelovalec miniaturnih objektov podeželske arhitekture. Z razstavami le-teh se predstavlja širši javnosti tako v Sloveniji kot v tujini. Tomaž Čretnik in Andrej Tesovnik mojstrsko obvladata nenehno spreminjanje glasov in preoblačenje. (Foto: Štefka Sem) gledalce na premieri. V preostalih vlogah so se razen novinca na odrskih deskah Gregorja Goloba predstavili sami prekaljeni amaterski igralci. Staro gospo je prepričljivo odigrala Petra Marovt, zdravnika Jure Rojten, dolgočasnega pastorja David Vodončnik Marovt, njegovo živahno zaročenko Petra Strmšek, Romana Tesov-nik pa je upodobila prijateljico bogate tete. Poleg igralcev in režiserja je v zaodrju sodelovalo še veliko posameznikov, brez katerih predstave ne bi bilo, zasluge za doživete interpretacije pa gredo tudi strokovnemu mentorju Marku Bratušu. Ponovitve komedije Sleparja v krilu bodo prav gotovo napolnile dvorane tako po Zgornji Savinjski dolini kot drugje po Sloveniji, kamor se bodo napotili gornjegrajski igralci. Štefka Sem 21 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Šport, Ljudje in dogodki LUČKE KOSARKARICE ZE TRETJIČ ZAPOREDOMA NA DRŽAVNO TEKMOVANJE Želja po ponovitvi lanskega uspeha se jim Lep športni uspeh je dosegla generacija nadarjenih športnic iz Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč. Starejše deklice so se zavihtele na vrh najboljših košarkaric na področnem tekmovanju in se uvrstile na državno tekmovanje. Osnovna šola Nazarje je bila sredi decembra gostiteljica področnega tekmovanja v košarki, kjer so se med sabo pomerile ekipe starejših deklic osnovnih šol iz Luč, Šmartnega ob Paki, Šoštanja in Nazarij. Na polfinalnem srečanju je OŠ Šmartno ob Paki premagala OŠ Nazarje s 13:11. V drugem polfinalu so Lučanke slavile proti Šoštanjčan-kam s 40:8. V tekmi za 3. mesto pa so Nazar-čanke premagale igralke iz Šoštanja z rezultatom 38:10. ( ~ \ Rezultati Polfinale: OŠ Nazarje : OŠ Šmartno ob Paki 11:13 OŠ Luče : OŠ Šoštanj 40:8 Tekma za 3. mesto: OŠ Nazarje : OŠ Šoštanj 38:10 Tekma za 1. mesto: OŠ Luče : OŠ Šmartno ob Paki 27:12 lahko uresniči V finalu in v borbi za uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva sta se pomerili ekipi iz Luč in Šmartnega ob Paki. Lučanke so z lepimi akcijami nadzorovale rezultat in na koncu prepričljivo slavile s 27:12 ter tako postale področne prvakinje v košarki za starejše deklice. S tem uspehom so se po besedah njihovega trenerja Rajka Rudnika že tretjič zapored uvrstile na državno tekmovanje. Sedaj jih čakajo še boji z nasprotnicami iz Maribora in Murske Sobote, ki jim bodo poskušale preprečiti lanski uspeh, ko so se prebile vse do polfinala državnega prvenstva. »Če bodo dekleta nadaljevala s takšnim pristopom in podobnimi predstavami, se lahko nadejamo ugodnega rezultata tudi v nadaljnjem tekmovanju, čeprav nas čakajo težke tekme. Seveda imamo veliko željo ponoviti lanskoletni uspeh in se uvrstiti v nadaljnje tekmovanje,« je povedal Rudnik. Marija Šukalo Košarkarska ekipa starejših deklic iz Osnovne šole Blaža Arniča s trenerjem Rajkom Rudnikom niza uspehe. (Foto: MŠ) OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Učenci so se od starega leta poslovili na norčav in spektakularen način Šolarji so skupaj z učiteljicami in učitelji za svoje goste pripravili atraktivne točke. (Foto: Benjamin Kanjir) S prireditvijo Vragolije na parketu so mozirski šolarji pokazali svojo dobrovoljnost. Pripravili so pravi spektakel na parketu, obarvan s športom, prikazom kulturniških talentov in kolažem, ki so ga ustvarili povabljeni gostje. Športna dvorana Mozirje je 20. decembra pokala po šivih, saj domala ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli spremljati letošnjo šolsko zaključno prireditev, tradicionalno že nekaj let zapored. Začelo se je cirkuško, kar je bila rdeča programska nit. Na oder se je pripeljal fičo, poln razposajenih otrok. Sledile so atraktivne točke, ki so jih šolarji, skupaj z učiteljicami in učitelji, pripravili za svoje goste, starše, stare starše in pri- Po prireditvi so se udeleženci sprehodili med stojnicami, polnimi izdelkov, ki so jih pri prostočasnih aktivnostih ustvarjali otroci. Izkupiček iz prodanega je oplemenitil šolski sklad. Iz njega se črpajo sredstva za vse tiste šolarje, ki si zavoljo slabšega socialnega družinskega stanja, nekateri niti osnovnih, kot sta malica in kosilo, ostali pa raznih šolskih aktivnosti ne morejo privoščiti. jatelje. Ples, akrobacije, petje in smeh. Skupaj z mlado pevko Izo so se v priložnostni zborček že kar v začetnih taktih združile tudi učiteljice. Kot se za cirkus spodobi, sta prireditev vodila cirkuški direktor in po jeziku dobro na-brušena čistilka, ki je vedela vse o vsem. Plesalci in kolesarji so izvabljali vzdihe občudovanja. V goste sta prišla artista z ognjem, brata Malek, ki sta dodatno ogrela ozračje. Godba Zgornje Savinjske doline, ki jo vodi Tomaž Podlesnik, je v podlago nastopajočim zaigrala koračnico. Predstavili so se tudi mladi plezalci, člani Športno plezalne sekcije Planinskega društva Mozirje, in mali judoisti. Češnjo na vrh torte so prispevale srednješolke iz Ljubljane, ki se ukvarjajo z dresuro psov pasme mejni ovčar iz Športno kinološkega društva Emona Ljubljana. Mozirski šolarji so pripravili še atraktiven program zabijanja žoge v koš. Benjamin Kanjir 22 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Šport, Kronika, Oglasi STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Ob izenačenosti strelcev sprememba na vrhu med ekipami V petek, 20. decembra, so se strelci, ki tekmujejo v rekreacijski ligi v športnem streljanju z zračno puško, pomerili v četrtem krogu tekmovanja in ponovno dokazali, da so zelo izenačeni. V posamični konkurenci ni prišlo do sprememb, v ekipni pa po novem vodi druga ekipa iz Gornjega Grada. Četrti krog lige je privabil kar 25 strelcev. V posamični konkurenci je Dušan Zehelj iz SD Gornji Grad 1 obranil vodstvo, na drugem mestu mu še vedno sledi Sebastijan Brinovšek iz SD Mozirje. Slednji je s svojo ekipo SD Mozirje 1 dosegel najboljši letošnji ekipni strelski izkupiček. Ekipa je dosegla 507 zadetih krogov od 600 možnih. Kljub dosežku je ekipa še vedno tretja, saj so strelci iz SD Gornji Grad 2 pokazali konstantno pripravljenost v vseh krogih tekmovanja in trenutno vodijo na lestvici pred kolegi iz SD Gornji Grad 1, ki so bili že večkratni zmagovalci lige. Strelci bodo ponovno ogreli cevi 10. januarja. Roman Mežnar Strelci so bili v četrtem krogu lige zelo izenačeni. (Foto: Roman Mežnar) ROKOMETNI KLUB NAZARJE Mlajše deklice A zadržale prvo mesto na lestvici Kljub dejstvu, da so članice že sredi decembra odigrale zadnjo tekmo v letošnjem letu, v nazar- grala selekcija mlajših deklic A in v dvoboju za vrh lestvice premagala tekmice iz Zalca. Dekleta so gostovala v Spodnji Savinjski dolini, kjer so odigrale tekmo 8. kroga prvenstva mlajše deklice A vzhod proti RK Zalec Zelene doline. Tekma je bila težka, saj so domačinke vodile po prvem polčasu 9:7. V nadaljevanju so se Nazar- čanke pobrale, prevzele vajeti igre v svoje roke in po infarktni končnici zasluženo zmagale s štirimi goli razlike 14:18. S to zmago so si zasluženo priigrale 1. mesto na lestvici po končanem prvem delu sezone. Sezono bodo nadaljevale 18. januarja v svoji dvorani proti Vepla-su iz Velenja. Roman Mežnar skem rokometnem kolektivu ne poznajo počitka. V soboto, 21. decembra, je svojo zadnjo tekmo odi- IZ POLICIJSKE BELEZNICE • NEPRAVILNO ROKOVAL Z OROŽJEM Rovt pod Menino: 23. decembra se je v Rovtu pod Menino pri nepravilnem rokovanju z lovskim orožjem poškodoval lovec. Pri tem je utrpel telesno poškodbo in se zdravi v Splošni bolnišnici Celje. • VLOMILEC OPAZIL IN UKRADEL TORBICO IZ AVTA Nazarje: 24. decembra je bilo na parkirišču v bližini cerkve v Nazarjah vlomljeno v osebni avtomobil. Neznani storilec je opazil žensko torbico, ki se je nahajala na vidnem mestu, in iz njene notranjosti ukradel denarnico. Kasneje je opravil dvig denarja iz bližnjega ban-komata in s tem povzročil nadaljnjo materialno škodo. • VLOMILEC OPRAVLJAL DVIGE DENARJA Mozirje: 27. decembra so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je bilo oškodovancu na zaenkrat neznani lokaciji vlomljeno v osebni avtomobil. Neznani storilec je opazil v notranjosti vozila na vidnem mestu bančno kartico. Kasneje je opravil več dvigov gotovine na različnih bankomatih in s tem povzročil materialno škodo. • ZAPELJAL V JAREK Ljubija: 27. decembra ob 11.49 uri je v Ljubiji voznik osebnega vozila zapeljal s cestišča regionalne ceste v obcestni jarek. Posredovali so prostovoljni gasilci iz PGD Mozirje in Nazarje. Zavarovali so kraj nesreče, odklopili akumulator na vozilu, z vpojnim sredstvom sanirali razlite motorne tekočine in potegnili vozilo na cestišče. Na kraju nesreče so bili tudi reševalci NMP Mozirje, vendar poškodovanih ni bilo. (Fotodokumentacija: PGD Nazarje) Nazarska selekcija mlajših deklic A je z zmago v Žalcu leto končala na prvem mestu na lestvici. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si 23 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Za razvedrilo IZ GOZDARJEVE TORBE Zimske zgodbe Več kot četrt stoletja je minilo, kar sem pognal korenine v gozdovih Zgornje Savinjske doline. V tem času se je nabralo za polno malho zgodb in prigod. Za današnji večer, ko zunaj počasi pritiska mraz, sem iz torbe potegnil nekaj zimskih. DA BO VSAJ MALO TOPLO V gozdarstvu brez stalnega izpopolnjevanja in izobraževanja zaposlenih nikakor ne gre. Gozdarska izobraževanja so predvsem terenske delavnice v gozdu, kjer predstavljamo nova spoznanja in izmenjujemo svoje izkušnje. Nekega leta smo zelo dolgo odlašali, tako da je bila delavnica pripravljena šele v decembru. In decembri so lahko mrzlo mrzli ... Bili smo v Lučki Beli, ki je že poleti v senci in hladu, kaj šele pozimi. Mrzel zrak se nam je zajedal v kosti, prav vse nas je treslo kot cucke, čeprav smo se dobro pripravili. Komaj smo dočakali konca. Isti trenutek, ko smo končali, si je kolega, verižni kadilec, nemudoma prižgal cigareto: »Da mi bo vsaj pod nosom toplo!« KOLATERALNA ŠKODA ŽLEDOLOMA Sredi devetdesetih let je bil v dolini močan žledolom, poškodoval je obsežne površine pretežno smrekovih gozdov. S sanacijo smo zelo pohiteli, da bi jo končali še pred »prihodom« podlubnikov. Tako smo se kljub mrazu in ledu, ki je oklepal drevje, takoj po izdelanem sanacijskem načrtu podali na odkazilo. Zaradi mrazu smo hiteli, da bi se ogreli, zaradi zmrznjenega drevja pa smo morali močno zasekova-ti in udarjati, če smo hoteli, da so se »cahni« vsaj malo poznali. Ko sem zamahnil po koreničniku neke tolste smreke, se je zaslišal nenavaden kovinski zven. Plenk. Sekirica se je pri udarcu zaradi mrazu razletela. Kovina ni zdržala. Tako je poleg omrzlih prstov postalo moje uničeno odkazilno kladivo kolateralna škoda takratnega žledoloma. IZVEDEL JE NEKAJ NOVEGA Gozdarji radi nagajamo dekletom, saj smo večno mladi. Tisto zimo sva bila na gozdni dva pripravnika, Milan in jaz. Milan je bil vedno pripravljen na norčije, rabil je čisto malo spodbude. Po malici sva še malo postala na dvorišču graščine ter se kratkočasila z metanjem snežnih kep, ko je mimo prišla sodelavka Marica. Lump, kot sem, sem mu takoj predlagal, da jo malo okepava in prvi vrgel kepo. Pri tem pa namenoma pošteno zgrešil - vedel sem namreč nekaj, česar ubogi Milan tedaj še ni. Zgrešen met ga je seveda spodbudil, da bi sam pokazal, kako se to dela. Že prvi dve kepi sta zadeli sodelavko. Ta se je po dekliško razjezila in ga pozivala, naj preneha s tovrstnimi norčijami. Seveda se ni dal motiti, bil je ravno prav ogret, da je proti Marici poslal še tretjo kepo. Tedaj pa je ta vzela stvari, torej sneg v svoje roke in začela kontraofenzi-vo, ki je ubogi Milan niti najmanj ni pričakoval - vmes sem se jaz že previdno umaknil za zaklon. Snežne kepe so letele proti Milanu s hitrostjo, natančnostjo in močjo slavnih Stalinovih orgel. Pošteno ga je zdelala - še naslednji dan so se mu poznale podplute zadetkov. Tako je tudi on izvedel, da se je gospa Marica v bolj zgodnji mladosti aktivno ukvarjala z rokometom ... Naj vam tudi v novem letu zeleno šumijo gozdovi domači! Marijan Denša 24 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Križanka, Informacije SLOVENSKI ILUSTRATOR (KOS. 1931-2009J srbsko moško ime zoženo mesto ma CEM vino 12 okolice tokaja na madžarskem poslopje opernega gledališča judje. ki so se zaradi grožnje inkvizicije pljstili krstiti častna salva z vojne ladje ogljikov hidrat sesiritev mleka mavrska dinastija ki je vladala v sraniji parcela. del 4. in 1. Chka maše abecede raíenj nekdaj kos blaga za ovijanje stopala orac sestavil: peter udir arakansko gorovje rezerva izdelkov èarenica v OČESU poldrag kamen razl. barv titanov oksidni mineral ÍRNAKAFWA ORAT bogovi v nordijski mitologiji brit. - auer. politični filozop i thomas) predpražnik fr. pisatelj (zola) razdalja med skrajnima točkama ¿ESA GR. BOGINJA MLADOSTI bodeč plevel povečevalno steklo, lupa zv. država v sv. indiji SINJSKA VITEŠKA IGRA flazjeda na koži ali sluznici krmilo motornega vozila sadna pijača faraon 19. dinastije gregor strniša smrtni boj. umiranje prebivalec logatca veliko navdušenje, zanos. prevzetost Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ABADID1 - mavrska dinastija, ki je vladala Španiji; MARANI - judje, ki so se zaradi grožnje inkvizicije pustili krstiti; PAINE - brit, - amer. politični filozof (Thomas); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): POP PEVKA, OBRASLEK, POEM, ART, NAJLEPŠE, ŽAR, ETIK, ENDO, EVANS, FAKT, KARAVLA, ATOL, RR, SLA, AJLEC, MARAŽ, TIMBRE, PISARIJA, ATILA, LIKAR, TIČ, ZELENJAK, HAZENA, AKON, ARA, ARIMAN 25 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Napovednik dogodkov Petek, 3. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Mihovo pismo Sobota, 4. januar Ljubija Koledovanje Nedelja, 5. januar Trško jedro in Podvrh, Mozirje Koledovanje ob 18.00. Kulturni dom Ljubno Komedija Sleparja v krilu Ponedeljek, 6. januar Trate in za Komunalo, Mozirje Koledovanje Sreda, 8. januar ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Čarobni sneženi mož ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Smešno! ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Prelestni Kašmir in skrivnostni Ladak Četrtek, 9. januar ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Čarobni sneženi mož MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ BRUŠENJE mesarskih in kuhinjskih nožev; gsm 041/672-768. Lovro Hribernik s.p., Brezje 35, 3330 Mozirje. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ GEODETSKE STORITVE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek, ... gsm 031/337-478 Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam dve breji telici šarole; gsm 041/783-628. Prodam teličko simentalko, težko 120 kg; tel. št. 58-32-875. Prodam teličko limuzin, staro en teden; gsm 041/986-125. ne 20 mm; gsm 041/942-169. Prodam marmorni kamen, nerabljen za kuhinjski pult, polico ...; gsm 041/888-397. DRUGO - KUPIM ŽIVALI - KUPIM Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031 491381 Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. Prodam snežno desko, širine 2 m, močne izdelave in ročice za les za ki-per prikolico; gsm 051/366-124. Prodam diatonično harmoniko munda (34 cm), LFB, odlično ohranjeno; gsm 041/837-049. Prodam hlodovino oreha; gsm 041/528-099. Prodam suhe deske za streho, debeli- DRUGO Prosim, če ima kdo za podarit kasetni radio na CD; tel. št. 5845-458. OSEBNI STIKI Dekle, ne moreš imeti otrok. Mene to ne moti in bi te z veseljem poročil; gsm 031/860-668. 26 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Čestitke, Oglasi Fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez- plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. WWW. .net Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ Fotoknjigo oblikujete kar na internetu ** Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo 27 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC! Spoštovani naiačnikt, ve sel i nas titi sie z vesli bralci ¿¿LTji esavinjskerja časopisa mas pridom toristite prednosti, ki Vam ,ih pnnaša naročniška razmerje. Savinjska novice prejemat« tiii domači nas o v. v?, a k ¡j s: Le K cb ^ti ur ru:di Lakra'. ko jih zmanjka na prodajnih mestm, jih V: zagotovo dobite. ¡:a šc 10 odstotkov cenejše so Kot v prosti prodaji. v letu '20 '4 se bonro tmdill, da bosta zadovoljni z vsebino časopis, poleg lega pa Vam nudimo lurli - 15-odstotni popust prt objavi osmrtnic in zahval, • brezplačne dostavo na vaš naslov. - nagradni bon za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah. - možnost sodelovanja v nagradnih igrah za naročnike. Hvaltizn: srr-o Vam za Vašo zvestobo ir apoštujemu Vašo naklonjenost Savinjskim novicam, ki v letu 20 (4 prihajajo v vaše domove že 46. lelo zapored. Berilo Savinjske novice in uživajte i Glavni in odgovorni urednik Franci Kolmk Primer bretpisčnc čestitki- Mateji mtL rojit™ C J■! icl mo Ii VH'hk;j jilribuit reče :n 1,1 w li uresničijo vsi siri(e V'J [VTl|l a7mn NAGRADNI BON i rTJ SAMO ZA NAROČNIKE SAViNJSKJH NOVIC 4 M- " za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah v vrednosti 14.66 EUR, VpISlh? niirotnlikO tt I^E1JH C'J 1M iiili itfyiT.Ti V tretjem xrogu smo prejel: ¿¡lasout:; Občina Mozirje; Plgjnili, konrri r.idrk.i rrn fkt.i .STajpjii 771 ^nrpjše* (ri7|, Alf on i Lamprel, iluluivnl pomočnik !4l Jurij Rečeni a t, pruuiudr.if ^D lu' j (4jj A't;r-kj &reigvnik vpdjJ Kd: Idi Mui 1 rju■ Srnihel(3). Občina Nazarje: Sond Grudmfc. čf an naz¿rsfc :|i p la nn <1 kü(;;i m bofic vskega ti m sivi (47); Sunjd Rgtrf&f, pdtruruzndi sui^rd (31); Jutrkd üTJLr L-i članka TD in DU ka:arje Rune, pobudi Y ci'.'iTe InEdatlve i.Sj; Ddrja Ls, v. d. di^kionte ZgornjtesavHiijtjiegd zdravstvenima doma FmneTkavc, preäsednikZSSMZSPß). flb; 'l.i Ručicj fb Savinji: Stanko tfpiak, diakon (ü:3), Jo;i* trudruk. govornik lij. Vinko jE'irriujdn(2J. Občina Ljuhno: SiavkpF .::k-rrit. predsednik PGD Ijubno 11 L.-! J MajiNargla ni k medicinska lehn k-j (S2); ioio Hndcj. i-roitovolici v itovrlruh akcijah, prritiudiiik üddtikd für Pdi-vj dg-drnu ifc j pnciili Ljubno (71, Frarčlšlis Robn X, pomaga it^rejšim (i i. Zvonka klad ni k. pjidÄMtnLeät KO Li l bno o b Savlnjl (21 Občina Luče; fv-d r 1111 ü brEfiJilk, ipudüjji lurtrern (li;) Ur. Karel Gj;,m prerivate ¡. oiiatelj Tomaž Tur tek. coteljnik POD Luče 161 "onnai flabrtik i lan Smučarsko tekaispiza društva Luč? (t}; Valeripa Robni«, nekdanja ravnateljica OŠ Luče ',?!■; Cln< Rose, fupan(3j Občina Solčava: Lilijana flobrlii,jšfedssdnicaOiUdeiegakriö(41 MdrtaOeimk ohrinja (judskp dediičmo (1) Obema Gornji Grad: JcieHornŠLit Zotler, igralec jjjpätoret 110); Ma rij a 1'Uiloslenišek, lj£tIJstSj dejivnd 1.1 peujJosm podr.Lju [bi, Sldriko U^rddi. iupan [3ri Anarr-arija Petr>ik, organistka 11 ¿bo'owdkirju (2), Tatjana Geiovlek, presiediims kD Gcri|i Griri (: h. £ vciri^tiiii kandidatov osebnost: (cui strni liioi'iH u$e h .d ndida! i.-r ki do tikIJuEnü lTutj-Ji[d -.1 -::üü |lasotW)|t niso P'ujt!, nobenega Klasu V trelj'em krogu smo upoštevali finponc ttevtika 2 In i. tou-re vvs pf«jj>lt no ^0.12.2012, ViiiK tetleft Dorna iiiietiali enega polil jate i[j xupoia, ki bo preiti! n.-;:- " fi.T-nv nsavmi^e kn^et ske;ad ¡¡js^ ¡¡r tokfji i h 11,1 |uk|anj«nt wi.iteviü ülaiEfä^, rj--,r.t v SiivinO Sjl|ijbminb SaVJnjl Njj'fi |enut )irq«i ini 1 .i^rnif0V našem urerlri itvu. puilino ¿laiovn ce bötfo sa&lovale yn irt:tanju ¿idvr:i= iiBgiadi ob ia-LljuikL atrija; Vi klinu' ■■:ijtni avTodoma Frepdom centr.i ir CeljS- Po k rp vitel ja akcije sta Jdji (1.1.1.1 rii-ln! Iipolnih rn, jn r.ili-p.h 11 düpnok'j in >,0 . ki.:|; ju 11'! i: lu lAilu, 7. jjriu j]jj ¿031. (MiljHlB na iijiIl™ S-jvin^ liL* ncii^i. i-üii njiSs (ftlo l J iJl Maurn?. /Aid runu tirirju