Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri delila Liberta W*. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 J* Italijo: Gorica, Pzza Vittoria “"II. Pošt. pred. (casella post.) fr»t 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim NOVI LIST Posamezna št. 40 Ur NAROČNINA: četrtletna Mr 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 e za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. 506 TRST, ČETRTEK 9. JULIJA 1964, GORICA LET. XIII. dveh HrMciotttiltzm ev Pred kratkim se je mudilo v Bonnu francosko odposlanstvo, ki ga je vodi! general e Gaulle in v katerem so bili tudi ministrski predsednik Pompidou, osem ministrov Jj1 številni spremiljevavci. Ta obisk sicer spa-aa v okvir francosko-zahodnonemškega spo-^unia, ki predvideva dve redni srečanji •tla visoki ravni« vsako leto, vendar so polteni opazovavci pripisovali zadnjim raz-Sovorom velik političen pomen, kar je med btgim potrjevala že sama sestava franco-delegacije. Predmet razgovorov so tvorila razna go-sPodarslka vprašanja, ki zadevajo obe drža-Vl> vendar je osrednji, najvažnejši problem Prav gotovo bila »Združena Evropa«. V tej °cki, k} pobliže zanima tudi druge zahodnoevropske države, se namreč stališči kanc-Crja Erharda in predsednika De Gaulla bi-^n° razhajata ter vse kaže, da tudi na . ,njem sestanku ni bilo nobenega zbliža Rja. b mm hid im in kitajsko? sli General De Gau'le vztraja pri svoji zami- nekakšne evropske konfederacije (po Možnosti brez Velike Britanije), ki naj se kitično, gospodarsko in vojaško diferenci-^ od Združenih držav in ki naj predstav-Ja nekakšno vmesno politično telo med £Vorna velesilama. Erhard pa si Združeno Vropo predstavlja kot gospodarsko in po-ž^! n° Integrirano enoto, ki naj bi poleg dr-članic Set-a vključevala tudi države *av, Efta Rje Ev naj bi poleg Li drž . (področje svobodne trgovinske izme-^lave) z Ve'iko Britanijo na čelu. Takšna darr(fa pa naj bi bila politično in gospo-fsko tesno povezana z Združenimi držaji. ^vot smo omenlili, se razgovori niso preji knili z mrtve točke, čeprav se general Ho ^au"e nahaja v znatno boljšem politič-j>111 položaju kot njerov nemški sobesednik. re ncoski predsednik nima namreč doma ^ Rcga tekmeca, glede na ustroj ustave, ■ti 11111 dovoljuje, da vlada paternalistično jQ R^tokratsko, in glede na pomoč, ki mu Rudi močna golistična stranka. Rje aric'er Erhard pa mora upoštevati sta-!5i) y svoji stranki (kršč. demokratski zve-str ln splošni politični po'ožaj v državi. V RRsn^1 'ma mnoS° odkritih in prikritih sterpr°tnik°v, kot sta bivši obrambni mini-v Strauss in bivši kancler Adenauer, ki eRak ra^aniU Združene Evrope zavzemata ° stališče kot De Gaulle, oziroma se te-h[e stališču močno približujeta. Zahodna cVia je danes -rospodarsko najmočnej-Vjet ava v Evropi (če ne upoštevamo So-Rac-Ske ZvezeI- Zato De Gaullova v bistvu l°naIisti6nr stališča posredno ali nepo-c{0 nJ' ske pokrajine. Ta nevarnost postaja za So-vjetsiko zvezo vedno bolj konkretna in,', tem je tudi eden izmed razlogov, da se hi{J zbliževati z Zahodom, ki bi jo lahko podp’’ v spopadu s Kitajci. Poleg tega pa bi °d’ stranitev Mao Tse Tungove komunistične ločine obnovi'a enotnost komunističnega ta' bora in vrnila sovjetski partiji njeno prven’ stvo in vpliv tudi v Aziji, odkoder jo zdaJ kitajski komunisti izrivajo. Tretje vprašanje je, kako bi kitajsko-arI,e riška vojna vplival na ostali svet. To P3 je že drugo poglavje. Nova afriška država V nedeljo je bila prog'ašena nova, 37. odvisna afriška država, ki nosi ime Mala^ Nastala je iz prejšnje britanske ko’on’J. Nyassa. Nova republika leži v jugovzhod11 Afriki ob istoimenskem jezeru. ObseS 127.368 kvadratnih kilometrov ozemlja, 11 katerem živi okrog tri milijone prebival^ ’ ki so po večini črnci Kafri. Pridelujejo Pr cej tobaka, bombaža, čaja in zemeljske® oreška. Po gozdovih pa rastejo dragoceni sovi teak in mahagoni. V nedeljo opolnoči so sneli na stadij v mestu Blantvrc ob navzočnosti Pf111^ Edinbuškega angleško zastavo im dviifi*1 ob navdušenem vzklikanju »ufu'u« ali s ,j, boda črno-zeleno-rdeči prapor nove repu ke. Pred republikansko konvencijo v San Francise« Bivši ve^poslanik Združenih držav v Sai-gonu Henry Cabot Lodge se je vrnil v do^ movino, kjer bo aktivno podprl prizadevanje liberalne struje republikanske stranke, ki se zoperstavlja izvoHtvi senatorja Barry-ja Gold.waterja za 'kandidata stranke na no-vemberskih predsedniških volitvah. Po razgovorih z odgovornimi demokratskimi vladnimi člani je Cabot Lodge takoj stopil v stik z republikanskim vodstvom in posegel v odločilno debato, ki poteka te dni med republikanci. Scraton, katerega sedaj neposredno podpira Henry Cabot Lodge, mora omajati uspehe, ki jih je dosegel predstavnik skrajne republikanske desnice na primarnih volitvah še preden se bodo 13. julija sešli na r cktl' republikanski konvenciji v San Franci ^ Scraton je že dosegel nekaj uspehov v smislu in je že prepričal precej delega ^ ki so preje namerava'i podpreti kand1^ turo Barruja Go!dwaterja. Tako se P°c jasni položaj. ^jl Goldwater je pred. dvema tednoma že skoraj gotov, da bo dosegel »nommati Sedaj pa že kaže, da na prvem skrut' v) ne bo izvo'jen. To pa pomeni, da nJc -iztjledi polagoma padajo in da se v rep ^ kanskih vrstah vrše pogajanja med raz delegacijami in da se množi število sk , nijev. Ni izključeno da bo prišlo med S ^ p tom in Go'dwaterjem do »mrtvega * v tem primeru bo izvoljen nekdo Morda Cabot Lodge? Črni diktator Črni rasizem, čarovništvo in bav-bavi na Haitiju Predsednik republiške Haiti, bivši zdravnik Frangois Duvalier, je dal te d,ni z ljudskim glasovanjem spremeniti ustavo, in se 'zvoliti za dosmrtnega predsednika. Pri tem lahko oddal vsak volivec toliko volivnih 'istkov, kolikor je hotel; »formalnosti«, kot s° n. pr. volivni seznami, sploh ni bilo. S tern je hotel Duvalier samo dati l judem pridnost, da pokažejo svoje »navdušenje« Zanj. Debil je nad milijon glasov, proti je v°lilo nekaj več 'kot 3.000 ljudi; protikandidata pa ni bilo. Svet je dobil tako še enega diktatorja, hkrati pa svarilen vzgled, kaj se tahko zgodi v deželah »v razvoju«, z obup-n° revnim in nevednim prebivavstvom, ka-k°r je Haiti. Fran^ois Duvalier, rojen leta 1907, se je *°t mlad zdravnik za tropske bolezni znal Priljubiti prebivavstvu. Toda bolj kot njegov zdravniški poklic mu je bila pri srcu “blast. Polastil se je je leta 1957, ipo padcu ^tedanjega diktatorja generala Magloirea. Kakor hitro pa je imel oblast v rokah, je sklenil, da je ne bo več izpustil. In ces je v jeh letih ustvaril iz Haitija pravo tiranijo. Ustvaril si je tajno policijo in osebno stra-Zo- ki je močnejša in bolje oborožena kakor vsa haitska vojska, kateri popolnoma ne ?aupa, saj je celo njen vrhovni poveljnik 'Pobegnil pred njim v tujino. Teror nad nevednimi Glavno sredstvo Duvalierove diktature je !Cr,0r- Okrog 90% prebivavstva, ;ki šteje pri-Jižno 3,600.000 črncev in mulatov, nima oislke izobrazbe. Po veri so sicer 'katoliča-?1< toda v njihovem krščanstvu prevladujmo poganski elementi. Njihova resnična ^ligija je čarovniški kult »voudou«. To je Zarotilstvo, katerega obredi so sicer pomedi s krščanskimi elementi, obstajajo pa 113j'Več iz ekstatičnih plesov in žrtvovanja Pete!inov. Duvalier je napravil iz »voudou« rža-vno religijo in dal zapreti ali izgnati atoliške duhovnike, ki so se mu upirali, fki pregnani duhovnik je izjavil »Na Hai-'lu ne časte svetega Antona, ampak njegova prašička.« »Voudou/ je postal ideologi-duvalierove diktature in haitskega na-onalizma. Nad revnimi in nevednimi ljud- mi Posl Je lahko izvajati teror. In Duvalier se ga uzuje brezobzirno, celo brez tistih for- skih Svi .'riosti, kot se jih drže v drugih ideolo- m vojaških diktaturah. °je tajne policiste si je izbral iz vrst ..°stopačev, kriminalcev in brezposelnih ter p* dovoljuje, da terorizirajo prebivavstvo rnili volji, da mu talko vlijejo sveti strah ed oblastjo in iztrebijo iz ljudi voljo do .^Pora. Zaprte ljudi neusmiljeno preteipa-• celo ženske. Ljudje imenujejo Duvalie-tajne policiste »Ton-Ton-Macoutes«; j-. Je po haits!ko »Bav-bav«, s katerim stražo matere neposlušne otroke. Ti »Ton-Ton-inaCoul'es<< obiskujejo med drugim trgovce ^ J'm odrejajo, da morajo plačevati viso-»prostovoljne« prispevke za Duvalierove tatrCClitVe, s ^ater™i proslavlja svojo dik-Ur°, ali za praznike, s katerimi »zabava« ljudstvo, n. pr. za karneval, ki traja po več dni. Z novo ustavo je določil Duvalier tudi novo zastavo. Dosed.anja je bila modro-rde-ča z belim četverokotnikom v sredini, v katerem je videti hribček, iz katerega raste palma — ena najlepših zastav na svetu. Nova zastava pa je črnordeča, Crna barva v njej naj simbolizira, da je velika večina Haitčanov črnskega pokolenja: so potomci črnskih sužnjev, ‘ki so jih uvažali nekdanji francoski kolonisti iz Afrike. Toda med francosko revolucijo se je našlo med črnci nekaj sposobnih voditeljev, ki so podžgali črne sužnje k uiporu in pobili ali pregnali belce. Iz nove francoske republikanske zastave modro-belo-rclcče so odvzeli belo barvo, ker so videli v njej simbol za zasovra-žene belce, in so talko dobili barve svoje zastave. Duvalier pa je vid,el celo še v modri barvi nekaj tujega. Zavestno skuša ustvariti med haitskim ljudstvom fanatičen nacionalizem, ki naj bi temeljil na črnem rasizmu in na »nacionalni religij u woo-doo. Pri tem ga nič ne moti, da ima za ženo lepo krepko (mešanko). Preganjanje katoliških duhovnikov Ker so se katoliški duhovniki uipirali u-melnemu vzpodbujanju woo-doo kulta, v katerem so videli — negled,e na njegovo folklorno vrednost —; ostanek afriškega poganstva, ki nikakor ne more and,om,estiti religije, jih je začel Duvalier preganjati. Nekaj so jih celo ubili. Mnoge duhovnike, ki niso Haitčani po rojstvu, pa je dal črni diktator izgnati, zlasti Bretonce. Francoski Bretonci se čutijo namreč posebno povezani s Haitčani še iz časa francoske oblasti nad to deželo. Med Haitčani je malo duhovskih poklicev, ravno zato, ker je krščanstvo še plitvo zakoreninjeno v dušah, pa tudi zaradi nevednosti. šol je namreč zelo malo in tako pride le malo mladeničev do višje izobraz- be, čeprav so Haitčani po naravi zelo nadarjeni, kar dokazuje tudi dejstvo, da uživa nekaj njihovih pisateljev kot n. pr. Jacques Roumain, že mednaroden sloves. Neko njegovo delo je bilo prevedeno tudi že v slovenščino, a na žalost je izhajalo samo v podlistku v nekem ljubljanskem dnevniku. Dobri so tudi haitski slikarji »primitivci«, katerih slike so cenjene zlasti v Ameriki. Turisti jih odnašajo s seboj kot spominke. Nekateri ipa so tudi že razstavljali v Ameriki. Haitski državni plesni ansambel pa je nedavno pri svojem nastopu v Gledališču narodov v Parizu očaral izbrano evropsko občinstvo. Če bi imelo haitsko ljudstvo dostop do izobrazbe, bi se haitski umetniki vseh panog nedvomno hitro uveljali v svetu. Tako pa je njegova usoda poleg tiranije (drugače Duvalierove vladavine ni mogoče imenovati) in črne revščine tudi nevednost. Strašna revščina Haitsko ljudstvo spada med najrevnejše narode na svetu. Statistiki so izračunali, da znaša povprečna kupna moč Haitčanov samo 8 USA odlarjev na leto. Otroška umrljivost je silno visoka in jetika je še vedno najbo'j razširjena bolezen. V seznamih umrlih, ki jih prinašajo dnevniki n. pr. v prestolnici Port-au-Prince, je vsaj osem desetin otrok. Najhujše pa je to, da vlada zelo malo stori, da bi stvari izboljša’a. Ameriška pomoč, kakih 6-7 milijonov dolarjev na leto (ki pa je bila zad.nji čas sp’oh ustavljena iz političnih razlogov), je bila porabljena po ogromni večini za »potrebe« Duvalierove diktature, z'asti za njegovo osebno stražo. Marsikdo se čudi, zakaj Američani ničesar ne store, da bi vrgli Duvalierovo diktaturo, medtm ko si tako prizadevajo, da bi spravili Fidel Castra z oblasti. To si razlagajo nekateri s tem, da Duvalier ni nevaren za Ameriko in zato se ne marajo vtikati v haitske notranje razmere. Toda iz strašne revščine in stiske na Haitiju se lahko izcimi nova Kuba. Revščina je najboljše kotišče za vsak ekstremizem in zlasti še za komunizem. Tudi tu ameriška politika dokazuje, da je preveč pasivna in brezbrižna, dokler ne dozorijo stvari do akutne krize. Haitski humor Haitčani pa so po svoji naravi zelo ljubeznivi in dobrovoljni ljudje. Svojo revščino prenašajo vdano in ne da bi povešali glavo. Radi se smejejo in vesele, čeprav lačni in slabo ob’ečeni. Do tujcev so prijazni. Uradni jezik je francoski, ljudstvo pa govori »kreolski« d.ia’ekt, ki je popačena starinska francoščina pomešana z afriškimi in drugimi elementi, tako da jo tudi Francoz le težko razume. Haitčani imajo pri vseh svojih tegobah velik smisel za humor. In značilen primer njihovega humorizma je tale zgodbica, ki je krožila nedavno med haitskimi izobraženci, ki so nasprotniki Duvalierove diktature: Neki Haitčan je prišel k čarovniku kulta voudou in ga prosil za zdravilo za svojega bolnega sina. »Prav,* je rekel čarovnik, »položi mu pod glavo Luciferjevo podobo.« Haitčan je povsod iskal vragovo sliko, a je ni našel. Tako je položil pod sinovo glavo kar fotografijo predsednika republike. Sin pa je umrl. Tedaj je črnec spet odšel k čarovniku ter povedal, da je pod’ožil pod sinovo glavo Duvalierovo s’iko. »Norec!« ga je nahrulil čarovnik. »Dal si mu premočno dozo I« PRORAČUN POKRAJINSKE UPRAVE Predsednik tržaške pokrajinske uprave Deiise je na tiskovni konferenci obrazložil osnutek proračuna za leto 1964. Osnutek predv-idva 4 milijarde 287 milijonov lir dohodkov in 4 milijarde 977 milijonov zdat-lcov. Primanjkljaj, ki naj bi ga poravnal vladni komisariat, znaša torej 690 milijonov, to je 230 milijonov več, kot jih je lani priznala pokrajini nadzorna oblast. Mnogo izdatkov jma pokrajina s svojimi uslužbenci, ki jih je 978 (temu številu je treba dodati še 204 upokojence) in jo stanejo 1 milijardo 841 milijonov ali 72,62% rednih dohodkov in 42,67°/o dejanskih izdatkov. Sorazmerno največji izdatek pa predstavljajo uprava umobolnice in druge dobrodelne dejavnosti ter socialno skrbstvo (2 milijardi 800 milijonov). Predsednik je izjavil, da je osnutek proračuna skrbno sestavljen in da so pri določevanju izdatkov strogo upoštevali načela varčevanja. Na seji pokrajinskega sveta, ki je bila v torek, je bil v upravni svet slovenske trgovske akademije izvoljen svetovavec inž. Jože Pečenko. V tej zvezi je bilo sporočeno, da bo novo poslopje za slovenske višje sredr nje šole dograjeno še pred začetkom prihodnjega šolskega leta. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Na ponedeljkovi seji je tržaški občinski svet soglasno odobril resolucijo, ki obvezuje upravni odbor, da pripravi podroben načrt za čimbolj smotrno izkoriščanje obalnega področja od Trsta do Sv. Križa v turistične namene. Resolucija ugotavlja, da vlada danes v tem pogledu velik nered, Kar gotovo škoduje razvoju tujskoprometne dejavnosti. Hkrati pa se zavzema za ustanovitev posebne komisije, ki bi morala obravnavati turistična vprašanja celotnega Tržaškega zaliva in ki bi jo morali zato sestavljati predstavniki vseh prizadetih občin od Trsta do Gradeža. KORISTNA POBUDA Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo, Tiskovna agencija »Italia« mi pošilja, kot še mnogim drugim, svoj bilten v slovenščini. To pobudo je treba pozdraviti. Mislim pa, da ne bo imela posebnega odmeva in učinka, dokler agencija »Italia« ne bo poskrbela, da bo posvečal bilten nekaj pozornosti tudi tukajšnjim slovenskim zadevam. Tako pa v biltenu ne najdemo prav ničesar, kar bi se tikalo tukajšnjega slovenskega življenja. Niti najvažnejših dogodkov v našem političnem kulturnem, socialnem, šolskem ali gospodarskem življenju ne omeni, kakor da se obrača uredništvo biltena v slovenščini dejansko na Italijane. Pred časom je posvečal bilten vsaj nekaj pozornosti tudi slovenskim zadevam. Mislim, da bi storila bolj prav in da bi bilo to v lastnem interesu, če hoče agencija pritegniti pozornost slovenske javnosti na svoj bilten in mu pridobiti ugled pri Slovencih, da poroča vsaj o glavnih dogodkih v vstah naše manjšine A. S. Temu mnenju se pridružujemo tudi mi. UREDNIŠTVO V Nervi je prispela baletna skupina Bolšoj Teatra iz .Moskve, ki je nastopila na tamkajšnjem baletnem festivalu. Skupina šteje trideset umetnikov. Tam so pokazali romantične, klasične in ruske ljudske plese. Pred dnevi se je skozi Trst vračala v Ko-prščino in Bujščino skupina 25 šolnikov, ki poučujejo na tamkajšnjih italijanskih šolah. Šolniki so se udeležili seminarja na Gardskem jezeru, ki je trajal od 25. junija do 5. julija in je obsegal predavanja z različnih področij sodobne italijanske kulture. Seminar spada v okvir šolskega in kulturnega sporazuma, ki ga je sklenila mešana italijansko-jugoslovanska komisija za manjšinska vprašanja. V okvir istega sporazuma spada tudi poučni izlet, ki ga je pred kratkim naredila po Italiji skupina 25 dijakov in abiturientov z italijanskih šol v Koprščinii in Bujščini. Podobnega seminarja se bodo udeležili, kot poročajo iz pristojnih krogov, tudi slovenski šolniki s Tržaškega. Seminar bo baje na Bledu. Nsgr. Božo Milanovič = zlatomašnik V torek, 7. juhja, je na intimen način v Pazinu proslavljal 50-letni mašniški jubilej dr. Božo Milanovič. Pri tej priliki je papež Pavel VI. imenoval slavljenca za apostolskega protonotarja. Svečanost so o'epšali s svojo prisotnostjo senjski škof dr. Viktor Burič, istrski ordinarij dr. Dragutin Nežič in senjski pomožni škof msgr. Josip Pavlišič. Slavljenec je pel pontifikalno sv. mašo v staroslovanskem jeziku. Slavnostni govor pa je imel ordinarij msgr. dr. Nežič. S svojo navzočnostjo so ga poleg omenjenih škofov počastili bivši rektor reškega bogoslovja msgr. Šime Sironič, koprski prepozit in župnik msgr. Leopold Jurca, bivši frančiškanski provincial dr. Teofil Velnič ter jubilantovi prijatelji dr. Engelbert Besednjak, dr. D j uro Kantarič, Vlado Sironič. Prisotnih je bilo tudi približno 90 istrskih hrvatskih duhovnikov. Zlatomašnik j,e bil med obema vojnama vid,na osebnost v Trstu, kjer se je udejstvoval ne samo v župniji Sv. Ivana, ampak tudi kot širokopotezen narodni delavec za svoje Istrane. Bjl je med ustanovitelji tednika »Pučki prijatelj« in »Istrske Mohorjeve družbe« z vsakoletnim koledarjem »Danica«. Iz njegovih rok je izšel molitvenik »Oče, budi volja Tvoja«, ki je v stotisoč izvodih budil v Istri versko in narodno zavest. Posegel je tudi na politično polje. V času najhujšega fašističnega pritiska je bil član tajnega »Narodnega sveta« v Trstu, ki je koordiniral delo in odpor našega ljudstva še predno je prišlo do oboroženih vstaj. Milanovič se je izkazal tudi na znanstvenem polju. Doma je bil zlasti v elektrotehnični stroki. Nekaj svojih izumov je tudi prodal v Belgiji. Po vojni je šel v Pazin, kjer je prevzel vodstvo malega semenišča in gimnazije. Sredi svojega ljudstva deluje še danes. Pripravlja tudi Obširno zgodovinsko delo o Istri. Dobršen kos politično-kulturne zgodovine je torej povezan z osebo dr. Milanoviča, kateremu .izrekajo vsi znanci in bivši sodelavci tudi tostran meje iskrene čestitke z željo, da bi Bog blagoslovil še vse njegovo bodoče delo! OSEBNI OBMEJNI PROMET Po uradnjh podatkih se je osebni obmejni promet v zadnjem mesecu krepko povečal v primeri s prejšnjimi meseci. Na vseh blokih na Tržaškem so zabeležili skupno 1 h11' lijon 198 tisoč prehodov v obe smeri. Pohodov s prepustnicami je bilo 729.472, od teh 458.06z z italijanskega področja, 271.409 pa z jugoslovanskega. Prehodov s potnim1 listi pa je bilo 468.609. SPOROČILO Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Via Caravagg'0 4, sporoča da sc je vpisovanje v I. raz ed iste šole za dijake, ki so v poletnem rolku zaključili razr. osnovne šole, pričelo 1. julija in se bo zaključilo 25. julija 1964. Za dijake, ki imajo popravne izpite se vpis°' vanje v to šolo zaključi 25. septembra 1964. OPOZORILO Ravnateljstvo Državne Srednje in Industrijski Strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Tr stu (Rojan - ul. Montorsino, 8), opozarja prizadel starše, da se vrši vpisovanje učencev in učenk z3 I. in II. razred Državne Srednje šole, do vključn0 25. julija t. 1.; istočasno se vrši vpisovanje učence11 in učenk za III. razred Državne Industrijske strokovne šole. MALI OGLASI Prodamo žensko in moško slovensko narodn0 nošo. Ponudbe na uredništvo N. L. Številna dekleta in tudi ženske v zreli dobi j Slovenije in Hrvatske bi se rade poročile z ^ seljenci. Ponudbe po možnosti s slikami na uredništvo N. 1. pod »Dekleta«. «/IofJ€!#t§§c» Trbiž: NEPREHODNA CESTA Nahajamo se v polni dobi turizma. Ce' sta po Kanalski dolini na Pontebo in d° Karnije je polna avtomobilov. Cestišče Je pa tako, da ni po njem mogoče voziti. Gradr bena podjetja so kar prenehala z delom. Z zadevo se je bavil na svoji seji tudi t*' biški mestni svet. Sprejel je resolucijo ' kateri poziva pokrajinski in deželni svet te vse furlanske parlamentarce za javna de'3! da bi se popravila kmalu nadaljevala in tud končala. 2e v teh nekaj dnevih je slaba cesta silf0 škodila dotoku turistov iz sosednih držav; Ob dobro ime pa ne pridejo samo kraj h P leže ob tej važni menarodni prometni marveč tudi vlada sama, ki ne poseže vmeS' Oblica: NOVA MAŠA Na praznik sv. Petra in Pavla je učaka'3 mala gorska fara Oblica prav slovesen da ' Od vseh sosednih krajev je hitelo vse p° .......... -j-- j —-— 1- -0 ljudi na 548 metrov visoki grič, odkoder ^ veselo tonkljali praznični zvonovi. Vabili k novi maši č. g. Rina Markiča. Novornas*^ slavja pomenijo za Beneške Slovence že ^ nekdaj izredne dneve, ker je duhovnik fari. steber vsega življenja. ,g Po poti v Oblico, ki je še do leta ^ spadala pod šentlenarsiko župnijo, so ljudje menili tudi o Markičevi družini. P*"er, nilci so se priselili na Oblico iz zaselka ™ i oh5: kiči pri Marijinem Celju nad, Kana ^ Markičevim se je rodil leta 1940 kot otrok izmed šestih letošnji novomašnik. v Peter je moral trdo delati, dolgo let - ,v beligjskih rudnikih, da je vzdrževal Šh-jj no družino. Sin je imel dober vzgled tudi OBČINSKI SVET IN SLOVENSKA IMENA Eno je pravo, drugo je pravica, do tega zaključka je prišel vsakdo, ki je v petek poslušal razpravo na seji goriškega občinskega sveta. Svetovalci SDZ in komunistične stranke so predložili na dnevni red točko o pravicah staršev, da smejo oni izbirati imena svojim otrokom. Dqgaja se namreč še vedno, da zavračajo na mestnem matičnem uradu slovenska imena. Mišini so seveda to krivico odobravali, demokristjan Terenzio tudi, čeprav prikrito, češ da imajo Slovenci že tako vse pravice. Župan Gallarotti je v svojem odgovoru poudarjal, da je večina »občutljiva.« za slovenske zahteve, :ki so v duhu državljanskih svoboščin upravičena. Toda, kaki spremembi se upirajo za zdaj pravni ali iuridični predpisi zaikona št. 72 iz leta 1939, torej še iz fašistovske dobe. Prav tako da je treba še upoštevali tudi juridične predpise za pisavo s^venskih priimkov po italijanskem pravopisu. Torej še vedno kak Podbersig za Podberšič ali Planinsig za Planinšček in podobno. Zato držimo se mrtve črke zakona, četudi je krivičen. Jus je več kot nepisana pravica! V tem duhu je večina tudi izglasova’a predlog, naj parlament odpravi fašistični zakon št. 72 o tujih imenih. Pravzap av se ta niti ne bi smel raztegniti na nas Slovence, ker nismo v Italiji nikaki tujci marveč narodnostna skupina, ki živi na istih t'eh že petsto let. v pretres gori- Preden bo parlament vzel ško resolucijo, bo minilo še dokaj časa. Zadeva bi se pa zlahka rešila, ako bi župan dal ukaz svojim podrejenim, naj tisti zakon na široko tolmačijo. Z zadoščenjem pa ugotavlja vsa naša javnost, da so vsi slovenski svetovalci, brez raz’ike strank, zavzeli enotno stališče. Občinski svet je moral z red.kimi izjemami priznati, da veljajo za nas še vedno določeni fašistični zakoni. Sovodnje: STARE IZKOPANINE V sovodenjski okolici se še vedno najdejo v tleh zanimive starine iz rimske dobe. To pa ni nič čudnega, ker je prav preko Sovodenj, čez Peč, mimo Mirna vodila stara rimska cesta, katero še danes poznajo starejši 'judje pod imenom »stradalta«. Na njivah ob tej cesti so izkopali že precej rimskih novcev. Prav te dni so pa zcpet našli ob Soči nasproti Majnice (pravzaprav Gmajnice) rimske izkopanine iz 1. stoletja po Kristusu, in sicer nagrobnik z vklesanim delfinom in majhen žrtvenik. Izklesana sta iz nabre-žinskega marmorja. Osta’ine so prenesli v crlejski muzej. POZDRAVLJEN, ZLATOMAŠNIK! števerjanska fara se pripravlja ta ted.cn j na izredno svečanost, ki se morda ne bo j toliko odlikova'a po zunanjosti, bo pa tem-I bolj našla odmeva v srcih vseh števerjan-‘ cev. Njih dolgo'etni dušni pastir, upokojeni župnik č. g. Ciril Sed,ej, obhaja jutri, 10. julija, svoj zlatomašni jubilej, štiriinštiri-deset ’et je delil gospod župnik vse gorje in veselje s svojimi farani, katerih še sedaj v pokoju ni zapusti]. Neprestano delo in napor sta ga na starost izmučila, a vendar je še z vsem srcem privezan na briške griče, čeprva je po rodu iz Gor. Rodil se je 10. aprila 1888 v Cerk-nm, v tisti družini, ki je dala našemu narodu odlične može, med njimi tudi nadškofa Sedeja, ki je zlatomašinikov stric. č. g Sedej je bil posvečen v mašnika 10. julija 1914. Kaplanoval je najprej v Rihemberku, ko so bili hudi vojni časi. že takrat je pokazal svoje zlato srce, zlasti do študentov, ki so mora'i tedaj iz gorišikih šol bežati po svetu. Dušnopastirska pot ga je nato vodila v domače Cerkno. Po vojni pa je šel za župnega upravitelja v Kojsko, kjer je ostal do leta 1920, ko je bil postavljen za * tianalbha t&olinn kurata v Števerjanu. Prišel je v župnijo, ki FOLKLORNA PRIREDITEV | je bila do tal razrušena. Sam ni imel niti Goriški turistični urad »Pro loco« pri- farovža. Nekaj časa je prebival v Pod,sabo-pravlja za nedeljo prvi večji folklorni na- tmu>. Begunci so se vračali v barake. Ta-stop. Ude’ežile se ga bodo različne skupine krat je mora! Sedej, žilav kot njegov stric .... (v furlanskih narodnih nošah, več godbenih nadškof, postati ne samo duhovni, ampak svoji materi Marnji,, ki je bila odlikovana krožkov, plesnih in pevskih *orov. I tnrli krušni nro oi,njih faranov. Z redkimi Popoldne se bo razvila povorka vseh na- števerjanskimi. možmi se je lotil obnovitve-stopajočih po Korzu. Ob devetih pa bo za- nih d,el. Na njegovem trudu so slonele še četek prave ljudske veselice v spodnjem sosed.ne zapuščene župnije. Zače! je gradi-'judskem vrtu. Ob svitu bengaličnih ognjev se bodo vrteli pari v ljudskih nošah in bodo nastopile tudi različne folkorne skupine. Prireditelji upajo, da bo ta »parada fur'anstva« privabila dosti tujcev v Gorico. OBMEJNI PROMET Prehodi preko meje na Goriškem so v sta'nem porastu. Obmejni organi so zaznamovali v mesecu juniju 146 tisoč prehodov s potnimi listi in prepustnicami. V primeri z istim mesecem v lanskem letu je 7000 leta 1958 kot najbolj vzg'edna družinska mati v Italiji. Iz takega družinskega otkelj’. in po zaslugi dušnih pastirjev Cičigoja in sedanjega župnika Ivana Župančiča je za-Pel Rino Markič novo mašo. Navzoči so bili skoro vsi slovenski duhovniki iz naših fara. Pevski zbor iz števerja-n?; j,e povzdignil slavnost z ubranim petjem. Župnik iz Dreke Valentin Bi rtič, poznan tud.i kot pesnik Zdravko, je ime' globoko Zasnovano pridigo. šentlenartski župnik Kračina pa je iznenadil novega sobrata z 'ično posvetilno brošurico, v kateri zanimi-vo opisuje Oblico, nje ljudi in Markičev rod. Novemu mašniiku čestitamo in mu voščijo dosti uspehov pri delu za njegove rojake ! ti iz niča cerkev, župnišče; s svetom in dejansko pomočjo je bil vsem na razpolago. Ob vsem tem ogromnem delu pa je zaoral tudi trajne brazde pri ljudsko-prosvetnem de'u. Pomagala sta mu učitelj Likar in učiteljica Breda Ščekova. Nepozabni so prvi poHtično-prosvetni tabori v Števerjanu, ki so bili p’od njegovega prizadevanja. Zato ie bil fašistom trn v peti, a on se ni ustrašil'. Ustanavljal je prosvetne in gospodarske organizacije v času, ko je bilo vse primorsko ljudstvo strnjeno in enotno, števerjan ČEDAD Profesor Loockvvood z ameriške univerze ^rincetovvn se mudi že približno mesec dni v Čedadu in išče stare dokumente in rokopise iz časa srednjeveške in prve renesančne glasbe. Odkril je skupaj s profesorjem ^etrobellijem, ki se tud.i ukvarja s temi ra-ž'skavami v imenu beneške ustanove CINI v zgodovinskem arhivu čedadske stoln;ce °dlomek čisto neznanega glasbenega rokopisa. Rokopis bodo preučili v Benetkah Kjer bodo podvrgli kritični presoji tudi ves ^rug najdeni glasbeni material. V našem starem mestu se skriva prav Sotovo še marsikatera zanimivost, ki se tl-tudi slovenske preteklosti. Prav bi torej bjlo, če bi se našel kak naš znanstvenik, k; °i se lotil podrobnejših raziskav po čednj-skih arhivih. Delo bi morali vsestransko Podpreti, da bi imelo zaželen uspeh. prehodov več. Porast pa gre predvsem na je vstajal. Z'atomašnik je z žalostjo tudi račun potnih listov, katerih se letos poslu- vide1, kako je fašizem zatrl sleherno narod-žuje več oseb. Zanimivo je tudi to, da pre-Jno gibanje tudi v Brdih. On je vztrajal, haja preko meje vedno več oseb s prehod,- J Učakal je tudi drugo svetovno vojno, ostal nimi dovolilnicami. Po večini so to jugoslo-jje neustrašeno na svojem mestu. Ni še za-vanski Brici, ki hodijo po opravikih v Novo,pisano, koliko dobrega je taikrat naredil za Gorico preko Števerjana, da si sikrajiJajo pot. j svoje ljudi, ki so se v vseh stiskah zaupno V nasprotnem slučaju morajo napraviti do'g ovinek čez Plave. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V Slovenskem Dijaškem domu bo tudi letos po- -v čitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v po-'' ' nedeljek, 3. avgusta ob 8,30. Starši prizadetih otrok polstoletno se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, ki je na razpolago vsak delavnik od 10. do 12 ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V GORICI ŠOLSKO OBVESTILO Slovensike starše opozarjamo, da se je začelo vpisovanje v prvi razred nižje srednje šole v ulici Randaccio. Vpisovanje traja vključno do 25. julija. Starši naj ne čakajo za vpis do zadnjega dneva! Kakšna je pa njihova dolžnost, menimo, da ni več potrebno pojasnjevati in prepričevati! obračali na »svojega gospoda«. Že leta 1931 je dosegel, da je postal Števerjan samostojna župnija, ki je bila lani tud.i uradno priznana. Jutri se bo č. g. zlatomašnik spomnil pri daritvi na Sveti gori na svoje skoraj delo v števerjanu. V nedeljo bo pa v farni cerkvi molil v krogu svojih župljanov, da bi Bog blagoslovil njegovo delo, ki zopet živo poganja iz starih korenik na prelestnih brišikiih gričih. Vsi Števerjanci in vse goriško ljudstvo je hvaležno sivo'asemu jubilantu za njegovo ljubezen, s katero je vzgajal dva rodova, da sta ostala trdna v veri do Boga in do svoje zemlje. r. b. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izjava skupine slovenskih intelektualcev Izšla je julijska številka slovenske revije »Sodobnost«, katere glavna urednika sta, kot znano, Dušan Pirjevec in Drago Šega. Ureja pa jo širok uredniški odbor. Na uvodnem mestu prinaša izjavo sodelavcev revije »Sodobnost« v zvezi z ukinitvijo revije »Perspektive«. V izjavi je med drugim rečeno: »Podpisani slovenski književniki in publicisti, sodelavci revije »Sodobnost«, imamo za svojo dolžnost, da podamo spričo novo nastalega položaja v slovenskem kulturnem življenju naslednjo javno izjavo: V maju tega leta je na podlagi sklepov upravnih organov Državne založbe Slovenije prišlo do ukinitve »Perspektiv«, slovenskega mesenčika za kulturo in družbena vprašanja. S tem so se po eni strani porušila organsko nastala sorazmerja v slovenskem revialnem življenju, po drugi strani pa je la ukinitev vzbudila pri velikem delu slovenske kulturne javnosti zaskrbljenost in odpor. Ker pa se je ukinitve »Perspektiv«, slovenskega mesečnika za kulturo nega zaostrevanja in političnih diskvalifikacij in ker so se pridružili še posegi Tajništva za notranje zadeve, sta se zaskrbljenost in odpor samo še stopnjevala, in slednjič smo se znašli v položaju ostrih nasprotij ter v vzdušju nestrpnosti in negotovosti. Ko zavzemamo stališče do tega novega položaja in ko iščemorealne možnosti za njegovo razrešitev, smo prepričani — nadaljujejo sodelavci revije »Sodobnost« — da je treba upoštevati najprej nekatere temeljne značilnosti našega sedanjega družb: nega dogajanja sploh.« V nadaljnjem opozarjajo sodelavci omenjene revije, da je v teku vsak dan intenzivnejši proces demokratizacije, ki mu zlasti samoupravni sistem omogoča neposredno konkretizacijo, in da so se v zadnjih desetih letih pojavile in uveljavile že nove generacije slovenskih književnikov, publicistov in raziskovalcev, ki imajo svojo duhovno fiziognomijo in svoji.- puiicuc m /aiueve. Zaradi vsega tega je naravno, da se pojavljajo nove pobude, kritične analize in zahteve, in da stopajo v ospredje nov problemi in potrebe. Vsa ta sproščena aktivnost, te nove težnje in pobude prihajajo pogosto v nasprot ja s starimi delovnimi metodami in s starimi men lalnimi in organizacijskimi strukturami. Spričo vsega tega je bilo nujno, da se je v slovenskem kulturnem življenju izvršila tudi notranja diferenciacija, ki se na zunaj kaže predvsem z izhajanjem več revij, med katerimi je bila tudi revija »Perspektive«. Izhajanje več revij je na eni strani omogočalo, da so se uveljavljale vse tiste energije, ki jih je sprostil proces demokratizacije, in vsi tisti notranj problemi, ki so ravno v procesu te demokratizacije dozorevali do svoje akutne stopnje. Po drugi strani pa je takšno stanje slovenskega revialnega življenja omogočalo postopno likvidacijo podedovanih situacij, dajalo možnost za konfrontacijo mnenj in u-stvarjalo tla za demokratično in spontano, nead-ministrativno izločanje neustreznih, problematičnih in nesprejemljivih stališč. »Po vsem tem lahko rečemo, da se je slovensko kulturno življenje zaradi uveljavljanja demokratizacije bistveno spremenilo tako po svojem obsegu kakor po svoji notranji strukturi in po svojem položaju v splošnem družbenem dogajanju — nadaljujejo pisatelji okrog revije »Sodobnost«. »Ravno te bistvene spremembe pa so vzrok za spoznanje, da posameznih problemov — pa naj bodo še tako pereči in nasilni — ni mogoče razreševati tako, da se vračamo v stara stanja in da posegamo po starih sredstvih, ni jih mogoče obravnavati z metodami političnega zaostrovanja,ki že a priori onemogoča sleherni stvarni dialog... Mislimo, da v tej zvezi ni potrebno posebej opredeljevati naših stališč do revije »Perspektive«, izjavljamo pa, da ne soglašamo s takšno ukinitvijo te revije, da zavračamo metode politične diskvalifikacije in z njimi vsa druga neprimerna sredstva ter izražamo hkrati tudi prepričanje, da je sedanji položaj možno razrešiti, in sicer tako, da dosledno uveljavljamo ravno te nove, organsko nastale demokratične norme in sredstva, ki so 'integralni del in plod vsega našega družbenega in še posebej našega dosedanjega kulturnega prizadevanja.« Izjavo je podpisalo 64 sodelavcev: Draga Ahačič, Stefan Barbarič, Ana Bele, Katarina Bogataj, Peter Breščak, Marjan Brezovar, Emilijan Cevc, Valentin Cundrič, Tomaž černej, Aleksander Čolnik, Špelca čopič, Jože Fistrovič, France Forstnerič, Kajetan Gantar, Janez Gradišnik, Niko Grafenauer, Andrej Hieng, Andrej Inkret, Janez Jerovšek, Dušan Kermavner, Edvard Kocbek, Vladimir Koch, Marjan Kolar, Kajetan Kovič, Jože Koruza, Juš Kozak, Vladimir Kralj, Marjan Kramberger, Janez Lajovic, Lino Legiša, Borut Loparnik, Dušan Ludvik, Gorazd Makarovič, Jan Makarovič, Svetlana Makarovič, France Novak, Boris Paš, Ingo Paš, Stane Peterlin. Ivo Petrič, France Pibernik, Dušan Pirjevec, Marjeta Pirjevec, Janko Pleterski, Edo Ravnikar, Smiljan Rozman, Franček Rudolf, Hans Peter Rullmann (H.P.R.), Ivan Sedej, Branko Simčič, Drago Sega, Ljudmila Šemrl, Jože Šifrer, Stanko Šimenc, Martina Šircelj, Rapa Suklje, Borul Trekman, Lojze Ude, Jože Udovič, Anton Vodnik, France Vurnik, Pavle Zidar, Vitomil Zupan, Fran Zvvitter. Izmed ostale vsebine julijske številke »Sodobnosti« naj omenimo ciklus pesmi Edvarda Kocbeka pod naslovom »Pošasti«, nadaljevanje novele Andreja Hienga »Še dve žalostni poglavji«, pesmi Frančka Rudolfa, esej Nika Grafenauerja »Kultura in nekultura«, v katerem se povrača na dogajanje v zvezi z uprizoritvijo drame »Topla greda«, esej Dušana Ludvika »Kafkovo jubilejno leto na Češkem« in dva prispevka Dušana Pirjevca in Bojana Stiha, ki tudi obravnavata novejše dogodke v slovenski kulturi. Dopolnjujejo jih nekateri učinkoviti epigrami Pirjevca in Nika Grafenauerja, od katerih je Pirjevčev — posebno jedek — naperjen proti Boru, v odgovor na Borove Epigrame proti Pirjevcu: Eprigram se glasi: Sem mislil, da si Bor, zdaj vidim, da si le Pribor Prepirjevec SLOVENSKA DELEGACIJA NA ZBOROVANJU PEN KLUBOV Slovensko delegacijo na 22. mednarodnem kongresu PEN Klubov v Oslu je vodil predsednik Slovenskega centra Matej Bor, ki je imel na kongresu tudi referat o jeziku sodobne poezije. V delegaciji, katero je kot častni gost kongresa spremljal Josip Vidmar, so bili še Mira Mihelič, Danilo Lokar, Ciril Zlobec, Bojan Štih in Mitja Mejak. Naslednji kongres bo, kot znano, prihodnje leto na Bledu. Pripravil ga bo slovenski center Pen kluba skupaj z združenjem jugoslovanskih ccn-Irov. Letošnjega kongresa so se udeležili vsi štirje jugoslovanski centri: srbski, hrvaški, slovenski in makedonski. NOVA JAVORŠKOVA KNJIGA Slovensiki pisatelj in dramatik Jože Javoršek je objavil te dni knjigo »Temperaturni listi«, ki je izšla pri založbi »Obzorja«. Javnosti jo je predstavil s tiskovno konferenco, ki jo je priredil kar na domačem vrtu. Tja je povabil predstavnike tiska in druge kulturne delavce. Kot poročajo, je minilo to, za slovenske razmere še nekoliko nenavadno oziroma novo srečanje v prijetnem vzdušju. Društvo slovenskih književnikov Je nedavno sklenilo, da si bo bolj kot doslej prizadevalo za popularizacijo izvirne slovenske knjige, in slovenske založbe so tudi že nekaj storile v ta namen. Prav zaradi možnosti za boljšo in samostojnejšo propagando za slovensko knjigo doma in zlasti v tujini so slovenski pisatelji tudi zahtevali decentralizacijo Zveze jugoslovanskih pisateljev, ki ima zdaj svoj sedež stalno v Beogradu. To zahtevo bodo odločneje postavili v jeseni na kongresu Zveze jugoslovanskih pisateljev. Kulturne novice »NAMESTNIK« V IZRAELU V Izarelu se je vršila v hebrejskem narodnem gledališču »Habimah« v Tel Avivu prva predstava »Namestnika« U. Rolfa Hochutha, ki so jo gledalci molče sprejeli. Gledališče je sklenilo uprizorili delo kljub raznim poluradnim predlogom, naj se odpove uprizoritvi tega tako kritiziranega dela v Izraelu, da se s tem ne motijo dobri odnošaji z Vatikanom. Končno je pa zmagalo načelo, da lu cenzor nima besede. Pri premieri nista bila navzoča ministrski predsednik Levi Eškol in zunanji minister Golda Meir. Sodišče v Ljubljani je s sodbo prepovedalo U-prizarjati Rožancovo dramo »Topla greda«. Avtor ni prišel k razpravi. V galeriji »Lo squero« v Miljah je odprta samostojna razstava slikarke Natalie Zilli Postogne- V soboto so odprli v novi tržaški galeriji »La bora« v ulici Malcanton 14, drugo kolektivno razstavo. Zastopani so slikarji Carena, Cassinari, Ce-setti, Ciardo, De Pisis, Guidi, Guttuso, Mi.gneco, Paulucci, Saetti, Sassu in Sironi. Na programu mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih, ki traja od 4. do 19. julija, bo odigranih 28 filmov; 22 dežel se udeležuje fe' stivala, ki so ga začeli s predvajanjem filma sovjetskega režiserja Grigorija Kozinčeva »Hamlet«- Umetniški krožek v Trstu je sklenil, da bo dajal umetnikom, ki bodo zaprosili za to, zastonj na razpolago umetnostno galerijo »Antonio Lonza« v ulici Imbriani in sicer v času od 25. julija do 2 septembra. Razstave bodo lahko trajale po dva-I naj st dni. Spremenjeno ozračje v sovjetski kulturi Za že močno spremenjeno kulturno vzdušje v Sovjetski zvezi je značilno poleg marsičesa drugega tudi to, da so pretekle dni oblasti dopustile tazstavo 34-lelnega slikarja Ilije Glazunova, katerega slike smatrajo doslej favorizirani predstavniki socialističnega realizma za dekadentne. Razstava je bila kljub hudim protestom in pritiskom s te strani več dni odprta in je vzbudila ogromno zanimanje. Glazunov je prikazal kar 200 svojih del. Njegov boj, da bi lahko razstavil kljub nasprotovanju z napoloficielne strani, je trajal sedem let. Končno je zmagal, čeprav je Zveza sovjetskih slikarjev napravila vse, kar je mogla, da bi razstavo preprečila. Samo ministrstvo za kulturo je odločilo, da 'je smel razstaviti svoja dela v osrednji Moskovski galeriji. Ministrstvo je še postavilo na stališče, naj oceni Glazunova »'javno mnenje«. Vprašanje pa je, 'kdo predstavlja javno mnenje: ali konservativni slikarji iz Zveze sovjetskih umetnikov, ki objavljajo razdražene članke proti Glazunovu in njegovim pristašem, ali listi, ki so protestirali proti nameravanemu predčasnemu zaprtju razstave s tem, da so polegli poti eh razstavne galerije, iko Jih je hotela policija nagnati ven. To so bili povečini študentje iin drugi mlajši intelektualci. Kot poročajo, ne slilka Glazunov niti abstraktno niti naturalistično, vendar pa — merjeno z običajnim sovjetskim merilom — neortodoksno. Drugi dokaz sprostitve sovjetskega kulturnega življenja je v tem, da so začeli objavljati tudi dela begunskih pisateljev. Nekaj časa se je vodila v raznih sovjetskih listih debata o tem, ali bi bil° treba sovjetskim bralcem nuditi dela pisateljev, ki živijo ali so živeli v begunstvu in so v svoji*1 delih kazali celo nasproten odnos do oktobrske revolucije. Debata je izvenela v pritrdilen odgovor, in doslej so že izdali dela raznih takih pisatelje''-Seveda pa so v spremni besedi idejno in vsebin-sko nekoliko bolj ortodoksno razložili njihova dela. Tako so na primer natisnili obsežen izbor & del Nobelovega nagrajenca Ivana Bunina, ki )e umrl v Parizu leta 1953. Res pa je, da si je BU' n*n ,?.na* ohraniti prijateljski odnos do nekaterih mlajših sovjetskih pisateljev, na primer do Tvar' dovskega in Paskovskega. Največja sovjetska založba, to je Hudožestvenna literatura, pa bo v kratkem izdala izbor humoresk Arkadija Averčen-ka. Njegove stvari, ki so izšle po oktobrski revoluciji, je kritiziral Lenin kot nazadnjaške, a Pri' znaval mu je veliko pisateljsko nadarjenost. ^ zelo številnih Averčenkovih del bo nova izdaja nudila dober izbor, posamezne Averčenkove humo'c' ske pa so objavili že razni sovjetski listi in revije. Nedavno je izšel tudi izbor pesmi v Sovjetsk1 zvezi malo poznanega pesnika Vladislava Hodaše-viča, ki je umrl leta 1939 v begunstvu. Njeg°ve pesmi izražajo osamljenost in strah pred siv0 vsakdanostjo brez pravega smisla in predstavljaj0 nit pretresljivih osebnih izpovedi. GOSPODARSTVO (fozor pri škropljenju s sirupi Zaščita kmetijskih pridelkov je danes žal Lako urejena, da moramo v zelo mnogih slučajih škropiti z izrazito strupenimi škropivi. Strupna so škropiva, kjer je primešan svinčeni arzenat in arzenati sploh, sredstva na podlagi fosforovih esterov, kot car-posan 50, toxfid, rogor, tetrafid in še mnogo dragih. Vsa sredstva, ki imajo na svojem ovoju mrtvaško glavo, so strupena in pri uporabi takih škropiv moramo biti skrajno pazljivi, in sicer: Ko kupimo tako strupeno sredstvo prosimo prodajalca, naj ga zavije. Pri prenašanju naj tak zavoj ne pride neposredno v dotik o z jestvinami, čeprav tudi samo s krompirjem in sadjem, še manj s kruhom in podobnimi. Do uporabe shranimo doma Črvive breskve Neprijetno je, če ti pride v roko črviva breskev. Za mndjo se ti zmanjša tek. žal pa se stalno dviga odstotek črvivh breskev. Sadjarji niso bili na to navajeni in zato je zaščita še pomanjkljiva. Črvivost breskev povzroča posebna muha, takoimenovana sadna muha, znanstveno »ceratitis capitata«. Ista muha pozvroča tudi črvivost marelic in kakijev. Sadni muhi sta podobni češnjeva — rhagoletis cerasi in olivna — dacus oleae. Borimo pa se enako proti vsem trem, in sicer s sredstvom »rogor«, katerega premešamo na 100 litrov vode po 100 gramov proti češnjevi muhi, po 150 gramov proti olivni in za zaščito marelic, po 250 gramov pa proti breskvini muhi. Vedno škropimo takrat, ko začne plod dozorevati in je začel spreminjati barvo v rdeče. Plodovi pa morajo biti v celoti zmočeni s škropivom, zato moramo rabiti primerno škropilnico, ki ne bo plodov oblivala s curkom, temveč škropivo spremenila v meglo. »Rogor* je hud strup za mrčes in pa živali z mrzlo krvjo, za bilja s toplo krvjo pa ni smrtonosen. Kljub temu moramo pri pripravi škropiva paziti in ne smemo vsaj 5 dni po škropljenju trgati breskev ali drugih plodov in tudi ne brati morebitnih drugih pridelkov (povrtnina, trava) izpod dreves. Po 5 dneh pa strup popolnoma razpade in izgine. Hamburški pristan v razvoju Hamburg je zadnje leto spet pomnožil svoje pomorske zveze. Hamburške ladje se ustavijo zdaj v približno 1.100 pristanih po vsem svetu. V prvem četrtletju letošnjega leta je odplulo iz Hamburga na redne pomorske proge 2.087 ladij s 3 milijoni 900 tisoč ton tonaže. Po številu ladij predstav,-Ija to 20% več kot lani v istem razdobju. Vendar pinpisujejo ta porast delno ugodnemu vremenu januarja in februarja, ko ladij nista bogvekaj ovirala megla in led. Vendar naglašajo zlasti porast ladijskega prometa s Severno Afriko, Indonezijo, vzhodno obalo Združenih d.ržav in zahodno obalo Južne Amerike. Iz Hamburga izplove povprečno Po 12 ladij na dan proti izvenevropskim pristanom. zavoj na takem mestu, kamor ne morejo priti otroci. Pri pripravi strupenega škropiva moramo j uporabiti tako posodo, ki ne služi v nobene , druge namene. Za mešanje naj služijo lesena mešala, katera potem takoj vržemo v ogenj. — Pred pripravljanjem si zavarujemo obraz, poselbno pa oči z očali, na roke pa nadenemo primerne rokavice. — škropivo pripravljamo v zatišju in ne na prepihu. Vedno premešamo kupljeno sredstvo najprej z malo vode, potem pa med neprestanim mešanjem prilivamo vode, dokler m dosežena predpisana količina. Pri mešanju ne sme tekočina pljunkati. — S st upenimi raztopinami smemo škropiti samo v tihem vremenu. Po končanem škropljenju s strupi moramo najprej temeljito oprati vse škropilno orodje in posodo, nato si umiti roke z rokavicami na njih, potem sleči rokavice in si umiti roke z vodo in milom. Oprati si moramo tudi tiste dele obleke, ki bi se zmočili s škropivom. — Končno moramo posodo in škropilno orodje shraniti v primernem prostoru, kjer se bo osušilo in kamor otroci ne smejo imeti dostopa. Pazljivosti pa ni nikdar dovolj in zato si moramo zapomniti, katero zdravilo je učinkovito v slučaju, da bi se kdo zastrupil s škropivom. Dotično zdravilo je navedeno na originalnem ovitku, v katerem smo kupili škropivno sredstvo. Pred 50 leti je Italija izvažala jajca in deloma tudi živo perutnino, pozneje pa je trgovska bilanca s temi predmeti postala pasivna in ietni primanjkljaj se je d.vignil na desetine milijard lir. V zadnjih letih se je slika zopet začela spreminjati, ker so italijanski podjetniki uredili mnogo velikanskih perutninskih farm in postavili perutninarstvo na novo podlago, s skoraj čisto industrijsko proizvodnjo. Razvoj perutninarstva naj osvetlijo številke: V razdobju 1911-15, je perutninarstvo v Italiji štelo okoli 62 milijonov kokoši, od katerih je bilo 4 milijone nesnic-jajčaric z letno proizvodnjo 2.388 tisoč stotov jajc, kar bi številčno odgovarjalo 4,3 milijardam jajc. I^etna proizvodnja perutninskega mesa je znašala nekaj nad, i/2 milij. stotov. Celotna perutninska proizvodnja se je v naslednjih letih počasi, a stalno dvigala vse do leta 1940, torej do izbruha dru^e svetovne vojne, ki je perutninarstvo okrnila za okrog 20%. Z letom 1951 pa se začenja zopet vzpon. Ob koncu leta 1963 je štelo perutninarstvo 98 milij. glav, od. katerih je bilo 83 milij. nesnic. Proizvodnja jajc se je dvignila na 4,5 milij. stotov ali števi'čno na skoraj 8 milijard. Najbolj pa se je dvignila prireja piščancev, ki je dala lansiko leto 2 milij. in 340 tisoč stotov mesa, torej 300% več kot pred izbruhom d.ruge svetovne vojne, ko je znašala nekaj nad 600 tisoč stotov. Podobno sliko kot Italija nudijo tudi o-stale države v sklopu SET. Tako je leta 1955 „Ditxion" proti kljubovalnim muham, itd. Večkrat je v hlevih in gospodarskih poslopjih, posebno blizu gnojišč, vse po'no muh, komarjev, obadov in podobnega mrčesa, ki živino hudo muči in dela nemirno, nervozno; nervozna živina pa se ne redi — oziroma bolj počasi in ne daje toliko mleka, kot bi lahko. Slabo pa je tudi to, da se je mrčes že privadil običajnim zaščitnim sredstvom, ki ne zaležejo več. Znanstveno rečeno, da je mrčes imeun pred takimi sredstvi. V takih slučajih je potrebno seči po močnejših sredstvih. Eno tako je »ditxion.<, ki uniči takoj ves mrčes, katerega doseže. Je pa ditxion strup in zato pozor pri uporabi, ki je naslednja: Steklenico s y4 kg ditxio-na izpraznimo v primerno posodo, kamor smo že zlili pol litra vode. Dobro premešamo s primernim kosom lesa. Nato med. neprestanim mešanjem dolivamo druge vode, tako da je vse mešanice za 3.5 in 4 litre. To mešanico zlijemo v škropilnico, in ta količina zadostuje za poškropljenje kakih 80 m-’ površine, če hočemo poškropiti notranji del hleva, moramo prej živino odgnati in paziti, da v jaslih ni sena ali druge krme in da sp'oh ne bo med škropljenjem zadeta nobena krma in tud.i ne voda. Škropimo pa samo po stropu in po stenah, torej ne po ležišču in jaslih. — Vsaj par ur naj živina ne pride v hlev. Med tem bo poginil ves mrčes. Z 1 kg ditxiona napravimo 16 litrov škro-j piva, ‘ki zadostuje za poškropitev 300 do 350 m- površine. znašala v Nemčiji proizvodnja jajc nekaj nad 6 milijard kosov, lansiko leto pa skoraj 10 milijard; v Franciji se je dvignila v istem času od 6,8 milijard na 9,2, na Holandskem od 4,2 na 6 in v Belgiji od 2,1 na skoraj 3 milijarde jajc. Gospodarstveniki predvidevajo, da se bo proizvodnja jajc, piščancev in drugega perutninskega mesa v celotnem SET-u dvignila za več milijonov stotov. Računajo, da se bo potrošnja perutninskeja mesa do leta 1970 dvignila v Nemčiji, Franciji in Be'giji na 10 kg na osebo in leto. IZVOZ JAGOD Italija izvaža debelo in drobnoplodne jagode. Glavni zunanji trgi so Nemčija, Belgija, Avstrija, Švica in Holandska. Izvozni centri v Italiji so Verona, Ferrara in Cese-na. Slednja predvsem za debeloplodne, katere so začeli obirati letos okoli 20. maja. Iz same Cesene so odposlali letos 900 vagonov (po 50 stotov) jagod, torej 45.000 stotov. Lansiko leto so odposlali iz Cesene samo 366 vagonov. Izvoz debeloplodnih jagod je že zaključen. Letos so italijanske jagode naletele na precejšnjo konkurenco, in sicer najprej iz Francije, ki je začela izvažati v Nemčijo 10 cini pred Italijo, pozneje pa s konkurenco iz Bolgarije in Grčije,ki sta se prvič pojavili s tem blagom na trgih srednje Evrope. Perutninarstvo v Italiji in v Set-u VIRGILU SCEKU V SPOMIN Kaj zahtevajo fašisti in vlada od kobariškega ljudstva? 1. Prizadeta županstva se morajo udeležiti zadostiine slovesnosti na Krnu. 2. Slovenski duhovnik bo moral maševati. 3. šolski otroci od 10 let dalje iz Drežni-ce in Vršnega bi se morali tudi udeležiti zadostiine slavnosti in peti pesem Fratelli dltalia. 4. Od županstva v Kobaridu zahtevajo, da pernese občinski drog iz dosedanjega mesta, ki je v središču Kobarida, na pod- 117. Dr. E. BESEDNJAK Stavek porušenega Volaričevega spomenika. To mora izvršiti županstvo na lastne stroške. 5. Od prizadetih županstev zahtevajo, da nosijo stroške za obnovitev poškodovanega spomenika. 6. Od župansvta v Libušnjem zahtevajo, da prevzame na slovesen način spomenik v oskrbo ter da se obveže, da ga bo varovalo pred najmanjšo poškodbo. V imenu naših političnih organizacij se je podala v Trst deputacija kobariških beguncev v spremstvu poslancev Podgornika in ščeka. Generalni civilni komisar Mo-sconi je poslušal obširna izvajanja dr. Podgornika z vidnim zanimanjem. Na poslančevo obžalovanje, da oblastva žal niso storila svoje dolžnosti, da bi obvarovala imetje naših ljudi, je Mosconi zagovarjal vladne organe. Poslanec šček je izjavil Mosconiju, da je ljudstvo zares hvaležno tolminskemu komisarju Giordanu, ki je s pravim taktom obvaroval kobariški kot večjega zla. Orožniki bi bili z največjo lahkoto preprečili tudi vpad fašistov na Drežnico, ko bi le hoteli, a tega niso storili. Orožniki so stikali po krivcih zločina na Krnu a niso sploh nič storili, da se zaprejo požigalci, ki so jih imeli pred nosom. Ker ne moremo dopusti- ti, d,a se begunci klatijo kot divje zveri po gozdovih, zahtevamo od vlade, da obnovi uničene hiše. Če pa vlada noče storiti svoje dolžnosti, je jasno, da bomo priredili javno zbirko tu — in v inozemstvu za nesrečne begunce. Intervencija v Trstu Po naročilu pododbora političnega društva »Edinost« v Gorici sta se podala poslanec dr. VVilfan in deželni odbornik dr. Besednjak h generalnelu civilnemu komisariatu v Trst, da vprašata vlado, kaj je ukrenila v korist in obrambo kobariških žrtev. Mosconija ni bilo v Trstu, ker je bil še vedno v Rimu. Zato ju je sprejel kabinetni načelnik generalnega civilnega komisarja ko-mendator Facini. Dr. Besednjak je pozval v imenu goriške-ga pododbora zastopnika gospoda Mosconija, naj izjavi, če misli vlada poravnati nastalo škodo in pozidati župnišče ali ne. Vlada naj govori jasno, da bo ljudstvo ved.elo, pri čem je. Komendator Facini se je začel izgovarjati, da vlada tega ne more plačati in da morajo škodo poravnati krivci. Dr. Besednjak mu je odgovoril, da oblastva krivcev kratkomalo niso hotela aretirati, čeravno so jih imela pred. nosom. Karabinjerski stotnik v Kobaridu, ki je bil med požigom v Drežnici, je sam priznal, da se ni hotel spustiti v boj s fašisti, 'ker je bila »stvar nevarna«. Da krivcev niso ulovili, je torej kriva vlada sama in zato mora plačati škodo. Kom. Facini ni hotel nič slišati na to uho. Zato je dr. Besednjak naznanil, da si bomo pomagali sami, ako se vlada požvižga na našo nesrečo in ji ni mar za sivolasega župnika, ki so mu sežgali streho nad glavo, mu uničili vse premoženje in ga vrgli na cesto. Če vladi ni nič mar, da se je potepalo naše ljudstvo kakor zverine po gozdovih, ne sme misliti, da so tudi goriške politične organizacije zgubile čut pravičnosti. Goričani so sklenili, da se mora krivica za vsako ceno popraviti, naj stane, kar hoče. Ko je Facini to slišal, si je začel zapisovati ime župnika, njegov značaj, povpraševati po škodi itd. Nadalje sta naša odposlanca vprašala, ali misli vlada ščititi naše ljudstvo pred faši-stovskimi nasilji ali ne. Ko je kom. Facini pirtrdill, je dobil odgovor: Jemljemo zagotovilo vlade na znanje! Če se kaj zgodi, se ne bo mogla več izgovarjati, d,a je bila čez noč presenečena. Ljudstvo bo seglo po zadnjem sredstvu: po silobranu! Končno sta odposlanca opozorila komen-datorja Facinija, da hočejo šolska oblastva peljati k zadostilni svečanosti na Krn šolske otroke, in sta proti temu odočno protest iralla. — Pomislite, komendator, da traja pot iz Kobarida na Krn za odraslega človeka 8 ur. »Tudi če bi trajala le pol ure, bi se šolski otroci ne smeli udeležiti svečanosti. Jaz ljubim otroke in odločno obsojam, da se otroci vlečejo v te politične zadeve. To je nečloveško.« — »Komendator, popolnoma se strinjamo z Vami.« Ob slovesu je kom. Facini izjavil, d.a bo o vsem poročal svojemu predstojniku Mosconiju. Zadostilna svečanost Pri zadostilni slavnosti, ki je bila 16. julija, je naše ljudstvo izvršilo vse, kar so od njega zahtevali, le enega ne: priznati ni hotelo krivde pri zločinu na Krnu. Pred. Slavnostjo je prišlo 25 fašistov v vas Kamno pri Kobaridu in razgrajalo ponoči tako hudo, da so ženske in otroci jokali in na pol oblečeni zapuščali hiše. Drugo se je godilo v Drežnici, ki je bila vsa v zastavah, a brez prebivalcev. Vreme je bilo nenavadno. Sneg, megla, veter in plohe so bičali krnske vrhove. Kljub temu je prišlo na Krn do 200 ljudi, to se pravi fašistov, bojevnikov in 15 zastopnikov slovenskih županstev. Sicer na vrhu Krna ni bilo posebnih svečanosti. (Dalje) To je bilo tam, kjer se je 'soteska, po kateri je šumel potok, stisnila med dve visoki in strmi gozdnati pobočji. Kljub temu, da se je že začelo daniti, je v'ada!a v ozki soteski še tema. Skrili so se za grmovje in skale in čakali. Niso še bili dolgo v zasedi, ko so zaslišali od daleč peketanje kopit po trdi skalnati poti in kmalu so bližajoče tudi že razločili. Eden od razbojnikov je hodi' spredaj in peljal na povodcu tovornega konja, ki je imel privezani na hrbtu dve vreči. V njima so bili zlatniki, ki so jih bili zahtevali razbojniki kot odkupnino za Evico. Zadaj pa je jezdil drugi razbojnik na konju, ki ga je prej jezdil Evičin očka. Ta je moral hoditi peš zraven konja. Roke je imel z vrvjo zvezane na hrbtu in konec dolge vrvi je držal v roki razbojnik na konju. Neprestano je vpil nad trudnim ujetnikom, naj. stopi hitreje, potegoval za vrv, ga udarjal z njenim koncem po g’avi in hrhtu, ali pa ga suval z nogo. Dečkom in palčkom je kar zavrela kri od jeze, ko so videli, 'kako grdo ravnata razbojnika z Evičinim očetom. Janez pa je bil na tihem tudi zadovoljen, da je pustil Evico v gozdu, ker ob tem prizoru bi bila gotovo glasno zajokala in jih nehote izdala. Hkrati pa ga je tudi zaskrbelo. Niso računali s tem, da bo eden izmed, razbojnikov na konju. Kako naj ga zdaj prevrnejo, kot je bilo domenjeno? Treba je bilo hitro spremeniti bojni načrt. Toda Janezu je že prišla rešilna misel, šepetaje jo je razodel palčku Oprezalčku. »Kar sam bom skočil in vzdignil razbojniku nogo, pred,en se bo zavedel, der ga pahnil s konja. Palčki pa naj planejo po njem T rije bratje gredo po svetu F. J 13___— PRAVLJICA in ga hitro zvežejo. Matija pa bo pomagal palčkom premagati drugega razbojnika.« »Kaj pa jaz?« je zašepetal Tinček, ki se je držal Janeza kot klop. »Kje bom pa jaz pomaga'?« »Ti pa se hitro splazi na ono stran poti in ko bo razbojnik na konju vštric mene, tedaj zavpij in to bo znak za naš napad,« je rekel Janez. »Oba razbojnika se bosta presenečena ozrla v tvojo smer, tisti hip pa bomo mi od. druf.e strani planili nanju in ju prevrnili.« Tinček je bil zadovoljen, da bo imel tako važno vlogo v vsej zadevi, in se je hitro po vseh štirih odplazil preko ozke steze na drugo stran. Počutil se je skoraj kot general. Razbojnika s svojim ujetnikom sta bila že čisto blizu. Vsem, ce'o palčkom, je burno utripalo srce; saj v tako nevarno pustolovščino se niso še nikoli zapletli. Toda hkrati so bili tako besni na hudobne razbojnike, da so premagali svoj strah in komaj Čaka’i, da bi obračunali še z zadnjima dvema, ki pa 'Sta bila najbolj nevarna, saj sta bi'a budna in oborožena do zob, celo dolge he*e' barde sta držala na ramah. (Dalje) V zadnjem, 16. nadaljevanju je napravil tiskarski škrat iz Matije Mih0' kar so naši mali bravci gotovo že sami popravili. ]P O R T IN 1 JP JBl K G L E Položaj italijanskih nogometnih prvenstev Več tednov je že minilo, odkar so se končale tekme za italijanska nogometna prvenstva. V »A« ligi, je Bologna, kot znano, porazila v finalnem srečanju, ki je bilo v Rimu, milansko ekipo Inter (2-0) ter s tem osvojila častni naslov državnega prvaka. Iz prve lige so izpadle naslednje ekipe: Bari, Spal in Modena. V »B« ligi so bile tekme prav do konca živahne. Zmagovavec je bil Varese, na drugo oziroma tretje mesto sla se uvrstili Cagliari in Foggia. Drugo ligo so zapustili: Cosenza, Prato in žal tudi Udinese. V »C« ligi, ki je razdeljena v tri skupine, so zmagali Reggiana, Livorno in Trani; vse tri omenjene ekipe bodo prihodnje leto nastopale v »B« ligi. Izpadle so: Saronno, Pordenone, Rapallo, Vis Pesa-ro, Bisciglie in Trapani. Ker je iz »C« lige izpadlo šest enajstoric, jih je prav toliko vstopilo (iz »D« lige). Zmagovite ekipe so: Entella, Piacenza, Carpi, Ternana, Avellino in Crotone. Izpadle so: Lavagnese, Sammargaritese, Sangiovannese, Seregno, Sondrio, Vigevano, Cese-natico, Pro Gorizia, Merano, Mezzanotte, S. Crispi-no, Elpidiense, Altripalda, Fondi, Nuorese, Molfet-ta, Mazara in Enna. Letošnje italiijansko prvenstvo »A« lige ni bilo posebno plodovito, saj so nogometaši zabili le 647 golov (lanski negativni višek je imel 741 golov), Ker so napadi neučinkoviti, so obrambe čvrstejše. Vsi so v začetku trdili, da ne bo nobeno moštvo letos prejelo manj golov, kot sta jih dobila Fio-rentina leta 1955-56 in lani Inter (20 golov). Zgodilo pa se je, da je Bologna prejela le 18 golov! Zanimivo je tudi, da ima Bologna poleg najboljše o-brambe tudi najboljšega strelca: Danca Haralda Nielsena, ki je 21 krat potresel nasprotnikovo mrežo. Bologna je letos potolkla precej viškov, in sicer "aslednje: največ zmag na domačem igrišču (13), največ osvojenih točk doma (29), najmanjše število Porazov (2) in najmanjše število porazov na doma-iefrižrn (1), največ nabitih golov doma (33), Nevarnost dveh nacionalizmov (Nadaljevanje s 1. strani) torej prišlo do takšne Združene Evrope, kakršno si zamišlja francoski predsednik, bi to bila voda na mlin dvema nacionalizmoma, kar bi dejansko pomenilo zanikanje in teptanje idealov, na 'katerih temelji celotna zamisel o Združeni Evropi. Prav zaradi tega bi bilo torej važno in Potrebno, da bi v Združeno Evropo vstopila tudi Ve’aka Britanija, ki bi zaradi svojega gospodarskega potenciala mogla biti nekakšen protiutež Franciji in Nemčiji in bi zlasti s svojo preizkušeno demokracijo mogla Paralizirati nacionalizme in pozitivno vplivati tudi na demokratično vzgojo v ostalih državah in pri ostalih narodih. Za majhne države je jasno, da prihaja v poštev le takšna Evropa, in zato je razumljivo njihovo °dločno nasprotovanje De Gaullovemu stališču. Erhard je tudi na zadnjih razgovorih zavrnil mačrte francoskega predsednika, šele bodočnost pa bo pokazala, koliko so se Memci naučili zlasti od zgodovine v tem stoletju. največ osvojenih točk v prvem delu prvenstva (27), največ uspehov (18) zaporedoma. Bologna je dosegla deset zmag zaporedoma ter bila samo enkrat poražena izven domačega igrišča. Niti velika predvojna ekipa ni bila tako uspešna kot letošnja enaj-storica, ki jo je vodil preudarni Bernardini. Kaj menijo o „brez ?? SLOVENSKI mladinski tabor NA KOROŠKEM Slovenska mladina bo priredila od 10. do 12. ju-J*ja »Mladinski tabor 1964« na Koroškem. Z njim tudi proslavila 550-letnico zadnjega ustoličenja karantanskega kneza v slovenskem jeziku. Spored bo obsegal med drugim baklado, kres, v nedeljo mašo pri Gospe Sveti, popoldne pa proslavo 550-letniee ustoličenja v Delavski zbornici v Celovcu. Zvečer družabni večer v Koipingovi dvorani. Tržaška mladina sc odpelje v soboto zjutraj ob '■ uri s trga Oberdan. Spričo »senzacionalnih« vesti, da prihajajo v modo ženske kopalne obleke brez vrhnjega dela, razen dveh ozkih naramnic, smo vprašali nekaj naših deklet in žena, pa tudi nekaj gospodov, 'kaj sodijo o tem! Odgovori so se glasili: NAMEŠCENKA, STARA 28 LET: Jaz nikoli ne bi oblekla talke kopalne obleke. Zlasti zato ne, ker ni elegantno. Mislim namreč, da se dekle, ki je resnično elegantno in fino, ne bi nilkoli pokazalo v taki kopalni obleki, ker ji to branita njen estetski čut in smisel za eleganco. GOSPODINJA, 45 LET: Rečem lahko samo to, da so take kopalne obleke ostudne. ŠTUDENTKA, STARA 25 LET: Cc bi bile vse ženske mlade in lepe, bi ne bilo neestetsko, če bi hodile z razgaljenimi prsmi. Ker pa ni tako in ker nam tudi večkrat primanjkuje avtokritilke, bodo morale tiste, ki nočejo belih lis po telesu, še naprej hoditi v posebna kopališča, ker se lu pri nas nov model bikinija niikakor ne bo uveljavil. Če golota ni nič pregrešnega za severnjake in za Afriko, pa to ne more kar naemkrat veljati za dežele, kjer je zakoreninjena navada, i da se oblačimo. Zato vzemimo nov krik mode za šalo in ostanimo zveste našim starim kopalnim kostimom. STROJEPISKA, STARA 22 LET: Jaz ne odobravam kaj takega. Po mojem mnenju se tudi ne bo obneslo, vsaj ne v Italiji. Morda kje na Švedskem. To je norost. BARISTKA, 22 LET: Jaz kaj takega ne bi nikoli oblekla. GOSPA, 72 LET: S palico bi jih treba, take. Naj jih 'kar zapro, nesramnice. DELAVKA, 24 LET: Pametnim ženskam kaj takega ne pride na misel. USLUŽBENKA, 21 LET: V Trstu se to ne bo obneslo. PROFESORICA, 35 LET: Smešno. V tem vidim pomanjkanje vzgoje. Moški ŠPORTNI UREDNIK: Jaz sem za vse, kar je lepo in estetsko. Z zdravstvenega stališča bi se dalo upravičiti. Jasno je, da gre za problem morale in problem estetike. Toda moralen je lahko tudi nudist bolj kakor nekdo, ki hodi zapet od vratu do peta. Gotovo pa je, da se ta »moda« pri nas ne bo uveljavila. Morda na Švedskem. PROFESOR: Mislim, da bi bilo to preveč revolucionarno, tako v moralnem kot socialnem pogledu, zato se ne bo obneslo, tudi če izključimo vse druge momente, ikot verske, duržinske itd. ČASNIKAR: To je samo neokusno pretiravanje erotike v modernem življenju, ki pa doseže kot vsako pretiravanje ravno nasprotni učinek. Ne mogel bi spoštovati ženske, ki bi jo videl tako tekati po plaži. KAKO SE BRANIMO PRED TOPLOTO Prva stvar, ki jo moramo upoštevati, kar se tiče oblačenja v toplih dneh, je ta, da je najbolje, ako se izogibamo raznih ovratnikov, pasov in preveč stisnjenih oblek. Sezimo raje po udobnih oblekah iz lahkega blaga, tako, da ostane nekaj zraka med obleko in telesom. Kaj pa hrajja v toplih dneh? Priporočljivo je uživati mnogo zelenjave in svežega sadja, a malo mesa in maščob. Izogibajmo se konzervirane hrane in zmanjšajmo obroke testenin. Zelo nam koristi topla, slana juha, s čimer organizmu nadomestimo tisto sol, ki jo je s potenjem izgubil. Kako pa se borimo proti žeji? Mnogokrat slišimo, da moramo čimmanj piti, kadar je toplo. To ni res, ker telo izgublja s potenjem mnogo vode in ni razloga, da ne bi to vodo zopet nadomestili. Glavno je, da ne pijemo pretirano, predvsem pa ne smemo piti v enem dušku ledenih pijač. Premrzle pijače nam namreč lahko povzročajo prebavne motnje in pri otrocih celo črevesne infekcije, V toplih mesecih uživajmo tudi manj alkoholnih pijač, ker lahko povzročajo motnje v krvnem obtoku. Najboljši pijači sta ne premočna in ne premrzla kava in čaj. Ali tuširanje z mrzlo vodo pomaga proti toploti? Pivi vtis pod mrzlo vodo je vedno zelo prijeten. Kljub temu pa najbolje preženemo toploto, če se dolgo časa tuširamo z mlačno vodo. S tem tudi preprečimo, da nas ne napade nespečnost, kar je važno zlasti zvečer, ko gremo spat. Nespečnost je namreč posledica previsoke temperature. Ce se tuširamo z mlačno vodo, preden gremo v posteljo, se naši živci bolj sprostijo in lepše zaspimo. MODA ZA PRIHODNJO JESEN IN ZIMO Sredi po'ctja smo, a veliki modni ustvarjalci že rišejo s svojimi čarobnimi palicami novosti za letošnjo jesen in zimo. 27. julija jih bodo predstavili javnosti, a čeprav držijo vse v največji tajnosti, je po skritih kanalih vseeno nekaj prišlo na dan. Tako smo zvedeli, da je zadnji krik mode — »topless-< — vplival na modo 1965. Nekatere je navdihnil prav nasprotno, kot na primer pariškega modnega diktatorja Boha-na, ki vodi modno hišo Dior. »Nič vrtoglavih izrezov« napoveduje. »Obleke bodo zaprte do vratu«. Drugi pa so se pustili zapeljati, tako med drugimi modni salon Nine Ricci, in bodo predstavili modele, ki bodo radodarno odkrivali ženske čare. Idealna modna ženska 1965 bo vitka, visoka — nad, 1 70 m; majhne in okrogle naj se 'kar sprijaznijo s tem: nova moda ni ustvarjena zanje! Blago in barve so izbrani tako, da bo čimbo'j poudarjena ženskost. Najbolj pogoste tkanine so muslin, mehak jersey, čipke Chantilly, predvsem pa žarnici, katerega uporabljajo vsi modni ustvarja'ci. Volneno blago je mehko in veliko lažje kot pretek1 o ziimo. Krojači so postali tudi vremenoslovci; predvidevajo namreč, da ne bo hudega mraza. Na barvni paleti so se pojavili novi odtenki sive barve: od krtasto sive, kovinsko-sive do biserno-bele; s'ap rdečih 'barv: od rožnate do violičaste, pa tudi kričeče zelene jn novi odtenki oranžne barve. Pretekla modna sezona je bila v znamenju praktičnih skoraj moških krojev, katerim so se prilegali škornji. To zimo pa bomo škornje lepo spravile, kajti ženski hočejo vrniti nežnost in ljubkost. Tudi šminkanje obraza bo zelo diskretno; oči bodo manj poudarjene, ustnice pa bodo obarvane z rož-nato-rdečimi odločnimi rdečili. M. Martinuzzi A '■/■■; ■■/:■ 'V/U^^r VWur/h!t k4 ■' Ci'' 97. Prav njemu nasproti je stal Wakayoo, veliki črni medved! Pol minute je Baree izbiral med obema velikima nevarnosti-ma. Kar tresel se je, iko je poslušal bližajoče se Pierrotove in Nepeesiine korake. Potem pa je pogledal medveda. Velika žival se ni premaknila niti za palec. Tudi ona je prisluškovala. Čutila ;je bližino človeka. 98. Baree ga je opazoval, kako maje z veliko glavo. Končno se je odločil. Veliki medved mu je vzbujal sicer strah, pa tudi spoštovanje. Če bo on med njim dn ljudmi, bo tešen! Zbral je ves pogum in stekel mimo medveda na travnik Wa-kayoo pa se ni niti zganil, ko je Baree planil mimo njega, kakor da I>i bi! pes ptič ali zajec. Po povesti 0. Cumda riše ....... . f 101. Ta kretnja Bareeju ni ušla. Trenutek potem pa je zaslišal tudi tisti oglušujoči pok, ki mu je povzročil tolikšno bolečino. Hitro je pogledal medveda. Veliki Wakayoo se je zagugal. Potem je padel na kolena, ob drugem poku pa je nepremično obležal. Ob tretjem strelu je Baree žalostno, jokajoče zacvilil. 102. Trenutek potem se je Picrrot nagnil nad ustreljeno žival in zadovoljno pokimal Nepeesi: »Zares, prekrasno krzno. Lep kupček mi bodo odšteli zanj v Lac Bainu!« Pripravil se je, da bo odrl modvcda in oba sta za nekaj trenutkov pozabila na psa. Takrat bi Baree lahko ušel. Toda že se je Ne' peesa domislila in znova zašepetala: »Baree!« 99. Tedaj je medvedu živo udaril v nosnice duh po človeku. Trznil je, se hitro obrnil in se glasno, naglo bežeč napotil za Bareejem. Baree je mislil, da ga medved zasleduje in je preplašen iskal skrivališče. Našel ga je pod veliko naplavljeno skalo, ki se je poševno dvigala iz zemlje. Ne da bi se obotavljal, se je Baree zavlekel pod njo. 100. Iz svojega skrivališča je napeto opazoval, lcaj se bo zgodilo. Medved je bežal čez travnik, izza skal pa sta prišla Pier-rot in Nepeesa. Obstala sta. »Torej se vendarle bojita medveda!« je pomislil Baree in kar dobro mu je delo. Pierrot pa je opazoval blesteči, gosti medvedov kožuh. Krasno krzno! In počasi je dvignil puško.