Srečno
1984
Leto sc izteka, približuje se novo. Pri takem prehodu sc običajno vprašamo, kako je bilo in kaj bo, kako smo živeli in delali in kaj pričakujemo v novem enoletnem obdobju? Ali smo bili ustvarjalni, ali pa smo leto samo preživotarili? Taka vprašanja si postavljamo zase, za družino in za delovno okolje, kjer delamo in sodelujemo na različnih področjih samoupravnega, družbenopolitičnega, športnega in drugega udejstvovanja. Prav tako je pomembno za nas vse tudi širše življenjsko okolje, ki ga predstavlja družba, država, družbenoekonomsko okolje, življenjski standard in še bi lahko naštevali.
Zavedamo se, da živimo v času gospodarske stabilizacije, v času, ko maksimiramo napore, da bi plačali dolgove prevelikega trošenja, razsipništva in lagodnosti v preteklosti, preživeli sedanjost in še ustvarjali pogoje za lepši jutri. To pa ni lahko, je veliko breme, ki pomeni delo in odrekanja, pomeni borbo, zahteva spremembo mišljenja in dosedanjega obnašanja. Prevečkrat smo namreč postopali tako, kot da je naš družbeno-materialni položaj vreča brez dna in da jo lahko praznimo po mili volji. Prevečkrat smo razpravljali in se prepirali o tem, kako bomo to vrečo praznili ali delili dohodek in kdo bo imel pri tem prioriteto, premalo pa o tem, kako bomo ustvarjali dohodek, kako bomo gospodarili, da bo novo ustvarjena vrednost čim večja in da naj jo delijo in razporejajo predvsem tisti, ki jo ustvarjajo. Vse preveč je bilo besedičenja, lepih besed in tudi blefiranja. Čeprav smo pozno spoznali, da smo v gospodarskih težavah, da smo prezadolženi, da je produktivnost prenizka, da je naša družbena režija izredno visoka in da smo več trošili kot ustvarjali, še vedno obstaja možnost, da slabosti odpravimo in dokončno spoznamo, da nas lahko iz sedanjih težav reši samo delo, samo ustvarjalno kvalitetno delo, večja produktivnost, večji izvoz ter skrajno racionalna osebna, skupna in splošna poraba. Na žalost se stvari težko premikajo na boljše. Sprejeti ukrepi in dogovori se ne uresničujejo tako, kot bi bilo treba, ker je še mnogo takih, ki bi radi dobro živeli ir. čim manj delali. Še vedno je preveč tistih, ki se niso pripravljeni ničemur odreči, ki zagovarjajo svojo dejavnost kot najpomembnejšo, ki mora uživati prioriteto. Za vse slabo krivimo druge, iščemo imaginarne krivce, pri tem pa pozabljamo, da je najprej potrebno pomesti pred svojim pragom. Prav za ta čas bi moralo veljati pravilo, ki ga je navedel že Levstik, ko je zapisal: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolažan.-<
Ne smemo se tolažiti z dejstvom, da je gospodarska situacija tudi v mnogih drugih državah težka. Gospodarska kriza je zajela široka področja. Brezposelnost je velika. Pojenjala je investicijska aktivnost. Vse preveč narodnega dohodka se preliva v oboroževalno tekmo. Priča smo mnogim lokalnim vojnam in konfliktom. Razlike med severom in jugom ali med razvitimi in nerazvitimi se povečujejo, namesto da bi sc odpravljale. Zaostruje se oskrba z energijo, hrano in strateškimi surovinami. Tudi ti odnosi vplivajo na pogoje našega gospodarjenja, čeprav imamo prednost, da spadamo med neuvrščene, v tabor tistih, ki so in vplivajo s svojo aktivnostjo v dobri meri na svetovno ravnovesje.
Ce z nekaj besedami osvetlimo še položaj in pogoje v naši delovni sredini, to je v Papirnici Vevče, pridemo kaj hitro da ugotovitve, da smo sestavni del jugoslovanskega proizvodnega potenciala in da smo skušali uravnavati delovni in proizvodni proces tako, da smo ob mnogokrat izredno težkih pogojih uspeli zagotavljati proizvodnjo in dohodek za osebno eksistenco. Imamo še mnoge subjektivne in objektivne slabosti, ki jih rvsmo uspeli obvladati, predvsem na proizvodnem in izvoznem področju. Delovna organizacija je preveč uvozno odvisna. Poleg vzdrževanja normalne proizvodne sposobnosti bomo morali poskrbeti tudi za posodobitev proizvodne opreme. Vlagamo velika sredstva v male investicije in investicijsko vzdrževanje, upam pa, da bomo v prihodnjem letu začeli uresničevati tudi projekt izgradnje novega obrata za proizvodnjo beljene lesovine, kar bo omogočilo boljšo oskrbo z vlakninami.
Ob prehodu v novo leto želim vsem čim manj motenj, da bi naše in skupne težave čimprej odpravili in da bomo uspešno delali.
Vsem delavcem ir. upokojencem Papirnice Vevče ter njihovim družinam, krajanom Vevč in okoliških krajevnih skupnosti, občanom želim uspešno, zdravo in srečno leto 1984.
Stane Ermenc
Z načrtnim delom bomo tudi uredili nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev
Nagrajevanje delovne uspešnosti posameznika ali skupine delavcev je v Papirnici Vevče že dalj časa pereč problem. Visoko preseganje normirane količine dela v posameznih oddelkih, kjer se ugotavlja preseganje norme, kaže na to, da je pni tem nagra-
Doseganje
jevanju nekaj narobe. Kljub temu, da fizični obseg proizvodnje ni bistveno naraščal, nam izračuni nekaj let kažejo, da se je poprečno preseganje normativov vztrajno dvigalo.
V tabeli je navedenih nekaj tipičnih primerov:
norm v 7»
_____________leto_____________
1980	1981	1982	1983
Strojna dodelava
Razkladanje surovin
Nakladanje papirja
Čiščenje, žag. brus. lesa
Izdelava embalaže
Dodelava premazanega papirja
Embaliranje bal in palet-premaz
Ročna dodelava
Prebiranje, štetje
Štetje
Embaliranje
2,64	29,25	34,2	25,6
60,8	60,95	77,3	74,9
52,6	65,20	54,4	60,4
41,7	41,37	62,5	64,3
36,7	38,68	53,9	61,3
32,2	31,76	41,6	51,0
34,4	59,2	122,5	104,7
41,7	45,01	51,3	53,4
38,4	41,05	45,6	47,5
40,6	32,75	57,4	73,2
31,6	45,24	77,4	91,5
Veliko načrtov, doseženih ciljev, zdravja in osebne sreče v letu 1984 želi vsem bralcem Našega dela
Uredništvo
Že v oktobru leta 1980 je delavski svet delovne organizacije sprejel na pobudo DPO sklep, da je potrebno pregledati vse normative in za to delo zaposliti ustreznega delavca. Sklep je bil realiziran šele letos spomladi, ko smo se skupaj z Zjavodom za produktivnost in novo zaposlenim delavcem za področje normiranja lotili dela na tem področju.
Zaradi raznolikosti dela v naši tovarni je ureditev norm dolgotrajen proces. Oddelkov, kjer je potrebno prekontrolirati normative, je veliko, snemanje dela in analiziranje le-tega pa zahteva v vsakem oddelku najmanj dva meseca dela. Normativi se bodo tako urejali postopoma od oddelka do oddelka, vzporedno pa je potrebno urediti še vse drugo, da bo prehod na nove normative čim manj boleč.
Preseganje normativov, kakršnega smo zabeležili v naši delovni organizaciji, ni normalno. Dejstvo, da posameznik presega normativ tudi do 120 %, opozarja na to, da je potrebno nemudoma nekaj storiti. Kje so vzroki za taka preseganja, bodo pokazala snemanja dela v posameznih oddelkih. Vzrokov je lahko več: prenizko postavljen normativ, nesmiselne določbe za preseganje normativov, netočno evidentiranje, pretiravanje pri posameznem delavcu in podobno.
Normalno preseganje norm naj bi se gibalo od 15—25°/o. Pri vsakem večjem preseganju je takoj potrebno ugotoviti vzroke in jih odpraviti.
Na žalost smo tako preseganje normativov tiho dovoljevali že dalj časa, čeprav je bila s strani DPO že večkrat postavljena zahteva, da je potrebno to urediti. Ureditev normativov pa je tudi eden od sprejetih stabilizacijskih ukrepov za tekoče leto.
Da bi bilo čim manj boleče za tiste oddelke, kjer bo nujno prišlo do zaostritve normativov, smo se naloge lotili postopoma:
—	po sklepih delavskih svetov se ukine normativ poslovne uspešnosti za tozde Blagovni promet, VETA, Družbeni standard in za DSSS ter pogonska pripravljenost za tozda Tehnični papir in Grafični papir do višine 29°/», preseganje nad 29 %> pa se obračunava;
—	vsi ostali normativi se zaostrijo za najmanj 30 %>, v oddelkih, kjer je bilo preseganje preko 60 7o, pa se glede na odstotek preseganja zaostrijo tudi
več lin sicer:
c/o
razkladanje surovin	50
embaliranje premaz — sati-naža	60
nakladanje papirja V.	PS	50
VETA (proizvodnja, dodelava)	40
skladišče tapet	60
Istočasno z ukinitvijo oz. zaostritvijo normativov pa se poveča normativ produktivnosti (zviša se vrednost točke za enak odstotek). To preprosto pomeni da delavec, ki se mu normativ zaostri za 30 °/o in vrednost točke dvigne za enak odstotek, zasluži za enako delo ravno toliko, kot v preteklih mesecih. V zgoraj navedenih primerih, ko je zaostritev večja, pa pomeni, da bi Nadaljevanje na 2. strani.
Gibanje proizvodnje v mesecu novembru 1983
TOZD TEHNIČNI PAPIR
			Indeks doseg, plana		
	Doseženo XI. 83				m
		M X 1 e	Plan 1983 0 mes.	XI. 83	H l e
1. Proizvodnja: Papir skupaj ton:	2394	2809	2732	87,6	102,8
— od tega klas. pap.	1351	1535	1599	84,5	96,0
— od tega premazani	1043	1274	1133	92,1	112,4
Lesovina	246	325	417	58,0	77,9
El. energ. Mwh	3296	3623	3750	87,9	96,6
2. Izvoz ton:	1004	1320	1417	70,9	93,2
3. Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter			premaznega stroja:		
		g	M X	co	§
		M X	1. e”	e	g K
II. PS		83,6	92,9	93,0	92,2
III. PS		84,4	92,2	92,1	91,8
IV. PS		83,4	92,3	91,7	88,6
PS skupaj:		83,8	92,1	92,6	90,9
4. Izmet v %>: klasični papirji		13,8	13,3	12,1	13,1
premazani papirji		16,0	17,0	21,2	
Zaradi praznikov ter povečane zaloge nedovršene proizvodnje je bila v TOZD TP temu primerna nizka proizvodnja papirja. Tudi količine, namenjene za izvoz so bile nižje od poprečnih in planiranih. Sestava proizvodnega programa je bila običajna, od klasičnih vrst so prevladovali ofset papirji, kulerji) ter ciklostil, od premazanih vrst pa smo razen papirjev za tapete izdelovali skoraj izključno papirje z obojestranskim
premazom.______	_ ___
Lesovine smo z ozirom na sestav proizv. programa II. PS, kii mi! predvideval tapetnih papirjev, proizvedli malo.
TOZD GRAFIČNI PAPIR
>8 S
“ M
ČX
M
X
I,
is
e E Se
Indeks doseg, plana
M
X
I.
e
1. Proizvodnja	ton:	3155	3350	3065	102,9	109,3
2. Izvoz ton:	806	1251	1500	53,7	83,4
3. Izkoriščanje	zmogljivosti V.	PS:			
stopnja v °/o	79,8	84,9	82,9		
4. Izmet v %>:	12,2	12,3	15,6		
Praizvodnjfa na V. PS je bila zaradi znižanih zalog nedovršene proizvodnje (ca. 250 ton) kljub praznikom še dokaj ugodna, saj je za ca. 3 %> presegla planiranoi.
Ne moremo pa to trditi! za izvoz, ki je količinsko zaostajal
za planiranim skoraj za polovico. Tako neugodne izvozne re-			
zultate smo zabeležili le še v	začetku	leta.	
TOZD	VETA		
			Indeks doseg, plana
	g		S
O f S |h	p X 1.	m w C £	p X s	J.
p*	e		x	e
Proizvodnja:
Tapete rolic	268.080	292.265	291.667	91,9	100,2
Lepillo zavitkov	6.065	9.697	16.667	36,4	58,2
Manjše število obratnih dni se je odrazilo tudi na proizvodnji tapet. Proizvodnja lepila iz meseca v mesec nazaduje zaradi neugodnih prodajnih možnosti ter previsokih proizvodnih stroškov.
Z načrtnim delom bomo tudi uredili nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev
Nadaljevanje s 1. strani, delavec za enako količino opravljenega dela prejel nekaj procentov manjši OD (7,7 °/» za 40 °/o zaostreni normativi.
Na tak način bi postopoma z uvedbo novih normativov ter brez bistvenega zmanjševanja OD dosegli še realno dopustno preseganje normativov.
Istočasno pa posebna delovna skupina pripravlja razvid ddl in nalog in novo analitično oceno za posamezne naloge. Po niovi
oceni naj bi bili pogoji dela in vplivi okolja višje vrednoteni, kar pomeni za težje fizične naloge večje število točk.
Ovrednotenje nalog po novi analitični metodi, ureditev nagrajevanja delovne uspešnosti z zagotavljanjem količine dela po normativih in vrednotenje kakovosti dela naj bi predstavljalo dokončno rešitev nagrajevanja rezultatov živega dela.
Ana Selan
Uskladitve samoupravnih splošnih aktov
Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, ki je začel veljati 30. aprila 1982, nalaga delavcem v vseh OZD in delovnih skupnostih, da uskladijo samoupravne splošne akte, ki urejajo odnose v gospodarjenju z investicijskimi sredstvi in uveljavljanje pravice do dela OD na podlagi minulega dela z določbami tega zakona. Rok za uskladitev je 31. 12. 1983, vendar je naloga tako zahtevna, da so jo doslej uresničili le v zelo- redkih OZD. Težava je predvsem pri določitvi meril za uveljavljanje pravice do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela. Zakon daje le neke splošne smernice, ki naj bi jih uresničili v posameznih OZD, le da nihče ne
skem vlaganju, predlog investicijske odločitve, kaj so investicije manjše oziroma velike vrednosti, sprejem investicijske odločitve in združevanje investicijskih sredstev.
V pravilnikih o delitvi ČD in sredstev za OD ter v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev ČD in sredstev za OD bi morali opredeliti:
—	odvisnost sredstev za OD na podlagi minulega dela od doseženega povečanja dohodka TOZD na podlagi razpolaganja z investicijskimi sredstvi v preteklih letih,
—	odvisnost sredstev za OD na podlagi minulega dela od prispevka, ki so ga delavci dali z
združitvi v DO, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo, z novim zakonom. Predvsem bo treba opredeliti sestavo in naloge komitejev za ljudsko obrambo, ki so že izvoljeni in delujejo.
V okviru SOZD Slovenija papir poteka dogovarjanje, da bi poenotili volitve organov upravljanja v članicah SOZD. V ta namen nameravamo spremeniti določbe statutov o terminih volitev, zlasti določbo, da volimo vsako leto polovico delegatov v delavske svete. To določbo imamo samo v naši delovni organizaciji in jo bo treba ustrezno prilagoditi.
Končno bo treba v naših statutih uskladiti tudi določbe v informiranju z zakonom o temeljih
J	mi %	_x Jm MJ| k SfjjF		
H j				
		m/ JE		.J
Prvemu, drugemu, tretjemu — prodano, je zaključil Franc Kocjančič, predsednik licitacijske komisije. 10. decembra je bilo prodanih nekaj odpisanih osnovnih sredstev (stoli, mize, obešalne stene, omare, štedilnik, pisalni in računalniški stroji) na licitaciji, ki je bila v mladinski sobi (najbrže neprimerno mesto za tovrstno dejavnost!) zelo dobro obiskana in uspešna
ve dobro svetovati, kako. Zato je družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane, dne 22. 11. 1983 naslovil na vse organizacije združenega dela svoj predlog, da naj delavski sveti pregledajo potek vseh aktivnosti v zvezi z uresničevanjem tega zakona in ukrenejo vse potrebno, da bodo samoupravni splošni akti z njim usklajeni.
Po navedenem zakonu bomo morali uskladiti naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v TOZD lin DSSS,
—	statute TOZD DSSS,
—	pravilnike o osnovah in merilih z<a delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke TOZD in DSSS,
—	samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo,
—	samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev čistega dohodka d n sredstev za osebne dohodke,
—	temelje plana TOZD in DSSS in njihove plane.
Spremembe samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS) se bodo nanašiale na:
—	odločanje o sredstvih,
—	razporejanje dohodka, čistega dohodka in sredstev za OD,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti na podlagi skupnega gospodarjenja in samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo temeljne organizacije ob združitvi investicijskih sredstev za skupno gospodarjenje.
V statute TOZD bo treba vključiti novo poglavje o postopku za sprejem investicijske odločitve, v katerem bo treba opredeliti pobudo za odločanje o investicij-
upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju dohodka TOZD, skupno ustvarjenega dohodka v DO in. celotnega družbenega dohodka,
—	razporejanje ustvarjenega čistega dohodka in izločanje investicijskih sredstev v odvisnosti od višine ustvarjenega ČD, opremljenosti z delovnimi sredstvi, od potrebe po povečanju produktivnega dela, od narave dejavnosti TOZD in njene vloge v družbeni reprodukciji,
—	kazalnike za določanje sredstev za OD na podlagi minulega dela,
—	osnove in merila za določanje sredstev za OD na podlagi minulega dela itd.
V	samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo bomo morali pregledati ustreznost določb o skupnih poslih in interesih, ki jih uresničujemo v delovni organizaciji in o usklajevanju planskih aktov ter jih po potrebi uskladiti.
V	samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo in v samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD bomo morali določbe o tem, kdaj v posamezni TOZD nastopijo motnje pri poslovanju, zaradi katerih je potrebno sprejeti program ukrepov za odpravo teh motenj. To je potrebno zato, ker večina OZD nima teh določb v samoupravnih aktih, sedanja zaostrena gospodarska situacija pa jih narekuje. Na to opozarja družbeni pravobranilec Ljubljane v svojem predlogu, naslovljenem na vse OZD.
Uskladiti bo treba tudi določbe statutov TOZD, DSSS in DO in samoupravnega sporazuma o
družbenega sistema informiranja.
Vsako spremembo navedenih samoupravnih splošnih aktov sprejemamo z referendumom. Zato bomo vse vpisane spremembe in dopolnitve sprejemali istočasno na enem referendumu, katerega datum bo določil delavski svet delovne organizacije. Predhodno pa bo treba pripraviti osnutke :in predloge besedil sprememb lin dopolnitev in jih obravnavati na organih upravljanja in zborih delavcev.
J. M.
Nabavna služba mora poleg nabave osnovnih surovin vložiti veliko truda tudi v nabavo manj pomembnih materialov in rezervnih delov, ki pa so za proizvodnjo prav tako neob-hodno potrebni. Danes je treba za tisto, kar si včasih dobil na telefonski poziv, preiskati vse trgovine širom Jugoslavije. To vzame delavcem v nabavni službi veliko časa, dosti se morajo angažirati, pa so kljub temu s strani proizvodnje največkrat očrnjeni kot neuspešni.
Težava je tudi v tem, da so artikli, ki jih uspejo referentje najti na domačem trgu, veliko slabše kvalitete kot nekoč, saj vsi proizvajalci uporabljajo za proizvodnjo slabše surovine ali pa morajo celo izpustiti kako sestavno komponento. Zaradi slabe kvalitete se materialov porabi več, kar vpliva tudi na večje povpraševanje in pomanjkanje na trgu.
F. M.
/S3 * .
AKTUALNA TEMA
Izhod iz težav je v boljšem delu
Iz zaključkov 3. seje stalne akcijske konference:
— Akcijska konferenca je na podlagi razprave ugotovila, da se pogoji gospodarjenja zaradi nedoseganja plana izvoza močno slabšajo, zato bomo morali napeti vse sile, da z obstoječimi, četudi neustrezno opremljenimi stroji, dosežemo planirani oz. za normalno obratovanje potrebni izvoz. To bomo dosegli predvsem z angažiranjem vseh zaposlenih, predvsem pa delavcev na ključnih mestih v
stoječih proizvodnih strojev, predvsem na mestih, ki so odločilnega pomena za doseganje izvozne kvalitete. Sredstva smo vlagali v druge, v sedanji gospodarski situaciji manj pomembne stvari, ker smo se premalo zavedali dejstva, da je vlaganje v modernizacijo in izboljšanje proizvodnih naprav najgospodarnejša naložba, ki edina daje garancijo za dolgoročnejše uspešno poslovanje.
— Na pobudo DPO je bila ustanovljena razvoj no-iinve-
morale poostriti kazni za storjene prekrške — v skladu s pripadajočim pravilnikom.
— V slučaju najemanja tujih kreditov je potreben večji preudarek in pa konkreten, realen načrt vračanja. Pri najemanju blagovnih kreditov je potrebno ugotoviti, za katere vrste papirja bo blago iz kredita namenjeno ter kakšen bo finančni učinek pri prodanem papirju.
— Spremembe pri nagrajevanju ne smejo ostati pri sedanjih (ukinitev stimulacij in
	i	g 1 m i	j I Bill * 1
	!	■	H I	*§ In iKi /y J 1
šjJpF JHp JSL j* nML.	m fmmL. Jmh •	U	
Pred praznikom republike se je kot vsako leto tudi letos sestal aktiv Zveze združenj borcev NOV Papirnice Vevče. V današnjem pstrcšniškem načinu življenja in pehanja za dobrinami se nam zdi, da so svetle tradicije kar premalo obujane in prisotne. Zato pa je vsakoletno srečanje s člani našega aktiva ZZB NOV izredno lepa tradicija, ki izhaja iz NOB in iz dela v vevški papirnici. Najlepše bi bilo, če bi se drugo leto ob tem času srečali zopet vsi, že tako
maloštevilni člani
proizvodnji, vzdrževanju, tehnološkem in tehničnem razvoju ter blagovnem prometu. Vsak bo moral dati več od sebe in se podrediti doseganju najvažnejšega cilja — izvozu. Kdor se temu cilju ne bo hotel podrediti, se bo moral umakniti. V primerih, kjer bi posamezniki ignorirali ali izigravali delo samoupravnih organov, pa jim bo potrebno zaradi ugleda ZK odreči politično podporo.
— Zavedamo se, da smo zanemarjali modernizacijo ob-
sticijska služba z dokaj jasno zastavljenimi nalogami, vendar ugotavljamo, da se preveč poudarjajo naloge s področja investicijskega razvoja, bistvene naloge, zaradi katerih so DPO predlagale ustanovitev RIS (razvojno investicijske službe), pa se prepočasi uresničujejo. RIS se mora v večji meri angažirati v smeni tehnološkega, kot tudi tehničnega razvoja in se za uresničevanje teh nalog tudi ustrezno kadrovsko organizirati.
— Discpldnske komisije bi
pog. pripravljenosti), kajti boljše vrednotenje proizvodnega dela še vedno ni doseženo. Delavci morajo biti stimulirani tako, d|a bo vsak vedel, da bo za več in boljše delo tudi boljše nagrajen.
— Strokovna služba naj nadaljuje z delom na področju stimulativnega nagrajevanja doseganja plana izvoza, vendar pa menimo, da je dolgoročno potrebno stremeti za tem, da se kvaliteta izdelanih papirjev za domači trg izenači s kvaliteto za izvoz.
Komunisti obravnavali pereče probleme,
ki pestijo tovarno
Da se je akcijska konferenca sestala že tretjič, je bila predvsem kriva problematika, ki je nastala v zadnjem času v delovni organizaciji in je skupnega pomena za vse delavce.
V prvi točki dnevnega reda smo obravnavali oz. ocenili pričakovane ukrepe zaradi blokade deviznega računa v poslovnih bankah. Uvodno obrazložitev sta Podali komercialna lin finančna služba. Dinarske anuitete za V. PS so se po julijskem sklepu ZIS spremenile v devizne. Kot veste, smo v lanskem oktobru najeli kredit pri Adria Bank, da so se naši stroji lahko nemoteno vrteli. V avgustu so predstavniki Ljubljanske banke zagotavljali, da je tudi ta kredit v paketu za odlog. Novembra pa so obvestili delovne organizacije, da krediti niso preloženi in da je potrebno v mesecu novembru in decembru odplačati čez milijon dolarjev dolga. Do sestanka akcijske konfe • renče, ki je bila 10. novembra 1983, so naši komercialisti uspeli zagotoviti skoraj celoten delež deviz za novembrski obrok. Mo-
ramo poudariti, da smo bili ta čas že blokirani v bankah in tako naša DO kot celoten SOZD Slovenija papir. Na sestanku je bilo povedano tudi, kako se bo poskušal rešiti celoten problem. Glede preskrbe s surovinami je bilo rečeno, da je november preskrbljen, za december pa še ni popolnega zagotovila.
Tudi predpisi za izvoz so se spremenili tako, da ne moremo koristiti kompenzacije 1 : 1, prav tako je v novih zakonskih okvirih tudi maloobmejna menjava. Nabava surovin na domačem tržišču je otežkočena, ker so podjetja na istem, kot mi: »čimveč izvažati«.
Na domačem tržišču združujemo devize po samoupravni poti, vendar je težko zagotoviti s sporazumom določene količine papirja deviznim partnerjem. Dolžni smo še 3600 ton papirjev predvsem Mladinski knjigi in Gorenjskemu tisku, pa tudi nekaterim manjšim tiskarnam.
Prišel je tudi glas izza strojev,
da ni zadovoljive strojne vprege, ni dobrega materiala za izdelavo papirja, opremljenost laboratorijev za kontrolo izdelkov je slaba, itd.
Nastalo situacijo ismo osvetlili z vseh strani. Tudi nagrajevanja smo se dotaknili.
Rečeno je bilo, da bi se moralo nadaljevati stimuliranje izvoza, predvsem pa najti takšne kriterije nagrajevanja, da bi spodbudili kvalitetno delo in zmanjšali reklamacije.
Razvojno 'investicijska služba si mora prizadevati, da se čimprej organizira tako, kot je zastavljeno s programom dela, da bo kos delu, ki jii ga nalaga družba.
Dogovorili smo se tudi. da se morajo prav vsi v naši DO potruditi, da izplavamo iz neugodne situacije, posebej pa še komunisti. Domenili smo se, da bo vsa ta problematika obravnavana na problemski konferenci, ki bo organizirana v kratkem času, da bo s problematiko seznanjen najširši krog delavcev.
Leon Kurent
Prodaja papirja na domačem trgu ni takšna, kot bi se podala Vevčam
Glavni planirani cilji prodaje na domačem trgu so bili v letošnjem devetmesečju celo preseženi; količinsko smo prodali za 26 odstotkov več ,kot smo načrtovali, vrednostno pa za 31 odstotkov. Če primerjamo letošnjih devet mesecev z lanskoletnim enakim obdobjem pa ugotovimo, da je bil plasma v tem iletu za 6 odstotkov manjši po fizičnem obsegu in za 18 odstotkov večji po vrednosti. Zelo se je poslabšala struktura prodaje, ki odstopa od planirane; povečuje se delež klasičnih papirjev kar za dobrih 100 odstotkov, vedno manjši pa je delež večvrednostnih •— viisokoprema-zanih papirjev 'in še nadalje pada delež papirjev v malem formatu. Reči moramo tudi, da je najmanj četrtina domače prodaje slabše kvalitete od standardne, (izvozni ostanki) tako da rezultati niso odraz našega dobrega dela, pač pa inflatornosti.
Ne izpolnjujemo tudi svojih pogodbenih obvez in to niti ne tistih, ki izhajajo iz naslova kreditiranja petega papirnega stroja, pa tudi ne tistih, ki izhajajo iz devizno — nabavnih pomoči naših kupcev.
Nikakor ne moremo biti zadovoljni z našo domfcčo prodajo in se žal moramo sprijazniti z ugotovitvijo, da smo sicer boljši od slabših v naši panogi, prav gotovo pa to niso takšni rezultati, ki bi se podali Vevčanom.
Od skupne domače prodaje, ki je znašala 29,405.100 ton, je bilo kar 40 odstotkov plasirano iz naslova devizno —■ uvoznih in nabavnih aranžmajev. Zato pa so bile pogodbe iz naslova kreditnih odnosov realizirane v poprečju le 83-odstotno; 7 odstotkov smo plasirali kupcem, do katerih nima-
mo nobenih obvez, za kar so bili določeni razlogi, vendar je to bil papir, ki ga nismo uspeli dovolj hitro in uspešno prodati pogodbenim partnerjem, niti ni kvalitetno odgovarjal deviznim kupcem.
Kreditne pogodbene obveze smo do Slovenije izpolnili 69-od-stotno, Hrvatske 96-odstotno, Srbije 92-odstotno, Vojvodine 110-odstotno, Kosovega 68-odstotno in do BIH 83-odstotno.
V primerjavi z lanskim obdobjem smo edino v prvem letošnjem kvartalu prodali za 10 odstotkov več, v polletju že za 2 odstotka manj, po devetih mesecih pa je bil plasma že 7 odstotkov nižji od lanskega. Zaradi tega je bila prodajna vrednost v prvem 'letošnjem trimesečju za 39 odstotkov višja, ob polletju le še za 22 odstotkov 'in ob devetmesečju sama 18 odstotkov.
Preko trgovin je bilo v letošnjih devetih mesecih realizirano 14.820 ton papirja — polovica, ostalih 50 odstotkov pa je bila plasirana direktno potrošnikom. S tem načinom smo prihranili (precejšen finančni delež od kritja stroškov prometa, del realizacije pa je pridobljen tudi zaradi poskusov plasiranja papirja v tranzitu, kar prinese 3 odstotke višji neto prodajni prihodek.
Zaloge papirja so izredno nizke glede na pretekla leta in z ozirom na normalno stanje zalog, ki naj bi bilo 30 do 40 odstotkov mesečne prodaje. Nizke zaloge so sicer lahko odraz izredne načrto-vanosti ter usklajenosti proizvodnje in potreb trga, kar pa pri nas ni slučaj in je nizko stanje zalog odraz pomanjkanja blaga za trg.
Silvo Razdevšek
SIGNALI IZ DOMAČIH PRODAJALN:
V promet gredo predvsem cenejše tapete
V preteklih mesecih letošnjega leta je bil domači trg s tapetami dokaj dobro založen. To pa seveda velja le v količinskem pogledu, medtem ko je bil asortiment razmeroma reven, zlasti še v tretjem kvartalu, ko smo pričeli izdelovati tapete za ZSSR. Dasirav-no smo se zaradi rapidnega upadanja kupne moči prebivalstva Bali, da bo povpraševanje manjše, se kaj takega ni zgodilo. Vzrok za to je verjetno manjša ponudba ostalih jugoslovanskih proizvajalcev, ki so pred namil že izdelovali tapete za izvoz, tako da je bil pritisk kupcev osredotočen na nas. V količinskem pogledu sicer sledimo splošnim planskim opredelitvam, na cenovnem področju pa nam stroški skokovito naraščajo, cene naših proizvodov pa je zaradi administrativnih postopkov, še bolj pa zaradi tržnih razmer (zmanjšana kupna moč), težko menjati. Letos prvikrat dobivamo signale s tržišča, da se izbira tapet v prodajalnah odvija predvsem glede na ceno; vzorec je drugotnega pomena. Zato bomo morali pri naslednjih korekcijah cen temeljito oceniti, kje je meja,
tapete vevče
ki nam bo še zagotavljala dosedanji nivo prodaje na domačem trgu.
Za lepilo, ki je bil prejšnja leta zelo donosen proizvod, pa tega nismo izkoristili, lahko zapišemo le stara dejstva: da smo z vsakim letom na nižji stopnji proizvodnje, stroški pa rastejo. Rezultat tega je, kakor je bilo že zapisano v poročilu izpred dveh let, da Milan Blagojevič — Lučani pakira lepilo sam, nam pa dobavlja CMC zelo neredno.
Pri fototapetah, koprodukcijskem proizvodu, opažamo povečanje prodaje, ki bi bilo lahko še večje, kolikor bi se doma dogovorili, ali se nam papir za tovrstno predelavo splača delati, ali ne. Kljub temu, da smo bili določen čas skorajda brez fototapet, ker za Gorenjski tisk nismo izdelali pravočasno papirja, smo v devetih mesecih tega leta prodali več (29.807) fototapet kot v celem lanskem letu '(27.248 fototapet) s tem, da do sedaj niso bili realizirani vsi izvozni nalogi (skupni izvoz Češka, Poljska, ZSSR, verjetno tudi Madžarska in Libanon).
Glede ostalih materialov, ki jih zaradi popestritve ponudbe prodajamo bodisi v trgovini, bodisi na veliko (fotoposterji, Muflon, pluta, zaključni trakovi in letve, lepilo za pluto, ipd) in ki v skupni realizaciji ne predstavljajo vidnejšega dela prihodka, lahko zapišemo, da je prodaja teh proizvodov legalizirana, t. j. registrirana na sodišču. Prav tako poteka končno tudi prodaja ročno izdelanega papirja, prodaja neuporabne embalaže in lesnih odpadkov preko naše prodajalne, o čemer smo se pogovarjali že več let.
Lado Vračko
Izobraževanje ob delu v prvih Betih reforme
VEVŠKI SEP AR ATI,
SO TEKI IN VIŠKI
(po običaju do devet J
I.	Ob naših sedanjih težavah se mnogim nehote vsiljujeta dve »deviški« primerjavi:
V lanski blagovni kredit smo privolili kot devica v prvo ljubezen: s čvrsto zaprtimi očmi in široko razprtimi nogami.
Ob vračanju obvez iz tega kredita pa smo PRESENEČENI kot priletna nuna, ki je dejala: »Oh, pa sem le sanjala o lepem tičku,-« ko se ji je v krvi in s carskim rezom rojevalo nepotrebno in grešno dete.
II.	Odločno smo reprogramirali AOP v financah in komerciali.
Le zakaj nam bodo hitre zahtevne računalniške analize, ko pa že z nosom zaznamo najboljše rešitve. Bati se je le, da bodo nosovi postali predolgi. . .
III.	Vevčanom se ni bati lakote.
Če bo zagustilo, bomo namesto piškavih deviz od prodaje ofseta v Italijo lahko dobili prečeJ makaronov in polente, saj je to področje taglavno v našem izvozu.
IV.	Sozdotozdovski pogovori s pan Kowalskym in tovarišem Petrovim so uspešno zaključeni.
Za leto 1984 lahko računamo z zadostnimi količinami gorenjske, mladinske in beograjske celuloze.
V.	Samo v stiski in pomanjkanju se rojevajo genialne ideje.
»Glejga zlomka!« je vzkliknil komercialist, ko je slučajno videl pulper, ker so ga poklicali, da nimajo kaj vnesti. »Od-montirajte tega hudiča, ki samo žre celulozo!«
Pa se je udaril po čelu papirničar: »Saj res; ko tega hudiča še nismo imeli (pulperja namreč, ne komercialista), ni celuloze nikoli manjkalo!«
VI.	Le malo jih ve, da so tudi v Veti resni kandidati za Nobelovo nagrado iz kemije. Odkrili so nove snovi, ki sublimi-rajo. Nerodno bo le, če bo komponente za tapetno lepilo prej zmanjkalo, preden bo vzrok sublimacije znanstveno dokazan.
VII.	Slišati je, da kosmatin ne bo več dolgo brskal po kotih in solil pamet vsevednim.
Ravnoprav je napenjen, ko vstopa v hrame izkušenega brivca, da ga bodo na gladko obrili.
Zakaj pa ne bi bili vsi enako gladki in spolzki.
VIII.	V prid zmanjšanja odliva družbenega časa in imetja bo pri nas uveden depozit na privatne izhode in carina na slične izvoze.
Pričakovati je silen odpor svojepravnih privatnih organizacij v našem kolektivu.
Takšni administrativni ukrepi bi namreč grdo omejili osebno svobodo, privatne izdelave in blagovne menjave ozki množici uvrščenih, ki neenakopravno združuje svojo dejavnost v naši tovarni.
IX.	(abfolovo slovo — čisto prosto po Prešernu)
Abfol in team podobo Vevč sedanjih v Delu našem parkrat je osramotil samo zato, da vest bi našo dramil in spomnil nas na sloves njih nekdanjih.
A glej si no, ob vseh težavah zdanjih vesti zakrknežem ni zbudil, le ranil je lažni njih ponos, čeprav je kanil pogled skreniti vase od pogojev vnanjih.
Bodi! Mogoče sojena nam polomija je v horoskopu; zakaj budil bi vase zasanjane, jih le hudil.
Če želja je, da vodi nas stihija v zadnji čas, utihnil v listu našem bo očitar!
A zabte ne: »Le čevlje sodil je kopitar!«
Kljub težavam zadovoljivo
Na Brdu pri Kranju je balo posvetovanje o vrednotenju usmerjenega izobraževanja v Sloveniji.
Med ostalimi temami smo razpravljali tudi o vzrokih naglega upada zanimanja za študij ob delu.
Letni vpis zaposlenih v prve letnike srednjih šol v obdobju od leta 1975 do 1980 se je gibal med 8000—9500. V letu 1981/82 je padel vpis na najniižjo stopnjo — 2887, v letu 1982/83 p,a se je ponovno dvignil na 4284. Za leto 1983/84 podatki še niso znani.
Razlago nekaterih krogov, češ, da je odpadlo samo nepotrebno izobraževanje odraslih, spodbijajo mnoga dejstva, med drugim tudi to, da so potrebe združenega dela po tem izobraževanju izražene v načrtih vpis.a in vsakoletnih razpisanih mestih nekajkrat večje od samega vpisa.
Izobrazbeni sestav zaposlenih je v mnogih gospodarskih panogah prenizek. Mnogi delavci nimajo ustrezne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo.
Sicer pa je treba tudi pojasniti, da naše usmerjeno izobraževanje ob delu in iz del", lin namenjeno le generacijam, kii imajo že za seboj bogate dolgoletne izkušnje dela; razvijamo ga tudi za mlade, ki naj hi se po pridobitvi izobrazbe za prvi pokliic zaposlili in se nato vračali v izobraževanje. V našem vzgojno-izobraževalnem sistemu naj bli bile odprte poti za nadaljnje nenehno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje.
Brez teh novih razsežnosti bi naš sistem vzgoje :in izobraževanja ostal v tradicionalnih okvirih.
Kot smo slišali, je raziskava pokazala, da sedaj za izobraževanje ob delu ni kdovekako široko odprta pot za zaposlene, za izobraževanje iz dela pa niso ustvarjeni ustrezni pogojil, razen v izjemnih primerih.
Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja je v sodelovanju s posameznimi OZD organizirala »Odprte dneve«. Po en dan v novembru in decembru bodo organizacije združenega dela odprle vrata za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol in jih neposredno seznanile s posameznimi deli in nalogami v proizvodnem procesu. Tako bodo učenci lahko lažje izbrali svojo poklicno pot. V to akcijo se je seveda vključila tudi Papirnica Vevče; 10. decembra je organizirala ogled filma »Od vlaknin do papirja« v našem Kulturnem domu in ogled z inštruktorji po delovni organizaciji.
Ali ima ta kriza korenine res v OZD?
Vzroki sedanje krize izobraževanja ob delu in iz dela so delno v samem OZD, delno pa v vzgoj-no-izobraževalni dejavnosti.
Nizko vrednotenje izobrazbe, znanja in ustvarjalnosti, nedosledno uresničevanje nagrajevanja po delu in kakovosti dela, zapostavljanje lastne pameti in inovativnih sposobnosti delavcev, šibka in premalo načrtna kadrovska politika — te in druge okoliščine vplivajo tako na naš gospodarski razvoj, kot tudi na ravzoj izobraževanja odraslih.
Delavci in drugi odrasli imajo premalo spodbude za nadaljnje izobraževanje :in izpopolnjevanje.
Rastoča nezaposlenost zapira možnosti za napredovanje na zahtevnejša in bolj odgovorna mesta s pomočjo izobraževanja. Ob padanju življenjske ravnii postajajo stroški za izobraževanje} ob delu, kadar jih morajo kriti udeleženci sami, vedno' bolj občutno breme za družinski proračun. V nerazvitih samoupravnih družbeno-gospodarskih odnosih delavci sami še premalo odločajo o lastnem izobraževanju tako v svoji temeljni organizaciji, kot preko delegatov v izobraževalnih skupnostih. O tem zgovorno priča podatek, da v odnosih med izvajalci in uporabniki izobraževanja komaj v tretjini primerov lahko govorimo o pravi neposredni svobodni menjavi dela.
Dvomljiva je tudi »samoupravna« odločitev izobraževalnih skupnosti, da se izobraževanje ob delu v nobeni posebni izobraževalni skupnosti (PIS) ne financira iz zbranih sredstev zia usmerjeno izobraževanje.
Šolnina, ki jo določajo praviloma sami izvajalci, ostaja ustaljena oblika »menjave dela«, ali bolje plačevanja storitev. Celo to se dogaja, da PIS nameni sredstva za slušatelje ob delu (ca. 20 °/c), da pa izvajalci zahtevajo od »NAROČNIKOV« kritje vseh stroškov!
Seveda so na oglede delovnih organizacij bili vabljeni tudi starši učencev, šolski svetovalci, učitelji in vsi, ki sodelujejo pni boljšem spoznavanju učencev s poklici in ustreznim izobraževanjem. Obiskovalci so bili seznanjeni tudi z možnostmi kadrovskih štipendij in potrebami po kadrih.
Da so obiskovalci dobili čimbolj realno sliko o našem kolektivu, smo za vodenje izbrali naše delavce, ki so jim lahko odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja.
Delavci, ki se izobražujejo ob delu, sicer sami ustvarjajo sredstva za celotno izobraževanje, teh sredstev pa sami niso enakopravno deležni. Čeprav se izobražujejo v skladu s potrebami OZD, jim njihove delovne organizacije le v dobri polovici primerov krijejo stroške izobraževanja. K sreči je naša delovna organizacija pni tisti polovici, ki vse stroške v celoti krije in še za kaj drugega po pravilnikih primakne (dopusti za predavanja, izpite, spremljanje slušateljevih naporov in spodbujanje njihovih uspehov pri izobraževanju, itd.).
Kaj pa kriza v vzgojno-izobraževalnih organizacijah?
Tu lahko trdimo, da stvar ni tako rožnata, kot izgleda na prvi pogled. V prvem obdobju reforme so bile srednje šole večinoma prezaposlene z uvajanjem novih programov za mladino in niso utegnile nameniti izobraževanju ob dedu tiste pozornosti, ki bi jo zahtevalo. S prenagljenim krčenjem mreže dislociranih enot in odmuranjem dopisnega izobraževanja, tai bi ga lahko preusmerili v izobraževanje za najbolj deficitarna področja, smo pomembno osiromašili možnosti zaposlenih 7,a izobraževanje. Skrajševanje programov vzgojne in izobraževalne vsebine na minimum ni smotrno, potrebno bi bilo poiskati take vsebine in tak čas, da bi slušatelji pridobili čim več uporabnega življenjskega znanja in se seveda pri tem tudi globalno izobraževali, kajti le osveščen in izobražen delavec bo lahko aktivno samoupravno sodeloval v samoupravnih organih. Dajmo že končno izobraževati odrasle in mladino za bodočnost in ne se trdo držati poti starih napak. Gotovo, da se bodo pri iskanju rešitev novega vzgojno-izobraže-valnega procesa pojavile napake, vendar nam naj ho jasno, da se človek na napakah največ nauči, vendar le, če je dovolj kritičen, če prizna napako in poskuša najti boljšo rešitev.
Potrebno je izobraziti kader, ki bo sposoben za delo z odraslimi. Zavedajmo se, da je to specifično in ni prav, da vse prenašamo analogno iz vzgoje in izobraževanja mladine na izobraževanje odraslih.
Ob nizki izobrazbeni podlagi, ki jo prinesejo odrasli v šole več let po tem, ko so končali svoje redno izobraževanje, se pri prilagajanju natrpanih programov učitelji znajdejo kot najbolje vedo in znajo.
Cas pouka uporabljajo predvsem za pospešeno frontalno razlago snovi; zaradi pomanjkanja ustreznih učbenikov veliko narekujejo; le malo časa ostaja za aktivno sodelovanje udeležencev, pri katerem naj bi prišli do izraza njihovi problemi in odprta vprašanja, njihove delovne in življenjske izkušnje.
Izobraževanje ostaja zato preveč »šolsko« in ne uresničuje možnosti, ki se ponujajo za povezavo novega znanja z delom in življenjem udeležencev, s tem pa tudi ne razvija dovolj njihov.; notranje motivacije. Zaradi tega je v času izobraževanja tudi precejšen osip.
Nujno bi bilo spremeniti odnos do takega izobraževanja v DO, izobraževanje zaposlenih pa bolj povezati s potrebami združenega dela in našega gospodarskega razvoja.
Izobraževanje ob delu in iz dela naj bi enakovredno obravnavale tudi strokovne službe, izobraževalne skupnosti in organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in vzgojo, saj pripada temu izobraževanju enakovredno mesto v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Vid V.
Pestovanj e papirniške restavracije v devetih mesecih letošnjega leta lahko ocenimo kljub obilici težav kot zadovoljivo, saj je bilo finančno poslovanje dokaj uspešno. V primerjavi z istim obdobjem lani se je dohodek povečal za 29,5 odstotka, izdatki za hrano pa kar za 32,2 odstotka. Vsaj toliko, če ne več, pa so se povečala plačila za razne storitve zunanjim dobaviteljem. Močno so se podražila vsa osnovna živila, v poprečju prek 40 odstotkov, cene malic pa so se glede na lan-
sko obdobje povečale za 30 odstotkov, kar predstavlja v primer iavi s splošnim dvigom življenjskih stroškov manjše povečanje.
Papirniška restavracija pripravi za potrebe naše delovne organizacije preko 900 toplih in hladnih obrokov dnevno. K ugodnemu poslovanju nedvomno prispeva tudi bife tako v restavraciji, kot poleti na letnem kopališču.
J. R.
DIV
Na soboto, 10. decembra, je bil tudi v Papirnici Vevče »odprti dan« za učence zadnjih razredov osnovne šole, ki se odločajo za usmeritev v poklic. Prišlo je precej skupin iz raznih koncev Slovenije, le najbližje osnovne šole, ki naj bi bile najbolj zainteresirane, niso pripravile organiziranega ogleda. Črna pika. V objektiv smo ujeli štajerske otroke iz osnovnih šol Pristava, Kristan vrh, Šentvid pri Grobelnem
in Zibika
Pred najpomembnejšo odločitvijo
Najlepše je bilo videti kompletno skupino krvodajalcev iz tozda Veta
Lojze Trtnik, Anton Štuhec, Edo Anžur in Ludvik Lopatic, tihi darovalci življenj
Mladi darovalec krvi Stane Rupnik
Tihi darovalci življenj
Letos proslavljamo 30-letnico organiziranega prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Delavske množice so bile vedno jedro vsega naprednega in kal tega humanega dejanja — DAROVATI KRI SOČLOVEKU — je pognala prav v vevški papirnici, Kolinski in Saturnusu. Papirničarji
Stiriintridesetkrat je Jože Gal že pomagal rešiti človeška življenja
Naš rekorder v darovanju krvi je Drago Žagar, ki je v naši zadnji krvodajalski akciji ta mesec štiridesetič daroval stvojo kri
z Vevč se lahko z dobro organiziranim krvodajalstvom in z velikim številom ljudi, ki jim to človekoljubno dejanje pomeni enega najpristnejših človeških stikov. Veliko jih je, ki se na klic Zavoda za transfuzijo krvi vsakokrat odzovejo, organizirano ali posamično, kot kažei potreba re-
ža darovano kri prejema priznanje Sulejman Osmanagič
Marija Premrl prejema priznanje za dvajsetkratno darovanje krvi
Sevanja življenj bodisi ob porodu, prometni nesreči, težki operaciji.
Vsem vam, tihim darovalcem krvi, tisti, ki ste jih rešili, ne morejo stisniti roke v zahvalo za podarjeno življenje, podarjeno, kajti najpomembnejše življenjske tekočine' — krvi — ni mogoče kupiti; kri lahko le darujemo. Naj vam bo to človekoljubno dejanje, za katerega vam je družba neizmerno hvaležna, v ponos in dokaz plemenitosti občutenja človeka do sočloveka.
V	znak hvaležnosti je tudi konferenca sindikata Papirnice Vevče 9. decembra organizirala srečanje vseh krvodajalcev —• vevških papirničarjev; 338 vas je na seznamu, ki pa je žal zelo nepopoln. Zato vas tudi nismo vabili na srečanje z osebnimi; poimenskimi vabili, ker bi zaradi netočnega seznama naredili več škode kot koristi. V informacijah smo pojasnili problem in dvakratno vabilo preko informacij je bilo res iskreno in prosili smo vas, da ga jemljete kot najbolj prisrčno osebno povabilo. Vendar smo po obisku sodeč sklepali, da ga niste vzeli tako, saj se je srečanja, ki je bilo zopet organizirano po več letih in ki naj bi v bodoče postalo tradicionalno, udeležilo le malo —■ okoli 60 —■ krvodajalcev. Škoda. To dejstvo zahteva, da bo moral nekd.o res ugrizniti v kislo jabolko netočnega seznama in ga s precej osebnega truda izpolniti z realnimi podatki, kar pa najbrž ni nemogoče, čeprav tudi na občinski organizaciji Rdečega križa nimajo točnih podatkov, vsaj po razdeljenih priznanjih za 5, 10, 15, 20, 25 in 30-kratno darovanje krvi ne.
Upamo, da te neprijetnosti ne bodo negativno vplivale na bodoče humane krvodajalske akcije, saj jih bomo skušali resnično urediti, kar je nujno potrebno in edino pravilno.
V	imenu konference OOZS Papirnice Vevče vsem krvodajalcem srčne čestitke z željo, da bi se jim priključili še novi, da bi bili vevški papirničarji še pogosteje udeleženi v teh humanih človekoljubnih akcijah in še številčnejši darovalci življenj.
V. B.
Tovariš Miklič, pa še drugič!
Štefka in Franček sta se kljub slabi volji, ker sta skuhala večerjo za vse krvodajalce, pa jih tričetrt ni prišlo, le nasmehnila v fotoaparat
Strokovna ekskurzija gasilcev v Krško
18. novembra 1983 je izobraževalni center za gasilce IGD organiziral strokovno ekskurzijo v Krško in Brestanico. Ekskurzije sta se udeležili obe desetini in vodstvo društva ter nekaj starejših članov, ki so še aktivni pri delu društva.
Ko smo prispeli v Krško, so nas sprejeli direktor papirnice D j uro Salaj, poveljnik gasilske enote in poveljnik občinske gasilske zveze, ki je v uvodnih besedah podal razvoj enote. Izvedeli smo, da so bili ti gasilci najprej v Papirnici Krško. Ko se je pričela izgradnja jedrske elektrarne, so se morali organizirati v poklicno enoto, saj so bile /potrebe zaradi možnih požarov v jedrski elektrarni velike. Ta gasilska enota je najmlajša v Sloveniji, vendar lahko rečemo, da je zelo dobro organizirana in vzorno opremljena. Ima tri kombinirane gasilske vozove in hidravlično lestev, ki doseže višino 30 m, ter uvoženo kombinirano vozilo, ki je opremljeno specialno za reševanje ljudi in gašenje požarov v jedrski elektrarni. Marsikaj smo izvedeli o preventivni požarni varnosti, ki je zelo pomembna za hiter pričetek gašenja. Pri vsakem požaru je važno, kako se začne operacija gašenja, da bi bil ogenj čim hitreje po-gašen in škoda čim manjša. V pogovoru smo si izmenjali in zaupali veliko gasilskih stvari, ki bodo koristile vevškim in krškim
gasilcem, katerih gostje smo bili štiri ure.
Po ogledu gasilske enote smo se razdelili v dve skupini; mladi so izrazili željo, da bi si radi ogledali papirnico, kar je bila normalna želja mladih papirničarjev, stara desetina pa je odšla na ogled rezerve Brestaniške elektrarne, ki se požene v tek samo v kritičnih situacijah, to je takrat, ko preti nevarnost za razpad slovenskega in jugoslovanskega
omrežja. Ko pride ukaz od SIS za elektrodistribucijo za zagon turbin, po pičlih desetih minutah elektrarna že daje tok v omrežje. Seveda je ta energija zelo draga. Za gorivo uporabljajo industrijski bencin in plin.,
Ekskurzija je bila za vse gasilce poučna, saj smo si pridobili nekaj novega znanja in izkušenj, preživeli pa smo tudi prijeten dan.
M. B.
Starejša desetina naših gasilcev-tekmovalcev pred kongresnim tekmovanjem v Gornji Radgoni
Vedno in vsakokrat dragi nam gostje
Pred 29. novembrom so se tudi naši dragi upokojenci zbrali na tradicionalnem vsakoletnem srečanju. Od 349 se jih je kar nekaj čez dvesto udeležilo tega prijetnega
snidenja
	,
Ul	mm j
S'::: ;	gg
H i	
ji H	
	
Za kulturni program so poskrbeli plesalci akademske folklorne skupine
France Marolt
Najlepše je biti v veseli družbi
Najmlajše vevške upokojenke
Po plesu prija kaj za pod zob
Ja, ja, to so bili časi... Pa drugo leto zopet na veselo snidenje!
Razpoloženo omizje s Silvntom na čelu
Pride čas, ki človeku po dolgoletnem delu določi drugačen družbeni status in največja sreča je, 'če ga lahko uživamo kolikor toliko zdravi
Boži, pa na zdravje!
Včasih skupaj ob delu, sedaj pa sem in tja ob klepetu
Stari papirniški mački so se skrili v kot, a smo jih vseeno našli
In kako so zabavni ti naši upokojenci!
Bolj poredko se srečamo, pa moramo lo srečanje izkoristiti za pogovor o starih in
novih časih
Nekateri mi sploh niso verjeli, da imam res film v aparatu. No, dakaz je tukaj
Nekateri so pred objektivom postali čisto resni
Na srečanje upokojencev sta z veseljem prišla tudi tov. Lednik in inž. Urek
Že dolgo nismo pili ga, zato pa danes dajmo ga!
Hec pa mora bit’, da smo še bolj vesel’	En glaželt al’ pa dva, nam korajžo da!
Prijetno preživet večer z našimi godbeniki
17. novembra so godbeniki Papirniškega pihalnega orkestra Vevče izvedli v kulturnem domu Španski borci celovečeren koncert z novim, zelo zahtevnim programom, ki se lahko meri z nastopi profesionalnih pihalnih orkestrov.
Posebnost koncerta je bil nastop svetovno znanega slovenskega solista na trobenti Stanka Arnolda ob spremljavi zmanjšanega orkestra naših godbenikov. Hum-mlov koncert za trobento, bi temelji na partituri iz začetka 19. stoletja, je poln kontrastov in sijajnih melodij, orkestrski delež pa ni le suhoparna spremljava, pač pa dopolnilo, polno mikavnosti.
Poleg klasičnih orkestralnih
del so poslušalcem v domala polni dvorani člani PPO Vevče predstavili tudi nekaj novejših, med drugim Hautvatstove priredbe znanih in še vedno priljubljenih melodij Elvisa Presleya. V dodatku so navdušenemu avditoriju odigrali še večno prijeten venček narodnih pesmi.
Bili smo presenečeni nad izborom koncertnega programa, navdušeni nad izvedbo, ponosni na naše vedno številnejše pomlajene godbenike in njihovega požrtvovalnega dirigenta Jožeta Hri-berška.
Skoraj v celoti — razen solističnega koncertnega dela za trobento —- so vevški godbeniki po-
novili program 24. novembra na slavnostnem koncertu ob 40-let-nici AVNOJA in dnevu republike v kulturnem domu Vevče, na žalost pred zelo skromno zasedeno dvorano. Organizator proslave je bila krajevna skupnost Vevče-Zgornji Kašelj in ne moremo mimo dejstva, da nam je po njej ostal grenak priokus.
26. novembra pa je PPO Vevče odigral celoten koncert v Slovenskem kulturnem domu v Trstu, od koder so navdušeni zamejski Slovenci naše godbenike komajda pustili oditi domov; še ena potrditev kvalitete in priljubljenosti.
Vida B.
Ce zapojemo veselo, je korak tako lahak ...
Oder kulturnega doma Španski borci je skoraj pretesen za kompleten Papirniški pihalni orkester
Vevče
Sindikalna
knjižnica
Obveščamo vse člane DO Papirnica Vevče, da je sindikalna knjižnica, ki vam nudi bogato izbiro knjig za branje, še vedno odprta dvakrat tedensko in sicer:
TOREK	od 14. do 15. ure
Četrtek od is. do 19. ure
razen ob praznikih.
Obenem bi rad spomnil vse tiste člane, bi so morda iz kakršnegakoli vzroka pozabili, da je treba izposojene knjige vrniti v določenem času, da to le storijo čimprej, da ne bo težav ob inventuri. Nekateri so si namreč izposodili knjige že poleti ob krajevnem prazniku na vevških kulturnih dnevih. Takrat so bile knjige na voljo kar v naši delavski restavraciji, vendar pa jih je treba v Sindikalno knjižnico, ki je — če kdo slučajno še ne ve — poleg p-isarne krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj pri papirnem skladišču ob Cesti 30. avgusta. Vhod je z rampe.
NE POZABITE, TOREK ALI ČETRTEK
Stane B.
pj™		
		
l.jFJ	ulmM1	
		Jr
Ob spremljavi zmanjšanega PPO Vevče je Stanko Arnold odigral solističen koncert za trobento
Kaj bi mi brez naših fantov iz Društva ljudske tehnike, ki nam vedno, kadarkoli želimo, ustrežejo s prima glasbo
Tradicionalni gasilski piknik
28. avgusta 1983 je bil v Podgorju tradicionalni gasilski piknik, na katerega so bili vabljeni vsi člani Industrijskega gasilskega društva Papirnice Vevče ter gostje iz podjetja. Na travniku pod hribom ob potočku so se zbrali res vsi člani društva z družinami tako, da nas je bilo preko 100. Za pijačo in jedačo sta poskrbela predsednik Rudi Smrekar in blagajnik Anton Pavlič, za peko na roštilju sta bila »določena« Franček in Lojze, Mirko Škvorc in Mirko Podgorelec pa sta poskrbela za popestritev hrane, saj sta skuhala gasilski golaž. V popoldanskem času pa smo popestrili piknik z raznimi igrami. Organizirali smo tudi nogometno tekmo med veterani in mladimi, lahko bi rekli tudi med debelimi in suhimi, saj so stani kaveljci precej okrogli, mladi pa so sami zobotrebci. Tekma je bila zelo na-
peta; povedli so veterani in mladi smo izenačili po hudi bitki za žogo. V drugem polčasu pa so mladim pošle moči; »debeli« so navalili na žogo in na gol mladih in po hudi bitki smo prejeli mladi gol in izgubili z 2 : 1. To je bilo veteranom v ponos, saj so dokazali, da še niso od muh.
Po tekmi smo vsi skupaj zaplesali. Za glasbo je poskrbel harmonikar, ki je vzdušje na pikniku veselo popestril. Proti večeru smo zapeli nekaj domačih pesmi in se počasi odpravili proti domu.
S tem piknikom smo želeli pokazati našim ženam in dekletom, da smo vesela družba; upamo, da smo jih za prihodnje leto omehčali, da ne bodo tarnale in godrnjale, ko si bomo morali vzeti čas in hoditi na vaje, zaradi katerih doma odložimo marsikatero delo.
M. B.
»Mladi« proti »starim«; dajmo fantje, tekma sc pričenja!
Hud boj v Podgorju; gasilci so vzeli igro zares, tako, kot so navajeni na vajah in tekmovanjih
Poslovili so se
CAS JE, DA DAM MESTO MLAJŠIM
Leta 1942, med vojno torej, je STANE HRIBAR pnišel kot kvalificiran mizar v vevško papirnico ;in ji z malimi prekinitvami ostal zvest do danes. Ker je bilo mizarjev tedaj dovolj, je šel delat v belilnico celuloze, ki je danes ni več, takrat pa je stala med janeziijo lin. upravno stavbo; služila je za beljenje goričanske celuloze. Dvanajst let je Stanko delal v »clornem« ozračju kot vodja lizžemalnega stroja, nato;pa devetnajst let v proizvodnji, najprej kot mlinar na holandcih in potem vrsto let vodja priprave snovi na četrtem papirnem stroju. Bil je res pravi mojster za pripravo papirne mase; na otip je ugotovil,
kakšna je snov, kako je zmleta, za kakšen papir je ustrezna in vse druge lastnosti.
»Rad sem opravljal svoje delo; bil sem ponosen nanj, saj sem se zavedal, da je od vnosa surovin odvisno, kakšen bo papir na stroju. Zato me je toliko bolj bolelo srce, ko sem pri mnogih mladih ljudeh ugotovil, da jim je prav vseeno, kaj in kakšne surovine se vnašajo. S takšnim malomarnim odnosom ne moremo doseči kvalitetnih proizvodnih rezultatov,« je zaskrbljujoče menil Stanko na poslovilnem klepetu. Ja, ja disciplina, ta šepa; tako ugotavljajo vsi naši dolgoletni delavci — »papirniški mački«.
Za Stanka vemo, da v vseh letih niti enkrat ni zamudil »šihta«. Svojo dolžnost iin znanje je pre-
Kot po navadi vsem upokojencem, bo najbrž tudi njej sedaj primanjkovalo časa, ker bo želela vse postoriti bodisi doma, na vrtu, okoli počitniške hišice na Dolenjskem; dela ji ne bo zmanjkalo.
MOJE PRVO SREČANJE Z DELOM V TOVARNI JE BILO NA NOČNI IZMENI
Štiri ure hoda je iz Vnajnarjev do Vevč, od koder je FRANČIŠKA MAROLT kar lep čas hodila na delo v našo tovarno', Vseh petintrideset let delovne dobe je prislužila na Vevčah. »Ko sem prvič prišla na delo v tovarno, sem morala na nočno izmeno. Pri vratarju niti nisem vedela, v ka-
Prisrčna zahvala za delo in napore, ki ste jih vložili v izgradnjo in prosperitelo Papirnice Vevče, ki kljub vsakodnevnim težavam še vedno velja kot boljša proizvajalka papirja v Jugoslaviji
Stanko Hribar
Ivanka Keržin
Jcižefa Gašperšič
Frančiška Marolt
Janez Štrubelj
Zahvali
Prisrčna zahvala vsem so-delavsem iz Papirnice Vevče za izrečena sožalja in darovano cvetje ob smrti mojega očeta.
Ana Selan
Ob boleči izgubi moža in očeta
KARLA GRUMA,
upokojenca Papirnice Vevče, se iskreno zahvaljujemo članom kolektiva vevške papirnice in sindikalni organizaciji za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
S hvaležnostjo žena in hčerki
-OBSEDELO-
Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za Urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubljana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med Proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v Prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
našal tudi na mlajše sodelavce in želel biti pri tem čim bolj uspešen. Vsa leta se je sleherni dan vozil v tovarno liz Podlipoglava s kolesom in to ob vsakem vremenu. Pogrešal bo to vsakdanjo dinamiko, tovarno, sodelavce in delo. »Nič rad ne odhajam v pen-zijo, vendar je čas, da dam mesto drugim, mlajšim. Doma imam k sreči nekaj zemlje, s katero se bom zamotil in zapolnil večji del prostega časa, pa vedno je treba tudi pri hiši kaj postoriti.«
Z LETI SE ČLOVEK UTRUDI
Potem, ko je štiri leta IVANKA KERŽIN preživela na delu ob sa-turnuški pločevini, je .presedlala leta 1960 na papir. Kolodrobi, tisti, ki jih že tudi ni lep čas v tovarni, so bili njen prvi stik s papirnico. Enaindvajset let pa je prebila na normi v papirni dvorani najprej kot zavijalka, potem delilka in nato vodja delilnega stroja. »Lahko rečem, da je bila norma v papirni dvorani ves čas dosti dobro urejena. Ko sem bila mlajša, sem imela moči na pretek in mi ni bilo težko dosegati norme, celo presegala sem jo. Z leti pa se človek kar zgara.«
Ivanka je doma s Prežganja, čeprav ji tako daleč ni bilo treba hoditi nikoli v službo, ker je stanovala nekaj časa pri sestri, potem pa sii je v Zadvoru uredila dom. Sedaj, v zasluženem statusu upokojenke, bo najbrž na Prežganju, kjer si je uredila »pomožni« dom, preživela več časa, pa najmlajšemu vnučku tudi ne bo treba vstajati prezgodaj, saj bo babica doma* in bo pazila nanj.
DELA JE VEDNO DOSTI
JOŽEFA GAŠPERŠIČ je prišla v Ljubljano dz dolenjske metropole, iz Novega mesta. Kot marsikatero dekle je pričela svojo delovno pot v Pletenini, 1960. leta pa je združila delo v vevški papirnici. Ročna dodelava papirja, po naše papirna dvorana, je bila ves čas njeno delovno mesto, kjer je opravljala dela in naloge prebiralke papirja, prebiralke števke in zavijalke. 'Dobro se je počutila v svojem delovnem okolju, rada pa tudi odhaja v pokoj.
tero smer naj se obrnem in kam naj grem. Delavka, ki je ravno prišla mimo, me je odpeljala h »kamnom« in tam sem potem nekaj časa ostala. Pol leta sem v satinaži delala tudi na izmene, pa v brusilnicii, nato v papirni dvorani in vmes povsod tam, kjer se je pokazala potreba; treba je bilo zavijati celulozne bale v beliilni-ci, čistiti okna, urejati vrt in delati na njivah papirniške ekonomije v Polju; včasih nas je zelo zeblo. In na misel nam ni prišlo, da česa, kar nam je bilo naročeno, ne bi opravile,« pravi Fani in primerja današnje pogoje dela in sedanji odnosi do dela in nalog.
V papirni dvorani je bila najprej črtalka in potem predčrtalka na našem dobrem, starem črtal-nem stroju, ki smo ga dali med staro železo. Zadnjih pet let, ko
ji zdravje ni hotelo več najbolje služiti, je opravljala dela pregle-dovalke v obratno-tehnični kontroli. Upokojitve, ki jo je kar težko čakala, bodo najbolj veseli njeni vnučki.
JE ŽE TAKO V ŽIVLJENJU, DA KOMU NI SOJENO DELATI, PA ČEPRAV BI RAD
Tovariš JANEZ ŠTRUBELJ odhaja v invalidsko penzijo še dokaj mlad. Je že tako, da človeku nii sojeno vedno delati, pa četudi bi rad.
Janez je doma z Velikega Tre-beljevega; od leta 1958, ko se je zaposlil v Papirnici Vevče, je ves čas delal na četrtem papirnem stroju. Žal ne bo aktivno dočakal
njegove .rekonstrukcije, saj mu umetne žile, ki jih ima Janez vstavljene in potekajo od srca po nogah, povzročajo hude bolečine v nogah iin onemogočajo normalno delo. Njemu še posebej iskreno želimo zdravja.
Vsem petim našim novim upokojencem želimo, da bi sadove minulega dela uživali čim dlje, da bi se še vračali, spremljali naše delo iin ohranili »tovarno za svojo«. Naj naš stik ne bo zreduciran le na enkratno srečanje upokojencev vsako leto, pač pa hi radi, da bi nam mlajšim pomagali z izkušenimi nasveti do boljšega dela. Vsem prisrčna hvala za delovni prispevek z željo, da bi drugi del življenja preživeli kar najlepše.
Vida B.
Pa spet prišel je med nas, stari dobri dedek Mraz! Komisija za kulturo pri konferenci sindikata Papirnice Vevče je tudi letos organizirala novoletne prireditve za otroke naših delavcev, nižjih razredov okoliških šol in VVZ Vevče. Trikrat so v polni1 dvorani kulturnega doma Vevče malčki uživali v svetu pravljic ob lutkovni igrici Lutkovnega gledališča Ljubljana in bili srečni ob srečanju z najboljšim dedkom njihovega sveta. Za posladkanje pa je krajevna skupnost Vcvče-Zg. Kašelj preskrbela sladke
bonbončke. Veselje je bilo popolno
Novoletna nagradna križanka
Rešitev nagradne praznične križanke
'KADROVSKA SLUŽBA POROČA
ZA MESEC NOVEMBER
DAN, RODIN, DEGAS, NJ, REPUBLIKE, RTI, OLEG, MUA, ERO, IN, KOKOS, R, JAN, TROSI, OBUP, KNIN, NA, JAGO, RANA, EM, S, OS, ILO, KNE, TRST, ŽOLNA, R, VILAR, IBISI, ONA-TAS, NJ, AK, NAV, KAPA, OSA, O, ILIRI, PLEN, VAJETI, PRIBE, EREVAN, OT, OC
Na uredništvo smo dobili 18 rešitev, žal tudi od tega majhnega števila veliko napačnih, ki niso bile narobe rešene zaradi neznanja, pač pa zaradi nepazljivosti.
Žreb je reševalcem, ki so križanko pravilno izpolnili, razde-
lil nagrade takole: 180 dan Borut Brdar, po 100 din uvozni oddelek in Marjan Kopecky in po 50 din Dušan Alič, Buro Brdar :in Mateja Brdar. Vsem čestitke, še posebej pa družini Brdar.
Rešitve novoletne nagradne križanke pošljite v oddelek za informiranje do 13. januarja 1984. Izžrebali bomo zopet šest reševalcev in jih nagradili enako, kot pri prejšnji križanki. Veliko užitka pri reševanju, sreče pri žrebu dn v letu 1984 vam želi
Uredništvo
Zuvič Dobrivoje, kadar je prost in ni v delovnem elementu
Prišli:
Jevnikar Darko — dispečer za embalažo
Milič Borislav — voznik viličarja
Kordiš Dušan — pospravljalec izmeta
Penca Igor — ključavničar I
Bašič Fadil — progar-predde-lavec
Strle Tomaž — pom. vodje preč. rezal, stroja
>}< >1< >|<
Odšli:
Hribar Emilija — finančni računovodja bilancist —i upokojena
Simič Dragan — razžagovalec lesa
Dončič Miloje — voznik viličarja
Džaferovič Refik — I. pom. do-del. stroja premaz
Tahirovič Zahid — voznik viličarja
Stamcar Cvetka — natakar-to-čaj
Rodili so se:
Pleško Marjanu sin Klemen
Čestitamo