>oa/s okel:


IP
idigmte gm wok rokt

I.
Ce kje na zelenem travniku ali na lüsnem dvorišču opazujemo otroke, zlasti doraščajoče dečke, kako in kuj se igrajo, vidimo, da je na sporedu njihovih mnogoštevilnih in raznovrstnih iger vedno tudi znana igra »trden most«. Stara je ta igra »most«, a hkrati večno mlada, vsak čas nova in zmeraj enako priljubljena pri otrocih. Malone vsak izmed nas je prav gotovo kdaj nastopil kot igralec v »trdnem mostu«, ki so ga postavljali že naši očetje, dedje in pradedje, ko so bili mladi. In doma je povsod ta igra, v mestu kakor v najsamotnejši gorski vasici. Razvajen deček v mestu in ubog pastirček na vasi ali na paši, oba sta enako verna in vneta graditelja »trdnega mostu«.
Kako izvajajo to slavno igro »most« otroci pri nas na Slovenskem in drugod v Evropi? Današnji dan ljubljanski dečki na dvorišču Kolizeja na GosposvetskI cesti grade most takole: dva dečka, ki sta največja in najmočnejša, se postavila drug proti drugemu ter se primeta z obema rokama, ki jih dvigneta kvišku, in tako napravita most. Poprej pa se naskrivaj dogovorita, kdo od njiju bo »zlato jabolko*, kdo »zlata hruška«. Ostali dečki, ki jih je navadno 10 do 15, pa ludi več, se postavijo nasproti mostu v ravni vrsti drug za drugim. Vsak se prime svojega prednika. Prvi (A) na čelu jih vodi in se z dečkoma (B), ki tvorita most, takole pogaja (ali pa tudi ves zbor):
Л. Al je kaj trilen ta vaš most?
B. Kakor skala kost.
A.	Al gre lahko ituša vojska skoz?
B.	Samo če nam zadnjega pustite.
Nato steče vojska skozi vrata-most. Dečka, ki tvorita most, vse izpustita, le zadnjega ujameta na ta način, da spustita nanj svoje roke. In ga vprašata: »Kaj imaš raje, zlato jabolko ali zlato hruško?« Ujetnik se na lo vprašanje odloči ali za zlato jabolko ali za zlato hruško,
(lx črnomallsliCfju mustiij
na kar se priključi prvemu aH drugemu dečku, Igra se zdaj ponavlja vse dotlej, dokler niso vsi porazdeljeni v dva tabora, v dve nasprotni si vojski, v pripadnike zlatega jabolka in v pripadnike zlate hruške. Med obe nasproti si stoječi vojski začrtajo ris, nakar se prične borba, kdo bo katerega potegnil preko risa. Kdor prestopi ris, se mora priključiti zmagovalni vrsti.
Opisana ljubljanska igra »most« predstavlja običajen in splošen tip mostne igre, ki ga je v veliki meri razširila šola. Zaradi tega bi ga najprimerneje imenovali meščanskošolski tip otroške igre »most«.
V	bližini Ljubljane — na Igu — se otroci v tej igri že malo drugače pogajajo:
A.	če jc kaj trden most?
B.	Se bolj kot kamen kost.
Л. Al gre žihr naša vojska skoz?
B. žihr še sfo tacih kot ste vi.
.4. Prvega spustite, zadnjega lovile.
Z Iga pojdimo v Ziljsko dolino, v Z a h 6 -m ec, tedaj bomo slišali ziljski otroški zbor, ki se takole pogaja:
A.	Naditle, nadrile ieliazan m Hast,
da b»6 šua naša vojska skuas /, . .
B.	Kö nän dat, if ?
A. Ta z/idnjaga сџаре, ha sa rita dtzi . . .
V	Središču pa pastirji zopet takole vprašujejo in odgovarjajo:
A.	Hej, hej, donda! Ali imate močen most?
B.	Mamo. mamo, 1<ак je ribja kost.
A.	Jel bi naša vojska mogla skoz?
B.	Bi, bi, samo vaš ti zadnji ne.
A.	Kaj pa je naš ti zadnji kriv?
B.	črno oko deklinsko peljete.
Peljajte, li zadnji pa bode ulovljen.
Ako primerjamo besedila vaškopastirskih mostnih iger z ljubljanskim, tedaj najdemo, da so si vsi ti dvogovori med seboj v bistvu
CfUblfan&Ita otroAKa lf/ra „mo.«/"; LOfska tiefe лкоа! vrata- most
določno podobni, le dodajajo in i spreminjajo se imena, jezik, izraz. Tako moramo na priliko o ziljskem otroškem mostu ugotoviti, da je njegova redkost in svojstvenost podana ravno v krepki in jedrnati ziljski besedi.
Bogata in pisana je zakladnica otroške igre »most« pri drugih slovanskih narodih. V prvi vrsti naj navedemo staroslovaško igro »K r ä 1 o v n a< ali »Hoja ÖuÄd'a«, Ta igra nas s svojim stalnim pripevom »Hoja ftuftd'a hoja« in s črnooko deklico kot darom oziroma odkupnino za prehod preko zlatega mostu opozarja na sorodnost s slovensko pastirsko igro iz Središča, ki je njen začetni pripev »Hej, hej, donda« in ki tudi omenja »črno oko de-klinsko« (pravilno: črnooko deklino).
Med Poljaki je najbolj razširjena otroška igra »Jawor« ali »Most*. Dva otroka, ki se imenujeta javorova človeka ali moža, napravita vrata-most. Ostali igralci popevajo vprašujoč., javorova moža pa odpevata:
A.	Javorova moža, zaliaj ta stojita?
\ Javor, javorova moža! (stalni pripev)
B.	Stojiva, stojiva, gradiva most.
A.	Iz česa ga gradita, iz česa ga spletata?
B.	Iz hrastovega listja, iz brezovih obeskov.
A.	Pustile nas tod skozi s čredo konj in s ko• čijo?
B.	Prav rada, le enega obdrživa.
Pripominjam, da so Poljaki 1. 1933, na podlagi posebne ankete Znanstvenega sveta za telesno vzgojo naroda zbrali 311 opisov poljske otroške igre »most«.
Nemški otroci poznajo »Goldene Brücke«, »Magdeburger Brücke« (Tnringija) ali pa »Meiersehe Brücke« (Hesi). Klzaški pesnik Alts-vvert omenja v 15. stol. igro »most« in sicer v okviru alegorične pesnitve »Der Tugenden Schatz«: »zwei spllten der fuln brücken«.
V Italiji se mostna igra prvič omenja leta 1328., kar nam predstavlja letnico najstarejšega zapisa v Evropi in na svetu sploh.
Mostna igra se v Italiji izvaja v znamenju izbere in borbe med Gwelfi in Ghibellini. — Tudi Francozi, Angleži, Španci, Rusi, Cehi in drugi evropski narodi prav dobro poznajo to otroško igro »most«, razen teli pa še n. pr. Kafri v Afriki, prebivalci Madagaskarja in rodovi Nove Gvineje. Igre teh ljudstev bi bile za primerjalni etnološki študij pač najbolj poučne, toda za zdaj so nam žal še nedostopne.
II.
Mnogo bolj kot ta vsesplošna razširjenost otroške igre »most« pa vzbuja našo pozornost prevažno dejstvo, da izvajajo to igro tudi odrasli v določenem času: belokranjski fantje in dekleta se na velikonočni ali binkoštni ponedeljek zbei'6 na posebnem prostoru ter v okviru svojih obrednih plesov in iger uprizori tudi starodavno igro »most«, znano iz otroškega sveta. — Razlikujemo: I.) metliški most, 2.) črnomaljsko kolo-most, 3.) predgradski most.
1,	Metliški most. Na pungertovi ravnici v Metliki se razvrsti do 12 parov fantov in deklet v dva ločena zbora: po šest parov (A) držeč se za roke gleda proti sončnemu vzhodu, ostalih šest parov (B) se tem postavi nasproti in sicer z vojarinko v prvem paru, na kar začno popevati kolebajoč s sklenjenimi rokami:
A.	>11 je kaj trdn ta vaš must? Preraža, roža prungdrjena. (stalni pripev)
B.	T rji je kot kamen kust.
A.	Iz česa ste ga zidali?
B.	Iz zlata, srebra delali.
A.	Komu ste zläto pökrali?
B.	Gospiid župani pökrali.
A.	Mi črno gospüdi povedat.
B.	Mi smo njegova gospoda.
A.	Mi pa njegovi k me tiči.
B.	Vi ste. srabliva göspoda,
A.	Vi ste vuŠiva gospoda.
B.	Kaj nam namčte dajete.
A.	Al fie nas pustit trikrat skuz, de mal žofrana zmočimo?
B.	Kaj nam mite nosite?
A.	črnooko deklico.
B.	Zihr preskočte trikrat skuz, de mat žofrana zmočile. Preroža, roža prungdrjena.
Nato vzdignejo pari B visoko roke, voja-rinka pa najprej spusti skoz mladenko »črnooko deklico«, zatem pa še svoje pare pelje čez most,
2,	Črnomaljsko kolo-most. Črnomaljski most se je žc docela pomaknil v kolo ter tvori v njem končni plesni lik. Mösl pojö dekleta, razvrščena v kolu;
A.	Al je kaj trdn ia vaš mast? Sprerdža, roia brünka je naša. (stalili pripev)
B.	Al j' trda, trdn kakor kast.
A.	Iz česa ste ga zidali?
B.	Iz le-te repe. šnitane.
A.	Al komu ste jo fkrali?
B.	Našmu guspod župana.
A.	Al mi vas črno založiti.
B.	On je naš dob r oče, ki nam nč ne sporeče.
A. Al nas pustite trikrat skuz?
I). Al kaj za sabo vodile?
A.	Mi ta dekleta vodimo, ki lepe gvante jiosjjo,
B.	Af pejle, pejte trikrat skuz, zdignite gor visok roke. Spreroža, roža brünka je naša.
Vojarinki dvigneta sklenjeni roki, kolo se razklene in teče trikrat skozi vratca-most, vojarinki se vedno nu mestu previjeta in okre-neta.
3. Fredgradski most. Čelna vrsta med seboj pomešanih fantov in deklet se postavi nasproti drugi prav taki vrsti. Zdaj pri-pleše ena vrsta k drugi, zdaj druga k prvi, pojo in sc na koncu vsakega vprašanja ali odgovora priklonijo. Po končanem petju pelje vojarinka drugo vrsto skozi most, ki ga stvori prvi par v prvi vrsti.
A.	Jeti trdn ta vaš most? Bröjeli broj, b rajnke, broj! (stalni pripev)
B.	Vera je trdn se ko kost.
A.	Iz česa ste aa delali?
B.	Iz te repe ribane,
iz teh rakovih коШс.
A.	Koma sle jo pAkrali?
B.	Našmu göspod župana.
A.	Vi ste, käme, šmrkani.
B.	Vi ste vrh glave grinlavi, pod očimi plesntvt.
A.	Al gremo žihr čez vaš most?
B.	žihr greste čez naš mos(, saj je irden se ko kost. Bröjeli broj, brojnke broj.
Most kot svojstvena podoba med drugimi plesnimi liki je ohranjen v starodavnih viteških plesih pri raznih evropskih narodih, n. pr. v viteški plesni igri »Kumpanija« z dalmatinskega otoka Korčule. Igralci, oboroženi z meči, predstavljajo boj, ki se razplete med domačini Dalmatinci in gusarji. Ta boj prav za prav prikazuje ples, ki se odvija v izredno svečanem ritmu. Plesalci prehajajo iz kola v dve nasprotni vrsti in stvorijo nekak most z meči, ki se križajo zdaj zgoraj, zdaj spodaj. V obredno enakomernem ritmu prehajajo plesalci preko mečev.
МеШШ mos*
III.
Danski pastor ü. Feilberg, ki je med prvimi začel pojasnjevati zagonetno igro »most«, sicer pravi v svoji knjigi, da od otrok grajeni most bolj nalikuje južnocvropskim pokritim mostovom ali mostovom s streho nego običajnim odprtim, vendar je treba od takih domnevnih možnosti odločno stopiti korak naprej in pravilno ugotoviti, da most, kakor ga stvorita dva igralca ali plesalca s sklenjenimi in dvignjenimi rokami ali z meči, res ni prav nič podoben običajnemu mostu preko vode, temveč je nasprotno docela enak vhodu z obokom, vratom, brani, predoru, odprtini, skozi katero stečejo ali plešejo igralci. Spričo tega dejstva nam je razumljivo, zakaj nekateri narodi te otroške igre ne nazivajo samo »most«, ampak glede na njeno glavno dejansko podobo tudi: zlata brana (Cehi) ali vorota (RusiK
Nadalje v resničnem vsakdanjem življenju pravimo: hodim po mostu, gremo čez most. V ljubljanski otroški igri »most« pa vojska čisto določno vprašuje: Л1 gre lahko naša vojska skoz? V ziljski igri ukazuje zbor: Nardi-te most, »de buo šua naša vojska skus«. V metliškem mostu vprašujejo: Al čte nas pustit trikrat skuz? V črnomaljskem mostu zopet takole dovolijo prehod: Al pejte, pejte trikrat skuz. Edino izjemo najdemo v predgradskem mostu, kjer se je v vprašanje prikradla beseda most, zaradi česar se prošnja za prehod nujno glasi: Al gremo žihr čez vaš most? Ce bi tu manjkala beseda most, bi se vprašanje v predgradskem mostu prav tako glasilo ko drugod: Al gremo žihr skoz? Vsa taka in podobna mostna vprašanja (Al gremo žihr skoz itd.) ter odgovori, ki slede tem vprašanjem, pa so naraven in dosleden odraz stvarne podobe mostu in resničnega mostnega dejanja, ki ni hoja ali tek čez most, ampak nasprotno hoja, pohod, tek skozi vratu, predor, odprtino, ki jo stvorita dva igralca s svojimi sklenjenimi ill dvignjenimi rokami.
Г/uđsko pi rana Igra v (jesjiejn lesu; predor z meči, podoben mostu v „ftumpunJ/l"
Seveda je igra »most« šla skozi številne razvojne stopnje, preden je prispela do današnje podobe. Pri tem se jc naravno izpve-minjalo besedilo, ki je izpremembam najbolj podvrženo. Besedilo je donašalo k prvotni osnovi vedno nove stvari, nova vprašanja in odgovore, ki zdaj odkrivajo davne mostne žrtve (črnooka deklica?), zdaj pa kažejo prozorno na srednjeveško časovno-socialno ozadje ter spominjajo na dobo grašeakov in tla-čanov (»mi smo njegovi km e Uči« itd.). Ilkrati s tem pa so se stara dejanja izpreminjala, nova pa dodajala, kar vse je prekrilo prvotni smisel. In pri dokončni sodbi in poj a sni t vi igre »most« se moramo vsekakor na vsa ta dejstva ozirati. Upoštevati je treba vsa mostna dejanja, vse prizore in momente, kritično pre tresli besedila, orisati razvojne stopnje itd. Če pa hočemo priti do pravilnih rezultatov in sodh, moramo začeti na pravem mestu, kar se pravi, igre »most« lotiti se pri njenem korenu. Iu kje naj bi bil koren, kje naj se skriva jedro mostne igre? Nič se ne motimo, če trdimo: v stvarni in osnovni p o d o h i mostu (= vrata, predor, odprtina) ter v resničnem in osrednjem mostnem dejanju:
SKOZ ITI, SKOZ HODITI, SKOZ TECI.
Bežen pogled v svet ljudskega čaranja nas pouči, da so vsa ta dejanja: skoz iti, skoz hoditi, skoz teči aH skoz lesti, skoz povleči, skoz potegniti itd. stara in preizkušena zdravilna sredstva ter posebna čarovna dejanja, s katerimi se skuša preprosti Človek ubraniti zlih duhov, rešiti se iz stanja začaranosti, ali s katerimi želi doseči kak drug namen, ki je zanj izredno važen in nujen. Slovensko ljudsko zdravilstvo, naši običaji in pripovedke prav dobro poznajo ta svojevrstna čarovna dejanja. Oglejmo si jih na kratko po vrsti.
1.	Že Valvasor poroča v svojem bogatem in za nas Slovence tako dragocenem delu »Die Führe des Herzogtbums Cram« o votlem kamnu (Voteu-kamen) v gozdu Medvediei blizu Turjaka na Dolenjskem. Skozi ta votli kamen je dobro zlesti, da se rešiš bolečin in izpabnjenj v hrbtu. Valvasor piše, da so se kmetje takega hrbtnega zdravljenja pogosto posluževali. Po nasvetu kmetov jc zlezel skozi ta votli kamen pri Turjaku tudi neki župnik, ki je trpel na hudih bolečinah v hrbtu. Izlet skozi votli kamen mu je tako koristil, da so bolečine v hrbtu takoj odjenjale.
Davorin Trstenjak je ua Pohorju poznal človeka, »kateri bolne ljudi skozi votle pečine poriva in tako ozdravlja«.
Majhen votel kamen, ki ga obesijo na vrata, pa v Beli Krajini zabrani mori vstop v hišo, na Krasu pa prežene vedomca, če hodi koga tlačit.
2.	V Slovenjem Plajbergu na Koroškem zdravijo »škodo« (kilo) med drugim na la način: deblo mladega jesena precepi j o in »začelajo«, skozi precep potegne »veči kotrej«, t. j. krstni boter kilavega otroka. Ko drevo rano (precep) zaceli, jc izginila tudi bolezen.
Če je otrok »uročen«, razkoljejo v Prek-murju mlad hrast v sredini, če je otrok deček; če jc deklica, pa češnjo. Dva držita drevo vsaksebi, oče in mati pa potegneta otroka trikrat skozi odprtino. Nato drevo zavežejo, da zaraste.
U, Na Koroškem »zadelajo« pastirji ovce volku na poseben čarodejen način: najprej poiščejo ostrožnico (divji grm, imenovan tudi robida), ki pa mora biti v obliki podkve k tlom priraščena. Skozi njen obroč potegnejo pastirji vsako jagnje takoj, ko se vleže. Vsa ovčja čreda postane s tem volku nevidna, volk jo sicer voha in se peni, kadar gre mimo, a škodovati ne more.
Slično čavodejno moč ima oslrožnični obroč v naslednji koroški pripovedki: V KotnikovLh pečeh pod Plešivcem. so ujele žal-žene (koroške vile) mladeniča. Fant se je nekoč napravil
spečega in med drugim slišal, kako je ena izmed žal-žena dejala drugi: »Dobro je, da ne ve za skrivno moč strožnice. Če bi smuknil skozi strožnično podkev, pa bi nam mogel uiti.« Mladenič je drugi dan poiskal strožnico, ki je bila na obeh konceh priraščeim k tlom, zlezel skozi ta obroč in srečno pobegnil Sal-ženam.
V Beli Krajini pravijo ostrožnici kopi na. Ako se kopina grebeni, se oni, ki zleze izpod grebenice, spremeni v žensko. Лко izpodleze ženska, se spremeni v moškega.
4.	Razlikujemo še druge votle in luknjaste stvari дп razne odprtine, skozi katere potegne slovenski kmet svojega bolnega otroka. Tako Korošci zeln pogosto zdravijo otroka s konjskim komatom. Če je otrok »žiladent, to je, čc ga prijemajo v spanju krči, da dobi spa-čen obraz in se zvija na vse strani, tedaj takega otroka potegnejo skozi še topel konjski komat (otroka ženskega spola skozi komat kobile). Hlapec, ki drži komat, vpraša vsakokrat: »Kaj delaš?-! In mati, ki vleče otroka skozi komat, odgovori: »Žiladnik preganjam.« Hlapec potem pravi: »Le preženi ga, da ga ne bo več mučil.« To se ponovi trikrat. — Na enak način se preganja spanec. V Ziijski fio-lini potegnejo otroke skozi komat tedaj, če se venomer »gnivajos (jočejo).
5.	Dalje jc skozi okno dobro potegniti otroka. Če se n. pr. otrok rodi kot vedomec, mu »odtvoriŠ« ali ga odčaraš najbolje, če ga daš, kadar ga ueso b krstu, skozi odprto okno z nogami naprej — pravijo na Tolminskem.
C. Končno je skozi rokav priporočljivo pretakniti otroka, da ga odčaraš, Uročeno živino, n, pr. mlade prašičke, potegnejo skozi rokav ali skozi moško hlačnico.
Mati vleče otroku skozi komat
Mladenič ufte.il ial-ienam skozi slroiolčno podkev
S tem smo prikazali vse poglavitne čarovnije v lakih oblikah na Slovenskem. Iz opisanih primerov na kratko povzemamo, da vlečenje aH lezenje skozi kako votlo ali luknjasto stvar oždravlja v prvi vrsti otroka, ga od-čara, ovcc naredi volku nevidne, pomaga ubežati ž al-ž en am ter moškega spremeni v žensko, žensko pa v moškega,
V.
Preden si zastavimo vprašanje, kje so neki izvori takega načina čaranja, si oglejmo pri raznih evropskih narodih iti primitivnih na-turnih ljudstvih vsa tista čaranja, ki so po svoji tehničnomimični plati našim sicer popolnoma enaka, u ki so drugačna deloma glede na smisel in cilj, deloma glede ua stvar, skozi katero lezejo ali koga povlečejo,
1.	Tako moramo najprej k dolenjskemu ali pohorskemu votlemu kamnu dodati, da v Nemčiji skozi takšne kamne in zidove lazijo noseče žene, da bi srečno in lahko porodile. Ponekod pa zopet lazijo skozi votie kamne in skale nerodovitne matere z namenom, da bi zanosile. Marsikje v nemških romarskih cerkvah in kapelah so za oltarji skalne ali zidne razpoke, skozi katere se stiskajo romarji v želji, da bi izgubili grehe. Bolgarski romarji sklepajo pobratimstvo nn ta način, da se gne-tejo skozi ozko skalno odprtino v samostanu sv. Jovana Rilskega.
2.	Skozi drevesne precepe in skozi naravna d r e v e s n a o k n a , stvorjena po igri narave, lezejo v Nemčiji različni bolniki, med njimi ludi noseče žene, da si olajšajo bližnji porod. Rusi upogibajo mlada drevesa k tiom, skozi nastalo drevesno podkev se bolniki trikrat splazijo.
3.	Otroci raznih evropskih narodov se plazijo skozi zemeljsko iz votlino ali prekop, da bi ozdraveli. Tudi živino na ta način zdravijo. Lezenje skozi drevesna okna, precepe in votlo zemljo je prastara ljudska čarovnija, ki jo je že v 7. stoletju preklel sveti
Eligij: »Naj nihče ne pusti čredi lest i skozi votlo drevo ali prevrtano zemljo, ker bi se o njem zdelo, da jo (čredo) s tem posveča vragu.«
4.	Na Danskem si neporočeno dekle za bodočnost zajainči lahek porod, če sc o polnoči naga splazi skozi razpeto porodno kožo žrebeta.
5.	Star čarodcjen obred je. skozi srajco (ali drugo obleko) povleči posinovljencc ali pohčerjenke. I/. grške mitologije poznamo posiribvljenje (adopcijo) Herakleja, ki ga je boginja Hera posinovila tako, da ga je potegnila skozi svojo obleko in po zgledu resničnega rojstva povzročila, da jc junak padel na tla. Grški zgodovinar Diodor poroča, da je bilo tako posinovljenje v njegovem času v navadi pri barbarih, — Skozi rokav ali moško hlačnico povlečejo Nemci otroka, ki ne jenja kričati, ter mlad kokošji zarod, da nikamor ne zablodi.
(j. Hrvatske kmetice porodnice lezejo skozi lesene obroče, da si olajšajo porod, medtem ko grški Vlahi potegnejo komaj rojenega otroka skozi železen obroč, da bi dobil ko železo krepke ude.
7.	Pomembna je trikotna odprtina, ki jo stoječ človek napravi s tem, da se razkorači. Med nogami sc plazijo bolni otroci in novi posli. Sila važna in poučna sta sledeča običaja pri Estih in Beravancih. Pri Estih se novopo-ročena žena v poročni noči plazi med nogami spečega moža, da bi si olajšala bodoči porod. Če pa pri Beravancih (Sarawah) želi žena posinoviti odraslega moškega ali pobčeriti dekle, tedaj se zbere množica ljudi k slavju. Mati, ki želi posinoviti, sedi javno na vzvišenem mestu ter dovoli, da se posinovljenec plazi od zadaj raed njenimi nogami.
8.	Med prečniki kolesa z voza ali med klini v lestvi povlečejo bolnega otroka. Han o verski Srbi povlečejo nevesto med klini v lestvi.
Mimo tega pa nam seveda preostane še mnogo drugih votlih stvari, skozi katere je dobro povleči, n. pr. rušnate plasti ali rezine, pasovi, štrena predivu, kolač, šentjanžev venec, košara brez dna, povreslo, veriga, kamela, breja krava, žreb na kobila, konjska lobanja in polno drugih stvari, ki jih danes ne bomo navajali. Za nas je trenutno predvsem poglavitne važnosti dejstvo, da smo v opisanih tujih čarodejnih običajih in obredih spoznali nove smisle in namene, nove bolnike in osebe, ki so predmet takega čara-nja. Tako iz prikazanih zgledov posnemamo: a> skozi razne stvari se plazijo nerodovitne žene, da bi zanosile; b) noseče in novoporo-čene žene, pa tudi dekleta lezejo z namenom,
da bi si olajšale porod; c) obred poslnovljenja se nam prikazuje kot vlečenje ali lezenje skozi kako stvar; č) svatje povlečejo nevesto; d) romarji se gnetejo skozi skalne razpoke, da bi izgubili grehe.
VI.
Oe premislimo vprašanje, kakšni so bili in so še neki uspehi takega čarodej nega zdravljenja in reševanja, moramo takoj reči, da je bil vsak posamezen dejanski primer odvisen zgolj od sreče in naključja, precej pa tudi od bolnikove vere in njegove trdne volje, ki o njej vemo, da marsikdaj vodi k ozdravljenju. In ker se v življenju večina bolezni, porodov in drugih nadlog, ki tarejo človeka, navadno dobro izteče, se je takšno ali pa vsako drugo čarodej no zdravljenje moglo obdržati in vse do današnjih dni obveljati kot uspešno zdravilno sredstvo. Na drugi strani pa mprarao o nekaterih zdravljenjih kar polrditi, da so bila čisto naravno uspešna in da si znamo razložiti, zakaj so bila uspešna. Predstavimo si na priliko dolenjskega župnika iz Valvasorja! Zivi samotarsko življenje in sc verjetno nikamor ne gane, da bi se razgibal in razvedril v naravi. Pa pridejo nadenj razne nadloge: bolečine v hrbtu, izpahnenja in podobno. In če je naposled na dolgo prigovarjanje kmetov zlezel skozi votli kamen, si pač lahko mislimo, kako pošteno si je pri tem pretegnil svoje otrple ude, zlasti svoj bolni hrbet, kako se je prepotil in razgrel. To je bila za gospoda župnika nenavadna telovadba, ki pa jc njegovemu zdravju samo koristila. V nemški mcklcnbur-ški pokrajini (Korleput) raste čudodelna bukev z naravnim oknom, skozi katero zleze bolnik, ki pa sc prej okoplje v čisti in mrzli stu-denčnici, ki izvira v bližini drevesa. Nič Čudnega, če bolnika taka kopalno-plezalua kura ozdravlja.
To je menda vse, kar si lahko predstavljamo glede na naraven uspeh takega zdravljenja. Preprost kmetski človek pa ima nasprotno vsako tako ali drugačno dejanje za skrivnostno, sveto ravnanje, ki je globoko povezano z njegovim preprostim nazorom o svetu in je «temeljeno v njegovi veri v razne duhove. O vseh teh zadevah in vprašanjih, ki so v narodoslovnem znanstvenem svetu žc dodobra razčiščena in dogna-na, bi lahko na široko govorili. Danes naj se na kratko lotimo zgolj za nas važnega vprašanja, ki pa v narodoslovju še ni dokončno razrešeno, zakaj si jc preprosti človek izbral med drugim ravno tak način čaranja,t.j„ da potegne otroka ali žival skozi votlo stvar ali da sam skoznjo zleze. Tega nam današnji kmetski človek prav za prav ne zna pojasniti; on enostavno vć in veruje, da je tak način zdravljenja uspešen in koristen. A navzlic temu smo prepričani, da je morala nekje v davnih dobah
biti v Človeku popolna jasnost glede takšnega načina Čar an j a. Če nič več kasneje, vsaj v začetku čaranja se je davni človek prav dobro in jasno zavedal, zakaj si je izbral ravno takšen čarodejni postopek. In kaj naj bi to bilo, česar se je zavedal, kaj naj bi to čarovno dejanje v prvotnosti pomenilo1? Na to nam ne bo težko odgovoriti.
Iz vseli opisanih primerov tega čaranja izluščimo sledeča bistvena dejstva:
1.	Med osebami, ki lezejo skozi odprtino ali ki jib skoznjo povlečejo, so največkrat otroci, dalje nerodovitne matere, noseče žene, novo-poročenka, nevesta, posinovljenec. V drugi vrsti: odrasli bolniki (kmetje), mladenič, ki skuša ubežati žal-ženam, ter seveda živali.
2.	Iz tega slede tile časi oz. dobe čarovnih dejanj: po krstu ali pred njim, skratka otroška doba, svatba, poročna noč, čas nosečnosti in čas posinovljenja.
3.	Vse osebe in živali gredo, tečejo, lezejo in se plazijo ali pa jih povlečejo in potegnejo skofci kako votlo stvar.
4; Votle stvari so številne: človek, žival, firevo, zemlja, skala, obleka, komat itd. Oblike odprtin so poljubne (krog, podkev, precep, špranja, komat), so dalje naravne ali narejene.
In če zdaj ob teh bitnih točkah pomislimo, da je davni primitivni človek v svojih čaro-dejnih obredih kaj rad posnemal naravo, nek resničen, a zanj važen dogodek v življenju, potem nam vsa ta bitna dejstva, ki smo jih pravkar navedli, povedo, da jc vlečenje ali lezenje skozi kako votlo stvar prav za prav čarodejno posnemanje poroda samega. V tej resnici se skriva praosnova čaranja z odprtino ali votlo stvarjo, ki ima za svoje izhodišče prastaro vero, da s podobnim lahko podobno ustvariš: porod, prirejen kjer koli in kadar koli, je popolnoma raven dejanskemu porodu. Najprvot-nejše je po vsej priliki posnemanje poroda z otroki, od tu pa se je verjetno že zelo zgodaj odločil razvoj, ki vodi v ženitovanjske običaje in ki je prišel do svojega končnega oslabljenega izraza v nakolenčiču: nevesta, preden stopi v ženi novo hišo, vzame na kolena dečka-nakolenčiča in s tem Čara rojstvo moškega potomca.
To ženitovanjsko čaranje otrok, ki bodo šele rojeni, razumemo, težko pa razumemo čaranje otrok, ki so že rojeni, a so bolni ali uročeni. Vendar, če to vprašanje natančno premislimo, pridemo do spoznanja, da posnemanje poroda ni samo zgodno čaranje bodočega poroda, ampak tudi čarodejna ponovitev (obnova) stvarnega poroda. Z drugo besedo in za naš primer povedano: če je otrok bolan ali uročen, ga je treba ponovno roditi, ga
šlaferska nevesta odfiala pod kuji/aievlm slavolokom z dumo
je treba preroditi, da bo spet zdrav in rešen vseh urokov. Davni preprosti človek je torej s prirejenim čarovnim porodom popravljal dejanski porod, ki ni imel dobrih posledic.
Toda s časom se je prvotni pomen tega čaranja močno zabrisal. Priključili so se drugi nameni, druga dejanja (n. pr, prenašanje bolezni na drevesa in živali itd.), odrasli človek je pričel tn čarodejni obred izpreminjati in ga raztegovati. Tako je na priliko tudi sam sebe postavil kol viden čarovni objekt prirejenega poroda, to jc, da je sam liki rojenec pričel lesti skozi odprtine, da bi ugladil pot otroku, ki ga jc zanosil, pozneje pa, da bi se še sam preroüil (= ozdravil, se telesno utrdil, očistil, spremenil, skratka, postal drug človek).
VII.
Pri vseh narodih in ljudstvih na svetu je izredno pomembna tista doba človeškega življenja, ko se iz otroka razvije mladenič (dekle). Na tem pravažnem razvojnem mejišču, na prehodu iz otroške dobe v odraslo mlade-niško ali dekiiško dobo, imamo Se dandanes vse polno običajev in ohredov kakor n. pr, obred striženja las, ohred slovesne proglasitve otroka za odraslega itd. Pri Rusih so se ostanki proglasitve otroka za odraslega ohranili v posebni igri »vrata«: dva igralca si po-dasta roke in jih dvigneta kvišku. Tako stvo-rita vrata, skozi katera gredö pojoč ostali igralci. Pri tem nastane prepir. Branilca vrat vprašata: »Kaj nam dajete?« Odgovor se glasi: »Majhnega otroka.« — O tej igri domneva ruski narodoslovec Kagarov, da ima za svojo
osnovo praznik iniciaeije, t, j. obredno slavje prehoda iz ene dobe v drago, praznovanje zrelosti mladeničev in deklet. Ta domneva ruskega znanstvenika, ki je pa žal podrobno ue poznamo (navajamo jo iz knjige F. Haasea), nedvomno drži, kajti igralci v ruski igri »vrata« prikazujejo v resnici svoje lastno prerojenje v zrelega mladeniča alt fanta, ki pusti svojo otroško dobo za seboj, kar nam igra predstavlja s tem, da igralci branilcema vrat dado majhnega otroka. Iz vsega tega sledi, da je človek čarodej ni obred ponovnega poroda ali na kratko preporoda izvajal ne samo v otroški dobi, ampak tudi v začetku tako pomembne dobe, kot je prav mladeniška.
Ta ruska igra »vrata« pa je v bistvu prav za prav naša otroška in belokranjska fantov-sko-dekliška igra »most«. Ali ne dobiva otroška, zlasti pa belokranjska igra »most« po pojasni t vi ruske igre »vrata« in v i u č i razloženega čarov nega dejanja »skoz teči, skoz iti« nov smisel in pomen? Ali ne predstavlja ta novi pomen n a j-prvotnejše jedro igre »most«, iz katerega so se sčasoma razvile vse ostale drugotne oblike, dejanja in njih pomeni?
Po vsem tem domnevamo, da je belokranjska igra »most« ostalina davnega obrednega dejanja, s katerim so svoj čas Čarali preporod narave, pomladansko rast žit in trav. [Primerjaj Javorova moža v poljskem »mostu« z našim Zelenim Jurijem, dalje ruski binkoštrii obred s vod it' kolosok« (= most), ki čara zorenje žitnega klasja.] V prvi vrsti pa seveda o belokranjskem mostu upravičeno sklepamo, da v tej približni podobi, kakor se nam je deloma ohranila, uprizarja davni, a danes že pozabljeni sprejem mladih doraslih fantov in deklet v posebno fantovsko oziroma dekliško družbo (tako družbo imajo ziljski fantje še dandanes in jo imenujejo »konta«). Zelo verjetno je dalje, da so v preteklih slarih časih Belokranjci s to igro »most« (vrata) izvajali obred snubljenja, kajti korak od prvotnih ro-dilnili in preporodnih namenov do erotične prispodobe je prav kratek. Tu pričenjamo gledati na vprašanje »al je kaj trden la vaš most« v znamenju novega erotičnega pomena. Zaradi omejenega prostora nam seveda na tem mestu ni mogoče razpravljati o vseh razvojnih stopnjah in oblikah igre »most«.
Preden p^ smo pri kraju s svojim razpravljanjem, naj pokažemo na sorodnost vrat (predora) v belokranjski igri »most« 7. raznimi slavnostnimi oboki v drugih običajih n. pr. v ženilovanjskih: v Markovcih na Dravskem polju stvori kopjaš s svojim kopjem (zastavo) nad hišnim in cerkvenim pragom nekakšen
slavolok, pod katerim gredo nevesta, ženin in svatje iz hiše, v cerkev in po poroki iz nje. Pod tem kopjaševim slavolokom se nevoporo-Čenca podajata zares v drugo, novo, zavest-uejše in resnejše življenje, že rimski zmagovalci so šli po bitki skozi posebno »porta triumph ali S« in so bili s tem očiščeni. Kaj značilno je, da Francozi nazivajo svojo otroško igro »most« »porte du Gloria«! — Med drugim ne smemo s tem v zvezi pozabiti indijskega slavoloka »torane«, skozi katerega gredo sloni, konji in vojaki, da bi bili čim sposobnejši za boj. Ob tej indijski »torani« se nam korčulanska viteška »Kumpanija« prikazuje kot obredna čarovrta igra, ki uprizarja na eni strani prerojenje bojujočih se vitezov v junake, ua drugi strani pa selitev padlih junakov v drugo življenje, v onostranost.
A najsi so sorodnosti, razvojne stopnje in v zvezi z njimi dejanja in pomeni takšni ali drugačni, vselej je pragi balo vseh podob in dejanj ta silna ideja preporoda, ki je vsepovsod zapustila svoje sledove, s a m o h i t e spomenike v obliki raznih odprtin, vrat, predorov, obokov, jarmov in slavolokov.
Ljudski običaji, igre, plesi navsezadnje le niso prazna, brezumna početja, kakor bi o njih sodil površen meščan, nego svet, ki razodeva mnogo ljudske lepote in svojstvenosti in ki skriva v sebi. mnogo davnih smislov, ki so jih pa kasnejše dobe tako preodele in preobrazile, da jih moramo danes tako rekoč odkrivati.
LITERATURA IN UPORABLJENI V1H1
Besedilo in pojasnilo sporeda III. bel ri kranjskega praznika v
Metliki 7. in S, sepl, 1940. Erjavec Fr.: [z potne torbe. (Letopis Matice Slov. 1S62-S3.) Haas« F.: Volksglaube und Brauchtum der Ostslaven, Breslau 1030.
Handwörterbuch des deutscher] Aberglaubens. Bd. lt., sir. 417— -504,
Košir IJ. iu M Od 11 n d or I e t V.. Ljudska medicina med koroškimi Slovenci. (Časopis za zgod, in narodopisje, Maribor, let. XVII, XVIII, iu XXI.) K o L д i k Fr.: Skoz potegniti, skoz vleči, skoz iti ali lesti — kot zdravilno in Čarov no sredstvo, (Časopis za zgod, in narodopisje, XXXII, ict.) M a ro 11 Fr.: Tri obredja iz Bele Krajine, Ljubljana 1936, M o d i C M.: Provlatenje kao lijek. (Zbornik za nar. äivot i
običaje juž. SI., kuj. XVIII.) Mödern d o r f c r V.: Narodno blago koroških Slovencev.
(Narodopisna knjižnica Zgod. druStva, Maribor, IL, 1031.) Orel B.: Miloš o mostu. (F. M., Tri uhredja iz B. K., 1036.) Orel Nakolenčič. (Etnolog, XIV, let.) Strekelj K.: Slovenske narodne pesmi, UI. Testen f ah D.: Mythologiine drobtine. (Siov. Glasnik, V.) Valvasor J. W.: Die Fhre des HerZOgUtum» Crain, 16S0., IV. knj.)
Risbe France I a OoršfU, lotogralije Etnogral. muzeja (dr. Ko«) in B. Orli,
pripomba. Ta ćlnnek j; kratek, za Vodnikovo pra-tiko prirejen izvleček iz prvega dela večje narodutlovne razprave, ki jo pripravljam o igri -most', ter predstavlja k moji svoječastti razpravi »Mitov o mostu« nov Icmcljit donos na trdnejši podlagi. Koliko starih irditev in domnev je ta nova osnova omajala in ovrgla; bo pokazala šele celotna razprava, ki ho verjetno izšla v »Etnologu« ali pa v knjigi, le najde založnika.