dnevnik nad Cert V vasi Zakr'2 "•cjkU?"^ ra2množen sanS?!1-°d 5. do 17. »kafvt^ka 941 86 *•' • GoL^*"' * Doberdob* H^»G^jiTrebu-1944 *. ,■ »Ptembra liskami ,L ma'a 1945 “ VoTš *9 oveoija» pod ClL* Wriji. do a nam t^. P® v osvoboje-tija StauV18' ** ';5la ta-tC^1 M te edini • • ry ^>Uor predsednika predsedstva SR Slovenije v Črnem vrhu | Manjšino je treba zaščititi da bo lahko most med državama Italijansko-jugoslovanski odn osi so lahko vsem zgled ša%Nl V®H NAD IDRIJO — Vpra-sov |n ^jšin, dobrososedskih odno- »sPredirjaVliania ^a9*zma so bila v stVa Sovora predsednika predsed-Priaiii j'°yenije Viktorja Avblja ob k 9, i britja spominskega obelež-Črtieu, ar|?Usu’ bi je bilo v nedeljo v dari[ j. U nat* Idrijo- Avbelj je pou-Stfa|iskn Si0 556 °dJ>osi s sosedi vse-«a jgig. Ze 0 ra*vili in so lahko vsem ki, da '."ar zadeva manjšine je despot Jt sPlošno znano, da še ni Ve1cev ZaH°n o globalni zaščiti Sloji ac v {InUji in da se v Avstti-kvn0 ®snauie 7. člen avstrijske dr-Avbt.|: Roabc- O odnosih z Italijo je 'klije j°U(I?ri|, da je Jugoslavija do Sla vjs , °si'nskimi sporazumi dose-l^ov',nja°tSt0f)n'*0 mt‘dselMijncga so-'"Inosi Avbelj, je ''»men ****P0h» kinih .p,' ^ Premeščanju vseh more-d|Uje j sP|>razumov.» Avbelj je na-ni,ni |(,,iaZI- zoskrbljenost nad ponov-n'h jn 'rlv.1 vPliva nekaterih nacistič-'“sističnih teženj. "Vanja ‘a ,K|n 'n razumevanja. Isto velja pilili j,,*SL! ' Avstrijo. «Manjšina, je .. _a! Avbelj, je v teh odnosih eletn,.'? na* *'■ vedno bila — vez-P^Nni,,... . most, ki lahko uspešno Po umoru Benigna Aquma Na Filipinih napeto Truplo Benigna Aquina na letališču v Manili, kjer so ga ubili po povratku na Filipine. Aquino je bil voditelj filipinske opozieije in je veljal za človeka, ki naj bi v tej državi ponovno vzpostavil demokracijo (Telefoto AP) NA 2. STRANI NA 3. STRANI Ceausescu: «Ne nameščajte novih jedrskih raket» BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je včeraj naslovil poslanici sovjetskemu in ameriškemu predsedniku Andro-povu in Reaganu s pozivom, naj ne pride do nameščanja novih jedrskih raket v Evropi in naj pride do odstranitve in uničenja že obstoječih raket. V poslanici, ki jo je včeraj objavila romunska tiskovna agencija Agerpress, je med drugim rečeno, da Romunija meni, da bi se morale SZ in ZDA dogovoriti o odložitvi namestitve novih jedrskih raket v Evropi, če do konca leta v Ženevi ne bi prišlo do sporazuma. Romunski predsednik tudi poziva obe velesili, naj za dve leti »zamrzneta » vojaške stroške, ki naj bi tako v prihodnjih dveh letih ne naraščali. Pobuda romunskega voditelja je zanimiva tudi zato, ker potrjuje informacije, po katerih naj bi Sovjetska zveza prihodnje leto začela z nameščanjem novih raket SS 20 v Evropi, če ne doseže sporazuma na ženevskih pogajanjih. Solidarnost preklicala protestno manifestacijo VARŠAVA — Velike manifestacije delavcev v Gdansku ni bilo. Ultimat, ki ga je VValesa dal oblastem, da se namreč do 22. avgusta začnejo pogajati z voditelji razpuščenega sindikata Solidarnost je tako šel po vodi. Pred vhodom v ladjedelnico «Lenin» se je sicer zbralo nekaj tisoč delavcev, vendar voditeljev sindikata, vključno z Waleso, ni bilo. Sam Walesa pa je dejal, da so protestno manifestacijo preklicali zadnji trenutek, da ne bi šli v nepotrebno zaostrovanje že tako in tako napetih odnosov. Dejstvo je tudi, da so- poljske oblasti umaknile policijske sile iz okolice ladjedelnice v Gdansku, da ne bi prišlo do neredov. Takoj zatem pa je bilo opaziti okrepljeno prisotnost policije Po mestnih ulicah. Prevladuje mnenje, da je poljska vlada ravnala preudarno in da skuša na vse načine preprečiti zaostrovanje odnosov. Istočasno je dejstvo, da je protestna manifestacija bila preklicana, oziroma da je spodletela, dokaz naraščajoče šibkosti Walese in sindikata Solidarnosti sploh. Fašist Pinochet grozi 1 novim 11. septembrom S Tji-!'IA('° de CHILE Zadnji •kit 20 ^ v Čilu je zahteval več /‘»raških žrtev. Pinochetov Htvj , danes trmasto vztraja pri stiČqih’ jf Protest delo marksd P‘n- To tezo je ponovil JM YunJu. ki ga je predsednik ‘•'etn (Vf kratkim v Quillanu v ju-t|°v'iiin V; Tam je zagrozil s po-"krU; *u- septembrorro, če bodo c> šp . ene skupine in opozicional-rovarili proti vladi, "tislih 11 ie ir,K‘l s to grožnjo v •hi |ejj *• september pred deseti I^Elavii k° 140 oborožene sile str-hlletiri„ie rakonito vlado Salvadora ?tti 'n prevzele oblast, čil je vlartT^hik je še dodal, da se . Čil,, naJbolj trudila, da bi da-fti. trn,,,. .. .... c'la [vln,?OVo Ustavo, ki bi prepre V Čilu Vn° Pronicanje marksizma tv^deč P't’°ehot niehrovih besedah, je stVarnn , Se Irilno na oblasti, toda bja precej drugačna. Zad 0 Zrahr ^'na hhanlfestacdja je ze- 1 vollklJa|h rožim in predvsem je Cvirni t rnir' Pometla s Pinoche- le°r'jami o protimarksistič- nem boju. Za temi gesli že desetlet ni samodržec skriva le svojo željo in voljo, da bi ostal na oblasti, čeprav dobro ve, da so mu sedaj obrnili hrbet prav krogi malega in srednjega meščanstva, ki so mu bili pred desetimi leti največja o-pora Te kroge pa kontrolira čilska KD, ki je v resnici dala pobudo (ob sodelovanju tudi sindikatov) za manifestacije proti Pino chetovemu režimu. Čilska vlada je razklana. So ministri (med njimi je tudi predsednik Jarpa), ki so naklonjeni dialogu z opozicijo. Zato ni nič čudne ga. če je prav v vladnih krogih vzniknila v zadnjih dneh zavest, da se bo treba pogovarjati z opozicijo. Med drugim se govori o možnosti, da bi prišlo v doglednem času do srečanja med Pinochetom in lider-jem čilske KD Gabrielom Valdesom. Bivši čilski poslanec pri OZN ter bivši voditelj razpuščene Nacionalne stranke Sergio Diez je izjavil, da domnevni dialog ne bo pri za četku lahek, toda ne gre ga za vrniti apriorno. Slavolok v Repnu V Repnu že postavljajo slavolok za letošnjo kraško oheet, ki se bo — z otvoritvijo razstav — začela že jutri Zadnje slovo od Mihe Marinka LJUBLJANA Včeraj so z najvišjimi častmi p4>lo-žili v grobnico herojev v Ljubljani žaro s posmrtnimi ostanki revolucionarja in humanista Miha Marinka. V zadnje slovo so mu spregovorili Jože Smole predsednik mestne konference ZKS Ljubljana, katere častni občan je bil, član predsedstva federacije Dušan Dragosavac in predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Andrej Marinc. Vsi govorniki so podčrtali lik človeka in revolucionarja ter orisali njegov boj za boljšo prihodnost slovenskega naroda in za socialistično samoupravljanje. NA 2. STRANI V Boljuncu uspel gasilski praznik Pred Kulturnim domom France Prešeren v Boljuncu je bil v nedeljo drugi gasilski praznik, ki ga je prire dilo Združenje prostovoljnih gasilcev skrl>ela ženska ‘‘hiške demokratične republike na 4x200 m prosto Na športnih straneh : • Nogometaši so zopet na igriščih: v nedeljo se je začel italijanski nogometni pokal. Od deželnih ekip je Trie-stina presenetila največje optimiste. Udinese pa je razočaral. • Posadka «Azzurre» se vrača domov. Po nedeljskem porazu z Avstralijo 2 je italijanska jadrnica izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. • V nedeljo se je v Londonu končal evropski pokal v atletiki. Edini pomemben rezultat sta dosegli Zahodna Nemka Meyfarthova in Sovjetinja Bikova, ki sta preskočili 203 cm in tako dosegli nov svetovni rekord. • Danes se v Švici začne svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Sodišče v Nici obtožilo Deverinija NICA — Niško sodišče je sklenilo uradno obtožili starinarja Alaina Deverinija, da je pomagal pri pobegu Licia Gellija iz ženevskega zapora. Na sodni obravnavi je bil prisoten tudi švicarski sodnik Trembley, ki vodi preiskavo o Gellijevem begu. Do sklepa francoskega sodišča je prišlo IX) drugem pogovoru z Deverinijem ko je slednji priznal, da je najel zelen BWW, o katerem je bil govor v več priložnostih. Deverini je avto vzel v najem na zahtevo svojega prijatelja Raffaella Gellija in predložil tudi svojo kreditno kartico, ker je bil GellijeV sin trenutno brez denarja. Deverini je še povedal ,da avta ni nikoli sam vozil, saj ga je od agen cije prevzel Raffaello Gelli, sam pa se ne spominja niti dneva, ko je avto najel, niti dneva, ko ga je Gellijev sin odpeljal. Niški starinar, ki je med drugim v dobri meri opremil Gellijevo vilo v Cap Ferratu, tvega sedaj tri leta zapora, čeprav je njegov zagovornik mnenja, da so obtožbe proti njemu iz trte izvite in da ga sodišče ne bo moglo obsoditi. Po njegovem mnenju se je francosko sodišče izreklo v tem smislu samo zato, da bi šlo na roko Švicarjem. Deverini ni bil še nikoli obsojen in se je prostovoljno prijavil policiji. Vse to so elementi, po mnenju odvetnika Bonella, ki Deverinija zagovarja, ki bodo pripomogli k temu, da ga ne bodo obsodili. NA 2. STRANI NA 10. STRANI Ta teden obnovitev politične dejavnosti RIM — Predsednik vlade Craxi se je sinoči vrnil s počitnic, ki jih je preživel v Tuniziji. Danes ali najkasneje jutri se bo torej obnovila v Italiji politična dejavnost. Craxija in njegovo vlado čakajo sedaj pomembna nerešena vprašanja. Tu gre predvsem za probleme gospodarskega značaja, zaradi česar se bo Craxi najprej sestal z gospodarskimi mi nistri, še pred sejo sveta kabineta, ki je predvidena za konec tega tedna. Med glavnimi in najbolj perečimi vprašanji se bo Craxi moral s popa sti s finančnim zakonom in prora čunom za leto 1983. Na ta dva zakona je navezan ves gospodarski načrt Craxijeve petstrankarske vla de, kot n.pr. borba proti inflaciji, naložbe, proizvodnja in ne nazadnje boj proti brezposelnosti. Vendar čakajo Craxija tudi druga pomembna vprašanja, v prvi vrsti vprašanje reforme inštitucij: prvi korak k temu bi utegnila biti reforma pravilnika poslanske zbornice. □ BOČEN — Predsednik republike Pertini je včeraj sprejel predsednika bocenske pokrajine Silviusa Ma-gnaga. V Beogradu pogreb Aleksandra Rankoviča BEOGRAD — Ob vseh časteh, ki jih zaslužijo nosilci reda narodnega heroja so včeraj v Aleji narodnih herojev na beograjskem novem pokopa lišču pokopali Aleksandra Rankoviča. Na zadnjem slovesu so bili poleg članov družine številni vojni tovariši soborci in prijatelji pokojnega revolucionarja, kot tudi več tisoč Beograjčanov, ki so se poklonili spominu svojega dolgoletnega some ščana. Koroški maturantje na ekskurziji po Jugoslaviji LJUBLJANA — Iz slovenskega glavnega mesta sc je odpravila včeraj na pot skupina kakih 50 matu rantov slovenske gimnazije v Čelov cu. Slovenski maturantje iz Koroške bodo potovali po Jugoslaviji 7 dni in bodo obiskali poleg Ljubljane še Za greb, Plitvice, Bihač, Drvar, Split, Sarajevo. Dubrovnik, Mostar in Beo grad. Meduze v Donavi NOVI SAD — V Donavi pri Novem Sadu so te dni odkrili meduze. Ta novica je povzročila presenečenje in vznemirjenost med kopalci in pritegnila pozornost znanosti, kajti, kolikor je znano, je to prvič, da so v Donavi na območju Jugoslavije opazili meduze. V novosadskem inštitutu za biologijo so potrdili, da gre za sladkovodno meduzo, ki je zelo redek gost rek, jezer in ribnikov. To vrsto sladkovodnih meduz so prvič našli leta 1880 v Angliji, nato pa nekajkrat v Evropi in na drugih celinah. Da so v Jugoslaviji sladkovodne meduze res velika redkost, dokazuje tudi podatek, da so jih od začetka tega stoletja samo dvakrat opjazili v izvirih Morave. Te meduze se običajno pojavljajo od julija do oktobra. Čeprav imajo tudi te meduze oži-galke, pa niso nevarne za kopalce. Včeraj so v Ljubljani pokopali Miho Marinka «Pripadal je ljudstvu, revoluciji in partij i» LJUBLJANA — Včeraj ob 17. uri so se v Ljub ljani in revirjih spet oglasile sirene. Oznanile so zadnje slovo od narodnega heroja, humanista, predvojnega komunista in revolucionarja Mihe Marinka. Žaro s posmrtnimi ostanki so včeraj ob prisotnosti desettisočev prebivalcev Ljubljane, Slovenije in delegacij iz vseh republik in pokrajin položili v grobnico narodnih herojev. Tovarišu Mihi Marinku so v zadnje slovo spregovorili predsednik mestne konference ZKS Ljubljana Jože Smole, predstavnik federacije član predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac in predsednik CK ZKS Andrej Marinc. «S svojim delom je Miha Marinko utisnil neizbrisen pečat tudi razvoju našega mesta,» je dejal Jože Smole, ko se je v imenu glavnega mesta Slovenije poslavljal od revolucionarja, častnega občana Ljubljane Mihe Marinka. «Vedno nas je opozarjal, da moramo v političnem in družbenem delu uporabljati izkušnje Osvobodilne fronte iz dni, ko je bila Ljubljana obkrožena z žico, ko je je prepričljivo dokazala nepremagljiva ustvarjalna moč ljudskih množic. Opozarjal nas je tudi na nevarnost birokratizma, oblastništva, sek-taštva ter ozkosti. Neutrudno je dokazoval, da se mora socialistično samoupravljanje, če hoče resnično zaživeti temeljiti na zaupanju v ljudi, ki bi morali omogočiti jim, da tudi v resnici odločajo. Zaradi dolgoletne nesebične pomoči pri raz- vijanju mesta mu je ljubljanska mestna skupščina leta 1980 podelila največje priznanje — naziv častnega občana, ki sta ga pred njim dobila samo dva tovariša: Josip Broz Tito in Edvard Kardelj.* Ko je govoril o liku Mihe Marinka, je član predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac dejal, da ga je vsak delovni človek, ki se je srečal z njim, čutil kot bližnjega, plemenitega tovariša in prijatelja. «Tovariš Miha Marinko je pripadal ljudstvu, revoluciji in partiji. Zanje je živel in delal. Miha Marinko pripada generaciji svetlih likov naše partije, ki so pripomogli, da se naša družba in naša partija stalno preverjata skozi marksistično analizo,* je dejal Dušan Dragosavac. V imenu SR Slovenije, zlasti slovenskih komunistov je Mihi Marinku v slovo spregovoril predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc. Ko je govoril o prispevku dolgoletnega sekretarja CK KPS - ZK Slovenije Mihe Marinka, je Andrej Marinc poudaril, da je preminuli revolucionar vztrajal pri uveljavljanju jugoslovanske izvirne poti v socializem, katere temelji so bili postavljeni že v NOB. «Iz dolgoletnih izkušenj je Miha Marinko vedel, da je moč in edina perspektiva naše družbe v razvijanju takšnih družbenih odnosov, ki temeljijo na naših specifičnih družbeno - ekonomskih, političnih in kulturnih razmerah, ki jih ni Zfl' moč postaviti v nikakršne dogmatske k vjP to se je zavzemal za odločen odpor ys -me. skom od zunaj, ki so nam hoteli vsiliti ^ ^ru-novane 'preizkušene’ razvojne poti,» Je .^1 po gim dejal Marinc. «Odločno se je Pos.. ;e za- robu težnjam, ki bi slabile samouprav J to je ostro obsojal vse poskuse unitan ■ ^ nizma in nacionalizma in hkrati P0: ^j^ciona-enotnosti in enakopravnosti. Bil je m interes0v list, ki nikoli ni zapostavljal napredni ^ so-svojega in drugih narodov. Zavedal se .U hkrati cialistična revolucija ne more uspeti. svilne pomeni tudi nacionalne emancipacije boditve,* je še dejal Andrej Marinc. Smrt rojaka Mihe Marinka je P^JŠ^are s odjeknila med prebivalci revirjev. Mi ,ejavS]ceP> posmrtnimi ostanki se je v nedeljo v eVjrča-domu v Trbovljah zvrstilo nad pet tis ^:ateljev nov, Marinkovih najožjih sodelavcev, P in revolucionarnih tovarišev. . gee Komemorativna seja je bila včeraj tu 1organov gradu, kjer je na žalni slovesnosti vse spre-in organizacij federacije o liku Mihe Ma pragaslav govoril predsednik predsedstva CK ZKJ _____7bora zbora sta bila ža^pred' Markovič, v Ljubljani pa — . „voruF*- skupščine SR Slovenije, na katerem je g yublja-sednik skupščine Vinko Hafner in mes ne, na katerem je obudila spomin revolucionarja županja Tina Tomlje- Požar uničil pol vasi BELLUNO — Požar, ki je uničil polovico vasice Moe di Laste v bližini Belluna, je gasilcem uspelo pogasiti komaj včeraj.. Protipožarni služhi je uspelo najprej obkrožiti 17 hiš, ki so že gorele in nato, kljub dokaj šnjim težavam (manjkala je namreč voda), končno pogasiti ognjene zublje. Požar je izbruhnil v nekem seniku, vendar izključujejo možnost kratkega stika, saj v seniku ni bilo električnega toka. Domnevajo torej, da je šlo ali za nemarnost, ali pa da je nekdo nalašč podtaknil ogenj. Požar je uničil sedemnajst hiš in šest senikov, škoda pa znaša nad pet milijard lir. Nekaj gasilcev je bilo lažje ranjenih, 4 osebe pa so ostale brez strehe nad glavo. Polemike po izpustitvi generala GiudiceJ® na začasno svobo 0 na RIM - Nadaljujejo se F" izpustitvi na svobodo bivseg . gju-nika finančnih stražnikov, ^ev diceja. Sodniki, ki so stu, ve"' svobodo odredili, so na n°P od' dar se je izvedelo, du l®. ^ ločitve prišlo zaradi Giu ra lezni: bivši general ima ^lok 0 ka. Izvedelo se je tudi, izpustitvi na začasno turius^ samo dva zaporna nalog sodnikov . stj)i na Sicer pa sodniki niso 1Z^ rej ča; - liceja; som sta namreč zapusila z bivša polkovnika financ QalssS°' kov, Vincenzo Gissi in oba vpletena v petrolejski svobodo samo Giudiceja, ^gpar V Italiji vedno manj «bogatih» turistov RIM — Statistični podatki kažejo, da se je letos znatno znižalo število tistih, ki so si privoščili dolge poletne počitnice. Po nekaterih znanih letoviščarskih postajah so letos zabeležili do 20 odstotkov manj prisotnosti, kar pa ni vsekakor presenetilo delovno osebje s tega področja, saj so bile napovedi maja še bolj katastrofalne. Predsednik italijanskega turističnega združenja Angelo Bettoia vidi vzroke za tako stanje predvsem v nemarnosti pristojnih oblasti, ki ne posvečajo dovoljšnje pozornosti temu, do pred kratkim izredno rentabilnemu, področju italijanske industrije. Premalo je namreč, po mnenju Bet toie, denarnih fondov, da bi se izboljšale letoviščarske strukture in da bi lahko primerno reklamizirali v tujimi italijanska turistična naselja in druge točke. Po vsej Italiji in pa zlasti na jadranski obali so letos zabeležili mnogo manj nemških turistov. Ti že tra dicionalni letoviščarji so letos izdali '/■deželo sonca in morja* in raje osta li doma. Tudi druge sredozemske države so se letos pritoževale zaradi majhnega števila turistov. Zdi se, da bodo za to drago plačale zlasti Grčija in Španija. Nekoliko boljše je bilo stanje v Jugoslaviji, čeprav so si turistični delavci obetali večje število obiskovalcev. Tudi na tem področju se torej odraža globoka gospodarska kriza, ki je zajela vse zahodnoevropske države. Ljudje so se odločili za krajše ali bolj cenene počitnice; nekateri, in ne samo mladi, pa so se na poletni oddih odpravili kar z nahrbtni kom in spalno vrečo, ki bo v prihod nosti, vsaj po mnenju izvedencev, vse bolj razširjen način letovanja. Novi kamenčki v mozaika preiskave o Liciu GelUj11 nobenega prekrška. Ve,’^|4eiuh ni tako, kajti iz dobro obves ^ RIM — Kako se je nadaljeval beg velikega mojstra masonske lože P2 Licia Gellija, potem ko so ga prepeljali s helikopterjem iz Annecyja v Monako? Zelo enostavno: Gelli je sedel v avtomobil BMW starinarja Alaina Deverinija in nadaljeval svojo pot na varno. Do teh pomembnih izsledkov je prišla včeraj francoska policija in postavila še en kamenček v mozaik Gel-lijevega bega iz švicarskega zapora Champ Dollon. Francoski preiskovalci so včeraj tudi zaslišali Deverinija, prisotnim novinarjem pa niso hoteli postreči z nikakršnimi podatki. Vendar kaže, da je skupaj z Gellijem stopil v avtomobil tudi človek, ki je velikega mojstra že spremljal v helikopterju. Deverinijev odvetnik Bonel-lo pa je izjavil, da se njegov varovanec nima česa bati, saj ni napravil gov se je izvedelo, da so ”j^eve ^ Francijo štiri mednarodne Deverinijevi aretaciji- igttfc ^ V dokaj protislovnem P° tudi Gellijev sin R^-f^ooterj3, -, naj bi prepoznal pilot beli katerega je Gelli stepu hio De#1,,;. •Raffaellov odvetnik ^ab^j G^, včeraj izjavil, da bo P*jP preidi jevega sina do švicarskih P raz^i cev. kajti vso stvar je tre ^ d* ti. Prav tako je vebka la 5 bil pri begu soudeležen tu. gvaja ‘ Maurizio. Ta je prišel iz *» počitnice v Italijo in se J1 r, v menil na obisk k očetu v na dar neizpodbitni dokazi kfzja AT^. se ni nikoli premakni ^ jn ^ mestu so ga videli tu , 0sti,•; , tl... nnhene dio1- ,nClJ da V t.m., tako da ni nobene bi se v tistih dneh mudil Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj govoril na zboru partizanov in aktivistov v Črnem Skrb za prijateljstvo s sosedi in za zaščito manjši*1 ČRNI VRH — *Splošno je znano da so se naši odnosi s sosedi vsestransko zelo razvili, da so lahko za vzgled vsem, ki so pripravljeni urejati na mejah takšne odnose kakršne je imel v mislih pesnik ko je dejal: «Ne vrag le sosed bo mejak*. Splošno je znano, da še sedaj ni bil sprejet zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, da se v Avstriji ne uresničuje sedmi člen avstrijske državne pogodbe o položaju naše manjšine. Ko podpira mo upravičene zahteve in utemeljene pravice naših ljudi v zamejstvu pa se istočasno zavzemamo za čimpristnejše in aktivnejše sodelovanje z vsemi našimi sosedi,* je dejal predsed nik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj na pomembnem zasedanju partizanov in aktivistov v Črnem Vrhu pri Idriji. *Ko obujamo spomine na medvojna doga janja in na mednarodne odločitve, ki so jim sledile je treba vedeti, da je bila priključitev pretežnega dela Primorske matičnemu narodu predvsem zasluga primorskih ljudi samih. V tem je tako pomemben razvoj narodnoosvobo dilnega gibanja v teh krajih, zato je tako po membna tudi vloga, ki jo je imel deveti kor pus kot nedvoumen izraz volje ljudi na Pri morskem, da uresničijo svoje dolgoletne sanje o vrnitvi v svojo narodnostno skupnost,* je še dejal Avbelj. Slavnostni govornik, ki je bil politkomisar devetega korpusa je ta del govora zaključil: «Naša politika, naša Titova politika je v mednarodnih odnosih in posebej v odnosih s sosedi politika miroljubnega sožitja in poglobljenih odnosov v politiki, gospodarstvu in kulturi. Le na teh osnovah je mogoče graditi ena kopravne odnose med naredi in državami. Na njih temeljijo naši odnosi do vseh sosedov. Tako do Italije s katero smo z osimskimi sporazumi dosegli visoko stopnjo medsebojnega sodelovanja in razumevanja. Tako tudi do Avstrije, kjer so naši ljudje neštetokrat dokazali, da se zavzemajo za splošni napredek za trajno toda enakopravno sodelovanje pri reševanju skupnih družbenih vprašanj. Manjšina je v teh odnosih lahko — in naj bi vedno bila — vezni element, most, ki lahko uspešno pripomore k premoščanju vseh morebitnih nesporazumov oziroma k reševanju medsebojnih vprašanj v korist ljudi na obeh straneh meje. Pravzaprav so zametki takšnih odnosov na mejah nasta jali že v času skupne borbe proti skupnemu sovražniku. V zadnjem času pa je posebno zaskrbljujo- če, da se v sosednjih državah skoraj po štiri desetih letih še vedno uveljavljajo ali pa celo na novo pojavljajo in tudi širijo svoj vpliv nekatere nacistične in fašistične težnje. Primeri neofašističnega divjanja na Tržaškem, nekateri podobni heimatdienstovski pojavi na Koroškem zaslužijo ne le obsodbo vseh demokratičnih sil v teh dveh sosednjih državah ampak terjajo tudi odločne ukrepe večinskega naroda proti takim pojavom. Obujanje nacifašustičnih groženj ne ogroža le dobrih sosedskih odnosov ampak tudi miren in demokratični razvoj v sosednih državah samih. Narod lahko uživa toliko pravic in svoboščin kolikor jih priznava drugemu narodu. Za odnos do manjšine velja to še prav po sebno. Skladno temu načelu z našo nacionalno politiko dosledno urejamo odnose do vseh na cionalnosti pri nas, zato lahko upravičeno zahte varno naj naši slovenski ljudje, ki so ostali zunaj meja svoje domovine uživajo enake p ra vice. Na takšnem zboru kot je današnji je zato prav, da odločno obsodimo vsa ravnanja neglede na njihovo obliko, ki omejujejo pravice Slovencev v zamejstvu. Posebno še ker je nji hov značaj tako zelo sličen nacifašizmu v svojem programu in po svoji metodi delovanja.* Viktor Avbelj je nato govoril še o nalogah pri uresničevanju stabilizacijskega t* ^ s svoj govor zaključil z ugotovitvi!0-ppjoJLj magovanjem težav lahko največ PJ ^ šne vrline in zavest, kot so pjsai* enot 9. korpusa, katerih imena so ^ obeležju, ki so ga pravkar odknh- ^ soj V imenu italijanskih partizan0?-: poPrLp-z ramo ob rami borili s slovenski ^ v skupni borbi proti nacifašizmu J ggtHU-.^d ščini spregovoril Giovanni Padoan -danji politkomisar divizije Gariou in pozval vse v skupno borbo z° m , ponarodi in za očuvanje miru. ^■nsVein! Sledil je prisrčen kulturno f”. ‘ jneOJjt gram, ki so ga izvajali reeitntmrv.(J P" m tudi člana igralske skupine 9. kmV c, Turk - Joco iz Trsta in Hugo pevski zbor Peter Jereb in godba ^ varne Eta — oba iz Ce.kna. . Velikega srečanja partizanov * ^ Br 0tr so se udeležili tudi generalpomOWjflep..ejp Jerkič, poveljnik ljubljanskega ar k0\.,$kci močja, nekdanji sekretar oblastven il komunistične partije Slovenije z° g0 pf1 Bogdan Osolnik in številni drugi, k ■ . Primorske, Gorenjske in Italije- ^ gplA PRIMORSKI DNEVNIK — 23. avgusta 1983 dogodki v svetu □ □ 3 M c Far lanov obisk v Bejrutu pod točo granat in izstrelkov Druži obstreljevali krščanske četrti 1,^’T — Silen topniški ogenj je včeraj zjutraj obsul bejrutsko leta-bližini lpTr^6 ^trti mesta ter taborišča za vežbanje libanonske vojske v sta Krš' S^' lopovi so bruhali iz goratega predela šufa vzhodno od me-tudj Sjr Caaski falangistični tisk trdi, da so pri bombardiranju sodelovali stinskn u' ** nadzorujejo del gorovja. Hudo je bilo menda prizadeto pale-(ena ,gunsko taborišče Burj El Baarajne, kjer sta bili ubiti dve osebi V ySa.in en otrok). medna rod1 tega taborišča so tudi vojaki italijanskega oddelka v sklopu «gta(j» CrJ? mirovne sile v Libanonu. Po prvih vesteh, naj bi izstrelek tipa Angioraj • e Y bližini terenskega vozila, pri katerem so bili poveljnik gen. Angio^ja^tniki in drugi vojaki. Po teh vesteh je eksplozija ranila samega , Jtal*jansko ter je J, n®ko obrambno ministrstvo je pozneje zanikalo te vesti iz Libanona Včera' ■ ^a bil nihče ranjen. ^akai-1 ,ZJUtra.i °b 8. uri je prišlo do prekinitve ognja, bodilo t v - nena(len izbruh sovražnosti? Opazovalci menijo, da se je to odposlan,, °1 P°lem ko je ponovno prispel iz Kaira v Libanon posebni bosti n;p c Predsednika Reagana McFarlane. To je že drugič, ko ob prilož-bruzf°Vega Pohoda, izbruhnejo topniški dvoboji, kotel vSi,>m naPredni muslimani smatrajo McFarlaneja za človeka, ki bi ^teve 111 bri reševanju libanonske krize enostranske izraelsko ameriške sliki (telefoto AP): Prizor iz Bejruta. Umor voditelja opozicije izzval ogorčenje v svetu Nedeljski atentat na Benigna Aquina hud udarec filipinski demokraciji l.Manu a kil uku ~ Atentat, v katerem je "Ho Aoni6 Spinske opozicije Beni-t%n Sv ,n°’ Je močno odjeknil po •ih i2„ u- Aquino se je po treh le-JNaljTv ZDA, kamor ga je tjenjg p Posednik Marcos na zdrav- Sl*irt, vra?0? ko Je že bil obsojen na PoiHogpi v domovino, da bi pripoji deželi P°v!?V'tvi • demokracije l kat Je »zjavil casru- ** Pr(x* svojim tragičnim "vitijj.^^etnoga liderja filipinske o-■a*a dve -- e °v*k v temo in obsta- le dala r.y.crziji: ena uradna, ki jo f naslan;.!Plnska Policija, druga pa quino Sp.na Pričevanja očividcev, ^domovin J° birej v nedeljo vračal fi'° še v'"7, na letalu, v katerem je 1‘kriških ' ) boviparjev. Po verziji vladnih predstavnikov in manilske policije naj bi na Aquina streljal 22-letni mladenič takoj po tem ko se je šef opozicije pojavil na vratcih leftala. Atentatorja naj bi takoj nato ubili pripadniki filipinskih varnostnih služb. Pričevanje očividcev pa je popolnoma drugačno. V letalo so stopili trije vojald, da bi pospremili Aquina s krova. Komaj pa je Aquino stopil na tla letališča, sta dva vojaka ustrelila in ga z neposredne bližine zadela v tilnik. Ob tem gre dodati, da jo le malo potnikov prisostvovalo poteku dogodkov, kajti številni vojaki so jim preprečili, da bi izstopili z letala, kar je veljalo predvsem za novinarje. Ubitega atentatorja (po verziji policije, ki naj bi bila verodostojna) še niso identificirali. Vsekakor pomeni smrt Benigna Aquina hud udarec za filipinsko opozicijo, ki je tako izgubila vplivnega predstavnika in vodjo. Sam Aquino je par minut pred pristankom letala v Manili izjavil, da se «spontano vrača v domovino, da bi spodbudil pravo nacionalno združitev, ki se mora naslanjati na načela pravice. Pridružiti se hočem tistim, ki se na miroljuben način borijo za pravico in svobodo in sem pripravljen na najhujše*. Filipinski predsednik Ferdinando Marcos je odločno obsodil atentat nad njegovim političnim nasprotnikom in dodal, da bo vlada napravila vse, da obelodani resnico. Marcos je tudi dodal, da so Aquina večkrat obvestili o nevarnostih, katerim gre nasproti, če se vrne v domovino, «a jaz imam čisto vest, kar pa ne more ublažiti bolečine ob izgubi voditelja opozicije, s katerim sem ob nekaterih aspektih tudi soglašal». Filipinska opozicija pa se z bivšim senatorjem Salvadorom Laurelom na čelu sprašuje, kako je moglo priti do atentata, ko je bilo letališče skrbno zastraženo: «Marcos bo moral odgovoriti na mnoga vprašanja.* Bivši predsednik ZDA Walter Mondal pa obtožuje Reaganovo upravo, češ da ni dovolj energično pritisnila na represivne režime in zahtevala, da se spoštujejo človekove pravice. Rezultat tega je tudi atentat na Aquina. Aquinovo truplo so včeraj prenesli na dom. Že takoj potem se je spominu opozicijskega voditelja poklonilo na tisoče Filipincev, ki se bodo morali sprijazniti s težko izgubo. To je vsekakor hud udarec filipinskim demokratičnim silam. Francoska letala v v Čadu N’DJAMENA — Francoska vojaška prisotnost v Čadu se čedalje bolj krepi. V zadnjih urah je Mitterrand znatno okrepil svoje letalstvo, saj je sedaj v čadski prestolnici «prisotnih» kar osem bojnih letal, in sicer štirje «miragi F-l» in štirje «jaguarji». V ponedeljek pa so jih opazili celo več, tako da je po mnenju francoskih voditeljev nujna prisotnost kakega njihovega generala, ki bi koordiniral vojaške akcije. In res, prihod gene rala Jeana Polija je bil napovedan za včeraj. Na političnem prizorišču pa ni veliko novosti, razen te, da je pred stavnik «začasne vlade nacionalne e-notnosti* Uhur Turgudi v imenu We-deya izjavil, da so se pripravljeni pogajati, vendar ne s Habrejem. V intervjuju francoskemu dnevniku «Li beration* Turgudi nadalje pravi, da je Habre «sramota čada* in edini krivec, da v državi ni miru, saj se ni držal sporazuma iz Lagosa iz leta 1979. Poudaril je, da je treba čad skemu ljudstvu prepustiti odločitev, kdo naj vlada državi Na sliki (telefoto AP): Habre in Mubuta ob nedavnem obisku zairskega predsednika v Čadu. Pogajanja v med Švedsko in Dansko na mrtvi točki STOCKHOLM — Razgovori med Švedsko in Dansko o sporni meji so obstali zaenkrat na mrtvi točki. Če državi ne bosta, kot kaže, znali sami poravnati spora, se bosta baje obrnili na mednarodno razsodišče v Haagu. Spor med Stockholmom in Koben-havnom se je vnel pred nedavnim, ko je danska vlada dovolila firmi Meler, da začne v bližini otočja He-sele z geološkimi raziskavami in u-gotovi, ali obstajajo naftna ležišča. Tako Švedska kot Danska sedaj trdita, da območje sodi v njihove teritorialne vode. Švedi namreč menijo, da mejna črta teče na sredi ožine, enako oddaljena od obale o-beh držav, Danci trdijo, da bi razdaljo morali začeti meriti od otočja Hesele dalje. Razgovori, ki sta jih državi začeli pred kratkim, so, kot rečeno, zaenkrat na mrtvi točki. Morda pa bo obisk premiera Palmeja na Danskem v septembru le omogočil rešitev vprašanja. Paragvajske spremembe brez sprememb E JANEIRO - Pred 446 leti je 15. av rtlQra9vu,anZc Juan de Salazara ustanovil državo infu p„ ^ega dne so v Asunsionu, v glavnem . ) O« ' OODfl 1/1 v v-**/i 11 olif/if «14/in ii ni/141/1414)41/1 S| ‘s(e9a ,,aža’ praznovali obletnico ustanovitve šSsnerdne sedemdesetletni general Alfredo j? klanji uradno stopil v svoj sedmi predsedni j® diJct “ - S tem je bila potrjena najdaljša voja jbšel nn Ura v Latinski Ameriki, saj je Stroessner ^ Se nja:st hda 1954 in bo ostal, v primeru. šlfc^^n 1 1 . Položaj ne spremeni, do leta 1988 „00 rn°”ani prevzemanja sedmega predsedni ISj, rn„,i a,a -se je udeležilo mnogo tujih dele j«; Ob f katerimi je najštevilnejša bila brazil >ii • do h 3 Priložnosti je general Stroessner iz J 0 Preuredili vlado in da bodo v vlad list drra 4il topili tri novi ministri. Zunanjega mi Sli • 55 [(,rla Noguesa bo zamenjal Carlos Sal e Zq ‘d'n pravnik, ki je bil predsednik komi nanje zadeve v senatu. Neki brazilski časopis je v teh dneh zapisal, da je za zadnjih 30 let političnega življenja v Paragvaju značilen poseben «posmrtni mir», ki ga tu pa tam skali samo mobilizacija opozicije. Prav ta se je v zadnjih mesecih ponovno ojačila. Prej-šnjo soboto je 56 političnih jetnikov začelo gladov no stavko v protest na lastno situacijo; politični jetniki zahtevajo tudi povratek vseh emigrantov in pa splošno amnestijo. Pomembno je tudi dejstvo, da so v opoziciji prvič javno zamenjali vodstvo. Na predsedniško mesto «Nacionalnega sporazuma», to je koalicije štirih opozicijskih strank, je na mesto Manuela Beniteza stopil demokrščanski lider Romul Pierin. V nedeljo so v katedrali paragvajskega glavnega mesta imeli mašo za osvoboditev političnih jetnikov. Cerkveni svečanosti je sledila manifestacija, a je policija s trdim posegom udeležence kar kma lu razpršila. Medtem doživlja Paragvaj hudo gospodarsko krizo. Visoka posojila, ki so do sedaj podpirala paragvajsko ekonomijo, so se letos znatno zmanj šala, tako da se bo to poznalo zlasti na industrij skem področju. Izvedenci pravijo, da se bo žara di tega zvišalo število brezposelnih, ki že danes dosega zaskrbljujoč odstotek. S tem se bo tudi zaostril spor med bogatejšimi in revnejšimi sloji prebivalstva. Velika večina Paragvajcev živi nam reč v največji bedi in v skrajno nečloveških po gojih. številke zgovorno kažejo gospodarsko ne ravnovesje; tri četrtine obdelane zemeljske po vršine, ki je za paragvajsko gospodarstvo ključ nega pomena, je v rokah maloštevilnih veleposest nikov, ostalo četrtino pa si deli nad 97 odstotkov prebivalstva. Čeprav je general Stroessner izgubil podporo cerkvenih oblasti, je njegovo mesto še dokaj gotovo, saj mu ob strani zaenkrat stoji vojska. ZDA bodo prodale Moskvi traktorje za polaganje naftovodnih cevi WASHINGTON - čeprav je Reagan dovolil svoboden izvoz ameriških naprav za polaganje cevi v Sovjetsko zvezo, se gospodarska politika ZDA do Moskve ni spremenila. Tako so v Beli hiši komentirali novico, da bodo «Caterpilar» in druga sorodna podjetja odslej lahko svobodno izvažala v Sovjetsko zvezo traktorje za polaganje cevi, namenjene predvsem sibirskemu plinovodu. Po mnenju istih krogov ZDA tudi v nadalje ne bodo prodajale Sovjetski zvezi strojev in tehnologije, ki so povezani s pridobivanjem strateško pomembnih surovin kot je nafta, traktorji za postavljanje cevi pa naj ne bi bili s tehnološkega vidika nič posebnega in poleg tega jih SZ lahko kupi od drugih držav. Vest o sprostitvi izvoza traktorjev pa je sovjetska agencija Tass ocenila kot spodletel poskus Reagana, da bi bojkotiral Sovjetsko zvezo. «ZSSR — pravi Tass — ni bila prizadeta, pač pa je družba Caterpilar izgubila priložnost, da bi podpisala pogodbo v vrednosti 90 milijonov dolarjev.* Tajne informacije na odpadu LONDON — V nekem odpadu v Manchestru so v teh dneh našli aluminijaste fotografske plošče z informacijami o gradnji britanskih jedrskih podmornic «polaris». Fotomatri-ce je odkril po naključju neki zasebnik, ki je nemudoma obvestil policijo, potem ko je ugotovil, kakšen material je kupil za skromno vsoto 20 funtov. Na fotografijah je bil opis sistema za izpiranje poda in stranišč v podmornicah. Preiskovalci zaenkrat še niso ugotovili, kako je gradivo prišlo na odpad. Gandhijeva povabila Andropova na obisk NEW DELHI — Na povabilo indijske predsednice vlade Indire Gandhi-jeve bo predsednik Sovjetske zveze Jurij Andropov najbrž že to zimo o-biskal Indijo. Vest objavlja indijska tiskovna agencija UNI, ki pripominja, da niso še določili točnega datuma obiska, ker ima Andropov sedaj veliko dela ob razmotrivanju vprašanja odnosov med Sovjetsko zvezo in ostalo Evropo. Izredna skupščina OPEČ? ABU DHABI — Povsem možno je, da se v kratkem sestane na izrednem zasedanju skupščina članic OPEČ (zveze, ki združuje proizvajalke nafte), da bi razpravljala o ceni c/črnega zlata* in o proizvodnji. Novico je potrdil minister za energijo Arabskih emiratov Mana Said Oteba. ki predseduje tehničnemu odboru OPEČ. Odbor se bo sestal sredi septembra, da preveri, ali cene nafte presegajo uradno dogovorjeno ceno 29 dolarjev za sodček. V primeru, da bi ugotovil znatne odstope, bi odbor sklical izredno skupščino, ki bi razčlenila tudi vprašanje načrpanih količin nafte. Kaže namreč, da so države OPEČ že presegle «strehc» 17,5 milijo nov sodčkov na dan. V ZRN val protestov proti Brandtu BONN — Zahodnonemške vladne stranke so ostro reagirale na intervju, ki ga je dal predsednik socialdemokratske stranke Willy Brandt televiziji v zvezi z nastanitvijo ameriških jedrskih izstrelkov srednjega dometa na ozemlju ZRN. Brandt je v sozvočju z zahononemškim zunanjim ministrom dejal, da bi bilo treba premestiti datum nastanitve raket «Pershing H* in «Cruise» za šest mesecev, če ne bi pogajanja med Sovjeti in Američani dala vsaj do polovice novembra pozitivnih rezultatov. Predstavniki vladnih strank so o-cenili, da bi pomenile zamude pri namestitvi izstrelkov podporo Sovjetski zvezi in nevarnost za celotno za-liodno Evropo. Po drugi strani pa so se ti predstavniki zavzeli za nekakšno kompromisno rešitev na pogajanjih v Ženevi, ki obstoji v tem, da bj znatno znižali število izstrelkov tipa «Pershing II*, katerih se Sovjeti najbolj «bojijo». V to smer gredo tudi prizadevanja Sovjetske zveze, ki nočejo «pershingov» v Evropi, v zameno pa so pripravljeni «pozabiti na jedrske izstrelke Francije in Velike Britanije*. Edinstveni gasilski praznik v Bol juncu V službi ljudstva, na pomoč! V službi ljudstva, na pomoč! Pod tem geslom se je v nedeljo odvijal pred kulturnim domom Fran ce Prešeren v Boljuncu drugi gasilski praznik, ki ga je priredilo zdru ženje prostovoljnih gasilcev «Breg» iz dolinske občine. Bil je praznik, ki je potekal po zgledu lanske prve to vrstne manifestacije, kljub temu pa je bil za številno prisotno občinstvo še enkrat edinstveno doživetje. Ga silski praznik se povsem razlikuje od javnih poletnih prireditev, ki smo jih vajeni videti. Glavno besedo imajo na njem gasilci, tisti, ki jih slišimo ali vidimo vsak dan drveti na rdečih vozilih z raztegnjeno sireno. Tisti, ki rešujejo življenja tako, da izpostavljajo svoje življenje smrtni nevarnosti. Tisti, ki so dejansko v službi ljudstva, a je njihovo delo še vedno premalo vrednoteno in marsikdaj tudi premalo poznano. Na nedeljskem prazniku so pokazali, kakšno je njihovo delo. Poka zali so najrazličnejše akrobatske skoke s strehe kulturnega dama, plezanje po neskončni lestvi in slikovit boj s plameni in dimom z reševanjem človeka iz ognjenega objema. Prikaz se je še enkrat izkazal kot izredno slikovit in dopadljiv spektakel, vre den resnih akrobatskih podobnih spektakularnih predstav, ki znajo vzbuditi navdušenje in občudovanje malih in odraslih, istočasno pa kot prireditev, ob kateri je tudi vsakdo prisiljen, da se zamisli. Res je namreč, da prikazane veščine spominjajo na cirkuško predstavo, vendar so dejansko te veščine sestavni del vsakdanjega gasilskega posla, ob ka terem ne gre več za simuliranje, gre presneto zares. Gre za človeško kožo. V tem smislu je bila nedeljska pri reditev tudi pomemben kulturni dogodek, pri čemer mislimo predvsem na kulturo človeške solidarnosti in pomoči svojemu bližnjemu ter ekološko kulturo. Morda ti pojmi še niso globoko prisotni v širši zavesti ljudi. Verjetno še vedno premalo naredimo, da bi zagotovili učinkovitejšo zaščito ljudi in narave pred naravnimi nesrečami in tistimi, ki jih povzroča človek sam zaradi malomarnosti ali še huje zaradi sovraštva do svojega bližnjega. Nedeljski praznik v Boljuncu je o-pozoril tudi na to. Sam praznik je odraz visoke stopnje zavesti ob potrebi organiziranja civilne zaščite, ki so jo dosegli nekateri ljudje v dolin ski občini, ki so pravilno do jedi smisel in cilje prostovoljne aktivnosti na področju preprečevanja gozdnih požarov. V smislu posebnega dežel nega zakona je že pred šestimi leti nastala v Bregu organizacija gasilskih prostovoljcev, ki se danes že ponaša z bogatim opravljenim delom. Žal pa ne more istega zadovoljstva izraziti na račun deželnih organov, ki so izdali zakon, a ga sedaj ne izvajajo, kot bi morali, vsaj kar zadeva dodeljevanje prepotrebnih sredstev, brez katerih se prostovoljna gasilska služba ne more vsestransko razvijati. Nekaj teh misli je ob odprtju nedeljske prireditve izrazil komandant občinskega združenja prostovoljnih gasilcev Breg Igor Petaros, ki je duša tega ekološko zaščitnega gibanja v dolinski občini. Pa še ena bistvena kulturna vrednota izhaja iz posrečenega gasilskega srečanja v Boljuncu. Ta vrednota je prijateljstvo med vsemi, ki se na poklicni ali prostovoljni ravni ukvarjajo z gasilsko službo. Drugi gasilski praznik je bil tako kot prvi tudi priložnost za srečanje med prostovoljnimi gasilci iz Brega in poklicnimi gasilci iz Trsta in Milj ter prostovoljnimi gasilci od Hrvatinov, iz Črnega kala in Umaga. Vezi, ki so jih stkali lani, so se tokrat še utrdile, potem ko so že obrodile razne oblike konkretnega prijateljskega sodelovanja. Te vezi so zgled tistega sožitja, ki ga na Tržaškem tako krčevito in ne vedno z največjimi u-spehi zasledujemo. Za kroniko naj povemo še, da so se praznika udeležili poleg gasilcev iz omenjenih krajev, ki so imeli vrsto praktičnih akrobatskih prikazov in res številnega občinstva obeh narodnosti tudi razni gosti, med katerimi župan Švab, ki je prinesel pozdrave in čestitke Združenju Breg, konzul SFRJ Banko, dr. Vergone za tržaško prefekturo, kvestor Allegra ter predstavniki drugih oblasti, ustanov in organizacij. ■ Poleg komandanta Igorja Petaro-sa in župana Švaba so k mikrofonu stopili (in si izmenjali darila) tudi gasilski načelnik iz Trsta Toscan, ki je izrazil željo, da bi zgledu Brega sledile tudi druge okoliške občine, v imenu gasilcev od Hrvatinov pa sta pozdravila in izrekla željo po nadaljnjem sodelovanju gasilska podpoveljnik Zavrtanik in poveljnik Fontanot. Ves spored je zaključila godba na pihala iz Brega. Kopanje s popustom za upokojence Tržaška občina obvešča upokojence, da lahko izkoristijo popust pri kopanjih v kopališčih od Milj do Devina, in sicer po sledečih tarifah: kopali šče Sirena v Grljanu 1600 lir. Riviera. Ausonia in Ginestre 1400, Excel-sior in Dama Bianca 1250, Trst, Ca-stelreggio, Muggesano, Punta Olmi in Miramar (1150). Oh 30-letnici delovanja 11MV TABORNIKI VABIJO NA ZLET V SOVODNJAH Pester in zanimiv spored petdnevne manifestacije Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji Rod Modrega vala praznuje letos tridesetletnico neprekinjenega delovanja. Organizacija deluje na področju tržaške in gori-ške pokrajine. Obletnico bodo taborniki llMV praznovali na zboru tabornikov v Sovodnjah pri Gorici od četrtka, 25. avgusta, do ponedeljka, 29. avgusta. Srečanja se bo udeležilo o-lcrog 150 tabornikov iz Slovenije in iz drugih republik Jugoslavije. Že jutri bo predhodnica postavljala šotore, kuhinje in druge taborne objekte, v četrtek pa se bodo na prelepem zletnem prostoru ob Soči zbrali člani RMV iz Tržaške in Goriške. Na programu je pester dan, ki gre od informativnega predavanja o srečanju samem, pa do sončenja in kopanja ob Soči. V petek je predviden prihod članov Zveze tabornikov Slovenije in Jugoslavije, nato pa bo uradna otvoritev zleta. Zvečer so na sporedu trije spoznavni taborni ognji. Sobota je gotovo najbolj zanimiv dan. Zjutraj bodo štirje avtobusi odpotovali na izlete v Trst, Gorico in Čedad. Popoldne se bodo zvrstile razne športne tekme in kratek kulturni spored. Zanimivost zleta pa bo vsekakor slavnostni taborni ogenj, katerega program bo posvečen 30-letnici delovanja RMV. V nedeljo zjutraj bodo vsi udeleženci prisostvovali proslavi ob 40-let-nici Goriške fronte, ki bo ob spomeniku padlim v NOB v Gabrjah. Pred večernim zaključkom zleta bo popoldne minilo spet v znaku športnih tekem, orientacijskega pohoda, lokostrelstva. Družabni večer v Kulturnem domu v Sovodnjah bo zaključil praznični dan. Take akcije še ni bilo pri nas v zamejstvu. Podobna srečanja prirejajo taborniki tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Zato tržaški in gori-ški taborniki vabijo vse bivše člane in članice ter vse prijatelje organizacije, da s svojo prisotnostjo prispevajo k uspehu celotne akcije. Članice gasilskega društva od Hrvatinov med gasilsko Reševalna akcija tržaških gasilcev. Iz barake v plamenih so potei KulturnCga Eden od zahtevnih akrobatskih prikazov. Po vrvi s strehe Nino Boštjančič: od pohištva do pejsažnih intarzij Kako lahko mizarski mojster postane Na razstavi umetne obrti, ki jo v okviru prireditev ob Kraški ohceti in na pobudo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja odprejo jutri v repenski Kraški galeriji, bo sodelo val tudi Giovanni Boštjančič. Nino, kakor ga po domače nazivajo prijate lji, znanci pa tudi odjemalci, je priznan mizarski mojster. Ne 1» pa se postavil s pohištvom, temveč se bo predstavil javnosti kot intarziator, torej kot umetni mizar, ki po svojih ali naročenih osnutkih vdeluje okras ne vložke iz lesa v leseno osnovo, čemur pravimo intarzijsko slikarstvo. Nino se je rodil približno pred 33 leti na Reki. Oče Gabrijel mu je iz Mirna na Goriškem, mati Angela pa iz Rogaške Slatine. Mizarstva se je lotil, ko mu je bilo komaj trinajst let. Tudi oče je mizaril, ni pa kratkohlač nika takoj vzel v delavnico, ampak je hotel, da se sinko spoprime s teža vami (in nauki, ki iz teh težav izvi rajo) povezanimi z delom pod tujim gospodarjem. Tako je Nino najprej služboval poldrugo leto kot vajenec, v tovarni pohištva Mobilificio Turchi na Reški cesti, potem se je zaposlil pri tvrdki Aries (opremljanje ladij), nazadnje pa, ko je bil strokovno izpiljen, se je pod očetovim vodstvom razvil v mizarskega mojstra, kakršnih Nino Boštjančič z očetom Gabrijelom v svoji delavnici danes ni veliko. S časom je tudi prevzel Gabrijelovo delavnico, tako da sedaj oče pomaga sinu. In mu prav gotovo tudi še deli koristne nasvete. Giovanni Boštjančič spretno izdelu je vsakovrstno pohištvo, od najmanj šega in navidezno preprostega koma da. kot je lahko pručica za pod trudna stopala, do spalnice ali dnevne sobe. Vse po meri in za različne okuse. Zna čilno za Ninota je, da ne potrebuje posredniških rok, na primer ključav ničarja; ves izdelavni postopek od na bave surovine do končnega izdelka o pravi sam. Prav tako značilno zanj pa je, da ti zna do pičice podrobno rekonstruirati dragocen starinski izdelek: nedavno je na podlagi fotografskega posnetka uresničil popoln dvojnik 105 let stare tipične kraške kuhinjske omare, ki je zaradi stroh nelosti ni bilo več mogoče popraviti. Sam naročnik je bil skeptičen, češ v celem Trstu ga ni mizarja, ki bi bil kaj takega sposoben. Seveda se je vštel. Toda vrnimo se k intarzijski umet nosti. Med razgovorom na domu Bo-štjančičevih v Ul. G. Moise 10 na rebri pod Ulico Campanelle smo v prisotnosti Ninotove mlade žene Marine zvedeli, da je njen mož tudi u-metniško žilico podedoval po očetu. Gabrijel se je ljubezni do intarzijske umetnosti navzel pod mentorstvom znamenitega reškega mojstra Josipa Tankoviča. Tedaj je ustvaril vrsto ta ko dovršenih slik, da so pričela do tekati naročila iz visokih oblastvenih krogov in tudi za samega maršala Tita je izdelal tri umetnije: Puljska arena, Gradnja avtoceste Zagreb Beograd in Ladjedelnica Viktor Le nuc. Ko so laki, s katerimi večplast no, vendar tanko prekriješ sliko. Ga brije',0 začeli škoditi, mu je pričel po k humagati Nino in seveda tudi sam vzlju umetnik rti' bil žlahtnost te umetne °*>., jjel, ■ smo kopico njegovih novej (je'r*I!s„. ko na primer novi in s. r0i ^r\.. grad, Sv. Just, Blejsko J®* Bark^ marski grad, svetilnik n< ^ ne« ^ ljami, narodne noše in ce otr0ka vršeni portret avtorja k0 . materjo. . ^ Wv. Nino se s to dejavnostjo ^jjc. redno, najprej je pač na v • Jejl ; od intarzijskega slikarstva’ 0 je F se ne da živeti. Za Večjo trd“v treben čel mesec natančne« • jZdei dela, surovino težko najde3’r ^or pa prodaš pod pravo ceno. . prisv ne znajo oceniti razlike ^ so * umetniško obrtjo in iždejK • so rj cer na las podobni Nino“j! |UpoV. serijske izdelave in sad ‘ j0 op z umetno obrtjo ničesar n skfŽn! Viti. Nino je že sodeloval na^s ar mnogoj-’^! razstavah v Bazovici in poif0^ vzorčnem velesejmu ter n. V » postaji. Rad bi pogleda l r<>si' kako kriti visoke izdatki. zSta' ~ povezani? Morda bo Pra\ ijudlf-aji-Repnu dobra priložnost, d , gošb snično doumejo dragoceno* čičevih stvaritev. „ DRAGO GAŠl'r P1!|M0HSKI DNEVNIK 23. avgusta 1983 tržaški dnevnik □ stran Manjka le uradno dovoljenje za začetek obratovanja V Kraški mlekarni vse nared ika mlekarna na Colu je de- del0Van ie »-usposobljena za začetek «*** v soboto so namreč pred-opravi]j . raJevne zdravstvene enote jih stpn ,Se zabnjc kolavdacije, ki so J> mlekarne pozitivno prestali. ^ * Je sen krajevnih sajstim?Ci!l’ ki so Pred dobrimi tri-draviij l z velikim veseljem poz-mlekarn •u^° 0 Sradnji zadružne eej ga‘e; čakati pa so morali pre-Kiarsika ■’ se -ie v različnih fazah četek obrato*^'0 °^daljevalo za- miekaJn56 ?ačelo, ko bo zadružna °d jjraia P^jela uradno dovoljenje za fn».a zdravstvene enote; gre Za8otavbin°st'’ ki bi ne smela — tako Očakov ~ Prinesti novih in ne-fj, 2e aaia težav upravnemu odbo-Pentabr--t *U Jutrišnjega dne bo re-dovolien • °^*nska uprava izdala Pome^i ie 0 vseljivosti v stavbo, kar vidika m t miekarna s tehničnega P som stPeza vsem zakonskim predaj torej že začela delovati, i^ciisie013®3 tudi že z vsem repro-sirila (jlm "mterialom, ki gre od Us1u?k,,„0 nafte; zaposlena ima dva ^ (upravnika in sirarja), razpolaga pa tudi s cisterno za prevoz mleka, ki bo vsak dan v Cerov -ljah, Slivnem, Šempolaju, Saležu, Zgoniku, Repniču, Velikem Repnu, Gropadi, Bazovici in Gročani zbrala mleko svojih članov in ga pripeljala v mlekarno. Vsi ti člani zagotavljajo dnevno okrog 2.700 litrov mleka, kar bo zadostovalo za obratovanje in med drugim za proizvodnjo domačega sira, ki bo nosil ime «tabor». Potrebno pa je — kot smo že rekli — še uradno dovoljenje za začetek delovanja, zaradi česar bo treba počakati še kak teden. Drevi se bo vsekakor sestal u-pravni odbor, ki bo razpravljal o zadnjih obveznostih in o organizaciji proizvodnje. Količina mleka, s katero jo bodo oskrbovali člani, bo vsekakor v sedanjem trenutku zadostovala za redno delovanje. Pri tem pa ne gre pozabiti na veliko krizo, ki pretresa živinorejski sektor. Po podatkih trgovinske zbornice za leto 1982 je število govedi v primerjavi s prejšnjimi leti močno padlo. Lansko leto je bilo v pokrajini 1.147 glav govedi, leta 1981 2.022, leta 1980 1.835, leta 1979 1.765, leta 1978 pa 2.101. Kljub temu da je ta sektor v tako težkem položaju, pa dajeta vztrajnost in navezanost na svoje delo krajevnih živinorejcev — je zapisano v poročilu trgovinske zbornice — dobro upati za premostitev kriznega stanja in tako prispevati za razvoj tega bistvenega in neobhodno potrebnega kmetijskega sektorja. Zadružna mlekarna dobro pozna te težave, gleda pa naprej; da bi ji ne zmanjkalo mleka in da bi seveda e konomsko dobro uspevala, bo v kratkem razpolagala s stroji za pasterizacijo, ki ji bodo zagotavljali pravico do deleža mleka, ki prihaja iz Jugoslavije po avtonomnem računu. • V petek, 26. t.m., ob 18. uri bode v palači Costanzi odprli razstavo zna nega tržaškega slikarja Livia Rosignana. Gre za nekoliko neobičajno pobudo saj je izkupiček 36' razstavljenih risb, ki bodo seveda v prodaji, name njen tržaški nogometni ekipi Triestina, ki si je konec lanske sezone pri borila pravico, da nastopa v italijanski B ligi in se trenutno nahaja v ji nančnih težavah. Kritična ocena o predvidenem preustroju Nove ovire za ladjedelstvo . koordinacijski odbor Fur-Stv° je n L^Ske krajine za ladjedel-"js dnevi ostro obsodil zad ■Su S. ustanove IRI o preu-Vsem jp aj^delskega sektorja. Pred-s°UdelejL ^‘ituJ inštitutu za državne (Ir) lO /j 1/ob 4 * * riA/in mrvi ’ i^a Je dvakrat v zadnjem teni; zsilil spor s sindikalnimi or bvov '1, !' j3pav zaradi takih po- . djedeist koordinacijski odbor • *del«t ™‘'J‘uacijsKi oaDor za snji r r v° izrazil željo po čimprej-"°Vem mrm'. ustanove IRI. Po nje °pravj|i . nJu naj bi pri tem najprej z vodstvi finančnih družb. ^Jačenh tetijsij* v (81. Dokument koordi Na Vnri , odbora v prvi meri orne se j., ?dst.vo ‘ s« >zka družbe Fincantieri, ki * zelo klavrno, tako kar i Var j/dJGniške zmožnosti kot tu tem' ('0° odnosa do delavcev. *tevor,,n ornonja dokument dovolj in primer- Na rimskem sre-lriatleri(. ,iJukja letos so odgovorni •° vPra5 -k**3 na točno zastavi je-znjcga mariJe zavrnili možnost bli-^tofjg morebitnega, preustroja tega St sPloh so celo, da o tem ""trt. p, o® obstaja kak ustrezen sPr(.j,,(a (odria pozneje pa je bila prav 13 odločba o preustroju. j^eUke^ra(j‘ takega odnosa do lad-ik'Pn0 lektorja, ki pelje v po ^"Istva Ut>0*anje italijanskega lad-J[llo(ii j ,Se ie koordinacijski odbor , va drn-.u zahteva zamenjavo vod-fddi taka ‘s” Fincantieri. Zahteval je h |liiiaJSein sestanek vsedržavnega ,;tevljai Jakega odbora, da bi raz-0 teh temah skupaj z enot- no sindikalno federacijo. Poleg tega je zaprosil za srečanje s predsednikom deželnega sveta in z deželnima odbornikoma za industrijo in prevoze, o nastalem položaju je obvestil tudi tržaške in goriške krajevne o-blasti in povzal stranke in parlamentarce iz naše dežele, da posežejo na politični ravni. Natečaj za kletarje in vinogradnike: prošnje pri KZ V prejšnjih dneh smo poročali, da je trgovinska zbornica razpisala nagradni natečaj za vinogradnike in kletarje iz tržaške pokrajine. Ustrezno prošnjo, ki mora biti sestavljena na kolkovanem papirju bodo morali interesenti predložiti trgovinski zbornici najkasneje do 30. septembra. Vso pomoč bo s tem v zvezi svojim članom nudila Kmečka zveza; zato naj se feglasijo v njenih uradih, kjer bodo izpolnili prošnje, na katerih morajo biti navedeni naslednji podatki: priimek in ime prijavljenca, natančen stanovanjski naslov, površina njegovega gospodarstva, približna površina vinograda ali števila trt ter poprečna kakovost pridelanega vina. • Tržaška občina obvešča, da bo ob činski bazen zaradi popravil zaprt do 2. oktobra. OPOZORILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM Vložiti prošnje za sečnjo Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastniško knjižico ter podatke o številkah parcel na katerih nameravajo sekati, njihovo površino in v kateri katastrski občini se nahaja ter še količino drv, ki jih nameravajo posekati. Prošnje bo Kmečka zveza sprejemala do 31. avgusta. • Miljska občina prireja danes, 23. t.m., ob 11.30 na županstvu tiskovno konferenco o problemu tamkajšnjega vodovoda. Konferenco bosta vodila župan Bordon in pristojni odbornik Mutton. Tržaška Mestna knjižnica bo zaprta do 31. avgusta zaradi izrednih del. V knjižnici bodo namreč namestili oddelek za zbiranje podatkov, ki bo služil skorajšnji avtomatizaciji službe za izposojanje knjig. PSI ne odobrava podpore letalski družbi Aligiulia Pred nekaj dnevi je deželna uprava sklenila finančno podpreti letalsko družbo Aligiuha: nakazala ji je posojilo 750 milijonov lir proti povračilu v osmih letih, poleg tega pa je še odobrila zakonski osnutek, ki predvideva podelitev posebnega prispevka v višini 1,5 milijarde lir; osnutek bo morala vsekakor odobriti tudi deželna skupščina. S tem v zvezi je načelnik svetovalske skupine PSI v skupščini Carbone izjavil, da njegova skupina načelno ne nasprotuje takim deželnim posegom, ki so v podporo zasebnim pobudam na področju prevozov, kar seveda velja tudi za letalske. Eventualni pozitivni glasovi zakonskim osnutkom deželne vlade pa so odvisni od koristnosti, ki jo je treba vsekakor še preveriti, določenih zračnih zvez, od ocene ekonomskih perspektiv upravljanja in od resničnega interesa možnih uporabnikov. Zatorej ni moč odobriti takih posegov, je izjavil Carbone, ki so lahko samo prestižni in neprimerni v trenutku, ko je treba že itak nizke razpoložljivosti usmeriti v resnično produktivne cilje. Bodo združili plovne družbe? Načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Carbone je včeraj naslovil vprašanje deželnemu odboru, v katerem ga sprašuje, če so bile storjene potrebne poglobitve in predhodne raziskave pri družbah IRI in Finmare glede možnosti — o katerih je govor v sedanjih dneh — združitve družb primarnega vsedržavnega interesa, ki upravljajo pomorske zveze. Po Carbonejevem mnenju bi to morala deželna uprava narediti čimprej spričo nedavne odločitve o združitvi družb ladjedelskega sektorja, predvsem pa zaradi primarne vloge, ki jo je Trst opravljal v tem za njegovo gospodarstvo tako važnem sektorju. Razširitev pokopališča v Samatofrci V Samatorci bodo kmalu stekla dela za razširitev tamkajšnjega pokopališča. Zgoniška občinska uprava je namreč izdelala in odobrila izvršilni načrt, ki predvideva razširitev obstoječega pokopališča proti vzhodu na osnovi razlastitve zasebnega zemljišča. Sedanjih 197 kvadratnih metrov površine pokopališča z mrtvašnico bodo razširili še za nadaljnjih 200 kvadratnih metrov, kar bo več kot zadoščalo potrebam. Na osnovi posebne statistike, ki upošteva število smrti v zadnjem desetletju v vaseh Samatorci in Briščah, so namreč ugotovili, da primanjkuje 96,52 kvadratnega metra površine. Dejansko pa bodo uredili še enkrat večjo površino. Skupni stroški ža ta dela bodo predvidoma znašali 64 milijonov lir, od katerih je 50 milijonov prispevala dežela v ta namen, preostalo vsoto pa bodo krili iz občinskega proračuna. B. S. Razprava o predlogih za najemnine IACP Deželna enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - Ul L in deželne sindikalne organizacije najemnikov SUN1A - S1CET - U1L najemniki so razpravljale o predlogu za najemnine ljudskih stanovanj IACP za leto 1984, ki ga je izdelal predsednik deželnega konzorcija IACP. Istočasno so sindikalne organizacije priredile vrsto sestankov s prizadetimi, da bi izdelale svoja stališča z morebitnimi protipredlogi ali dopolnitvami. V kratkem se bodo namreč sestale s predsedniki IACP, ki so v naši deželi. Sindikalne organizacije si nadejajo, ,da bodo ob tisti priložnosti našli skupni jezik in prišli do takšnih rešitev, ki bi predvsem zaščitile družine z najnižjimi dohodki. Občinski letovanji za starejše občane Tržaška občina organizira od 2. do 16. septembra dve letovanji za ostarele. Skupno je na razpolago 50 mest, interesenti pa se lahko prijavijo za letovanje v kraju Piano d'Arta v videmski pokrajini ali pa se odločijo za obmorski kraj Valverde di Cesenatico (pokrajina Forli). Za letovanja pridejo v poštev izključno ostareli, ki jim tržaška občina nudi socio-zdrav-stveno nego na domu in zato marajo seveda stanovati v tržaški občini. Interesenti lahko vložijo prošnje še jutri, toda le preko socialne delavke; prošnji morajo priložiti zdravniško potrdilo, da ne potrebujejo zdravstvene nege. Vsakdo bo moral za dvotedensko letovanje doplačati 90 tisoč lir, zaradi omejenega števila pa bodo imeli prednost tisti, ki lansko leto niso bili na občinskem letovanju. Seminar o praktični oceanologiji Od 29. t.m. do 3. septembra bo na sedežu Laboratorija za morsko biologijo tretji seminar o praktični oceanologiji «Oceanest 83», ki ga prireja tržaška univerza. Seminarja se bodo poleg tržaških udeležili še študentje drugih italijanskih univerz in nekateri tuji študenti, ki obiskujejo Medna rodni zavod združenega sveta v Devinu. Za pobudo je med strokovnjaki vedno večje zanimanje, o čemer pričajo številne prijave in pa tudi poročanje specializiranih revij. ranjeni prometni nesreči ^'"Vitlih hitrost je bila še enkrat V n(vvVzrok za prometno nesre-Rt' je ni. nedeljo in ponedelj-tetio p,- . ascono, ki jo je vozil 5no ‘Cc>mino, star 19 let in tre-teriDgj, VoJakih v openski vojašnici z L < cesti 202 Pri Sesljanu za-tai, Ste' Voznik je bil lažje ra-Na 3 da ga niso zadržali v bol i"tedi r eyrokirurški oddelek pa so -a l9.]~t„ " Poškodb po glavi spre ,°"ija, i,: eRa mehanika Sergia Za-h j® Van 'Suje v Ul. Luciani 3. nk%a JWla sta bila še ostala dva o a9ro 'a'n sicer 20-letni mehanik "te Sio,, .tok *n 18 letna študentka v gom>. oba iz Trsta. L L JPet tatovi S>je lastnine si tudi pre-° n'so Pr>voščili počitka, nso obiskali stanovanje V"kerj j, Vlncenza Sgubbija v Ulici Vi. kilo a’ Seveda v času ko lastnika ',L dom ^ v .-oa a- Potem ko so vlomili o!0 ZatX'ki!'la' so v spalnici pobrali k° On zlato in srebrno ogrli-',Co s kolajno. Vrednost u 1 lir dragocenosti presega mili da So‘l "Scuola popularen sporo-n ^Zon °dpr(a vpisovanja v tečaje l . ia 0 1983 84 za glasbo, ples, je-.?io g- ®ledališee. Vpisovanja pote-"iorkih .jništvu v Ul. Valdirivo 30 ln četrtkih od 17. do 19. ure. Ob prisotnosti milanskega sodnika Včeraj zaslišali «plavolasca» Namestnik državnega tožilca dr. Drigani je včeraj popoldne zaslišal «plavolasca», ki so ga aretirali v četrtek pod obtožbo nudenja osebne pomoči bankirju Robertu Calviju" med njegovim begom iz Italije v London. Iz varnostnih razlogov je bilo zaslišanje *v eni od kasarn finančnih stražnikov, udeležil pa se ga je tudi milanski preiskovalni sod- nik dr. Brichetti, eden od sodnikov, ki vodijo celotno preiskavo o aferi Calvi - Banco Ambrosiano. Dr. Brichetti je prispel v Trst že v jutranjih urah in je imel daljši pogovor s tržaškim kolegom, med katerim sta se dogovorila o vodenju popol danskega zaslišanja. «Plavolasec» je osumljen, da je v noči med 11. in 12. junijem lani Festival KPI v Sesljanu prepeljal Calvija z avtomobilom od stanovanja tržaškega tihotapca Sil vana Vittorja do Nabrežja, od koder naj bi Vittor prepeljal bankirja s svojim motornim čolnom na istrsko obalo. «Plavolasec» naj bi medtem prišel iskat Calvija z avtomobilom na jugoslovanska tla in ga nato odpeljal v Celovec, od koder je z letalom poletel do Londona. Tržaški preiskoval ci so obtožili «plavolasca» na podlagi izjav Emijlia Pellicanija, bivše desne roke sardinskega podjetnika Flavia Carbonija. Po drugi strani pa sta obtoženčeva odvetnika dr. Fab . bretti in dr. Serbo predstavila sod nikom alibi, iz katerega naj bi izha jalo, da se je mudil «plavolasec» (približno 40 let stari trgovec z av tomobili iz Trsta) v tistih dneh v Združenih državah (pri znancih v New Yorku) ali pa se je skupaj z ženo vračal iz ZDA domov. Po trdit vah njegovih zagovornikov se je prav njegova žena spomnila na ta «ameri ški alibi». Sodniki bodo morali sedaj vso stvar še preveriti. Iz njihovih izjav pa kaže, da je «plavolasec» poleg Calvijevega bega, vpleten še v nekatere druge zadeve, ki naj bi bile povezane ne samo z afero Calvi, ampak tudi z begom Licia Gellija. Včeraj se je zaključil festival komunističnega tiska v Sesljanu SKD Tabor Opčine vabi danes ob 20. uri v Prosvetni dom vse marljive sodelavce letošnjega Tabora na prijateljsko srečanje. Vespa s ceste: dva ranjena Včeraj zvečer je v Vižovljah, na odcepu za Cerovi je, na ovinku zaneslo z ceste vespo, na kateri sta se peljala Roberto Mangino (24 let, Repen 31) in Ilario Fragiacomo (22 let, Trst, Obalna cesta 334). Prepeljali so ju v tržiško bolnico, kjer so Mangina sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi številnih zlomov, Fragiacoma pa na kirurškem zaradi lažjih poškodb. , Po dolgi bolezni nas je za- pustila naša draga mama, * nona in pranona Ana Zerbo vd. Sodnik Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 17.30 na Tinjanu. Žalujoči: hči Marija z možem, sin Pino, vnuki in pravnukinja Manuela ter drugo sorodstvo Dolina, Krogi je, Tinjan, Semedela, Žavlje, 23. avgusta 1983 Obisk v tržaškem uradu CTS Če si mlad in hrepeniš po potovanjih ti pomaga študentski turistični center Prostor je sicer majhen, vhodna vrata in stene sobe pa so natrpane z lepaki, ki vabijo na potovanje: v evropske prestolnice ali na osamljene mediteranske otoke, v milijonska mesta ZDA ali v oddaljeni Nepal, pod mogočne stene osemtisočakov. Tržaški študentski in mladinski turistični center CTS ima svoj sedež na Trgu Dalmazia, deluje pa v sklopu Mednarodne konference za študentski turizem (ISTC) in je tako le ena izmed 45 sorodnih organizacij, ki skušajo, v najrazličnejših državah sveta, nuditi mladini možnost, da poceni in varno potuje. Italijanski Študentski in mladinski turistični center je nastal pred približno desetimi leti v Rimu, na pobudo študentskih organizacij, trenutno pa razpolaga s šestdesetimi uradi, v glavnih italijanskih mestih ter še v nekaterih evropskih prestolnicah. Pred dnevi smo obiskali sedež CTS v Trstu, mladi dekleti, ki sta tu na razpolago za navodila in informacije, pa sta nam povedali, da se v uradu vsak dan zglasi poprečno trideset mladih iz Trsta, Italije ter iz tujine. Poleg mestne mladine, ki bi rada na potovanje, se namreč na centru zglasijo tudi tuji obiskovalci Trsta, ki želijo točnejše informacije o mestu ter o prenočiščih in gostinstvu. Toda kaj pravzaprav tak mladinski turistični center lahko mladim gostom nudi? V prvi vrsti si lahko tu na baviš člansko izkaznico ter Medna rodno študentsko karto, ki nudita možnost, da se potnik poslužuje številnih študentskih servisov in podobnih uslug po celem svetu, ter pravico do številnih popustov na vlakih, trajektih in letalih ter v muzejih, kinodvoranah in gledališčih. Tisti, ki sicer niso vpisani na šolo ali fakulteto, a ki vendar še niso dopolniti šestindvajset let, lahko na sedežu študentskega in mladinskega Skupina mladih z Goriškega se je letos udeležila mladinske poletne politične šole klubov OZN Slovenije na Debelem rtiču pri Ankaranu: mladi s Tržaškega pa so se udeležili druge izmene mladinske delovne akcije «Posočje '83» pri Kobaridu na Tolminskem in to v okviru mladin ske delovne brigade «Srečko Kosovel* iz Sežane. Naši brigadirji so se na letošnji poletni akciji dobro izkazali in se, čeprav predčasno, vrnili domov polni zadovoljstva. Ob vrnitvi smo se povezali z Aleksandro Filipovič iz Križa, ki nam je o vtisih z akcije povedala naslednje: «škoda, da sem morala zaradi šolskih obveznosti MDA Posočje '83 predčasno zapustiti, saj smo se na akciji vsi brigadirji dobro počutili, vzdušje je bilo enkratno in tovariško. Skupaj z mano je bil iz Križa tudi Aleksander Starc, poleg tega pa sta bila najavljena še dva mladinca iz naše vasi, ki pa se v zadnjem hipu nista mogla odzvati pobudi. Mislim, da bi se moralo večje število naših mladih udeleževati poletnih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji, saj so enkratno in nepozabno doživetje iz vseh zornih kotov.* I-etošnja mladinska delovna akcija «Posočje '83* je prav gotovo ena izmed najbolj zanimivih fikcij v Sloveniji, saj je zveznega značaja, obenem pa so interesne dejavnosti zelo dobro razvite. Na tej akciji sodelujejo mladi iz vseh jugoslovanskih republik, ki urejujejo ceste, pašnike in vsestransko pomagajo tamkajš njemu prebivalstvu. Na letošnji ak ciji v Kobaridu, prav tako v okviru mladinske delovne brigade «Srečko Kosovel* iz Sežane, je bil tudi mladi Italijan iz Pordenona, Natale Vedo-ri. Natale je letos že drugič na po dobni akciji v Jugoslaviji, a pre pustimo besedo kar njemu: «Res, letos sem že drugič na mladinski de lovni akciji, lansko leto sem bil namreč na Džerdapu v Srbiji. Zadovoljen sem, da se lahko udeležim teh pobud, saj so velikega pomena pri vzgoji in rasti mladega človeka. Mladinci namreč tule spoznajo vrednote, ki jih ob drugih prilikah tež ko najdejo: prijateljstvo, tovarištvo, solidarnost itd. Mislim, da bi morali tudi v Italiji pričeti s podobnimi pobudami, ki naj bi v še večji meri angažiral mlade... V samem za- centra prosijo za mednarodno mladinsko karto, ki nudi podobne olajšave in ki je prav tako veljavna v večini evropskih držav ter drugod po svetu. Navodila, ki jih na centru mlad potnik lahko prejme, so različna: organizacija nudi informacije o raznih železniških ali letalskih povezavah, o mednarodnih avtobusnih progah ali o cenenih gostinskih in hotelskih objektih. Tu se je moč odločiti tudi za rezervacijo. Poleg tega pa je pri centru na razpolago tudi katalog organiziranih mladinskih potovanj: izbiraš lahko med počitnicami z rednimi rezervacijami in polnopenzijonskim bivanjem v različnih turističnih centrih, med potovanji z ladjo ali alternativnimi počitnicami. V tem okviru se mlad fant ali dekle lahko vpiše na številne jadralne, alpinistične ali jahalne tečaje, lahko se odloči za trekking ali za daljše pohode peš in na konju, oziroma poprosi za delovne počitnice na farmi ali pri kaki družini. Turistični center nudi nam reč naslove številnih organizacij v tujini, ki skrbijo za začasno a vendar resno zaposlitev mladih. Ko smo se pozanimali, kam mladi najraje potujejo, sta nam uslužbenki tržaškega centra povedali, da se veliko število njihovih članov odloči za potovanja po evropskih prestolnicah, med katerimi prednjačita London in Pariz, za letovanja v Grčiji, starej ši pa so se letos v velikem številu odločili za potovanje v ZDA z letalom. Po mnenju uslužbenk tržaškega CTS, ki imata pač stik z mladimi od 18. do 30. leta starosti, je v zadnjem času želja po obisku Indije in Nepala pri mladih veliko manjša, več pa je potovanj v zahodne industrializirane države. Kar zadeva način potovanja, sta nam še povedali dekleti, se italijanska mladina še vedno zelo težko odloči za študijske počitnice, center četku sem imel delne težave z jezikom, toda s časom sem se naučil slovenščine, oziroma srbohrvaščine in danes nimam nobenih težav. Vključil sem se pač odlično v to novo okolje. Poleg tega pa mi MDA omogočijo, da spoznavam Jugoslavijo in to z vseh zornih kotov, zlasti pa iz geografskega. Na akcije bom prav gotovo šel tudi naslednje leto; s sabo bom pripeljal še kakega prijatelja, saj to pomeni tudi navezovanje stikov med sosednjimi narodi...* To se pravi, da je letošnja akcija v Posočju po zaslugi mladinske delovne brigade «Srečko Kosovel* iz Sežane prav gotovo šla preko zastavljenih ciljev prostovoljnega dela : navezovala je tudi stike med mladimi iz zamejstva in iz ostalih jugoslovanskih republik, poleg tega pa še z italijanskimi mladinci iz sosednje dežele. IGOR KOMEL CTS namreč organizira tudi tečaje za jezike v tujini, saj je še vedno zelo razširjeno mnenje, da je poletje pač namenjeno počitku. Večina m’a-dih potuje posamezno, ali v manjših skupinah, z nahrbtnikom, manj je takih, ki se odločajo za organizirana potovanja. Veliko mladih, posebno iz drugih italijanskih mest, se odloča tudi za delovne počitnice. Tržaški študentski in mladinski tu ristični center prireja pozimi tudi šolske izlete, kot kaže pa je v zadnjem času precej šol, ki stopajo v stik s to organizacijo, predvsem zaradi številnih popustov. V lanskem letu so na centru CTS priredili tudi vrsto izletov v Italijo za šole iz tujine, med katerimi naj omenimo tudi ljubljansko univerzo. S. P. Poletna revija Trie ste e s kite 1983 Umetnostna galerija Rettori Trib-bio 2 prireja tudi letos na Starem trgu revijo Trieste estate 1983, posvečeno umetnosti, glasbi, prozi in poe ziji. Prireditev je stekla že v soboto z odprtjem razstave «Nasmeh za poletje*, ki bo odprta do 5. septembra. Sinoči je bil v cerkvi Beata vergine del rosario koncert za orgle, oboo in petje, na katerem so nastopile Maria Pumeddu, Fiammetta Zuliani in Pa-trizia Greco. V petek bo v isti cerkvi recital kitarista Giancarla Della Časa, v ponedeljek, 29. avgusta pa bosta na Starem trgu nastopila na jazz koncertu pianista Silvio Donati in Aleksander Rojc. Izvajala bosta skladbe Billa Evansa in samega Silvia Donatija. Naslednji petek bo posvečen poeziji. Pod naslovom «Futuristi na trgu» bo Tullio Crali predstavil vrsto poezij Farje, ki jih bo prebral Orazio Bob-bio. Revijo Trieste estate 1983 bo v ponedeljek, 5. septembra zaključil koncert harfistke Annalise Gon. Razpis za morebitne nadomestitve v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava je objavila razpis, s katerim seznanja zainteresirane občanke, da bo na podlagi prošenj sestavila prednostne lestvice za morebitne nadomestitve učnega in neučnega osebja v šolskem letu 1983-84. Prošnje za nadomestitve vzgojiteljic, otroških negovalk, kuharic in čistilk bodo sprejemali na občinskem tajništvu od 25. t.m. do 10. septembra. Šolske vesti Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini poteka vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje je vsak dan v dopoldanskih urah do vključno 21. septembra 1983. Openski folkloristi na festivalu Unita Na festivalu komunističnega tiska na Opčinah je bil v nedeljo popoldne kulturni spored, v katerem je med drugimi s svojimi plesi nastopila tudi folklorna skupina domačega KD Tabor Zamejski brigadirji na MDA Posočje 83 IZŠEL JE GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK galebov šolski dnevnik 1983 >1984 DOBITE GA V: TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 KN 'IGARNI TERČON — NABREŽINA TRAFIKI TRETJAK — KiTIŽ TRAFIKI SEDMAK — PROSEK TRAFIKI CHESSA — Narodna ulica, OPČINE PAPIRNICI ŽERJAL — BOLJUNEC S pričetkom pouka go b lahko dobili tudi na vsen venskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI. POHITITE Z NAKUPOM! Kino Ariston 21.30 «11 fantasma del palco-scenico*. Ameriški film. Eden Danes zaprto, jutri ob 17.00 «La časa delle orchidee*. Fenice Danes zaprto, jutri ob 17.30 «Profonde tenebre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1. 16.00 «Laure servizi erotici*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana štev. 2 16.30 «Zombi II.». Dvodana štev. 3 16.00 «Calde labbra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Un’estate pazzesca*. Mignon 16.30 «The wonderers» — I nuovi guerrieri. Aurora 17.30 «Conan il barbaro*. Capitol 17.00 «Agente 007: 1’uomo dalla pištola d’oro». R. Moore. Cristallo 18.00 «Spetters» prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «L’infermiera in vacanza*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Sconners». Lumiere Do 1. septembra zaprto zaradi počitnic. Moderno 17.30 «Storie di ordinaria follia*. B. Gazzara in O. Muti. Giardino pubblico 21.00 «11 postino suona sempre due volte.* Včeraj-danes Danes, TOREK, 23. avgusta ZDENKA Sonce vzide ob 6.14 in zaton« ob 20.01 — Dolžina dneva 13.47 — Luna vzide ob 20.26 in zatone ob 5.38. Jutri, SREDA, 24. avgusta JERNEJ Vreme včeraj: Temperatura 26,4 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA EN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Popazzi, Elisabetta Pujas, Giovanna Mazzeo, Stefano Turturiello, Nicoletta Francih, Linda Karen Gergic. UMRLI SO: 94-letna Clementina Zanolla vd. Dordolin, 75-letna Fer-nanda Gasparini vd. Granbassi, 57-letni Mirko Mijolovic, 93-letna Antonia Fontanot vd. Felice, 60-letna Ca-terina Chiaruttini por. Sergiacomi, 60-letna Maria Veglia por. Meggia-to, 81-letna Teresa Manfreda, 42-let-na Giulia Carone, 73-letna Rina Ha-nak por. Bassa, 70-letni Enrico Si-monetti, 68-letna Bianca Tinta vd. Cok, 75 letna Anna Grassi por. Moro, 721etna Maria Sosich vd. Bergamo. 40-letna Loredana Mazzeni por. Conte, 78-letni Mario Ierina, 72-letni Giovanni Kakovic, 77-letna Maria Giacomelli vd. Fabris, 71 letna Iolanda Stefani, 85-letna Olga Pac-chietto vd. Parovel, 80-letna Antonia Cossich vd. Ramani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Viale Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ui. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Zgonik, Milje (Viale Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina: tel. 2. Tence 25.000 Ur ter Vida b šuta 10.000 Ur. . to V spomin na Uroša Kos pr 2 Elvira in Marko Tence Rod Modrega vala. a ZDRAVSTVENA DEŽURNA^ d-Nočna služba od 20. do • p0 l 9171, predpraznična od ' ure in praznična od 8. do Mali oglasr telefon (040) 79 46 72 ipek' PRODAM vespo Primavera fonirati 910148, , ,,vr£on ' .m OSMICO je odprl Josip ie do’1’3 rovi je št 30. Toči pn^0 kapljico. Telef^od PRODAM žensko kolo- ^ in na št. 225-973 od 6. do »■ 20. do 22. ure. . majhnO IZGUBILA sem v DoUruJ na ^ Najditelja napr° “ barve. * SSSr,Nn".i1“»»K ZAPOSLITEV nudimo b gptivnifV vojaških obveznosti, z pasivnim znanjem 6 >efon Or „b Starost od 20 do 30 let- , foriirat’ 882219 po 19. uri. te‘ v delavnikih. n0 Pu’lfife OSMICO je odprl R®"11^ ti**' Velikem Repnu št. M- , a- belo in črno vino (tc rnideP ^ matorce 6/A. Vabi V „n teIr ček, še OSMICO ali belca ■no^v KUPIM KNJIGE za 1,3 ske akademije. Telefon srfSsSlgŠt 11 mn I7MIIPL’ 7a 1. 1 il 1 najcmTedle50, 226309. ODDAJAMO v novanje na Krasu. KUPIM knjige za 1-šča. Tel. 910142. „RtJ v NA SKAVTSKEM TAB°£„ niči sem s13; "Jed ** raZrL ^5- . f[]} izgubil hc^ j telja bila drag spomin. ^ šam, naj mi telefonira V Zazidu gradijo pomnik tudi padlim Mačkoljanom £■ Mačkolj je padlo v Zazidu v slovenski Istri osom a eničev in prav toliko je padlo mladeničev iz Zazida t# *.&- j* llžan klanov mačkoljanskega Kulturnega društva Primorsko ter bivših Poj sla°V-|Se ’e skupno z domačini iz Zazida, male vasice v slovenski Istri, viukotn, v soboto zjutraj ročno lotila dela, tako da je «šel zid» kar naglo navzgor . . . rejše naših ljudi, seveda sta otli stra nerac*-'e’ 80 še vedno živi let, k0 . m dnevi izpred štiridesetih % jg P°1 Istre gorelo-. Potem ko šistif»p “rimarje po tolikih letih fa v°jske •more °t> zrušenju italijanske 1943, .uPrave po 8. septembru dihajo »n s polnimi pljuči za v našePli.V° sv°bodo, je prihrumela kraje nacistična vojska in njega uradi «izdajstva» dovčerajš- H UtorT'nika ~ ItaUje ~ in za ^ ry,.-ra Pnmorskega ljudstva za-ie nalf,(,!,gati ln moriti vse, na kar PestaV|- • Pobijati vse, ki so se ji ** ji j". Po robu. In v naših krajili vso, s . Postavilo po robu vse, prav I^Nnd Verjetno ni nikjer na svetu 1(0 gibanje bilo ta * lašem'“n*', vseljudsko, kot je bilo '•<% j., , “rimarju in v naši Istri, lacisu,- lUtli bilo tako hudo in divje Vojska ,° maščevanje. In nacistična i kšni’ V(vr'r' 50 so pridružili kot ne e ^kal ali Poznavalci «terena» fašistjc 'ri domači, predvsem koprski .................... hodom' za<;elu s svojim divjim po-iw.. 'e luko rekoč na pragu Trsta ‘0 $/*.. ’ začenši z Mačkoljami, na- «ai hfa |yj?njb strašnih prvih dneh okto Jbigo v Sprele vasi kar druga za •stre. ju,0 hja v notranjost slovenske bijali v,Kratl m sproti so nacisti po-loiirn ne z'v°' moške in ženske, ka Se , Vzpelo pravočasno zbežati ^oko c v kako goščavo, ali v V *.asko jamo. Scev11 'jueb je padlo tudi veliko kdo, c’iKaJli za puško je prijel vsa-1 njo r ° osti, ki ni vedel, kako se • Vens)(i t}a' .'h11 med temi padlimi v !l ^sta ■ i^* -so tudi nekatere žrtve ^nsko tržaške okolice, borci iz ..............„. ki je I prvm' ,^aek°lj. torej vasi, ^ gorela ,an° ' oktobra 1943 že drugič Kre ■ j. -are , so v vasi prvič zanetili *HUrnii' ,a°isu prej fašisti, in sicer 2*Či 8tvo Primorsko ter J~ da^i^i LPj>rtizani, so se do k ,-------, — — dogovo £ 'n en,,!* štirideseti obletnici vsta i ačin« ?bletnici smrti skupine „sMi ’. k' so jih nacisti pobili v > anpm S1Cl ^uzid, postavili svojim /.^Pumenik na kraju njihove i ti ga rj s® stopili v stik s prebi °r niku društva. Kino Gorica VERDI Danes zaprto^ ^,estasi e VITTORIA 17.30-22.00 pod 1 antagonista. Prep. mla letom. di CORSO 18.00—22.00 < smo se srečali. Na-'■Vo, tš0, .s° Preuredili svoje kmetij 'Za na Madžarskem kme-ul,odločajo. Kmetje so> na Banour,c^. žlvljenjslie ravni, glav njihove proizvodnje pa do- sežejo rezultate, ki so med najbolj širni na svetu. Kar se tiče žita, na primer, je njihov pridelek na ravni ZDA, in sicer 1,4 rane na leto na prebivalca. Glede proizvodnje svinjskega mesa so Madžari prvi na sve tu, še pred Danci, z 90 kg svinjske ga mesa na leto na prebivalca. V zadnjih 15 letih je kmetijska proizvodnja na Madžarskem doživela največjo rast in sicer 58 odstotkov, «ne dosegljiva* Holandska ji sledi s 50 odstotki. In v čem je «tajnost», «vzgib», ki je pripeljal do tega? Predvsem gre za skladno preple tanje zadružnega organizma in manj ših individualnih posestev. Po številnih poskusih, ki so bili obeleženi tudi s tako imenovano kolektivizacijo v 50. letih, kolektivizacijo, ki je privedla do tega, da so kmetje zapustili o gromne površine orne zemlje, in po «številnih diskusijah in razpravah v partiji*, so madžarski komunisti začeli kmetijstvo organizirati v sedanji obliki in tako kmetje kot tudi oni na vrhu «so danes z rezultati zadovoljni*, v kolikor lahko sledimo glasnemu razmišljanju predsednika madžarskih kmetijskih zadrug, ki je o vsem tem med drugim rekel, da «to je popoln politični uspeh*. Kmetijske zadruge na Madžarskem štejejo nad 600 tisoč članov in dve tretjini obdelovalnih površin spada pod njihovo upravo. In te zadruge «pridelujejo tisto, kar hočejo, kar že-lijo», pravi predsednik madžarske za družne organizacije, ki pravi tudi ta kale: «Vlada daje samo en nasvet: izkoristiti je treba vso obdelovalno površino®, to se pravi, da ne sme biti neobdelanih površin. Da bi to dosegli, na madžarskem podeželju zaposlujejo številne stro kovnjake in izkoriščajo vso možno moderno tehniko, hkrati se združujejo za nakup in prodajo, za uvoz in iz voz in država intervenira le, da pm maga najslabšim, najbolj šibkim za drugam, toda subvencije daje najbolj rentabilnim. Obstajajo torej zadruge, ki so bolj bogate, in zadruge, ki so bolj šibke, celo siromašne. In etudi s tem smo zadovoljni*, pravijo. So zadruge, ki so boljše in zadruge, ki so slabše upravljane in so zadružniki, ki imajo višje dohodke in zadružniki, ki so slabše plačani, pač v razmerju s tem, kako se pomujajo, kako delajo. Vendar razlika med najboljšimi in najslabšimi ne znaša nikoli več kot 30 odstotkov. Toda tveganje ob tej samostojnosti v upravljanju zadrug in vsega kmetijstva je toliko večje, kolikor večje je sodelovanje zadružnikov pri vsakem odločanju, pri vsakem sklepanju glede upravljanja zadrug, glede dela in vodenja kmetijstva. Pred sednik in vodstvo nacionalnega zdru ženja zadrug se jčesto posvetujeta z vlado in imata tudi pravico veta pri vladnih sklepih, ko gre za kmetij stvo. Generalna skupščina vsake zadruge s tajnim glasovanjem voli svo-je vodilne može, odobrava proračune in tudi zaključne račune. Pri tem je značilno to, da se voli v vodstvo zadruge le «sposobnosb> in zato «mno-gi med našimi predsedniki zadrug so mladi inženirji*. Zadnji, vendar pa ne najmanj pomembni dejavnik glede uspehov v madžarskem kmetijstvu pa so tudi drobne individualne posesti, ki se ga jo do 2 ha obdelovalne površine. Ta drobna posestva, ki so v tesni zvezj' z zadružnim sistemom, dajejo tretjino skupnega kmetijskega pridel ka. «Lastniki teh drobnih posestev so vezani z zadružništvom tako, da morajo opraviti v zadrugi določeno ste vilo delovnih ur na leto, preostali čas pa lahko porabijo za delo na svojih posestvih, le da ima zadruga pred njihovo posestjo prednost. To velja za vso družino, ne le za gospodarja, vsi skupaj namreč opravijo določeno število ur. Tako nam je povedala pomočnica predsednika kmetijske za druge P5tefy, kj se razteza vzdolž Donave in meri kakih 6000 ha obdelovalne površine. V zadrugo je včlanjenih kakih 1000 kmetov, ki raz polagajo še s svojimi posestvi in zadruga posreduje svojim članom za njihove potrebe na malih posestvih gnojila, veterinarske usluge, prevozna sredstva, zajamči jim odkupne možnosti vedno po v naprtj določenih cenah in podobno. S tem svojim, rekli bi, stranskim delom ti kmetje po dvojijo alj celo potrojijo svoje do hodke. Na tak način je madžarska državna uprava uspela na razsežnih madžar skih ravninah pridobiti si zaupanje madžarskega kmeta in tudi madžarskega delovnega človeka, če se je vse do leta 1978, kot drugod po sve tu, podeželje praznilo in so mladi ljudje odhajali v mesto, se je pro-ces izseljevanja na Madžarskem najprej ustavil, nato je ubral celo o-bratno smer, kajti zadnje čase je vedno več ljudi, ki zapustijo svoje delovno mesto v tovarni ali kaki u stanovi in se vrnejo na podeželje, se vrnejo na vas, kjer se bolje poču tijo in kjer vidijo večjo ekonomsko varnost. In ko vidimo, kako se je zadružništvo obneslo na podeželju, ni nič čud nega, če so temu zgledu začeli slediti tudi v drugih panogah, seveda v majhnih obrtniških obratih, delavnicah in podobnem, vendar se bomo pri tem našem sprehodu po madžarski stvarnosti ustavili tu in se drugega dela lotili kdaj drugič. Koliko siane Italijana kulturno razvedrilo Strošek za zabavo in kulturno razvedrilo se v Italiji veča, vendar pa ne le na račun inflacije in manjše vrednosti denarja, pač pa tudi zato, ker koncerte, gledališke predstave in kinematografe obiskuje vedno več ljudi. Res je, da gre velik skok teh kulturnih stroškov za eno petino v letu dni pripisati predvsem višjim stroškom, višji vstopnini, skratka inflaciji. Na vsak način je Italijan v letu 1982. potrošil za gledališče, opero, koncert, kinematograf, ples in ostalo 1.433 milijard lir, vtem ko je leto prej dal v iste namene 1.174 milijard, torej za 21.1 od sto manj. Toda v lanskem letu je bilo v vsej Italiji raz nih odrskih prireditev, torej gledaliških predstav, oper, baletov in podobnega nič manj kot 92 tisoč, leto prej pa 87 tisoč, torej za obilnih 5 odst. manj. Na račun višjih cen vstopnine, večjega števila predstav in tudi nekoliko večjega števila občinstva so na blagajnah vseh gledališč prodali vstopnic kar za 150 milijard lir, vtem ko so leto prej prodali vstopnic komaj za 118 milijard, ali z drugimi besedami za obilnih 27 odst. manj. Kar zadeva dramska gledališča, pa imamo na voljo naslednje podatke. Vseh predstav je bilo 54.500 nasproti 49.700 v letu 1981., občinstva je bilo 1981. leta 9.9 milijona, lani pa 10.6 milijona, ki so potrošili nad 47 milijard lir in pol, vtem ko so leto prej dali v isti namen le obilnih 36 milijard lir. Tudi kar zadeva operno umetnost, balet in opereto, veljajo bolj pozitivni in optimistični podatki. V lanskem letu je bilo vsega skupaj kar 3.960 predstav, nasproti 3.800 predstavam v letu 1981., občinstva je bilo lani nekaj nad tri milijone, predlanskim pa 2.600 tisoč. Zelo velika pa je razlika v celotnem strošku. Leta 1981. so obiskovalci opernih predstav plačali za vstopnino nekaj nad 22 milijard lir, lani pa kar obilnih 28 milijard. K trem planinskim kočam v Kanalski dolini S počitniškega sprehajanja po />rirodnih krasotah slovenske dežele * PeHa doirini (1502) pod Višem z obronki Naboisa na levi in zgornjim delom ne Zajzere na desni ter vrhom Poldanšnje špice v ozadju lil' l°da S?!ona Sre počasi h kra ll del se,' !';11, dnevi avgusta in ve- kaže1*!rskih še ludlJ°' vsai i- ■ Dnln4y,„„i; — krajše in prekrasno ^nui ^ KHtnm j .i . ». Prožnosti L"No. na ?nske lz'ete v ■j, sl-oven<,i, kaj-°n je tako bogata na irn,sPušča,a dežela. Zavedam se, da Hd Drirlrnom rm Irnfnnn naših §3 področje, za katero zamejskih vrstah kar pa bom vendarle veda tudi priložnost za zanimive večerne razprave o tržaški stvarnosti oziroma o heterogenem izvoru tržaškega prebivalstva in sploh o zgodo vini tržaškega mesta. Z ženo sva se odločila, da se bova povzpela na tri bližnje planinske koče in za prvi cilj sva si izbrala kočo Grego. Skik * Oniuai-—v’ P« venuane Hf? birič Ji,1 ackaJ -svojih počitni- 'UST K°e* *BRATJE GREG°* Hjt" Vseh'T“‘ mcti nami le ne po C,‘zletov "nn°čnih eno ali poldnev \ , ‘nora, 1 Kanalski dolini in da ."nnloni , reSa ogrel za sknk DrjJl K;In- 1P.!aninski raJ■ Sicer skok pa “Jih dolina postala že v LV ker K, . bolj vabljiva tudi n®, v ' cc so moje informacije • v •■•v/jv- iiiivfi i&icvv-ijv- , *sn$ki '.btembru vendarle (xlprt hotel «Mangart» °krog L, ‘ bo lahko s svo ko »"“ibolj udobnimi ležišči nudit tL>reJ T?r,m°rno izhodiščno toč k'rav v dneh mojega eno lama 'V^ta v Kanalski dolini tiLj‘%no l><~. k o oglodal to novo >Vo ir, , dobitev za slovensko »V hjeKo . 'so na lastne oči prepri v njem funkcionalnosti, pa če-HvNrobn»sPt-a^kar šc ur°JaJo ra. v. u.su /a sprejem prvih j j ^ H*1 O«** točko izletov sem si i11 GrirV® z iVas oziroma Vilo Netty, ^ki '^no fi„c,lH. dobila prijetno sobo drujj, ,r|ačo oskrbo pri neki tr ^ ^ ntil irriSI/oifa n a: ,Grčijf3:8DTrancija ‘ Švedska - Avstrija 13-8> Belgija 18:4. , -jja i® Lestvica: Grčija 6, Bolgari Danska 4, švedska, Francu strija 2, Belgija 0. Današnji spored VATERPOLO A SKUPINA ka; ZRN - Romunija; SZ - Ni*« mMa. Jugoslavija - Španija; B® J džarska. B SKUPINA Avstri Grčija - Danska; Švedska -ja; Belgija - Francija. SK0K' umovanje: STOLP (moški) DESKA 3 m (ženske), PLAVANJE (ob 18. uri) roSto 100 m delfin (moški); 200 £ 200 (ženske); 400 m mešano ( ^to m prsno (ženske); 4x200 (moški). Vva jugoslovanska nogometna liga • KOMENTAR: Franci Božič Nedelja je bil tragičen dan za moštva jugoslovanske nogometne velike četverice: Partizan, Crvena zvezda, Dinamo in Hajduk so skupaj osvojili v drugem kolu jugoslovanskega pr venstva samo dve točki. In tudi po gled na vrh lestvice — 1. Velež, 2 Sloboda, 3. Priština — je prav sen zacionalen. Manj presenetljivo bi bi lo pravzaprav, če bi ta tri moštva srečali prav od zadnjega mesta navzgor. Napovedi so bile torej točne: 38. prvenstvo v jugoslovanski prvi ligi bo eno najzanimivejših doslej. Branilec naslova, beograjski Partizan, je pokleknil v Prištini. Z golom spretnega beograjskega golgeter ja Manceja so Beograjčani sicer po vedli z 1:0, Uxla ob pomoči fanatičnih gledalcev (35 tisoč) je novinec Priština nazadnje slavil z 2:1. Zagrebški Dinamo je doživel že dru gi zaporedni poraz. Odhod trenerja Blaževiča je bil za Zagrebčane o-čitno prevelik šok, da bi jih še lahko šteli med favorite prvenstva. S 3:1 je Zagrebčane premagal Željezničar v Sarajevu. Moštvo Dinama je vodil «Velika četverica» razočarala trener Belin, toda bržkone bo na zagrebškem krmilu prišlo do nove spremembe. Potem ko je ponudbo zavrnil trener dunajskega Rapida Ba rič, je Vladko Markovič menda edi ni resnejši kandidat za to mesto. Splitski Hajduk je bil stoodstotni favorit v srečanju z Vojvodino, toda 20 tisoč gledalcev v Splitu je doživelo grenko razočaranje: remi. Beo- grajski sodnik Petrovič je Hajduku poklonil tudi 11-metrovko, toda Sli-škovič je streljal tako slabo, da je skoraj neznani novosadski vratar Jo vanič njegov strel ubranil. Hajduk je bil na koncu lahko še srečen, da Novosadčani niso pobrali še druge točke. 30 tisoč gledalcev pa je bilo še bolj razočaranih nad igro Crvene zvezde. IZIDI IN LESTVICA IZIDI 2. KOLA Hajduk - Vojvodina 0:0; Željezničar - Dinamo (Z) 3:1; C. zvezda -Osijek 0:0; Velež - Čelik 2:0; Dinamo (V) - Vardar 2:0; Sloboda - Olimpija 2:0; Budučnost - Rijeka 2:0; Priština - Partizan 2:1; Radnički - Sarajevo 1:3. LESTVICA Velež, Sloboda in Priština 4; Osijek, Vojvodina, Hajduk 3; Sarajevo, Dinamo (Z), Budučnost, Željezničar, Rijeka, Partizan in Crvena zvezda 2; Čelik 1; Dinamo (Z), Olimpija, Radnički in Vardar 0. PRIHODNJE KOLO (28. 8.) Partizan - Dinamo (V); Rijeka -Priština; Dinamo (Z) - Budučnost; 0-limpija - Željezničar; Vojvodina - Sloboda; Sarajevo - Hajduk; Čelik - Radnički; Osijek - Velež; Vardar - Crvena zvezda. ki je v Beogradu z Osije navšdol'\c brez golov. Osiješki vrata to^ je bil sicer prvi mož t tudi Osiječani so imeli svoje e b,i sti. Izmed Zvezdinih novi g0IiVr še najboljši brezkompromisn vič, Elsner je bil povpec v pa je povsem razočarat. 3°^’ dveh tekmah še ni do tipfida ^ trener Zec pa bo naposled povlekel pravo potezo: Elsn J slal v napad. , juzli Ljubljanska Olimpija je ^ p" drugič zapored izgubila, s %e p° ni dosegla gola. Sloboda ,^10 32 minutah vodila z 2:0, 2 ,va tik čane pa sta bila usodna & sprotna napada. Olimpijin ^ tia golj se je nadejal, da bo 1 rjalfl [ padala. Olimpija pa °r^h.., ^ Tk°, nasprotnimi napadi. Toda napmin no obratno, Gugolj Pa J .g teV^ hudo taktično napako, začel s petimi branilci, v ’ „ iok> nju je sicer napako P^Lietu P° \. bilo je že prepozno, k ra' P svoje prispeval tudi S°lQ ■ re(Jni Pr denik, ki je zapravil dve ložnosti za izenačenje. Danes začetek kolesarskega SP v Švici Italijanski amaterji brez možnosti? ZORICI! — Z dirkališčnimi vožnja mj se bo danes v Švici pričelo svetovno prvenstvo v kolesarstvu, ki bo imelo svoj višek 4. septembra, ko bo na sporedu cestna vožnja za profesionalce. In prav za dirko profesionalcev (vsaj v Italija) vlada največ je zanimanje. To pa še v večji meri, ker bo naslov svetovnega prvaka v Švici branil Italijan Giuseppe Saronni. Popularni «Beppe» pa trenutno ni v najboljši formi, saj je tudi v nedeljo na zadnji izbirni dirki za sestavo reprezentance (dirka po Umbriji) nemalo razočaral. Na nedeljski preizkušnji pa je zanesljivo zmagal Francesco Moser, ki je tudi tokrat pokazal, da je-v odlični farmi in da bo glavni adut italijanske reprezen tance na bližnjem SP. Vrstni red na nedeljski dirki po Umbriji pa je bil naslednji: 1. Mo ser, k; je prevozil 240,100 km v 6.21’37” s poprečno hitrostjo 37,749 km na uro, 2. M. Lejarreta (Šp.), 3. Baronchelli, 4. Bombini, 5. Nilson (šve.) vsi v zmagovalčevem času. Saronni je prispel na cilj skoraj s 6 minutami zamude. Po tej dirki je italijanski zvezni trener Alfredo Martinj objavil seznam kandidatov za SP. Le ta je naslednji: Giuseppe Saronni, Moreno Argentin, Marino Amadori, Giambat-tista Baronchelli, Mario Beccia, E-manuele Bombini, Davide Cassani, Roberto Ceruti, Bruno Leali, Luciane Loro, Palmiro Masdarelli, Francesco Moser, Sandro Paganessi, Fa-brizio Verza, Roberto Visentini. Če bodo verjetno italijanski kolesarji igrali eno vodilnih vlog na naj pomembnejši dirki profesionalcev, pa je stanje v drugih disciplinah za Italijo dokaj zaskrbljujoče. Med a materji, in še posebno v dirkališčnih vožnjah, Italija nima kolesarjev, ki bi lahko enakovredno tekmovali z najboljšimi. Danes bo torej začetek svetovnega prvenstva. *• Kot prvi pa bodo startali amaterji, in sicer na kronometer s startom na mestu. Tekmovanje se bo pričela ob 20. uri. Jutri pa bo preizkušnja v keirinu za profesionalce in zasledovalna vo žnja za amaterje posameznike. • CARLOS ALBERTO, trener bivše ga Zicovega moštva Flamengo, bo od slej treniral neko nogometno ekip« v Abu Dabiju, kamor so ga očitno zmamili dolarji: kot je sam povedal, bo njegov mesečni prejemek znašal več kot trideset tisoč dolarjev (okrog 45 milijonov lir). «Ameriški pokal» Azzurri ni uspel podvig NEWPORT — Po skoraj štirih mesecih, se bo posadka Azzurre v nedeljo vrnila domov. S porazom proti avstralski jadrnici v predzadnji regati polfinala Ameriškega p>okala se je zanjo tekmovanje tudi končalo. Sanje zadnjih dni, da bi se uvrstila v finale, se niso uresničile, vendar je tu di tretje mesto uspeh, kakršnega si v začetku niti največji optimisti niso nadejali, saj je bil to prvi italijanski nastop na tej prestižni regati. Poleg rezultata samega, je obračun pozitiven tudi zaradi izrednega navdušenja, ki je vladalo okrog nastopov Az zurre, pa tudi uspeha z gospodarske plati ne gre podcenjevati. V finalu se bosta torej pomerili Avstralija 2, ki je zasedla prvo mesto, ter drugouvrščeni angleški Victory 83. Na tretjem mestu je Azzurra, zadnji pa so Kanadčani. Zmagovalec, ki bo izšel iz tega finalnega dvoboja, se bo zatem pomeril z jadrnico New York bo P^' Yacht Club. Ta dvoboj se tvU z® 13. septembra, ko se bo. pok& ' čel pravi finale Amenskeg ^ ki ga več kot stoletje trcu rokah Američani. ,.orn polf Zgleda, da so se medtem ^ polemike okrog kobilice ^ jadrnice (Američani so s avsF , sprijaznili z novostjo, J-ne 0 ski jadrnici omogočila oda tate) in če bo šlo vse P? ^ poteg vanju, se bo prgv AvstraUJ vala tudi za končno zmag • v O MARTINA NAVRATIL°JV$ v finalu teniškega tunurj _la gv* tu s 6:4, 4:6, 6:1 P^ei Lloydovo. mag®18 o P1^ • BENFICA je sicer z Portu z 1:0 osvojila P°J\ nasbjj. gometni pokal, vendar b®ju p v pokalu prvakov. V PvL nih prvakov bo igral P° Asezzo - Milan Catanzaro - Lazio Cestna - Inter Como - Vstali Cosenza - Napol! Empoli - Avellino Foggia - Monza L.R. Vicenza - Torino Perugia - Juventus Pescara - Fiorentina Rimini - Roma Taranto - Bari Triestina - Piša KVOTE 13 (3 dobitniki) — 12 (153 dobitnikov) X X 1 2 2 2 X 2 2 2 2 1 511.103.000 lir - 10.021.000 lir 1. — 2. — 3. - 4. — 5. — Grandio Eloquente Abelsa Kryn Autobadino Fido Aseado Ado Abs di Jesolo Ceros di Noe Re Nero Bananas KVOTE 12 (10 dobitnikov) 11 (233 dobit.) 10 (2.475 dobit.) 13.385.000 lir 555.000 Ur 51.000 lir V Se en potilaz jugoslovanskih košarkarjev PALMA DE MALI/IRCA — V četrtem kolu svetovnega mladinskega košarkarskega prvenstva je Jugoslavija nepričakovano, toda zasluženo izgubila proti ZRN in je tako izgubila sleherno možnost za osvojitev ene od kolajn. V osrednjem srečanju kola pa je SZ po podaljšku premagala ZDA. Na skupni lestvici finalnega dela vodi tako SZ. IZIDI 4. KOLA Španija Argentina 115:86; ZRN Jugoslavija 69:65; SZ - ZDA 87:83. Itick Carey izboljšal svetovni rekord CARACAS — V okviru plavalnega tekmovanja na vseameriških igrah je Američan Rick Carey izboljšal svetovni rekord na 100 m hrtno s 55’'19. Prejšnji rekord je bil last istega plavalca in je bil slabši za 10 stot. sekunde. Mladi Rečani uspešni na Japonskem TOKIO — Mladinsko nogometno moštvo Rijeke je uspešno dokončalo dvotedensko turnejo po Japonski. Mladi Rečani so namreč v šestih pri jateljskih tekmah osvojili štiri zmage in dva neodločena izida. Jadranovci začeli priprave pod vodstv novega trenerja v Jadranovi košarkarji td^jlr Rcpnu pod vodstvom noV‘i7Iienja mr Andreja Žagarja, ki jc .vc žeta Splichala, začeli Pr'l ^ vo prvenstvo C-l lige- Jhor® K F V imenu Jadranovcga * [H)idra'.' ti> vega trenerja in Igralce I^ (#r f ^ gon Kraus (predsednik l,‘()jitt' dopustu). Žagar je nato ■ obd8 p(i' vim varovancem v g*avn.[vC,,'*, en- V risal spored pred |>r venski j $ prav, nakar so fantje *"*■ $ ningi. ah Daljše poročilo o prvm ž(evi|K pripravah v naši jutrišnj