Električna luč v Leskovcu
V    soboto,    12.  febrnarja L 1.   so   y Leskovcn  prvlč  zasvetile  električne  ta-ti v šoli, v prostorih KLO, Vinarska za-druge,   Okrajnega     magazina,   na   pošti, pri  Nar.   milici,   v cerkvi in  pri    petih privatnikih.   To   doživetje   smo   svečano prosiavili.   Okraslll  smo   hiše   in   Izobe-sili zastave, Svečanost smo imeli v šoli. Zbralo se je   okrog   200  Ijudj s   hribov in doline, predstavniki OF, KLO in elek-trifikacijski   odbor.   Povabili   smo     tudi obratovodjo DES-ovega obrata   PtnJ   ter DES-ove   delavce,   upravo    ln     delavce Mestnih   obrtnih   delavnic   v   Ptuju,   ki so nam opravili monterska in instalacij-ska   dela.   Pripravili   smo   skromno     za-kusko za  domače zaslužne Ijotli ib go-rte.
V   »večanostnih govorih    predsednika OF  tov.   Smodiča     in      podpredsednika elektriftk.  odbora   tov. Vrega   je   bila v kratfcem  podana   zgodovina   naših   brez-uspečiuh   prizadevanj  v  stari   Jugoslavi-]i,   da   bi  dobili   v   Leskovcu  elektriko. Pred 15 leti smo prosili elektrarno Falo, ki pa je zahtevala od nas 1,800.000  din za  sWktrifikacijo,   kar  pa  pri   takratnih b«(Bsib prilikah  ne  bj zmogli.  V  koraaj trok   letih  po  osvoboditvi   nam  je   omo-9«fifia  danainja   družbena   oreditev  prl-%att ˇ aaSih družbenih prostorih osnov-i»i   prtpomoček   sodobnega   človeka     — elektrlčno luč.
Kešenl smo skrbi za petrolej, stekle-ne cilindre in drugo, kar nam je prej oteievalo delo. Večkrat bi se bili ob večerih sestajali, pa ni bilo luči. Ho-dili smo zgodaj spat, ko bi lahko se-dli h knjigam ali na sestanklb. In pri raditi poslušali predavanja. Spočetka ibo oaleteli na odpor, ko smo razgi-taH   agitacijo   za   elektrifikacijo.     Naši
Ijwfje so nasedall sovražnl propagandi. Težko fe bilo dobiti prve l]udi za ko-panje jam in postavljanje drogov, če-tudi nl bilo daleč. Tov. Beranič Jakob je prihajal iz Gomil«, drugi delavci DES-a pa iz Ptuja k nam na delo. Go-vorilj so % našlmi ljudmi in stvar resnl-ce je počasi prodirala v globino oe-zaupnlb haJoških dctoačinov. Po nešte-tib lažeh minullli časov je bilo težko naenkrat verjeti, kar so nam govoriiL Danes je  ta  resnica   pri  nns — \ač.
Preskromni bi bili, če bf hoteh ostatl samo pri tem, da bi oam električna ener-gija bila v pomoi samo v temi, sarao zato, da bomo manj spah, vei titaii ia se sestajali. Ko si bomo postavili za-družni dom, si bomo preskrbeii orodja in stroje Ra električni pogoa. V bakre-ne žice to stroje oe bo sedala ntra|e-nost kot je sadala v caše mišice, ko smo kopali, mleli sadje, stiskali mošt, nosili na hrbtih vodo in grozdje. Brez ob-čutka in trpljenja bo tekel motor in poganjal stroje, ki bo štedil naže moči in   zdravje   ter   naai   lalšal   življenje.
Srečni smo ob zavesti, da smo doča-kali dan, ko Je nspelo človeku podre-diti 6vojijn potrobam neiz^rplilvo siio med skalaaai besaeče Drave ta Jo kt-lometre in kilometre daleč speljati po bakreni žici v pomoč l}tH§eia, ki so ve-dno verovali, da )e trpljenje na haloški zemlji pokora za grehe ...
Napredna množica naših ljudl je s svojim praktičnim delom pokazala ne-izčrpno moč volje za napredkom In sovraštvo napram vsem pojavom zaosta-losti. Pri svotem 6eim nn —1 pnifili nm titi od tjadi, tei zaostajajo in hočejo s svojo okorelost^o oživljafi, kar je raz-voj  pri nas obsodB ea propast.