KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 20 (3)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 januara 1934
ST. 10589
Ing. Zaruba Anton, Wien, Avstrija.
Stročniški odbijač.
Prijava z dne 17. aprila 1933.	Velja od 1. julija 1933.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 14. decembra 1932. (Avstrija).
Izum se nanaša na stročniške odbijače, zlasti za želežniška vozila, pri katerih je v cevasti odbijačevi stročnici nameščeno pero, cevasti odbijačev bet in organi, ki so potrebni za spoj teh delov. Pri teh znanih konstrukcijah je odbijačev mehanizem z betom tako zvezan, da se moreta oba dela izvleči iz odbijačeve stročnice samo kot celota in da po njihovi ločitvi povečini nastopi izguba prednapona peresa ali pa vse skupaj razpade na posamezne dele. Slednjič se mora pri znanih napravih v svrho reparatur sneti povečini tudi odbijačeva stročnica z okvira ali pa mora biti slednji opremljen z odprtinami, da se napravita osnovna plošča odbijačeve stročnice in centralna spona dostopna od zadnje strani. V prvem slučaju je potrebna manipulacija s težkimi komadi, vsled česar delo le počasi napreduje, v drugem slučaju pa je potrebna posebna obdelava okvira vozila in njegova oslabitev. Pod odbijačevim mehanizmom je razumeti vse one dele odbijača, kateri prevzemajo razgib in prednapon peresa, krat-komalo vse peresne sile.
Predmet izuma pa je ustvariti stročniški odbijač, pri katerem so odstranjeni zgornji nedostatki. Komadi, s katerimi je treba manipulirati, so bistveno lažji in razstavitev odbijača je izredno enostavna.
V smislu izuma se ta namen doseže s tem, da se odbijačev mehanizem, kateri prevzema razgib peresa, fiksira v odbijačevi stročnici s pomočjo kotev in da je na njegovem zunanjem koncu ločljivo pri-
ključen razbremenjeni odbijačev bet, tako da se more iz odbijačeve stročnice izvleči bet sam zase in nato odbijačev mehanizem ali pa oboje hkrati, pri čemer o-stane odbijačev mehanizem v uporabnem stanju.
Razven tega je namen izuma ustvariti odbijačevo konstrukcijo, pri kateri je o-mogočena zamenjava običajnih stožčastih peres s sedaj vedno bolj uporabljanimi tornimi obročnimi peresi, ne da bi se morala vsled tega odbijačeva konstrukcija kakorkoli spremeniti. Ta namen se pri izumu doseže s tem, da so po eni strani na delih odbijačevega mehanizma, kateri so zvezani z odbijačevim betom, in po drugi strani na mirujočih odbijačevih delih predvidene potrebne oporne ploskve za eno evolutno pero in eno pero, katero prestreza sunke (na pr. obročno pero). More se torej ob pridržanju vsled konstrukcijskih delov in brez kakeršnekoli njihove spremembe vgraditi bodisi eno ali drugo izmed omenjenih peres ali pa obe peresi istočasno.
Na risbi sta kot primer predočeni dve izvedbeni obliki predmeta izuma. Sl. 1 kaže stročniški odbijač s stožčastim peresom v podolžnem preseku, sl. 2 kaže neki detalj, sl. 3 kaže odbijač enake konstrukcije s tornim obročnim peresom v podolžnem preseku, sl. 4 kaže nadaljni detalj in sl. 5 predstavlja položaj odbijačevih delov v dveh različnih fazah.
Pri predočenem izvedbenem primeru (sl. 1) obstoja odbijačev bet iz betove
Din. 20.
stročnice a, betovega krožnika a± in tlačne plošče a2. Odbijačev bet je premakljiv v odbijačevi stročnici b, katera ima osnovno ploščo bj. V otlini, katero tvorita stročnici a, b, je nameščen odbijačev mehanizem. Ta izkazuje na svojem sprednjem koncu tlačni komad u, ki je vstavljen v pritisno glavo d in je opremljen z vložkom u]; kateri sodeluje s tlačno ploščo a2. Pritisna glava d ima nadalje oporni obroč c za torno obročno pero in razven tega radijalno na ven obrnjeno prirobni-co e, katera služi za sklopitev betove stročnice a s pritisno glavo. Od glave d vodi stročniški nastavek h centralno v notranjost odbijača in izkazuje na svojem koncu oporno ploščo s kakor tudi vodeči podaljšek s, za stožčasto pero. S to oporno ploščo s je zvezana osnovna plošča t. Ta zveza je izvršena po centralni sponi, katera obstoja iz svornika o z glavo o1 in konusom o2 in katere fiksiranje v osnovni plošči se izvrši potom koničnega, deljenega obroča 1.
Posamezni odbijačevi deli so smotreno izdelani iz v trgovini običajnih polfabri-katov kakor cevi in ploščatih kovanih delov, kateri se med seboj zvarijo. Tako je betov krožnik аг z betovo stročnico a zvezan potom zvarke z, odbijačeva stročnica b z osnovno ploščo bj potom zvarke Zj, stročnica h s tlačno ploščo s potom zvarke zs in s pritisno glavo d potom zvarke z2 in glava d je potom zvarke z4 zvezana s prirobnico e. V svrho razbremenitve zvarjenih mest napram stranskim tlačnim komponentam je na betovem krožniku a, predviden obročni nastavek f, na glavi d obrbčna nastavka in f3 in na oporni plošči s obročni nastavek f2.
Sestava posameznih delov odbijačevega mehanizma se izvrši pri namestitvi stoš-častega peresa v na sledeči način. Stožčasto pero v se vstavi med tlačno ploščo s in osnovno ploščo t. Stranska premaknitev stožčastega peresa je pri tem onemogočena deloma vsled vodečega nastavka s, in po drugi strani vsled obročnega nastavka to prirobnice t,, katera razven tega pri preobremenitvi odbijača prevzame neposredne sunke od betove stročnice a. Skozi centralno odprtino glave d se vstavi svornik o, osnovna plošča t in o-porna plošča s se ob stisnjenju peresa druga drugi približata, deljeni obroč 1 se vstavi in nato se pritisk na plošči s in t Zmanjša, tako da se ti dve plošči zopet od sebe oddaljita in se obroč 1 zagozdi med konusom o„ in tlačno ploščo t. Nato se v glavo d vstavi tlačni komad u. Zveza med betovo stročnico in popisano odbijačevo pripravo se more izvršiti na razne načine.
V sl. 1 in 2 je kot primer predočena ena izvedbena oblika. Ona obstoja iz kotve k, iz večih naravnalnih ploščic k4 in zagoz-dne plošče k2, katere dele drži v pravilnem položaju vijak k3. Kotva k se priloži s svojim v notranjost odbijača segajočim delom k’ z ene strani ob notranjo steno betove stročnice a, vsled česar je preprečena njena premaknitev na ven, po drugi strani pa se priloži ob prirobnico e, s čimer je odbijačev bet sklopljen z odbijače-vim mehanizmom. Na ven segajoči, razširjeni del k” kotve k se prilega ob stranske ploskve izreze a3, katera je izdelana prednostno potom izrezkanja betove stročnice, s čimer je kotva obvarovana napram premaknitvi proti notranjosti odbijača. Naravnalne ploščice kj kakor tudi zagozdna plošča k2 imajo obliko zunanjega kotvinega dela k” in so zavarovane z vijakom k3 proti izpadanju. Zagozdna plošča k2 povzroči nepremakljivo fiksiranje kotve v izrezi betove stročnice in popolnoma izpolnjuje še odprti del izreze. Naravnalne ploščice k.L služijo v svrho, da se dobi predpisani razgib med notranjim kotvinim delom k’ in prirobnico e. V ta namen se posamezne ploščice prestavijo z ene strani kotve na drugo, odnosno se menjajo. S pomočjo enako izobličenih kotev je tudi fiksirana osnovna plošča t v odbijačevi stročnici. Te kotve se priložijo ob odbojno prirobnico t2 osnovne plošče t in so potom prirobnice tj zavarovane napram poškodbam vsled sunkov betove Stročnice a. Sestava odbijača se izvrši na ta način, da se odbijačev mehanizem vstavi v odbijačevo stročnico in se njegova osnovna plošča v stročnici pridrži potom kotev, nakar se bet s svojo stročnico potisne čez odbijačev mehanizem in v odbijačevo stročnico in se istotako zveže z Odbijačevim mehanizmom potom kotev k.
Pri izvedbeni obliki, predočeni v sl. 3, so odbijačeva stročnica b, bet a, ал, pritisna glava d, tlačni komad u, stročnica h z osnovno ploščo s in centralni svornik o s tlačno ploščo t izobličeni na popolnoma enak način, kakor pri izvedbeni obliki glasom sl. 1. Edinole stožčasto pero v je nadomeščeno s tornim obročnim peresom w. To torno obročno pero pa sedaj ni vstavljeno med osnovno ploščo t in tlačno ploščo s, temveč med osnovno ploščo t in pritisno glavo d, oz. njenim obročem c. Premer tornega obročnega peresa je skoro enak premeru stožčastega peresa in je torej centriran po enakem obročnem nastavku t3.
Ta izvedbena oblika stročniškega odbijača kaže tudi drugačno zvezo med beto-
vo stročnico a in obročno prirobnico e kakor tudi med odbijačevo stročnico b in osnovno ploščo t. Prvoimenovana zveza (sl. 4 in sl. 3) kaže okroglo kotvo r s podolgovatim nastavkom Гј in zunanjim na-vojnim podaljškom r2 z varovalno matico r3) kakor tudi na kotvo nataknjeno ležaj-no oz. pokrovno ploščo r4. Kotva r se vtakne skozi podolžno izrezo a4 betove stročnice a, se nato zavrti za 90° in se pritegne. Pri tem dospe njen, v betovo stročnico segajoči konec r' za prirobnico e.
Zveza med odbijačevo stročnico b in osnovno ploščo t se vrši potom tlačnih svor-nikov n (sl. 3), kateri gredo poševno skozi izvrtino b2 odbijačeve stročnice b. Ta svornik n se s svojim, v notranjost odbijača segajočim delom n’ upira ob nastavek t2 osnovne plošče t in se v tem položaju drži po varovalnem komadu n^ kateri se prilega ob njegov zunanji konec n” in ki je primakljiv ob odbijačevi sroč-nici b. Pri naravnavi se varovalni komad n, vodi v podolžni izrezi n2 vzdolž vijačnega svornika n3, opremljenega z varovalno matico n4. Namesto opisanega prosto vstavljenega svornika n se more uporabljati tudi odgovarjajoče zavarovan naravnalni vijak.
Sl. 5 kaže dve fazi pri razstavitvi odbijača glasom izuma. Vidi se, da odbijačeve stročnice ni treba sneti z okvira, ako se hoče bat in odbijačev mehanizem odstraniti iz odbijačeve stročnice. Po odstranitvi sprednjih kotev se more potegniti betova stročnica z odbijačevega mehanizma in po odstranitvi zadaj ležečih kotev se more iz odbijačeve stročnice izvleči odbijačev mehanizem, ki obstoja iz pritisne glave, stročnice h, centralne spone in opornih plošč ter peresa ali peres.
Nadalje je tudi mogoče kombinirati torno obročno pero z ojačevalnim peresom, katero je vstavljeno med oporno ploščo s in protioporno ploščo t. V tem slučaju je samo na primer treba dimenzi-jonirati premer ojačevalnega peresa tako, da ima prostor v notranjosti tornega o-bročnega peresa.
Pričvrstitev celokupnega stročniškega odbijača na okviru voza se more izvršiti na običajni naičn potom vijakov in zakovic ali na tudi z varjenjem.
Patentni zahtevi:
1.	Stročniški odbijač, označen s tem, da se odbijačev mehanizem, ki prevzema raz-gib peresa, čvrsto drži v odbijačevi stročnici potom kotev in da je na njegovem zunanjem koncu ločljivo priključen raz-
bremenjeni odbijačev bet, tako da se more bet sam zase in nato odbijačev mehanizem ali pa oboje hkrati izvleči iz odbijačeve stročnice, pri čemer ostane odbijačev mehanizem v uporabnem stanju.
2.	Stročniški odbijač po zahtevu 1, o-značen s tem, da so po eni strani na delih odbijačevega mehanizma, kateri so zvezani z odbijačevim betom, in po drugi strani na mirujočih odbijačevih delih predvidene potrebne oporne ploskve za eno evo-lutno pero in eno pero, katero prestreza sunke (na pr. obročno pero), tako da se more ob pridržanju vseh konstrukcijskih delov in brez kakršnekoli spremembe konstrukcije vgraditi bodisi eno ali drugo izmed omenjenih peres ali pa obe peresi istočasno.
3.	Stročniški odbijač po zahtevu 1, o-značen s tem, da so peresa razporejena med opornimi organi (d, s, in t), kateri so medsebojno premakljivi v vnaprej določenih mejah in kateri so medseboj zvezani potom centralne spone (o), tako da sta bet in odbijačeva stročnica popolnoma razbremenjena.
4.	Stročniški odbijač po zahtevu 3, o-značen s tem, da je na notranjem koncu centralne spone (o) razporejeni oporni organ (t) togo, vendar ločljivo zvezan s protiležajem (b,) oz. z odbijačevo stročnico, dočim je razbremenjeni odbijačev bet (a, Зј) ločljivo zvezan z opornim organom (s, d), ki je razporejen na drugem koncu centralne spone (o).
5.	Stročniški odbijač po zahtevih 3 in 4, označen s tem, da odbijačevemu betu (a,) bližje ležeči oporni organ (s, d) nosi na svojem notranjem, s centralno spono (o) sklopljenem koncu oporno ploskev (s) za stožčasto pero (v), in na svojem zunanjem koncu, ki leži bližje betovemu krožniku (aj), oporno ploskev (c) za torno obročno pero (w).
6.	Stročniški odbijač po zahtevih 4 in 5, označen s tem, da je betovemu krožniku (a,) bližje ležeči konec opornega organa opremljen s tlačnim vložkom (u, u,), kateri^ sprejema od betovega krožnika prenešene tlake in jih prenaša na oporne ploskve in s tem centralno na odbijačeva peresa.
7.	Stročniški odbijač po zahtevih 4 in 5, označen s tem, da je oporno ploskev (c) za torno obročno pero izkazujoči del (d) opornega organa, ki leži bližje odbijačevemu betu, opremljen z obročnim nastavkom (e), za katerega prijemajo kotve (k), ki so ločljivo pritrjene na odbijačevem betu.
8.	Stročniški odbijač po zahtevu 4, o-značen s tem, da je s protiležajem (b,) to-
go zvezani oporni organ (t) opremljen z nastavki (t2), ob katere se pod tlakom prilegajo naravnalne, z odbijačevo stročnico zvezane kotve (n), katere ta oporni organ s protiležajem vežejo togo, toda ločljivo.
9.	Stročniški odbijač po zahtevih 4 in 8, označen s tem, da je s protiležajem zvezani oporni organ (t) na oni strani, katera je obrnjena k betovi stročnici (a), opremljen z nastavki (t,), kateri pokrivajo kotve in sprejemajo sunke od betove stročnice.
10.	Stročniški odbijač po zahtevu 1 ali sledečih, označen s tem, da so betov krožnik (aj z betovo stročnico (a), odbijače-va stročnica (b) s fiksnim protiležajem (bj, ter deli, kateri tvorijo betovi stročnici bližje ležeči oporni organ (d, s) izdelani potom medsebojnega zvarjenja ploščatih delov in v trgovini običajnih polfabrikatov (cevi).
11.	Stročniški odbijač po zahtevu 10, o-značen s tem, da so na ploščatih delih predvideni nastavki (f, f,, f2, f,.), kateri se opirajo ob polfabrikate in služijo za razbremenitev zvark zlasti napram poševnim tlačnim komponentom.
12.	Stročniški odbijač po zahtevih 7 in 8, označen s tem, da kotve (k), katere gredo skozi betovo in odbijačevo stročnico, izkazujejo nastavke (a3, k’), ki se opirajo ob notranjo, kakor tudi ob zunanjo stran odbijačeve stročnice.
13.	Stročniški odbijač po zahtevu 12, o-značen s tem, da se izvrši uravnava in naknadna naravnava kotev potom ene ali večih pritožnih ploščic (k,), katere segajo v izrezo odbijačeve stročnice oz. betove stročnice in katere imajo obliko zunanjega dela kotve ter se morejo s kotvo zvezati potom vijaka.
14.	Stročniški odbijač po zahtevih 7 in 8, označen s tem, da so kotve tvorjene po glavičastih vijakih (r) v obliki kladiva, kateri se morejo premikati in privijačiti v podolžnih izrezah (a4) odbijačeve ali betove stročnice.
15.	Stročniški odbijač po zahtevu 7 ali 8, označen s tem, da kotve obstojajo iz tlačnega svornika (n), kateri je v odbija-čevi ali betovi stročnici poševno voden proti delu, ki naj se zakotvi, in kateri se v svojem položaju uporabe fiksira potom naravnalnih tlačnih plošč (n,).

\






j-


■
'
Adpafenf&rojlQSS 9




/
i
I
:• • :



:
f.
/	1	, г
t'