BLATOIalSKL CKUKl^TSN InlSuT.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetrt leta 1 gi. 2«» kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gi.BO kr.. za 1 ., leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta W)kr.. ako hi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej
Tečaj LIL	v Ljubljani, 9. junija 1899	List 23.
Moja mamica.
Jaz imam res mamico ubogo, Priprosto. da svet je ne zna; A ona mi vsako nadlogo. Da lahko jo nosim — v ravna
Nje srce je polno kreposti, Ne vara me. gane nikdar, Prečudno v trpljenju, v radosti, Leskeče nje vere se žar! —
Kje bil bi že, da ni molila Mi mamica zame, z menoj — Zato naj bo mamica mila, Plačnik Ti — nebo nad Teboj!
Ratloahiv Silvtsfer.
„J 8 Z U S".
„Ako ste zasramovani zavoljo Kristusovega imena, blagor vam: zakaj nad vami počiva, kar je časti, slave in moči božje, in njegov Duh.tf Petr. 1, 14. O sladko, o veličastno ime — Jezus, — pred kojim se upogibajo kolena onih, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo! Da, to je ime, po kojem je prišlo rešenje ljudem. To ime je svetilo posamnikom, vžigalo narode, da so šli v boj za slavo Kristovo. Le nekaj vzgledov, kako da se je že od nekdaj častilo to sveto ime in kako tolažbo, koliko moči in obilnega blagoslova je rosilo njegovim častilcem.
Pred neusmiljenim sodnikom stoji častitljivi starček sv. Ignacij, škof v Antijohiji. Besni sovražniki silijo vanj, naj zataji križanega Jezusa: — a poln svetega uavdusenja vzklikne nasproti preganjalcem: „To ime ne bode nikdar izginilo iz mojih ust." Ko pa mu prete 8 smrtjo,
zakliče močnim glasom: „Da, to sveto ime za-morete zatreti na mojih mrtvih ustnicah, a živelo bode v moji duši!u In umrl je neustrašeni spo-znavalee Jezusov, strt, zmlet med zobmi divjih levov.
Sv. Pol i kar pa, škofa v Smirni. pripeljejo pred paganskega glavarja, ki mu zapove. naj zataji ime Jezusovo, naj je sramoti in prekolne, da si ohrani življenje, dobi prostost in tako prizanese svoji visoki starosti. Polikarp pa odgovori: ,,Sest in osemdeset let že služim Gospodu, in nikdar mi ni kaj žalega storil, temveč me (d)sipal z mnogimi dobrotami, in jaz naj Ga sedaj zasraroujem — preklinjam ?u Zastonj so bile grožnje, da ga bodo vrgli divjim zverem, zaman so mu pretili, da ga bodo sežgali na gromadi.
Jezus, katerega ime je klical, ga je okrepčal, da je z razvezanimi rokami, smehljajočega obraza, nepremično stal sredi plapolajoče gromade. Nepoškodovan je prišel iz žgočega ognja, niti la> se ni osmodil na njegovi glavi, še-le ostri ra-beljnov meč je končal njegovo zemsko življenje.
Grof Armogast, najplemenitejši in naj uplivnejsi v Teodorihovem spremstvu, je bil na razne načine mučen, ker ni hotel zatajiti katoliške vere in postati Arijanec. Slednjič ga z vežejo po vsem telesu z močnimi vrvmi, katere trdo nategnejo, kolikor je bilo le mogoče. Armogast, v hudih bolečinah, povzdigne svoje oko proti nebu, spregovori ime „Jezusu, in kakor pajče-vina so ležale na tleh raztrgane vrvi. Zopet poskusijo, vzamejo še močnejše vezi: toda tudi te se ne morejo ustavljati imenu, pred kojim sg^ klanjajo moči v nebesih, na zemlji in pod zemljiM
Z navzdol obrnjeno glavo ga obesijo na visok kol, pa v začudenje vseh okolo stoječih sladko zaspi sveti spoznavalec, in v tem nenaravnem, visečem, silno bolestnem stanju spal je tako mirno, kakor bi ležal na mehki postelji. Jezus sam ga je krepčal.
Cesar Justinijan pravi v svojem, po njem imenovanem zakoniku: „Navada naša je, pri vseh naših posvetovanjih in podjetjih vedno začeti v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa/1
Sv. Frančišek Asiški je imel toliko sveto spoštovanje do imena .Jezus, da se je ono izražalo tako v besedi, kakor tudi odsevalo iz obraza kadar je izgovoril to sveto ime. Nekega dne je celo opomnil svoje redovne brate, naj pobirajo po tleh ležeče listke, ker ga skrbi, da bi bilo morda na katerem zapisano ime Jezus, ki bi se tako teptalo z nogami.
Sloviti in goreči propovednik Alfonz a Spina je bil tako vnet za to presveto ime Jezus, da je samo o njem imel 24 govorov. Vspeh teh govorov bil pa je tako sijajen in blagoslovljen s tako čudovitimi milostmi, da se je nešte-vilno grešnikov spreobrnilo, in mnogi, ki so zatajili Jezusa in svojo vero, so zopet vstopili v svetišče Gospodovo in pri bežali v naročje svete cerkve.
Blaženi A m and Suzo je ljubil tako prisrčno in goreče to presveto ime Jezus, da si je petere črke sv. imena z ostrim bodalom vrezal v svoje prsi. Nato pa poklekne tjekaj pred sv. razpelo in moli: „Glej, o Gospod, jedina ljubezen mojega srca. moje srčno hrepenenje po Tebi! Vtisni Svoje blaženo ime tako globoko v moje srce, da se nikdar več ne ločim od Tebe!"
v
Pobožni in vrlo učeni Hugo Sentviktorski je imel navado vsak dan s ponižno molitvico za svojo smrtno uro sprositi od Boga tri milosti. Prva milost, za katero je prosil Boga, je bila, da bi bila njegova zadnja jed na tem težavnem potu življenja Najsvetejši v zakramentu presv. Rešnjega telesa; druga, da bi bilo njegovo zadnje premišljevanje bridko trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, njegovega ljubljenega Odrešenika; tretja pa je bila, da bi bila njegova zadnja beseda sladko ime Jezus.
Ko je sv. E d m u n d, kandelberški škof, se v svoji mladosti obiskaval visoke šole v Oks-fordu, sprehajal se je nekoč s svojimi tovariši po buino cvetočem travniku. Tu se loči, po svoji navadi, od mladih prijateljev, poišče si samoten kraj in se ozira z nekim čudnim hrepenenjem proti nebu.
Ko tako zamišljen stoji, glej, nenadoma stopi pred njega mladenič, cvetočih lic, nad vse bla-
gomilega, ljubeznivega obraza, in spregovori: „Bodi pozdravljen, moj iskreno ljubljeni prijatelj Edmund !a
Strme opazuje mladeniča in pravi: „Ne poznam te, in menim, da me tudi Ti ne poznaš !"
Božanstveni mladenič pa mu odgovori: „Kako, dragi Edmund, ti zamorem biti tako tuj, ko vendar vedno sedim v šoli na tvoji strani, in se nikdar ne ločim od tebe, kamorkoli tudi greš ? Poglej moje čelo in beri — kdo sem!u
Paznim očesom Ga pogleda sedaj Edmund in bere besede: „Jesus Nazarenus, Rex Judae-orum: Jezus Nazareški, kralj judovski!" In nebeški mladenič reče: „To je moje ime; vtisni si je globoko v srce, ljubi je in zaznamovaj si je vsak večer na svoje čelo; kajti to je ime rešenja; in ono bode tebi in vsem, ki je bodo izgovarjali, velika pomoč v nenadni smrti."
Po teh besedah je izginil sladki Jezus izpred njegovih očij, toda ne iz njegovega srca, ki je gorelo čudovite pobožnosti in ljubezni.
Nicefor piše, kako je 1. 525 po Gospodovem rojstvu tako močen potres prišel nad mesto Antijohijo, da se je mnogo hiš razrušilo v prah in je bilo ubitih zelo veliko ljudij. Komaj so si prestrašeni in potrti prebivalci po treh letih nekoliko opomogli in se osrčili, že začne zopet strašno podzemsko bobnenje in površje zemlje se giblje. Vse mesto je trepetalo in vilo roke, dobro se spominjajoč prejšnih nezgod. Ker pa v tej veliki stiski niso zamogli dobiti pomoči in sveta pri ljudeh, zapisali so si ime „Jezus" nad vrati svojih hiš, in moč tega sv. imena jih je obvarovala milostno vsakih nezgod.
*
* *
Zapiširno tudi mi „s krvjo Kristusa, čistega, nedolžnega Jagnjeta" to presveto ime „Jezusu na vrata naših hiš in stanovanj, da bi nas obvarovalo bolezni, nesreče, ne-previdene smrti; zapišimo si je na podboje naših čutov, posebno: očij, ušes in ust, da jih le rabimo po nauku in Gospodovem izgledu; zapišimo si je na vrata svojega srca, da bi bilo naše srce, vse moči in težnje našega življenja, vse naše delo in opravilo popolnoma posvečeno Jezusu Kristusu: „Christianu8 alter Christus; kristijan drugi Kristus."
Pagansk deček (kakor pripovedujejo misijonska poročila iz Indije v 1. 1560) je padel v globoko jezero in ker ni znal plavati, bil je v hudi nevarnosti, da utone. Tu pa mu zakliče krščansk deček, ki je prišel blizu, pa mu ni mogel pomagati, s krepkim glasom, naj kliče ime „Jezus". Utapljajoči deček je ubogal; in valovi,
pomirjeni po tem svetem imenu go zanesli, dečka zdravega na breg. — To sveto ime pa je ostalo odslej v srcu malega dečka tako globoko vtisnjeno, da ni hotel nikdar drugače odgovoriti kakor „Jezus", če so ga klicali. Po milosti tega imena je v kratkem času prejel tudi sv. krst,
Kako lep vzgled je nam vsem ta krščanski deček! O kličimo tudi mi v valovih sveta „0 Jezus bodi mi Jezus (odrešenik)!"
(Vzgledi iz Jhmgarijn) lv. B.
L Bratovske ndm
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec junij 1899.
(Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen.
Bonifacijeva družba.
b)	Posebni nameni:
9.)	Praznik presv srca Jezusovega. B»7širjanje in raz-
cvitanje pobolnosli srca Jezusovega Katoliško časopisje. Spreobrnjenje mnogih grešnikov.
10.)	Sv. Marjeta, kraljica. Razširjanje katoliške cerkve po severnih deželah. Prava pobožnost v višjih ženskih krog h. Več ubožcev in zadolženih gospodarjev.
11.)	Nedelja piesv. sroa Jezusovega, Pomnožitev ljubezni do srca Jezusovega prt duhovnikih in lajikih. Pomoč v veliki duSni in časni zapuščenosti
12.)	Sv. Ivan Faknnd. Poboljšanje grešnikov. Edinost in srčnost med zastopniki kat. ljudstva.
13.	SV. Anton Padovan. Da bi *e povrnilo mnogim trpečim m slabotnim zaupanje v Boga. Spovedniki in pridigarji.
14.)	Sv. Bazilij. Kat. cerkev na Jutrovem. Važna znanstvena podjetja. Krepko razevitanje starejših redov.
15.)	Sv. Vid. Češko, zlasti ljudski misijoni na severnem Češkem. Mladina ki je v nevarnosti, da izgubi vero in nedolžnost. Na živcih bolni.	X.
Raznoterosti.
Šmarnice v Šenklavži 12. majate Kristus je pravi Bog. Nihče ga ne more prezreti, ampak je ali zanj ali zoper njega, priznava ga kot Boga, ali ga taji. A kakor advokat zahteva dokazov za vsako trditev, tako tudi vi. poslušalci, kaj ne? Dobro! Evo vam dokazov! Prvi dokaz so štirji evangeliji. A žalibog so ravno glede teh med tako zvanim omikanim svetom čudne misli. Kot dijak sem se nekoč vozil čez Francosko na Holandsko z omikanim gospodom, ki me je med drugim tudi vprašal: kam se podam po dokončanih gimnazijskih študijalr »Najbrž v bogoslovje", sem odgovoril. »A, tja pa nikar, tam ni nič. Glejte prvi evangelij je spisal sv. Peter in sicer še-le 100 let po Kristusovi smrti. »Sedaj pa sodite! Tako govori Človek, ki o kaki reči nipodučen! Sv. Peter namreč ni nobenega evangelija spisal, in drugič je živel še tudi tedaj, ko je Gospod Jezus še po zemlji hodil, ne pa 100 let po Kristusu. Torej ne govoriti o verskih stvareh, če nisi poučen! Tako tudi ne taji, da je Kristus Bog, predno se ne poučiš in to v prvi vrsti v evangelijih samih. Tukaj dobiš resnico, ki ti natanko naslika Jezusa kot Boga. Toda ali so pa resnični evangeliji? Da. Zakaj? Štirje evangelisti so videli vsa dejanja Kristusova in zato so mogli povedati resnico. Drugič so tudi hoteli govoriti in pisati, kar je res. Pomisli le na njih poštenost inpriprostost! In tudi niso mogli neresnice
govoriti. Zakaj? Ker je toliko drugih ljudij videlo vse, kar pišejo evangelisti, in če bi bila le mala laž vmes. vzdignili bi se bili takoj in ugovarjali, da to ni tako. In da so resnico govorili in pisali, spričali so tudi s svojim trpljenjem. Drug dokaz so čudeži Kristusovi Omenim le njegovo vstajenje In vendar kako neumno razlagajo nasprotniki Jezusove čudeže! Glejmo le čudežno nasičenje 5000 mož s peterimi kruhi. To razlaga Renan tako, da pravi: kruh je bil v travi skrit! Tretji dokaz: Neomadeže-vano življenje Jezusovo in njegov nauk. Tudi pred Kristusom so nastopali možje, kakor Platon, Aristotel, Ciceron in ljudje so jih občudovali. Toda njih življenje ni bilo brezmadežno; Kristus pa je stopil pred svoje sovražnike in rekel: »Kdo me more prepričati greha?" In Pilat kot sodnik je slovesno izjavil: »Ne najdem krivice pri tem človeku!" Torej Kristus je Bog Če je pa Bog, je božji tudi njegov nauk. In zato moramo verovati, in sicer verovati vse, kar uči. (./. N. P.^f^- 15 majnika. Po duhovnikih v zakramentu sv. pokOT5~c5^n? r e h e odpušča. A kesa Bog zahteva; sicer se greh odpustiti ne more.
—	Ležal je protestanšk bolnik ca smrt bolan Klical je svojega pastorja in ga vprašal: ali mi morete Vi dati odvezo? Pastor mu odvrne: Bog je milostiv: vse bo odpustil. Bolnik nadalja: Od Boga že vem, ali mi morete pa tudi Vi grehe odpustiti — to mi povejte ; le tega Vas vprašam ? Jaz ne: pastor konečno pravi. — Na to naroči bolnik ženi: Pojdi mi po katoliškega duhovnika Isto tako katoliškega duhovnika pozove protesta nški bolnik, če mu more on grehe odpustiti. Prav lahko, pravi katoliški mašnik — a kolikor vem, ste protestant. Bolnik: Če se pa spreobrnem Duhovnik: Potem prav lahko. Le odkrito se spovejte in obžalujte svoje grehe in vse Vam je odpuščeno.. Tako je med protestanti z našo vero; verjeli mi bote: saj sem sam protestan-škega pokoljenja: moja mati so Še le postali katoličanka — Nad vse vesel poklic je pa vselej za me, spovednika, med ubogimi zločinci. Če se mu gane vest n. pr. takemu propadlecu. oj kako odkritosrčno razgrne potem svoje notranje. »Morilec sem"—pravi, »pa to ni še v.«e; še to sem in to. .Kako mu solze kesa in zahvalnosti potem rose po obrazu. In mašnik! Odveze mu mašnik odreči ne more: saj tako globokočutno vse obžaluje. Kjer je pa pravi kes — tam je grehov odpuščanje — in grešnik je miren — ker dobro vč. da mu je in kteri trenutek mu je mašnik tudi z besedo odpustil. Verjemite mi. dragi moji, tak grešnik, ki mu leži na vesti težek kamen, je popolnoma miren še le potem, ko je začul spovednikove besede: »Tvoji grehi so Ti odpuščeni; pojdi in nikar več ne greši. »Protestant si nikoli ni svest. ali mu je odpustil Bog: katolik pa trenutek ve, kedaj mu je bilo odpuščeno.
—	16. majnika Kaj pa, ko bi bili duhovniki ttfpovTd^ valjal i? Temu vprašanju je odgovor
ovojen. Prvič duhovniki niso za tako vpeljavo dosti slaboumni; drugič tudi dosti umni niso za to. 1.) Ne slaboumni. Toliko bolezni, kolikor jih je in duhovnik mora dihati neposrednje v sč okuženi zrak. Difteritido imamo; kolero; kozč; influenco. Še kuga je bila na Dunaji. Vsako vrst novic so takrat pisali o okuženem dr. Mttllerji; a 50 duhovnikov se je oglasilo, da gredo radi do njega — jaz sem bil tudi med njimi. Nekaj poguma mora človek imeti! Pa
rir cf-rj
pravite — tudi zdravnik mora do okuženca. Ne tako kot duhovnik; zdravnik lahko stoDi tje kam od zad; duhovnik mora naprej od spred. Meni, n. pr., kako mi je posebno hudo — ker sem na levo uho popolnem gluh. — Potem pa; ure in ure v cerkvah sedeti spo-vedujoč v mrazu; v vročini; pa še — poslušati eno ter isto. 2) Duhovniki tudi nismo za to dosti umni. Kteri pa je tisti duhovnik, kije spoved vpeljal — č« trdite, da se je šele vpeljala Ce bi bil kteri. na križ bi bilo danes pribito njega ime O papeži Inocenciji III. trdijo.*) da bi bil tiho spoved vpeljal v 13. stoletji — a ukazal je le vsaj enoletno spoved in sv. obhajilo ob velikonočnem času. Če pa kdo kaj ukaže govoreč „kolikrat", ta še ni vpeljal. Kteri je med Vami. sodniki, tak — da ne vpraša obdolženca: kaj si naredil? Kteri vas sodnikov bo obsodil, če nima izpričanega dejanja? — Na Dunaji sem bil poklican k bolnici, ki 52 let ni bila pri spovedi Jaz: „Kako pa. da niste šli?" Ona: „ Odkar je vpeljana spoved na uho. nisem šla" (!!). Na to govoriva tiho in glasno — kakor je bilo Na zadnje jej pravim: „Sednj pa obudite prav globok kes in grehe Vam odpustim " Začuj^na. da je opravila, vsklikne: „To je pa čisto nekaj druzega, o zakaj da nisem že prej šla!" — 17. majnika. Kaj še vse straši pred spoved j (mu uho V našo hišo v Monakovo je dohajal pesnih Brentano; govoril je nekokrat mnogo do pesnice Luize Hensel**) — a menda stvari, ki so bile bolj za neočitnost kot pa za očitnost Drugi nismo opazovali, kaj. Hude jeze. kot je bil, pa udari kar naenkrat, ob mizo pestijo, da zažvenketa vsa posoda govoreč do pesnice: „In Vi kot protestanti nj a ste m: svetovati v stanu, naj se izpovem; Vi prote-stantinja!" In kaj je bilo? Drugi dan je bil Brentano pri spovedi. — Mnogokrat je bd še hvaležen pesnici Henselovi. proteštanski svetovalki do katoliške izpovedi. Moških ugovori zoper spoved so prav pogosti ti le: „Jaz nič tacega ne vem; ubil nisem nikogar; okradel nikogar — kaj pa druzega hočem?" Če se pouče. potem pa vedo še marsikaj. — Drug pravi: „Kajbopa izpovednik rekel pri takih grehih?" Nič razsodni spovednik ne poreče— le vun z vsim, le odkrito! potem imaš mir! Prišel je do mene v sobo gledališčni igralec; leta in leta pri spovedi ni bil — tudi poročni dan ne. Govoriva in govoriva, da ne ve, kedaj je bila opravljena izpoved Tiho in glasno sva govorila; kakor je naneslo. Po odvezi se me oklene krog vratu ihteč: „Živenja najsrečneji dan mi je danes". Mil pa mora biti v svojem poklici spovednik. Če zarohni — kdo mi je porok, da grešnik še kedaj pride, in kdo porok, da tudi drugih od izpovedi odvračal n<* bo. Tak slučaj mi je znan. Uradnik je odvračal vse druge si podrejence in je tudi odvrnil. Drug govori: ,Pa moram pustiti to živenje, če k izpovedi grem." Ta ugovor, dragi moj, mi je všeč, to je pošten ugovor. Da pustititi — to se mora! — Svoj lfdetni rojstni dan sem moral od doma k zdrav niku — sodilo se je, da mi bode treba operacije v nogi. Peljali so me v Monakovo k imenitnemu opera-
*) In<>cencij 111. rojen 1161 kot Lotar grof Legni — umrl na potovanji do me>t Pize ter Genove 16. julija 1216. — Svetovna zgodovina tra pozna kot nenavadno duhovitega iz sila pod-vzetnega papeža, ki je svojim ohlajenim vedenjem spoštovanja si znal pridobiti tudi pri največih cerkvenih nasprotnikih.
* Luiza Hensel-ova, roj. 30. marcija 179S, nemškemu rodu znana sosebno radi svojih ljubkih otroških pesnic.

Z
terju dr. Nussbaum. „Mladi prijatelj — rezati ti bo treba v nogo noter" veli mi Nussbaum. Jaz: „Na noben način; raje zamrjem." — Nato mi pokleknejo pred postelj moj oče, ki so me sem pripeljali govoreč: „Radi mene —
—	Henrik, prosim Te. meni na ljubo." „Sedaj pa," pravim zdravniku, „kakor hočete 'in kar hočete
—	očetu na ljubo." Dragi moji: nebeškemu očetu na 1 j u b o — spreobrnite, izpovejte se \y— 24. majnika. O današnjem prazniku, M a r irj a Devica po moč kristijanov. Praznik se je ustanovil radi povrnitve Pija VII. iz svojega prognanstva v Rim. Sam je oznanil, da je to Marijino delo bilo.
—	Napoleon 1. je n-imreč v svoji sreči v prognanstvo gnal Pija VI, ki je tudi res umrl na tujem; a v prognanstvo je moral tudi lJij VII. — Minister mu Talleyrand, odpadel katolišk mašnik in škof je Napoleona pred njega odločilnimi koraki zoper cerkev svaril: da nikari; da se v zgodovini ti koraki maščujejo vselej. A Napoleon ni slušal. Ko pa se pri Avstrlici prvokrat premagan v krhkem čolničku vozi čez Dunav, stoji zamišljen sredi brodu — a na krat meč porine do tal govoreč: .Talleyrand — si prav imel." — Do neba povzdigovani Napoleon I. je moral pozneje to še doživeti, kako so njega sohe trli v prah in pobesedno je res, da so nasipali z razdrobljenimi temi spomeniki ono pot, po kteri se je vračal papež Pij VII proti Rimu. tCasi, chi non sono časi — slučaji. ki niso slučaji": dejal bi Italijan In ne še dosti: 5. majnika; uprav svetek sv. papeža — tudi Pija. in sicer V. tega imena, je zatisnil svoje oko pregnanec na otoku Elbi: Napoleon I. — „Marija, pomoč kristijanov" se slavi posebno še v avstrijski vojni. Pri obleganji mesta Temesvara so razobesili prvokrat Marijino podobo. Zmagovalec tu je bil imenitni avstrijski vojvoda princ Evgen Od te dobe so v Avstriji pomembne vojaške zastave z Marijino podobo v navadi. — 25. majnika. Ker klije tu v tej cerkvi lepa šega, da aimate razpostavljeno presveto Rešnje Telo ob kvatemih dnevih — danes nekoliko o nazočesti Jezusa Krista v presvetem zakramentu 5000 mož je bil Jezus nasitil ob Genezareškem jezeru. Drugi dan zopet ljudje iščejo Gospoda. Jezus jim pravi: nIščete me. a ne zato, ker ste videli čudeže, nego ker ste jedli kruh in se nasitili ... Jaz sem živi kruh; če kdo j 6 od tega kruha, živel bo vekomaj. Kruh pa. kateri Vam jaz dam. je moje meso." To trdilno. — In kaj potem govori nikalno: „Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli živenja v sebi. In nad vse zanimivo je, da pri zadnji večerji pa nad kruhom, ki ga ima v roci, govori: „To je moje telo (meso) Kar je torej Gospod obljubil, to je tudi izpolnil. Pri zadnji večerji to obljubo izpolni. Sploh je le malo obljubljal Gospod in jako zanimivo je to njega malo obljubljanje Omenjam naj Vam ob tej priliki štirih njegovih glavnih obljub. 1.) Jaz trpim in umrjem. — 2) Petru obljubi: „Tebi dam ključe nebeškega kraljestva." — 3.) „ Kadar pride Tolažnik. katerega Vam jaz pošljem od Očeta — on bo pričeval od mene" — 4.) „Kruh pa, kateri vam jaz dam. je moje meso." Ob tej skrivnosti — da nam je dal svoje telo — se uklonemo svojim umom. Prašam le: Ali nam bo težko verovati njemu, ki je m!lijarde zvezd razsejal tu gori po neizmernem nebesji; njemu, ki je gore vzdignil iz vodnih globin; njemu, ki je veličastno morje razlil po tem
v-
bujnem svetovji — aH nam bo težko verovati? Vse stvarniku in Vsevladarju V — Luter in Kalvin, oba odpadla duhovnika, pišeta kako se jima je prikazal hudobni duh in razložil, da se Gospodnja beseda „to jeM — le razlaga: „to pomčnja". Ali se jima je prikazal ali ne — tega ne vem A to vem, da sta vedno spreminjala svojo razlago teh imenovanih be sedi: Luter pa celo trikrat! Sv. pisma beseda — ta je pa stanovitna. In pa — hudobni duh; on naj razlaga umivanje najsvete skrivnosti! Protestantje so vrgli mašništvo iz svoie vere in z mašni-štvom vrgli navzočnost Jezusovo v pre-svetem Rešnjem Telesu. Spominjam se, kako so moj oče — mati so bili takrat že davno katoličanka — vsako leto napreči dali vozove, da so se peljali protestantje veliki petek udeležit se v svoj tempelj „zadnje večerje." A kaj je ta „zadnja večerja"
—	koje vžitje le „pomenja- Gospodovo telo in kri!
—	Kaj je vsak protestanški tempelj, če je zidan še tako lepo? Gol in mrzel je: ker v njem ne prebiva naš Gospod v podobi kruha in vina. Zdi se mi tudi najlepša protestantska molitvenica: sv. Pavel v Lon donu, podobna devici, umrli v majniku svojega ži venja Kaj sedaj pomaga ta vitki stas in to otemnelo oko: ko bi se odprlo — stekleno j« in ne vidi več, in ob njem se le še zgroziš — V Draždanah je bil deček ključaničar. Izgubil je očeta in mater. Brat se je bogato oženil Od časa do časa mu je brat daroval po trdnjaku. Ntkega dne mu da trdnjak in pri opomni: Zadnji je; sedaj pa skrbi sam za se. Tuž-nega srca gre memo svojega protestanškega templja in stopi noter — a mrzel se vrne iz teh mrzlih zidin. Stopa naprej; v katoliško cerkev krene — z notranjo gorkoto ga navda kraj. kjer biva živi Bog.
—	Potem stopi v delalnico doma; koj ga pokliče mojster v stran in pravi: „Dam ti od danes naprej kot pomagaču — ker si tako vrl mladič; le da nikomur ne poveš " — Kmalu potem ga zopet pozove govoreč: „Spravil Vas bom na učilno v Monakovo, da izpopolnite tam uke ob svojem velikem talentu 8 Nekokrat sedi tam v dvorni pivami Slučajno izbriše roso z okna in uprav ugleda, kako mašnik hiti memo okna s svetim Rešnjim Telesom previdovat bolnika. Nikdo mu ne sledf. Hitro vzame klobuk in glasnim klicem do sopivcev: „Sram vas bodi katoličanov" gre vun in spremlja mašnika do bolnika. To jo bil zadnji protestantov in prvi katolikov pot
—	danes je imeniten slikar, živeč na Bavarskem — 2b^majnika. I. Mož v nasprotstvu do žene; ii. Mozz ž eno. I Mož v nasprotstvu do žene. Zanimivo je, da v Gospodujem trpenji opazujemo možatih žena; a ne možatih mož. Jeli Juda mož? Ki za umazanih 30 srebrnikov svojega mojstra proda
—	jefli to mož? Svoje prepričanje prodati,
—	je to mož? Jaz ga nimam za moža, kdor prepričanje proda. — In Peter ga ponavljaje zatajuje in prisega, da niti ne pozna svojega učenika. Je že tako, da možje težko prenesejo malo pogrdenje. — Petru Be je pa tu zani<Mjivo reklo: da je tujec — Galilejec. Oče starokatolikov Dollinger je veliko prišel v našo hišo in pozitivno vem, da bi bil že 70 let stari DOl-linger šel nazaj v pravo cerkev, ko bi se ne bi bil bal posmehovanja. Taki smo možje; malega romanja ne prenesemo. In umrl je odpadli duhovnik in včliki učenjak Dollinger nad 90 let star, odpadnik in brez zakramentov. Meni je to dobro znano — bili
so mi mati takrat še živi; oče ne več — in vsi moški od očetove strani so mi bili tudi starokatoliki. Prestopili bi bili nekteri — a može je zmagala bojazen pred posmehom; so Ii to možje! Žene imajo mnogo ter mnogokrat več samozavesti od mož II. Mož z ženo. Mož naj bo o) zvest — b) trd — ct mil. — a) Z v e s t. V neko moravsko mesto je bilo nastanjenih po unesrečeni vojski s Prusi (» avstrijskih vojakov. Opoludan opazi desetnik, da je miza pokrita za njih sedem ,, Mamica" — pravi — „nas je le šest; čemu za sedmega vu Gospodinja: „Pa je revež ta sedmi, ubegli Prus naj tudi on kaj dobi." Razjarjen odvrne desetnik: „Žena! jaz pa Prus; jaz sem zvestobo prisegel svojemu cesarju; s tiste mize kot Prus ne jem." Tega zvestega desetnika si hvalim; to je bil mož — ti nezvesti mož; si li ti mož. Fei! ti nisi mož! — b) Trd. A ne mislim trdobe, kot je ulitemu železu — tista se težko prenaša; ta je surova trdoba; surovost se težko prebavlja. Tudi ne menim trdobe kovnega železa; kovno železo je že bolje od ulitega; a vendar se lahko upogne na dve strani Trdnega jekla mislim ki se pritisku ne uda. — cj Mil. Ne se preslepiti pustiti, če čuješ ženskega joku. Ženski jok je mnogokrat d^ber kup Ne se premotiti pustiti, da rohniš tudi ti ko bi žena razupivati za-pričela. Ce si že v takih žalnih razmerah, da ti je čisto divja žena — ti se jej stavi nasprot čisfo md. Tako si jo osramotil in zmagal. — 27^ majnika 111 Mož o dgojitelj. Ne le v Avstriji; po vseh^vrop-skih državah je šlo ona leta valovanje „šolo proč od cerkve." A. če je tudi ločena šola od cerkve, nič ne bo škodilo — da le vi stariši hočete. Sicer vem, da naša šolska postava zahteva „naravno- verske izgoje" — a akopram zahteva to, v današnji šoli se za enkrat le uči, ne odgaja »e ne — Kdo naj je pa v rodbini odgoiitelj? Nepričakovan se Vam bo zdel moj odgovor: Oče ie odgoiitelj. Od
1.—2	leta. Koj tu treba odgrje. V otroku vidimo že slabo kal; to je po grehu tako. Naj pišejo odgojitvene knjige po naših učiteljiščih kolikor hočejo nasprotnega — res vender le ni. Jaz sem menda P/a leta star škripal zobmi in ropotal, da je bilo joj. Preveč naj se otroku v tej dobi ne stori; če bo videl, — da ga ne porajta nobeden, bo še najprej odcepetal. Ali pa naj oče materi veleva: „ T i, udari ga." To bo še najbolje — mati namreč nikoli ne udari preveč. Od
2.-6	leta. Tu se vzbudi v otroku nagajivost in upornost s primislekom. Tu naj pa šiba večkrat zapoje; a s pametjo, ne z jezo! — Otroci v teh letih hočejo vedno govoriti in tako neprenehom žlobudrajoči se starišem 8 cela duhoviti zazdč. Ustaviti je je treba. To je naloga, v železničnem vozu od Dunaja do Ljubljane nepretrgoma poslušati smrkavo modrost in gledati očeta, kako se dečku zadovoljno smeje v obraz, mesto da bi mu prekinil besede Š) žlcbudraveje pa so dekleta. Stariši, ne bo nič — iz take moke ne bo kruha! — Ne pustiti otrok govoriti doma čez učitelje: tega Vas lepo prosim. Jaz sem bil v šoli velik razdivjanec. Če je le kaj prišlo, skoraj vselej sem bil poleg; prav vselej ne. Učitelj se je zglasil časih: „Kdo je?" Redom se je vzdignilo več rok: .Abel je, Abel!" A nisem bil vselej krivec. Potem sem se pritožil očetu doma, da mi je učitelj učinil krivico. Na to sem jo še-le prav pošteno dobil. Nikoli mi niso oče zoper učitelja potegnili. Šli so pa za mojim hrbtom učitelja prašat in pojasnit mu, če se jim je never-
jetna zdela moja zadolženost. In Se danes sem hvaležen svojemu očetu za to — učil sem se tem potom spoštovati avtoriteto. Poglejte stariši časih tudi, kaj delajo mladi ljudje z rokami. Če sedaj ne bote pazili, da ae jim utrdi čut svete sramežljivosti — potem bo prepozno. — Od 16. leta. Časih oče, pomoli tudi Ti za svoje dete. Ne prebiraj časnikov, ko ti žena moli, ali ko ti žena z otroki moli. — Odraščajoči mladič Ti bo kmalu sledil govoreč: „Saj ne molijo tudi ne oče.* Delalec Ada je z 27. sunki na Badenskem zabodel katoliškega župnika dekana. K smrti obsojenemu so dovolili prosto besedo. Spregovoril je: .Zaslužil sem smrt. ne tajim; a da je moj oče tu, njemu porinem 27 bodalcev v prsi —on je kriv mojega umora. Nikdar bi ne bil stegnil roke zoper mašnika. da je moj oče kazal kedaj kaj vere in da me je odgojil drugače." — A rekli bote: .To je delalec; to so osurovpli ljudje." — Ne tako! Tudi akademični olikanec dr. Nobiling je strelil na nemškega cesarja Viljema I In obsojen je isto tako kot Ada valil vso odgovornost na svojega brezvernega očeta. — Še ene stvari bi Vas pre s i, očetje in matere Ne vedno godrnjati in vsega popravljati nad otroki. Otrok se ne upa potem obrniti; razumnega otroka ob takem brezumji ušesa bole. Zaupanje do »tarišev cb tem gine. Mla denič jim prikrije vsa svoja pota. — Svoje znanje jim prikrije; ko bi vender prva pot o takem morala biti do matere z besedo: Kaj pa vi mislite, mati? In nesrečen zakon je posledica. — Tudi stanu otrokom ne smete predpisavati in ne braniti deklici če vse kako hoče v samostan. Ugovarjajte le; odložite le. Jaz sem še danes hvaležen očetu, ki me poludrugo leto niso pustili k jezuitom. A ubraniti tega pa ne smete — kaj pa je časih posledica hranjenju? Dekle gine in gine in se žalosti in sušici zapade. Obupana in nezadovoljna, da si ne more utešiti srčne želje — zamrč Ni vsak za sveten poklic in ne vsak za samostan. — Konečno oče: časih kak križ na čelo sinu in hčeri! Škodilo ne bo. Izgledov imaš pač odličnih. Do solz me je ginila zgodba o našem cesarju Ko so 18letnemu mladeniču naložili v Olo-muci na Moravskem cesarsko butaro, pokleknil je pred bivšega cesarja, strica mu Ferdinanda .Dobrotnega". Cesar Ferdinand ga je prekrižal. Na to je šel do matere, nadvojvodinje Z' fije in pokleknil. Tndi ta mu je klečečemu križ naredila. S križem so ga vpeljali v svetovno važno mu nalogo. — Uradniki, nikar se torej križa ne bojite na čelu svojim otrokom. — majnika. I Časnikarstvo. — II D r u ž be. — IIIT V n 1 it In to za oženjenega ali neoženjenega moža. I. Časnikarstvo. Znamenit mož*) je dejal, da bi apostol Pavel časnikar postal, ko bi sedaj živel na svetu. Morda se mož ni motil, ker časnikarstvo je dandanes velikanska moč. Leta 1843. ali 44. ali 45. leta je bilo, ko so se posvetovali judje v Krakovem, kako da bi si pridobili še večega vpliva. Rabin Mozes Montefiore iz Angleške jim je dejal: „Vi vsi vkup ne razumevate ničesar. Časnikarstvo, to si dobimo v roke; potem imamo dobljeno vso moč.- In res, 1. 1847. že je izdal j ud na Gorenjem Nemškem nekak koledar, v kojem so bila do pobe-ednosti znamovana nektera prihodnja dejanja 1. 1848. Tu je bil namreč označen že dan, ko bo na Francoskem kralj Ludovik Filip Orleanski
* Mogunski škof barou Ketteler.
izgubil svoj prestol in uporni dan 13. marcija na Dunaji. Tako so uporabili judje svoj časnikarski vpliv. Ti praviS: Svojega prepričanja sem; meni časnik ne škoduje. A ni res: strupa kaplja za kanljo
—	in slednjič si zastrupljen. In pa tvoji otroci! Rea da deček prosi iz šole doSed najprej kruha z maslom -r a koj na to se vsede in prime za časnik, če ga vidi. Kaj bere ? Začetkom kratke stvari. Anons ne razumeva, a praša in ne v svoi prid. Na Dunaji se je ob okno vi zaporici obesil 13letni gimnazijec; na mizi pa so dobili .WienerTagblattovo" poročilo svinčnikom podčrtano, kako se je nekdo tudi tako na oknu obesil. A bil ie še .Taggblatt" prejšnje, ne sedanje oblike. — Potem pa romani v podlistekih. 15—181etna dekleta je berejo. Izcimijo se nagnjenja po njihovem navodu. Prezgodaj je bilo to in predomišljavo. Povodom tega morajo stariSi časih dovoliti v zakone. Ubogi mož, ki jo dobiS romaneberilko. Dela v hiši ne vidi; kuhati ne zna — torej posle naročiti. In ti si ma! uradnik: kako boš pa izhajal! Na Dunaji sem se pozval istotako do deklet: da bi ne brale romanov iu ne onesrečile tako kedaj kakega moža. In kaj store ? Nekega dne me povabijo v veliko sobo Polna je bila po mizah obleke. Njih ena stopi pred me govoreč: To smo delale in izdelale po Vašem svetu; mesto da bi bile brale romane. Vršilo se j a to v Le-opoldstadtskem predmestji na Dunaji. II Družbe. Na deželi je s to stvarjo se ve drugače. Tam časih družeb treba ni. A v mestih — recimo v velikih, kot je Dunaj — se pa pogosto pogubi n. pr. delalec, ki nima dostopa do dobre družbe. Kako čudovito daleč je v kratkem prišlo s tem na Kranjskem, vidimo v Ljubljani danes *). In kakošen je danes Dunaj uprav po svojih družbah! — Marijanske kongregacije Vam priporočam. Ustanovite si možje, še slovensko Nemško imate. Na Dunaji imamo 18 moških Doktorjem zdravilstva, profesorjem, kupcem, de-lalcem ... vsakemu poklicu je tam svoja Marijanska kongregacija. — Če te pa uradnika ovira v tem Tvoj poklic — pristopi k .Vincencijevi družbi". V .Vin-cencijevih družbah je to dobro, da se revežu donaša osebno daril domu Tako se vsakdo prepriča lahko: ali je podpisanec potreben, ali ni. — Koliko pomoči delimo ljudem, ki niso potrebni! V teh družbinih zapisnikih se mi je pokazalo — da se je v enem letu razdelilo v Ljubljani 5000 gld revežem To je silna svota. III. Volitve. Do kurhesenskega kneza so prišli nekedaj 4 mestni odborniki pritožit se zoper svojega župana Položi je na klop. Prosili so, nikar. .Tako ste zaslužili, čemu ste ga pa volili", je bil knežev ugovor. In prav je imel. — Niti naših šolskih postav niti ogrskih zakonskih bi ne bilo, da so katoličanje prav volili. Poslanci niso krivi, krivi so ti, ki so je bili izvolili. — Na smrt bolno je na Pruskem obiskal sin mater. Bila pa je ta čas uprav volitev za Švicarski .zavezni svet" v Bernu. Mati sinu de: Ne čakaj mi smrti; pojdi sin, da izpolniš versko in domovinsko dolžnost — meni tako nič več pomagati ne moreš. In Šel je volit v Švico — ta čas pa mu je res umrla mati.
—	To je junaška mati, to je junašk sin! — Vrl mož mora torej voht, kadar se gre za vero; za krščansko nravnost; kadar je to lojalen dinastičen čin. —
• 28. majnika se je ob velikanski udeležbi blagoslovila zastava »Vseslovenskega delalskega društva«.
Krščanska rodovina kedaj in S"eaaj. Nekako ndomačljiva je bila 2e koj sama stara krščanska hiša, Če jo primerjamo z ono, kojih po usodnem potresu obiljuje tudi Ljubljana. V tej novi hiši brez zatišnih zidov bivaš v vednih prepihih med mnogobrojnim oknovijem in med vrati. Mrzlo je to novo palačje. V stari krščanski hiši je za mizo v kotu stalo sv. razpelo. Pred jedjo, po jedi se je molilo — danes kot pri kravicah nič! Za razpelo v hišnem kotu pa je bila položena palica. Ce se je pregrešil otrok, peljal ga je oče tje pred križ v kotu povdar-jajoč mu: kako je žalil najprej Boga, potem še le sta-riše. In danes v tej novi stanovanjski kasarni! Tu pa karanja potrebnemu otroku razlaga mati le edino to: kako to, dete, da si mene moglo tako razžaliti! Užaljenega Boga več ne omenja. V stari hiši je vihtel oče nad otrokom palico čisto mirno, da je otrok obljubil biti bolji. V novi hiši jo tudi zavihti, a le v jezi — in otrok, ki daleč gleda, pravi potem: bil sem tepen zato, ker je bil oče jezen In posledica? Otrok ni postal bolji; pač pa je jel starišev mrzeti. Od 1. 1869 že delam na Dunaji; poprej je Še bilo; danes pa, klican k bolnikom, redom križ jemljem seboj — v moderni hiši križa več ni. Prosim Vas, dragi, križa v hišo — Vi križ iz hiše; Bog pa križe v hišo! — V stari krščanski hiši je stala sta rodavna skrinja; lepo zrezljana, ki se išče danes tudi kot ročni umotvor. Tu notri je bilo platno, delano doma in med platnom pa priprosta nogovica. Čemu? Da je shranjevala mati noter stare petice; stare dvajsetice; stare kronane trdnjake. Če je šla potem iz hiše hči v možitev, pripravljeno jej je bilo to platno in pa nekaj drobiža. In danes — v časovni hiši stoje raznoliki šifonerji, notri je kupljeno platno — nogovice ni več z rumenjaki; pač pa leže tu neplačani računi malih obrtnikov. In z dolgovi nastopa hči novo hiševanje. Ugovorite mi. prosim, če ni res. 50 do 60 let imaš sedaj, draga hišna mati, in ne prideš iz sape; saj moreš opraviti vse delo po hiši za odrastlo ti hčer, ki to dobo lenuhari po teh modernih sobah dolg čas prodajajoč. — V stari hiši so šli otroci zgodaj spat; zjutraj so pa vstali za časa. Materin križ čez čelo je bilo dnevno slovo; drugo jutro križ jim je bil zopet začetek blagoslovljenega novega dne. V svoji posesti imam spis našega cesarja, 61etnega nadvojvode Frana Josipa. In kaj mu je veleval napisati lepopisni učitelj potem, ko se je naučil črk nadvojvodič ? Te-le besede se na tem začetnem spisku berejo:*)
Z Bogom začenjalo,
Z Bogom se končalo —
To najlepše je živenja stalo.
Vi pa dovolite, da naj Vam vstajajo otroci to uro, da le šole ne zamude; ali pa jo tudi zamude — in potem stavite tolike zahteve do šole — s kakošno pač pravico! — In konec dneva mesto molitve poljubljaj, zjutraj mesto križa zopet poljubljaj. Le še nekaj konečno. Med plemenitniki mi je bil učenec, ki pride nekega dne do mene. .Oženil bi se sedaj rad, kaj mi svetujete, Velečastni" — pravi? ..Veš, Josip, če prideš ob Vi 9. v hišo v obiske in ti je še v postelji takrat komtesa — le naprej hiti: ta ni prava — če pa prideš zopet v vizite v hišo in je ob
*)	Mit Gott fang' an,
Mit Gott hor' auf — Dies ist der schdnste Lebenslauf.
Vj9 zjutraj deklica že pri delu ali pa materi streže: tam bo; tam se poprimi."" — Šest let po tem sem šel mirnim potem po Solnemgradu Kar mi stopi v pot taisti Josip, uradnik pri deželnem predsedstvu z mlado damo. .To mi je nevesta, Velečastni*. me ustavi — „še danes sem hvaležen Vašemu svetu — dobil sem jo ob svojem zgodnjem obisku ob */s9. uri zjutraj, ko je bolni materi stregla. Bog Vam povrni ob Vašem dobrem svetu Jaz sem srečen.- — 30. majnika I Tedenski red. II. Letni red. — I Te~~-Tenski red. V krščanski hiši kot v nekrščanskije ponedeljek, vtorek in sreda skoraj enak dan. A petek, sabota in nedelja: to so bili v krščanski hiši posebni dnevi; drugačni kot v današnji nekrščanski hiši. Petek je postni dan. Sel sem skozi Leoben Naročil sem si postno jed. Pri drugi mizi je sedel na videz maličken uradnik. Ko čuje moje naročilo; demonstrativno čez mizo zglasi: „Ti. dekle, da veš. meni ko-telčt." In še so padale zbadljivke. Imel je seboj tudi psa. Mesojedec ni do pravega naletel. Natakarica mu donese mesa. Koj odreže košček in ga vrže psu. .Aha —torej mrha tudi meso žre?- sem se obrnil do njega in ga tako v vsej pohlevnosti vprašal. — Časih pride mamica do mene govoreč: Velike poste, sveti večer; veliki petek; kvatrni petek imamo postno, sicer redoma ne. Dr^gi! Cerkev nič ne ločuje velikih in malih postov — vsak petek jej je enak. Sicer pa ni na mesu; post je le v pokorščini. Če ni cerkvi pokoren, si pokoren Bogu. — Če ti okrajni glavar česar zapovč, zapovedal Ti je v cesarjevem imenu. Zato po pravici tirja. da ubogaš Tako moraš ubogati tudi cerkve; ona govori v Božjem imenu. Sicer se na oprostiš postne dolžnosti, kadar hočeš: pri škofu; pri spovedniku. Postna zapoved noče nadlegovati. Jaz sem jezuit; a sem že dva velika petka jedel meso — zdravnik mi je ob mojem slabem želodci zaukazal: ker sem moral ta dan po štirikrat govoriti. Raje bi se bil postil ob kruhu ves dan, a ubogal sem zdravnika. Revežu se nič ne nalaga ob postih: jč, kar dobi. Celi stanovi so izvzeti n. pr. pri nas vojaški stan; akopram zdravniki danes trdč, — da vedno meso in le meso ni zdravo. Zato jedo vojaki na Francoskem po enkrat na teden postno, in sicer v torek — petek zato ne, da bi kdo ne mislil, to je radi posta. To postno vprašanje je nastalo torej s cela soc i j al no vprašanje. In, gospodje regimentni zdravniki, kje pa dobite najkrepkejega vojaštva? Ali med mesnjaki v mestih? Ne li na deželi v gorah, kjer mesece in mesece ne pride na mizo mesa ? — V hiši dunajskega dvornega svetnika so se vsedli petek k jedi. Deček, prišel iz šole. je zaužil juho. Saj ni vedel, kakošna je — kaj je otroku juha1 Meso pride Mati je dečku ponudi. Deček: .Hvala, mama." Oče surovo zarohni, naj jč. Deček; .Hvala, papa!" Pečenka jena mizi. Deček: .Hvala, mama!" Oče ves divji zaukaže. Deček: .Hvala, napa; katehet v Šoli so rekli, da ne smem." Oče: „Koj ga od vedi mati — ves dan ne bo užil ničesar". Ustrašena ga mati odstrani tihoma govoreč: wPripravila ti bom jajčnjeka, da ne boš lačen." Deček: .Ne, mama, katehet so rekli — ne jesti mesa, a tudi ubogati starišev so rekli; papa so prepovedali jesti in jaz ne smem ničesar več danes jesti." — S tem poročilom gre mati do očeta. V sivo brado so kapale dvornemu svetniku solze in tisti petek je bil zadnji mesni petek v njega rodbini. — .Mamica" — sem časih vprašal na Dunaji — kako
pa je sedaj s petkom pri vas ?u Odgovor: „0 vselej post — odkar so otroci v šoli". To je od šole lepo. Glejte na Dunaj V gostilnah je sedaj mnogo gospodov ob postnih jedilih; akopram je v gostilni tam vsakemu vselej dovoljeno petek mesnih jedi. Tako se je premenil Dunaj; Dunaj, kjer »e pred kratkim tudi v navadnih meščanskih hišah niso več postili. Sabo ta V krščanski hiši so soboto mol li rožni venec. V naši hiši sem moral povedati vsako saboto prihodnjega dne evangelij Kar nemškega sv. pisma znam na um. znam ga od takrat — sicer s*»m va-jeneji latinski besedi. To pa radi šol tako. Če sem dobro znal, molile se potem lavretanske litanije
—	če slabeje pa vseh svetnikov, ki sem se jih otrok bal — bile so mi predolge. To je v naši hiši bilo tako. ko so mati postali katoliška in so se oče povrnili od prostozidarstva. Nedelja. To je dan počitka. posvečen Bogu Več počitka bi morali imeti pismonoše; delalci in uradniki na železnicah in pa sploh mali uradniki. — Kedaj bo pa živel med rodbino oče, če ne v praznik? II Letni red. Enkrat na leto vsaj se sprejmo zakramenti sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa Lahko mu cerkveni pokop za-brani župnik, če je kdo umrl na hitrem in ni poprej nikoli videl cerkve in ni šel do zakramentov. Poceni pišete v parte: Previden z vsemi svetimi zakramenti. Čemu Vam je pa tako veliko do cerkvenega pogreba, če Vam je tako malo do zakramentov?
—	Slabo skrbite za svoje ljube, če jim kličete duhovna. ko že umirajo, ali nič ne vedo več. ali pa so že umrli. — Več ljubezni; malo več ljubezni do svojih starišev. do otrok, do bratov in sestra v smrtni uri! Za večnost se tu gre. — 31 majnika Bil sem poslan po svojih vikših v Belgijo V IhisiJoHe Takrat f»e je zglasil pri meni dominikan k duhovnim vajam. Vprašal sem ga glede nj^ga preteklosti Dejal je: Ker sem se veliko izobrazil popolno govoril angleški francoski, laški in holandsko materinščino — postal sera že 23letmk ministerskemu prvomestniku tajnik. Kot tak sem vzbudil njega zadovoljsfvo. zato mi je ponudil nečakinjo v zakon; a le — če postanem prostozidar. Šel sem v šmarničnem meseci memo cerkve. Stopim noter Zelo je bil razsvitljen Marijin altar. Pride mi tu v misel: jutri greš k spovedi. In res — naslednji dan k prvemu grem. ki ga dobim. „Vi mislite torej v zakon?" me vpraša spovednik. „Ali res mislite, da ste za ta svet?4 nadalja O tem še nisem razmotrival
—	odvrnem. A premišljati sem jel in premišljati Ta beseda mi ni hotela več iz spominja. Pustil sem službo, postal duhoven; sedaj sem dominikan in pridigar; šel hi pa rad v misijone. Poslušalci' Ali smo res le za ta svet? Do Vas. možje, se pozivljem = mladine od 14 —22. let ne mislim. *) Govcril sem Vam ta letošnji šmarnični čas do razuma na skušinjo se opirajoč Do čutov redom nisem govoril. Vsebina govorom je bila; ali je Bog in. Če je. ali mu verjeti in živeti tako. kot je njega zapoved. — Ko je bila
"i Ob tej priliki je govornik izrekel ostro sodbo o naši mlati*ni z besedami: »Tako sufisantne tpo naSe »domišljave«) mladine kot je v Ljubljani nisem še videl; tu si pa 2e hvalim dunajsko mladino«. — Ne vemo, ali mu je bila to moška in ž< nska mladina — ali samo moška. — h odpisano je videlo mno-gokje mladine po raznih deželah, govoreče raznih jezikov; do cela pa pozna svojo kranjsko mladino Zato določno izjavlja. da se nikakor ne strinja s propovednikovo kritiko o naši mladini.
1. 1873. povodom cesarske 25letnice na Dunaji velika razsvitljava. gre tje tudi kamenosek iz Kalksburga. Bilo js to 2. decembra. — 7. decembra sem ga pre-videl za smrt. Že poprej bolehen. se je v večeru tam tako uhladil, da mu pomoči ni več bilo. Po prejetih zakramentih se obrne v sobni ogel in se zglasi: .Ali vidiš — žena; ali ne vidiš?" Žena: „Jaz ne vidim ničesa M A on je videl tam v kotu Mater Božjo, ki mu je osebno prišla smrtno uro v pomoč Take smrti, dragi, si želim kot duhovnik in kot jezuit A Če tudi ne pride k nam vidno — Marija bo stala ob smrti/i vsacega nas ali kot vesela ali kot žalostna mati. Ta ura ne uide nobenemu naših poslušalcev. Čuli bote: oče Abel je umrl in umrli bote Vi. To Vam želim, da se snidemo vsi srečno tam. — Zahvaljujem pa se Vam, da ste me hodili poslušat v tako obdnem številu in tako vstrajno. Prepričan sem, da Vam te šmarnice ne izginejo iz spominja, (fredn.j
Listek.
Ljubljansko knezoškofljstvo priobč-ije: Tridnev-niča presv. Srca Jezusovega se bo vsled ukaza rimske stolice obhajala po vsem svetu 9. (petek). 10. (saboto) in 11. (nedeljo) junija t. i v glavni cerkvi vsacega mesta in vsake duhovnije. — Obhaja naj se ta pobožnost pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom petek in saboto zjutraj — ali, če je ta dva dneva tako ugodneje, zvečer Nedeljo naj se pa vrši pri župnem opravilu. K drugim molitvam naj se vsak teh treh dni pridenejo še litanije pres > Srca Jezusovega; a nedeljo naj se pristavi razu n tega še posvetilna molitev in zahvalnica „Te Deum".
Premilostni g. knezškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič se je povrnil četrtek 25 maja, z birmovanja na Brezovici Nedeljo r-je^iiflel cerkve ni govor v nunski cerlSro priliki vseslovenske delaiske slavnosti V tem lepem nagovoru je poudarjal, da imajo vsi ljudje enak namen, da so pa vendar različni stanovi, razne razmere, v katerih ljudje žive Nekateri ukazujejo, drugi slušajo. Ohlast cerkvena in svetna je od Boga, zato jo mora vsak človek poslušati; oblastniki pa se morajo ozirati na božje zapovedi, da se ne pregreše z zlorabo svoje oblasti. Oblast ni od ljudske volje, ker bi ne imela temelja ker bi bila spremenljiva, vsak hip in bi vladalo na svetu vedno sovražtvo brez miru Res hočejo biti nekateri neodvisni od Boga in oblasti, a ti so v zmoti. Sv. Mihael, katerega kip se nahaja na zastavi, se je najprej bojeval proti slobodomiselnim možem in je zmagal; pod njegovo zestavo naj se vojskuje tudi kršč. delalec za Boga. — Nato je prem. knezškof blagoslovil lepo novo zastavo. Zastopniki raznih društev so za premil. knez-škofom in za kumico gospo Poljakovo zabijali žeblje izgovarjajoč prelepe reke. Nazadnje je bila sv. maša in zahvalna pesem. — Popoldan ob dveh je prem. knezškof blagoslovil pri frančiškanih zastavo tretje-rednikov in zbrane vernike ter posebno tretjerednike nagovoril. Nato se je odpeljal na birmo vanje v To-mišelj, Želimlje in Rudnik. — Sv. Rešnjega Telesa dan, 1. junija, popoldan je pridigo val v stolnici.
Seaenlšlca duhovnika č. g. Ivan Petrič in č. g. Josip Po t o kar sta imenovana kapel&noma in sicer prvi v Škofijo Loko, drugi pa v Tržič.
Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskar/ in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.