Mladinska matica —mm Izšla je 8. številka »Našega roda« s sledečo vsebino: Janko Samec: Pomladanski sonet. (Pesem.) Danica Gruden: Mati in sin. (Pesem.) Arnošt Adamič: Velika tekma. Albin Podjavoršek: Mati poje. (Pesem.) Fran Ločniškar: Orel. Anton Ingolič: Njeno zdravilo. Ivan Vuk: Mačkica. KaraličevPotokar: Zvon svobode. Joža Šeliga: Pomlad ob oknu. (Pesem.) France Bevk: Pesterna. Angelo Cerkvenik: Malopridni pes. Utva: Teta Betka. ***: Maj. Pastuškin: Trije palci. (Pesem.) ***: Abeceda. Pavel Kunaver: Tuji meč. Štefanija Gruden: Kaj vse vedo povedati čitatelji »Našega roda«. Moč naroda. Kako moramo živeti. Sedaj znaš fotografirati. Pomen mlečnega zobovja. Kdaj sejemo. Mladina piše. Med ilustratorji so zastopani v tej številki: Pirnat, Makš Kavčič, Ravnikar, Prunkova, O. Gaspari, Tine Kos in Riko Debenjak, mlad slikar, ki je vzbudil za Božič s svojo razstavu v Beogradu izredno pozornost. — S to številko se je zaključil IX. letnik naše mladinske revije. Samo v tem letniku je sodelovalo nad 50 pesnikov in pisateljev ter 22 ilustratorjev. —mm Zaradi velikonočnih počitnic mnogi naši poverjeniki še niso naročili 8. številke »Našega roda«. Prosimo, da čimprej zberejo naročnino, ker se list že razpošilja. Učenci, ki se niso na- ročili na vse šteVilke »Našega roda«, izgubijo pravico do knjig. —mm Tudi zaloga 2. zvezka Cicibanove knjižnice gre proti koncu. Opozarjamo učiteljstvo prvih in drugih razredov, da knjižice v nekaj tednih ne bo mogoče več dobiti. Stane samo 1,50 din. Pri naročitvi nad 10 izvodov se poštnina ne vračuna. —mm V zagrebški reviji »Knjlževni horizonti« (3—4 štcv.) je izšla 3 kolone dolga ocena o Cerkvenikovem »Ovčarju Runu«. Ocena je zelo ugodna. »Ovčarja Runa« smatra kritik za boljše delo kot je »Šarko« od znanega hrvaškega pesnika VI. Nazora. Mimogrede govori kritik tudi o poslanstvu in 1'epih uspehih »Mladinske matice«. Kratek izvfeček navedene ocene prinesemo v prihodnji številki lista. —mm V uvodu ocene dveh mladinskih knjig piše kulturni referent »Slovenca« sledeče: »Slovenska mladinska književnost se po vojni lepo razvija, toda poudariti moramo, da vse bolj po količini, kakor po vrednosti. Najlepše slovenske mladinske knjige so po večini še vedno prevodi, dasi kažejo prav slovenski šolniki izredno veliko prizadevanja za izvirno slovensko mladinsko knjigo. V tem pogledu ima veliko zaslug, ki jih nc maramo kratiti, prav Mladinska matica, zlasti pa naši mladinski časopisi, ki se razvijajo v tekmi, ki kvalitetno morc samo koristiti. Tofda če je predvojna slovenska mladinska knjiga opevala le bolj romantične snovi, princese in zlate kraljične, plemenite kraljeviče in čarovnice, in imela vse bolj moralno vzgojni namen, se je povojna snov zatekla vse bolj v realnost ter skuša bolj kot moralno vzgajati, predvsem izobraževati in odkrivati mladim očem svet v njega mnogoterih pojavih.«