slovenaka i Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici dobo veljavo in moč. Njihova organizaciji* gazi v blato vsakršno prostost, enakost in vsakršno prepričanje. Tem novodobnim teroristom in tiranom se moramo postaviti krepko in pogumno nasproti. Na Goriškem imamo cele vasi, kjer se bavijo skoro vsi prebivalci z eno Hlroko n. pr. Nabrežina, Konče, Miron itd, Socijalisti stegujejo že ria vse strani svoje prste. Dvignimo se torej in začnimo s to naravno organi zacijo delavskega ljudstva. Z vztrajnim delom dokažimo, da nam je resno za strokovno organizacijo, s katero je zdrur ženp gmotno in duševno dobro naiega ljudstva. Gospodarske zadeve XIII.'irlBtnik. V fiorici, dne 23. marca 1905. 12. številk*. LISTEK. Cvetje z nrtov večniii višav. Nabral: dr. Andrej Pavlica. Delavci v vinogradu Gospodovem.. Dramatični prizori. Osebe: Hišni gospodar: hišna gospodinja; otroci; hišnik; delavni. Prvi prizor. (L) r u 2 i a a hišnega gospodarja poje po večurni molitvi:) Pojmo pesem Jezusu, ki nas izbral je in na delo v svoj vinograd nas poslal jo I Eno uro delali smo 'Gospodarju, pa prejeli smo plačilo po denarju I*) (Pojoč zadnjo kitico se odpravljajo k počitku.) Hišna gospodinja: Bog r.am daj vsem svet večer ! Otroci: Lahko noči Lahko noč! (V*i odidejo. Zastor pade.) *) Melodija po Laharnarjevi vglasbi: Odlikovanje. Drugi prizor. (Hišni gospodar najemlje s hišnikom zjutraj zgodaj na vasi delavcev v svoj vinograd.) Hišni gospodar: Pojdite v moj vinograd iu prejeli boste, kar je pravi Prvi delavec: Mi se moramo prej pogoditi I Zastonj ne delamo ! Drugi delavec: Manj ko za denar ne gremo I Tretji delavec: Tega pa že ne! Tega pa že ne! Hišni gospodar: Naj bo torej pp denarju! Toliko nisem še nikdar plačal, pa naj bo! (Nasproti delavcu, ki pravkar prihaja:) Ali greBte tudi vi v moj vinograd? Delavec: Dobro jutro I Za koliko ste se pogodili? Delavci: Po denarjn ! Hišni gospodar: Pojdite tudi vi v moj vinograd in kakor plačam tem, plačam tudi vam! Delavec: G amo? Delavci: Pojdimo I Hišni gospodar (nasproti hišniku): Pelji delavce v vinograd in od-kaži jim delo. Pojdi ob tretji uri na trg pogledat, in če najdeš še delavcev, povabi jih v moj vinograd. Ob šesti in deveti ur! pojdi spet in ravno tako stori. Dal bom vsem, kar bo prav ! (Delavci odidejo s hišnikom, (iospodar gre na nasprotno stran. Kden izmed delavcev dela znamenja za njegovim hrbtom, govorei poluglasnc: Mislil je, da mu pojdemo zastonj. Zastor pade.) Tretji prizor. (.Množica zelo revuo oblečenih delavcev ponaja in poseda po trgu.) Prvi delavec: Ptice pod nebom ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice ... in lilije na polju ne ddlajo in ne predejo ... Drugi delavec (držeč malo hčerko za roko): Prav pravil, sirote smo kot ptice pod nebom in lilije na polju! Prvi delavec: Ali Oče nebeški jih živi in oblači I Drugi delavec: To upanje je tudi moje! Britko pa je človeku, ko mu družina strada, a ne more dobiti dela. Ro bi družine ne imel, bi se za vse nič ne zmenil. Trotji delavec: Za lakotjo ne bomo še umrli, ne! Čerli delavec: Lani ob sorej smo bili še v večji stiski. Prvi delavec: Bog ne zapasti nikogar, ki vanj zaupa. Kdor išče, najde, kdor proBi, se mu da in kdor trka, se mu odpre. (Nasproti hišnemu gospodarju, ki prihaja od nasprotne strani:) Tu prihaja gospod, ki nam je bil že večkrat dobrotnik. Dober dani Hišni gospodar: Bog daj I Prvi delavec: Gospod, usmilite se ! Hišni go s p od ar (čudom): Raj stojite tukkj brez dela celi dan? Dra je že enajsta I Delavci (odkrivajoč se): Gospod, ker nas ni nihče najel I Hiini gospodar: Pojdite torej tudi vi v moj vinograd I Dal vam bom, kar bo prav! Le hitro z menoj I Delavci (gredoč 2 njim): Bog vam stotero povrni 1 Hvala, hvala vam tisočkrat! Bog daj zdravje! (Vsi veselo odidejo. £aitor pade.) Četrti prizor. (Hišni gospodar sedi v sobi za mizo s svojim hišnikom. Na mizi brli sveča. Oba delata račune. Družina posluša.) Hišni gospodar: Roliko jih je bilo? Hišnik; Od zjutraj zgodaj jih je delalo osom, ob tretji uri sem vun šel in sem poklical dva, ravno toliko tudi |/lmj:i vsaki'etrte' nli II. uii dopoldni Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovaiiii pisma se ne spre jeinajo, Cena istu zna5p /a celo leto 4 krone za pol leta 2 kioni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za dru{jc dežele izven Avstrije G K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gotici, ulica Vel turini št. 9. Naročnlno In i>-> znanila sprejem? upravniSivo v Oorlci, SemeniSka ulica 5. Ift Posamezne Številke se prodajajo v tobn-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Rlva Como) Sl. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: fe se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi, l—< Tiska »Narodna tiskarna44 (odgov. J. Marušič) v Gorici Snujmo strokovna društva! Socijalisli tinujejo povsod strokovna društva. Organizujejo kamen arje, zidarju, peko. čovljtirje, mizarje, tvorniške delavce itd. Spoznali so važnost strokovne organizacijo. Strokovna društva so za delavce velike važnosti in veliko koristi. Ona dajejo že navodila gospodarjem kapitalistom in ne dovoljujejo, da bi se delavstvo izsesavalo. Žal pa, da skušajo socijalisli v teh društvih vcepljati delavcem v srce sovraštvo do sv. vere in sv. cerkve. ' V zadnjem čbbu se pridružujejo socijalisli kar ostudni gonji: Los von Hom ! Proč od Kima I Katoliška stranka ne smo lega mirno gledali. Našo delo za strokovna društva se mora podvpjiti. Strokovna društva bi se sicer ne smela vtikati ne t politična in ne v verska vprašanja, ampak le v gospodarska, toda dejstvo je, da so pri nas demokratska strokovna društva povsod politična in obenem protiverska. Tako zahteva resolucij«, ki jo je sprejel strankarski shod demokratskih strokovnih društev 1. 1900 v Gradcu. Iz tega izvira za nas živa potreba, da osnujemo, kjer jjih šeni, krščanska strokovna društva. Rakšna so demokratska strokovna društva, kaže nam v najlepši luči kame-narsko društvo v Nabrežini. Daleč okolu se širi z Nabrežine brezverski duh, ki dela nesrečne delavce same in njih družine. Nabrežina dokazuje, kako potrebna je v tem oziru krščanska organizacija. Če pnstimo križem rok to polje socijalistom, bodo v kratkem času vse delavstvo strahovali in je popolnoma odtujili sv. veri. Rdor ne bo v njihovi organizaciji, kdor se ne bo slepo pokoril njihovim brezverskim voditeljem, kdor ne bo očitno zaničeval sv. vere in sv. cerkve, kdor bo sploh še v cerkev hodil, nebo mogel dobiti niti dela več! Socijalisli so naj večji teroristi, ko »Goriška zveza". .Gospodarska zveza14 v Ljubljani — zdaj .Zadružna zvezau — je spremenila zadnja leta svoje načelstvo in ž njim načela, po KM$rjb . presojuje alorensko zadružništvo. Ro je Andrej Gabršček na znani način dobil v roke »Ljudsko posojilnico4* v Gorici, katero so si bili osnovali go-riški Slovenci z velikim trudom in požrtvovalnostjo, obrnil se je „voditelj“ go-riških Slovencev na tedanje načelstvo »Gospodarske zveze'1 v Ljubljani s prošnjo, naj bi sestavila pravila za novo posojilnico z ozirom na tedanje potrebe v deželi in s tako previdnostjo, da ne bi se novi posojilnici zgodilo tako, kakor prvi, da namreč ne bi prešla tako lahko v roko nasprotnikov. Načelstvo »Gospodarske zvezeu je sestavilo in priporočilo pravila za zadrugo, ki naj bi bila obenem posojilnica in zadružna zveza, in to povsem po svoji inicijativi brez najmanjšega upli-vanja od goriške strani. Načelstvo , Gospodarske zveze" je pri tem poudarjalo, da je zvezin delokrog preobširen, da je zvezi nemogoče opravljati vse po9le, da v bližini se d & marsikaj bolje ukreniti nego iz daljave, da jo primerno, da se izloči Primorsko ali vsaj Goriško. Badi tega naj se osnuje »Centralna posojilnica11 v Gorici k o t zveza, kateri odstopi »Gosp. zveza11 primorske ali vsaj goriš k e zadruge, ki so pri njej. Prvi, zdaj že umrli načelnik ,(Centralne posojilnice4* je bil tako vnet za misel, sproženo po .Gospodarski zvezi4*, da je pri zaupnem posvetovanju o društvenih pravilih, katerega se je slučajno udeležil tadi tedanji ravnatelj »Gospo-darske zveze4', zastopal mnenje naj se „Centralna posojilnica4* ustanovi samo kot zveza in ne tudi kot posojilnica ; a navzoči zastopniki tedanjih goriških posojilnic so Be izrekli soglasno za pravila, kakor jih je sestavilo načelstvo »Gospodarake zveze4*. »Centralna posojilnica" se je ustanovila kot zvez a po inicijativi »Gospodarske zveze z namenom, da združi v sebi goriške gospodarske zadruge in društva. .Gospodarska zveza* je tedaj poskrbela za uradnika, za pouk uradnika in nastavila posojilnično knjigovodstvo po vzorcu »Ljudske posojilnico" v Ljubljani, Po vzgledu .Gospodarske zveze4* je prosila tudi .Centralna posojilnica" vladno podporo, da bi pospeševala snovanje posojilnic po deželi. Podpora jej je bila obečana, ali s pogojem, da loči po-sojilnične od zvezinih poslov, oziroma da za zvezine posle osnuje novo zadrugo. — Obenem se je pripravljal in obveljal revizijski zakon, ki obsega glede zadrug in zadružnih zvez posebna določila. Vsled tega se je tudi .Gospodarska zveza" preustrojila in razcepila v »Zadružno zvezo" za zadružno delovanje, in v »Gospodarsko zvezo1* za trgovsko poslovanje. »Centralna posojilnica" v Gorici se je preosnovala gled6 svojih zvezinih poslov v .Goriško zvezo" ter je vprašala pri »Gospodarski zvezi" v Ljubljani, kako treba postopati, da dobi revizijsko pravico, kajti zadružna zveza brez revizijske pravice je pisar brez peresa ali vojak brez meča in puške. »Gospodarska zveza" je drage volje poučila načelnika »Goriške zveze", kako bi bilo mogoče dobiti omenjeno pravico, ter se je izrekla, da v slučaju, ako »Goriška zveza" te pravice ne bi dobila, bi pri vsem tem izvrševala revizijo v imenu »Gospodarske zveze", ki bi jej v to svrho odstopila del vladne podpore, na katero za gotovo računa. .Goriška zveza" se je držala nasveta", ki ga je dobila od »Gospodarske zveze" v Ljubljani in je dobila revizijsko pravico. Med tem se je pa premenilo načelstvo »Gospodarske zveze". Novo načelstvo ne pozna ali noče poznati zgodovinskih odnolajev med .Gorilkb" in .Gospodarsko zvezo", marveč proglaša kot gospodarski aksijom, da slovenske zadruge smejo tvoriti le eqo zvezo, in da zadruge poedinih pokrajin se smejo združiti k večjemu v podzveze ali agenture »Zadružne zveze" v Ljubljani, kateri naj pomagajo izvrševati njene posle, v polni odvisnosti od nje. Prizadevanje »Goriške zveze" za samostojnost in za revizijsko pravico ni ugajalo sedanjemu načelstva »Zadružne zveze", ki je pri neki priliki celo očitalo, da Goričani delajo zahrbtno ; vendar se je to načelstvo ogibalo ostrejših izjav, dokler je obstajala možnost, da »Gor. zveza" ne dobi revizijske pravice in da bo siljena zadovoljiti se z ulogo podzveze. Zdaj pa, ko je »Gor. zveza" dobila zaželjeno pravico in vladno podporo, se načelstvo »Zadr. zveze" ni moglo več premagovati. Objavilo je v svojem glaaila z dne 10. t. m., ki je v Gorico došlo Sele 18. marca, članek proti „uoriški zvezi11 s katerim jej jemlje ugled pred občin alvom ter odvrača goriške zadrnge, da bi jej ne pristopile. »Goriška zveza1* je natančno izvrševala nasvete, dane jej od nGospodarske zveze" ; zato jo ista „Goap. zveza' napada v svojem glasila. — Ali naj „Gor. zveza1' premenjnje svoj smoter in svojo aravnavu zato, ker .Gospodarska14, oziroma ,. Zadružna zveza* premenjnje svoja načelstva ? — Načelstvo„Zadružne zveze" si lahko šteje v čast, da ima Andreja Gabrščeka in njegovo „Sočo" tovariša v boju zoper .Goriško zvezo11. — Le tako naprej, da pridemo kmaln do potrebne sloge I Rusko-japonska vojska. General Kuropatkin je torej odstavljen od vrhovnega poveijniStva ruske mandiurske armade. Na4&. ki woa jUi slavili vanj, bo jjigo itgpUiLe. Na njegovo mesto je imenovan general Linevič. ♦ * ♦ V petek so brzojavili „Daily Tele-graphu“ izTokija: Rasi se omikajo sedaj proti Harbinn in Japonci ne nadlegujejo Huse na njih umikanja. Rasi, ki so se dne 15. t. m. južno od Tielinga, borili proti Japoncem, so bili močni tri divizije. Zatrjuje se, da jim je zapovedal sam Kuropatkin. General Kamimura, ki je vodil konjeniški oddelek, ae je v bitki zelo odlikoval. * * ♦ i Z bojišča prihajajo zopet resne vesti. Sodi se, da se nahaja jažuo od Tielinga general Rennenkampf, od katerega ni že davno nobenih vesti, v trdovratnem boja z Japonci. * * * General Linevič je v nedeljo sporočil : Včeraj so čete nadaljevale umikanje proti severu. Danes čete počivajo. Pregledal sem čete, dospele iz Rusije, njih vedenje je izvrstno. * # * Japonci nadaljujejo preganjati zadnje čete Linevičeve, vendar so na tem ovirani, ker so Rasi porušili mostove. Radi tega je Rasom motno zbirati se ter do-dobivati ojačenja. * * * General Linevič je sporočil v sredo zvečer: Glasom poročila poveljnika drnge armade ni bilo danes nikakega boja. Od prve in droge armade ni nikakega poročila. Inspiciral sem čete, ki so došle iz Rusije, njihovo razpoloženje je izvrstno zdravstveno stanje dobro. * • * Oddelek japonskih čet je zasedel Kaljnan, 20 milj severno od Tielina. Sovražnik je poskušal protinapade, a bil je odbit. Sovražnik je zažgal mostove na mandarinski cesti jažno od Kaljaana ter ie pornšil del železniškega mostu. Blizo Mukdena je bilo najdenih mnogo zakopanih raških topov. * • * ob šesti ia deveti ari. Okolu enajstih pa ste jih pripeljali sedem. Vseh skopaj je delalo edenindvajaet. Hišni gospodar: Kako pa so c?3lall? Ali so bili čvrsti? Hišnik: Poslednji so bili naj-pridnejši. Škoda, da niso bili prvi poklicani. (Za mirom ae sliii govorjenje in smejanje delavcev, ki ao priili i dela in čakajo plačila.) Prvi delavec: Jaz bi za eno eno aro ne šel niti delat. Drugi delavec: Hal Hal Ali jih vidiš, kako se pripravljajo k plačila še pred notni, ki smo se celi dan potili in prenašali vročino I Hišni gospodar (preštevajo denar nasproti hišniku): Pokliči delavce in daj jim plačilo, pa začni od poslednjih do prvih 1 (Delavci stopijo v aobo. Poslednji ostanejo bolj /adej. Hiinik začne deliti vsakemu pn denarju, lačenii od poiledujih.) • Prvi delavec (svojemu tovariša potihoma): Koliko so prejeli 't Drugi delavec (potihoma): Po denarja I Prvi delavec (potihoma): Nam tiče več I Dragi delavec (potihoma): Menim, da bomo več prejeli. (Hiinik da tudi sprednjim delavcem pu denarju Delavci začnejo godrnjati To ui prav, to o i prav.) Od merodajne strani se poroča, da jeKuropalkiu imenovan poveljnikom prve armade. * * * ,. Lokal-Anzeiger “ je priobčil vest iz Petrograda, da se v ruskih vojaških krogih meni, da je Kuropatkin zato prevzel poveljstvo prve armade, da se več ne povrne; izjavil je baje, da hoče umreti na bojišču. * * * List „Lokal - Anzeiger* poroča iz Petrograda, da je general Grippenberg imenovan členom odbora za ranjene vojake. S tem imenovanjem je popolnoma odstranjen iz vojske. Sicer 8e ? Petrogradu splošno graja postopanje Grippen-bergovo, da je zapasti! armado v Mandžuriji. * * * .Voss. Zeituug11 poroča iz Petrograda : Od 400.000 mož, ki se imajo mo-bilizovati, jih je 150.000 že pripravnih ter se že od januvarja vežbajo v orožju. Ostali kodo pozvani pod orožje meseca marca, maja in junija. * * * Glasom uradnih objav je za časa vojne dovoljeno, da se zdravniška mesta spopolnijo z dijaki medicine, slušateljicami medicinskih ženskih kurzov in opustiti tudi osebe, ki imajo diplome inozemskih vseučilišč, ako so iste napravile tamkaj državni izpit, oziroma ako so vsaj prakticirale dve leti r bolnišnicah. Inozemski zdravniki, ki žel6 stopiti v rusko slnžbo, morajo razdn te izjave doposlati vrhnemu zdravniškemu nadzornika ie svoja spričevala o državnem izpitu in o eventuelni praksi v bolnišnici. * * * „Berliner Tageblatt“ poroča iz Petrograda : Gotovo je. da se mobilizuje Š98t vojnih zborov. V Mandžurijo pojde tudi nekoliko divizij donskih kozakov. Iz vseh vojaških okrožij prihajajo na vojno ministerstvo prošnje, v katerih prosijo častniki, naj se jih odpošlje v Man džarijo. * * * „Daily Telegraph11 poroča iz Jokohame od 19. t. m., da so Japonoi izgubili med viharjem na obali Indo-Kitajske eno uničevalko torpedov. * * ♦ Povodom mobilizacije nekaterih vojnih oddelkov odreja carski ukaz, da se ima v' 22 gabornijskih okrožjih, ki spadajo k vojaškim okrajem Odesa, Varšava in Moskva, vršiti ogledi konj. # * * List „Matin“ poroča iz Londona, da je dospelo v Vladivostok deset podmorskih čolnov tipa .Holandu, ki so bili vkrcani na ladije na Francoskem, posredovanjem raških podanikov. Politični pregled. Državni zbor. -- V torkovi seji poslanske zbornice je bil podan predlog, naj država v svrho spopolnitve teleton- P r v i d n I a v e c (na glas): To ni prav I Le-ti poslednji so le eno uro delali in bi jih nam enake storil, ki smo težo dneva in vročino prenašali! Hišni gospodar: Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi za denar z menoj pogodil ? Vzemi, kar je tvojega in pojdi; hočem pa tudi temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali mi ni pripuščeno storiti, kar hočem? Je-li tvoje oko hudobno. ker sem jaz dober? Delavci (na glas): To ni prav, to ni prav I Če bi bili vedeli, ne bi bili priili 1 (Odidejo a hrupom in kletvinami.) Poslednji delavci (stopijo malo pred hišnega gospodarja, se mu hvaležno poklanjajo stiskajoč mu roko in govoreč): Bog stotero povrni I Bog z vami ! Bog daj zdravje I (Odbajaje zapoj. jo :) Po dobroti Tvoji, o Gospod vsevedni, so poslednji prvi, prvi pa poslednji; (Zastor pade ) ker na delo je poklicanih obilo, pa le malo je izvoljenih število I skih zvez najme voče industrijsko posojilo. Potem so razni ministri odgovarjali na razne interpelacije. Voditelj pravo sodnega ministerstva, dr. Klein, je,odgovarjajo na interpelacijo posl. Bareutherja glede načrta novega kazenskega zako nika izjavil, da so preddela za novi kazenski zakonik že skoraj gotova in da se isti v kratkem predloži zbornici. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o predloga poslanca Derschatte in jo tudi dokončala. Derschattov predlog je bil sprejet. Jutri ima poslanska zbornica zopet sejo. Novi domobranski minister in HUupnoHt armade. — Listi priobčujejo izjavo novega domobranskega ministra Schonaicha nasproti nekemu parlamentarcu v zadevi skupnosti armade. Domobranski ministerje namreč rekel, da jo neobhodno potrebna skupnost cele armade. Tako potrebo uvidevajo vsi, katerim je kaj ležečo na obstanku naše države kol velevltisli. Minister Schonaich pa je nadaljetndi mnenja, da je nemogoče misliti tudi na carinsko ločitev, ker bi ravno ta potem zahtevala ločitev armade. Glede poveljnega jezika v armadi je izjavil minister, da mora ostali le jeden jedini poveljni jezik v armadi, in Bicer nemški. Ministerskl predsednik baron Gatitscli obolel. — Z Dunaja poročajo, da je ministerski predsednik bar. Gautsch zopet obolel. Zdravniki so mu baje prepovedali, da se ne sme najmanj dva tedna lotiti nikakega dela ter da mora ostati doma. Peti občni avstrijski katoliški shod. — Dunajski diocezanski odbor, kateremu je bila izročena priprava za občni avstrijski katoliški shod, se je predstavil povečan — tndi po zastopnikih nenem-3kih narodnostij Avstrije — nadpastirju dunajske škofije Nj. Em. kardinalu dr. Gruscha. Nj. Eksc. baron Walterskirch«n povdarjal je v nagovoru važnost nalog, ki jih bo imel peti katol. shod in je prosil za nadpastirski blagoslov. Nj. Em. kardinal je odgovoril v daljšem govoru, v katerem je označil kot principijelno zadačo katol. shoda : vzdržati, utrditi širiti in braniti katoliško misel. Zatem je Nj. Em. podelil vsem sodelovalcem pri katol. shodu svoj blagoslov. Takoj nato je imel povečani diocezanski odbor v nadškofijski palači sejo, kateri je pri-sostoval tudi generalni vikar dr. Marschall in komisar občnih katol. shodov Ni. Eksc. grof Sylva-Tarouca. Predsedoval je* Eksc. baron Walterskirchen. V tej seji se je določil splošni dnevni red za katol. shod, ki se bo vršil na Dansju od 11.—16. novembra. Soboto 11. novembra bo slovesno ustanovno zborovanje in pozdravni večer. Nedeljo 12. novembra ho v cerkvi sv. Štefana slažba božja. Isti dan pred- in popoladne se bodo vršile razprave, ki so posvečene posebno šolskim in delavskim vprašanjem in o katerih se bode sklepalo. Po vsej priliki bo nedeljo zvečer tudi shod državnih zvez (Reichsverbandtag) oziroma komers. Ponedeljek in v torek (13. in 14. nov.) so pred in popolndne sklepajoče razprave, zvečer veliko slovesno zborovanje. Sredo, 15. nov, bodo konference poedinih zvez, popoludne in zvečer dvoje velikih zborovanj katol. šolskega društva. S prijateljskim večerom 15 nov. bodo končale prireditve občnega katol. shoda. V V. občn. katol. shodu se ne bodo vršila istodobno posvetovanja o sekcijah, temveč poedini referati se vrstijo tako drug za drugim, da more vsakdo prisostvovati vsem razpravam. Ogerska kriza. — Naš cesar mudi se sedaj v Budimpešti ter vsprejema tam razne ogerske politike ter posluša njihova mnenja, kako naj bi se rešila ogerska kriza. Kakor poročajo listi, postaja politični polofaj na Ogersketn vedno resnejši, no guruje ga baje dejstvo, ker noče cesar ničesar čuti o nadaljnjih kon-cesTjatr^tetJe' SfTtfade. Gotori sp7'3a"”na-ffrčrava ceiSflrfienovati tudi na Ogerskem uradniško ministerstvo. Združena opozicija je pa odločno nasprotna taki nameri in preti z najodločnejšo obstrukcijo. Dogodki v Rusiji. — Tajna po licija je odkrila v Moskvi obsežno, pod vodstvom londonskega revolucionarnega odbora stoječo zaroto. Aretovanih je bilo 300 oseb, ki so na sama, da pripadajo tej zaroti. Zasežena je bila tudi tajna zaloga bomb in orožja ter odkrila tajna tiskarna, v kateri so se tiskali proglasi revolucionarnih odborov. Dopisi. Iz Mirna. — (Mirensko novice.) —■ Po dolgem boja smo vendar enkrat dosegli to, da smo na hiši, kjer je bilo prej županstvo, postavili tablo z napisom »Delavsko podporno društvo v Mirnn, vpisovana pomožna blagajnica". Dno 12. t. m. je namreč društvo začelo delovati in ima v tej hiši svoj sedež. Zahvala, da se je društvo ustanovilo, gre v prvi vrsti veloč. g. dr Ant. Gregorčiču, državnemu poslancu itd., kajti brez njega bi danes tega društva ne bilo. Povedali moramo tudi, da prvi ud, ki so je vpisal v novo društvo, je g. dr. Gregorčič. Vpisal se je kot podporni ud in plačal udnino 50 K enkrat za vselej. Zshvala gre tudi g. Hrovatinu, nadučitelju v pokoju in blagajniku goriškega „Slov. podp. društva11, kateri nam jo vse potrebno za začetok preskrbel ter nam v mnogih ozirih na roko šel in nam marsikak lep nauk dal. V društvo so je dosodaj npisalo 18(> članov in sicer vh-činema iz malih delavnic. Čast jim I Drugačo pa je z nekaterimi večjimi delodajalci ala Jakil, Lokar, Tinko, Sca-lettari in Sandrin. Ti namreč nočejo svojih delavcev v domačem zavoda zavarovati. Pravijo, da so „človekoljubni“, in vendar pustijo svoje delavce v goriški blagajni, da jih tam od Kajfeža do He-rodeža pošiljajo, predno kak vinar iz blagajne dobijo. Pravijo, da so narodnjaki, naprednjaki, in vendar imajo svoje delavce rajše v zavodu, kateri je v italijanskih rokah, nego v domačem slovenskem zavoda zavarovane. Ali ni to narodni greh? No, potolažite se, saj posnemate v tem ozira vašega zaščitnika A. F., učitelja v Rupi, kateri je v Sovodnjah tudi sodeloval pri veselici, na kateri se je italijansko pelo in igralo. Kaj ne, da je to „napredno“ ? (Na tej veselici bili so vsi naši „napred-njaki“ in tadi naše učiteljstvo; jedna učiteljica je menda še sodelovala, dočim se narodne veselice „Kat. del. društva11 nobeden teh ni udeležil.) Da bi pa naše društvo lepše uspevalo, potrebno bi bilo, da bi ostanek prejšnje podružnice prišel v novo društvo. Pravico določit, kam naj se dene preostanek podružnice, imajo bivši udje ob razpusta podružnioe, in sicer potom občnega zbora. Vsi bivši adje žele, da bi denar prišel v novo društvo. Pogodba pravi, da občni zbor podružnice sklicuje predsednik podružnice; in če ta tega noče, ga mora sklicati centrala v Gorici. Povabili smo že večkrat predsednika in potem centralo, da naj občni zbor skličejo. Naš predsednik, A. Jakil, pravi: Jaz nimam pravice, centrala naj ga skliče*. Ta pa pravi: „Mi nimamo pravice, vaš predsednik naj ga skliče*1. V odbora goriškega „Podp. društva1* je namreč par naprednih »stricev1* ali „škrivantičev“, kateri se drže načela, ila podružnica je pred dvema letoma razpala in da sedaj ne smejo več sklicati občnega zbora. Mi pa pravimo, da če centrala ni ob razpustu društva storila svoje dolžnosti, jo mora pa sedaj. Denar, kateri je ostal, ne moremo pustiti tnm, kamor ne spada. Sicer pa stvar jo društvena, in zate zahtevamo od c. kr. okrajnega glavarstva, da goriško „Slov. podp. društvo11 prisili, da nam skliče občni zbor, ali pa da ga samo skliče, kajti delavstvo je razburjeno, in stvar bi znala imeti še zle posledice, če so v kratkem ne reši. Občinske volitve se bodo v kratkem vršile. Volilni imeniki v ta namen so razpoloženi le še do 24 t. m. Občinski dom je sezidan. Nastanjena je v njem financa, pošta in občinska pisarna. Volilcem priporočamo naše „napredne*1 „človekoljut>nežou, da jih pri prihodnjih volitvah v večjem številu za odbornike izvolijo. Naše geslo pa v tem oziro ostane, da volilci lil. in II. razreda naj izberejo iz svoje srede vsak 6 mož, kateri ne bodo samo za „mamelupe“ ali „lampjone“, ampak da bodo znali energično postopati za blagor občine in ne za tajnike v fraku, kakor je to storilo našo sedanje županstvo s tem, da se ni z drugimi občinami pridružilo b protestom proti novemu občinskemu redu. To vam priporoča vaš novi čar. Miren, dne 22. marca 1905. — Kakor je znano, je č. g. kurat v Nabrežini, Angelj Čargo, priobčil popravek v „Prim. Listu11 in .Gorici", ker „Rdeči Prapor11 tega ni bolel storiti. Šele po preteku štirinajstih dni smo imoli čast (■■itali tudi v „Rdečem Praporju11 z dne 17. t. m. omenjeni popravek, kateremu pa je sledil Hevoda dostavek uredništva, kateri najprvo pravi Hko-le: ,.Gospod nunec Čargo nam je poslal popravek, ki nikakor ne odgovarja predpisom, in lahko bi ga bili vrgli v koš, da ne bi nam bilo na tem, cenjenim či-taleljem pokazali, kako nunci paragraf 19. t. z. zlorabljajo.“ Takšni krilati izjavi rdočega uredništva morajo verjeli lo nabrežinski dola vci brez ugovora in lo zato, ker so organizirani. Mi pa vemo, da bi „Rdeči Prapor11 So zdaj ne priobčil popravka, ako bi g. kurat lega ne poslal „Gorici“ in „Prim. Lislu“. To jo Kopača podžgalo, Ida ni smel več molčati. Mislil si je: Ako 10molčim, ostane poročilo v „R. P.“ z dne ' 17. februvarja o javnem shodu v Sv. Križu v sramoti, torej raje priobčim popravek, katerega z opombo uredništva zopet postavim na laž in osmešim. Toda ravno nasprotno. V celem dostavku uredil niStva so zrcali surovost in zavijanje, s > katerim so kuratov popravek lo potrjuje. Torej je res, da je sodrug Frandolič za .. vpil : „ Vrzite ga (kurata) skozi okno 1“ Mečimo, da bi res bil g. kurat tako hud ! razgrajač, ali bi se ga moralo zato vreči skozi okno? Surovoži! Saj se poznamo! Gorje, ako bi imeli vso moč v svojih ro kah, to bi okusil, kdor bi ne hotel trobiti v vaS rog. V dostavku Se se drznete vprašati: „Potem zakaj la klic?* Odgovarjamo, zato, ker je sodrug Frandolič vaS učenec I Dalje pravile, da je g. kurat lagal, ko jo trdil, da ima Kopač za vsak shod 10 K. Mi pa pravimo, da tega od cele vaSe armade nobeden ne ve, koliko plače ima Kopač za vsak shod ; Se manj pa moremo vedeti mi z gospodom kuratom . vred. Natanko ve la Kopač sam in njegova ožja družba, zakar pa jih noben nn sme siliti, da bi vsakemu posebej pravili. Vemo pa le toliko, da večina tedenskih prispevkov (kateri znaSajo vNa-I brežini, ako se dela, okoli 100 gld. na leden) gre za agitacijo. In kdo je glavni agitator? Ali ni Kopač? Tudi mi lahko rečemo vam: Z va-Sim dostavkom ste popolnoma pogoreli. Sicer bi imeli mi Se marsikaj povedati o onem črnem Bhodu v Sv. Križu. Črni delavci. Kostanjevica (na Krasu). — Pretečeni pondeljek, dne 20. t. m , je umrl pri nas mlad mož, a poštenjak, kakoršnih se malo dobi, France Trampuž, po dom. Mozolov. Bil je lepe telesne postave in izredno krepkega života; pred 8 tedni ga je napadla influenca; ker se je pa premalo varoval, se je iz influence razvila cela vrata boieznij, ki so slednjič 27 let starega moža spravile v prezgodnji grob. Za njim ne žaluje le njegova domača družina in zlasti zapuščena žena s komaj 3 tedne starim sinčkom, marveč ( za njim žaluje cela vas, kajti pokojnik je bil izredno blagega srca, lepega obnašanja in miroljuben do skrajnosti. Od početka je bil todi vfOno zvest član tukajšnjega delavskega izobraževalnega društva, radi tega mu je društveni pevski zbor zapel pri pogrebu za slovo dvoje ganljivih žalostink. Počivaj v miru, blagi France, ter ne zabi nas pri Bogu, pri katerem vživaš zasluženo plačilo! —k— Iz kanalske župnij«. — Bil sem pretečeno nedeljo v Ročinju. Igra „Lurška pastirica* je res prav lepa. Dekleta so se potrudila za lep vBpeh ; ali zaprek so imele mnogo. Edinosti, edinosti vam manjka, Ročinjci, zato tudi najboljSa stvar ne vspeva. Zelo smo se čudili, ko smo sliSali — sicer lep — levpški mešan zbor, mesto domačega. Presenetila nas je pa novica, da so odpovedali fantje petje le nekaj dni pred veselico. — Zakaj ? Vkljub nekaterim nedostatkom, katerih pa niso dekleta zakrivila, smo bili sploh zadovoljni in moramo le občudovati pogumna dekleta, ki so si same upale izvrSiti to zelo težko nalogo. Hvala Vam I Sebrelje. — Dne 16. .t. m. smo imeli volitev novih starešin. Volitev, ka-terej je predsedoval g. komisar iz Tolmina, je bila mirna, brez vsakega šuma, ker se naši ljudje, dasi morda različnega prepričanja, glede izvolitve teh ali onih starešin, znajo vendar brzdati in vodo, da *“* s kričanjem in sramočenjem druge stranke ne koristi nikomur Nektere skroi, kdo bo župan in kje. Pa naj bo izvoljen kdorkoli, upamo, da ne bo dela! nihče proti s k u p n i m koristim cele občine. Vsaka vas in vaaka hiia pa ne more i moti posebnega župana. Časi, ko so pa župani delali zase in /.a svoj žep, so mi-noli. Na tein mostu moramo pa izreči tudi zahvalo projšnjeii.ii županu J. Vojsku, ki gotovo ni občini škodoval.—Ako jej ni mogel pridobiti posebnih ugodnosti, ni teinu on kriv, bili so še v občini stari grehi, in če je dosedanji župan gledal na to, da ni kot župan sam sebi škode delal, imol jo popolnoma prav — tako naj dela vsak, in cela občina bo na dobrem. Otalež na Cerkljanskem. — Pisali smo uže v vaš conjeni list, da se je poslovil od nas naš dolgoletni dušni pastir preč. g. Wester. Nadejali smo se pa tudi obenem, da se nam pošlje kmalu novi gospod, katerega naSa dubovnija, ki šteje okolu 1100 duš, in jo raztresena povsod na dolgo in široko, živo potrebuje. Čakali smo, ali še nič pričakali. Iz Cerkna prihaja sicer vsako nedeljo eden gg. kaplanov za sv. mašo, a to je malo. Zalo pa kličemo in prosimo hitre pomoči. Novice. Slovenske in nemftkc postne pridige v Gorici. — V cerkvi bv. Ignacija so nemške pridigo vsaki četrtek ob 5. pop. Govori p. Emil Volbert. Slovenski Bitflal. govori so vsaki petek olT"7. ufT zvečer. Govo^i^jjroč. župnik Kokošar. Za .Slovensko slrotlSče“: P. n. Alojzija Meljavec 1 K, N. N. 2 K, Josip Strancar, kurat 10 K, družba pri dobrem kozarca 60 v, Josip Novak, občinski čuvaj v Reki 2 K, ^Slovenska Beseda1* 1 K. P. n. K. Leske je nabrala v Biljah 47 K 36 v, vOrehovljab 26 K 64 v. Vsem dobrotnikom in prijateljem kličemo : Srčna hvala ! Bog stotero povrni I Za Aloj/ljevi&č.e: Hranilnica in posojilnica v Mirnu 16 K, g. J. Koruza 10 K. — Bog plati ! Dar. — Uprava „Prim. Lista" je prejela za „Šolski Dom“ 1 K, katero je darovala družba ^Slovenska beseda*. — Uredništvo „Prim. Lista* je prejelo za »Šolski Domu en kolek za 1 K s to-le opombo: „Za oglas dr. Vseznal-a iz Če-povana, v košu „Pr. L.1' Smrtna kos«. — Umrl je v pondeljek popoludne v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov ondotni lekarnar g. Franc Neokermann. Pokopali so ga včeraj popoludne. N p. v m.! V Fogliauu v Furlaniji je umrl vikar č. g. Jan. Bressan v starosti 87 let. Umrl je 14. t. m. v Gorici na Kostanjevici č. brat Joanez Ev. Lesar, klerik. Rojen je bil v Ribnici na Dolenjskem. — N. v m. p. ! Nevarno je obolel na Ponikvah č. g. vikar Josip Ferfolja. Priporočamo ga v molitev. Imenovanja v davčni službi. — Finančno ravnateljstvo v Trstu imenovale je za davkarje davčna kontrolorja gg. Ivana V e I c i c h in Antona Furlani ter davčne oficijale gg. Leopolda G o n i g, Henrika R a m o t in Karola G 0-d i n a ; za davčne kontrolorje davčne pristave gg. Hermana S e m e I i k e r, Antona Sam iz, Josipa M ra c h in Rudolfa Pretnar; za davčne oficijale davčna kontrolorja gg. Kandida pl. Z u c c o in Rudolfa Z u n a ter davčna pristava Ivana Trombetta in Hermana B u d a u ; za davčne pristave so imenovani: računski podčastnik prvega reda, g. Fran Jeki, ter davčni praktikanti gg.: Feliks Polschak, Ant. Vodopivec, Viljem Zanetti, Armond Ju c h, Ivan Bonetti, Josip Cocian-c i g in Lovro Canevari. Imenovanje, — C. kr. namestnik je imenoval namestniškega koncepista dr.a Viljema B a 11 i č okrajnim komisarjem v Pazinu, deželnega živinozdrav-nika Petra Pirjevec pa zdravniškim asistentom na c. kr. namestništvu. Zuačilno imenovanje. — Pred-sednišlvo tržaškega višjega sodišča je imenovalo predstojnika pisarne trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu, g. Josipa R o s m a n a, za knjigovodjo na tuk. zem-Ijeknjižnem uradu. Kakor se nam pripovepuje, novi knjigovodja ni vešč slovenzkega jezika, katerega se poslužuje pri tuk. zemlje-knjižnem uradu velika večina strank iz mesta in iz okolice, ki je popolnoma slovenska. Kakor so svoječasno pisali tuk. italijanski listi, je izbrbljal neki sodni uradnik tuk okrožnega sodišča, da je isto sestavilo terno, v katerem so se nahajali trije slovenski prosiloi. Tnk. okrožno sodišče pa je sestavilo tak lerno tor predlagalo omenjeno tri gospode zaradi tega, ker so bili najboljšo kvalificirani in ker so bili vešči deželnih jezikov, kakor so jo lo zahtevalo v razpisu omenjeno slnžbe. Vsled lega nastal je po italijanskih listih strašen hrup, in pisma in brzojavke so se menjavale med (uk. Italijani in njih poslanci na Dunaju. In kakor so vidi, ne zastonj. Dosegli so namreč to, kar so hoteli, dosegli so, da ni bil imenovan za knjigo-govodjo Slovenec, ampak da je dobil mesto Italijan. Proti temu, da je imenovan Italijan za knjigovodjo, bi mi ne imeli ničesar ugovarjati, ako bi bil ta Italijan za to mesto sposoben in ako bi bil vešč slovenskega jezika, kakor se je to zahtevalo v uradnem razpisu službe. Ali ker novo imenovani knjigovodja teh lastnosti nima, potom moramo najodločnejše protestirali proti taki brezobzirnosti in samovolji tor hudi krivici, ki se je s tem imenovanjem zgodila goriškim Slovencem. Ali je morebiti to tista nepristranost, tista pravicoljubnost, s katero se baba novi min. predsednik baron Gautsch pri VBaki priliki, ko zine kako besedo v posl. zbornici ? ! Obletnico bitke pri Novari obhaja danes tuk. pešpolk St. 47. V ta namtn je bila danes zjutraj sv. maša na Rojicah. Občni zbor „Gorlške zveze gospodarskih zadrug iu drufitev“ v Gorici, ki se je vršil dne 16. t. m., je bil jako dobro obiskan. Zastopane so bile skoraj vse začlanjene zadruge. Od 94 k glasovanju opravičenih glasov, je bilo navzočnih 74. Po kratkem nagovoru predsednika, dr. Antona Gregorčiča, ki je imenoval za zapisnikarja J. Rejca, za skrutinatorja pa I. Franke in Peter Šorli, bo se prečitala poročila načelstva in nadzorstva Obe poročili je občni zbor brez ugovora sprejel. Iz njih izhaja, da je pristopilo 2e precejšnje število goriških zadrug k zvezi, da je dosegla zveza pre-gledovalno pravico in dobila od vlade podporo v znesku 6000 K za ustanovne upravne stroške. Sklepni račun za 1. 1904 se je prečital in soglasno potrdil. Občni zbor je sklenil dobiček prve osemmesečne upravne dobe nakazati reservnemu zakladu v celotnem znesku, zato pa opustiti pobiranje letnega upravnega prispevka za 1. 1904. Odmerjanje upravnega prispevka zadrugam, ki niso posojilnice, za 1. 1906, bo prepusti novemu načeletvu. Na predlog načelstva „Goriške zveze11 sklene se, da pristopi zveza v smisla svojih pravil k višji organizaciji, in sicer k ,,Splošni zvezi avstrijskih gospodarskih zadrug” na Dunaju. Utemeljevala sta predlog načelstva zvezini predsednik, dr. Gregorčič, in njegov namestnik, dr. Pavletič, v smislu dejstev in načel, izraženih v posebnih člankih v današnji in prihodnjih številkah „Pr. L.“ Izvoljeni so bili v načelstvo in nadzorstvo, na predlog zborovalca J. Kosec-a po vzkliku, vsi prejšnji odborniki, in sicer v načelstvo: dr. Anton Gregorčič, dr. Fran Pavletič, Ivan Berbnč, Josip Pavletič, Ivan Rojec, Ferdinand Sfiligoj, Josip Vidmar, v nadzorstvo pa: Anton Berlot, dr. Anton Brecelj, Anton Klančič, Ludovik Kumar in dr. Andrej Pavlica. Podrobnejše poročilo o tem prvem rednem občnem zboru izda „Goriška zveza“ v svojem letopisu. Nesreča na delu. — Prepeljali so v tukajšnjo bolnišnico železniškega del lavca Jurija Raviča iz Novosela v Dalmaciji. Ravič padel je, ko se je podal na delo pri Dolgfajivi, z visočine 10 metrov tako nesrečno, da si je zlomil obe roki. Izpred sodi&ča. — 25-ietni Andrej Štucin iz Cerkna je 26. oktobra v neki tamošnji krčmi tako razsajal, da so morali poBeči vmes orožniki ter ga aretirati. Pri aretiranja pa je Štacin grizel z zobmi ter se orožnikom tako hudo zoperstavljal, da so ga ovadili zaradi javnega nasilstva. Pri kazenski razpravi, ki se je vršila te dni pred tak. okrožnim kot kazenskim sodiščem, se je Štacin izgovarjal, da je bil popolnoma pijan. Priče so sicer popolno pijanost zanikale, ali zdravniška preiskava je dognala, da je Štacin res tak, da po zavžitju alkoholičnih pijač izrabi razum. Vsled tega ga je sodišče oprostilo zločina javnega nasilstva ter ga obsodilo le zaradi pijanosti na 6-tedenski zapor. Na pepelnico sta bila v Hudajužni dva očitna plesa. Da brez licence, menda ni treba šele praviti. Delavci 10 s har- moniko poskušali po raznih gostilnah, dokler niso našli varnega zavetišča v znani gostilni Simona Kemperle. Gospoda pa se je „zabavalau v veliki baraki pri Klavdru ob zvokih vojaške godbe. Napis nad vrati „llerzlich Willkoinmen“, in nemška vabila slovenskih prismojencev niso motila, saj je voljalo malo ponorčevali se iz sv. postnega časa. Inženirski odbor je obetal čisti dobiček revežem na Grahovem in v Hudajužni ; kedo pa dobi čisto — izgubo, ne vemo. Krščansko ljudstvo po celi baški dolini je razburjeno radi takega očitnega pohujševanja. Ako bi imeli prireditelji malo več lakta, udeložniki pa malo več pameti, bi se ta škandal ne bil dogodil. Vabilo k občnemu zboru „Hranil-nice in posojilnice11 Biljana-Medana“ na Dobrovem, ki bode dne 2. aprila t. I. v zadružnem prostoru na Dobrovem ob 6. uri popoludne. Dnevni red po predpisih Načelstvo. Izgubila je neka oseba ruto, pleteno na tri vogale, barve modre od Pr-vačino do Št. Petra pri Gorici. Kdor jo je naSel, jo naj prinese upravi nPrimorskega Lista1'. Prejel bo dostojno nagrado. Izgubil je nekdo majhen kljač, ki nosi št. 1012. Kdor ga je našel, je napro-šenr da ga izroči, oziroma dopošlje c. kr. poštnemu uradu v Šempasa. Učiteljska vest. — Kakor so je bralo med učiteljskimi vestmi, da je bil g. Fr. Bogataj imenovan za učitelja-vo-diteija v Tolmin, kar je neresnično. Mesto voditelja še ni bilo dosedaj niti razpisano. V Sebreljah se je ustanovila po przadevanja g. nadzornika Lasiča in na splošno zeljo vseh občanov redna ena-razredna ljudska šola. Iz Cerkna je odšel davčni kontrolor g. Zucco in na njegovem mesta je dosedanji adjunkt g. Pretner. Prav tako, v Cerknem rabimo slovenskih nradnikov in posebno pri davkariji, ne takih, ki puste kmeta čakati, dokler se jim poljubi. Uradniki so radi ljudstva, ne ljudstvo radi uradnikov! Dementi. — Vaški paglavci iz gorske vasice demontirajo z vso odločnostjo vest, katero smo prijavili v zadnji številki »Primorskega Lista*1 in v kateri je bilo rečeno, da se je v omenjeni vasici past vjel v past ter izjavljajo, da je bila omenjena vest popolnoma izmišljena. Iz Kobarida. — Neka oseba je našla na trga dne 9. marca v Kobarida nekaj denarja. Kdor gajezgabil, naj se oglasi pri g. dekana. Grozna nesreča v predoru na Hrušici. — V soboto zvečer je nadzorniku zmečkalo glavo. Povozili so ga vo-ziči ter je bil na mestu mrtev. Roparski napad. — Fr. Milherčič iz Gabrč pri Senožečah je vozii dne 19. t. m. krompir v prodajo v Koprivo. Tam se mn je pridružil neki ptujec in sicer železniški delavec z namenom, da se popelje ž njim domov na Kranjsko ter mn še plačal za vino. Prišedši skozi Sv. Križ proti Filipčjema Brda je vporabil ptujec nočno tmino ter napadel Milherčiča, ga udaril s kamenom po glavi, mu vzel ska-piček krompirja 100 K ter pobegnil. Dva moža, domov gred6 na Filipčje-Brdo, našla sta Milherčiča na cesti vsega razbitega, položila ga na voz ter odvela v Sežano s zdravnika in potem v tržaško bolnišnico. Javen protest. Na pepelnično sredo je bil v Hn-dajužni velik jju&n ples. Podpisani duhovniki, dušni pastirji v baški dolini, proti temu očitno, slovesno in z vso odločnostjo protestiramo. ProUntiramn, da se je nrtiimiin skrunila pepelnična sieda. Protestiramo, da so taji usTuZEenct pri gradbf železnice tako izzivajoče žalili katoliško prepričanje in versko čnstvo domačih npebivJcev. Protestiramo, da je bil pri Tej nekrščanski prireditvi zastopan učiteljski stan. Pco-tešITfamo. da Ke je c. kr..Vojaška godba dala zlorabiti za tako početje. Obžalujemo tiste ekspeditorfce in tft-uge, ki so ae pridružili takemu očitnemu pohujšanju. Dn6 11. marca 1906. Ivan Košir, vikar v Oblokah, kamor spada Hudajužna; Val. Kragelj, župnik Podbrdom; Franc Hliš, kaplan; Ivan Selak, vikar v Stržlščih. Loterijske Številke. 18. marca. Trat.................. 86 34 3 87 64 Lino 82 60 60 10 61 Za pomladni in letni čas so došle krasne novosti - - raznovrstnega blaga. Uzorci najnoveje izbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko. Postrežb;! strogo po-stanu. - Con« stalno. »Krojaška zadruga" v Gorici, v Gosposki ulici. Tržne cene. i Za KM) k k. kava: Ceylon . . . K 294'— do 300 „ 1'ortorico . . „ -M)— „ 280 „ Santos . . . „ 200'— „ 230' Slakdor.................... Ht>'— „ 90 Otrobi debele . . „ 12'bO „ 14' ilrobne . . „ 1100 „ 13 IVlrolij v sodu . . ,, 42’— „ 43 „ zaboju . „ 13'— „ 13 Moka ogerska: Sl. O K 33 — Sl. I K 32 - St. 2 K 31- „ 3 „ 30 40, „ 4 „ 29 80, „ 6 „ 29 St. 6 K 28 20. (>0 M! r>o 20 Viktor Tolfoli v ftorici, vin TVnlro Al.20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. l*uuuii vaHko gospodinje Je dohra kar*. Jfl Kathrainerjeva Kneippova sladna kava f ve ne bt smela pogrešati 1 več v nobenem gospo* 1 dinjstvu, kadar se napravlja kavina pljada. ] O II 0 1 Zahtevajte le Uvlrne zavoje t Imenom -KATHREINER«. •ssSISsiSSP Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, v ulici Morelljevi hlS. štv. 12. Prodaja cerkv. orodja! že izgotovljena v posrebrnjenih in" poslate-nih kovinah po sniianih cenah l/.vrSujejo se vsa-kovistna dola, bodisi \/. dragocenih ali nedragocenih kovin, bodisi v urezanem ali ne-uie/anemslogu iu lo /a cerkve kakor za zasebno labo. Ppopravljajo iu prenavljajo se cerkv. orodja, po-zlačujejo in po-rt srebrujejo se v °8"iu vod-stvorn veščega in izurjenega delovodje. V trgovini se iz-dolliujejo vsakovrstne črke in napisi. Na željo pošlje tudi cenike s podobami. Vse po naj nižjih cenah. Vse poSiljatlle se pošiljajo franko Jedilno . . kr. 32 Corlfi . . kr. 60 „ lino . „ 36 Bari . . „ 60 ,. finejSo „ 40 Lucca . . „ 70 „ boljše „ 44 Nizzn • . 80 dalmatinsko „ 48 Najfinejše . Rl. 1 istrijnnsko . „ 56 Priporočam <\ duhovščini In cerkve-lilin oskrlmlštvoin. ki jo z dobrim vspehoni končal ljudsko šolo in se Želi Izučiti - - - urarske obrti, sprejme v TUiilirvni urar v (.urici, Gosposka . nilll^UJ, ujica, hišna številka 25. > ♦ f fr ♦ ♦ fr ♦ ♦ -fr ♦ * Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z čutno diplomo najviijega priznanji Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Sorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za njo svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudnoje. Lekarna OisinIMi v Gorici j. 1’ravo In edine žel kapljice b znamko st. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pjjP> _ Okrepi belo dec, stor6, da tsgine v kratkem času omotica in ai-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. - Delavnica cerkOenih posod in cerkvenega orodja Fp. Leban, Gorica, llllagistratna ulica šteO. 8. Priporoča proč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svočnikpv itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franko. And. Fajt. pekovski mojster, Gorica, [--------- tekallačp Fr. Josipa at 2 (lastna hUa), In pndruinloa št. 70. Isvršitje narofila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor b