60100200 8554 Ah OSREDNJA KNJUNICA P*P*126 66001 KOPER Primorski dnevnik fosuiiua plačana v gotovini ^ rAn ,. Abb. postale 1 gruppo LCIltl 5UU lir Leto XXXVIIL St. 202 (11.330) TRST, nedelja, 19. septembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Plovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KRVAVO MAŠČEVANJE LIBANONSKIH DESNIČARJEV NAD PREBIVALSTVOM PALESTINSKIH TABORIŠČ Množičen pokol Palestincev v Bejrutu Pristaši majorja Haddada in falangisti so ubili na stotine neoboroženih mož, žena in otrok - Izraelska vojska pokola ni preprečila - Osuplost v svetu BEJRUT — Smrt In žalost kraljujeta v Bejrutu. Trupla več sto Palestinskih otrok, mož in žena ležijo prerešetana in iznakažena v dveh Imunskih taboriščih v zahodnem delu libanonske prestolnice. Ubili so jih v zadnjih 36 urah pripadniki falange in libanonskih desničarskih ^iiicij majorja Haddada. Izraelski vojaki, ki so po širokoustnih izja-vah predstavnikov njihove vlade zasedli mesto, da bi zagotovili »red in jMnosi in preprečili nadaljnje prelivanje krvi«, so strahovitemu po-*«tu prisostvovali, ne da bi ga poskušali preprečiti. Kol poročajo domala vsi tuji novinarji v Bejrutu so krščanske mi-Beije neovirano vdrle v palestinska taborišča skozi obroč, ki ga je okoli le-teh sklenila izraelska vojska. Vse «sumljive» moške, ki so jih Pred tem Izraelci zbrali v mest- •>em stadionu, so postavili ob zid ® na mestu ustrelili. Zatem so se spravili nad otroke in žene in jih streli sistematično ubijati. Sestaviti obračun žrtev je izredno tež-*°- Očividci trdijo, da so na desetine trupel že odpeljali s tovornjaki, ostala pa so z buldožerji Pokopali pod ruševinami mesta, ®a bi svetu prikrili grozodejstvo. Kljub temu so ozke uličice taborišč posejane s trupli, okrog kadrih že mrgoli na tisoče muh. •sakih pet minut je moč slišati »ako eksplozijo. Moških sploh ni Videti. Preživele žene vedo samo Povedati, da so Haddadovi možje (če jih lahko tako sploh imenujemo) pred pokolom obvestili, da bodo Libanoncem prizanesli, Palestince pa neusmiljeno poklali. Neka priča trdi, da so se nekatere žene zaman poskušale zateči k Izraelcem in jih prosile, naj preprečijo pokol. Neki izraelski častnik jim je baje celo odvrnil, da «nima pravice, da bi se vmešaval v notranje libanonske zadeve*. Lov na Palestince pa ni potekal samo v taboriščih. Nekateri ameriški zdravniki trdijo, da so najmanj petnajst oseb skupaj ubili pred vhodom v taborišče Chatila. Desničarji so ubili tudi tri pale- OB PODPORI ZDA Varnostni svet soglasno obsodil zasedbo Bejruta Resolucija zahteva, naj Izrael umakne svoje čete iz mesta NEW YORK — Varnostni svet je soglasno obsodil izraelski vdor v zahodni Bejrut in zahte-Jal, naj Tel Aviv umakne svoje Rte na položaje izpred 15. sep-^mbra. Obenem je generalnega *kretarja De Cuellarja zadolžil, v roku 24 ur poroča o ražnju dogodkov po izglasovanju Pesolucije, kar pomeni, da bo var- Italija, Francija in ZDA zahtevale nastop opazovalcev Združenih narodov . NEW YORK — ZDA, Italija >n Francija so sinoči zahtevale, naj generalni sekretar OZN I>e Cuellar nemudoma posije v Bejrut in bližnjo okolico mesta skupino opazovalcev Združenih narodov. Ob koncu srečanja z De t-uellarjem so predstavniki treh penjenih držav izdali sporočilo, v katerem je med družiti rečeno, da je libanonska vlada to zahtevo že odobrila. **°stni svet spet preučil, kako u-Rljaviti svoje sklepe, če se izolska vojska ne bo umaknila. .Izraelsko zasedbo zahodnega Bejruta je varnostni svet označil »kršenje sporazuma o prekinit-P’ ognja* in vseh dosedanjih re-‘oJucij Združenih narodov. •, Popolno osamitev izraelske vla-i v svetu je varnostni svet izglasoval na predlog Jordanije po Jhodnevnem posvetovanju, med 'Sterim je prišlo le do obrobnih tatinskih sprememb izvirnega ^sedila resolucije. Beginovi vla-so hrbet obrnile tudi ZDA. ki R1 je trdovratnost svojega zelnika še posebej vznejevoljila. , Uvodnem delu resolucije je ob-®°dba umora Beširja Gemayela, Rtavno izvoljenega libanonskega JJtedsednika, kot tudi obsodba na-Rrov, da se z nasiljem prepre-? vzpostavitev trdne vlade v ta-T°nu. . . . Pred glasovanjem je predstavnik PLO Terzi sporočil, da so izolske čete izvedle množično a-Racijo Palestincev, ki naj bi p odpeljali neznano kam. Bombno je poudariti, da je do iz- pisovanja resolucije varnostnega J^ta prišlo pred objavo vesti o Sekalih, ki so jih v zahodnem pirutu zagrešili pripadniki fa-?nge in drugih libanonskih desm-'^'skih organizacij. V Bruslju alentat proti židovski skupnosti .Bruselj — Kot resonanca ?agiČnih bližnjevzhodnih dogajanj j® včeraj pred bruseljsko sina-?®8o odjeknila rafala, ki sta hu-% ranila hišnika sinagoge in ne- kega vernika, laže pa dve drugi osebi. Neznancu, ki je z brzostrelko streljal proti sinagogi pred začetkom verskega obreda ob židovskem novem letu, je uspelo zbežati. Antisemitski atentat so v Belgiji takoj vsi obsodili, bruseljski urad Palestinske osvobodilne organizacije ga je označil kot »podel zločin*, ki odvrača pozornost od bližnjevzhodnih dogajanj in škoduje palestinski stvari. KAIRO — V Egiptu so aretirali 58 oseb, ki so bile vpletene v teroristično zaroto. RIM — Tajnik PSI Craxi je včeraj sprejel delegacijo nikara-gujske sandinistične fronte, ki jo vodi predsednik državnega sveta Carlo Nunez. | stinske in enega egipčanskega zdravnika, Iz neke druge bolnišnice so izvlekli tudi mnogo bolnikov in dva zdravnika. S seboj so odvedli tudi dve bolničarki. Ena izmed teh, ki ji je uspelo zbežati, je povedala, da so 19-letno kolegico večkrat posilili in nato ubili. čeprav so pokol palestinskega prebivalstva zagrešili pristaši krvoločnega majorja Haddada in najbrž tudi pripadniki krščanske falange, nosi popolno moralno krivdo za to nezaslišano dejanje Beginova vlada. Ne samo zato, ker je Haddad njen zvesti zaveznik. Po odhodu palestinskih borcev PLO in mednarodnih mirovnih sil iz Bejruta so varnost življenja palestinskih civilistov zagotavljali samo še libanonski levičarji. Te je izraelska vojska v teh dneh popolnoma onesposobila, ne da bi obenem predala oblast sicer krhki redni libanonski vojski, s tem pa je dejansko zavestno osamosvojila maščevalno roko fa-langistov in ostalih desničarskih skrajnežev. Šele po ogorčenem posegu a-meriškega bližnjevzhodnega odposlanca Draperja so Izraelci preprečili krščanskim milicijam, da nadaljujejo pokol. V tem času pa, kot je izjavil predstavnik PLO v Stockholmu Kaloti, je bilo ubitih najmanj 1400 beguncev. Domala ves svet se počasi prebuja iz osuplosti, ki jo povzročajo bejrutske vesti. Uradnih reakcij je za sedaj malo. Ameriški State Department se na primer še ni izrekel, generalni sekretar OZN De Cuellar pa je izrazil »ogorčenje in grozo*. Z enakimi besedami so vest o pokolu sprejeli v izraelskih uradnih krogih. Zmeda in zadrega sta precejšnji. Nekateri predstavniki pripisujejo odgovornost za množične uboje Haddadovim vojakom, ki so do izraelske invazije v Libanonu nadzorovali obmejni pas med državama. Laburistični poslanec Jossi Sarid pa je brez ovinkov obtožil za pokol nedolžnih Palestincev Beginovo vlado. S tem, da je Izrael razorožil Palestince, je dejal, jih je pahnil v milost in nemilost libanonskih falangistov. Izraelsko zadrego označuje tudi sporočilo vojaškega poveljstva, ki je brž poudarilo, da ni noben židovski vojak vdrl v taborišča. Sedaj, pravi še sporočilo, je vstop v taborišča zastražen. Obenem naj bi sami izraelski vojaki odpeljali ranjene Palestince v nekatere bolnišnice v Izraelu. ' I Izraelske izvidnice, kakršno vidimo na posnetku, niso preprečile množičnega pokola palestinskih beguncev v zahodnem Bejrutu (Telefoto AP) VELIKI MOJSTER LOŽE «P2» KMALU V PRECEPU Gellija dolžijo sodelovanja v stečaju «Banco Ambrosiano» Dokaze so milanski sodniki baje prejeli od švicarskih kolegov, ki se hočejo znebiti Gellija in Carbanjja ŽENEVA — Licio Gelli v Ženevi in Flavio Carboni v Luganu z zaskrbljenostjo pričakujeta nadaljnji sodni razvoj njune zadeve. Postaja namreč popolnoma jasno, da je usoda obeh tesno povezana z obtožnico milanskih sodnikov, ki ju dolžijo sodelovanja v bankrotu s sleparijo Calvijevega denarnega zavoda »Banco Ambro-siano*. Za njune odvetnike se s to obtožnico vse nevarno zapleta. Do sedaj so predvsem GelUju pripisovali politično obarvane zločine in manjša kazniva dejanja, ki bi le s težavo omogočili njegovo izročitev Italiji. Z zločinom namerno povzročenega stečaja pa se švicarsko sodstvo nerado šali. Gelli je torej sedaj v precepu. Milansko sodstvo ima bržkone zgovorne in trdne dokaze o Gellije-vem in Carbonijevem sodelovanju v Calvijevih poslih. Še več, v Ženevi so prepričani, da so si lahko milanski sodniki priskrbeli te dokaze le s pomočjo svojih švicarskih kolegov, ki bi se radi NiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiimiiiiitritiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiii ZVEZNI KANCLER ZAHTEVA RAZPIS PREDČASNIH VOLITEV Globok razkol v liberalni stranki po razbitju koalicije s Schmidtom Vodstvo FDP je Genscherja s pičlo večino pooblastilo, da se pogaja z demokristjani BONN — Ta teden ali najkasneje prihodnji bo znano, kdo bo vodil Zvezno republiko Nemčijo v bodočem obdobju. Koalicija med socialdemokrati in liberalci _ se je sicer razbila, ni pa gotovo, da bodo liberalci utegnili skleniti sporazum z demokristjani, predvsem zaradi težav v notranjosti lastne stranke. Obstaja namreč dokaj močna notranja struja, kaže, da gre za tretjino liberalnih poslancev, ki so proti sodelovanju z demokristjani. Genscher in Lambsdorff, ki sta dalj časa delala za to, da bi vzpostavili novo zavezništvo na vsedržavni ravni, sta trenutno v težavah. Schmidt je svoje karte zaigra) mojstrsko: predvsem je prisilil štiri liberalne ministre, da so IIIIMIIIIII||||||||||lll|lllll|||||||||||||||||||||||||M||||||||||IIU||l|||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||MIII||||||||||||||||l|llll||||||||„„„„l„||||||||||,||||||||||||||||||||||||||||||,n Ganljivo slovo od monaške princese odstopili in tako prevzeli odgovornost za razbitje trinajstletnega zavezništva. S tem je obenem prisilil opozicijo, da prevzame pobudo v svoje roke. Možnosti sta dve: ali predčasne volitve, za kar se ogrevajo socialdemokrati, ki pravzaprav na volitvah nimajo kaj izgubiti, ali pa zahteva po konstruktivni nezaupnici, kar bi Domenilo, da bi liberalci in demokristjani skupaj s Straussovimi krščanskimi socialci morali že prihodnji teden ali najkasneje v prihodnjih treh tednih, tako pravi nemška ustava, izvoliti novega kanclerja. Na papirju imajo CDU, CSU in liberalci veliko večino v parlamentu, vendar pa niti Kohl niti Genscher nista gotova, da ne bi prišlo do pojava prostostrelcev in bi bil Kohl v neposrednem spopadu z Schmidtom poražen, kot se je zgodilo pred desetimi leti demokristjanu Barzlu proti Brandtu, takratnemu vodji socialdemokratov. Kohl je namreč zelo nepriljubljena osebnost in mnogi mu pripisujejo pičle politične zmožnosti. Schmidt je računal, ko .je zahteval predčasne volitve ali konstruktivno nezaupnico, da se liberalci in demokristjani ne bodo mogli pravočasno domeniti in da bo sam ostal kancler, čeprav z manjšinsko vlado, ki bi ostala na oblasti do volitev, kar bi socialdemokratom gotovo koristilo. Liberalci so se sicer na seji vodstva odločili za pogajanja z demokristjani, vendar .je ta predlog prodrl s pičlo večino 18 glasov proti 15 in ob koncu žolčne debate, ki je trajala pet ur. Ob koncu je bilo iz izjav prisotnih mogoče sklepati, da je v vodstvu liberalne stranke nastal globok razkol med tistimi, ki bi hoteli iti takoj na pogajanja z demokristjani in levico, ki pa je proti dokončnemu razbitju s socialdemokrati. Eden najvidnejših pripadnikov liberalne levice berlinski senator Moritz Meper .je MONTE CARLO — Ob prisotnosti najožjih sorodnikov in velike množice monaških državljanov ter turistov je bil včeraj v Monte Carlu pogreb princese Grace. Poleg princa Rainiera ter njegovih otrok Caroline in Alberta (najmlajša Stephanie je v bolnišnici) ter dveh sester in brata pokojnice, ki so prispeli iz ZDA, so pogrebni svečanosti prisostvovali še drugi sorodniki družine Grimal-di. ameriška »first lady» Nancy Reagan, princesa Diana iz Vel. Britanije in člani drugih kraljevskih hiš, predsednik italijanskega senata Fanfani, soproga francoskega predsednika Mitterranda, filmske igralce sta zastopala Frank Sinatra in Cary Grant, Na sliki: globoko užaloščeni člani družine Grimaldi ob krsti (AP) končno sklenila popustiti pred zahtevami delavcev in izdala odločbo o sklicanju parlamenta, katerega so izvolili pred dvema letoma, a je bil z odlokom puči-stičnega generala Garcie Meze razpuščen. Medtem so se zvrstile že štiri vojaške vlade, zdaj pa bo v petek novo, civilno vlado in novega predsednika države imenoval py’ament. Poraz hunte je neposredna posledica velike splošne stavke bolivijskih delavcev, ki so jo začeli v petek. Stavka je povsem paralizirala življenje v državi in napovedali so, da bo trajala toliko •l■la«ll■lllll•llll■■lllllltlllllll•Bllll•llllll•■l•MllUll■tl*l•l||M«||■■||■a|]|||||||l|aa||||||||a|||Vtl|,|a||||||l|]|Vanl|||||||>■a«|||fl|•|t|||ag||||l|a||atasl|B•|••l•l■■••ll■l•ut••■lll«lallMll>ltl«■l>l■>f •iimiMvif iMiaiiiinaiiii^mivvvtiiiMiiiiiiiiBiiiif iMiiaiBiiBttBiftiiiiiiiiaiicitiBMBiiiiiiiiaiiiaiiiiiatiaiaMiatMiMaia Z Diogenovo leščerbo iskat Oberdorferje po Trstu celo odstopil, da bi protestiral proti politični liniji Genscherja in Lambsdorffa. Skupina članov vodstva pa je zahtevala sklicanje izrednega kongresa, ki naj bi se še pred volitvami izrekel o novi politični liniji FDP. Dokaj deljen je tudi zahodno-nemški tisk, ki sicer soglasno poudarja, da je Schmidt mojstrsko zaigral svoje karte in da je trenutno njegov položaj mnogo močnejši kot .je bil pred razbitjem koalicije. Politični položaj je imel takojšnje posledice na nemško gospodarstvo: marka je močno pridobila v odnosu z vsemi evropskimi devizami ter z ameriškim dolarjem. Za globljo analizo pa bo treba počakati na ponovno odprtje borz v ponedeljek. Drzna gverilska akcija v Hondurasu TEGUCIGALPA — Skupina o-borožencev je v honduraškem mestu San Pedro Sula vdrla v tamkajšnjo trgovinsko zbornico, ko je v njej večje število gospodarstvenikov razpravljalo o gospodarskem položaju države. 0-boroženci so zajeli več kot sto talcev, med katerimi sta tudi dva ministra pa tudi guverner državne banke. Uporniki so postavili za izpustitev talcev več pogojev, med temi osvoboditev 70 političnih jetnikov in salvadorskega gverilskega voditelja Montenegra. znebili obeh odvečnih gostov. O-bema bi lahko zaradi sleparskih poslov sodili kar v Švici, a to bi nedvomno škodovalo švicarskemu poslovnemu ugledu, da ju bodo raje prepustili Italijanom, ki so že zahtevali, naj švicarske oblasti zaplenijo njuno premoženje. Oba sedaj trdita, da nista soodgovorna za stečaj »Banca Am-brosiana*, da nista poslovala • Calvijem, Gelli celo trdi, da ga ni poznal. Milijardni kapitali, ki jih imata v švicarskih bankah pa so le rezultat »poštenih in neoporečnih finančnih poslov*. Gelli je baje zaradi nove obtožbe že vložil tožbo na milansko sodišče svobode. Medtem pa bodo jutri ali najkasneje v sredo italijanske o-blasti izročile švicarskim sodnikom vso dokumentacijo za Gel-lijevo izročitev Italiji. Za sedaj ni še znano, ali bo v dokumentaciji tudi obtožnica milanskih sodnikov, vsekakor pa bo bržkone prav ta odločala o Gellijevi izročitvi. Za velikega mojstra tajne prostozidarske lože «P2» pa se sedaj izredno zanimajo tudi Argentinci, saj je Gelli imel v tej deželi prav tako kalne in zločinske posle. Buenos Aires bo že v prihodnjih urah zahteval Gellije-vo izročitev, ker je Gelli v Švico prispel s ponarejenim argentinskim potnim listom. Medtem pa je Gellijeva aretacija povzročila v Argentini še večji preplah kot v Italiji, saj so bila tu njegova visoka prijateljstva javna. Karabinjerji aretirali fašističnega terorista Walterja Sordija RIM — Karabinjerji so v četrtek med obširno akcijo proti črnim teroristom v Rimu aretirali pripadnika skupine »NAR* Wal-terja Sordija. Vest so potrdili šele včeraj, potem ko so Sordijevi »camerati* telefonirali raznim rimskim dnevnikom. 21-letni Walter Sordi je bil že dalj časa na begu. Iskali so ga zaradi atentatov, ki jih je izvedel proti predstavnikom varnostnih sil. STOCKHOLM - Preko 6 milijonov švedskih volivcev bo danes na političnih volitvah obnovilo svoje predstavnike v parlamentu. Preiskovanja javnega mnenja napovedujejo, da bi morali tokrat zmagati socialdemokrati. ■imiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiV' PO RAZGLASITVI SPLOŠNE IN VSEDRŽAVNE STAVKE Bolivijski vojaki bodo predali oblast izvoljenemu parlamentu Hunta je popustila pred zahtevami sindikatov - Težke naloge pred novo vlado - Nemiri v deželi terjali smrtne žrtve LA PAZ — Bolivijske oborožene sile so preteklo noč uradno sporočile, da bodo predale oblast v roke civilni vladi. Vojaška hunta je tako kapitulirala pred zahtevami milijonov delavcev te južnoameriške republike in sklenila. da se »umakne v kasarne*. Bolivijski enotni sindikati so že v četrtek oklicali vsedržavno splošno stavko, s katero niso terjali le izboljšanje življenjskih razmer, ampak so tudi zahtevali od vojakov, naj prepustijo oblast v državi izvoljenim predstavnikom ljudstva. Hunta je po treh dneh neprekinjenih posvetov včeraj Če se kolikor toliko pozorno zanimaš za tržaško politično življenje, se pogosto ne moreš znebiti občutka, da si v muzeju. Slišiš izjave, ki so stare najmanj sto let, bereš članke, za katere bi rekel, da so prepisani iz kakšnega avstro-madžarskega časopisa, opazuješ neki politični stil, ki je drugje že davno izumrl. Poglejte na primer našega župana, čigar knjižico tDiscorso di un Triestino agli Italiann sem šele pred kratkim bral. Nenavadno, kako ves njegov način soočanja s problemi Trsta spominja na dunajskega župana ob koncu prej- šnjega in na začetku našega stoletja Karla Luegerja: gre za isti mišmaš iyseh mogočih površnosti, zahtev, metod in čustev. Za demagogijo, v kateri najdeš z ene strani obžalovanje, da je slišati v trgovini slovensko besedo, poleg apela Slovencem, naj se v obrambo Trsta zberejo pod zastavo melonarske Liste, V bistvu je opaziti isti pristop, ki ga je imel Lueger do Židov, Bil je sicer antisemit, a vendar samo toliko, kolikor to ni škodilo njegovim političnim načrtom. «Kdo je Žid, določam jaz,* je pravil »Iepi Karl» — kakor so ga imenovali njegovi dunajski oboževalci. »Lepemu Manliju* bi svetoval, da prevzame isto geslo, samo Žide naj zamenja s Slovenci. če bi stranka, ki jo predstavlja odv. Cecovini, bila zaradi svoje konservativne utopičnosti politično izolirana, bi vsa stvar ne imela pomena. Toda prav narobe je res: v zadnjih časih vedno bolj opažamo, da bi se v njen objem vsi vadi privili. Kar še bolj vznemirja, je dejstvo, da so njeno pomanjkanje jasnih programskih smernic, njena zmedenost pojmov, njena dvoličnost izredno nalezljive, saj ji pri svojem dvorjenju razne politične sile še prerode sledijo v neizrečenost, v previden molk. Jasno je, da so prva žrtev takih političnih menuetov predvsem Slovenci, ki so poslali nekakšna zapreka, Kako drugačen je bil jezik, ki so ga govorili nekoč politični možje v Trstu, koliko drznejši in jasnejši! Zadnjič sem bil v ermi-tažu dr. Botterija, ki je privlekel iz svojih papirjev zanimiv govor, s katerim je leta 1919 nastopil desničarski socialist Aldo Ober-dorfer na zborovanjii svoje stranke v Firencah. Naj vam citiram samo nekaj stavkov, tam kjer go- vori o odnosu Italijanov do Slovencev: tTreba je odkrito dovoliti rabo slovenščine in srbohrvaščine v javnih uradih in v odnosih s centralno vlado ali na sodišču-Z a šole, za javno upravo je treba ustvariti učitelje in funkcionarje, ki poznajo enako dobro oba jezika; pravim ^ustvariti*, kajti gre za rastlino, ki je bolj redka v odrešenih pokrajinah, kjer Italijani znajo malo ali nič slovensko ali hrvaško*. Človeka ima, da bi vzel Diogenovo leščerbo in šel po tržaških ulicah iskat Oberdorferje. JOŽE PIRJEVEC časa, dokler ne bo hunta izročila oblasti stranki, ki ima v razpuščenem parlamentu največje število poslancev. To pa pomeni odkrito podporo sindikatov ljudsko - demokratski stranki (UDP) Hernana Silesa Suaza, ki je še vedno begunec v Limi. Do stavke je prišlo, ko petmi-lijonska Bolivija doživlja verjetno svojo doslej najtežjo krizo. V državi je huda inflacija, državni proračun in zunanjo trgovino pesti velik primanjkljaj, brezposelnost narašča, zaradi vse večje draginje postaja življenje, zlasti za delavce in uslužbence, skrajno težko, dolgovi v tujini pa so že taki, da jih država ni več sposobna odplačati. Bolivija je tako praktično pred bankrotom, k vsemu temu pa se je pridružila še nelikvidnost domače valute, katero so pred dvema mesecema razvrednotili kar za 300 odstotkov. Pred novo bolivijsko vlado torej stoje vse prej kot lahke naloge. Medtem poročajo, da je v nekaterih krajih države prišlo včeraj do nemirov in spopadov med demonstranti in vojsko. Po nekaterih vesteh je v teh nemirih izgubilo življenje sedem oseb, med temi trije študentski voditelji in neki otrok. Do hudih nemirov je prišlo zlasti v zgodovinski prestolnici Bolivije, Sucreju, na jugu države. TRŽAŠKI DNEVNIK DEŽELNI SVET F-JK BO PONOVNO ZASEDAL V SREDO Zaključna pogajanja za izhod iz krize pred prihodnjo sejo deželne skupščine Jutri sestanek odgovornih za vprašanja krajevnih ustanov pri vodstvih vsedržavnih strank, ki so zainteresirane pri pogajanjih ■ Deželni komite KPI ponovil svoj predlog ■ Jutri seja tržaškega pokrajinskega sveta V sredo se bo sestal deželni svet; na seji bosta gotovo izvoljena novi predsednik odbora in nova deželna vlada. O potrditvi odv. Comellija za predsednika ni nobenega dvoma, v celoti pa je še odprto vprašanje, katere stranke bodo v novem odboru sodelovale, ali pa ga od zunaj podpirale. V kolikor bi med Krščansko demokracijo in strankami laičnega in socialističnega pola do srede ne prišlo do sporazuma, bo KD, ki v deželni skupščini razpolaga s 26 svetovalci, torej s široko relativno večino, izvolila enobarvni odbor, ki ga bodo sestavljali sami njeni predstavniki. To pa hočejo ostale stranke, ki so doslej s KD sodelovale v deželni vladi, preprečiti; kot pogoj za obnovitev prejšnje petčlanske večine, ki jo je SSk podpirala od zunaj, je KD postavila zahtevo, in ob njej tudi vztraja, da je treba tržaški občinski in pokrajinski odbor, ki sta sestavljena iz predstavnikov LpT ter laičnih in socialističnih sil, razširiti z vključitvijo KD. To je pogoj, od katerega KD ne odstopa in ki pogojuje tudi razplet deželne krize. Sestanki za premostitev tega stanja si v zadnjem času sledijo kot na tekočem traku, v zadnjih dneh so se sestali deželni tajniki šestih strank prejšnje večine, katerim je demokristjan Braida na osnovi dokumenta, ki je sad dogovora deželnega in pokrajinskega vodstva stranke, predočil temeljne postavke za dosego sporazuma med šestimi strankami; pozneje so se sestali tudi deželni predstavniki laičnih in socialističnih sil, ki so se srečali z odgovornimi istih strank na krajevni ravni. Ponoviti gre, da je bistvo dokumenta KD v odstavku kjer pravi, da je nemogoče pogojevati spremembe na občini in pokrajini in cilji, ki niso v pristojnosti krajevnih uprav in niti dežele, ampak vlade in parlamenta, jasen odgovor torej Listi za Trst, ki je predlagala «paket» u-krepov v korist Trsta, ki bi jih treba sprejeti v zameno za razširitev občinske in pokrajinske koalicije z vstopom predstavnikov KD v oba odbora. Pogajanja se bodo v teh zadnjih dneh pred sejo deželnega sveta nadaljevala še z večjo intenzivnostjo; jutri je v Trstu predviden važen sestanek, na katerem se bodo zbrali odgovorni pri vodstvih tistih vsedržavnih strank, ki so zainteresirane za obnovitev prejšnje deželne večine. Politični položaj na deželni ravni je v petek proučil tudi deželni komite Komunistične stranke, potem ko je ugotovil, da je možnost izhoda iz kriznega stanja še precej negotova, je deželni komite KPI potrdil svoje stališče o odločni opoziciji tako obnovitvi prejšnjega petčlanskega odbora, kakor tudi do izvolitve enobarvnega izvršnega organa KD. Ponovno je zato potrdil svoj predlog o oblikovanju alternativne koalicije, ki naj se sestavi na osnovi točnih programskih točk med vsemi vsedržavnimi in krajevnimi političnimi silami v deželnem svetu; v ta namen je deželno tajništvo stranke sklenilo zaprositi za sestanek z vsemi temi političnimi silami, da oriše jim svoj predlog Tajništvo stranke je nadalje sklenilo sklicati deželni komite KPI za prihodnji ponedeljek, ko bo tekla razprava o predlogih za uporabo finančnih sredstev, ki jih predvideva refinansiranje državnega zakona 546 «bis». O teh predlogih je nato predvideno široko posvetovanje med delavstvom, produktivnimi sektorji ter sindikalnimi in ostalimi demokratičnimi političnimi silami. Že dejstvo, da je v parlamentu prodrla zasnova, ki jo je celotnemu vprašanju dala KPI, je še ugotovil deželni komite stranke, to je zasnova, ki združuje tako obnovo prizadetih področij kot njihov razvoj in razvoj področij, ki so v krizi (kljub slepim in podrejenim stališčem deželnega odbora in strank večine), jasno kaže, da je prišlo v družbi do širokega in večinskega soglasja, kar tudi dokazuje možnost širokega soglasja glede načrtovane uporabe državnih finančnih sredstev. Komunisti se bodo zato borili za dosego teh ciljev v prepričanju, da se na osnovi zakona 546 «bis» odigava odločilna tekma za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Jutri ob 18.30 pa je na sporedu seja pokrajinskega sveta, na njej se bo začela razprava o programskih izjavah, ki jih je predsednik Clarici podal na zadnji seji v imenu manjšinskega odbora Liste za Trst in laiko - socialistov; jasno je, da bo tudi to razpravo pogojeval razplet deželne krize. Na občini pa se bo razprava o Cecovinijevih programskih izjavah nadaljevala na petkovi seji. RAZSTAVO Sl JE OOLEDALO NA STOTINE OPERATERJEV USPEH PRIREDITVE «TRST-MESTO K A VE» Končani tudi mednarodni dnevi kave Na sejemskem razstavišču pri Montebellu se je včeraj zaključila razstava »Trst - mesto kave«, ki jo je v treh dneh trajanja obiskalo nekaj stotin gospodarskih operaterjev zainteresiranih sektorjev, tako da prireditelji — velesejemska ustanova in Tržaško združenje kave — že sedaj govorijo o zadovoljivem u-spehu prireditve. V sklopu razstave so se včeraj zaključili tudi mednarodni dnevi kave, ki so bili posvečeni predvsem vprašanju kvalitete kave. Operaterji so namreč prepričani, da bo prav skrb za kvaliteto lahko privedla do ponovnega širjenja porabe kave, ki že nekaj let zaskrbljujoče stagnira. Na včerajšnjem zasedanju v kongresni dvorani velesejma so po u-vodnih besedah dr. Hesseja o razvoju londonskih pogajanj med predstavniki držav proizvajalk in uvoznic predavali predsednik italijanskega znanstvenega združenja kave dr. Illy o problemu kvalitete kave, prof. Rosemarie Granzer z inštituta za prehrambeno tehnologijo iz Munch- aiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiu V PROSTORIH IN NA DVORIŠČU GLEDALIŠČA «F. PREŠEREN> V BOLJUNCU Vrsta zanimivih pobud in prireditev v drugem dnevu praznika kmetijstva Obisk evropskega poslanca Modiana * Nagrade za najlepše «šprone» - Predavanje o gojenju oljk • Zelo veliko obiskovalcev Obračun drugega dne praznika kmetijstva v prostorih in na dvorišču občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu je nadvse razveseljiv, ker je bogat z dogodki, ki so se na Dnevu kmetijstva odvijali kot na tekočem traku. Dopoldne si je razstavo in eksponate ogledal predsednik tržaške trgovinske zbornice in evropski poslanec dr. Marcello Modiano, katerega so spremljali zastopnik kmetov v izvršnem odboru Trgovinske zbornice Lucijan Volk, generalni tajnik zbornice dr. Sergij Maurel in tajnik sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Iginio Vascotto. Zastopniki Trgovinske zbornice so se srečali z dolinskim županom Edvinom Švabom in.odbornikom za. kmetijstvo Borisom Mihaličem. Srečanju je prisostvoval tudi deželni odbornik za kmetijstvo in. prehrano Emilie - Romagne Ceredi. V pogovoru so se dotaknili splošnih in specifičnih vprašanj kmetijstva v naši deželi in možnosti za razvoj in u-resničitev posebnih pobud v prid domačih kmetijskih panog. Odbornik Ceredi pa je še poudaril, da bi bilo potrebno tudi v evropskem parlamentu nekaj storiti za razvoj in izkoriščevanje številnih možnosti, ki jih kmetijstvu ponuja Kras s svojo zemljo in geomorfološko strukturo. Prireditveni prostor se je razživel že zgodaj zjutraj, ko so najbolj požrtvovalni člani zadruge Dolga krona prignali iz dolinskega Brda 31 krav in junic v posebno stajo nasproti gledališča. Okrog in okrog stavbe gledališča pa so na ogled kmetijski stroji, kadi, sodi, bednji in ostali pripomočki za trgatev in spravljanje vina, vrsto škropiv pro- ............................umu.. NA SESTANKU 1 DRUŽBENIM SILAM Deželni odbornik Bertoli o novih urnikih trgovin Njegovi predlogi, ki slonijo na principu prožnosti, so bili soglasno sprejeti Deželni odbornik za trgovino Renato Bertoli se je sestal s pokrajinskimi združenji trgovcev, s Slovenskim deželnim gospodarskim združenje (zastopala sta ga Kocjančič in Švagelj), s Confesercen-ti, s sindikalnimi organizacijami CGEL, CISL in UIL ter s predstavniki zadružnega gibanja za določitev kriterijev o izvajanju odloka štev. 495/1982 o urnikih odprtja trgovin. Deželni odbornik Bertoli je predstavnikom teh družbenih in gospodarskih sil predlagal »paket« rešitev, ki po eni strani potrjujejo avtonomijo dežele Furlanije - Julijske krajine, po drugi pa priznavajo te: meljno vlogo krajevnih uprav pri določevanju urnikov; «paket» predvideva, da mora dežela določiti dnevni razpon umika, v okviru katerega morajo občine določiti za homogene blagovne sektorje obdobje dvanajstih ur, znotraj katerih trgovec lahko sam izbere umik o odprtju in zaprtju trgovine; le ta mora ostati odprta za osem delovnih ur, istočasno pa obstaja obveza o zaprtju trgovine ob prazničnih dneh in zaradi tedenskega počitka. Na tak način se izvaja princip o prožnosti umikov trgovinskih objektov, ki podjetjem omogoča večjo prilagoditev potrebsim trga in istočasno nudi uporabniku možnost nakupov v širšem časovnem razdobju. V svoj predlog je deželni odbornik Bertoli vključil tudi možnost neprekinjenega odprtja trgovin na osnovi postopka, ki ščiti potrebe zaposlenih tistega sektorja, ki so v službi pri podjetjih, ki se nameravajo opredeliti za tako rešitev. Kar pa se tiče turističnih krajev, je pristojni odbornik, s tem da je sprejel zahteve sindikalnih organizacij in združenj trgovcev, predlagal oportunost, da bi prišlo do točnih navodil glede raznih potreb, da bi se na tak način izognili zlorabam in izkrivljanjem, do katerih je v preteklosti večkrat prišlo. Kot ugotavlja tiskovna nota deželnega tiskovnega urada, so te smernice pristojnega odbornika naletele na soglasno odobravanje vseh zainteresiranih družbenogospodarskih sil. Te smernice in pa kriteriji, na osnovi katerih bodo morale občine določiti nove umike trgovin, bodo zaobjeti v posebni okrožnici, ki bo izšla v teku tega tedna. ti vsakovrstnim zajedalcem za različne rastline, v posebni baraki so nameščene gajbice z zajci in kokošmi najrazličnejših pasem. Notranjost gledališča pa je kot razstavni prostor urejena nadvse lepo in smotrno. V njej so našli svoj kotiček fotografi Kluba Diana iz Kočevja z razstavo o gozdnih živali, poskrbljeno je za prodajo strokovnih knjig o kmetijstvu, čudovita je cvetličarska razstava Cvetličarsko -vrtnarske zadruge s Krasa, okusno in privlačno je urejena etnografska razstava KD J. Rapotec iz Prebe-nega, na kateri vrsta dragocenega starinskega orodja priča o naši podjetni kmečki preteklosti. Med najbolj obiskanimi pa je stojnica čebelarja Riccarda Prunija, ki razstavlja čebele, med, satove, vosek in vse kar je pač potrebno za rejo čebel, razstavljalec pa posreduje obiskovalcem praktične in strokovne nasvete. Zraven čebelarja je urejena stojnica z najsodobnejšimi pripomočki za predelovanje medu. Veliko zanimanja vzbujajo tudi pletenice in koši, ki jih razstavlja očanec Jakomin s Krmenke, ki je pravi mojster v izdelovanju tovrstnih predmetov pletenih iz bek. Sinoči je posebna Komisija, ki so jo sestavljali Silvano Ferluga, Wil-ly Mikac, Giuseppe Scheriani, Josip Berdon in Marjo Samec ocenjevala »šprone«, to je najlepše grozdje, in takole porazdelila nagrade: za refošk in merlot je nagrado za najlepši špron prejel Zori Pancra-zi, za malvazijo Zoran Parovel, za sauvignon pa Mirko Kocjančič. Uradni del včerajšnjega dne se je zaključil s predavanjem o gojenju oljk in pridelovanju olja. Predavala sta inž. Darko Sedmak, ki je pri Agrariji Koper odgovorni za pospeševanje vinogradništva in gojenje oljk ter direktor tvrdke inž. Kor-va. Gosta je predstavil odbornik Boris Mihalič, po predavanju pa je sledila diskusija. Medtem se je na prireditvenem prostoru nabrala velika množica ljudi, ki s svojo prisotnostjo in svojim zanimanjem bistveno pomaga k uspehu praznika. Požrtvovalni domačini so pridno pekli jedi na žaru, ob kozarcu vina pa je občinstvo najprej z bogatim aplavzom nagradilo godbo na pihala iz Ric-manj, ki jo vodi Ennio Krizanovsky, nato pa se je pozno v noč zabavalo ob zvokih ansambla Aries. (ris) Novi prometni predpisi v Križu Občinska uprava je sklenila, da bodo na nekaterih cestah v Križu za časa trgatve in najkasneje do 10. oktobra veljali drugačni prometni predpisi, kot so sicer v veljavi. Preklicala je odredbo o enosmerni vožnji po Ul. del Pucino, na odseku ceste, ki povezuje to uli- IIIIMIIIIIIIMinillllllllllllllHHHII iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiun cPRAZNIK M ANDR JER JE V» V ZNAMENJU TRADICIJE V Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) bo danes popoldne «Praznik mandrjerjev«, ki ga že četrto leto zaporedoma organizirata slovenski kulturni društvi S. Škamperle in Union. Namen prirediteljev, Kot piše v dvojezičnem ciklostiliranem letaku, ni samo o-buditi stare običaje — kar bi predstavljalo vsekakor hvalevredno pobudo — ampak tudi utrditi slovensko zavest v tem deloma že poitalijančenem kraju ter seznaniti prebivalce kraja in zlasti mladino s kulturnim bogastvom naših dedov. Program praznika obsega nastop mladinske folklorne skupine kulturnega društva Tabor z Opčin (začetek ob 18.30), zvečer pa ples z openskim ansamblom Galebi. Seve da bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, ki pa bo v skladu s tradicijo: prireditelji napovedujejo joto, vampe, štruklje in druge po dobne jedi, seveda pa ne bo manj kalo domače vino. Želja prirediteljev je, da bi se praznika udeležilo čim več ljudi ne samo iz Podlonjerja, pa tudi iz drugih krajev in iz mesta. Predvsem pa želijo, da bi, kdor pač more, prišel na praznik v narodni noši. To naj bi bila tudi spodbuda za organiziranje morebitnega tečaja šivanja narodnih noš. Končno naj še omenimo, da bodo na prazniku zbirali podpise pod peticijo za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu. co z vasjo in na odseku ceste, ki od železniške postaje pelje proti »Filtrom«. Istočasno je občina sklenila, da je na teh cestah dovoljen promet v obeh smereh izključno kmetijskim vozilom. Vpisovanje v tečaje slovenskega jezika Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sporoča, da se jutri pričnejo vpisovanja v tečaje slovenskega jezika in kulture. Vpisovanje bo na sedežu ustanove v Ul. VaJdirivo 30. Ustanova stopa med drugim v 13. leto delovanja in poleg- številnih pobud prireja tečaje za otroke in odrasle. Posebne olajšave veljajo za dijake pod 18. letom starosti. Tudi za starejše tečajniki in za člane sindikatov CGIL, CISL in UIL so predvideni posebni popusti pri šolnini. na o tehnologiji embalaže kot jamstvu za kvaliteto kave in prof. E-doardo Turchetto z bolonjske univerze o važnosti kvalitete kave iz prehrambenega vidika. Kot zanimivost naj iz njegovega predavanja povzamemo, da imata dve ali tri skodelice kave dnevno lahko pozitiven učinek na človekov organizem iz številnih vidikov. Vsekakor pa je prof. Turchetto razčlenil tako pozitivne kot negativne učinke uživanja kave na metabolizem, na delovanje srca, na prebavila in na urogeni-talni aparat. Poseben referat je imel tudi predstavnik tržaške pristaniške ustanove dr. Bullo, ki je poudaril že ustaljeno tradicijo tržaškega pristanišča v raztovarjanju kave in orisal potek del, ki so v teku v novem pristanišču za okrepitev tehničnih struktur. Udeleženci zasedanja so si nato ogledali tržaško pristanišče in še posebno paviljone za uskladiščen je zelene kave. Tajnik KPI Rossetti na obisku v deželi Somogy Med svojim nedavnim obiskom na Madžarskem se je deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti med drugim tudi srečal v kraju Kaposvar s komunističnim tajnikom dežele So-mogy Petrom Vargo, s katerim je komunistična organizacija iz Furlanije - Julijske krajine v zadnjem času navezala plodne stike sodelovanja, ki so tudi odprli pot stikom med deželo FJK in enakovredno deželno organizacijo Somogyja. Med prisrčnim pogovorom je bila izražena skupna volja po obnovitvi stikov za izmenjavo izkušenj in za skupno poglobitev vprašanj tudi gospodarskega sodelovanja, ki lahko interesirajo obe deželi. Peter Varga je po končanem pogovoru sprejel vabilo o vrnitvi obiska za prihodnjo jesen tudi kot formalno potrditev obnovitve sodelovanja. Novi zadolžitvi dveh naših šolnikov V Trstu imamo tudi «Tr§ mesta Santos* S kratko svečanostjo so včeraj popoldne poimenovali območje med silosom, avtobusno postajo in vhodo® v staro pristanišče v «Trg mesta Santos«. Priložnost za to je dal obisk delegacije iz tega brazilskega mesta, s katerim je Trst pobraten .......................................iiiiniiiiiimiiiiiiiniiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiii................m.....iiiiiiimiuiinuu'11111" Koncert organista Lionela Rogga Tržaški «Glasbeni september UU* se bliža zaključku, na sporedu P* je še nekaj koncertov. Jutri bo tako v katedrali sv. Jutsa nastop. švicarski organist Lionel Rogg,_r bo odigral koncert z izključno backovimi skladbami. Rogg trna z sabo bogat glasbeni opus, saj J koncertiral v številnih evropskih svetovnih glasbenih prestolničen• Koncert se bo pričel ob 20.30. V PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA, V HOTELU EUROPA Prva predavanja za dijake Zavoda združenega sveta Zavod bo obiskovalo približno sto dijakov - Med njimi dva Slovenca le- slo- Z začetkom novega šolskega ta je bil dosedanji ravnatelj venskega učiteljišča A. M. Slomšek prof. Egidij Košuta imenovan za deželnega nadzornika za leposlovne predmete na višjih srednjih šolah. Na njegoVo mesto je bila kot poverjeni ravnatelj imenovana f»oiL«Eln vina Miklavec Slokar. Obema našima šolnikoma želimo veliko uspeha na novih delovnih mestih. Približno sto dijakov iz različnih krajev sveta bo začelo prihodnji ponedeljek, 27. septembra, svoj študij v Zavodu združenega sveta Jadranskega morja, ki bo začel teko svoje delovanje v naši pokrajini. Prvo leto bodo potekala predavanja in tečaji v hotelu Europa pod Nabrežino, saj so sedaj še v teku dela za ureditev stalnega sedeža Zavoda, ki bo imel svoje prostore v Devinskem gradu in v nekaterih drugih strukturah, ki jih bo dala ustanovi na razpolago devinsko-na-brežinska občina. Uradno odprtje Zavoda združenega sveta bo v dneh 17. in 18. oktobra ob prisotnosti številnih uglednih osebnosti v našem mestu. Od stotine dijakov jih je približno 30 italijanskih državljanov (med katerimi sta tudi dva Slovenca), drugi pa so iz številnih držav, med njimi iz Kitajske, Zimbabveja, Poljske, Argentine, Finske. Nigerije. Šolanje v Zavodu so jim omogočile posamezne države z dodelitvijo posebnih štipendij. jiipp Medtem se v našem mestu že nahajajo profesorji, ki bodo predavali v Zavodu združenega sveta. Le-ti uiuiniuaiiiuiiifiiiuiniiiiiiiM...iiuiuiiiiiiiiitimiiiiiiiiuuiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii.....iHilnUH« ZAKLJUČEK TRŽAŠKIH ZDRAVNIŠKIH DNEV0V Industrijska družba vodne manj upošteva sposobnosti ostarelih Procesi prehitrega staranja so v veliki meri odvisni tudi od posameznikovega značaja Z okroglima mizama o vpraša n ju stEiranja so se včeraj zaključili Tržaški zdravniški dnevi. Po prvih dveh okroglih mizah o detin-stvu in otroštvu je bil včeraj govor o odnosih med telesom, psiho in družbenim tkivom pri ostarelih ljudeh. Okrogli mizi sta vodila profesorja Klugmann in Feruglio. Profesor Lorio Reale iz Rima je spregovoril o »tretjem obdobju« (italijansko: la terza eta) in njegovi funkciji v industrijski družbi. Tretje obdobje je označil kot dobo, ki ni več zrelost, a niti ne starost. Biokemična podoba človeka ima že značilnosti katabolizma, preprosto povedano razgradnje, simptomato-loška podoba in vedenje pa sta šc. v fazi ravnotežja. Skratka, iz zdravniško - socialnega vidika je človek lahko popolnoma aktiven, seveda če izvajamo potrebno prevencijo, ki je v prvi vrsti v tem, da posameznik ne prekine z delom. Prof. Reale je tu naglasil nekatere a-spekte sodobne, industrijske družbe, ki se usmerja k temu, da vedno bolj znižuje starostno obdobje delavcev in pri tem omenil grenko spoznanje antropologa Lerecha, ki pravi, da je potrebno v industrijski dobi vse, kar presega 55 let, vreči med smeti«. Tretje obdobje se tako izkazuje kot absurd; človek je po eni strani še vedno sposoben za delo, družbeni ustroj z vsemi svojimi tehnološkimi procesi pa ga izrinja v neaktivnost. In to kljub temu. da bi morala pomeniti tehnologija večjo srečo za ljudi, ne pa nesreče. O problemih »mejne starosti« je spregovoril prof. Diana iz Benetk. Najprej je ugotovil, da sta prehitro staranje in pa dolgo trajajoča mladostnost značilnejša za moškega kot za žensko, ki se navadno stara bolj «skladno». Vendar pri tem veliko vpliva tudi družinsko okolje. Neporočene ženske so večkrat mladostnejše od poročenih. Vdovci pa so navadno oškodovani in so podvrženi hitremu staranju. Raziskave v angleškem mestu Llandoles so pokazale tudi, da je smrtnost moških in žensk v prvem letu vdovstva desetkrat višja, kot to kažejo normalne statistike. Prof. Diana je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da je hitro staranje v marsikaterem oziru vezano na psihosomatsko podobo, skratka na posameznikov značaj. Slednji je prav toliko vpliven, kot so debelost, sladkorna bolezen in prehrana. Medicina bi torej morala upoštevati posameznikovo psiho, preučiti značaj in v tem smislu bi se ji odprle nove in učinkovitejše terapevtske možnosti. Kot zadnja govornica okrogle mize je bila g. Erario, ki je poudarila vprašanje ostarelih v Trstu. Slednji, je dejala, slabo živijo, predvsem pa tisti, ki niso več sposobni, da bi lahko popolnoma sami skrbeli zase. V trčenju ranjen mlad motorist Približno ob 14. uri so pripeljali v ortopedski oddelek tržaške bolnice 17-letnega študenta Marina Quaiata, ki stanuje v Ul. Donado-ni 2, ker si je v nesreči zlomil levo nogo. V Ulici Forlanini je namreč Quaiat trčil z motorjem honda 125 v avtomobil fiat 500, ki ga je vozila 25-letna Bruna Marche-si, ki stanuje v Ul. Forlanini 67. Nesreča v Ul. Carducci Ob približno 11.30 so z rešilcem Rdečega križa pripeljali v splošno bolnico 73-letno Mario Belen, ki stanuje v Ul. Donadoni 10. Ženska je v nesreči zadobila udarec v glavo in utrpela hujše poškodbe na levi nogi in roki. Zdraviti se bo morala 30 dni. Ponesrečenko je v Ul. CEirducci pri tržnici z vespo povozil, in sicer izven prehoda za pešce, 16-letni Dario Krevatin, ki stanuje pri Banih št. 10. Tudi Krevatin se je u-daril v glavo in utrpel vrsto drugih poškodb, tako da se bo moral zdraviti 10. dni. Mestni avtobus povozil Ljubljančanko Na Trgu Dalmazia, ob vogalu z Ul. Fabio Severo, je mestni avtobus št. 39 povozil 22-letno Ljudmilo Zgonc, ki stanuje v Ljubljani. Zaradi zloma levega gležnja in udarcev na desni nogi se bo morala po-nesrečenka zdraviti 30 do 40 dni, kakor so sporočili zdravniki tržaške splošne bolnice. Avtobus je vozil 41-letni Ettore Giacomini, ki stanuje v Drevoredu D'Annunzio 60. • Zaradi vzdrževalnih del na napravah za razsvetljavo bo predor Sandrinelli zaprt za promet od 23. do 5. ure v dneh 23., 24. in 25. septembra. miiinniiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiui Mala črna kronika Pridržana prognoza za starejšo žensko Približno ob 16. uri so pripeljali v splošno bolnico z rešilcem Rdečega križa 60-letno internistko Carlo Stepancigh por. Braini, ki stanuje v Ul. San Martino 36. Ženski so zdravniki ugotovili močan udarec v glavo, udarec v prsi z možnimi zlomi reber in vrsto drugih manjših poškodb. Carla Braini je poškodbe utrpela v prometni nesreči, ko jo je v Ul. Palestrina, na križišču z Ul. S. Francesco povozil z avtomobilom A 112 20-letni Maurizio Silvano, V Križu so karabinjerji zasačili tatove med krajo Včeraj so karabinjerji nabrežin-ske postaje in nabrežinskega opera tivnega letečega oddelka prijeli med krajo tri mladeniče z nemškim državljanstvom. Približno ob 2. po polnoči so jih namreč zasačili, ko so kradli po parkiranih avtomobilih. Prijeti tatovi so 27-letni delavec Horst Gunter Wagner, ki stanuje v Meggenu - Lenupstadtu; 23- letni mesar Robert Holuba, ki stanuje v Dortmundu in 20-letna bolničarka Angelike Lichte, ki stanuje v Ams-bergu. Mladeniči so okradli že nekaj avtomobilov, ko so jih karabinjerji zalotili »na delu« in našli v njihovem avtomobilu vse, k tu- so ukradli. Del ukradenega so karabinjerji že vrnili lastnikom, del pa še bodo vrnili. Tatove so prepeljali v ko ronejske zapore in jih predali sod nim oblastem. so iz Avstralije, Nove Zelandije, Velike Britanije, ZDA, Avstrije, Jugoslavije in Italije in sedaj pripravljajo programe za letošnje prvo šolsko leto novega zavoda. Prihodnje leto, ko bo imela ustanova na razpolago prostore v Devinskem gradu (hvalevredno jih je »posodil« devinski princ Thum und Taxis) bo štel zavod že kakih 250 gojencev. Zavod združenega sveta Jadranskega morja je četrti tovrstni zavod, ki deluje v svetu; ostali trije so v Wallsu, Vancouvru (Kanada) in Singapurju. Ob bridki izgubi none Nerine izrekata KD Ivan Grbec iz skednja ® ženski pevski zbor svoji odbornic in pevki Elizabeti Uršič ter vse® sorodnikom iskreno sožalje. Ob izgubi dragega očeta izreka te-niška sekcija ŠZ Gaja svojemu oU-nu Giorgiu Brataševcu in svojce® iskreno sožalje. Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mama in nona ANGELA ŽERJAV roj. DELEŽ Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 12-uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v trebensko cerkev. Žalostno vest sporočajo: mož Albert, sin Sandro, hči Gabrijela z možem, vnnk Davide, nečakinja in drugo sorodstvo. Trebče, 19. septembra 1982 Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi VIKTOR TENCE Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Nabrežini. Posebna zahvala prof. Zmajevichu, vsem zdravnikom in osebju II. oddelka za pljučne bolezni v bolnišnici S. Santorio pod Obeliskom. Žalostno vest sporočajo: sestre, brat ter drugo sorodstvo Križ, Trst, 19. septembra 1982 Po pogrebu sporočamo, da nas je zapustila v starosti 93 let naša ljubljena mama, stara mama in teta GIZELA URDIH vd. ŠKOF Lepo se zahvaljujemo častitljivemu g. župniku Jožku Mar; kuži in nečakinji Emi ter vsem, ki so jo spoštovali in jo imeli radi. Žalujoči: hči Wanda z možem Ericom, vnukinja Sonja in vnuk Gyonathan Mavhinje, 19. septembra 1982 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili der ležni ob smrti našega dragega FRANCA Š1BELJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Nabrežina, 19. septembra 1982 19. 9. 1972 Ob deseti obletnici smrti našega dragega 19. 9. 1982 BORISA ZOBCA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Fulvia ter sinova Loris in Erik Boljunec, 19. septembra 1982 POMEMBNA POBUDA TRŽAŠKE KRAJEVNE ZDRAVSTVENE ENOTE Sociopsihopedagoška služba za mladino slovenskega jezika Pogovor s koordinatorjem ekipe slovenskih zdravstvenih in socialnih delavcev dr. Danilom Sedmakom Začetek šolskega leta je tudi čas, ponovno stopa v ospredje problematika vzgojno - izobraževalnega dela ter na splošno vprašanje bela z mladimi in z najmlajšimi. Prepričanje, da je razgovor o o-Iroku in mladoletniku povezan sank) s šolo, je pa vendarle napačno, *4j je njegov razvoj močno odvisen tudi od okolja, kjer živi, pove-san je tudi s prostim časom in z družbenim dogajanjem, s katerim se ban za dnem srečuje mlad človek. In prav o splošnem medsebojnem razmerju med otrokom, oziroma pubertetnikom, in celotno družbeno stvarnostjo je bilo pri nas doslej še premalo govora. Pomemben korak naprej v tej •meri je bila ustanovitev «socio-Psiho-pedagoške in rehabilitacijske službe za mladino slovenskega je-•ika*. ki je pričela delovati v zadetku aprila letos, in sicer v sklo-Pu tržaške krajevne zdravstvene •note. Z ustanovitvijo KZE se je namreč na področju zdravstva in socialne oskrbe marsikaj spremenile; nekatere ustanove, ki niso več •adoščale prvotni vlogi, so prenehale delovati, odprta pa je bila j biskusija o boljši in bolj učinkoviti •Nravstveno - socialni službi. Slo-; venski operaterji, ki delujejo na omenjenih področjih, so tedaj odločno zahtevali ustanovitev slovenske ekipe. Ta naj bi bila sicer Podobna sorodnim ekipam, ki na posameznih okrajih skrbijo za mladino Italijanske narodnosti, a bi obenem vendarle morala odgovarjati teritorialnim in specifičnim socialnim Potrebam slovenskih otrok in mlado letnikov v tržaški pokrajini. Sociopsihopedagoška služba ima Jako svoj sedež v poslopju SA kB v Ulici Farneto v Trstu; °t-ravlja jo slovenska ekipa zdravstvenih in socialnih delavcev, ki -je redno na razpolago šolskemu o-sebju in staršem. Nanjo se lahko •^interesirani obrnejo vsak dan, tubi brez zdravniške napotnice, po-m«č, ki jo nudi pa je brezplačna. Omenjeno ekipo sestavljajo psiholog Nada Berce, peaopsihiater Vlasta Polo ja c, ki je sicer zaposlena na Univerzitetni kliniki v Padovi, psihoterapevt Savo Spacal, ki deluje kot •upervizor za skupine operaterjev, Ptorinolaringoiater Klavdij Veljak, bi je sicer zdravnik v otroški bol-nici Burlo Garofolo, t ter njegova *°delavka. logoped Mirjam Kandut. Koordinator ekipe j® psiholog Da "Ho Sedmak, na katerega smo se tubi obrnili, da bi nekaj več zvedeli 0 nalogah sociopsihopedagoške službe v novem šolskem letu. •Predvsem bi rad poudaril,* nas fe opozoril dr. Sedmak, «da delo Nravstvenih in socialnih operaterjev, ki se ukvarjajo z mladino, ni lahko. Naš šolski sistem in šolska . struktura kot taka gotovo nista naj-boljša in težave, ki nastajajo ob vključe vanju psihično ali fizično prizadetih otrok, so le pokazatelj že °bstoječih napak. Te napake, ki so tako del šole kot družbe, imajo Hobiji izvor v naši kulturi ali so °benem posledica predsodkov in o-Ptejenega gledanja. Ne smemo pozabiti, da otrok, oziroma pubertet-P‘k. ne živi samo na šoli: delovni dan in prosti čas preživlja tudi v družini, na vasi ali v mestu, v društvu, s športno ekipo. . . Prav zato bo morala naša služba najprej vzpostaviti tesno sodelovanje s šolo in šolskimi strukturami, se pravi z učitelji in pomožnimi učitelji, s šolskim skrbništvom in zdravstveno službo, z otroško bolnico «Burlo Garofolo* v Trstu, z družinami oziroma s slovenskim Dijaškim domom in ne nazadnje z vsemi organizacijami, ki skrbijo za prosti čas ter kulturno in športno dejavnost. Mislim, da je bilo ravno v okviru slednjih vprašanje socialne in psiho-pedagoške oskrbe doslej premalo občuteno.* Sociopsihopedagoška služba za slovenske otroke je vsekakor pomembna pridobitev in to iz različ- nih vidikov; učinkovit medsebojni odnos med otrokom in operaterjem ter med psiho-pedagoško službo, šolo in družino je namreč mogoč le pri polnem jezikovnem in čustvenem sporazumevanju. Prav tako je socialna oskrba tesno povezana s problematiko slovenske narodnostne skupnosti nasploh. Slovenska strokovna ekipa bo končno omogočila handikapiranim otrokom, ki so trenutno v posebnih šolah in zavodih v Sloveniji, da se vrnejo in vključijo v domače okolje. Naj ob koncu še poudarimo, da bo delo na omenjenih področjih težko in dolgotrajno, saj je povezano s spreminjanjem družbene stvarnosti ter zahteva obenem zavestno sodelovanje vseh družbenih komponent. Suzi Pertot Danes «Naš praznik* v Barkovljah Na vrtu barkovljanskega prosvetnega društva v Ul. Cerreto 12 v Barkovljah se bo danes zaključil «Naš praznik*, ki ga prireja tamkajšnja sekcija Slovenske skupnosti. Osrednji del praznika se bo začel ob 16. uri z nastopom domače godbe na pihala. V političnem delu programa bosta spregovorila tajnica sekcija Elvi Miklavec in občinski svetovalec prof. Lokar. Zvečer bo za prosto zabavo igral ansambel Taims. Organizatorji vljudno vabijo na ta prvi «Naš praznik* na področju tržaškega mesta vse rojake. Praznik bo ob vsakem vremenu. V primeru .neugodnih vremenskih razmer na prostem se bo program odvijal v bližnji dvorani. Oba dneva deluje kiosk z domačim vinom, ribami in drugimi jedmi. PGJASNILO V Kulturni prilogi 12.9.1982 je izšel članek o slikarskem srečanju v Reziji. Pomotoma sem v seznamu umetnikov, ki so svojo sliko podarili rezijanski kulturski hiši, izpustila slikarja Atilija Kralja. O-proščam se za pomanjkljivost. Jasna Merku Darovi in prispevki ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIH V NOB V BAZOVICI Namesto cvetja na grob Andreja Križmančiča darujeta Romano in Marija Koveščevin 15.000 lir. V počastitev 30. obletnice smrti očeta daruje sin Svetko 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Andreja Križmančiča darujejo soletniki: Marija Pečar, Marija Vodopivec, Anton Stopar, Svetko Čufar, Mario Žagar, Vinko Križmančič in Rudolf Marc 20.000 lir. ZA POSTAVITEV »POMENKA PADLIH V NOB IZ BRIŠČK V spomin na Feliceja Emilija darujejo teta Pavla, Bruno in Milena 30.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENKA V NOB IZ KRIŽA 55-letniki iz Križa darujejo 28.000 lir. V spomin na Viktorja Tenceja darujeta Elda in Livio Vigini 15.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 5. obletnici smrti Angela Družine daruje brat. Bogdan 10.000 lir. .Ob 10. obletnici smrti drage mame Amalije Slavec daruje hči Vida z družino 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Andreja iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiimiiiiiniitiiiiiiiiiiimiiiiiitimniiiiiiiiiiiiiiiininiiiiia Pereče vprašanje glede upravljanja Cvetličarskega centra na Proseku Upravni odbor Cvetličarsko - vrtnarske zadruge obsoja mahinacije ERSA V našem dnevniku smo že večkrat poročali o Cvetličarskem centru na Proseku, ki je nastal na pobudo Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) in Cvetli-čarko-vrtnarske zadruge s Proseka z namenom, da bi s kvalificiranimi tehniki in strokovnjaki v Centru omogočili gojenje in poizkusili razne vrste žlahtnih kultur. To bi nedvomno koristilo našim krajevnim cvetličarjem za kvalitetnejši in sodobnejši razvoj cvetličarstva v naši pokrajini. Poleg neštetih problemov in težav, s katerimi se je moral spoprijeti Center v svoji začetni fazi (naj omenimo le zaplete in posege pri občinski upravi v Trstu za varianto regulacijskega načrta v korist Centra in posredovanje za nakup zemljišča), se pojavljajo sedaj, ko je objekt že zgrajen in bi mo ral že začeti z obratovanjem, do datne nove težave. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je namreč s popolnoma drugačnim tolmačenjem vlo ge. ki bi jo n»pal opravljati Center, spremedStaČSPaja prejšnja ist&lišča o upravljanju Centra samega;' Problemi, ki, jadevaj^apsvljanje Cvetličarskega centra na Proseku, so tembolj pereči, saj so predstavniki Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ER-SA) zagrozili Cvetličarsko - vrtnarski zadrugi s Pro seka, da ji bodo preklicali koncesijo za uporabo prostorov (urada, skladišča itd.) v Centru na Proseku, če ne bo prišlo do čimprejšnjega kompromisa glede uprave Centra. ERSA vidi kompromis v tem, da se proseška zadruga odreče direktnemu upravljanju Centra. Ta grožnja je prišla s strani predstavnikov ERSA predvsem zato, ker proseška zadruga noče imenovati svojih predstavnikov v tehnično-po-svetovalni organ Centra. V predvideni sestavi odbora, takšni, ka- »>u,.............. PRETEKU TEDEN NA TOLMINSKIM Seminar za pevce KD Lipa Pevci ter nekateri odborniki KD Lipa iz Bazovice so bili prejšnji Jjedt-n na dvodnevnem seminarju v ™°kninu. Seminar je potekal v dija-?kem domu, ki je del modernega JoIškega centra, zgrajenega po po-^esu iz leta 1976. . Skupno s pevovodjo Hermanom Antoničem sta pevcem predavala profesorja Janko Ban ter Evgen Prinčič. Prvi je pevce teoretično 1,1 praktično zelo podrobno seznanil 1 Umetnostjo dihanja pri petju. Prof. kvgen Prinčič jih je vežbal po glasovih. Pevci so z vso resnostjo s,edili svojim predavateljem. Po- **bn0 se je bilo treba potruditi z Obalnimi vajami, da je prihajal ton )i! ust jasen in čist. . V nedeljo zjutraj so imeli gostje *• Bazovice zanimivo srečanje s jNadateljem, zborovodjo ter glasbe-Jbti pedagogom Maksom Pirnikom. Ječanje je potekalo v PriJ®tneI71 ''•dušju, ki ga je ustvaril skladatelj * pripovedovanjem raznih anekdot ? svojega dolgega ustvarjalnega 1‘rijenja in poučevanja na šolah na Tolminskem. Ob slovesu je zaže el "dadatelj Pirnik Bazovcem veliko ?sPehov ter predvsem volje do de-A tudi takrat, ko razočarani stopajo z odra ob neuspelem nastopu, fevd so skladatelju Pirmku ob ftji, da se bodo še srečali, zaželi še mnogo let ustvarjalnega dela. Bred odhodom s Tolminske so si fostje ogledali Gregorčičev dom v ffsiiem pri Kobaridu. V vročem Nhčnem popoldnevu so se povzpe J* k pesnikovem grobu m se pokloni njegovemu spominu z narodno ****>• S. K. Sinoči v Lonjerju srečanje 60-letnikov Sinoči so se v Lonjerju v prosto fn domačega kulturnega m »P01*" ?eSa društva srečali 60-letniki iz ‘Nijerja, s Katinare in iz Podlo J^rja. Jubilanti, ki so se zbrali v ^'ikern številu, so obujali spomi-n« dobo Šestdesetih let, od le- ta 1922 dalje, ko so se najprej podili skupaj po prašnih in takrat praznili vaških poteh, nato skupno obiskovali šolo na Katinari in se že mladi soočali s težkim življenjem; ko so se kot dvajsetletni fantje in dekleta vključili v boj proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Večer se je zaključil v veselem razpoloženju, ob obujanju spominov na vesele in žalostne trenutke ter na vse tiste prijatelje i-stega letnika, ki niso dočakali proslavljanja šestdesetega leta. Večer, ki je bil za mnoge srečanje po letih odsotnosti iz rojstnega kraja, se je zaključil ob zvokih domačega ansambla, ki je poskrbel za veselo družbo do poznih ur. kršno je predlagala ERSA, bi bili namreč naši predstavniki v manjšini, to se pravi, da bi bili tako pri izdelavi programskih smernic, kot tudi pri drugih izbirah v okviru delovanja Centra, nedvomno prikrajšani in oškodovani. Cvetličarsko - vrtnarska zadruga s Proseka je imela večkrat neposredne stike in dogovore s predsedstvom Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, kjer so ji že v samem začetku zagotovili odločujočo vlogo pri upravljanju Centra na Proseku. Poleg tega je zadruga večkrat posredovala pri odgovornih organih in pri političnih silah. Vsa ta prizadevanja pa so se, kot ugotavlja upravni odbor zadruge v pismu, iz katerega povzemamo članek, zal, končala s kopico obljub, ki niso privedle doslej še do nobenega o-prijemljivega rezultata. Prav zgradi tega upravni odbor Cvetličarsko-vrtnarske zadruge zahteva od odgovornih organov in političnih sil. tudi tistih, v katerih delujejo Slovenci, da v najkrajšem času pregledajo in izrečejo svoja stališča glede uprave Centra na Proseku. V nasprotnem primeru zadruga ne bo prevzela nase celotne odgovornosti, če bo deloval Center morebiti v nasprotju ali v škodo krajevnih cvetličarjev. Natečaj za najboljši tekst lahke glasbe Pobudniki oddaje «Iz studia neposredno*, ki jo na Radiu Trst A ob sredah vodi Duško Jelinčič, razpisujejo natečaj za najboljši tekst lahke glasbe (torej poezije itd.). Besedila pošljite na naslov Duško Jelinčič - postaja Radio Trst A (Ul. Fabio Severo 7), oddaja «Iz studia neposredno* in to najkasneje do petka, 24. septembra. Najboljša teksta bosta zamejska kantav-torja (člana ansambla TOZD Lopovi) Ivo Tul in Samo Ferluga uglasbila ter zapela v okviru zadnje že omenjene oddaje, ki bo na sporedu 29 septembra. Pesem opremite s siglo ali s psevdonimom, ime in naslov pa napišite .v, priloženo zaprto kuverto. j Zadnje slovo od Roberta Mayerja-Grega Velika množica se je včeraj dopoldne na pokopališču pri Sv. Ani poslovila od mnogo prezgodaj umrlega časnikarja in političnega delavca Roberta Mayerja - Grega. Med njo so bili vsi vodilni predstavniki tržaške Krščanske demokracije, kateri je pokojnik pripadal, številni predstavniki KPL PSI in drugih demokratičnih strank, Slovenske kulturno - gospodarske zveze, predstavniki oblasti, številno zastopstvo. tržaških italijanskih in slovenskih časnikarjev, v katerih vrstah je pokojni Roberto Mayer Grego deloval z vso svojo politično in človeško angažiranostjo, pa seveda številni njegovi osebni prijatelji in prijatelji njegove družine. Brez cvetja in brez govorov je bilo slovo od Bobija, samo tihi verski obred v pokophliški kapeli je bil zunanji znak pogrebnih svečanosti. Zato pa je bilo toliko več iskrenega žalovanja med pogrebci, ker je moral tako mlad umreti človek, ki bi v življenju lahko še toliko dal svoji družini in skupnosti. ilIliliiiliiiiiiiiiiilimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitnifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilfiiiiiiliiiiiiimuiiiiuiiiiiHiiilt Križmančiča daruje Svetko Žagar 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Andreja Križmančiča darujejo soletniki: Marija Pečar, Marija Vodopivec, Anton Stopar, Svetko Čufar, Mario Žagar, Vinko Križmančič in Rudolf Marc 20.000 lir. - • # * V spomin na Karlo Čuk vd. Antoni darujeta Nada in Karmelo Luxa 10.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob 5. obletnici smrti Angela Družine daruje brat Bogdan 10.000 lir za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Emilije Antonac daruje Alojz in Mirko Ferlan 50.000 lir za center za rakasta obolenja. Nerina Stranj daruje 15.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob učiteljice Alojzije Brana daruje Angela Gec 10.000 lir za KD Škamperle. V spomin na Mihaela Guština daruje Miro Štrekelj (Božje polje 3) 20.000 lir za Dijaško matico. Ob 23. obletnici smrti sina in brata Mirkota Kocjana darujejo mati Francka, hči Ernesta ter sinova Ernest in Sergij z družinami 40.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na Emilijo Antonac darujeta Ida in Drago Purič 30.000 lir za ŠD Vesna. Za ŠD Primorec darujejo: Ludo-vico Gregori 50.000. Livio Pahor 20.000 in Jožef Maglica 10 000 lir. V počastitev spomina Lotke Čuk vd. Antoni daruje Lidija Kapun 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Pine Sancin daruje Milica Sancin 10.000 lir za PD I. Grbec iz Skednja. V počastitev spomina Karle Čuk-Antoni darujejo Marija. Dragica in Nešta 30.000 Ur za cerkveni pevski zbor s Proseka. Namesto cvetja na grob Andreja Križmančiča darujejo: Dora Brun-dula. Marija Debenjak, Olga Kovačič. Marija Franko, Sveta Lipanje, Marija Stopar, Svetka Stopar, Zel-ka Grgič, Vida čač, Ivanka Baronova, Rina Križmančič, Zorka Lukova, Marija Križmančič in Ana Komar 34.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina Pine Cerkvenik darujeta Danica in Danilo Schmidt 10.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 10. obletnici smrti mame A malije Slavec in 5. obletnici smrti mame Francke Čuk daruje družina Vere in Borisa Čuka 50.000 Ur za godbeno društvo Breg. HiiiiMiimiiitHtMitumMiMMiiiiiMiiitiMiiiuiiirMiiiMiiiiuiiiimiiuimiiiitmtiiiniiMiiiHiimnimiuiiiiiimil SKLEP SLOVENSKE ESBARSKE DRUŽINI Razstave gob letos ne bo Na zadnji seji j® upravni odbor Slovenske gobarske družine - Trst razpravljal o jesenskem delovanju družine. Predvsem je razpravljal o gobarski razstavi svežih gob na Opčinah in prišel soglasno do sklepa, da letos razstave ne bo in to predvsem iz dveh razlogov. Kot prvi razlog je odbor ugotovil, da je na žalost efekt gobarskih razstav v glavnem ravno nasproten od tistega, ki si ga vsaka gobarska družina pričakuje. Drugi razlog pa predstavlja deželni zakon o varstvu narave in še posebno pravilnik o nabiranju gob, ki je letos prvič v veljavi. Čeprav gleda družina na deželni zakon zelo kritično, se ji zdi kljub temu potrebno, da vsaj za letos ne priredi gobarske ravsiave. V dogovoru z gobarsko družino iz Sežane bodo razstave začasno eno leto na Opčinah, naslednje pa v Sežani! Letos bo torej razstava v Sežani in sicer v soboto in nedeljo, 25. in 26. septembra. Dogovorili so se tudi o medsebojni pomoči pri nabiranju gob za razstavo. Začetek jesenskega delovanja družine bo v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. S pomočjo diapozitivov bo predaval inž. Gabrijel Seljak iz Nove Gorice in sicer o prvih korakih pri spoznavanju koprenk. Družina priporoča članom, da se predavanja udeležijo, saj bo govor tudi o že tradicionalnem jesenskem gobarskem izletu, ki naj bi bil v nedeljo, 26. septembra. V okviru delovanja je tudi barski piknik v sodelovanju z Gobarsko družino Sežana; tudi o tem bo govor na četrtkovem predavanju. Za prometne prekrške predvidena tudi zaplemba vozila Vozniki so se do konca poletja sprijaznili z novimi, strožjimi prometnimi predpisi, ki predvidevajo v prvi vrsti višje denarne kazni, pa tudi zaplembo vozila. Višje denarne kazni so predvidene za voznike, ki se ne bodo držali hitrostnih predpisov ali bodo kršili predpise za parkiranje vozil. Začasna zaplemba vozila je predvidena v naslednjih primerih: ko voznik ni plačal obvezne zavarovalnine ali plačila ni izpolnil v določenem roku, ko vozilo nima voznega lista in nazadnje še tedaj, ko se avtomobilist poda na cesto brez vozniškega dovoljenja ali brez predvidenih dokumentov. Vozila bodo oblasti zaplenile tudi v primeru izposojenih vozil, za katere pa niso bile izpolnjene vse predpisne listine. V teh primerih lahko oblasti nastopijo tudi z zaporno kaznijo in z denarno kaznijo do 500.000 lir ter z odvzemom vozniškega dovoljenja. OBČINA DOLINA Pripravljalni odbor priredita od 17* d©,,2P- septembra 1982 v kulturnem centru pri glbdaiiSčki France Prešeren v Boljunco DAN KMETIJSTVA GOSPODARSKA PANOGA — PROSTI CAS PROGRAM: Danes, 19. 9., ob 10. nri predavanje o živinoreji — ob 11. uri ocenjevanje živine -- ob 15.30 nastop godbe na pihala «Breg* iz Doline - ob 18. uri nagrajevanje Jutri, 20. 9., ob 18. uri predvajanje filmov o kmetijstvu — ob 20. uri predavanje o čebelji bolezni «varroazi» PLES Z ANSAMBLOM A R I E S GROZDJE ZA VINO ;*S7"«Š ^^a^SUPER0RT0FRUTTIC0L0 ~ Tr9 Ca9ni1 ''TgSift ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 ‘ SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO-ČRNO-MUŠKAT Razstave V Palači Cusianzi se nadaljuje razstava grafik angleškega umet nika Toma Phillipsa. Razstavo, ki bo odprta še danes. 19. septembra. spremlja film. s pomočjo ka terega umetnik razlaga razstavlje na dela. V galeriji TK - Ul. sv. Frančiška, je na ogled bogat izbor slovenske grafike. NiiiiiiuHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 19. septembra VITODRAG Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.10 — Dolžina dneva 12.22 — Luna vzide ob 8.41 in zatone ob 20.29. Jutri, PONEDELJEK, 20. septembra BRANE Vreme včeraj: na j višja temperatura 26.6 stopinje, najnižja 20,1 stopinje, ob 18. uri 24,8 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Matteo Troian, Luisa Furlani, Simone Gatto, Oior-gia Lubini, Enrico Fusco, Majna Pancrazi, Nicoletta Saitta. UMRLI SO: 52-letni Basilio Ben vegnu. 68-letni Francesco Sibilia, 69-letni Vittorio Tence, 50-letni Silvio Busletta, 61-letni Antonio Bartoli. 77-letna Libera Petronio vd. Venturin, 70-letna Caterina Bemobic vd. Ber-nobic, 88-letna Silvia Lesizza vd. Deffar, 63-letni Giordano Schibema. 82-letni Alessandro Schwarz, 80-letna Albina Furlanich por. Bertocchi, 82 letna Agnese Marincich, 89-letna A-malia Villis. 68-letna Angela Delež por. Žerjav, 73-letna Iole Romanello vd. Meneghello, 93-letna Marina Mo-randini. Včeraj-danes OKLICI: karabinjerski podčastnik Gaetano Di Fiore in točajka Daniela Marchio, študent Roberto Rossi in študentka Graziana Angeloni, vodja podjetja Pier Amato Costa in uradnica Irma Maria Femetic, delavec Fulvio Brajnik in uradnica Manuela Rinaldi, inženir elektronike Luciano Juresich in varuška Ma- rina Bossi, trgovec Arcangelo Mon-giello in študentka Ariella Perentin, prodajalec Claudio Micali in prodajalka Mariagrazia Messina, trgovec Mario Furlani in univerzitetna študentka Lia Legiša, trgovec Gaetano Bortuna in gospodinja Pasqua-la Battaglia, uradnik Fabrizio Budini in uradnica Daniela Czemy, karabinjerski častnik Giuseppe Lovo in učiteljica Carmen Gramm, uradnik Fulvio Savorani in prodajalka Marina Teodori, financar France-sco Cona in uradnica Maria Garo-falo, trgovec Stefano Maserin in pomočnica zdravnika Renata Veronika Laiso, uradnik Fulvio Micol in u-radnica Sabrina Cecchetto, trgovski potnik Pietro Parenzan in trgovka Pietra Marramaldo, uradnik Claudio Valenta in prodajalka Lorena Velci. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) l, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Prosek, Milje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. Prosek, Milje. lekaknf v okolici Boljunec; tel. 22H 124 Bazovica cel. 226 165, Opčine: ceJ 211 (Hll. Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina tel 200121. Seslian: te! 209 197. Zavije ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure cel. 732-627. preupra/rlične od 14 du 21. ure m praznična od 8 do 20 me. tel 68 441 LOTERIJA BARI 18 66 22 27 69 CAGLLAR1 1 33 30 2 62 FIRENCE 29 5 12 65 76 GENOVA 47 16 52 9 67 MILAN 29 86 87 21 8 NEAPELJ 39 44 12 46 88 PALERMO 87 33 12 56 79 RIM 19 82 8 39 65 TURIN 14 19 84 40 29 BENETKE 5 83 41 21 32 ENALOTTO 111 XIX 2 1 1 1 X 2 Kino Ariston 21.00 «Califoinia Dolls*. Roberta Aldricha. Peter Falk. Eden 16.00 «La časa di Mary». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Rocky III*. S. Stallone. Grattacielo 16.00 -Pelle di sbirro*. Buri Reynolds, Vittorio Gassman in Racliel VVard. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00—22._ clnterceptor. il guerriero della strada*. Brian Hannant. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Gli amori impuri di Melody». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.00 «1 cacciatori del cobra d’oro». Film za vse. Filodrammatico 15.00 cLa lingua di Erika*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Yoss il professionista*. J. P. Belmondo. Film za vse. Capitol 16.30 «Paradise*. Cristallo 16.30 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista*. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30. 19.U0, 21.30 «2001 Odis-sea nello spazio*. Radio 15 30 «Stretta e bagnata*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.00 «Papillon». Ste-we McQueen, Dusty Hoffman. Lumiere 15.45 «Virus». Prepovedan mladini pod 14. letom. KVOTE: 12 - 29.917.000 lir 11 - 527.000 lir 10 - 47.400 lir Šolske vesti Ravnateljstvi srednjih šol S. Gregorčič v Dolini in Cankar pri Sv. Jakobu obveščata, da se na šolah vrši vpisovanje delavcev v tečaj za dosego diplome srednje šole vse do 21. septembra. V spomin na Emilijo Antonac darujeta Luči in Jušto 30.000 lir za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Uta Mat-tiettija daruje Mario Hrvatič 10.009 in Vladislav Hrvatič 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Andreja Križmančiča daruje Svetko Žagar 10.000 lir za ŠD Zarja. Ob priliki 2. trofeje Pavla Sedmaka daruje Karlo Rolič 50.000 lir za ŠD Polet. Za nagrobni kamen pok. msgr. A. Rozmana darujeta Slava Carli (Trebče 14) 10.000 in Rosa Carli (Trebče 21) 10.000 lir. V spomin na Andreja Križmančiča darujeta Marija in Danilo Marc 10.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. Ernesto Giurini (Domio 153) daruje 20.000 lir za KD F. Venturini. Namesto cvetja na grob Andreja Križmančiča (Volkovega) daruje Jožef Križmančič z družino 30.000 luža pevski zbor Lipa iz Bazovice. Namesto cvetja na grob Ivana Škerla daruje Marija Scheimer 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Lotko Antoni da rujeta Egidia in Dario Starc 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Lotko Antoni darujeta Ljuba in Edi Kapun 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob pok. Karle Čuk vd. Antoni daruje Pina Mi-cheli 20.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivana Škerla darujejo bratranec Mario ter sestrični Valerija in Marčela 50.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Andreja Križmančiča darujejo soletniki: Marija Pečar, Marija Vodopivec, Anton Stopar, Svetko Čufar, Mario Žagar, Vinko Križmančič in Rudolf Marc 15.000 lir za KD Lipa in 15.000 za ŠD Zarja. V spomin na Jankovega očeta Josipa Bana darujejo kolegi z Radia Trst A 60.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo in 60.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Emilije Sedmak vd. Antonac ■ daruje Zora Polojaz in družina 30.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa. Med darove in prispevke, ki so bili objavljeni v sredo. 15. septembra, se je vrinila neljuba napaka: žena Savica in hčerka Erika darujeta 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk ob dnevu, ko bi pok. Karlo Cibic praznoval 50-letnico in ne ob 50. obletnici njegove smrti, kot je bilo pomotoma napisano. POPRAVEK Prejšnjo nedeljo smo k članku o študijskih dnevih zborov «Vese-la pomlad* v naslovu pomotoma zapisali «Naša pomlad*. Prirediteljem in bralcem se za pomoto oproščamo. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD TABOR - Opčine obvešča, da bo v sredo, 22. t.m., ob 18. uri v knjižnici «P. Tomažič in tovariši* razgovor z ljubitelji slovenske knjige o delovanju in programih knjižnice. Obveščamo, da se prične vpisovanje v tečaj slovenskega jezika, ki ga prireja KD Rovte - Kolon kovec. Vpisovanje na ZSKD - telef 767303 od 8. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. KRUT sprejema prijave za pla vanje in telovadbo v Strunjanu v Ul. Montecchi, tel. 795136 ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. ure in v Ul. Petronio 4, ob sredah, od 11.30 do 12.30. KD Rdeča zvezda obvešča, da bo v torek, 21. t.m.; ob 20.30 v društve nih prostorih v Saležu sestanek z vsemi pevci in odborom. Vabljeni tudi novi člani. f Čestitke Te dni sta praznovala 2. obletnico poroke KATJA in JOŽKO REBULA. Še na mnoga srečna in zdrava skupna leta jima iz srca kličejo vsi domači. V sredo je naša Katja praznovala svojo 20. pomlad. Da bi bila vedno zdrava, srečna in nasmejana, kot je do sedaj, so želje trnovske klape ter vseh, ki jo imajo radi. Danes se v Križu poročita MIRJAM in MAURO. Obilo sreče v zakonskem življenju jima želi stric Rado z družino. Danes praznuje NEVA rojstni dan. Mnogo sreče v življenju ji voščijo mama, tata, brat Edo, no-na Pepka in nona Ližeta. Mitju in Ravlu Gombaču voščijo za 9. rojstni dan veliko uspeha v šoli ter da bi bila še naprej tako pridna, nona Nina, nono Viktor, strici. tete in bratranci. Danes praznuje naša draga mama, nona in Dranona 78. rojstni dan. Mnogo kravja in veselja v življenju ji želijo sin Pepi z ženo Albino, vnuki Franko, Darjo, Liljana, Valentina in Majda z družino, mala Alenka pa pošilja pranoni 78 poljubčkov. Včeraj sta se v Mavhinjah poročila ALBINA PAHOR in BRUNO PERTOT Mnogo sreče m skupni življenj ski poti jima želi devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti Gradbano pod|et|o geom. IDLE TUL & C. S. n. C. GRADNJA IN OBNOVA HIS TRST — Ul. Flovla, 22/3 Tel. 040/818141 U^ila Ul. sv. Fiančiška 20 Vljudno vas vabimo v galerijske prostore v torek, 21. septembra 1982, ob 18. uri na razgovor in ogled diapozitivov O LETOŠNJIH VELIKIH LIKOVNIH RAZSTAVAH Dokumenta 7 v Kasslu in Bienala v Benetkah. Uvodno besedo (v italijanščini) bo podala prof. Laura Safred. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča, da bo ODPRTA V PONEDELJEK, 20. in 27. SEPTEMBRA zaradi šolske sezone DRUŠTVO m' m- I ZAMEJSKIH ■S -4T rut. LIKOVNIKOV te vabi k sodelovanju na razstavo društva, ki bo v občinski galeriji Babna hiša v Ricmanjih od 2. 10. do 17. 10. 1982. Sprejem del bo prav tam jutri. 20. in torek, 21.9., od 18. do 21. ure. Vsakdo naj prinese obvezno po štiri dela. od katerih bosta dve razstavljeni. Dela boste lahko dvignili po končani razstavi V TRSTU vabi k vpisu v BALETNO ŠOLO V šolo se sprejemajo doseda nje učenke ter kandidatke in kandidati starejši od 6 let. Vpisovanje in podrobne informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure do 25. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265. ^SLOVENSKO i-ijB STALNO '^GLEDALIŠČE r V TRSTU DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA V torek. 21. septembra 1982, ob 20.30 v Prosvetnem domu na ■Opčinah. V četrtek. 23. septembra 1982. ob 20.30 v Domu «All*ert Sirk* v Križu. Izleti Partizani, aktivisti - Opčine obveščajo. da bo odhod izle a na Krk danes, 19. t.m., ob 7. uri izpred prosvetnega doma na Opčinah. Prosimo točnost. Mladinski dom Boljunec obvešča vse, ki so se prijavili za izlet v Padovo in Benetke, da bo odhod avtobusa danes, 19. t.m., ob 6. uri iz domače Gorice v Boljuncu. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika Hiki foto-kino fU|l kontaktne leče Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul Rnssettil TRSI Teleton 77 2« 96 KRZNARSTVO Vam priporoča izredne modele najboljše kakovosti, tudi po naročilu hrani, popravlja In čisti Vaše krzno ULICA S. NICOLO 33 Tel. 040/61-420 PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurunt ki nudi konkurenčno kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 GORIŠKI DNEVNIK 19. septembra 198? V ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA ZVEČER Odprtje sezone v Kulturnem domu s predstavitvijo knjižnih zbirk ZTT Prisotni bodo literarni ustvarjalci iz zamejstva in matične domovine Kulturni dom v Gorici bo spet oJprl svoja vrata ljubiteljem slovenske kulture. V četrtek, 23. septembra, na prvi jesenski dan, se bomo lahko v njem srečali z lite rarnimi ustvarjalci in kritiki iz zamejstva in* matične domovine. Založništvo Tržaškega tiska bo namreč predstavilo avtorje del, ki so iz'ta v zadnjem času. Naša zamejska založba nudi trgu vsako leto od dvajset do petindvajset naslovov. Poleg koledarske zbirke v kateri so v glavnem dela zamejskih, oziroma primorskih ustvarjalcev in Jadranski koledar, izidejo razna dela, ki so jih napisali zamejski ustvarjalci in tudi taka, ki so izraz ustvarjalnosti v matični domovini. Na četrtkovem večeru se bo go-riška publika lahko seznanila z u-stvarjalci, oblikovalci in uredniki del, ki so izšla v zadnjem času. Gre za tri dela zamejcev ter pet del ustvarjalcev iz matične domovine. V tem času sta izšli pesniški zbirki Irene Žerjal in Aceta Mer-molje. Naslov zbirke Žerjalove je »Gladež*. Žerjalova živi sedaj v Tr stu, izdala je že več pesniških zbirk. Tudi Mermolja živi v Trstu in zbirka «Z zvezdami v žepu* je četrta njegova pesniška zbirka. Miroslav Košuta pa je pripravil za tisk radijske igre »Tri igre za glas*. Košuta je znan kot pesnik, pisec besedil za gledališče in radijske igre ter kot pisec zgodbic za o-troke. Imamo že več njegovih knjig, prvič so tokrat objavljene v knjigi radijske igre. ZTT je tudi izdalo roman »Živalski krog* pisatelja Vladimira Kavčiča, ki je eden najuglednejših sodobnih slovenskih pisateljev. Po njegovem romanu «Pustota» so pred kratkim priredili celovečerni film. Pred nekaj leti je ZTT izdalo «Eseje o lepoti* Josipa Vidmarja. Knjiga je hitro pošla, sedaj je tržaška založba poskrbela za njen ponatis. Prav pred kratkim je izšla tudi knjiga esejev Bojana Štiha «Tema in anatema*. Gre za eseje, ki so že izšli v slovenskem revialnem in drugem tisku, in ki jih najdemo sedaj zbrane v knjigi. Nekaj podobnega je s knjigo Ljerke in Luca Menašeja »Med ljudmi in spomeniki*. Gre za zbirko člankov in esejev o umetnosti na Slovenskem, ki so tokrat zbrani v knjigi. V zbirki »Kritike* pa je izšla knjiga Jožeta Javorška z naslovom »Ogledala*. Gre za gledališke kritike, med temi tudi o predstavah tržaškega gledališča. Predstavitev knjig in avtorjev bo torej v Kulturnem domu v četrtek, 23. septembra, ob 20.30. Goriški publiki bo ponujena priložnost seznaniti se z dejavnostjo te založbe in z avtorji knjig. Istočasno bo to prva prireditev v Kulturnem domu v tej sezoni. Planinske postojanke odprle do konca meseca Poletje se nagiba v jesen. Napovedujejo, da bo letos lepa, sončna. Dovolj bo torej priložnosti za izlete in obiske v gorah, zlasti ob koncu tedna. Sezona v planinah bo torej letos nekoliko daljša kakor običajno, saj je večina planinskih postojank, prav zaradi lepega in toplega vremena še zmeraj odprtih. Kako je s kočami na območju Krna smo se pozanimali pri planin skem društvu v Novi Gorici. Zavetišče na Krnu ter dom Klementa Juga v Lepeni bosta redno oskrbovana do 26. t.m., če se bo lepo vreme nadaljevalo pa bosta planinski postojanki odprti še dlje. V oktobru bosta postojanki predvidoma odprti ob sobotah in nedeljah. TURISTIČNA AGENCIJA G O T O U R Nameravate na daljše potovanje, zanima vas krajši izlet ob koncu tedna, oddih ob morju? Vse to vam lahko uredimo po zmernih cenah in v vaše popolno zadovoljstvo. Preden se odločite, nas obiščite! G O T O U R * GORICA Korzo Halla 205 Tel. 33-019 Ob sobotah in nedeljah je odprto zavetišče na Trstelju, kamor je možen dostop tudi z avtomobilom, čeprav obiskovalcem priporočajo, da se tja gor raje povzpejo peš. Za obisk med tednom, zlasti če gre za večje skupine, se je treba predhodno domeniti z oskrbnico, Giocondo Bizjak, v Novi Gorici (tel. 21760). Do konca meseca so odprte tudi višje ležeče planinske postojanke, ki jih upravljajo druga društva, v oktobru pa bodo, tako kakor že prejšnja leta, odprte samo ob sobotah in nedeljah. ZARADI DEL NA ŽELEZNICI Zaprli bodo Ul. Trivigiano V Štandrežu imajo v zadnjih tednih precej težav v prometu, zaradi urejevanja kanalizacijskega o-mrežja. Te dni razkopavajo glavni trg pred cerkvijo in del Mihaelove ulice. V prihodnjem tednu pa bo na področju Štandreža. po nekem čudnem naključju, še nekaj dodatnih težav. Za to bo poskrbela uprava železnic. Od srede, 22. t.m. bodo namreč zaradi del na območju zavarovanega železniškega prehoda zaprli za ves promet Ul. Trivigia-no. Zapora bo predvidoma trajala štiri dni, tako so sporočili z gori-škega županstva. Za utrjevanje prijateljskih stikov Delegacija upraviteljev novogoriške občine, občine Škofja Loka in Smederevska Palanka je ob koncu tedna odpotovala v Medicino pri Bologni na povabilo tamkajšnje občinske uprave. Delegaciji so se pridružili tudi predstavniki sovodenjske občinske uprave, medtem ko je delegacija iz Medicine obiskala So-vodnje junija letos, ob občinskem prazniku. Goriški pokrajinski svet se bo sestal v torek, 21. t.m. ob 20. uri. Na dnevnem redu je vrsta ratifikacij sklepov ožjega odbora, imenovanje predstavnikov pokrajine v različne ustanove in organe ter ponov-odobritev proračuna pokrajin OCENE 0 LETOŠNJI TURISTIČNI SEZONI Pozitivna turistična bera v Gradežu vendar ni bilo večjega porasta gostov V Gradežu ni novih hotelov, zaradi tega se tudi število gostov ne more povečati Pesnik Biagio Marin o nekdanjih prizadevanjih za turistični razvoj v Gradežu Dvanajst koncertov v abonmaju Nove Gorice V Gradežu je v teh sončnih in toplih septembrskih dneh še vedno polno domačih in tujih turistov, v glavnem starejših oseb. Za na veliko peščeno plažo ni več treba plačati vstopnine, veliko ljudi se tam sonči in seveda je precej tudi kopalcev. Letošnja turistična bera je bila ugodna, niso pa zabeležili velikih porastov v številu turistov, ki so letovali v tem kraju v konici turistične sezone. Denarni priliv, še posebej devizni, je seveda presegel lanskega, ker so se tudi cene storitev dvignile. Dokončni obračun letošnje sezone pa bo moč napraviti šele ob koncu oktobra, saj je že navada, da prihajajo turisti v Gradež tudi v septembru in oktobru, da izkoristijo tudi naprave tamkajšnjega termalnega kopališča. To je včeraj povedal predsednik letoviščarske ustanove v Gradežu dr. Giovanni Gregori. Povabil je časnikarje na pogovor in ta sestanek izkoristil tudi za to, da je več kot devetdesetletnemu očaku, pesniku Biagiu Marinu — ki je bil sredi dvajsetih let direktor letoviščarske ustanove, ki so ga za njegovo pesniško bero pred kratkim predlagali tudi za Nobelovo nagrado, pokazal novo poslopje Jetovi ščarske ustanove in mu daroval veliko školjko. Biagio Marin je namreč veliki ljubitelj školjk in v njegovi hiši so školjke s knjigami na častnem mestu. Gregori je tudi dejal, da ni bilo porasta prihoda turistov, kajti v Gradežu že več let beležijo stagnacijo v gradnji hotelov. Novih ni, veliko obstoječih so lastniki spremenili v stanovanja in jih prodali. Gostov je sicer bilo v Gradežu več, vendar so to ljudje, ki so kupili stanovanja in jih tudi oddajajo, vendar brez vsakega nadzorstva. Gospodarska kriza v vsej Evropi ni prizanesla turizmu, čeprav je ta postal obvezna postavka vsakdanjega življenja v Zahodni Evropi. Gregori je tudi dejal, da je Gradežu škodovala tudi polemika o prosti plaži, kajti tuji in domači gostje prihajajo v Gradež že devet desetletij prav zato ker je tu plaža zaprta in zaradi tega vedno čista. Negativno je tudi dejstvo, da ni rimska vlada letos, prvič, vključila termalnih naprav v Gradežu v seznam tistih krajev, v katerih se je moč zdraviti na račun bolniških blagajn. Sicer pa je namesto vlade priskočila v tem na pomoč deželna uprava. To nepriznanje iz Rima smo dobili ob devetdesetletnici ustanovitve letoviščarske ustanove v Gradežu, ki jo je takrat priznal Dunaj, je še dejal Gregori. Deželna uprava pa je priskočila na pomoč z izdatnim prispevkom 660 milijonov lir s katerim so pričeli spomladi urejevati nove naprave za zdravljenje s čistim peskom, na katerega je Gradež ponosen. čez zimo bodo od dežele dobili nadaljnjih 800 milijonov lir. S tem denarjem bodo do pomladi dokončno uredili te naprave. Biagio Marin se je v svojem zahvalnem govoru spomnil časov, ko je po prvi vojni vodil obnovo turizma v Gradežu ter ljudi, ki so bili pred prvo vojno pobudniki turizma na tem otoku. Spomnil se je tudi pobud za skupno turistično ponudbo gradeške plaže in vseh njenih naprav ter arheoloških objektov in izkopanin v bližnjem Ogleju. Uprava Kulturnega doma v Novi Gorici je tudi za letošnjo sezono j pripravila zanimiv spored koncertov velikih ansamblov in komornih skupin ter posameznih umetnikov in razpisala tozadevna abonmaja, rdečega in zelenega, ki ju bodo pričeli vpisovati jutri, v ponedeljek 20. septembra. V rdečem abonmaju se bodo zvrstili veliki ansambli od obeh slovenskih simfoničnih orkestrov in komornega zbora RTV Ljubljana, do izvrstnih sestavov iz tujine, med kcderimi bodo spet odlični glasbeniki Bolšoi teatra. Zeleni abonma pa bo ljubitelje glasbe skušal zadovoljiti v željah po komornem muziciranju in bo nudil srečanja z vrhunskimi slovenskimi umetniki in kovcprianti iz tuiine. Posamezne koncerte so programirali enakomerno skozi vso sezono, pri čemer so seveda upošte vali dane proste termine posameznih umetnikov in izvajalskih se stavov. V rdečem abonmaju, ki velja 500 novih dinarjev je šest koncertov. Prvi bo 11. oktobra, ko bo nastopil London Bach orchestra, katerega umetniški vodja je violinist N ona Liddell. V programu bodo starejše glasbe Bacha in angleških mojstrov. 22. oktobra bo na vrsti koncert, komornega orkestra Bolšoj teatra pod vodstvom Jurija Simonova. V programu bode. imeli v glavnem skladbe ruskih sklada skega prevoznega podjetja. „„„..............m.............................................................................................................................. V VIDMU ODPRLI SEJEM «CASA MODERNA» Le znižanje javnega primanjkljaja bo omogočilo proizvodne naložbe Podtajnik Giorgio Santuz je dejal, daje gospodarska kriza zajela gorsko območje, spodnjo Furlanijo in območje Manzana v videmski pokrajini VIDEM — »Sejem Časa moderna odpiramo v času hude mednarodne, vsedržavne in lokalne krize, ki je zavzela tako široke oblike, da jih niti najbolj optimistični pripadnik našega kulturnega in iluministične-ga ne bi mogel predvideti,* je dejal podtajnik za javna dela Giorgio Santuz v otvoritvenem govoru na 29. sejmu Časa' modema, ki so ga včeraj dopoldne odprli v Vidmu ob navzočnosti visokih predstavnikov oblasti ih gospodarskega življenja Furlanije, Vladni predstavnik je v nadaljevanju svojega govora dejal, da bo potrebno s trdim delom zmanjšati primanjkljaj javnega -finančnega sektorja in ga skrčiti v takšne meje varnosti, da bo možna obnovitev proizvodnih naložb in povečanje stopnje zaposlenosti. »Slab mednarodni in vsedržavni gospodarski položaj, ki zmanjšuje potrošnjo in naložbe, je nujno vplival na industrijsko dejavnost v videmski pokrajini. Ob tem je potrebno povedati, da je še dovolj trdno kljuboval slabim splošnim gospodarskim pogojem. Ta ugotovitev pa nas ne sme uspavati in ne sme no podcenjevati težav, s katerimi se srečujejo vsi proizvodni sektorji, zlasti še tisti, ki imajo nosilno vlogo v naši državi, kot so lesarski, jeklarski in pohištveni. Upoštevajoč, da obnova po potresu še ni zaključena, je kriza v gradbeništvu prav tako zaskrbljujoča,* je dejal pod tajnik Santuz, ob tem pa dodal, da so na Videmskem zaprli več podjetij, izgubili nekaj tisoč delovnih mest in da so pod udarom krize cela območja, kot je, denimo, gorski predel, spodnja Furlanija in območje Manzana. Potrebno je, da se spremenijo mednarodne in vse državne razmere, da se bodo tudi v Furlaniji ustvarili pogoji za proizvodni napredek, je dejal Santuz. Obširno je govoril o hiši, kateri je sejem posvečen, o hiši, ki je v zavesti Furlanov in vseh ljudi vrednota. kateri posvečajo največjo skrb. Na letošnjem sejmu so predstavili vrsto novosti, da bi bila hiša čimbolj udobna in da bi jo ogrevali s čimmanjšim stroškom. Z odobritvijo zakona 94 za izgradnjo hiš bodo v prihodnjem štiri-letju v državi potrošili 15.000 milijard lir, od katerih bo precejšen del namenjen tudi naši deželi. Sejem je odprl podpredsednik U-dine Esposizioni Feliciani Santi, ki je dejal, da je sejem zrasel vzporedno s furlansko družbo. Sejem, je še dejal, je najbolj pristen izraz furlanske zgodovine v zadnjih tridesetih letih. Ob tem naj zapišemo, da je kljub ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev svo|ih novih leposlovnih izdal Iz zbirke Leposlovje: IRENA ŽERJAL — GLADEt ACE MERMOLJA — Z ZVEZDAMI V ŽEPU MIROSLAV KOŠUTA — TRI IGRE ZA GLAS VLADIMIR KAVČIČ - ŽIVALSKI KROG ' ' * Iz zbirke Eseji: JOSIP VIDMAR — ESEJI O LEPOTI — Ponatis BOJAN STIH - TEMA IN ANATEMA LJERKA IN LUC MENAŠE — MED LJUDMI IN SPOMENIKI Iz zbirke Kritike: JOŽE JAVORŠEK — OGLEDALA Srečanje i ustvarjalci, oblikovalci ta uredniki knjig bo v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici veliki pokriti in odkriti površini na sejmu še vedno premalo prostora in da so morali zavrniti večje število prosilcev. Najbolj so bila prizadeta tista pohištvena podjetja, ki so pričakovala, da bodo z udeležbo na sejmu lažje prišla do kupcev. Danes praznik goriških krvodajalcev Goriški krvodajalci se bodo danes zbrali) na vsakoletnem prazniku. 16. po vRsti. Po verskenk^feredu v cerkvi Srca Jezusovega bo v deželnem avditoriju slovesnost ob podelitvi priznanj najbolj aktivnim članom, med katerimi so štirje, ki so doslej darovali kri že petdesetkrat. Šest članov bo prejelo srebrni častni znak, 14 pa bronasti častni znak. Nesreča na Dvoru v Števerjanu Huda nesreča na delu se je sinoči, okrog 19. ure zgodila v Števerja- nu, v kleti posestva Tacco na Dvoru. 52-letni gostilničar in oskrbnik Lojze Graunar je pri delu v kleti, te dni imajo namreč opravka s trgatvijo, padel z lestve ter se pri tem hudo poškodoval po glavi. Prepeljali so ga najprej v goriško splošno bolnišnico, zaradi hudih poškodb pa so takoj odredili njegov prevoz v videmsko bolnišnico, na oddelek za intenzivno nego. AKTUALNA TEMA OB ZAČETKU POUKA Telesna vzgoja - nepogrešljiva dejavnost za zdravo rast mladih V okviru ZSŠDi na Goriškem se društva ukvarjajo z osmimi različnimi panogami • Možnost za aktivno vključitev že otrok iz vrtcev in osnovnošolcev Deportiranci iz GoriSke im spominski slovesnosti v Mauthausnu V zloglasnem nacističnem uničevalnem taborišču Mauthausen bo v nedeljo, 26. t.m. spominska slovesnost preživelih taboriščnikov pod geslom »za razorožitev in za mir*. Ob tej priložnosti prireja združenje bivših političnih deportirancev poseben avtobusni izlet. Pojasnila dobijo interesenti pri vodstvu združenja, tisti z območja Tržiča pa na sedežu VZPI-ANPI. Običajne razstave gob ne bo Zaradi suše je bera skromna Razstavo bodo predvidoma pripravili kasneje Spremeniti zakon št. 34 ali ga povsem odpraviti Lepega vremena se najbolj veselijo vinogradniki, ki te dni hitijo s spravilom letošnje rekordne letine. Drugačnega razpoloženja pa so gobarji, saj je gob zaradi daljšega sušnega obdobja bolj malo. Pravzaprav tako malo, da so morali za kakšen teden odgoditi napovedane razstave gob. V Gorici naj bi bila taka prireditev danes in jutri na pokriti tržnici, v organizaciji gori-škega gobarskega društva (Gruppo micologico goriziano). S prireditvijo zaenkrat ne bo nič, pravijo organizatorji, ker je zaradi neugodnih vremenskih razmer in predvsem zaradi pomanjkanja vlage zelo težko dobiti različne vrste gob. To je opaziti pravzaprav tudi na razmeroma skromni ponudbi na tržnici, kjer zadnje dni ponujajo le jurčke in štorovke, ki pa jih pri našajo iz bolj oddaljenih področij. Sicer pa so gobarji kar se da po- ŠD Juventina čestita ERIKI ZAVADLAV in IVANU PLESNIČARJU ob vstopu v zakonsko življenje in jima želi obilo sreče v skupnem življenju. Včeraj sta se poročila ERIKA ZAVADLAV in IVAN PLESNIČAR Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi TO ZSŠDI za Goriško Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot ERIKA ZAVADLAV in IVAN PLESNIČAR Obilo sreče in zadovoljstva jima želijo uslužbenci podjetja La Goriziana trpežljivi in upajo, da bodo ob prvem dežju nadoknadili zamujeno, gobarska sezona p« traja tja do oktobra. Z nastopom jeseni pa se kajpak množijo kritike na račun deželnega zakona št. 34 glede varstva redkih rastlin in zelišč in ki ureja tudi nabiranje gob. Kritike letijo predvsem na račun precejšnje zmešnjave glede izdajanja in veljavnosti dovolilnic za nabiranje gob, mešanja pristojnosti med občinami, gorskimi skupnostmi in pokrajinsko upravo itd. Zakon bi zato kazalo temeljito preurediti, poenostaviti ali pa, kot meni veliko občanov, odpraviti. Vsaj kar zadeva nabiranje gob. Mladinski odsek KD Sovodnje obvešča mladince, da je v teku vpisovanje v začetni in nadaljevalni plesni tečaj. Prijave do 25. septembra. Točnejša pojasnila dobijo interesenti pri Danili Petejan, Veri Lukman in Dariju Butkoviču. Ob današnjem načinu življenja pripisujemo telesni vzgoji in športnemu udejstvovanju vse večji pomen. Vaje, razgibavanje, rekreativna telovadba so postali nepogrešljive potrebe sodobnega človeka. Primerna fizična dejavnost je odločujočega pomena za zdravo rast in razvoj zlasti mladega roda. Precej mladih sicer že redno sodeluje v športnih društvih ter se bolj ali manj aktivno ukvarja s športom v raznih društvih in krožkih, še zmeraj pa je preveč takih, ki ostajajo samo pasivni spremljevalci -dogajanj na tem podro&u, jpaupje pri goriSkem TO ZSŠDI. Zatif jsQ ob začetku šolskega leta-sklenili organizirati širšo akcijo nja o možnostih udejstvovanja mladih na različnih športnih področjih. Slab odziv bi utegnil imeti namreč vzrok tudi v slabi informi ranosti. Društva, včlanjena z zvezo, gojijo osem različnih dejavnosti: o-troško telovadbo, košarko in mini basket, nogomet, orodno telovadbo in športno ritmično telovadbo, od bojko, namizni tenis, kotalkanje in lokostrelstvo. Torej dokaj pester iz bor za možnost udejstvovanja. Tečaji otroške telovadbe (za otroke iz vrtcev in osnovne šole) so v Go rici, Pevmi, Sovodnjah, štandrežu, Doberdobu, Ronkah in Števerjanu, košarko in minibasket gojijo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, z nogometom se ukvarjajo v Štandrežu, Sovodnjah in Doberdo bu, orodna telovadba in športna ritmična telovadba se goji pri Domu v Gorici, pri ŠD Naš prapor v Pevmi, v Jamljah in v Ronkah. Na mizni tenis gojijo pri ŠD Dom in v Pevmi, kotalkanje na Peči in v Štandrežu, lokostrelstvo pa v Pevmi. To seveda v sklopu društev, čla nic ZSŠDI. Razna obvestila Občinska uprav v Doberdobu je pripravila okvirni dolgoročni načrt za zaščito in uporabo Doberdobske-ga in Sabeljskega jezera ter bližnjega Krasa. Z namenom, da bi tu di občinske organizacije in občani sami spoznali in ocenili načrt, sklicuje uprava javni sestanek jutri, v ponedeljek, 20. t.m., ob 19.30 v občinski sejni dvorani. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici ima v tem tednu na sporedu pet predstav Držičevega Skopuha. V ponedeljek, torek in sredo so predstave namenjene dijakom novogoriških šol, v četrtek ob 20. uri ter v soboto ob istem času pa bosta na sporedu predstavi za širšo publiko. Obakrat v gledališki dvorani v Solkanu. I ’J7 Namesto cvetja vna grob bratranca’ Staneta Černeto-darujeta Anka HfMiladin 60.000 ltf^Žjfttjaški dom v Gorici. Hčere Marija in Vera ter Ani in Metoda z družinama darujejo v spomin na dragega očeta Franca češčuta 100.000 lir za Kulturno društvo Sovodnje. V spomin na Jožefa Cotiča daruje Franjo Rojc z družino 50.000 lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. V počastitev spomina Franca češčuta darujeta Renco češčut in Vida 30.000 lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. V spomin na očeta Franca češčuta darujejo hčere Marija in Vera ter Metoda in Ani z družinama 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. V počastitev spomina Nežice Vižintin - Kocjančič darujeta Marta in Mirko 50.000 lir za Dijaški dom »S. Gregorčič* v Gorici. V spomin na prof. Nežico Vižintin - Kocjančič daruje Ida Tretjak 20.000 lir za Dijaški dom v Gorici. V počastitev spomina Nežice Vižintin - Kocjančič darujeta Anica in Silvan 50.000 lir za Dijaški dom v Gorici. teljev. 13. decembra bo nastopil Komorni zbor RTV Ljubljana po:! vodstvom Jožeta Fiirsta, ki bo imel na programu dela starih in sodobnih slovenskih ter tujih skladateljev. Četrti koncert rdečega abonmaja bo 9. februarja 1983, ko bo igral Simfonični orkester RTI Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta, kot solist bo igral na violončelo Ciril Škerjanec. Na sporedu bodo imeli skladbe Marjano Gabrijelčiča, Brahmsa m Dvoržcika. Koncert bo direktno prenašal Radio Ljubljana. 10. marca pa bo nastopil simfonični orkester Sloven ske filharmonije pod vodstvom Sta-nislaiva Viislockega, poljskega dirigenta. Komorni ansambel GABT iz Moskve bo 22. aprila 1983 za ključil serijo koncertov rdečega abonmaja. Dirigiral ga bo Alek-sandar Lazarov, izvajali bodo glasbo 20. stoletja. V zelenem abonmaju, ki bo veljal 450 dinarjev, bo šest koncertov. Praški madrigalisti bodo imeli uvodni koncert 25. oktobra, 6. decembra bo koncert za plesalca m tolkala, v katerem bo moč videti izredno izpovedno moč baletnega prvaka Vojka Vidmarja, Tl. decembra m bo na vrsti italijanski ansambel La piccola sinfonia dl Venezia. Ljubljanski Trio Loreni z mezzosopranitsko Evo Novšak-Houška in hornistom Jožetom Ta-loutom bo na sporedu 21. februarja. Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Maria Graf bosta ime-li koncert 19 aprila, zeleni abonma pa bo zaključila 13. maja 1983 Pianistka Dubravka Tomšič - Srebrn-njakova. Kdor želi kupiti oba abonmaa bo plačal 800 dinarjev. Abonma1 vpisujejo v pisarni Kulturnega do ma v Novi Gorici (tel. 25-619 * 25-608) od jutri, ponedeljka septembra, do petka 1. oktobra t. • Pri vpisu imajo prednost -anSj' letni abonenti, če se vpišejo d° srede, 22. septembra. , Uprava Kulturnega doma v N0 Gorici pa nudi ljubiteljem glasb tudi možnost, da gredo v detrUVh 7. oktobra t.l. v Zagreb na konceh-kje) bo v tamkajšnjem Hrvatske narodnem kazalištu veliko open delo P. 1. Čajkovskega UEvgen J Onjegin* izvajal ansambel teatra iz Moskve. Cena vs^n}~ je 300 dinarjev, za vožnjo je tr ba prispevati 400 dinarjev. V®1 , jejo v Kulturnem domu v Gorici do 23. septembra t.l. V NEDELJO, 26. T.M. Slikarski ex tempore na temo «Značilne podobe Tržiča» Pod pokroviteljstvom občinske prave ter v organizaciji drustv Pro loco iz Tržiča, bodo v nedfj ljo, 26. t.m., priredili 13. slikarsj” natečaj ex tempore na temo čilne podobe Tržiča*. Poleg deh®*' nih nagrad (v obliki odkupa slik ' za prva tri najboljše ocenjena del ■ bodo podelili še vrsto drugih b grad. Žigosanje platen v soboto 8. do 13. ure ter v nedelje od do 13. ure v pisarni Pro loco. I Sel T ARREDA2V3EIMTI V O MODERNO IN STILNO POHIŠTVO LESTENCI ZAVESE PREPROGE Strankam no tazpolago opremljen laboratorij in tehniki za vsako potrebo pri opremi doma. 34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395 Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Martina Marvin, Matteo Zulian, Paolo Monti, Marco Scocco, Caterina Piccolo, Anna Po-ian, Gian Domenico Marroccoli . UMRLI SO: 94 letna Orsola Moretti vd. Tomasetti, 81-letni Angelo Savino, 82-letni Zorko - Albin Martinčič. 28-letni Italo Biziak, 69-letna Natalina Loda, 43-letna Nelida Fa-bris, 68-letni Elio Jacumin, 71-letni Mario Bisiach, 59-letna Ofelia Ba-saldella Marcossi, 81 letna Marija Rutar vd. Zaccaria. OKLICI: Ciro Sergio in Mariaro-sa Longobardo, Marcello Tordi in Mariagrazia Marchi, Nicola Cea in Maria Tristano, Evelino Seni in Luigina Kulot. POROKE: Jadranko Sturi ta Jela Skoblar. Kino <, urica CORSO 16.00—22.00 »La spala a tre lame*. L. Horsley, K. Beller. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.00—21.00 »Via col vento*. VITTORIA 15.30-22.00 »Lultima sfi-da di Bruce Lee*. Tržič EXCELSIOR 14.00 -22.00 »Elamadooo-na». PRINCIPE 16.00-22.00 »Cercasi Ge-su*. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Zajec Duško dolgouhe«. Risanka. 16.00—18.00—20.00 »Plaz*. SVOBODA 18.00-20.00 »Ali je pilot v letalu*. DESKLE 17.00 «K.> zorijo jagode*. Slovenski film. 19.30 »Krvava plaža*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34, telefon 84-972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Lekarna bolnišnice, Ul. Terenzia-na 26. tel. 44-387. Ob smrti drage Angele Cotič izrekajo članice ženskega odseka KD Jezero iz Doberdoba globoko sožalje hudo prizadeti družini. SEST RAZLOGOV, DA IZBEREŠ PROGRAM POHIŠTVA, KI GA LAHKO MONTIRAŠ SAM K 5 MONTA 1. ker, če rabiš KIT takoj, ga tudi takoj odneseš 2. ker se da KIT z lahkoto in veseljem montirati, zadostuje ti ključ za vijake 3. ker KIT stane manj... ga montiraš ti 4. ker je KIT pameten način opremljanja hiše, kjer je premalo prostora, reši najtežje probleme 5. ker je KIT nekaj osebnega — nisi ga sam izbral... si ga sam naredil 6. ker je pohištvo KIT, ko si ga montiral prav tako, kot vse ostalo, celo boljše V prodaji v Gorici pri OLMVIEBI UL. CIPRIANI 78 — TEL. 83-780 SHOW ROOM — C.so Italia 58 — tel. 5611 USPELA IN ZANIMIVA POBUDA O ENEM GLAVNIH VPRAŠANJ SODOBNEGA ČASA Z okroglo mizo o vprašanjih kmetijstva in prehrane se je v dolinski občini začel drugi «Dan kmetijstva» okrogli mizi so sodelovali profesor na biotehniški fakulteti ljubljanske univerze Albin Stritar, odbornik za kmetijstvo v deželi Emilia Romagna Giorgio Cereda ter predsednik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu Paolo Pascolini - Poseg tajnika KZ Edija Bukavca o težavah na krajevni ravni in o specifičnih slovenskih problemih 2 okroglo mizo «Kmetijstvo in pre-.ana - zadružne oblike služb, vode-n» in predelave* se je v Boljuncu 2acela že tradicionalna kmetijska pri-r«litev v korist razvoja naše tradicionalne gospodarske panoge. Kot je "O predstavitvi gostov, ki so sodelo-Pri tej zanimivi pobudi naglašil Mlinski župan Švab, je bil glavni "anten okrogle mize sprožiti razprava o izkušnjah in kmetijski problematiki nasploh v različnih upravnih J1 družbenih stvarnostih. Predsednik “pitijskega nadzorništva iz Trsta raolo Pascolini je govoril o krajev-J*® položaju, odbornik za kmetij-«Vo v deželi Emilii Romagni Giorgio taredi je prikazal stanje sektorja * kmetijsko najbolj razviti italijan-rj deželi, profesor na biotehniški akulteti ljubljanske univerze Albin “tntar pa je kot specialist za tis , rabo tal tudi s pomočjo diapoziti-“r Prikazal, kako se v SR Sloveniji ["Ujejo vprašanja, ki so povezana 1 izkoriščanjem teritorija. Kot pa je ugotavljal tajnik Kmečke Veze. ki je tudi posegel v razpravo, ?. ta diskusija zajela našeh speci-'Mtih problemov, kot na pr. problema odnosa pristojnih oblasti do te-S®rija in do slovenskega človeka, 1 na tem teritoriju živi in dela. i Krog posegov je začel predsednik Metijskega pokrajinskega nadzornica Pascolini, ki se je s pomočjo ^tističnih podatkov zaustavil ob uanutoi sliki kmetijskega sektorja i.Uaši pokrajini; iz teh podatkov je ."o razvidno, da se pri nas ukvarja 'ključno s kmetijstvom samo 628 J®. 2.218 pa je kmetijska dejavnost .drugo delo, najemnikov pa je 161. “tem i{0 je govoril o geografski se L?Vi tal, na katerih se krajevno jMetijstvo razvija, je Pascolini pre-!f!- na analizo posameznih kmetij-.r® Panog: govoril je o živinoreji Janutno je v pokrajini 1.835 glav jJuie) kot o eni najvažnejših kme-, iških dejavnosti, o vinogradništvu, ^.Počasi pridobiva nove površine, o >cwS3i ter o vrtnarstvu in cvetli- '•»yu, ki sta gotovo med najbolj ^Šobnimi in razširjenimi kmetij-N'Panogami pri nas. tenko zanimanje za domače obde- ilce zemlje je vzbudil poseg od-"‘Sjfo za kmetijstvo v deželi Emi- dežela kmetijsko najkol» —miiti • ' Pd-ni božji dar, je dejal, ampak ‘d trdega dela in stalne prisotnosti “javnih uprav pri reševanju vseb Kernov. Tudi v deželi, ki se lahko ^se s tako razvitim kmetijstvom 'Ptetijskih podjetij je v Emilii Ro-P?ni okrog 150 tisoč) pa obstajajo !jki problemi v tem sektorju, ki jih 'treba nujno rešiti, ali pa bo kme-»tvo, tudi na vsedržavni ravni, tPelo hud udarec. Kot glavna pro-e,ha je Cereda omenil komunitar 1 Politiko, ki priviligira posege v !Vernoevropskih državah, medtem '.ne podpira v njegovi deželi raz-)Ja živinorejskih podjetij, ki se po-? tega ubadajo z mlekarstvom in ‘delavo sira. Deželno kmetijstvo tei nima zadostne podpore s stra-®GS, soočati pa se mora z go-l“darsko zelo močnimi kmetijstvi. tu.8i problem, ki tare kmetijstvo v Jugi Romagni pa je po besedah Jede malo odgovorna vsedržavna '"tika glede tega sektorja: med-1)1 'ko se drugod višajo investicije ‘Pomoč kmetijstvu, se pa v Italiji *t°bne investicije zmanjšujejo prav ^eputku, ko bi jih bilo treba £aj narediti? Poleg politične ak-ki je nujno potrebna za premo-Jev takega stanja, je odbornik Ce-dejal, da je dežela Emilia Ro-“Ena že individualizirala temeljne Junice za rešitev težav: gr~ v Jvu za strategijo posegov za < meji stroškov. Ta strategija predvi-' a naknadno okrepitev zadružni-J ki ima v tej deželi že itak 7?e in zelo razvite korenine nasuje napore za razvoj raziskoval-dejavnosti v korist kmetijstva jUltate teh raziskav je treba na-Jakoj uporabiti na terenu) ter re-,.?nje odnosov med industrijo in .'“čem. v katerih je treba favori-A' kmetijsko prisotnost na po-industrijske predelave. K°t specialist za tla in njihovo ?rabo je profesor na biotehnični hiteti ljubljanske univerze Stritar [“aval o problemih teritorija m J? te ti problemi skušajo reševati ,‘°veniji. Potem ko je ugotavljal, svet nahaja v močni demografij ekspanziji, ki odpira problema JJV® energije in surovin ter pro-J® prostora, ki mora proizvajati J® (to je primarna funkcija zem-I • ie prof. Stritar podrobno govo-J fenomenu zmanjšanja kmetijske ij je. o tako imenovani urbani ero-,',ki je dalj časa ogrožala najbolj J''letno in rodovitno zemljo: šele »Ji; po vrsti ukrepov, se v Sloji* glede tega žanjejo pozitivni Jtati, Pojav urbane erozije je tolmačiti takole: zemljišče predstavljalo neko proizvodno Jstvo, od katerega je človek živi Bolj kot je t proizvodno sred-J Pešalo, bolj se je uveljavljal JClP lastnine (lahko bi zemljišče h r‘stili kot gradbeno lastnino), jj danes obstaja problem, kako ^Hirati ta proizvodni interes. V Aamen je bil v Sloveniji sprejet i 0,1 (ki pa še vseh problemov, ki tem vprašanjem povezani ne J11®, kot je podčrtal prof. Stritar) prstvu kmetijskih zemljišč: pn-1« tako do opredelitve zemljišč, v0 bile strokovne. ategorije so bile nato preložene spregovoril še član KZ Piero Cre-vatin, ki je med drugim dejal, da je treba vso odgovornost pripisati na odgovorne politične sile iz naše dežele, če kmetijstvo propada. Omeniti velja še sklepni poseg predsednika kmetijskega pokrajinskega nadzorništva Pascolinija, ki je med drugim odgovoril tudi na nekatera vprašanja, ki mu jih je zastavil tajnik KZ. Po njegovih besedah, ki je malo v zadregi spregovoril tudi o zadrugi Dolga krona, ni krajevno kmetijstvo zapostavljeno, tako da v Trstu ni moč govoriti o odpovedi do kmetijstva; ko je bilo kaj treba storiti, je bilo po njegovem v najkrajšem času uresničeno; glede pomanjkanja conskih načrtov pa je dejal, da ni to problem samo Trsta, ampak celotne dežele. V zvezi s problemom pomanjkanja slovenskega osebja v kmetijskih uradih je Pascolini tako odgovoril: gre za že od zmeraj ustaljeno prakso, toda nihče se ni predstavil, da bi opravljal te dolžnosti; naredite, da bo kdo postal deželni funkcionar, nato bo lahko prišel tudi na moje mesto. Tak je bil Pascolinijev odgovor na to vprašanje: skrbeti moramo torej, da bo kdo postal deželni funkcionar in potem bo tudi to vprašanje rešeno. ...'"""""""n"""......................... GOJITEV OLJK BI LAHKO SPET POSTALA DONOSNA PANOGA BEUCE Z BREČA DAJEJO KOT CEKIN RUMEN IN SLASTEN OLJČNI PRIDELEK Odkar imajo «tork!o» v Boljuncu je vse lažje in tudi boljše Olje z Brega je včasih služilo tudi kot lek za človeka in živino v krajinske sisteme, s čemer je bil storjen pristop k prostorskim načrtom: določena so bila tako zemljišča, ki naj ostanejo za kmetijstvo, ali pa naj se uporabijo za urbanizacijo. Posegom predavateljev je sledila razprava, v katero je prvi posegel župan mesta Campagnola iz Emilie Dino Sghedoni, ki je predvsem ožigosal pomanjkanje politične volje (s tem v zvezi je tudi obžaloval odsotnost deželnega odbornika za kmetijstvo Mizzaua, ki ga je pri okrogli mizi zastopal deželni funkcionar), če je kmetijstvo v težavah. Predvsem pa je podčrtal, da pri reševanju teh problemov morajo primarno vlogo imeti dežele. Kot že rečeno, je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je uvodoma pohvalil krajevno občinsko upravo za prireditev te manifestacije, v svojem posegu predvsem obžaloval, da razprava ni zajela naših slovenskih specifičnih problemov. Če je zgrešena politika privedla državo v tako krizo na kmetijskem področju, da tudi v Emilii Romagni vlada precejšnja zaskrbljenost, je dejal, je treba v naši deželi vsem tem problemom dodati še enega: to je problem odnosov do teritorija in do slovenske narodnostne skupnosti, ki na njem prebiva. Na teritorij se tukaj gleda le z vidika mestnega parka, krajevne uprave pa niso kmetijstvu posvetile tiste pozornosti, ki jo potrebuje; isto je moč trditi tudi o deželi, zaradi česar je povsem razumljivo, da kmetijstvo propada; zato se je treba zamisliti, je nadaljeval tajnik KZ, kako bo jutri s teritorijem in s kmetijstvom nasploh; le-to gre naprej brez vsakega načrtovanja, ravno tako še ni conskih načrtov, ki na.i zaščitijo predvsem kmetijske po vršine. Kmetijstvo skratka nima tistega prostora, je poudaril Bukavec, ki bi ga moralo imeti in lahko trdimo, da se namerno načrtujejo taki posegi (kot na pr. na Kolonkovcu), ki mu povzročajo le škodo. Bukavec je nato podčrtal, kako je naša skupnost izgubila že Več kot polovico narodnostnega področja, kmetijstvo in skupnost kot celbta pa nista .V zameno prejeli ustreznih faftfr neres€Ho*vpra5#nje!'smv«itske- venskim kmetom. Po* njegovih besedah iz vsega tega sledi, da dežela noče uvajati kmetijske politike. Pred posegi treh predavateljev, ki so v glavnem odgovarjali na vprašanja in podrobneje razvili nekatere teme, ki so izstopale v razpravi, je POBUDA, KI JE STARA ŽE SEDEM LET Živinorejska zadruga Dolga krona napreduje kljub premnogim oviram Prizadevni živinorejci vzpostavljajo stike v okviru pokrajine in preko moje ■ Mnogo so zgraditi z udarniškim delom Na prazniku kmetijstva, ki se bo zaključi' jutri na prireditvenem prostoru pri občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu, razstavlja živino tudi dolinska živinorejska zadruga Dolga krona. Ta dinamična slovenska zadružna organizacija, ki se je polnopravno rodila pred sedmimi leti na pobudo 30 članov iz dolinske občine, s tržaškega predmestja, Bazovice; Devinščine in Re-pentabra, se še danes, kljub neštetim obljubam in številnim obveznostim pristojnih javnih organov, srečuje s problemi, ki omejujejo njen razvoj. «Z lastnim trudom smo si na dolinskem Brdu najprej zgradili majhen hlev* nam je povedal predsednik nadzornega odbora zadruge Marino Pečenik «ter si nato lani, po dolgem prizadevanju, priborili še o-graditev tega področja, sicer jusar-skega zemljišča, ki meri približno 11 hektarjev. Še vedno pa čakamo na izgradnjo večjega hleva na tem področju, ki nam bi v današnjih razmerah zagotovil razvoj zadruge in celovit razvoj živinorejske panoge v naši občini. Celotna zadeva se žal premika še vedno prepočasi.* O gradnji zadružnega hleva na dolinskem Brdu je ' ' sicer govor tudi na petkovi okrogli mizi, s katero so dolinski občinski upravitelji odprli praznik kmetijstva. Iz ust ravnatelja pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo pa smo v petek žal slišali le stare obljube in nobenih konkretnih zagotovil, da bo deželna u-prava vendarla ukrepala in se res zavzela za dokončno izgradnjo dolinskega hleva. «Kljub vsem nenaklonjenim razmeram pa bo naša zadruga* je nadaljeval Pečenik «v mejah svojih zmožnostih nadaljevala po začrtani po* ti. Razvijali bomo vse potrebne stike s podobnimi dejavniki v naši pokrajini ter z zadružnimi organizacijami iz matične domovine, s katerimi smo že navezali stvarne odnose prijateljstva inzlasti sodelovanja* Na sliki (foto Maealna): Prizadevni člani zadruge Dolga krona sl z udarniškim delom sami gradijo svoj hlev. Udeleženci (okrogle mize* o kmetijstvu Ljubi in Anton Petaros v oljčnem gaju v Bregu (Foto Križmančič) Če vržeš oko v borštanski breg, se ti pogled, preden se ustavi na turobnem masivu pošasti Velikih Motorjev, razlije na skrbno obdelano, rahlo položno ravan, ki jo podolgem in počez prepregajo temne lise oljčnih nasadov. Pogled nanje je pomirjujoč in poln užitkov ob vsem lepem mehkem, ki ga ponujajo. Oljka ni samo simbol miru, pri nas je tudi pomemben vir za življenje in njen sad je vse bolj cenjena in iskana prehrambena in zdravilna prvina. V Borštu Pridelujejo oljke kakšnih 80 odstotkov prebivalcev vasi, nekateri več drugi manj, a skoro vsaka hiša pridela toliko olja, da ga je za skozi vse leto. Ob tako številnih Pridelovalcih oljk nam ni bilo težko najti domačinov, pripravljenih na pogovor. Ljubija Petarosa smo ujeli v past po poti, sredi Boršta, Antona Petarosa pa je Ljubi poklical kar čez ulico, ko je na dvorišču dolival vodo kadem in bed-njem. Ljubi Plenteč in Toni od Prešče-novih sta povedala, da uspevajo oljke samo do glavne pokrajinske ceste. »Gor, čez cesto lahko sadiš in bodo rasle in se razrasle, zaroda pa ne bo.» Kaj pa pod cesto? «Največ jih imajo kmetje po zvra-teh, okrog vinogradov,* je pojasnil Toni, »nekaj pa jih je tudi po pa-štnih. Jaz jih imam največ v Se-lemoncu, v Snožaku in v Vojneh, vsega skupaj kakšnih sto debel, a Kokošerejec Kraljic iz Prebenega Kokošereja pri nas ni tako razvita kot po nekaterih krajih naše dežele posebno v Furlaniji, kjer imajo skoraj vsi kmetje večje ali manjše število kokoši. Vendarle imamo tudi mi nekatere pridne in podjetne kokošerejce kot n.p. Prašlja na Proseku, o katerem smo že pisali, in Oskarja Kraljiča v Prebenegu, ki že več let deluje na tem področju in ga danes prvič kot kokošerejca predstavljamo našim bralcem. Oskar Kraljič, lastnik edine trgovine v Prebenegu, se je p -ibližno pred dvajsetimi leti začel baviti tudi s ko-košerejo. Začetek je bil skromen, imel je le nekaj sto kokoši. V začetku ni imel niti udobnega prostora, tako da so se kokoši v slabem vremenu stiskale v majhnem, temnem skednju, v lepem vremenu, pa so se pasle in sprehajale po dvorišču in po cesti. Potem je Oskar začel z gradnjo k.^ega, prostornega in sodobnega kokošnjaka na njivi pod vasjo. Leta 1968 je bil kokošnjak dokončan. Pred preselitvijo v nov kokošnjak je Oskar imel okoli 800 kokoši, sedaj pa v lepem, zračnem, svetlem, sodobnem in u- dobnem prostoru fc kakih 6.000 vrste »gold-komet*. Pred kratkim je kokošerejo prevzel njegov sin Fabijan, kajti Oskar ima že dovolj dela v trgovini. Fa- bijan je dokončal trgovski zavod (Žiga Zois*, poleg kokošereje pa vodi tudi računovodstvo očetove trgovine. MM Oskar in Fabijan Kraljič t svojem kokošnjaka v Prebenegu (M.M.) vse večinoma po zvrateh.* In Ljubi? »Pri nas imamo oljke od vedno, mnogo pa sem jih sadil tudi sam, predvsem na Selemoncu in v Poru-šlevcu. Oljke so vse povrsti zmrznile 1929. leta in smo jih morali vse od kraja požagati. Potem pa so pognale iz čokov, celi grmi. Grme so redčili in poganjke presajali naprej. Tako so se spet razmnožile in sedaj dobro rodijo.* Kako jih pa negujete? «He, okopavati jih treba, gnojiti in pa škropiti, pred in po cvetenju.* Potem sta Ljubi in Toni pripovedovala, kako so leta in leta vozili pridelek v Bassano del Grappa, ker v okolici ni bilo nobene torkle. »To je bila muka, je rekel Ljubi, vodi jih je Bruno Hrvatov, s kamionom. Zbrali smo se pri cer kri, vsak je prinesel, kar je nabral-in smo - n** lagali gor, tudi do 150- kvintalov,-Opolnoči smo Odpotovali. V poznem jesenskem času pa je bila’ po poti nepredirna megla, dež in tudi mraz. Večkrat smo zaradi slabe vidljivosti zgrešili pot. Nekoč se nam je zgodilo, da je v kraju po Ponte di Priola bil kamion previsok, most pa prenizek.. . Ej, ni da bi se človek spominjal. Vse sorte prigod smo doživeli po poti. »Dokler je bila odprta meja, je bilo lažje, vorili smo na Plavje in na Rižano, potem pa financarji niso pustili več in je bilo treba hoditi v Bassano. Zdaj pa se nam spet godi dobro, ko je torkla v Boljuncu. In to se pozna tudi pri obdelovanju oljk v vasi. Zdaj, ko lahko izkoristiš vsak kilogram oljk brez večje muke, kajti Žakelj vržeš v avto in odpelješ dol, ljudje bolj negujejo in skrbijo za drevesa. Pa še to bom povedal, je dejal Toni, zdaj prodamo olje že med samim stiskanjem, ko ga v Bassanu nihče še povohal ni.» «Ja in tudi boljše je olje, ki ga naredimo v Boljuncu. V Bassanu so pašto mleli z valji in se je zapekla, da se je vse kadilo. Tukaj pa meljejo s kamnom, kot po starem in je olje bolj sladko.* Kdo pa kupi olje? »Najprej kupijo tisti domačini, ki nimajo oljk, pravita Toni in Ljubi, potem pa foreštija, ljudje iz mesta. Kupujejo pa ga ne toliko za kuhinjske potrebe kot za zdravilo. Ja, uporabljajo ga za zdravilo, za jetra, za zaprtje, za ekzemo, za krče, za prebavo . . .» «Pa tudi za sončenje; ni boljše kreme na svetu, je pristavila gospa Zmaga. Nekaj kapljic limone in domače olje — vse sonce gre nate.* »Kolikorat smo rešili kravam rime, je vzklinil mož Toni, ja, tudi za živino se je nekoč veliko uporabljalo domače olje.* »Vem še od starega, pod Avstrijo, so naše olje vozili ne vem kam v tujino za zdravilo. Ponj so prihajali nekakšni strokovnjaki. In ni nič čudnega, oljka je trpežna, ker mora prenašati vsako vreme, najhujšo vročino in najhujši mraz. Zato je tudi njen sad takšen, da ima v sebi to moč.* Naša sogovornika sta povedala, da gojijo v Borštu skoro izključno belice, da pa je tu in tam vsajena tudi kakšna krbonka ali pa drobnica (ki pa ima zelo droben sadež). Zanimivo pa je, da se belice sedaj širijo tudi po Italiji in to po zaslugi Borštanov in drugih Brežanov, ki so nosili čepe v Bassano ali pa so jih oddajali Kmetijski zadrugi, ki jih je nato pošiljala v notranjost polotoka, največ v Emi-lio - Romagno. Ljubi in Toni sta povedala še to in ono in tako smo zvedeli, da bo danes na prazniku kmetijstva v Boljuncu tudi pokušnja domačega olja. Olje bodo prispevali pridelovalci iz vsega Brega. Ljubi Petaros in Anton Petaros sta se vrnila k svojim opravilom, oljke v Snožaku in Porušlevcu vsrkavajo zadnje poletno sonce. Mogoče tudi zato je borštansko olje tako sladko in rumeno ko cekin ... (ri») AVTOPREVOZI IN PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA STARC RICCARDO Preskrbljen prevoz TRST — FERNETIČI TEL.: 040/829-235 300 m od meje zraven avtoodpada R M F Zasteklitve Lauro Izdelava in montaža: • aluminijastih zasteklitev s posebnim termičnim rezom • aluminijaste rolete in polkna • zunanja zložljiva vrata ' • kovinske police • barvanje v peči 18O0 TRST — Industrijska cona — III Est Telefon 820-016 ČOK SILVANO TRST— BAZOVIŠKA CESTA Telefon 554-43 in 546-80 4 PRIPRAVLJEN BETON 4 PESEK 4 GRAMOZ PODJETJE Alojz Daneu • Prodaja gradbenega materiala • Lesa • Izolacijskega materiala • Železnine in drugo OPČINE — Proseška ul. 13 Tel: 21T044, Trgovina gradbenega materiala NAJEMNIKA ŽBOGAR IN RET Terčon Sesl|an 27/q — Telefon 299-259 nudi vse potrebščine za gradnjo In izolacijo Murri ♦ Zložljive podstrešne stopnice ♦ Gradbeni ter izolacijski material ♦ Ploščice + Sanitarije ♦ Železnina ♦ Ognjišča — Kamini z instalacijo toplega zraka in vode ZGONiK, DEVINŠČINA 2/A Telefon 225-783 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Milič - Ušaj KRI2 PRI TRSTU Nabrežinska cesta 9/A Telefon 220-368 PnmoirTklldinovnit 6 19. septembra 1982 IZ ZAČETKOV SLAVNE NARODNOOSVOBODILNE BORBE PRIMORSKIH SLOVENCEV Pred štiridesetimi leti v tem času je na Primorskem nastajal Soški odred Proti koncu oktobra bo poteklo 40 let, odkar je začel v svoji polni sestavi delovati na Primorskem Soški odred. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj je vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja sploh pristopilo k formiranju Soškega in ostalih partizanskih odredov ter kmalu zatem tudi prvih partizanskih udarnih brigad? Na podlagi smernic vrhovnega štaba je glavno poveljstvo slovenskih partizanov pod Kardeljevim vodstvom (le ta se je 14. marca 1942 kot član vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih oddelkov Jugoslavije in političnega biroja centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije vrnil prek Zagreba in Bele krajine v Ljubljano) izdelalo nov načrt o reorganizaciji slovenskih partizanskih čet, ki naj bi bil dovolj širok za pomladanski razmah vseljudske vstaje na Slovenskem. Z ukazom 4. aprila 1942 ga je posredovalo pokrajinskim štabom in partizanskim enotam. Ta načrt glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet je vso Slovenijo s Slovenskim primorjem in Koroško (združenaf Slovenija) razdelil na območja trinajstih pirtizan-skih odredov, združenih v štiri skupine s poveljstvi grup odredov. S tem ukazom je glavno poveljstvo uvedlo za novo višjo stopnjo organizacije partizanskih enot tudi v Sloveniji naziv odred, ki ga na Slovenskem ni bilo zaslediti kot ime vojaške formacije. Ustanovitev partizanskih odredov je bil hkrati ukrep, ki je pomenil uskladitev organizacije partizanskih enot v Sloveniji z organizacijo drugod po Jugoslaviji, kar so sklenili že septembra 1941 na posvetovanju v Stolicah, vendar razmere v Sloveniji tega u-krepa niso dopuščale. Seveda je ustanavljanje odredov v Sloveniji potekalo v skladu z možnostmi, posebno ker je glavno poveljstvo predvidevalo grupe ter določilo število in imena odredov vnaprej, ko še ni bilo potrebnega števila partizanskih borcev. Velika italijanska ofenziva v Ljubljanski pokrajini, ki je trajala od 16. julija do 4. novembra 1942. je delno zavrla ustanavljanje partizanskih odredov in brigad. ^Toda kljub temu so bili že leta 1942 ustanovljeni naslednji partizanski odredi: Belokranjski, Dolenjski, Vzhodnodolenjski, Zahodnodclenjski, Dolomitski, Gorenjski, Kokrški, Krminski, Notranjski, Loški. Pohorski in Soški odred ter štiri narodnoosvobodilne udarne brigade (Toneta Tomšiča, Matije Gubca, Ivana Cankarja in Ljube Šercerja). Pri presoji pomembnosti oblikovanja prvih štirih slovenskih udarnih brigad ne smemo prezreti, da so bile ustanovljene med n; jhujšo sovražnikovo ofenzivo v Ljubljanski pokrajini, v kateri je sodelovalo okrog 82, tisoč italijanskih vojakov. To ni bil le najpomembnejši vojaškopolitični ukrep, temveč hkrati tudi največji in najdalekosežnejši uspeh slovenskega osvobodilnega gibanja v drugi polovici leta 1942. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je na okupatorjevo divjanje "in' fašistično stopnjevanje nasilja in zločinov odgovorila s tem, da je oblikovala udarne brigade, ki ga bodo tolkle in uničevale, dokler ne bo premagan in popolnoma izgnan s slovenske zemlje. Tako je OF na udarec odgovorila s še hujšim udarcem. ' Kakšne so bile razmere na Primorskem ob začetku delovanja Soškega odreda? Te so najbolje razvidne iz dopisa štev. 441/019670, ki ga je goriški prefekturi poslalo 12. septembra 1942 rimsko ministrstvo za notranje zadeve, generalna direkcija javne varnosti. oddelek A.G.R., sekcija 1: (dopis navajamo v celoti): »Zaradi nadaljnje ugotovitve, s prošnjo, da nam poročate o izidu, pošiljamo sledeče informativno sporočilo: Mnoga in zelo pogosta so sporočila, ki prihajajo v teh dneh iz goriške pokrajine. Vsa ta poročila potrjujejo, da živi italijansko prebivalstvo cone in v samem goriškem mestu v veliki paniki in v strahu, pričakujoč zelo težke dogodke. Zelo resne osebnosti, katerih verodostojnost je zunaj vsake diskusije. Italijani, ki žive že desetletja v pokrajini (med temi so osebe, ki imajo važna mesta v stranki in oficirji vojske) ne oklevajo sporočiti: — da se je zadnje tedne v teh krajih razlila v resnici božja jeza. — da Gorica ponoči več ne spi in da je v stalnem strahu pred terorističnimi akcijami slovenskih patriotov, — da kdor opazuje slovenske drugorodne množice v Gorici in tudi mnoge naše rojake neslovenskega pokolenja. se mora u-strašiti. ker bi nikdar niti od daleč ne pričakoval, kako divje je sovraštvo, ki je bilo vse do sedaj zastrto in ki ga vse ljudstvo goji proti nam, Italijanom, — da se to, kar smo pričakovali pred petimi, šestimi meseci, začehja uresničevati v polnem obsegu. Kakor je Ljubljana popolnoma obkoljena od Slovencev, tako se je to dobesedno zgodilo tudi v Gorici, kjer Slovenci postajajo vedno bolj oblastni in sovražni do Italijanov. Ne širijo samo strašne iredentistične propagande, ki vžiga vse in dviga ljudstvo proti nam. temveč so mesto oropali tudi najbolj potrebnih dobav in, da je mera polha. podpirajo partizanske bande, ki se organizirajo, krepijo po svojem številčnem stanju za vedno nove gverilske akcije ali nepomirljive divje podvige (dobesedno tako). Oseba, ki dobro pozna slovenski ambient, opisuje položaj s temi besedami: «Ni več mogoče. da bi si delali utvare, položaj tudi tu drvi v prepad. V vsej Jugoslaviji, od Črne gore do Istre, do Koroške, do Banata, do Sr-b!je je upor popoln. Partizanske tolpe, ki so zelo številne, obvladajo položaj vsepovsod, njih sožitje z ljudstvom je popolno.' Sedaj se je vnela tudi Slovenija in Kranjska. dasi so jih italijanske oblasti smatrale za pomirjene in pokojne zaradi sporazuma s katoliškimi Slovenci. Tolpe upornikov, partizanov. panslovanskih patriotov vseh možnih političnih oaziranj so se vgnezdile vsepovsod tudi v okolici Gorice. In če hočemo biti resnicoljubni in odkriti, je treba priznati. da je vsak slovenski kmet goriške okolice, vsak trgovčič goriških predmestij, vsak Slovenec, ki prebiva v okolici ali v slovenskih četrtih mesta, če že ne partizan, ki se aktivn. bori - z malimi izjemami — vsaj sodelavec, podpornik, pomočnik, pristaš iredentistov Prišli smo tako daleč, da noben Italijan ne mere zapustiti mesta. Zunaj predmestij Šempetra, torej v vsej coni. ki gre od Vrtojbe. kjer je pravi in resnični center iredentistične dejavnosti in upornosti, po vsej Vipavski doLini m preko kraške planoto tja do Opatjega sela. Temnice in Komna, izven predmestij Panovca, da začnemo pri Ajševici, proti Ajdovščini in če, to je na obeh straneh državne ceste, južno proti Planini in severno proti višinam od Kamenj do Slokarjev: zlasti še v čepovanski dolini, na višinah raztegnjene Banjške visoke planote, kjer so prava središča iredentistične dejavnosti: izven predmestij Pevme in Podgore preko višin Brd: Kozane, Dobrovega, Vrho-velj in še dalje, nikjer ni absolutno nobenega prometa več. Če pa hodiš tod, si izpostavljen sitnostim, slabemu ravnanju, krivicam, toči kamenja, in zvečer tudi puškinim strelom. Žal ta položaj postaja iz dneva v dan težji. Ne vidim možnosti pomirjenja, ampak tudi ne uspešnega zloma tega upora, ker se je partizan vsepovsod ugnezdil sredi med nami in celo v takem številu, da si mi niti ne predstavljamo tako, da predvidevam, da bo položaj v kratkem postal še strašnejši, če ne celo nevzdržljiv. Vse stare protiitalijanske propagandistične celice, ki so živele pod pepelom v Vrtojbi, Volčji dragi, Prvačini, v Zavinem pri Šmarju, Planini, Vipavi, Vrhpolju. Lokavcu, Ajdovščini, Solkanu, Kanalskem Kalu, Desklah, Brdih in med zidovi same Gorice, so zaživele in vodijo divjo protiitalijansko propagando, ki se je bohotno razcvetela. Na pragu jeseni smo in kolikor je mogoče predvideti iz splošnega razpoloženja, ki ga ta propaganda ustvarja v vsej slovenski masi, je verjetno, da je treba pričakovati nasilnih akcij v času prihodnjega oktobra.* (konec dopisa). Položaj na Primorskem nam močno osvetli tudi dopis poveljstva 4. obmejne fašistične legije štev. 81545 Seg, dne 18. decembra Janko Kofol - Tine iz Volč pri Tolminu je bil med prvimi tolminskimi partizani in komandant Z. bataljona ob ustanovitvi 18. brigade 1942, ki pravi: <0 napadih na naše oddelke ljudje ne vedo nič, «mai una indicazione*. za napade se partizani zbirajo, a nihče ne ve o njih nič. Mladina odhaja v partizane, kako ve zanje? Ve.» V vaseh, kjer ni vojaških posadk, si ne upajo odpirat1 šol. Celo v italijanskih šolah, ki so delovale, je bil položaj zelo napet. Tako je 19. decembra 1942 italijanska učiteljica v Pregarjah pri Hrušici našla v mizniei listek z napisom: «Zmaga ali smrti*. To je bilo sicer fašistično geslo, toda v tem primeru je biio za pravilno razumevanje o-premljenn z narisanim srpom in kladivom. Tudi šolska mladina je postajala nevarna fašistom, General Ferrero. poveljnik XXIII. armadnega zbora, je že 20. julija 1942 spoznal, da ne gre več samo za posamezne upornike, temveč, da je upor globlji, ker je vse slovensko ljudstvo s partizani. General Bergonzi, poveljnik videmskega vojnega področja, pa je 29. decembra 1942 celo predlagal, da je treba vse nad 15 let stare aretirati! Vodstvo osvobodilnega gibanja za Slovenijo je konec oktobra 1942 poslalo na Primorsko dr. Aleša Beblerja - Primoža, idrijskega rojaka, kot političnega in vojaškega inštruktorja ter pooblaščenca izvršnega cdbcra OF in centralnega komiteja KPS. Ta je v svojem poročilu o položaju v Slovenskem primorju 15. novembra 1942 med drugim tudi zapisal: »Velik dogodek tu je dejstvo, da je Gorica jela govoriti slovensko. Stari kmečki o-čanec, ki je bil to dni doli, pripoveduje: »Kamer pridem: gospud, kaj hočete, kaj teliste? -'- Kuker mjlepši veselica1» Soški odred je proti koncu oktobra 1942 štel okrog 280 borcev v treh bataljonih (Simona Gregorčiča, Tolminskem in Kraškem) in imel 13 lahkih strojnic ter 210 pušk. šteb ocreda — poveljnik Mirko Bračič in politkomisar Dušan Pirjevec - Ahac — sta s štabi bataljonov proučila načrte za bodoče akcije na sestanku 26. oktobra 1942 pod Brjami pri Ri-hemberku (Branik). V skladu s težnjo, da bi dvignili ljudsko vstajo in ustvarili tudi na Primorskem svobodno ozemlje, je štab Soškega odreda poslal največ okrepitev na Tolminsko, ker se mu je to območje zdelo najprimernejše. Tolminski bataljon so v začetku novembra razdelili na štiri čete. Prva ali Briška četa naj bi čez Sočo krenila v Brda. Druga ali Tclminska četa je ostala v okolici Tolmina, Tretja ali Bovška četa je odšla v zgornjo Soško dolino in se nastanila v bližini vasi cečsoča. četrta četa pa je zvečine taborila nad Nemškim Rutom (zdaj Rut), severno od Baške grape oziroma železniške proge Sv. Lucija (Most na Soči) — Podbrdo. Ta četa je imela svoj mobilizacijski vod. ki je taboril na vzhodnih pobočjih Velikega vrha. zalicdno od Cerknega in ki je s svojimi patruljami zbiral novice. Vendar je bil ta vod 24. de cembra skoraj uničen. Takrat so padli v borbi pod Rojidami v Orehovski grapi prvi štirje partizani domačini. To so bili: Peter Čelik - Tolminski % Reke pri Cerknem, Valen tin Eržen in Gabrijel Pajtnar iz Orehka ter Bogdan Jeram z Bukovega. Zaradi izdajstva jih je obkolilo nad 200 italijanskih vojakov in fašistov. Boj je trajal od jutra do tretje ure popoldan, čeprav je bilo partizanov samo šest. Težko ranjenega Tarasa je iz obroča rešil Gabrijel Peternelj - Jelko iz Planine. Tolminska četa je na večer pred obletnico Oktobrske revolucije 6. novembra 1942 na cesti med Tolminom in Zatolminom postavila zasedo in ubila enega in ranila tri sovražnikove vojake. Ko so patrulje Tolminskega bataljona nekajkrat obstreljevale sovražnikove objekte v dolini Soče, je poveljstvo italijanskega XXm. armadnega korpusa (poveljnik general Ferrero) ukazalo svojim podrejenim enotam, naj preiščejo Banjško planoto in u-ničijo partizane. Enote goriške vojaške pod-cone z 8. alpinskim bataljonom in čete tolminske vojaške podcone so v noči na 12. november obkolile planoto na črti Bača pri Modreju — železniška proga od Sv. Lucije (Most na Soči.) do Spodnjega Loga in Avče — potok Avšček — cesta Podlešče - Lokovec - čepo-van - kota 867 vzhodno od vrha Lašček -Veliki vrh. Potem so odprli jezove na Soči, da bi partizanom preprečili prehod čez naraslo reko in v ta pripravljeni žep poslali tri močne vojaške kolone, ki naj bi natančno preiskale obkoljeno Banjško planoto, čeprav sta bila v obroču štab Soškega odreda in Tolminski bataljon z dvema četama, so padli le trije, med njimi tudi prva partizanka na Primorskem, dva sta bila ranjena, drugi pa so se spretno izmuznili ali pa se poskrili v skoro neprehodnem skalovju. Sovražnik je hajko ponovil 17. novembra, a tudi tokrat brez uspeha, kajti čete Soškega odreda so se že premaknile. 12. novembra so pri Tolminskem Lomu padli Vida Krošelj in brata Ludvik in Bojan Maslo. Vida Krošelj, prva padla partizanka na Primorskem, doma iz Cerknice na Notranjskem, je prišla na Primorsko z Loškim odredom. Ljubezen primorskega ljudstva do partizanov se je pokazala na njenem grobu pri Sv. Luciji (Most na Soči), ki je bil kljub fašistični pazljivosti vedno poln cvetja. Ludvik in Bojan, brata narodnega heroja Karla Masla, sta iz znane partizanske družine iz Ostrožnega brda v Brkinih. Po tej sovražnikovi akciji je Briška četa Tolminskega bataljona odšla v Brda, na drugi breg Soče. Tolminska četa pa je nadaljevala patruljne akcije in 21. decembra 1942 ob vznožju Krikovega vrha severozahodno od Tolmina razbila sovražnikovo preskrbovalno kolono 49. topniškega diviziona. Bovška četa, ki je na skrajnem severu vztrajno utrjevala organizacije OF, je v Vrs-niku v vasi; Soča zažgala veliko žago nekega italijanskega priseljenca in 21. decembra pri Bovcu napadla karabinjersko patruljo. Četrta četa, ki je bila v okolici Nemškega Ruta, ni bila dovolj delavna, čeprav je sredi decembra 1942 štela okoli 30 mož. Prav zaradi • te nedejavnosti ji je sovražnik uspel zadati v dveh mesecih kar osem žrtev. Četa, ki jo, je štab Tolminskega bataljona poslal tudi osnovna baza 'ž$/pariJzansko.Jmodira-nje v Beneško Sloveitljo in za lažje prezimovanje drugih čet Soškagsu.odreda. Njenih 13 borcev se je utaborilo na Gomili, severno od Doblarja, in se povezalo s skupino briških partizanov, ki so taborili pri Kojskem. Delali so manjše patruljne akcije, ki so bile vznemirjenim fašističnim oblastem znamenje, da so se partizani pojavili celo ob nekdanji stari avstroogrsko - italijanski meji. Na cesti Praprotno - Podreka, na 'zahodnem bregu Idrije, približno 6 km od Čedada in 20 km od Vidma, so 1. decembra 1942 napadli patruljo fašistične milice in jo razbili, a 8. decembra pa ubili še dva vojaka. Čeprav se je s temi začetnimi akcijami partizanski boj razširil vse do furlanske ravnine, je štab Soškega odreda spoznal, da je nujno okrepiti partizanske čete v Brdih, kjer je vse prebivalstvo enotno podpiralo svoje borce. Z ukazom z dne 19. decembra 1942 je ustanovil še Četrti ali Briški bataljon Soškega odreda z operativnim območjem zahodno od Soče. Vanj so razen Briške čete iz Tolminskega bataljona vključili še četo bataljona »Simona Gregorčiča*. Do dejanskega oblikovanja Briškega bataljona pa je prišlo šele 8. januarja 1943, ko je prva dodeljena mu četa prišla čez Sočo. Po izločitvi Briške čete se je konec decembra preuredil tudi Tolminski bataljon. U-stanovili so novo 1. četo, in sicer tako. da so 2. četo razdelili. Delovala je na šentviški planoti. Sredi januarja 1943 je Tolminski bataljon štel 120 borcev. Njegov položaj se je z nastopom zime poslabšal, vendar so njegove čete, široko razporejene na zelo razčlenjenem planinskem ozemlju Tolminskega, ob krepki pomoči zavednega prebivalstva le prebile zimo. Ker so bile sredi številnih sovražnikovih postojank, niso mogle razviti tolikšne dejavnosti, da bi lahko uresničile zamisel o svobodnem ozemlju. Njihova dejavnost in moč sta bili pač preslabotni, da bi mogle vojaški operativni položaj spremeniti v svojo korist. Težišče dejavnosti Soškega odreda je o-stalo na območju bataljona «Simona Gregor-čiča», ki je deloval v Vipavski dolini in Trnovskem gozdu, do Črnega vrha nad Idrijo in Idrije. Najdejavnejša je bila Vojkova četa, ki je vzpostavila in vzdrževala tudi zvezo z Dolomitskim odredom. To je bilo pomembno še posebej, ko so Dolomiti jeseni 1942 postali sedež vrhovnih organov slovenskega osvobodilnega gibanja, izvršnega odbora OF, glavnega štaba in centralnega komiteja KPS. Zvezo z Dolomitskim odredom je Vojko vzpostavil že ob koncu oktobra 1942, po preselitvi vrhovnih organov slovenskega osvobodilnega gibanja v Dolomite je ta zveza postala osrednji kanal med Ljubljansko pokrajino in Primorsko, Zato na primorski strani ni bila Vojkova četa povezana samo z Vipavsko dolino, s štabom Gregorčičevega bataljona, temveč je z njo zelo hitro .vzpostavil direktno zvezo tudi štab Soškega odreda, da jo je prek nje povezal z Dolomitskim odredom oziroma z vrhovnimi organi osvobodilnega gi banja v Dolomitih. Po tej zvezi je poslej prihajala pošta, literatura in še posebej ljudje po službeni liniji. V noči na 6. november 1942 je Vojkova četa v drznem napadu na bunker v ridah med Strmco in Špikom, jugozahodno od Črnega vrha nad Idrijo, zaplenila težko strojnico «Fiat» in pet pušk, 9. novembra pa obstreljevala sovražnikovo stražo v Ivanjih dolinah pri Godoviču. Dne 6. decembra je njen vod vdrl v postajo gozdnih čuvajev na Čekovniku, jugozahodno od Idrije, in zaplenil tri puške. Šest dni pozneje pa je njena zaseda na cesti Godovič Novi svet razbila patruljo 3. bataljona 256. polka divizije »Veneto* in zaplenila šest pušk. S temi akcijami je zelo delavna Vojkova četa razgibala vse ozemlje do Vojskega in Kanomlje, njene vrste pa so se pomnožile. Vojko in politični komisar Milan Bajc - Stric iz Vipave sta na Oblakovem vrhu, severno od Vojskega, formirala novo četo, ki sta jo vodila komandir Franc Špacapan - Črt iz Ozeljana in politkomisar Branko Stepančič -Slovenko. Ta četa je kmalu po navezavi stikov s Francem - Jakom Platišem, organizatorjem OF na Idrijskem in drugimi terenskimi delavci, kmalu narasla na 60 mož, ki pa niso imeli zadosti orožja. Vojkova četa se je konec decembra 1942 premestila v nov tabor na Brinovem griču, severno od črnega vrha nad Idrijo. Vojkovo taborišče na Brinovem griču je bilo vzor partizanskih' taborišč. Z velikim občudovanjem ga je orisal v svojih spominih Albert Jakopič - Kajtimir, ki ga je obiskal januarja 1943. Občudoval je ugodno izbran prostor, notranji red, disciplino borcev, odlično oborožitev, Vojkovo skrb za borce, njegov odnos do ljudi na terenu in ugled, ki ga je užival med borci. Vojko je februarja 1943 ustanovil še sprejemno taborišče pri Idršku, vzhodno od Mrut-nega vrha pri Ledinskem Razpotju, ki je delovalo do 5. marca. Naj mimogrede še o-menimo. da so 29. avgusta postavili v tem taborišču spominsko ploščo. Zgornjevipavska četa bataljona »Simona Gregorčiča*, ki se je v primeru, če jo je sovražnik napadel, umaknila na Nanos, je tam 27. novembra uničila tovornjak 256. polka divizije «Veneto», 4. decembra pa v bližini Ajdovščine napadla stražo pri skladišču istega polka. Ko so 18. decembra vojaki, karabinjerji in agenti javne varnosti preiskali ozemlje zahodno od Vipave in štjaške hribe, so se Zgornjevipavska in Spodnjevipavska četa ter štaba bataljona «Simana Gregorčiča*, ki so se znašli v obroču, razporedili na obrambnih položajih na Lukovniku, vendar jih sovražnik iz neznanega razloga ni napadel. Ko je sovražnik naslednji dan čiščenje ponovil, sta se partizanski četi že umaknili na Nanos oziroma v spodnjo Vipavsko ■ dolino. Četrta četa bataljona «Simona Gregorčiča* je 15. novembra 1942 napadla sovražnikovo barako pri Dornberku, vendar je ni mogla zavzeti. Prva četa pa je 25. novembra pri Črničah, na cesti Gorica - Ajdovščina, napadla tovornjak 11. bersaljerskega polka z 12 vojaki. Padli so oficir, podoficir in šofer, zaplenil: pa so tri puške. V ofenzivi, ki je sledila tej in še drugim manjšim partizanskim akcijam, so 28. novembra sovražnikovi protipartizanski oddelki in vojska; skupaj okrog 20C0 mož, obe četi obkolili, vendar sta se uspeli umakniti proti Batujam v spodnji Vipavski dolini in nato oditi na Erzelj. V tej ofenzivi je padel pionir primorskega partizanstva Mile Špacapan -Igor, politkomisar bataljona «Simcna Gregorčiča*. Mile Špacapan - Igor, primorski rojak iz-Ozeljana-v 'Vipavski dolini, je bi) že leta 1941 politkomisar zndhc Ra šiške čete. Po vrnitvi v ‘-Spodnjo Vipavsko dolino sta se četi utaborili pri Šv. Pavlu nad Vrto., vinom ped Čavnom, konec decembra pa je 1. četa krenila čez Sočo v Briški bataljon. Tretji' ali Kraški bataljon, ki je imel pomembno nalogo rušiti strateško važno med narodno železniško progo Trst - Postojna in predreti v bližino Trsta, ni bil tako uspešen kot ostala bataljona Soškega odreda. Pri tem gre upoštevati, da je bil poveljniški kader še neizkušen in da je bataljon sredi decembra štel komaj 58 borcev. Njegova dejavnost se je nekoliko okrepila v decembru 1942, vendar je imela pretežno še vedno vznemirjevalni značaj. Na železniški progi Trst - Postojna so 22. decembra pri Slavini, v bližini Prestranka, razstrelili tire in povzročili iztirjenje treh vagonov. Prva četa je 24. decembra pri Brjah pri Komnu napadla vojaški tovornjak iz 157. mitralješkega bataljona divizije «Novara* ter Anton Bavec - Cene, eden od vodilnega vojaškega kadra Soškega odreda ubila enega in ranila tri vojake. Sovražnik je na sleherno akcijo bataljona odgovoril s krajevnimi in širšimi hajkami. Čete so se morale pogosto premikati in hkrati ostro nastopati proti ovaduhom. Pri presoji dejavnosti enot Soškega odreda v dveh mesecih obstoja odreda ne gre zanemariti dejstva, da je sovražnik zaradi obrambe versajskih meja vzpostavil gosto mrežo postojank z velikim številom vojakov. Partizanske čete so lahko razvijale svojo dejavnost in se uspešno ohranile le zavoljo popolne podpore prebivalstva, zaradi pogostnih premikov in ustrezne partizanske taktike. Vrb vsega jim je primanjkovalo tudi orožja, streliva in razstreliva. Največji in tudi najbolje oborožen je bil bataljon »Simona Gregorčiča*. Dne 5. de cembra 1942 je bilo v tem bataljonu 125 partizanov in 5 partizank. Oborožitev bataljona: 6 lahkih strojnic (4 Zbrojevke, dve Bredi), težka strojnica Fiat, 112 pušk (22 pušk Mauser. 40 italijanskih in 43 avstrijskih — še iz prve svetovne vojne!), in 7 pištol. Stre livo: 3576 kosov jugoslovanske municije. 1459 kosov italijanske municije, 1059 kosov avstrijske municije, 400 nabojev za težko strojnico in 7494 nabojev za puško in strojnice. Bataljon jfe še imel 245 nabojev za pištole, 125 ročnih bomb irt 50 šotorskih kril. Precej bolj reven je bil tretji bataljon Ferdo Kravanja - Skalar s komandantom Severnoprimorskega odreda Antonom Bavcem - Cene-tom in pomočnikom političnega komisarja bataljona tega odreda Marijo Pervanjo - Anamarij* na Polovniku marca 1943. Vsi trije so bili pri snovanju Soškega odreda Soškega odreda, ki je po stanju dne 15. decembra 1942 imel naslednjo oborožitev: Prva četa: lahka strojnica Zbrojevka, 4 puške Mauser z 980 naboji, 8 avstrijskih pušk z 281 naboji, 2 italijanski puški s 36 naboji, 2 italijanski puški s 36 naboji, 6 revolverjev in 18 ročnih bomb. V tej četi je bilo 17 partizanov in ena partizanka. Tretja četa: lahka strojnica Zbrojevka, 8 pušk Mauser z 937 naboji, 4 italijanske puške s 119 naboji in 7 avstrijskih pušk s 115 naboji, 3 samokresi in 10 ročnih bomb. V tej četi je bilo 18 partizanov in dve partizanki. Toda kljub takšnim okoliščinam, so bataljoni Soškega odreda uspešno zakoreninili svoje čete po vsej Primorski. Italijanske vojaške in politične oblasti, ki so ob številnih vojaških in policijskih akcijah množično zapirale in mučile zavedne slovenske ljudi, u-vedle policijsko uro skoraj po vsej Primorski in poskušale z vsetni mogočimi zastraševalnimi ukrepi odvrniti ljudstvo od oboroženega boja, so žele le še hujši odpor in sovraštvo. Enotno primorsko ljudstvo je svojo partizansko vojsko obdalo s trdnim zidom molka in z enodušno podporo, tako da je lažje prebila zimo. Kljub vsem ukrepom se italijanske vojaške in politične oblasti niso čutile več varne nikjer. Zaradi partizanskih napadov je prišlo tako daleč, da so fašisti, karabinjerji in financarji spali kar oblečeni. Karabinjerske postaje cerkljanskega okraja so morale imeti od januarja 1943 dalje enega stražnika znotraj, enega pa zunaj postojanke, na šentviški gori pa celo pet mož na utrjenem položaju zunaj postojanke in dva na straži v postaji sami. Strah pred partizani je bil večji kot pa strah pred zavezniškimi letali, zatemnitev je bila ukinjena in se je začela šele s pred-alr.rmom. Tako je bilo v Cerknem, Grahovem, na. Črnem vrhu nad Idrijo in še drugčd. Žeclfečembra 1942 zlasti pa iT prvih mesecih, leta 1943 je osvobodilno gibanje v Slo-ven&Žii1 Timorju naravncst^&čiiloVdio z ftS-1 lijanskimi oblastmi v rekrutaciji novincev, zlasti letnikov 1924-1926, ki jih je sovražnik poklical v vojsko. Da se fašisti ne bi maščevali nad svojci novih borcev, so partizanske čete uporabljale pozivnice, napisane v ostrem slogu, ki so dajale videz, da so mladeniče pobrale s silo. Mobilizacija je imela izreden uspeh v vseh krajih, kjer so bile organizacije OF delavne. Najmočnejše novačenje je bilo februarja 1943. Tedaj so italijanske vojaške in politične oblasti poročale, da je samo z baškega in idrijskega obmejnega območja odšel v partizane 501 mladinec, na Goriškem pa da je med ,r. in t9. febuarjem 1943 odšlo v partizane 335 oseb različne starosti. Na partizanski pozivnici je bila običajno zelo visoka tekoča številka, ki naj bi prepričala italijanske blasti, da je partizanov mnogo več kot jih je dejansko bilo. Nekateri so temu tudi r j sedli. V partizane je prišlo okrog tisoč petsto borcev, ki jili zvečine niso mogli oboro? iti. Takšne množice neoboroženih pa močno narasle primorske partizanske čete niso mogle imeti dlje časa. Zato so jih po navodilih glavnega poveljstva slovenske narodnoosvobodilne vojske začeli v skupinah' pošiljati u-darnim brigadam v Ljubljansko pokrajino, iz Brkinov pa 6. in 14, udarno brigado na Hrvaško. Pri organizaciji pošiljanja novincev na Notranjsko so morali premagovati številne ovire, kajti treba jih je bilo varno voditi mimo številnih sovražnikovih postojank in zased. Kljub ustreznim ukrepom je nekatere skupine sovražnik le presenetil. Ob spopadu so se razbile, petem pa so se manjše skupine še neizkušenih novincev s ežavo vračale nazaj na Primorsko. Kako nevaren in naporen je bil pohod novincev iz Primorske na Notranjsko pripoveduje Cecilija Beričič iz 'drije: «9. februarja 1943 sva šli s hčerko Silvo, ki je imela 15 • let. v partizane, kjer je že bil mož ... 19. marca 1943 sem skupaj s svojo družino odšla z novim transportom, ki je štel 60 mož in 15 oboroženih za spremstvo. Krenili smo prek Bele. Zadloga proti Pivki in Javorniku ter pri Postojni prestopili progo. Hodili smo že štiri dni, peti dan. ko smo bili nekje na Snežniku, se je nenadoma začela borba z italijanskimi kvesturini, ki so imeli tudi s seboj pse volčjake. Borba je trajala od druge ure popoldne do šeste ure zvečer. Ko je našemu spremstvu zmanjkalo municije. smo se morali z jurišem prebijati skozi obroč. Preboj je bil edinstven: vsi smo jurišali po neki dolini in kričali juriš! juriš! ter metali kamenje. Sredi dvajsetega stoletja, nakopičenega z modernim orožjem, si je človek pomagal s kamenjem, kakor v ledeni dobi. Hajkah smo potem še štiri dni v dežju in snegu brez vsake hrane. V tem času so Italijani zajeli mojega moža in ga odpeljali v šentpetrsko kasarno na Pivki in po groznem mučenju v tržaške zapore v Co-roneo. Jaz sem z družino ostala v isti četi, ki je štela še 27 ljudi, od katerih so bili samo trije oboroženi . . .». Kakšne odisejade so doživljali prostovoljci na svojih pohidih na Notranjsko pretresljivo opisuje Valentin Tratnik v svoji knjigi «Danes jaz, jutri ti.» Medtem ko je osvobodilno gibanje v o-srednjem delu slovenskega ozemlja poprej pošiljalo oboroženo pomoč Primorski, je sedaj ta z velikim številom novih borcev začela to pomoč vračati in je še izdatneje okrepila boj prvih slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad (Toneta Tomšiča, Matije Gubca. Ivana Cankarja in Ljube Šercerja), ki so bile prav tedaj v ofenzivi. Glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske (poveljnik Jernej Posavec - Ivan Maček in politkomisar Peter Kalan - Bori* Kidrič) je 26. decembra 1942 reorganiziralo slovensko narodnoosvobodilno vojsko in ustanovil štiri operativne zone. m. Alpska operativna zona je zajemala Soški odredi Gorenjski odred in Dolomitski odred. Slabe zveze med Slovenskim primorjem in Gorenjsko so oteževale poveljstvu Alpske operativne co; ne delo na tako obširnem področju, zaradi česar se je območje poveljstva praktično omejevalo le na Slovensko primorje. ZaW je Glavno poveljstvo slovenske narednoesvo-bodilne vojske in partizanskih odredov že "1-februarja 1943 ustanovilo Primorsko operativno cono, Gorenjsko operativno cono P* 24. junija 1943. , Iz naredbe št. 1 z dne 2. februarja la™ Alpske operativne cone (poveljnik Mirk® Bračič, politkomisar Dušan Pirjevec - Ahac) je razvidno, da so takrat vodili Soški odre®- štab Soškega odreda: poveljnik Albert Ja' kopic - Kajtimir, politkomisar Martin Greif ' Rudi, namestnik poveljnika Tone Bavec -ne Smrekar, namestnik politkomisarja Cveto Močnik - Florjan. 1. bataljon: poveljnik Janko Premrl - '°J' ko, politkomisar Franc. 2. bataljon: poveljnik Ivan Manfreda - aa' ka, politkomisar Drago Flis - Strela, naipe' stnik politkomisarja Emil Filipčič - Lič*n' 3. bataljon: poveljnik Fric - Dovečar - Fnc’ politkomisar Ivan Turšič - Iztok Rakove, na' mestnik poveljnika Karlo Maslo - Drago! na' mestnik politkomisarja Franc Segulin - Bof®' 4. bataljon: poveljnik Miro Perc - Mak ■ politkomisar Janez Učakar, namestnik povev nika Milem Barbič - Martin. ... ■ Bataljoni Soškega odreda, razporejeni P” četah po vsej Primorski, sO medtem’ dela številne manjše akcije. Tako je bil 26. Ja nuarja 1943 zelo uspešen napad 1. in 4. pri Tolminskega bataljona na sovražnikovo W stojanko Zakriž pri Cerknem. Postojankoi četi zavzeli in ujeli 17 vojakov, ki pa soj1 potetn Izpustih.' Pri’ Italijanskih ujetnikih J žela uspeh politkomisarka čete Anama1'!-1* ' PefVaftjČI^ki je" ujMfitotn v lepi italijaflšči govorila o smotrih našega boja, o boju PT° fašizmu, o boju za svobodo in demokracij • To je bila prva načrtneje organizirana akcij • Vojko je z 22 prostovoljci — toliko je ®L namreč na razpolago belih halj, ki so P nosili pozimi — 30. januarja 1943 uspešno ® ^ padel sovražnikovo pestajanko v Marofu neposredni bližini Idrije. Partizani so PP®0. e iznenada vdrli v barako in presenetili voja* na pogradih. Močno prestrašeni vojaki s0,s morah postaviti v vrsto pred Vojka, ki P je držal kratko pridigo v italijanščini, da j njihov boj proti partizanom nesmiseln- ® je partizanska vojska močna in da jih P premagala in osvobodila svoj narod. VcJ je bolničarju ukazal, da obveže dva vojak ’ ki sta bila ranjena. Drugim je rekel, da P bo pustil, zaradi česar so bili posebno Pv senečeni. Ta človekoljubna taktika je vP. vala, da je pri italijanskih vojakih p*®*} morala za boj proti partizanom. Pari*^ so v Marofu zaplenili težko strojnico Bre®? 10 pušk, okoli 1C00 nabojev za puške in nabojev za strojnico ter več drugega ma Vojko je vodil 22 borcev Trnovske če** v zadnjo akcijo 15, februarja 1943, poteni je bil obveščen, da se bo tega dne posa®8 fašistične gozdne milice pri Fužinarju v ldrif ski Beli umaknila v Idrijo pod zaščito P* skrbovalnega odseka 256. pehotnega P0. -.,! Partizani so pripravih umikajočim se R?' norn zasedo v Strugu ob reki Idrijci, pn®?« no dva kilometra od Fužinarja proti 1®^.-! Napad je le deljio uspel (plen: lahka niča, dve puški, tri čelade in zaboj za m® cijo: trije mrtvi italijanski vojaki in šep.fl ranjenih)! ker je bil Vojko že na boja hudo ranjen. Ko je videl, da njeSl ^ je sedem dni boril s soborci pripravljajo zanj nosila, je uk?® naj ga puste in naprej jurišajo na ItaliJ®' . To je. bilo njegovo zadnje povelje in edino, ki ga njegovi borci niso' izpolnili! ci so ga odnesli v taborišče na Brinovem P ču. Po poti, koder so nosili hudo ranj®®*®' junaka, sedaj vsako leto teče več tisoč »m čarjev - tekačev Trnovskega maratona. ®, e bolj množične tovrstne smučarske priredi v Jugoslaviji. Vojko se „—T_ __ ---------- - Medtem ga je obiskal tudi vojaški rele1 izvršnega odbora OF Franc Leskošek - Bu*. ki se je s Primorske vračal v glavno P*®1 stvo. Povedal mu je, da je'imenovan za Pj? veljnika prve Primorske udarne brigade- ^ jo ustanavljajo in ki bo nosila ime po AhW“£i Laharnarju, junaškemu voditelju tohninsk * punta 1712 - 1713. Navedene brigade pa -ustanovili zaradi organizacijskih težav. Vojko je umrl v noči na 23. februar star komaj 23 let. Soborci so ga P°k na skritem kraju in molčali o n:egovi s®", da ne bi zanjo zvedeli italijanski f®slve Dne 18. marca 1943 pa je štab Prim0' : ’ operativne cone izdal svoje »dnevno pove« v katerem je zapisal: vjm «Dne 22. februarja t.l. je zaradi PP?'FJ. težkih ran, ki jih je dobil v borbi s ,3?vl-g nikom, umrl komandant bataPona «Bim! . Gregorčiča*, tovariš Janko Premrl Voj kandidat Komunistične partije Slovenije- Jjj Tovariš Voiko je bil eden najstare.1 ^ partizanov na Primorskem. V času vse ev *. bojevniške poti kot partizan, vodnik, kor® dir čete in končn > kot komandant batalJ® ^ Narodnoosvobcdhne vojske in partiza®s^| odredov Slovenije, je tovariš' Vojko P izredno drznost in brezprimeren pogum-partizanski pov?linik je navduševal svoje ^ varile z junaškim vzorom in jih vod® y. zmage do zmage. Akcije, ki jih je pripr* Priredil JOŽE OBLA* (Nadaljevanje na 8. stroni) Juri/ Koch KULTURA Razmišljanje o moji literarni dvoj ezičnosti • Konec avgusta je bilo na Obirskem pri Železni Kapli 4. srečanje književnikov manj-| šinskih narodov, na katerem so razpravljali V' o razpetosti med dvema ali več jeziki. Tudi lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch je imel svoj tj referat, v katerem razmišlja o svoji litera-turi oziroma o nuji ali ne — nuji pisanja v dveh jezikih — manjšinskem in večinskem. Preden vtaknem prvi list v pisalni stroj, da bi pisal novo delo, sem sprejel že dve odločitvi. Prvič: vem, o čem bom pisal, drugič, v katerem jeziku pisal. Prva od obeh odločitev me ne razlikuje od mojih enojezičnih nemških tovarišev, kajti pustolovstvo literarnega udejstvovanja, tveganja, tveganost načrta, ni pri nobenem od naju manjša. V književnosti je, hvala bogu!, še vedno tako, da je vrednost popisanega lista v mislih, katere posredujemo, in ne v izbiri jezika, iz katerega Prihajajo. Na ta način imajo tudi majhni narodi, nastali skozi zgodovinski razvoj človeštva, enako možnost, da izpovedo, kar je večnega, naprednega, Posredujočega, človečanskega, prav tako pisci velikih narodov te oble. Da, zdi se mi celo kot človeški samoohranitveni nagon, da je literatura možna v vseh jezikih. Pomislimo na majhne uteži •n na njihovo odločilnost. Dovolimo si za trenutek srhljiv miselni luksuz, če bi razpečevali samo knji-8® poetov ogromnih narodov. Duh bi izgubil svoje tretje oko, s katerim opazujejo književniki majhnih narodov in etničnih skupin tiste relacije, ki jih drugi prezrejo, s katerim urijo svojo občutljivost. Z visoko razvitim tretjim očesom vidimo stvari na svojih mestih, katere bi sicer ne opazili. Bilo bi škoda. Ne bi imeli Laxnessa, Joycea, Aitmatowa, Višinskega, nobenega,. . . Vendar se pri svojem slavospevu jezikovni neodvisnosti le zavedam, koliko fe važen jezik za knjigo. Ampak — ne mislim na to; literarna vrednost je samostojna veličina. Druga odločitev pa, ali bom pisal v nemščini sli v jeziku Lužiških Srbov, me še kako razlikuje mojih enojezičnih kolegov. Njim je prihranjena Izbira, saj pozna le en svoj veliki jezik in ta mu zadošča. Kaj pa moj mali jezik — mi ne zadošča? Na to vprašanje bom odgovoril. Kot se je pokazalo med pripravo za ta referat, odgovor še malo hi lahak, nikakor pa ne velja stavek: Pišem tudi Pemško, ker me tako bere več ljudi. Kaj torej vpliva na mojo odločitev? Moja materinščina je lužiška srbščina, prastar slovanski jezik, katerega uporablja kot pogovorni to pismeni jezik blizu 60 do 80 tisoč ljudi v Lukiči. To je področje mešanih narodnosti, ki se razteza od češkoslovaške meje do Speevvalda od juga Proti severu in približno 50 km od vzhoda proti zahodu. Torej precej majhen jezikovni otok, morda Pajmanjši v srednji Evropi. Kaj se dogaja v meni, ko se odločam, da pišem » tem jeziku za nekaj tisoč bralcev, ki razumejo tudi nemško? K mojemu osnovnemu doživetju »otro-*tvo» spada, da sem svoji materi rekel «mačj>, očetu «nan», če sem bil vesel, sem rekel «ja sym wje-*oly», sonce je bilo «slončko», kosa je bila «kosa», trava «trawa», in če sem bil lačen, sem rekel: *Mači, daj mi pomazku*. Ta jezik je del mojega elementarnega bivanja, mojih tal, na katerih stojim, mojega izvora, mojega vstopa v ta sv$tH, mojega mešanega materiala, i V tem jeziku sem se Učil poimenovati stvari, jih razlikovati, tvoriti nova Imena. V njem sem slišal prve zapete besede, rima joče se, smiselno povezane, poučne besede, vse, ki nosijo poezijo, čudovite besede, v katerih sem lahko vse povedal, kasneje pisal, pisma in ljubezenska pisma, pritožbe, članke, komentarje, knjige. V tem jeziku sem zrastel — mislim čisto biološko -hanj je privezana moja usoda, ne bi se mogel od hjega odvrniti, tudi če bi hotel. To je usodepolna vez otroka na starše, katerih si nihče ne more •zbrati sam. Midva torej. Kaj naj počneva drug z drugim? Ker spadava skupaj, morava skupaj u-stvarjati književnost. Narava zahteva to, ne jaz ne tl- In še: so ljudje, ki naju hočejo, ki čakajo na Paju, ki hočejo živeti z nama. To daje usodi smisel. Kaj bi se zgodilo — dovolite mi za trenutek to igrico — kaj bi se zgodilo, če bi se ločil po lastni °dločitvi ali zaradi višje sile od svojega elementarnega jezika, kar so okusili mnogi mojih starejših kolegov? Sam bi se zapustil. Stopil bi bil z mejnika moje vasi, kjer je bil kamnolom najtršega granita v Evropi. Zapustil bi svoj teren, trda kame-nita tla, in stopil v tuje območje, ki bi ga moral šele spoznati. Zapustil bi svoje otroštvo, stopil bi iz njega kakor iz srajce, ki mi je bila narejena po hieri. In jaz ne menjam srajc, če je s to prispodo ho mišljeno prepričanje in smiselnost bivanja. Oropan bi bil svoje osnove, odrezan, omejen. Ne bi več mogel biti naiven, nič več prismuknjen, predrzen, razigran. Kakršna literatura naj bi še bila? Midva, moj materin jezik in jaz, bova ostala skupaj do konca, ker obstajava drug zaradi drugega. Literatura, tudi moderna, zintelektualizirana, °dtujena, pomešana z načitanim al; drugače pridobljenim znanjem, ne more pogrešati elementar »osti, izvirnosti in prvotnosti. Še tako dobri in slav-hi kolegi me ne morejo prepričati v ločitev te skupnosti, četudi to delajo z najboljšimi nameni in mi *avestno ne želijo slabega. Med temi dobrohotnimi svetovalci so kritiki, katerih mišljenje o mojih knji-Sah je pomembno za javnost. Ostal si bom zvest, s obžalovanjem, da sodijo o meni v občilih ljudje, ki me ne morejo razumeti Moj list je torej v pisalnem stroju in pravim, da je že zdavnaj odločeno, v katerem jeziku bom fačel z delom O čem pa naj bi pravzaprav od ‘očal, bo kdo vprašal. Če pišeš za Lužiske Srbe Potem v lužiškosrbščini, če za Nemce v nem fčini. Lahko bi pritrdil: da, in stvar bi bila oprav l.iena. Pa — hvala bogu! — ni tako enostavno sPlača se torej, da v javnosti, na srečanjih piša kijev, o tem razmišljamo. Ali obstajajo teme, vsebine, o katerih ne mo-^mo pisati v svojem majhnem jeziku? se sprašujem jn takoj me prevzame čuden občutek. Po eni strani ne bi rad priznal, da mi moj elementarni jezik ne zadošča. Kaj nisem v začetku trdil da khko v njem izrazim vse, čudovito pesmsko. In Vendar lahko na mah imenujem nekaj tem, katerih ne morem artikulirati brez nemškega jezika, ali pa vsaj s težavo. Brez nemškega jezika ne mo- rem napisati zgodbe s področja komplicirane tehnike s pojmi tehnično - znanstvenih kombinacij, ne morem opisovati strojnih konstrukcij, monstrov človeškega izumiteljskega duha. Ne morem pisati o zgodovinskih tvareh, kjer se knezi in grofje pogovarjajo v lužiški srbščini, ker so zgodovinsko tako oddaljeni od resnice, da bi zgodbe nihče več ne jemal resno. Imeli nismo namreč nikakršne luži-škosrbske fevdalne kaste. Skoraj grozljivo bi zvenela vojaška povelja v mojem malem jeziku, na primer odvratno - oster ukaz kakšnega fašističnega oficirja za eksekucijo. Torej le ne shajam brez nemškega jezika. Zaključek je upravičen. Lahko bi odgovoril, da vsebina še ni književnost, pač pa predvsem — mika me, da bi rekel: izključno — tisto, kar ljudi v zgodbi giblje, kaj si med seboj povedo, kaj povedo bralcu, kakšno vrednost ima konfliktna konstelacija oseb, ne pa tehnika okoli njih. Tehnika je zamenljiva. S to Teilantovo besedo bržkone ne boste zadovoljni. Jaz tudi ne. Nasipal bom prvi stavek. Nemški bo. Zakaj pišem tudi nemško? Naj priznam brez ovinkov: tudi zato, da me lahko bere več ljudi. Vsak dodaten jezik, v katerem izide kakšno literarno delo, odpre avtorju in njegovi knjigi nov svet. Moja tolikokrat razčlenjena domovina, na samo z gozdovi, rekami, griči, veroizpovedmi, mentalitetami, jeziki, tudi zaradi tujih vplivov, je že stoletja podvržena najrazličnejšim kulturno - zgodovinskim, lingvističnim, historičnim in etničnim vplivom. Ti interferenčni pojavi so kovali ljudi moje domovine. Njihova poudarjena občutljivost npr. je rezultat teh permanentnih dogajanj. Nemški etnični, kulturni in jezikovni kontekst v svoji tisočletni premoči posreduje tudi svoja bogastva, posreduje svojo kulturo. Na nemških šolah, tudi na lužiškosrbskih, sem se moral učiti na pamet Goetheja, Schillerja in Brechta. Ta večji, morda tudi samo dozdevno večji življenjski čut, to drugo občutje sveta je eden mojih najbolj zgodnjih spremljevalcev. Premoč! Sem tako odprt in pošten, da priznam: moj spremljevalec — in ker mi je prijatelj, lahko to brez težav priznam — je močnejši od mene. Včasih ga občudujem, ga oponašam, se poslužujem njegovega jezika, katerega dobro poznam, včasih celo bolje kot on sam, ker mi moja dvojezičnost dovoljuje kombinacije, katerih sam ni zmožen. Priznam, da je jezik mojega spremljevalca postal moja druga materinščina, čeprav moja rodna mati ni znala dobro nemško. Ta drugi materin jezik je kakor dodatni objektiv pri fotoaparatu, morda širokokotni, morda teleobjektiv, morda kakšen novejših in preciznejših. S tem lahko počnem marsikaj. Zdi se mi, kot bi imel najboljšo opremo za fotografiranje. Od mene je odvisno, kako jo uporabljam. S tem dodatnim objektivom lahko zajamem tisto aktualno meščansko in proletarsko intelektualnost in pojmovanje (tudi robate gostilniške idiome), brez katerih kot pisec v tem naglem času v moderni srednjeevropski državi ne morem. Sedaj imam na papirju prvi stavek, začetek prevoda mojega lužiškosrbskega izvirnega teksta. Ne, to ni prevod. Iščem boljšo, primernejšo oznako in pridem končno do prenosa. Prevod torej ne prihaja v poštev. Prevod bi naročil, jaz ali pa založba pri nekom, ki bi imel moralno obvezo (tudi juri— dično), da se drži originala, njegove dikcije, metaforike, celotne jezikovne gradnje. Odkloni so dovoljeni le v primeru, če drugi jezik nima odgovarjajočih sredstev in če izpoved ni okrnjena. Jaz, svoj lastni prevajalec, ne prevajam. Jaz prenašam. Nisem obvezan k ničemur S svojim tekstom lahko naredim konec koncev kar hočem. Da, počutim se celo dolžnega, da uporabim dano svobodo za književnost. Prenos, katerega prakticiram, štejem za prestop poezije iz enega sveta v drugega. Celi svetovi se bližajo drug drugemu, svetovi z različno zgodovino, mentaliteto, izobrazbo, pojmovanjem, svobodo, nagnjenjem, veroizpovedmi, redom. Jezik bo prevzel posredovanje. Prav gotovo ne bo pripeljal do razumevanja, če se bo skliceval samo na svojo lingvistično popolnost. Prevajalec, ki bi rad u-stvaril literarni prenos, mora biti zmožen pesniškega opazovanja, mora imeti čut za oba svetova. Pisatelji, ki pišejo v dveh jezikih, so doma v dveh svetovih, poznajo soseda, lahko pomagajo, kjer drugi ne morejo, delajo za mir, znajo tudi sovražiti, a imajo večjo mero tolerance, ker poznajo ti sti drugi svet, iz katerega izha ajo nasprotja. Moj mali jezik ima veliko pomanjševalnic. Son ce se imenuje »slončkov, oko je «wočko», verz je »hrončko*. mesec je «mesačk», «Hanka» pa ni le ime za majhne deklice. (Nisem sposoben filološke razlage Gotovo so vzroki za to) Za književnost, predvsem pa za prenašalca iz lužiškosrbskega v nemščino, je kopičenje pomanjševalnic pomembno in ne brez nevarnosti. Bogato lužiškosrbsko pesni štvo preteklih stoletij, predvsem ljudske pesmi, živijo od teh pomanjševalnic ne da bi učinkovale sentimentalno, patetično ali jokavo. Cela zadeva postane za nas nevarna šele v trenutku, ko se kakšen nepesniški prevajalec spravi na prevod ljudske pesmi v nemščino. Ker ne čuti, da sta nemški »Au glein* in »Verslein* (za luno in sonce bo v najslabšem primeru iznašel lastne pomanjševalniee) neprebavljiva, nam dela nevarno uslugo, ker seje nezaupanje pri nemškem bralcu, ki ima sam lepo ljudsko pesništvo. «Lubka lilija* je verz Handrija Zejlerja v narodnem stilu. Mislim, da ni Lužiške-ga Srba, ki bi ga ne poznal. Neki lužiškosrbski šušmar mu je dal nemško ime «Liebchen Lilien kiein* in s tem denunciral naše ljudsko pesni štvo Slabše ne gre več. Germanisti vedno bolj hvalijo moj knjižni jezik. In vselej me z začudenjem sprašujejo, odkod mi je, ko nemščina sploh ni moj materinski jezik. Delam se, kot bi tega ne vedel. Tukaj lahko povem: dva jezika vodita do tretjega. V našem pri meru do posredujočega, povezujočega, tolerantnega, zbliža'očega narode, poučnega v merodajnosti, delujočega za mir, dobrega, uporabnega, poetičnega jezika. Prvi in edini stavek na mojem listu papirja se glasi: Zahvaljujem se svoji materi, da mi ni zamolčala svojega .jezika. PRED PREDSTAVITVIJO 23. T. M. V KULTURNEM POME V GORICI Letošnji knjižni «pridelki» Založništva tržaškega tiska Založništvu tržaškega tiska se letos obeta res bogata leposlovna bera: v treh zbirkah Leposlovje, Eseji in Kritike se je doslej nabralo kar sedem novih naslovov in en ponatis. «Pridelke», kot ša ljivo navaja vabilo, bodo urednik, ustvarjalci in oblikovalci predstavili javnosti in kritiki na prvi jesenski dan, v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predstavitev tolikega števila novih leposlovnih knjig je samo po sebi že dovolj velika novost, da ji kaže odmeriti primeren prostor in poudarek, zadoščenje pa je še toliko večje ob ugotovitvi, da gre za »leposlovno letino* manjšinske založniške hiše. Ni tu mesto, in tudi ni naš namen za dolgo razčlembo kulturne politike oddelka knjižnih izdaj pri ZTT, ne moremo pa mimo ugotovitve, da se je ta oddelek v zadnjih letih znatno okrepil in da postaja s svojimi 20-letnimi naslovi pomemben dejavnik v založniški stvarnosti tako Furlanije - Julijske krajine, kot na splošno, v vseslovenskem kulturnem prostoru. Med sedmimi novimi knjigami, ki jih bo Založništvo tržaškega ti- ska predstavilo javnosti v četrtek, so kar tri novitete domačih avtorjev in sicer pesniški zbirki «Gladež» Irene Žerjal ter «Z zvezdami v žepu* Aceta Mermo-lje ter radijske igre «Tri igre za glas* Miroslava Košute. Ta tri dela so samo polovica celotne literarne bere v zamejstvu, saj so že izšla ali pa bodo v kratkem izšla pri drugih založbah dela nekaterih drugih zamejskih ustvarjalcev. To dejstvo potrjuje življenjskost slovenske zamejske literature, ki se polnopravno vključuje v slovenski kulturni prostor, obenem pa s svojo specifiko o-pravlja dragoceno poslanstvo povezovalca mediteranskega s slo: venskim in, bolj na splošno, slovanskim svetom. S tega vidika bo oddelek knjižnih izdaj ZTT v kratkem obudil spomin na nekatere starejše slovenske avtorje, ki imajo pomemben prostor v slovenski književnosti. Gre za tehten izbor pesmi nabrežinskega pesnika Iga Grudna, ki ga pripravlja Miroslav Košuta, ter za enega od romanov I vana Preglja. V spremnih esejih bo prikazan nov pogled na delo obeh avtorjev, ki bosta tako osvojena vrnjena slovenskemu tržišču. Naj omenimo še, da je v zbirki Leposlovje izšel tudi roman »Živalski krog* Vladimira Kavčiča, po čigar romanu »Pustota* so letos v Sloveniji posneli tudi istoimenski film. številčno nekoliko skromnejša, zato pa kakovostno nič manj pomembna, je bila bera ZTT v esejistiki. Tržaška založniška hiša bo v tej zbirki predstavila prvi ponatis »Eseja o lepoti* Josipa Vidmarja, »Med ljudmi in spomeniki*, delo umetnostnih zgodovinarjev Ljerke in Luca Menaše ter zbirko esejev Bojana Štiha «Tema in anatema*. Mimogrede velja opozoriti na dejstvo, da je bila ZTT prva slovenska založniška hiša, ki je uvedla specifično esejistično zbirko in da je bila pobuda zelo ugodno sprejeta. V bližnji prihodnosti bosta v okviru te zbirke izšli deli dveh domačih avtorjev, s čimer bo zbirka polnokrvno zaživela in dobila pravo vlogo v okviru knjižnih izdaj. In ob koncu še «pridelek» iz zbirke Kritike: v tem okviru je pred kratkim izšel z naslovom «Ogledala» izbor gledaliških kritik priznanega slovenskega kritika Jožeta Javorška. VT ZAČETEK GLEDALIŠKI SCIONt V NOVI SORICI «Skopuh» Marina Držiča naša renesančna komedija Nedvomno se je na solkanskem odru Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici dvignila zavesa v novo gledališko sezono na Slovenskem najprej in torej prva. V tem sicer ni nič novega, saj novogoriško gledališče že po tradiciji začenja svojo sezono v počastitev svojega občinskega praznika 15. september. In tako se je v četrtek, 9. septembra, dvignila zavesa v Novi Gorici za uvodno premiero pa so si novogoriški gledališčniki izbrali komedijsko delo klasika jugoslovanske, oziroma dubrovniške književnosti, renesančno komedijo Marina Držiča Skopuh. Čeprav Skopuha ne moremo v celoti primerjati vrhunskemu Dr-žičevemu delu Dundu Maroju, je vendar Skopuh ostal delo, ki kljub renesančni komediografsko fakturi nosi v sebi vseeno vse tiste žlahtne odlike in prvine Držiče-vega dela, o katerem je Krleža upravičeno zapisal: »Iz Držičevega teksta nas gleda obraz renesančnega, zakrinkanega, zmedenega človeka, ki je bil vse življenje poverissimo scrit-tore: pisarček v solinah, godec v cerkvah in na gosposkih pojedinah, ulični glumač, grofovski sluga, grenko nasmejani obraz pesnika in klovna v agoniji, či- ..................... POGOVOR S PROF. PAVLOM PETRIČIČEM Deset let prizadevanj društva Nediža za narodni razvoj beneških Slovencev Študijski center Nediža nima toge organizacijske strukture, ampak se dinamično prilagaja razmeram in išče področja, kjer je potrebno poseči, da bi nadoknadili tisto, kar so (ne po lastni krivdi) že zamudili Narodno osveščanje Slovencev na Videmskem pozna več etap. E-no izmed njih je zaznamovala u-stanovitev Beneškega študijskega centra Nediža. Njegovo rojstvo sovpada prav z današnjim dnem, z 19. septembrom. Na današnji dan poteka tudi prva okrogla obletnica, 10-letnica obstoja. Prva miselna asociacija, ki se mi je utrnila ob tej novici, je bila posvečena prof. Pavlu Petričiču, profesorju ris^ipa, sicer pa aktivnemu političnemu iri kulturnemu delavcu na Videmskem, človeku, ki ima toliko moči, da najd“ čas tudi za slikarsko dejavnost. Poiskal sem ga na njegovem domu v Špetru Slo-venov, v kondominialni zgradbi, ki stoji nedaleč od zgradbe, kjer je bil nekoč sedež Demokratične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo, svoje čase trikoloristom takšen trn v peti, da so ga enostavno zažgali, misleč, da bodo s tem izbrisali beneške Slovence. Ta primerjava se mi je nehote vsiljevala, ko sem primerjal tiste in sedanje čase. Deset let Ne-diže! Deset let aktivnosti na vsemogočih področjih. Deset let predlogov. idej, njihovega uresničevanja, skratka obdobje, ki je ob pobudah vseh društev in dejavnikov na Videmskem prav gotovo med najbolj blestečimi v povojni zgodovini Benečije. «Pred desetimi leti smo se tule, v Špetru sestali Karel šiškovič, Živa Gruden in jaz, da bi ustanovili krožek, v katerem bi razpravljali o vprašanjih naših ljudi in se temeljiteje seznanili s stanjem,* je deja' prof. Petričič, pri tem pa povedal, da so si za prvo otipljivo nalogo zadali izdajo knjige Karla Podreke »La Slavia italiana*. Toda društvo ni knjige enostavno prevedlo, ampak si je najprej zagotovilo nekaj izvodov v italijanščini ter je o besedilu začelo temeljito razpravo, med katero so se pobliže seznanili z avtorjem, z njegovim življenjem in delom. Svoja spoznanja so sprva objavili v ciklostilirani obliki, kasneje pa v prevodu pri Založništvu tržaškega tiska. Pavel Petričič je bil pri pisanju te knjige angažiran v prvi osebi. Vzdrževal je stike s Po-drekovimi sorodniki v Milanu in tako zbral zares dosti še nepoznanega gradiva, ki ga je koristno u-porabil pri pisanju. »Knjiga je bila napisana v dveh jezikih in je povzročila veliko odmevnost. zlasti zaradi komentarja, kar je pomagalo, da se je odprta italijanska javnost začela zanimati za naše stvari.* je dejal Petričič. Druga pobuda Nediže, ki se je rodila v drugem letu njenega živ- ljenja, je una pi nastavitev slovenske narodne skupnosti v Beneški Sloveniji. Z dvema referatoma sta arh. Valentin Simoniti in prof. Petričič na okrogli mizi v Čedadu osve*lha vse aspekte njenega življenja. Gradivo so objavili v knjigi in jo izročili organizatorjem konference o manjšini v Trstu. «Izredno dobro obiskana okrogla miza v Čedadu je bila zanimiva tudi zato, ker so na njej odkrili svoje argumente nasprotniki pravic naše skupnosti,* je pripomnil Petričič, očitno v želji, da bi vsak dogodek ocenil s stališča naših interesov. V nadaljevanju pogovora je nanizal še vse ostale izpeljane pobude. ki jih je bilo. kakor bomo videli, precej in so bile zanimive tudi zaradi pestrosti tem in po dročij, ki so jih izbrali. Udeležba beneških intelektualcev na seminarjih slovenskega jezika v Ljubljani je pobudila organizacijo Beneških kulturnih dne-vov. Nanje so sklenili povabiti slovenske in italijanske znanstvenike, da bi osvetlili položaj Bene čije z različnih zornih kotov, predvsem pa pomagali znanstveno u-temeljiti. kako Benečija ni nič drugega kot del slovenskega narodnega ozemlja, ki se je razvijal v specifičnih, lahko bi rekli težavnih razmerah, kar je še danes njena poglavitna značilnost. Na prvih Beneških kulturnih dnevih v štrutovem so govorili o jeziku, na drugih v Podbonescu pa o zgodovini Benečije. Na njih so sodelovali italijanski zgodovinar Pellegrini. velik prijatelj beneških Slovencev, slovenski znanstvenik Grafenauer in drugi. Gradivo teh dveh okroglih miz so objavili v knjigi. Od tistega časa dalje so postali Kuitun.t ui jo vi uspešna u-blika vsakoletnega predstavljanja najrazličnejših manjšinskih tem, med katerimi tudi tema o položaju manjšin na območju Alpe Adria. »Letos januarja bomo imeli desete Beneške kulturne dneve, in prav v teh dneh se pogovarjamo, na kakšno temo naj bi jih izvedli,* je dejal Petričič, pri tem pa ni pozabil povedati, da jim je v veliko pomoč Slovenski raziskovalni inštitut v Čedadu. Zaradi svojega posluha do otrok je Nediža poiskala način, kako bi tudi najmlajše Benečane pritegnila k procesu narodnega osveščanja. Zanje so si izmislili natečaj Moja vas. Otroci skozi vse leto pišejo narečne tekste, ob koncu šolskega leta pa jih predstavijo in za najboljše prejmejo nagrade. »Prireditev, na kateri podelimo nagrade, organizira odgovorni za kulturo v teritorialnem odboru SKGZ za videmsko pokrajino Al-do Klodič. Vse doslej je pokazal veliko domiselnost in pripravil zares prijetne zaključne prireditve z nastopi pevskih zborov, harmonikarjev, rezijanske folklorne skupine itd.* je pojasnil Petričič. Bil je še posebno zadovoljen, kadar je lahko pokazal odprtost Nediže, da povabi k sodelovanju čimveč strokovnjakov in zagnancev. Leta 1974 so pod vodstvom prof. Bepina Krizetiča začeli z drugo mladinsko iniciativo, z Mlado brie-zo, ki je poletna kolonija otrok. Njen poglavitni namen je otroke utrjevati v materinem jeziku ali pa jih učiti slovenščine, če so šibki v njej. Mlada brieza se je 1977. leta obogatila z Mojo barčico, se pravi s počitnicami otrok ob morju v Sloveniji. Posebno iznajdljiva se je Nediža pokazala na izobraževalnem področju. Njeni voditelji so se zavedali škode, ki jo trpi mladina zaradi pomanjkanja slovenskih o-troških vrtcev in osnovnih šol. Za te stiske je društvo morda zato pokazalo tolikšno občutljivost, ker ni institucionalizirano, ampak želi biti predvsem iskalec vseh priložnosti, da se za naše ljudi postori nekaj koristnega. Takšno kakršno je, je lahko zelo dinamično, .To se. pozna v pobudah, ki jih je sprejelo v korist šolskega in po-šolskega pouka in glasbene vzgoje, pri kateri se je posebno izkazal Nino Špekonja. »Nas ne zanima, da bi morala nad našimi pobudami držati pokroviteljsko roko neka širša organizacija. Predvsem nam je do tega, da vsebinsko delujemo tako, kot je v interesu celotne naše skupnosti,* je Petričič opredelil izhodišče delovanja Nediže. Za neko pobudo pa je vendarle pokazal posebno skrb in je prav zanjo hotel poudariti, da je »njihova*. Gre za šolski center v Petjagu, kjer v sodelovanju z Glasbeno matico vodijo glasbeno šolo, kjer i-majo pošolski pouk in tečaj slovenščine. Na pobudo Valentina Simonittija in Lucie Costaperaria, pripadnikov Nediže, so ustanovili pevski zbor Pod lipo. Na enak način je Ivan Vogrig ustanovil Društvo beneških likovnih umetnikov. Kot zelo pomembna organizacija, ki je že doslej opravila veliko dela in se ji zlasti obetajo velike odgovornosti v prihodnje, pa jc Inštitut za slovensko izobraževanje, kjer je predsednik osebno Petričič, direktorica pa Živa Gruden. Naloga tega inštituta je, da ra samostojni podlagi prireja tečaje in se ukvarja z upravno problematiko, da vzdržuje stike s pokrajino in deželo, da njegovi predstavniki o-blasti čimbolj hitro in podrobno seznanjajo z našimi potrebami na področju izobraževanja. Po vsem, kar je povedal prof. Pavel Petričič, ni bilo težko izluščiti nekega nadvse razveseljivega spoznanja, namreč, da . je društvo Nediža po svojem sedežu in tudi po svoji organizacijski obliki nekaj zelo skromnega, da pa je nekaj velikega po idejah, po entu-ziazmu in po ambicijah. »Naša naloga je sestavljati inventar naših potreb in poiskati ljudi, ki j»; na samostojen in u-stvarjalen način pomagali k rasti naše skupnosti,* je povedal Petričič GORAZD VESEL gar težke besede književnika so oporoka, ki jo zapušča kot me-mento rodovom. Držič je prvi človek iz ljudstva v naši dramatiki. Držičevi liki: Džuho, Krpeta, Radat. Gruba, Miona, Dundo Maroje. Ugo Tede-ško — pa Bokčilo, Popiva, Pomet, Tripče, njegove Varive, Pe-trunjelice in Mande niso samo klovni plautovske renesančne komedije, niso le karnevalske maske kake igralske družine, v 'kateri je nastopal tudi pisatelj in ki so izzivali smeh — to so prvi pesniško in ljudsko orisani liki iz ljudstva, ki govorijo v ljudskem, plebejskem jeziku pravih kmečkih veseloiger. Njegov plautovski ansambel skopuhov, senilnih ljubimcev, razigranih žensk, rogonoscev, pijancev, revežev, potepuhov, kmetov, zvodnic in služabnikov ni samo karnevalska igra, napisana al-l’improviso za gosposko zabavo...* In prav v tej dilemi, zabava ali umetniško sporočilo, je režiser, gost Radoslav Doric znal z novogoriškim ansamblom najti pravo mero in razmerje. Posrečilo se mu je namreč na nekakšni globalni igri in protiigri med predstavniki ljudstva in predstavniki plemstva, kjer v sredini dominira skopuh, ustvariti na eni strani resnobno in trpko sporočilo našega avtorja, s komedijsko razigranostjo, pesmijo in plesom, hitrim tempom dogajanja in izrazitimi komediografskimi prijemi pa se mu je na drugi strani posrečilo vso zadevo pognati odrsko in dramaturško v takšen tempo, da smo hkrati podoživljali veselo, inventivno, skoraj klasično renesančno komedijo, ki pa ni o-' stajala zgolj na ravni zabave in cenenega smeha, temveč je zmogla v podteksu zasnove in likov razkrivati kljub sorazmerno znani in siromašni fabuli, občečloveške poteze, spoznanja in direktna sporočila gledalcem. Pri tem je bil režiserju v veliko pomoč tudi na novo prevedeni tekst Skopuha izpod peresa Darija Bratoša, ki je bil rahlo lokalno, konkretno primorsko obarvan, kar je dajalo uprizoritvi še nekakšno patino starinskosti in ljudskosti. Naslednji režiserjev pomočnik za u-spešnost predstave je bila vsekakor tudi kostumografinja Vesna Radovič, ki je oblekla Držičeve junake v< renesančno, a hkrati južnoslovansko nošo ter tako prispevala svoje h koloritu in režijski zasnovi uprizoritve. Ne navsezadnje je tu še tretji činitelj, scenograf Aleksander Zlatovič, ki j« domiselno, z nekakšno velikansko »čudežno kocko*, odpirajočo se na razne strani, omogočil hiter prenos dejanja iz cerkve v skopuhovo stanovanje pa v mesto in povsod tja, kjer je prostorsko potekala Držičeva komedija. Za celoten igralski ansambel, ki je seveda nosil levji delež uprizoritve, pa lahko zapišemo, da se je znal vživeti v Držiča, da ga je odigral po naše in renesančno ter se tudi sam navduševal nad Držičevim žlahtnim komedi-janstvom, aktualnim tako za njegov kot za naš današnji čas. Vsekakor je lik skopuha v interpretaciji Sergeja Ferrarija dominiral nad ostalimi sodelujočimi, v njegov lik je igralec vložil ves svoj talent in ves napor, tako da si je s tem likom zagotovo ustvaril eno izmed svojih antologijskih vlog. Njegov lik namreč ni bil simbolna, enostranska upodobitev ideje skopuhu, temveč je bil to človeško tragičen skopuh, zasvojen od te negativne človeške lastnosti, tako pogubne za človekov značaj kot kvartopirstvo, ljubosumje, mamila in podobno. Bil je namreč človeško pretresljiv, tragičen in žalostno smešen v svoji zaslepljeni sli po denarju. Če smo malce več zapisali o naslovnem liku in njegovem interpretu nismo s tem hoteli nikakor zmanjšati pomena, vloge in odličnosti ostalih Držičevih likov, ki končno vsi skupaj le tvorijo predstavo in njeno uprizoritev. In zato so v tem držičev-skem komedijskem ansamblu prav tako prispevali k uspešnosti in u-činkovitosti predstave Stane Leban (Zlati kum), Sandi Krošl (Niko), Ivo Barišič (Kamilo), Bine Matoh (Munuo), Tone Šolar (Dži-vo), Jože Mraz (Posimaha), Karel Brišnik (Dremalo), Darko Komac (Kučivrat), Milan Vodopivec (Oblizalo), Janez škof (Don Marin), Nevenka Sedlar (Adrija-na). Brega Urbič (Dobra), Dragica Kokot - šolar (Variva) in Mira Lampič - Vujičič (Groba). DUŠAN ŽELJEZNOV KOLEDAR PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI (19. - 27. T. M.) Ker vlada tudi pri nas veliko zanimanje za prireditve v Cankar-*m domu v Ljubljani, bomo odslej ob nedeljah na kulturnistra-obiavliali preglede prireditev za teden naprej, v rubriki »Gleda k* pa bomo sproti vsak dan napovedovali prireditev oziroma pn-Utve za dan objave. toEIJA, 19. septembra, ob 19.30 Dušan Kovačevič: MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG GOSTUJE »ATELJE 212». BEOGRAD *dnja dvorana a* vstopnic od 100 do 120 din 'NEDELJEK, 20. septembra, ob 19.30_ PREMIERA JUGOSLOVANSKEGA FILMA •Maratonci tečejo častni krog* s predstavitvijo glavnih igralcev -dnja dvorana 1* vstopnic 50 din TOREK, 21. septembra, ob 19.30 SHANON — JACKSON, jazz kvintet Srednja dvorana Cena vstopnic 150 din ČETRTEK, 23. septembra, ob 19.30 OTVORITVENI KONCERT nove koncertne sezone v Veliki dvorani Velika dvorana Cena vstopnic od 100 do 170 din Slovenska Filharmonija s slovenskim programom Predstavitev orgel s Šivičevim orgelskim koncertom (organist ŽELJKO MARASOVIč) BITEF v Cankarjevem domu Sam beograjski festival Bitef je najpomembnejša in tradicionalna mednarodna prireditev v Jugoslaviji, saj o njej pišejo vse svetovne revije, ki nam zagotavlja tisto, kar si od gledališča lahko samo želimo: iskanja novih tendenc v gledališču, nova branja klasikov, srečanja z mlado gledališko kulturo. Najzanimivejši del repertoarja Bitefa vsako leto posredujemo v Sloveniji. In kaj bomo videli? SREDA, 22. septembra, ob 19.30 Mihail Bulgakov: MOJSTER IN MARGARETA TEATRUL MIC, BUKAREŠTA REŽIJA: KATARINA BUZOIANU Srednja dvorana Cena vstopnic od 120 do 150 PETEK, 24. septembra, ob 19.30 Moliere: SGANARELL AMERICAN REPERTORY THEATRE BOSTON, ZDA V klasični Molierovi komediji bomo ob režiserju romunskega porekla ANDREIU SERBANU in večkratnemu dobitniku nagrade Bitefa, srečali izvrstne igralce. Srednja dvorana Cena vstopnic od 120 do 150 SOBOTA, 25. septembra, ob 19.30 Frank VVedekind: LULU AMERICAN REPERTORY THEATRE BOSTON, ZDA Režija LEE BREUER. Izjemna naslovna vloga pevke CATHE-RINE SLADE. LULU Franka IVedekinda, ki je Cankarjev sodobnik, predstavlja središče življenja za kulisami; ni samo predstava, je več, je izkušnja. Zanimiva bo primerjava za tiste, ki so si LULU ogledali pred leti v Ljubljanski Drami v režiji Žarka Petana. PONEDELJEK, 27. septembra, ob 19.30 VVilliam Shakespeare: HAMLET DIVADLO NA ZABADLI, PRAGA, ČSSR REŽIJA EVALD SCHORM. V naslovni vlogi OLDRICH VLACH Srednja dvorana Cena vstopnic od 120 do 150 Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu, vsak dan (razen nedelje) od 9. do 14. in od 17. do 19. or« oziroma do začetka predstave. Rezervacije po telefonu 222-815, KASTA vabi danes v Repen na slikarski ex tempore KASTA prireja deveto slikarsko nagradno tekmovanje ex tempore, ki bo danes, 19. septembra na Repentabru. Vabilo velja tudi za mlade slikarje do IS. leta starosti. Tehnika in slog sta poljubni, prav tako je dovoljena čr-vo-bela tehnika. Mera platen: naj daljša stranica lahko doseže 120 cm, vendar celotna površina ne sme presegati enega kvadratnega metra. Vsak udeleženec lahko predloži v žigosanje dve platni ali osnovi, vendar bo izročil le eno samo dokončano delo. žigosanje platen bo na Repentabru od 7.30 do 13.00. Dela bo treba izročiti brez pod- pisa, brez okvirja in brez stekla, najkasneje do 15. ure. Ob 15.30 bo komisija ocenila izročena dela ter dodelila nagrade. Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu. Dela bodo razstavljena v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. od 2. do 9. oktobra t.l. Slikarji morajo opremiti svoje slike s podpisom, z okvirjem ali steklom ter s svojim naslovom in ceno dela. Tako opremljene slike je treba izročiti v Gregorčičevi dvorani do 13. ure v petek. 1. oktobra t.l. Vse slikarje vabimo že sedaj na otvoritev razstave, ki bo v soboto, 2. oktobra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani. Deziderij Švara bo razstavljal v Kraški galeriji Kdor se količkaj zanima za slovensko kulturno življenje v našem zamejstvu, bo Deziderija Švaro zagotovo poznal. Ni je zahtevnejše prireditve, ki bi se je ne udeležil ali pri njej sodeloval. Kdor pa pobliže sledi zamejskemu likovnemu življenju, ve, da je Švara eden najmarljivejših slovenskih zamejskih slikarjev. Če izvzamemo njegovo nekoliko podajšano «obdobje molka* v času prehoda iz faze Tostijevega učenca v povsem lastno, samosvojo likovno V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE Vsaj nakazan izreden diapazon slovenske grafične umetnosti Na ogled so dela kakih dvajsetih slovenskih likovnikov Čeprav moremo in moramo ob vsej odprti meji ugotoviti, da je kulturna izmenjava med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo, v primerjavi z osebno, trgovinsko in družbeno politično še vedno nekaka pastorka, je na kulturnem področju vendarle panoga, ki je doslej zabeležila večje rezultate. V mislih imamo likovno u-metnost, ki je čeprav bolj v eno smer napravila doslej verjetno največje korake. Če upoštevamo javne in zasebne pobude, smemo reči, da Trst razmeroma dobro pozna in zato tudi visoko ceni slovensko likovno umetnost, še posebej grafiko, saj so nekateri vrhunski slovenski mojstri že dvakrat razstavljali v dvorani pala ••iiftMiitfifiiiiiitii tuli m n mtiiii tiiiiaiiii m n iiisiuitt Ameriški jeklarji protestirajo PITTSBURG - Ameriški ekonomski krogi, ki gospodarijo na področju jeklarske industrije, in med temi je prav gotovo velika družba US Steel Corp, ki je največje jeklarsko podjetje v ZDA, namerava zahtevati od washing-tonske vlade, naj omejijo uvoz jekla iz Japonske. Pravni, ppsjfpek v tem smislu, kot je rekel glasnik družbe, se bo začel v prvih dneh prihodhjega meseca, torej v oktobru. Določeni ekonomski krogi v ZDA so zadnje čase v polni ofenzivi proti vsem konkurenčnim družbam in podjetjem v svetu in iščejo najrazličnejše izgovore za to svoje početje, kajti svetovna industrija spravlja v zagato njih same, hkra ti pa skušajo tudi politični krogi v ZDA vsiljevati ostalemu svetu svojo »linijo*. In sedanjo pravno akcijo proti japonski jeklarski in dustriji utemeljujejo na sledeči način: trgovske pogodbe med Japonsko in Evropsko gospodarsko skupnostjo so skrčile izvoz jekla in železa, ki ga proizvajajo japonski plavži v dežele Evropske skupnosti in to je vzpodbudilo japonske jeklarje, da so svoj višek jekla preusmerili proti Združenim državam, kamor so doslej sicer že izvažali velike količine jekla, vendar pa ne v tolikšni meri kot sedaj. In ker je japonsko jeklo zaradi cenejše delovne sile in seveda na račun izredno sodobne tehnologije cenejše od jekla iz a meriških plavžev, je povsem ra zuniljivo, da so Japonci nasproti domačim jeklarjem konkurenčni. V lanskem letu so Združene države uvozile iz Japonske 6 milijonov 200 tisoč ton jekla, kar je ena tretjina vsega uvoženega je kla v ZDA. če Costami, na dveh velikih kolektivnih razstavah, nekatere galerije, kot na primer «La Lan-tema*. «11 Tribbio* pa še nekatere druge, pa ' » imele že večkrat v gosteh posamezne mojstre ali tudi skupine. Vrhu tega so nekateri slovenski mojstri razstavljali že v Kulturnem domu. In vendar menimo, da ni bila doslej še dana tržaškim ljubiteljem umetnosti tolikšna možnost, da se spoznajo z veljavno slovensko grafično izraznostjo kot se jim nudi sedaj. Sicer je treba že v samem začetku pribiti, da ne gre za neko obsežno, veliko razstavo, hkrati pa velja tudi v tem primeru ugotovitev, da si iz dela dveh še ne moremo ustvariti podobe o nekem mojstru, vendar pa nam tudi takšne razstave da jo vsaj približno sliko neke likovne stvarnosti, v konkretnem primeru velike umetniške dobe, ki jo Slovenija doživlja v zadnjih desetletjih. Vodstvo novega slovenskega razstavišča v središču mesta TK Galerije v Ul. sv. Frančiška, v ozadju Tržaške knjigarne, je poskrbelo za kolektivno razstavo večjega števila slovenskih mojstrov. Ker pa so razstavni prostori omejeni, so posamezni grafični mojstri navzoči le z dvema, tremi deli in še ta niso vsa razobešena na stene, pač pa so na ogled in na voljo občinstvu v mapah na mizah v pritličju ter v prvem nadstropju razstavišča. In vendar bi se drznili reči, da je tu vsaj nakazan malone ves izreden diapason sodobne bogate slovenske likovne ustvarjalnosti, saj imamo tu zastopane kar tri likovne generacije, začenši z najstarejšim, z Rikom Debenjakom, ki je s svojimi obilnimi sedmimi križi, kot rečeno, najstarejši hkrati pa glede na domača in tuja priznanja med najvažnejšimi razstavljavci, pa do najmlajših, vendar že uveljavljenih ter doma in v tujini znanih mojstrov, kot so Gorazd Šefran, Tomaž Kržišnik in Boris Jesih, da ne govorimo o vmesni lahko bi rekli »srečni generaciji*. v katero spadajo na primer Boljka, Borčič, Bernik, Ciuha. Vladimir Mahuc in Karel Zelenko. ki z nekaterimi drugimi mojstri srednje in zrele generacije predstavljajo jedro tiste slovenske vrhunske likovne ustvarjalnosti na grafičnem področju, ki io označujejo kot ljubljansko šolo in so hkrati med predstavniki najvišje ne le slovenske in jugoslovanske pač pa lahko bi rekli evropske grafične izraznosti. Navedli smo nekaj imen, ne vseh 20. kot tudi nismo dali izrecne o-cene o posameznih in njihovi u metniški vrednosti, saj bi za to potrebovali veliko prostora. Hoteli smo pa vendarle opozoriti na- izraznost, se Deziderij Švara že dolgo tako rekoč redno, leto za letom, predstavlja javnosti, po navadi tržaški in goriški, torej svojemu domačemu občinstvu, ali pa tudi ljubiteljem umetnosti drugod, na primer v Ljubljani, Celju, Kočevju in Trbovlju, ali pa tudi v Benetkah, Neaplju in Vidmu, kjer je pred obilnim letom prire-ril v vseh prostorih velike središčne «Gallerie del Centro* svojo zagotovo največjo in najbolj u-spelo dosedanjo razstavo. Govoriti v tem priložnostnem zapisu o Švarovi umetnosti, o njegovem slogu in likovnem razvoju bi bilo nekoliko tvegano, saj je nemogoče v nekaj vrsticah strniti in obrazložiti vse elemente švaro-ve likovne izraznosti, ki se na prvi pogled zdi abstraktna, a je skoraj vsako njegovo delo v bistvu le od daleč gledan del objekta ali izbranega motiva, po navadi ali čolna, jadra, vesla, skratka plovila ali dela plovila. Vrhu tega bi morali analizirati tudi njegov prehod iz nekdanjega čistega realizma, v dobo. ko je svoje motive očistil vsega odvečnega, vse «navlake», dokler ni prišel v sedanjo fazo, ki liči, kot smo rekli, abstraktnsoti ali je na robu same abstraktnosti. Končno bi morali reči še besedo, dve o njegovih «treh dimenzijah*, kajti Deziderij Švara začenja v svoje slike vključevati tudi elemente tretje dimenzije. Deziderij Švara, ki smo ga tu na kratko predstavili, pripravlja letošnje srečanje z domačim občinstvom. Pripravlja namreč raz stavo svojih del, ki jo bo odprl v soboto, 25. t.m., v Kraški galeriji v Repnu, kjer bo dal na ogled svoja najnovejša dela. Njegova razstava bo trajala do 17. oktobra in bo na ogled v smislu urnika Kraške hiše. torej le ob nedeljah in praznikih v dopoldanskih in popoldanskih urah. llllllllllllll«iHIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIHllll!IIIIIUMIMICnilllllllllll|IHIIlllllllllllllllllMlltlllllllltlllimiltl šo javnost na nevsakdanjo priložnost, kajti v obeh prostorih TK Galerije v Ul. sv. Frančiška bodo še kakih deset dni na ogled in ne le na ogled grafična dela velike veljavnosti. In te priložnosti bi ne smeli zamuditi. MIAMI BEACH - Brat slovitega ameriškega pisatelja Ernesta Hemingvvavja Leicester Hemin gway je podlegel poškodbi, ki si jo je zadal, ko je poskušal napraviti samomor. Ni znano, če je bil tudi on neozdravljivo bolan kot njegov slavni brat, ki je napravil samomor, ko so mu zdravniki u-gotcvili neozdravljivo bolezen. Sicer pa je bil tudi Leicester He-ming\vay pisatelj in časnikar, le da ni dosegal velikega brata. i elicij’ Holland so že pri samih tl letih morali presaditi srce. Vendar ima deklica srečo, kajti že v nekaj dneh se je tako opomogla, da jo jo vidimo, kako je že vzela v roke knjigo NllIlllllilllllllIlIlIllliiiuiIllilililliiiiiiilllllllllllliilliniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiifiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii PRED ŠTIRIDESETIMI LETI V TEM ČASU (Nadaljevanje s S. strani) Ijal in vodil, so bile vse uspešne in so njegovi četi prinesle mnogo sovražnikovega vojaškega materiala. V dveh mesecih in pol je s svojo 'Trnov sko četo zaplenil dva težka mitraljeza, tri brzostrelke, okrog 40 pušk in mnogo vojaškega materiala. V vseli teh bojih njegova četa ni imela niti ene žrtve. Tovariš Vojko se je s svojim junaštvom tako izkazal, da sta njegova brezmejna ljubezen do naroda in vedno živo hrepenenje po njegovi svobodi postala legendarna po vsej Primorski. Za množice je bil vzgled iniciativnega na rodnega borca. Zato ga štab Primorske ope rativne cone na osnovi odredbe glavnega poveljstva Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije z dne 3. marca 1943 razglaša za NARODNEGA HEROJA Da bi se ga dostojno spominjali, odreja mo, da H. bataljon Južnoprimorskega odreda nosi odslej ime »VOJKOV*. To dnevno povelje je treba prečitati vsem primorskim partizanom. Slava tov. VOJKU! SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU!* Dnevno povelje sta v imenu štaba Primorske operativne cone podpisala poveljnik Mirko Bračič in dr. Aleš Bebler - Primož za politkomisarja. Maršal Tito, vrhovni komandant NOV in PO Jugoslavije, je Janka Premrla Vojka odlikoval ž redom narodnega heroja dne 18. aprila 1944, točno ob drugi obletnici prve velike bitke primorskih partizanov na Nanosu. Janko Premrl Vojko je bil tako prvi primorski partizanski poveljnik, po katerem se je imenovala neka primorska partizanska enota in prvi Primorec, ki so ga razglasili za narodnega heroja Jugoslavije. Zaradi dobro se razvijajoče mobilizacije novih borcev so se vse partizanske enote na Primorskem številčno zelo okrepile. Zato je štab Alpske operativne cone 13. februarja 1943 ukazal, naj se iz Soškega odreda obli kujeta Južnoprimorski odred in Severnoprimorski odred. Poleg tega se formira že Udarna brigada imena Andreja Laharnarja. junaškega voditelja tolminskega punta iz let 1712 1713. za poveljnika je bil določen Janko Premrl - Vojko, za politkomisarja pa Drago Flis - Strela. Navedene udarne brigade pa niso ustanovili zaradi Vojkove Starti. Pesa mezne enote, ki naj bi sestavljale brigado, so dodelili četam za zaščito novih neoboroženih borcev, ki so odhajali na Notranjsko. Zahodno od Soče in severno od črte Sv. Lucija (Most na Soči) — reka Idrijca do črte Straža — bivša jugoslovansko italijan ska meja je bilo operativno področje Severnoprimorskega odreda, medtem ko so bili ostali predeli Slovenskega Primorja operativno področje Južnoprimorskega odreda. Nova odre da sta imela vsak po tri bataljone, poveljniški sestav pa je bil takrat takšen: SEVERNOPRIMORSKI ODRED: poveljnik Tone Bavec - Cene, politkomisar Cveto Močnik Florjan, namestnik politkomisarja Gašper. 1. bataljon: Ivan Manfreda - Jaka, namestnik politkomisar Emil Filipčič - Ličan. 2. bataljon: poveljnik Slavko Bombač - Bo- ris, politkomisar Janez Kranjc Janez, namestnik politkomisarja Anamarija Pervanja. 3, bataljon: poveljnik Miro Perc - Maks, politkomisar Janez Učakar, namestnik poveljnika Milan Barbič - Martin. JUŽNOPRIMORSKI ODRED: poveljnik Albert Jakopič - Kajtimir, politko misar Ivan Turšič Iztok, namestnik politkomisarja Martin Greif - Rudi. 1. bataljon »Simona Gregorčiča: poveljnik Milan Bajc - Stric, politkomisar Franc, namestnik politkomisarja Karel Nardin - Jakec. 2. bataljon: poveljnik Viktor Varšek - Vare. politkomisar Jože Čerin - Peter Savski. 3. bataljon: poveljnik Karel Maslo - Drago, politkomisar Fric, namestnik politkomisa rja Franc Segulin - Boio. Soški odred je uspešno opravil svoje zgodovinsko poslanstvo, saj je z nastankom dveh močnih partizanskih odredov nastopilo v Slovenskem Primorju novo obdobje narodnoosvobodilnega boja. Naj ob zaključku te skice o delovanju Soškega odreda še omenimo, da se je v času tega naglega razvoja partizanskih čet v Slo venskem primorju spustila v noči na 18. ma rec 1943 v bližini Plav v Soški dolini s padali skupina treh obveščevalcev britanske vojske. Skupina je imela nalogo, da za britansko poveljstvo na Bližnjem vzhodu zbira podatke o sovražnikovih vojaških in pomorskih silah. Prek njihovih radijskih oddajnikov so bili vzpostavljeni prvi stiki slovenske narodnoosvobodilne vojske s štabom britanske vojske za Bližnji vzhod v Kairu. To pa je bilo na drugi strani tudi veliko priznanje uspešnemu boju primorskih partizanov in njegovemu mednarodnemu pomenu. Nedelja, 19. septembra 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Zelena črta - oz. kmetijska oddaja 13.00 Poletni maraton - balet 13.30 Dnevnik 1 16.50 športne vesti 17.00 Življenje na Zemlji Sesalci - dokumentarec 17.55 športne vesti 18.00 Glasbena srečanja: Poje Phil Collins 18.30 90. minuta 18.50 Rdečeglavi Cleto 19.00 Registriran polčas nogometne tekme A - lige 20.00 Dnevnik 1 20.40 Parmska kartuzija - TV nadaljevanka 21.40 športna nedelja 22.40 Poje skupina II giardino dei semplici 23.15 Dnevnik 1 Drugi kanal 11.00 Glasba J. S. Bacha 11.20 Koncert dua Fedrigotti - Lo-renzini 12.00 Dokumentarna oddaja 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Mork in Mindy - TV film 14.30 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi Palermo: Tenis mednarodni turnir Momtevarchi: motociklizem 18.00 Registriran polčas nogometne tekme B - lige 18.30 Komični film 18.45 Dnevnik 2 - Gol flash 18.55 Ognjeno rdeči kodeks - TV film 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.40 Zgodba nekega Italijana Alberto Sordi in njegovi filmi 21.55 Hill Street - dan in noč 22.45 Mixer - posebna oddaja Raketa za Gheddafija 23.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.15 Neposredni športni prenosi Santa Maria Nuova (Ancona) : Kotalkanje, evropsko prvenstvo 19.00 Dnevnik 3 19.15 Deželne športne vesti 19.35 Koncert: pojejo Ron in skupina Stadio 20.40 Športne vesti 21.40 Skrivnosti uspeha: Peppino di Capri 22.05 Dnevnik 3 22.30 Italijansko nogometno pr venstvo A - lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.45 Poročila 10.50 Živ žav, otroška matineja 11.45 Osma ofenziva - nadaljevanka 12.40 TV kažipot 13.00 Narodna glasba 13.30 Kmetijska oddaja 13.30 Poročila 16.00 Pesem v pesmi 16.55 Poročila 17.00 Ljubljana: SP v driganju uteži 18.05 Športna poročila 18.20 Dr. Jekkyl in gospod Hyde -Stevensonova zgodba o razdvojeni osebnosti je bila privlačna tema za filmske mojstre. Tokrat bomo gledali verzijo iz leta 1932, ki si jo je režiser Rouben Mamoulian zamislil kot grozljivko in tako posnel dovolj napet film, ki še dandanes vzbuja poeor-nost. Zgodba o viktorijanskem kemiku, ki najde formulo za razdvojitev dobrega od zla in jo preizkuša na sebi, znanstveni poizkusi pa ga vodijo v propad, pa je dobro znana že iz novele Roberta Louisa Stevensona 20.10 Risanka 20.20 Cik - Cak 20.23 TV in radio nocoj 20.25 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 20.57 Propagandna oddaja 21.00 Tamburaši - I. del nadalje vanke TV Zagreb 22.05 Propagandna oddaja 22.10 š' ortni pregled 22.40 Človek brez meja: Hrepe nenje, dok. serija Koper 17.00 Nogomet: Galenika - Partizan Avtomobilizem: Monza - Formula 1 19.1-5 Inšpektor Bluey - TV film 20.00 Risanke 20.15 Kolo - čelov, film 21.45 Glasba brez meja: Gene Kellv 22.15 Zeit im Bild - Čas v sliki Zaoreb 18.30 Nedeljsko popoldne 22.10 Športni pregled TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Masa; 9.45 Nedeljska matineja; 10.30 Poslušali boste; 11.00 Mladinski o-der: Milčinski: »Ptički brezgnez-das> - zadnji del; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenu tek Slovencev v Italiji; 12.30 Narodnozabavna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski zbornik: Kulturna panorama - Zabavni program; 16.30 Hit Parade; 17.30 Šport in glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 19,30 Radijski dnevnik; 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop: 9.30 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.45 Mozaik; 11.20 Zaplešimo valček; 11.32 Kirn, svet mladih; 13.10 Glasba po željah; 14.33 Domenicollage; 15.00 Poje Gianni Togni; 15.30 Kaj je novega; 16.30 Vrtiljak Jugoslovan skiii motivov; 17.00 Pesmi tedna: 17.30 Crash; 19.30 Športna nedelja; 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda KOPER (Slovenski mogrom) 8.00, 9.00. 15.00 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.30 Naš čas; 9.07 Kinospored; 9.10 Stoji, sloji lipica; 9.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.45 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Igra orkester Skyline: 16.30 Domača rock scena; 17.00 Primorski dnevnik: 17.15 Zabavna glasba: 17.30 Primorska poje; 18.00 Za vsakogar nekaj. RADIČ 1 8.00, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 7.00 Glasba na praznični dan: 8.40 Pojeta Nancy in Frank Sinatra jr.; 9.30 Maša; 10.15 Glas beno govorni program s Corradom; 11.00 Jutranji variete: 12.30, 14.40, 15.00 in 18.02 Nagradno tekmovanje: 13.15 Rally; 15.30 Nepozab ne melodije; 16.50 Italijansko nogometno prvenstvo; 19.20 Glasba na praznični dan; 21.00 Gospodje in gospe, praznfk&l^ltbinec; 21.43 Glasbeni premer; 22.00 Fortuni jeva pesem - o|)eret£: 23.03 Teleion-ski klic. RADIČ 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.50, 18.45, 19.30 Po rečila; 6.00 - 8.00 Glasbena matineja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Radijska kriminalka; 9.35 Kvizi; 11.00 - 11.35 Ameriška glasbena komedija; 12.15 Tisoč pesmi; 12.48 Hit parade; 13.41 Sound - Track, g’asba in kino; 14.05, 16.55 in 18.47 Po'elno nedeljo z nami; 16.00 športna nedelja; 19.50 Lovec na bisere; 20.50 Splash, glasba vče- | raj. danes in . . . jutri; 22.50 Lah i ko noč, Evropa. LJUBLJANA 6 00, 7.00, 8.00, 9.C0, 10.00, 11.00, : 13.00, 14.00, 15.00. 16.00, 20.00 Po i rešila; 6.00 Jutiarji program i glasba; 7.15 Danes je nedelja j Rekreacija; 8.30 Zdravo, tovariši j vojaki; 8.40 Vedri zvoki: 9.07 Radijska igra za otroke - Slovenski ' pesniki otrokom - Skladbe za mla i dino; 10.05 Še pomnite, tovariši. I 11.05 Nedeljska matineja; 12.00 j Naši poslušalci čestitajo; 14.10 Za j bavna glasba; 14.20 Za kmetijske ! proizvajalce: 15.05 Humoreska -I Bennett: Resnica o pisatelju: 13.25 j Z majhnimi ansambli; 15.40 Pihal I ne godbe; 16.10 Pri nas doma; | 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 i Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Priljubljene operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra - Marinc: Petrgana nit - Na zgornji polici; 20.30 Zabavna glas ! ba; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 i Glasbene razglednice; 21.00 V ne I del jo zevčer: 23.20 Skupni pro-I gram JRT: 00.05 Lirični utrinki; I 00.10 Nočni koncert. Ponedeljek, 20. septembra 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - balet 13.30 Dnevnik 1 17.00 Glasba, predstave in aktualnosti 17.05 Trio Drač - risanka 17.50 Hagen Delde v nevarnosti - TV film 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Neukročena Angelika 1 del filma 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.40 «Splendore nelTerba* Režija Elia Kaza 22.45 Srečanje s kinom - filmi, ki jih boste videli na velikem platnu 22.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.45 Dnevnik 1, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 »Tutto campreso* - 6. del 17.00 Popoldan 17.15 Prijateljstvo - mladinska nadaljevanka Program za mladino 17.40 Čarovnica Bia - risanka Divji svet živali - dokumentarna oddaja 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti in Iz parlamenta 18.50 Figure, figure, figure televizijski revival 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 Žena in njen sovražnik 21.35 Kronika Demokracija na delovnih mestih 22.20 Protestantizem 23.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.15 Crusinalla Omegna (Nova-ra): Kolesarstvo 16.45 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 19.15 Deželne športne vesti 19.50 Rock koncert: Frankie Mil-lier in negova Band 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Italijanska kinematografija 21.30 Dnevnik 3 21.55 Šolska vzgoja 22.40 Ponedeljkov proces JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.35 TV v šoli 11.00 Poročila 11.05 Jeziki narodnosti 17.55 Poročila 18.00 Novo vznemirja 19.00 Makedonski muzej: Arheološki muzej v Bitoli 19.30 Obzornik 19.45 Mladi upi, mladinska j daja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 21.00 Srežana Gnjidič: Sestri TV drama 22.15 Ali se med seboj dovolj poznamo 23.15 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja - oddaja v slo venskem jeziku V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti: BOUUNEC — Dan kmetijstva REPENTABOR - Slikarski e* tempore Kaste MEDEJA (GO) — Svečanosti z* za pogrešanimi v vojni GONARS (GO) — Obisk delegacije z Vrhnike SOVODNJE (Videm) - Razlastitve na Matajurju GORICA — 6. pohod «Stragorizia» SOVODNJE (GO) — Nogometni turnir TREBČE — Nogomet: Gaja - Li-bertas NABREŽINA — Mednarodni balinarski turnir 18.00 TVD - Novice 18.05 Aktualna tema 18.30 TV šola 19.00 Zdravo, otroci 19.30 Kinonotes 20.15 TV - Stičišče 20.30 Noč v cirkusu - film 22.00 TVD - Danes 22.10 Zeit im Bild - avstrijski TVD 22.40 Ljubljana: dviganje uteži Svetovno prvenstvo Ob koncu Odprta meja - od daja v slovenskem jeziku Zagreb 19.00 «Cepelepeletib'ca» 19.45 Mladi upi 21.00 V agoniji - drama 22.15 Izbrani trenutek TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, l9.w Polovila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Pot-puri napevov‘in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: «Junak našega časa*; 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja: Leo Delibes: Lakrne; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Kulturni dogodki - Kato ti je ime?; 13.20 16.00 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik; Na obisku pri .. 17.30 Romantične melodi- je; 18.C0 Socialno Vprašanje v slovenskem romanu; 18.20 Jazzovski koncert. KOPER (lialijonski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Radijski dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30. 17.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 štiri četrtine; 9.15 In ti, kdo si; 10.00 Z nami je . . .; 10.45 Mozaik; 11.00 Zdravo, otroci; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z . . .; 14.33 Glasbena oddaja; 16.00 Glasba poletja; 16.45 Poje skupina Telephone; 17.32 Crash; 18.00 Spomin na opereto: 18.30 Rock party; 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 15.00, 17.55 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spered; 8.23 Zaključek; 14.00 Na valu radia Koper; 11.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Zapojmo pesem: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Glasba; 17.30 Pre gled športnih dogodkov. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kota; bkiacijH} '41.00 Glasbeno govorni program; 11.00 Glasbena oddajal 11.34 Komu zvoni - nadaljevanka; 12.03 Radijski variete; 13.15 Glasbene novosti; 14.23 Ulica Asiag® tenda; 15.03 Glasbeni dokumentarec; 16.00 Poletni spored; 17.30' Glasba za mladino; 18.05 Mal’ koncert; 18.38 Šolska vzgoja; 19.15 Draga glasba: 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Don Juan in Faust! 21.00 Radijska drama; 21.30 Uporniki. sanjači in utopisti; 21.59 Ob jektiv Verona; 22.22 Napotki avtomobiliste; 22.27 Radijska P11' redba; 22.50 Danes v parlamentu; 23.03 Telefonski klic. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.W Prometne informacije; 7.30 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših spore do v; 8.30 Z radiom na poti: 9.0® Aktualni problemi marksizma; 9.2o Ringaraja; 9.40 Pesnica za mlade risarje: 10.50 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12-0° Ali poznate; 12.35 S pesmijo P? Jugoslaviji; 13.10 Veliki revijsk’ orkestri; 1.3.30 Kmetijski nasvet’! 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz na. šili krajev; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15-Oj Zbori na koncertnih odrih; 15.2® Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radi® jutri; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni, signal’! 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lal’ ko noč. otroci: 20.45 Štirje kovači! 21.00 V delavnici Josepha Havdna! 22.05 Iz naše diskoteke; 23.15 Informativna oddaja; 23.25 Iz na_ ših sporedov; 23.30 Popevke; 00.05 Lirični utrinki. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 21. septembra LJUBLJANA 9.35 TV v šoli; 11.00 Poročila; 11.05 Književnost v NOB; 11.35 TV v šoli; 18.20 Poročila; 18.25 Mali pingvin - otroška serija: 18.40 Pisani svet: Šolska torba; 19.10 Kitajska: lepote pogorja Huang Šan; 19.30 Obzornik; 19.45 Čas, ki živi: Naša Trebuša: 20.15 Risanka: 20.30 TV dnevnik; 21.00 Ak tualno: Kakršna setev, takšna žetev: 22.05 Berlin - Alexanderplatz -TV nadaljevanka; 23.05 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja oddaja v slovenskem jeziku; 18.00 TVD -Novice; 18.05 Kinonotes; 18.30 Film - ponovitev; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Popla čana vztrajnost - film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 čas v sliki - avstrijski TVD: 22.40 Ljubljana: dviganje uleži; Ob koncu Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku. SREDA, 22. septembra LJUBLJANA 9.35 TV v šoli: 11.00 Poročila; 11.05 Učenci v samoupravni družbi; 11.35 TV v šoli; 18.40 Poročila; 18.45 Ciciban, dober dan: Sto-tisoč Cicibanov v tiskarni; 19.00 Gusarji kapitana Gancha - TV nadaljevanka; 19.30 Obzornik; 19.45 Od vsakega jutra raste dan: Pr-vačina; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Film tedna: Pot v svobodo - film; 22.45 Majhne skrivnosti velikih mojstvov; 22.50 Miniature: Med tapiserijami in tapetami na Ptujskem gradu: 23.05 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku; 18.00 TVD -Novice; 18.05 Film - ponovitev; 19.30 Narodna glasba; Pesmi in plesi sveta; 20.00 Risanke; 20.15 ITD - Stičišče; 20.30 Zavajalec film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Čas v sliki - avstrijski TVD; Ob koncu Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku. ČETRTEK, 23. septembra LJUBLJANA 9.35 TV v šoli: 11,00 Poročila: 11.05 Človekovo telo; 11.35 TV v šoli; 18.10 Zbis: Kovaška pravlji ca; 18.30 Zapisi za mlade: Pavel Šivic; 19.05 Dokumentarni film: Poslednje jutro Alberta Camusa: 19.30 Obzornik; 19.45 Po sledeh napredka; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije; 23.00 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku: 18.00 TIT) - Novice; 18.05 Jazz na ekranu; 18.30 TV šola; 19.00 Zdravo, o-troci; 19.30 Obzorja; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Kdo je videl morilca? - film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Kdo pozna u-metnost?; 23.40 Čas v sliki - avstrijski TVD; 00.10 Ljubljana: dviganje uteži; Ob koncu Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku. PETEK, 24. septembra LJUBLJANA 9.55 TV v šob: 11.00 Poročila; 11.05 Glagolica: 11.35 TV v šoli; 18.20 Poročila: 18.25 Begunec - o-troška serija; 18.55 Telestart 81 -zabavnoglasbena oddaja; 19.30 Obzornik; 19.45 Otrok in promet: Na poti od doma do šole; 20.05 Ekonomska terminologija: usmerjanje mednarodnih ekonomskih odnosov; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Fantje s Hill streeta - TV nadaljevanka; 21.55 Ne prezrite; 23.00 Nočni kino; Kdo je Harry Kellerman. KOPER 13.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku; 18.00 TVD -Novice: 18.05 Obzorja; 18.30 Zdravo otroci; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Hoffman - film; 22.20 TVD - Danes; 22.30 čas v sliki -avstrijski TVD; 23.00 Ljubljana: dviganje uteži; Ob koncu Odprt® meja - oddaja v slovenskem jeziku. SOBOTA, 25. septembra LJUBLJANA 9.00 Poročila; 9.05 Mali P)®; gvin - otroška serija; 9.20 Zbis: Kovaška pravljica; 9.40 Ciciban-dober dan: Stotisoč cicibanov v tiskarni; 9.55 Begunec: otroška serija; 10.20 Pisan svet: šolska torba; 10.50 Gusarji kapitana Gancha - TV nadaljevanka; 11.15 P® sledeh napredka; 12.45 Včeraj • • • za jutri - dokumentarna oddaj«! 13.15 Nogomet: OFK Beograd ' Hajduk: 18.15 Poročila: 18.20 Matej, zakaj te dekleta ne m ara j®! 19.40 Naš kraj: Gornji Senik: 19.5» Zlata ptica: Miškolin pestuje! 20.05 Risanka; 20.30 TV dnevnik! 21.00 Naše 18. srečanje: 22.35 Zrcalo tedna; 00.20 Poročila. KOPER 15.05 Nogomet: Beograd - Hajduk; 18.15 TVD - Novice; 18.20 Jugo Rock - Na lepem prijazni: 18.45 Risanke; 19.15 Inšpektor: Bluey - TV film; 20.00 Risanke! 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 6000 KM strahu - film; 22.000 TVD." Danes; 22.10 čas v sliki - avstrijski TVD; 22.40 Dviganje uteži ' 110 kg • svetovno prvenstvo. dviganje uteži ____________NA 36. SVETOVNEM IN 41, EVROPSKEM PRVENSTVU V LJUBLJANI ŽE V PRVEM DNEVU PADEL SVETOVNI REKORD Postavil ga je Poljak Gutovvski v potegu do 52 kg - Prvenstvo je sinoči odprl predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič - Kar 210 udeležencev iz okrog 40 držav (Od našega poročevalca) LJUBLJANA — Ob zvoka fanfar, Mimohodov zastavonoš in nastopa JJesne skupine se je sinoči v ljubljanski dvorani Tivoli začelo le-tošnje 36. svetovno in 41. evropsko trienstvo v dviganja uteži. Pr-ttnstvo je odprl predsednik izvršil sveta SRS Janez Zemljarič, ** Prej pa sta bila na sporedu go-’0ra predsednika izvršnega komika SPEDU 82 Vlada Grudna in Predsednika mednarodne zveze dvi-^ja uteži Gottfrieda Schodla. Govorniki so v svojih kratkih po-Jf6ih poudarili pomen tega vrhun-tekmovanja in zadovoljstvo, DANES kategorija do 56 kg Tekmovanje — grupa A g- september 1982 •'alegorija do 60 kg Tekmovanje — grupa B “JOO Tekmovanje — grupa A ?*• september 1982 *?tegorija do 67,50 kg «.00 Tekmovanje — grupa B jj-OO Tekmovanje — grupa A september 1982 kategorija do 75 kg «.00 Tekmovanje — grupa B Tekmovanje — grupa A september 1982 j alegorija do 82,50 kg Jj-™ Tekmovanje — grupa B fJ-OO Tekmovanje — grupa A september 1982 I alegorija do 90 kg «.00 Tekmovanje — grupa B fJ-OD Tekmovanje — grupa A $?• september 1982 ^alegorija do 100 kg in do 110 kg lu00 Tekmovanje grupe B do 100 kg in do 110 kg «00 Tekmovanje grupe A do 2fino 100 kg JiU(J Tekmovanje grupe A do U 110 kg ?• september 1982 kategorija + 110 kg Jj'00 Tekmovanje ^•OO Zaključna slovesnost se odvija v gostoljubni Ljubljani ?* Jugoslaviji. Dviganje uteži je *P°rt, ki zbližuje narode, ne glede njihovo politično ali drugačno °Predelitev. . letošnje svetovno prvenstvo v žganju uteži je rekordno. Nasto-Mo bo namreč kar 210 dvigalcev j okrog 40 držav. Najbolje je zaspana Evropa s 24 državami, ,na* H Azija s šestimi, Amerika in A- frika s tremi. Med udeleženci ljubljanskega SPEDU je tudi pet olimpijskih zmagovalcev, 18 udeležencev z 68 zlatimi kolajnami s svetovnih prvenstev itd., tako da je ljubljanska manifestacija, ki bo trajala do nedelje, res vrhunska. Ob tem pa je seveda pričakovati pravo bero svetovnih, evropskih in državnih rekordov. Dvigalci iz Bolgarije in Sovjetske zveze so največji favoriti tega prvenstva, zato se med vodstvi obeh državnih reprezentanc bije hud taktični boj, kajti obe bi si želeli osvojiti prvo mesto v ekipnem seštevku. Na prvenstvu sodeluje tudi šest dvigalcev iz Italije in 10 (s tremi rezervami) iz Jugoslavije. Boji za kolajne bodo zelo atraktivni, saj se bodo v dvorani Tivoli, ki je bila za to priložnost prenovljena, pomerili najmočnejši možje na svetu, kar je bilo opaziti že sinoči, ko so tekmovali dvigalci do 52 kg telesne teže. Veliko pričakovanje pa seveda vlada za nedeljski nastop Anatolija Pisarenka, ki je skupno sposoben dvigniti (v biatlonu) kcH* 457 5 Drevi bodo na SPEDU 82 podelili nove komplete kolajn, in sicer dvigalcem do 56 kg telesne teže. PRVI DAN — PRVI REKORD Že prvi dan svetovnega in evropskega prvenstva v dviganju uteži v Ljubljani je padel svetovni rekord. V potegu ga je dosegel Poljak Ja-ček Gutowski, ki je dosegel znamko 115 kg. Izidi: Svetovno prvenstvo v potegu do 52 kg 1. Jaček Gutovvski (Poljska) 115 kg; 2. Hidemi Mivashita (Japonska) 110 kg; 3. Ljubomir Hadjiev (Bolgarija) 107,5 kg. Evropsko prvenstvo v potegu do 52 kg 1. Jaček Gutovvski (Poljska) 115 kg; 2. Ljubomir Hadjiev (Bolgarija) 107,5 kg; 3. Stefan Leletko (Poljska) 107,5 kg. Marij čuk ZADNJA VEST Svetovno in evropsko prvenstvo v sunku do 52 kg: 1. Stefan Leletko (Pol.) 143,5 kg (svetovni rekord) 2. Jenja Sarandaljev (Bol.) 137,5 kg 3. Jugomir Hadjev (Bol.) 135 kg Olimpijski biatlon: 1. S. Leletko (Pol.) 251 kg 2. J. Sarandaljev (Bol.) 245 kg 3. J. Gutovvski (Pol.) 245 kg NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Poraz Veleža in OFK Beograd V anticipiranih srečanjih 7. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je včeraj mostarski Velež na domačem igrišču z 1:2 zgubil proti Vojvodini, Partizan pa je z 2:1 premagal OFK Beograd. DANAŠNJI SPORED Dinamo (Zagreb) - Željezničar, Sarajevo - Rijeka, Olimpija - Slo-boda, Osijek - Vardar, Budučnost -Dinamo (Vinkovci), Crvena zvezda - Radnički, Hajduk - Galenika. KiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniisiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiminiiinfiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuMiiifiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniniiiiiiiiiiiiiiiiiik NOGOMET V DRUGEM KOLU L ITALIJANSKE LIGE Bo Sampdoria presenetila tudi Inter? Obvezna zmaga za Juventus in Fiarentino ■ Udinese si bo pred domačim občinstvom skušal izboriti svojo letošnjo prvo zmago Danes bo na sporedu drugo kolo italijanskega prvoligaškega prvenstva. V središču pozornosti bo tokrat tekma v Milanu, kjer se bosta pomerila Inter in Sampdoria. Inter je v zadnjih dveh tekmah (v prvenstvu z Verono in v pokalu pokalnih prvakov s Slovanom iz Bratislave) sicer zmagal, toda pokazal je tudi precej hib, Sampdoria pa bo skušala dokazati, da nedeljska zmaga z Juventusom ni bila le muha enodnevnica. Juventus bo igral pred svojim občinstvom proti Ceseni. Zanimiv bo dvoboj med Rossijem in Schach-nerjem, ki sta med najboljšimi strelci v Italiji. Juventus se bo moral potruditi, da zmaga, saj bi po porgzu s Sampdorio tudi delni neuspeh s Ceseao lahko imel ne prijetne posledice. ^ T>V.\ n i , ~ •- i '3 f\r Ar Hlinili,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiinniiMiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiiif košarka V ILIRSKI BISTRICI Jadran na drugem mestu V finalnem srečanju je izgubil proti celjski Libeli , Jadran se je včeraj udeležil kockarskega turnirja, ki ga je or-Ciiziral Lesonit iz Ilirske Bistrice ““ 25-letnici kluba in na katerem I a nastopila še Slovan iz Ljubljane r1 Libela iz Celja. Jadranovci so /Sedli odlično drugo mesto na tem /Clitetnem turnirju, vendar morali0 takoj povedati, da so bili kar C« petih ključnih igralcev. Izidi p°sameznih tekem: i Kvalifikacijski srečanji: *'°van — Libela »7:86 .(30:35) k*sonit —, Jadran 73:83 (32:40) „jADRAN: Žerjal 14, K. Starec 28, terpec, Hrovatin, Emili 2, Rauber ’ Daneu 13, Vassallo 14. I a Jadranovci so z lahkoto odpravili i htačo peterko in so še tri minu-? Pred končnim sodnikovim žviž-'°>n vodili kar z 22 koši razlike. .finale za 3. mesto: ^lbe|a — Lesonit 103:98 (M: 57) Finale za 1. mesto Slovan — Jadran 95:59 (44:35) JADRAN: Žerjal 13, K. Starc 14, Vremec, Hrovatin 2, Emili, Rauber 7, Daneu 5, Vassallo 2, Vitez 16. Jadran je doživel pravo katastrofo v prvih minutah drugega polčasa, ko je bila delna razlika 34:4. Slovan je tako z lahkoto zmagal, vendar moramo dodati, da se je kljub dobremu sojenju piščalka sodnika Pogačnika iz Ljubljane na vsej tekmi oglasila le trikrat (njegov kolega pa je posredoval kar triinšti-ridesetkrat), kar seveda za košarkarsko srečanje ni razumljivo. Seveda to ne more biti opravičilo za težak poraz jadranovcev, zastavlja se pa vprašanje, kdo in kako sodi na takšnih turnirjih, kar seveda velja tudi za italijanske turnirje. Jadran bo spet igral v četrtek in petek na turnirju v Repnu, na katerem bodo nastopali še Ježica, Servo-lana in Slovan. Upajmo, da bo takrat v popolni postavi. N. S. Podobne probleme ima tudi Fio-rentina, ki po porazu v pokalu UEFA mora nujno izboriti pozitiven rezultat v Genovi, sicer tve ga »hladno vojno* med društvom in navijači na eni ter vodstvom društva in igralci na drugi strani. Trenersko mesto De Sistija se nevarno maje. . . Veliko lažji sta nalogi Torina v Catanzaru in Rome, ki se bo na domačem igrišču spoprijela z Verono. Udinese bo skušal pred lastnim občinstvom izboriti prvo prvenstveno zmago. Glede na nasprotnika, (Cagliari) menimo, da bi se namere Videm-čanov le morale uresničiti. DANAŠNJI SPORED Avellino - Ascoli Catanzaro - Torino Genoa - Fjorentina Inter - Sampdoria J u ventus-r. Cessna Piša - Napoli Roma - Verona Udinese - Cagliari B LIGA V italijanskem prvenstvu druge lige bodo danes odigrali drugo kolo. Veliki favoriti za končno zmago Milan, Bologna in Lazio, so v prejšnjem kolu remizirali, za to pa bodo skušali danes iztržiti obe točki, Bologna bi morala imeti najlažjo nalogo, saj se bo pred domačim občinstvom spoprijela z novincem v ligi, Atalanto. Milan in Lazio pa se bosta odpravila na nevarno gostovanje h Catanii oziroma h Comu. DANAŠNJI SPORED Arezzo - Foggia, Bari - Varese, Bologna - Atalanta, Campobasso -Lecce, Catania - Milan, Cavese -Perugia, Como - Lazio, Monza -Cremonese, Pistoiese - Reggiana, Sambenedettese - Palermo. Danes na vrsti tudi Triestina Danes se začne tudi nogometno Včeraj sta se v Štandrežu poročila IVAN PLESNIČAR in ERIKA ZAVADLAV Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo člani teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško in ŠZ Dom (Gorica). OB ZAKLJUČKU ODBOJKARSKEGA SEMINARJA V LIGNANU Danes nastop Sloginih miniodbojkarjev ! Osrednji del drugega dne semina-! & v Lignanu Sabbiadoro za od-1 ?°jkarske delavce je bil gotovo go-h? Predsednika državne zveze FI j "4V dr. Floria. Ta je namreč ob- Ctuival politično-programske smerjo športnega društva. Flono je N dTugim'dejal, ~da’ športno dru-t v° ne sme biti samo izraz ekipe, jCveč mora zaobjeti čim sirse /•»ločje in delovati na določenem (.fenu, športna dejavnost mora bi-J ukoreninjena v okolju, v katerem „fuštvo goji določene športne pa-?°8e, ljudje ne smejo gledati na / društvo kot na vsiljeno orgam-(Cijo, temveč morajo z društvom i s»o sodelovati. Samo društvo, ki I/ tesno sodelovalo s socio-pohtič-] C organizacijami na terenu, bo ?liko premostilo katerokoli krizo, č* Pa bo društvo ostalo le elupa, ki ?stopa v določenem prvenstvu, oo j, najmanjšem finančnem pretresu . Rinilo, šport mora namreč ostati n k kot je, ne sme izgubiti prvotna vzgojnega pomena ter po-S le reklamno orožje določenih ^ftsorjev. , Zjutraj je govoril tehnični di-j^tor Panini Guidetti, ki je orisal I .modernega športnega koordinata. Danes, v nedeljo, se sem*" ^ zaključi, pred koncem pa bo nastop najmlajših odbojkarjev in odbojkaric športnega združenja Sloga. Sosič • * * Istočasno s seminarjem za odbornike društev, ki ga je organiziral deželni odbor FIPAV, poteka v Lignanu seminar za odbojkarske trenerje, ki delujejo v tako imenovanih Centrih za razvoj športa (CAS - centri di avviamento allo šport). Na ta tečaj sta se prijavili tudi trenerki Sloge Maruška Grgič in Lučka Križmančič. Omenimo, da je Sloga edino slovensko društvo, ki ima priznan status CAS, to pa zaradi zelo velikega števila najmlajših odbojkarjev in odbojkaric, ki pri tem društvu redno trenirajo. V okviru teh seminarjev bo da-nes v Lignanu tudi praktični prikaz miniodbojke. Prireditelj je namreč organiziral turnir, na katerem bodo nastopile najboljše ženske in moške ekipe iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Sloga je bila ponovno deležna velikega priznanja, saj bosta našo pokrajino tako v moški kot v ženski konkurenci zastopali ekipi Sloge. To je vsekakor res velika nagrada za naše društvo, ki pa, resnici na ljubo, ni prišla povsem nepričakovano. V lanski sezoni so namreč slogini miniodbojkarji obeh spolov želi veliko uspehov, od katerih je seveda najvidnejši osvojitev prvega mesta v državi. Ta podvig je, kot vemo, uspel sloginim dekletom meseca junija v Salsomag-gioreju. Prepričani smo, da bodo naši mladi miniodbojkarji, kar se da častno zastopali slovenske barve tudi danes. Za Slogo, oziroma tržaško pokrajino, bodo danes v Lignanu i-grali v moški konkurenci Mario čač, Mitja Čebulec, Dejan Paulina in Giulio Tavčer, v ženski pa Neva Lupine, Katja Milkovič, Alenka Sosič, Breda Susič in Martina Vidali. INKA KOLESARSTVO SAINT TRIVIER - Z zmago v osmi etapi na kronometer etoura bodočnosti* je Američan Greg Le-mond ojačil svojo prednost na skupni lestvici. Lemond ima trenutno 8 minut in 28 sekund prednosti pred drugouvrščenim Francozom Martinom. prvenstvo C-l lige, kjer nastopa Triestina. Tržačani bodo gostovali v Bustu Arsiziu pri ekipi Pro Pa-trie, ki je novinec v ligi. Naloga Tržačanov ne bi smela biti pretežka, verjetno pa bo Pro Patria dala vse od sebe, da iztrže pozitiven rezultat pri svojem prvem nastopu v višji ligi. Triestina bo stopila na igrišče v popolni postavi. Trener Buffoni mora še rešiti dvom. komu bo pripadlo mesto srednjega napadalca: Dreoli-niju ali Strukelju? DANAŠNJI SPORED Fano - Padova, Vicenza - Car-rarese, Parma - Brescia, Piacenza - Modena, Forli - Trento, Pro Patria - Triestina, Rimini - Mestre. Ronjimel^j- ISpal, Trevisp San-reraese.. rirv tekme v Trebčah. KRAS: Pri ekipi je prišlo do številnih sprememb in zgleda, da jih še ni konec, saj se v teh dneh govori, da bosta klub zapustila tudi Lanza in Puntar. Če tema dodamo še Paulina in L. Miliča (Gaja), M. Štoko (Primorje) ter da se je Salice po enoletnem posojilu vrnil k S. Giovanniju, ugotovimo, da je polovica ekipe spremenjene. Odhajajoče bodo zamenjali vratar Coro-nica (Ponziana), branilec Klun (Breg), napadalec Samec (Breg), vezni igralec Olivo (Primorje). Kras bo letos vodil Mandanicci, ki je že treniral Vesno, Primorje in Zarjo, vendar pri nobeni od naših ekip ni imel sreče. PRIMORJE: Prosečane bo letos vodil Milan Mikuš. Tudi pri Primorju bo letos precej novosti. Napadalca De Bernardi in Novel sta se po enoletnem posojilu vrnila k matičnemu klubu in zato Primorje išče spretnega strelca. Tudi Scipiz-za letos verjetno ne bo igral. Vsi ostali pa so na razpolago trenerju Mikušu, ki lahko računa tudi na številne mlade in obetajoče igralce, katerim sta se pridružila še S. Husu (Primorec) in M. Štoka (Kras). ZARJA: Vojko Križmančič, zastavonoša bazoviškega nogometa, bo tudi letos treniral in igral. Na razpolago bo imel vse igralce lanskega prvenstva razen Žagarja, ki je zaradi poškodbe opustil nogometno dejavnost. Novost v vrstah Zarje bosta letos predstavljala Gatta (O-limpia) in Udovicic, ki je igral nekje v južni Italiji. Sedaj pa poglejmo, kakšne so novosti pri ostalih ekipah, ki bo- ifiiHlltmimi.imiiiiniiliiiliilliliMH? je prišlo do zamenjave predsednika. Namesto Prade je sedaj na krmilu ekipe Gattinoni. To pa ni e-dina novost. Tržačani so zamenjali tudi trenerja, saj bo Bidussi prevzel mesto Ispira. Kar se tiče nogometašev. zabeležimo odhod mladega Gattinoneja k Edile Adriatica ter vratarja Rote h Čampi Eli-si. Od enajsterice Čampi Elisi bo h Campaneliam prišel Petagna, od Costalunge pa verjetno Brainich. ČAMPI ELISI: Potrjeni trener Stulle namerava letos precej spremeniti postavo, ki se je lani za las rešilo izpada. Nekaj nogometašev bo verjetno zapustilo klub (Miozzo, Zoffoli, Fantina), prišli pa so Caniglia (Esperia), Suerzi (S. Anna) in Rota (Campanelle). CGS: Predsednik in trener Zam-bon je potrdil vse nogometaše, ki so se lani dobro odrezali, saj so zasedli častno drugo mesto. Na razpolago ima seveda tudi precej mladih sil, ki jih bo postopoma vključil v člansko ekipo. DOMIO: Na trenerski klopi bo tu-dil letos Di Mauro. Če sodimo po dosedanjih izidih, ne bi smel imeti takih težav kot v lanski sezoni, ko se je ekipa rešila pred izpadom prav v zadnji nedelji. Vrste Domia sta ojačila Maiorano (Olimpia) in Gaetta (Opicina), odšli pa so Grbec, Pischianz, Calligaris in Fer-foglia. GIARIZZOLE: Kot Gaja, so tudi Giarizzole novinec lige. Ekipo, katero bo vodila dvojica Oldani - No-tardistefano, ima kot prvi cilj u-veljavitev mladih sil, katerim bodo priskočili na pomoč še Boscarol, Modolo in Notardistefano, ki so bili na posodo pri Costalungi, ter Samec in Paoli (Zaule), Altin (Ra-buiese) in Pischianz (Domio). ISONZO: Ta je edina furlanska enajsterica, v skupini in gotovo ne bo igrala podrejene vloge, saj dobro vemo, da furlanske ekipe igrajo vedno zagrizeno in dinamično. LIBERTAS: Z novim trenerjem (Januzija, ki bo tudi igral, je namreč zamenjal D’Acunta), Tržačani računajo na boljše prvenstvo od lanskega, ko so se rešili pred izpadom šele dve koli pred koncem. Večjih sprememb v postavi ne bo. Precej zanimanja je sicer za dvojico Mauro - Rakar, vendar zgleda, da bosta ostala, medtem ko so iniiiiiiiUMuiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHmiiMiiniB NOGOMET TURNIR VSOVODNJAH Mladost in Sovodnje v finalu Finalni srečanji tumiija, ki ga organizira domače športno društvo, bosta danes popoldne V okviru priprav na letošnje nogometno prvenstvo, se je včeraj v Sovodnjah pričel včeraj tradicionalni nogometni turnir, ki ga prireja domače športno društvo in na katerem poleg domačinov sodelujejo še Mladost, Sagrado iz Zagraja ter Poggio iz Zdravščine. Včeraj so odigrali prvi kvalifikacijski tekmi, v katerih sta si nastop v današnjem velikem finalu zagotovili Mladost in Sovodnje. IZIDI Mladost — Sagrado 2:1 (2:0) MLADOST: Aleksander Gergolet, Šuligoj, Pahor, Marizza, Ulian, Frandolič, Edi Gergolet, Semolič, Kobal, Gergolet in Balaminut. STRELCA ZA MLADOST: Semolič in Kobal. Na prvi tekmi..nogometnega turnirja v Sovodnjah je doberdojjska ‘iiiiiinniiimliiiiiiiiiim VČERAJ IN PREDVČERAJŠNJIM V TOLMINU Vsestranski uspeh tradicionalnih mladinskih iger treh obmejnih dežel Športniki iz Slovenije, Koroške in naše dežele so se pomerili v 7 panogah - Največ zmag je žela reprezentanca Slovenije CRUSINALLO (Novara) — Jutri bo na sporedu državno prvenstvo za amaterske kolesarje. Proga, ki bo dolga 186 kilometrov bo, kot zgleda, zelo selektivna. Lepo, sončno vreme je prav gotovo še v večji meri botrovalo, da so vsestransko uspele 9. mladinske igre treh dežel, ki so se v petek in soboto odvijale na raznih športnih igriščih v Tolminu. Na tradicionalnih mladinskih igrah so sodelovali mladi športniki iz Furlanije -Julijske krajine, Koroške in Slovenije, ter tako tudi ob tej priložnosti utrjevali medsebojno sodelovanje. Igre so se pričele v petek popoldne. Po prisrčni otvoritveni slovesnosti, na kateri je spregovoril predsednik častnega odbora iger Anton Ladava, jih je odprl predsednik ZTKO Slovenije Ljubo Jasnič. Mladi športniki treh dežel so se v teh dveh dneh pomerili v sedmih športnih panogah, največ zmag pa je žela reprezentanca SR Slovenije. Pa poglejmo izide posameznih tekmovanj: ATLETIKA Ženske 80 m ovire: 1. N. Krent-ger (Slovenija) 12”71; 100 m: 1. Ge-retež (Slovenija) 13”05; daljina: 1. V. Biasio (Furlanija) 5,12 m; 200 m: Waintgaidner (Slovenije) 25”88; krogla: 1. N. Erjavec (Slovenija) 11,34 m; 800 m: 1. Mihaj Mihovlja-nec (Slovenija); višina: 1. Podgoršek (Slovenija) 1,59 m; štafeta 4x100 m: 1. Slovenija 49”29; 2. F-JK; 3. Koroška. Skupna lestvica po točkah: 1. Slovenija 70,5; 2. F—JK 62; 3. Koroška 25,5 točke. Moški - 100 m ovire: A. Paraldi (F-JK) 14’07; 100 m: D. Dulling (Koroška) 11’71; 400 m: T. Španjer (Slovenija) 51"98; višina: G. Marini (F—JK) 1,87 m; daljina: G. Marini (F—JK) 6,37 m; krogla: C. Bie-sanzotti (F—JK) 15,61 m; 1500 m: B. Kranjc (Slovenija) 4’18”49: štafeta 4x100 m: 1. Slovenija 44”91; 2. F—JK; 3. Koroška. Skupna lestvica po točkah: 1. F—JK 66; 2. Slovenija 61; 3. Koroška 29 točk. NAMIZNI TENIS Ženske: Slovenija - Koroška 5:0; F—JK - Koroška 5:1; Slovenija -F—JK 5:0. Končna lestvica: 1. Slovenija; 2. F—JK; 3. Koroška. Moški: F—JK - Koroška 5:4; Slovenija - F—JK 5:0; Slovenija - Koroška 5:0; Končna lestvica: 1. Slovenija; 2. F—JK; 3. Koroška. SABLJANJE Ženske: Slovenija - Koroška 1:5; Koroška - F-JK 5:0; F-JK - Slovenija 5:1. Končna lestvica: 1. Koroška; 2. F—JK; 3. Slovenija. Moški: F-JK ; Koroška 5:1; Slo- venija - Koroška 5:3;. F—JK - Slovenija 5:1. Končna lestvica: F—JK ; 2. Slovenija, 3. Koroška. TENIS Mešane ekipe F—JK - Slovenija 0:3; Koroška - F—JK 2:1; Slovenija - Koroška 2:1. Končna lestvica: 1. Slovenija: 2. Koroška; 3. F—JK. STRELJANJE Moški: 1. Slovenija (1356 krogov); 2. Koroška (1312 krogov); 3. F-JK (1243 krogov). KOŠARKA Moški: F-JK - Koroška 167:31; Slovenija - Koroška 88:32; Slovenija - F—JK 79:78. Končna lestvica: 1. Slovenija; 2. F—JK; 3. Koroška. ROKOMET Moški: Slovenija - Koroška 23:10; Slovenija - F—JK 30:15; Koroška - F—JK 18:17; Lestvica: 1. Slovenija: 2. Koroška; 3. F—JK. ATLETIKA BOLOGNA — Na mednarodnem tekmovanju v skoku s palico «Golden asta», ki .je bilo na bolonjskem mestnem trgu, so dosegli ie povprečne rezultate. Zmagal je lrancoski skakalec Jean Michel Bellot z znamko 5,50 m. Na drugo mesto sta se uvrstila Vigneron (Fr.) in Slusarsky (Pol.) s 5,30 m. NOGOMET BUENOS AIRES — V tekmi pokala «Libertadoress> sta argentinska ekipa Boca Juniors in bolivijska ekipa Jorge Wilsterman remizirali 2:2. Mladost z dokajšnjo lahkoto premagala ekipo iz Zagraja. Doberobci so namreč velik del tekme gospodarili na igrišču in rezultat v njihovo korist bi lahko bil še višji, če bi odločneje potisnili nasprotnika v obrambo. Po prvem polčasu so Doberdobci vodili že z 2:0, najprej po zaslugi Semoliča in nato pa še Kobala, tako da so v drugem delu tekme brez težav nadzorovali nasprotnika. Slednji .je zmanjšal zaostanek le v končnih fazah tekme (z 11-metrovko). Naj omenimo še, da je Frandolič zaradi grobe igre dobil rdeči karton. Sovodnje — Poggio 3:1 (1:0) SOVODNJE: Cabas, Milloch, Co-stantini, Florenin, Marson, Egon Pe-teani, Kodrič, Zearo, Butkovič, Čau-dek, Šuligoj (rezervni igralci Bensa, Rudi Petejan, Edi Sambo). STRELCA ZA SOVODNJE: Butkovič (2), Egon Petejan. Tudi domačini so se brez velikih težav skupaj z Doberdobci uvrstili v veliki finale. Sovodenjci so povedli že v začetnem delu igre po zaslugi Butkoviča, ki je z glavo premagal nasprotnikovega vratarja. V nadaljevanju so belo-modri najprej povišali prednost na 2:0, spet z Butkovičem, nato pa na 3:0 z Egonom Petejanom, ki je z izvrstnim strelom izven kazenskega prostora premagal nasprotnega vratarja. Gostom je uspelo dati edini gol prav ob zaključku tekme, ko so domačini že precej popustili. Tudi na tej tekmi, kot na prvi, je bil izključen en igralec, in sicer Butkovič. Današnji spored ob 15.30 mali finale za 3. in 4. mesto med Poggiom in Sagradom; ob 17.30 finale za 1. in 2. mesto med Sovodnjami in Mladostjo iz Doberdoba. P. I. KOLESARSTVO Pedersen prvi na dirki po Laziu RIM — Norveški kolesar Erik Pedersen je zmagal na dirki po Laziu za profesionalne kolesarje. V sprintu je prehitel švicarskega tekmovalca Demierra. Na tretje mesto se .je uvrstil Italijan Mon-tella z zaostankom 2’7”. Pedersen je prevozil 234,600 km dolgo progo v 6.14’20” s povprečno hitrostjo 37,491 km na uro. klub zapustili Taucer, Ferfoglia (Op. Supercaffe) in Macoratti (Opicina). MUGGESANA: Starta kot glavni favorit. Že samo dejstvo, da je bilo vodstvo ekipe poverjeno Russu (trenerju Ponziane, ko je ta igrala v D ligi) dokazuje, da miljska enajsterica računa na takojšen povratek v 1. AL. Prav zaradi tega je Rus-so »pritegnil* v ekipo nekaj starih lisjakov, Magris (Vesna), F. Gerin, Privileggi (Opicina). OPICINA: Tudi ta ekipa ima novega trenerja in sicer Macarja (S. Andrea). Ostale novosti so Doz (Co-stalunga), Alfieri (Roianese), Macoratti (Libertas). Odšli pa so G. Gerin (S. Sergio), Gaeta (Domio), Pin bo igral v Furlaniji, medtem ko bo dres verjetno zamenjal tudi Venier. OP. SUPERCAFFE: Potrjeni trener Pallota meni, da letos ne bi smel imeti velikih problemov in je prepričan, da bo ekipa zasedla odlično mesto. Poleg lanskih nogometašev bo imel na razpolago celo vrsto mladih in obetajočih sil. Novost pa bosta predstavljala vratar Altin (Costalunga) ter Rossi (Triestina). S. MARCO: Tudi letos je zamenjal trenerja, kar se pa tiče nogometašev, ni velikih novosti, kljub temu, da voditelji nameravajo precej ojačiti ekipo in dati na razpolago novemu trenerju Caricatiju moštvo, ki naj bi se potegovalo za prestop v višjo ligo. Do sedaj so prišli Benvenuti (Chiarbola), Mar-cuzzi (Triestina) ter Madale in Del Piano, ki lansko sezono nista igrala. Odšel pa je Bemabei. ZAULE: Lani so Zaule povsem presenetile, zlasti v drugem delu prvenstva, zgleda pa, da so letos še močnejše. Moštvo, ki ga bo kot lani treniral Covacich, so ojačili trije solidni nogometaši in sicer Prandi (S. Giovanni), Grbec (Domio) in Daria (Ponziana). Odšli pa so Umek (S. Giovanni) in Be-laz (Rabuiese). B. R. Kras izenačil proti Muggesani V anticipirani teami 2. amaterske lige se je včeraj Kras pomeril na domačem igrišču z enajsterico Muggesane. Tekma se je končala neodločeno brez golov. DANAŠNJI SPORED Campanelle - Primorje Gaja - Libertas Zarja - Giarizzole Odbojkarji Juventinc na turnirju v Bovcu Včeraj je bil v Bovcu zanimiv odbojkarski turnir za «17. Ivov memorial*, katerega je organiziral domači odbojkarski klub ČIP Bovec. Na turnirju je sodelovalo šest ekip. med katerimi tudi šesterka Juven-tine iz štandreža. Ostala nastopajoča moštva so bila: Fužinar (Ravne na Koroškem), Bled, Izola, Kamnik in ČIP Bovec. Ekipa Juventine, ki je tokrat nastopila v okrnjeni postavi, se je najprej pomerila z ekipo Fužinarja, nato pa še s Kamnikom. Obrakrat je zgubila z izidom 2:0 in tako zasedla tretje mesto v svoji skupini. Prvo mesto na bovškem turnirju je zasedla šesterka Fužinarja pred Bledom in Kamnikom. KOŠARKA Italija svetovni prvak ALŽIR — Italija je zmagala na svetovnem prvenstvu za vojaške košarkarske reprezentance. V finalu je premagala moštvo ZDA s 104:93. Na tretje mesto se je uvrstila Grčija nah nastopal v profesionalnem prvenstvu NBA. .......1.............................................................................................................y —rmiimm VARESE — Vodstvo prvoligaša Cagive je izbralo Američana, ki bo igral v prvenstvu, ki se bo začelo čez teden dni. To .je 23-letni pivot Cedric Hodges, ki je visok 204 cm in je v zadnjih dveh sezo- JADRANJE TROFEJA PRIJATELJSTVA Bogateč (TPK Sirena) na solidnem II. mestu Uvrstitev je dosegel v razredu «optimist» - Na regati italijanski, avstrijski in jugoslovanski tekmovalci Včeraj je bila v Barkovljah prva preizkušnja «Trofeje prijateljstva* v jadranju. Ta športna prireditev, ki je letos že četrta po vrsti, se vrši izmenično v Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Tokrat jo je organiziralo jadralno društvo iz Barko-velj in Grljana (SVBG). Tekmovanja, ki je namenjeno razredoma «420» in »optimist* (torej mlajšim tekmovalcem) se je udeležilo 26 posadk v kategoriji «420* in 97 tekmovalcev v kategoriji »optimistov*. Na tekmovanju nastopa več klubov tako iz slovenskega kot hrvaškega Primorja, med tržaškimi klubi pa gre podčrtati prisotnost TPK Sirena iz Barkovelj. Včerajšnja regata je precej dobro uspela. Veter je pihal s stalno jakostjo treh metrov na sekundo. Skujmo se je uvrstilo 76 tekmovalcev (nekaj jih je dospelo na cilj izven določenega časa, precej pa jih je žirija diskvalificirala zaradi raznih prekrškov). V kategoriji »optimistov* je zmagala posadka Piceck . Piceck (Jadralno društvo iz Barkovelj in Grljana), na drugo mesto se je uvrstila posadka Scalabrin - Bortolani (Jadralni klub Lido - Benetke), tretja pa je bila jugoslovanska posadka Nikolič - Marinac (Jadralni klub Galeb z Reke). V tej kategoriji ni nastopal noben tekmovalec TPK Sirene. V razredu »optimistov* sta se na prvi dve mesti uvrstila dva jugoslovanska tekmovalca, Grego in An-tonac. Tretji pa je bil Italijan Va-scotto. Od tekmovalcev Sirene se je najbolje odrezal Bogateč, ki je zasedel odlično enajsto mesto. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes z dvemi regatami, Prva bo na sporedu ob 10. uri, druga pa pol ure po zaključku prve regate. Domači Šport » v ^ 1 | I I DAN KS NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 1982 NOGOMET Nogometni turnir v Sovodnjah 15.30 finale za tretje mesto; 17.30 finale za prvo mesto 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Percoto 2. AMATERSKA LIGA 16.00 pri Kampanelah: Campanelle - Primorje; 16.00 v Trebčah: Gaja -Libertas; 16.00 v Bazovici: Zarja -Giarizzole DEŽELNI NARAŠČAJNIKI 10.30 v Križu: Opicina Supercaf fe - Breg POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Chiarbola NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja - Vesna; 10.30 v Trebčah: Primorec - Chiarbola ZAČETNIKI 12.15 na igrišču v Ul. Flavia: Ponziana - Breg; 10.30 v Repnu: Kras - CGS B; 11.00 v Štandrežu: Juven-tina - Mossa: 11.00 na starem igrišču v Mossi: S. Lorenzo - Sovodnje ATLETIKA Brunico: državno prvenstvo naraščajmo v šesteroboju. Nastopa tudi Bor. JUTRI PONEDELJEK, 20. 9. 1982 KOŠARKA Turnir na Kontovelu 18.00 Kontovel - Bor (dečki); 19.30 Kraški zidar - Polet; 21.00 Kontovel - Fcrroviario TOREK, 21. SEPTEMBRA 1982 KOŠARKA Turnir na Kontovelu 18.00 Kontovel - Bor (kadeti); 19.30 finale za tretje mesto; 21.00 finale za prvo mesto. OBVESTILA ŠK Kra* - nogometni odsek išče oskrbovalca za repensko igrišče. Kdor bi bil zainteresiran za to delo je naprošen, da se v popoldanskih urah čimprej zglasi ob robu igrišča ali pa telefonira na številko 61-085. * • * ŠZ Bor - košarkarski odsek obvešča, da se bodo priprave moštva MINIBASKETA (trener Štukelj) začele v sredo, 22. septembra, ob 15.30. Začetniki in novi igralci se lahko vpišejo neposredno na treningu. Priporočamo točnost in gotovo udeležbo! Zastopnik kuhinj Mk mOftzhlZZO TRST Ul. Balamontl 3 Ul. Di Vittorio 12 KM mm 16. - 26. SEPTEMBRA 1982 Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 THE BRITISH SCHOOL V TRSTU ULICA TORREBIANCA 25 — ULICA FILZI 6 POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26. 9. 1977 Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski krajini za UNIVERSITY OF CAMBRIDGE Examinatlons in english as a forelgn language Centre N. 6317 SPOROČA Izide izpitov, ki so bili v Trstu junija 1982 First Certificate Name Ref. No Giuseppe Alessio Verni 6317028 Andrea Bravin 6317024 Helen Brunner 6317009 Annalaura Civitelll 6317009 Dora Fiandra 6317013 Federica Flapp 6317018 Stefana Francovigh 6317012 Marco Giacomelio 6317037 Luciana Grimani 6317035 Gabriella Grusovin 6317016 Patrizia Gulli 6317040 'rene Indrigo 6317019 Rita Jurada 6317003 Maria Elisabetta Klanjseck 6317014 Sonia Koren 6317044 Kajetan Kravos 6317020 Ugo Loser 6317032 Paolo Lucche:i 6317021 Silvana Medica 6317025 Elena Metton 6317045 Marta Minen 6317033 Sabrina Morena 6317034 Andrea Negri 6317039 Eriča Oberdank 6317023 Patrizia Pennisi 6317038 Giorgio Porcelli 6317043 Paolo Rossi 6317002 Maria Pia Segattl 6317008 Sabrina Sorrentino 6317042 Paolo Štolfo 6317029 Mcria Cristina Tominich 6317005 Alessandra Toso 6317031 Paola Venturc 6317027 Massimiliano Visintin 6317030 Franco Zanomer 6317041 Carlo Zilli 6317006 Franco Zotta 6317011 CPE Annamaria Burato 6317007 Laura Cadorini 6317013 Alessandra Crevatin 6317004 Grazia Di Felice 6317005 Anna Maria Fazzi 6317001 Fiorella Honsell 6317003 Marco Missio 6317012 Paolo Podrecca 6317016 Novella Sorgo 6317006 Annalisa Tirabassl 6317017 Result C C A A B A C C C A B A C A A C C A A C A C A C C B C C C B C C A C B B C C B C C B A C C B B Vpisovanje za izpite (FCE in CPE) v decembrski rok 1982 se zaključi v četrtek, 30. septembra. No late entries vvill be accepted. For further information please contact Mr. Peter Brovvn — Cambridge Local Secre»ary Trieste BRITISH SCHOOL — Via Torrebianca 25, tel. 040/69453 - 69140 British School Trieste Public Service advetisement Nudimo veliko izbiro kmeti|sklh stro|ev kot: — traktorje FERRARI In GOLDONI — motokultivatorje FERRARI, GOLDONI In GRILLO — motorne motike BENASSI — kosilnice BENASSI In OLYMPIA z vsemi priključki Obiščite tudi našo prodajalno nadomestnih delov v Ul. Valdirivo 30. VSA OPREMA ZA VINOGRADNIKE Razstavljamo na 2. dnevu kmetijstva v Boljuncu od 17. do 20. septembra Od novembra dalje Vam bo na razpolago obnovljena in povečana naša prodajalna v Ul. Milano 1 . ■ I" j r I « --►el 1® * Mo, >- Jllllll «8®| / w' ' UL. TORREBIANCA 25 TRST TEL: (040) 69453 THE BRITISH SCHOOL fe* T R S T — UL. MILANO 25 — TEL. 62-200 ENTE NAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZMC Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. PAOLO MELIIMGČ *'"*• intpnri - Kxpnrt TRST - Ul. Valdirivo 26 Tel. 64382 - 68654 - 60765 Teleks 460-281 • RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO • APARATI ZA EKSPRES KAVO