Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt lihaja v Celovcu — Erscheinungsori Klagenfurt OBETA SE USPEH KONFERENCE SALT: AMERIKA IN SOVJETSKA ZVEZA NAPOVEDUJETA ŠE LETOS SPORAZUM O OMEJITVI RAKETNEGA OBOROŽEVANJA BSBaEBSBBBBSBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBHBHBšilllSEiEBSBBBB @ B | Slovenski novinarji na Koroškem: | Ne pozabljamo | g na odgovornost | ki jo imamo do zamejskih Slovencev V Washingfonu In Moskvi so prejšnji teden hkrati objaviti uradno sporočilo o dogovoru, v katerem Amerika in Sovjetska zveza napovedujeta, da bosta še letos pripravili sporazum o omejitvi defenzivnega raketnega oboroževanja ter o omejevanju graditve proti-balističnih raketnih sistemov. Vest o tem, da so se ameriško-sovjetski pogovori o omejitvi strateškega oboroževanja (znani kot konferenca SALT, ki izmenoma poteka na Dunaju in v Helsinkih — op. ured.) premaknili z mrtve točke, je v mednarodni javnosti vzbudita veliko zanimanje. Zlasti pa je bila ta vest z zadoščenjem sprejeta v Avstriji, ker je sedanja runda konference SALT na Dunaju, in še posebej na Koroškem, saj je do premika prišlo kratko po obisku, ki sta ga obe delegaciji SALT napravili pred nedavnim noši deželi. Kakor Ije -sedanji ameriško-sov-Jfctski dogovor po emi strani nedvomno razveseljiv, pa ije seveda Preuranjen vsak pretirani optimi-z©m. To so poudariti tudi na sedežu Združenih narodov, kjer očitno ne bi. Gre predvsem za vrsto pomembnih mednarodnih dokumentov, kot -na pni-mer razglasitev Latinske Amerike za ibrezafomsko področje, prepoved vojaške aktivnosti na Antarktiki, pošiljanja jedrskega o-Verujejo več v tozadevne obljube ^ v«likib sili. Tudi upravičeno, saj ...... 9lcrvna skupščina OZN že dve leti brez vidnega uspeha paziva atomske sille in zlasti Ameriko ter So-v-i®bko zvezo, naj takoj razglasijo ^'aratorij na proučevanje in razporejanje ofenzivnih in defenzivnih raketno-jedrskih sistemov. In tudi *daj, -ko -izgloda, da bo končno fe ^opravljen korak naprej, sta se obe Jetiki -siti odločili te za precej sk-ro-^ejši cilj: doseči sporazum o ome-ii+vii razporeditve anfibal-ističnih raketnih -sistemov in sprejeti določe-116 ukrepe za omejevanje nekaterih ^ateških ofenzivnih sistemov za božično uničevanje. Kljub temu, da se je tempo izpopolnjevanja atomskega orožja v Zcrdnji-h letih močno povečali, pa ne kože spregledati, da so 'bili doseženi tudii določeni pozitivni uspe- mdadostl s čestitkami Titu V -torek 25-. maja, ob rojstnem dne-VH. predsednika Tita, so v Jugoslaviji tudi letos obhajali Dan mladosti. NOV ATENTAT. na partizansko grobišče :: Prejšnji teden v noči od četrtka na petek je bilo ponovno oskrunjeno partizansko grobišče na pokopališču v Grebinju: kakor že meseca februarja, foko so neznani storilci tudi zdaj z barvo oblili in pomazali spominski kamen, ki ga je Zveza koroških partizanov lan) postavita ob grobu, kjer počiva domač partizanski borec, ki je daroval svoje življenje v boju proti fašizmu za svobodo domovine. Varnostne oblasti, ki so takoj uvedle preiskavo, posebej poudarjajo, da pri takih atentatih ne gre le za poškodovanje tuje lastnine, marveč za zločinsko dejanje, naperjeno proti določilom državne pogodbe. Kakor pri vseh podobnih zločinih, storilcev doslej še niso odkrili. vsej država so bile za to -prilož- ************************************ sporazuma. ?°st najrazličnejše prireditve in svečanosti, s katerimi je -mladina proslavila svoj -praznik, hkrati pa manifestirala tu-da svojo angažiranost v skupnih prizadevanjih za nadaljnje Ovijanje samoupravnega socializma utrjevanje enotnosti jugos-lovan-sk>h narodov. Na potrebo utrjevanja enotnosti je ?Pozoril -tudi predsednik Tito, ko se 'e Zastopnikom mladine in otrok iz Teh republik zahvaljeval za njihove ^stitke ob 79. rojstnem dnevu. „Uči-\e se o trnovi zgodovinski poti naše dežele — .je -poudaril — ter gojite rožja v vesolje in razmeščanja fega o-rožja na morskem dnu, sporazumeli pa so se Judii o- prepovedi širjenja jedrskega orožja na neatom-ske deželte. Svetovna javnost je te sporazume -sprejela in pozdravila v prepričanju, da so pomembna etapa na težavni poti do dejanske raketno-jedrske razorožitve in do splošne, popolne razorožitve -kot končnega cilja. Ker pa pozneje no teh področjih ni -bilo napredka, so se začeli pojavljati dvomi. Pojavilo se je vprašanje, ali velesili ne težita za -tem, da bi razorožili sicer ostali svet, -ne bi -se pa dotaknili lastnih vojaških zmogljivosti. O tem sumu priča tudi dejstvo, da polovica čla-OZN doslej še -ni ratificirala sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja. Med članicami svetovne organizacije je okoli deset takšnih, ki -imajo vse -možnosti, da se -prej ali slej uvrste -med atomske sille. Morda je tudi -ta perspektiva vplivala na obe velesili, da sta začeli razmišljati, ali ni skrajni čas, da somi dasta zgled. Tudii ni Izključeno, da ju je k temu več ali ma-nj prisilili položaj, v katerem sta. Vsekakor so nekateri mnenja, da sta se velesili zavedeli -lastne nevarnosti, če bi še nadalje vztrajali v takem polo-Jožaju, li-n sta zato sklenili is klasičnim diplomatskim kompromisom doseči -na ožjem področju -sporazum o omejitvi -ra-ketno-jedrskega potenciala. Drugi omenjajo tudi razne zunanjepolitične faktorje in trenu-lne notranjepolitične potrebe. Po mnenju tretjih pa gre pri sedanjem dogovoru za potezo, do katere je prišlo „iiz -različnih vzrokov”. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da -bo končno le prišlo do resnih -pogajanj, -ki sicer ne bodo lahka, vendar utegnejo res že do konca tega -leta privesti do sklenitve n B m m B B ta B B B B B B B HI B SS B B B B B V začetku tega tedna je obiskala Koroško skupina osmih novinarjev iz Slovenije, iki so se z raznimi predstavniki pogovarjali o vprašanjih, nanašajočih se na odn-ose med Koroško in Slovenijo, še posebej pa o položaju in problematiki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, kajti — kalkor so slovenski novinarji ob tej priložnosti izrecno poudarili — pogoj za dobro sosedstvo je zadovoljiv položaj koroških Slovencev. Naj-prej je slovenske novinarje 9prejel deželni glavar Sirna, pri katerem s-o — -kakor je -bilo povedano na poznejšem sprejemu, na katerem so tudi koroški novinarji imeli priložnost spoznati in izmenjati mnenje s svojimi poklicnimi tovariši iz Slovenije — v večurnem pogovoru „zelo odkrito" razpravljali o vseh v-prašanjih, ki zanimajo obe strani. Pri -tem je šlo zlasti za razvoj, ki je sledil lanskim plebiscitnim proslavam, za vprašanja dvojezičnega šolstva, za problematiko dvojezičnih krajevnih napisov in druga vprašanja v zvezi z določili člena 7 državne pogodbe. Poleg tega so slovenski novinarji imeli razgovore z velikovškim okrajnim glavarjem dr. Wagnerjem, z vodjo kulturnega referenta pri deželni vladi dr. Mittergradneggerjem, z ravnateljem deželnega muzeja dr. Koschierjem, z vodjo manjšinskega šolskega oddelka okrajnim- nadzornikom Voukom, z referentom za manjšinska vprašanja dr. Baumannom i-n s predstavniki koroške trgovinske zbornice. Pred povratkom v domovino pa so se slovenski novinarji ustavili še pri deželnem poslancu Hanziju Ogrisu v Bilčovsu, kjer so imeli daljši razgovor s predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij, ki so jim tolmačili -položaj in težnje slovenske narodnostne skupnosti -na Koroškem. Novinarji so izjavili, da je njihov obisk marsikaj prispeval ik še boljšemu razumevanju »koroške stvarnosti". Ob -koncu pa so nedvoumno poudarili: Naj ne bi imel kdo iluzij, da v Slovenija -pozabljamo na odgovornost, ki jo imamo do zamejskih Slovencev! ■ m m B B B B sa B ■ B B B B B B ■ B B B Jubilej združenj za OZN ... V Luksemburgu je bila ta torek jubilejna skupščina Svetovne federacije združenj za OZN (WFUNA), posvečena 25-letnici ustanovitve te mednarodne organizacije. Zasedanju so poslale svoje -pozdrave številne mednarodne organizacije, pa tudi šefi dlrža-v 'i-n vlad iz vseh delov sveta -so naslovili na ta zbor svoje poslanice. Na jubilejnem zasedanju so -bile v svetovno federacijo sprejete številne nove članice, im sicer predvsem delegacije iz afriških, azijskih i-n latinskoameriških držav -ter z Bližnjega vzhoda, kjer prej niso -imeli organiziranega gibanja za Združene narode. Skupščina je izg laso- Kitajska odpira vrata v svet naše svetle tradicije. Naša sociafistič-na skupnost je sestavljena iz več na-^dov in narodnosti. Nekoč so bili Razcepljeni in so živeli vsak v svo-1'h raizmerah trpljenja polno, težko lv'jenie. Naš osvobodilni boij jim je otnogočil združiti se v enotno državo, Jugoslavijo, v kateri ima vsaka narodnost vso svobodo in možnost, da '•Pravlja sama s seboj. Nikoli ne pobite varovati in krepiti enotnosti 'in ^ naro zaposlenih, 'istočasno se je delež industrije povečal na 39,7 %, najbolj pa je svoj delež na številu zaposlenih povečal terciarni sektor, namreč za dobrih 6 odstotkov na 36,1 %. In leta 1969? — Primarni sektor je Imel le še 18,6 % zaposlenih, sekundarni je zdrknil na 39,4 %, terciarni sektor pa je svoj delež povečat na 42,2 %. Od njih je bilo največ zaposlenih v skupini prometna podjetja, trgovina, banke in zavarovalnice ter pravna in gospodarska služba. Te skupine so namreč imele 20 odstotkov vseh zaposlenih. Skupina javne službe 'jih je zaposlovala 11,3 odstotka, skupina osebne usluge pa 10,8 odstotka. Pomen terciarnega sektorja gospodarske dejavnosti pa ni razviden le iz naraščanja števila ljudi, ki jih zaposluje, marveč tudi iz njegovega prispevka k narodnemu proizvodu. To tembolj, če upoštevamo, da podobno kot industrializacija narašča tudii narodni proizvod. Leta 1968 je v naši državi s 109 milijardami šilingov narodnega proizvoda odpadlo 41,2 odstotka na terciarni sektor. Štiri leta prej je z 92,7 milijardami šilingov znašal delež 40,8 odstotka, leta 1960 pa s 77,7 milijardami šilingov 41,1 odstotka. Avstrija je država, kjer je terciarni sektor gospodarske dejavnosti čedalje večjega pomena. Kot dežela turizma in dežela blagovnega in osebnega tranzita v osrčju Evrope bo v prihodnjih letih zabeležila še naglejši razvoj tega sektorja. Leta 1960 je ta sektor štel. 1,186.000 zaposlenih, leta 1968 jih je bilo 1,338.000, letos pa jih šteje gotovo 1,5 milijona. V luči dosedanjega razvoja je torej mogoče reči, da je upoštevanje tega sektorja pri izbiri ali menjavi poklica mladine velikega pomena. Precej gotovo je, da so med področji tega sektorja sedaj gostinstvo, zdravstvo in izobraževalna dejavnost tisti, kli bodo v prihodnje še bolj iskali ustrezno kvalificirane sodelavce. (bi) ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mil Ob 80. obletnici enciklike „Re-rum novarum", s katero je tedanji papež Leon XIII. razkril pogled cerkve na zaostrena socialna protislovja ob koncu minulega stoletja, je sedanji papež Pavel VI. naslovil na kardinala Roya, predsednika vatikanske komisije »In-stitia et Pax“ pismo, v katerem se bavi z nekaj „novimi" socialnimi problemi, hkrati pa opredeljuje stališče Vatikana do drugih ideoloških sistemov. Pismo se v začetnih besedah imenuje »Octogc-sima adven-iens". Stališča, ki jih je najprej vatikansko uradno glasilo »Oservatore Romano“ objavilo v obliki omenjenega papeževega pisma, je papež nekaj dni pozneje še osebno ponovil. Med novimi socialnimi problemi navaja papeževo pismo pretirano urbanizacijo, težave v dialogu med starejšo in mlajšo generacijo, dejansko diskriminacijo ženske, priznanje vloge sindikatov, katerih akcija pa ne bi smela biti čisto »politične narave", nadalje problem »novih revežev" (umsko za-ohstali, ostareli), puroblem diskriminacije zaradi spola, rase ali veroizpovedi ter poskuse, da bi se zoper demografsko ekspanzijo bojevali z ,,-mathuzijanskimi ukrepi" (kontracepcija) namesto z ustvarjanjem novih delovnih mest in izboljševanjem življenjskih pogojev. Kar zadeva ideološko in politično sfero delovanja kristjana, je papež pozval vernike h »kritičnemu vrednotenju ideoloških sistemov". V njegovem pismu je med drugim rečeno, da katolik ne more podleči komunizmu in liberalizmu, kajti glede odnosa do kon- kurenčnih ideologij ostaja katoli-oizem prav tako ekskluziven, kot je bil. Drugače kot nekdaj pa gleda Vatikan — tako izhaja iz pisma — na politično udejstvovanje vernikov: ne samo v pismu kardinalu Royu, marveč tudi v poznejšem nagovoru, posvečenem osemdesetletnici enciklike »Rerum no-varum", je papež Pavel VI. potrdil »pluralizem političnih odločitev kristjana" na posvetnem področju, kamor ie vključeno tudi področje politike. To z drugimi besedami pomeni, da katoličan ni dolžen strogo slediti strankam, ki se — z dejanji ali samo z besedo — indentificirajo s cerkvijo in njeno ideologijo, marveč ima pri izboru svojih političnih simpatij proste roke. Prav iz tega razmišljanja je na tiskovni konferenci, ki so jo v Vatikanu priredili ob objavi omenjenega papeževega pisma, sledilo tudi vprašanje, ali so komunisti še vedno obsojeni na ekskomunika- cijo? Odgovor, ki ga je dal vatikanski predstavnik, je bil sila zanimiv: so, vendar samo tisti, ki so se zavestno pridružili materialistični ideologiji marksizma; strankarski sopotniki, volivci komunistične partije ali stranke, se torej nimajo več vzroka bati večnega ognja, ki po novem grozi po vsej priliki le še »zavestno najbolj o-predeljenemu vrhunskemu političnemu razredu". Ne glede na nadaljnje zavračanje marksizma — kar pa je razumljivo, saj je v osnovi cerkvene doktrine prav nestrpnost zoper vse drugačne ideološke sisteme — predstavlja ta odločitev precejšnjo spremembo od časov, ko je Vatikan grozil z ognjem in žveplom vsem, ki bi se kot katoličani hoteli pridružiti količkaj levemu političnemu gibanju (saj smo to na »lastni koži" občutili tudi koroški Slovenci, ko sta bila v krog organizacij in listov, nad katerimi je bilo izrečeno »prekletstvo", vključena tudi takratna Demokratična fronta delovnega ljudstva ter naše glasilo Slovenski vestnik). Na tiskovni konferenoi v Vatikanu je bilo govora tudi o socializmih, o katerih govori papeževo pismo. Ko so vatikanskega predstavnika vprašali koliko da jih je, se je odgovor glasil, da je afriški socializem drugačen od tistega v Romuniji in od onega v Čilu, kristjan pa naj se kar sam odloči med njimi, opirajoč se kajpak na tisto, kar je v pismu rečenega o »pre-grešnosti" materialističnega marksizma; če pa se bo zmotil, mu zato nič več ne grozi peklenski večni ogenj, kajti: laiki naj se končno nauce uporabljati svojo avtonomijo, ne da bi za vsako malenkost prosili za blagoslov cerkvene hierarhije. Nov veter veje iz Vatikana posiROKerosveru PARIZ — V Parizu sta se prejšnji teden pogovarjala francoski predsednik Pompi' dou in agleški premier Heath o vprašanjih francosko-britanskega sodelovanja in sta zlasti podrobno obdelala vprašanje vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Uradno sporočilo pravi, da so pogovori pokazali popolno skladnost stališč o delovanju in razvoju skupnosti. Predsednik francoske republike in predsednik britanske vlade sta proučila vrsto gospodarskih, finančnih in monetarnih vprašanj, ki bi lahko nastala kot posledica razširitve skupnosti. Poleg tega sta govorila o razvoju gospodarske skupnosti za dosego g°" spodarske in monetarne zveze in njenih zapletljajev, v zvezi z obstoječimi monetarnimi odnosi. Predsednik Heath je poudarili da je Velika Britanja pripravljena popolnoma sodelovati v tem razvoju v evropskem duhu. ISTANBUL — V nedeljo zjutraj so našli v Istanbulu v praznem stanovanju truplo izraelskega generalnega konzula Efraima Elroma, ugrabljenega prejšnji ponedeljek. Ugrabitelji so ga ubili s strelom v tilnik. Po ugrabitvi so zagrozili člani takoimeno-vane »turške narodnoosvobodilne armade“i da bodo konzula ubili? če oblasti ne izpustijo njihovih aretiranih tovarišev. Turška vlada pa je odbila pogajanja z ugrabitelji- SAIGON — Ameriški bombniki so v soboto dvakrat napadli raketne baterije na ozemlju DR Vietnama. ISTANBUL — Vzhodno Turčijo je v soboto prizadel potres, ki je zahteval nad 1000 človeških življenj. Najhuje je prizadeto mesto Bingol, kjer je porušenih 90 °/# hiš. Že do nedelje zjutraj so spravili izpod ruševin 600 trupel. Provinoijski guverner je izrazil bojazen, da je mrtvih še veliko več. Vojaške enote razkopavajo ruševine in pomagajo pri reševanju prizadetega pre' bivalstva. KRK — V nedeljo okoli 19.55 ure se je na letališču »Rijeka" na Krku zgodila največja nesreča v zgodovini jugoslovanskega oivilnega letalstva. Letalo TU-134» last beograjske družbe Aviogenex, je ob pristanku eksplodiralo in zgorelo. V pla' menih je po doslej znanih podatkih našlo smrt 75 potnikov in članov posadke, med njimi trije otroci. Preživeli so samo 22-letm potnik Rajko Sarajčič iz Zagreba ter štirje člani posadke. BEOGRAD — Kakor se je zvedelo, bo čilski zunanji minister Clodomiro Almeyda Medina v soboto prispel na uradni obisk J Jugoslavijo. Čilski zunanji minister se je v ponedeljek mudil na Poljskem, kjer ga J® sprejel predsednik državnega sveta Jose* Cyrankiewicz. MOSKVA — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SSSR Nikolaj Podgorn* je v torek prispel na obisk v Kairo. To je že njegov drugi letošnji pohod v Združeno arabsko republiko; prvikrat ob otvoritvi Asuanskega jezu je šlo za uradni obiski tokrat pa je formalno govora o neuradnem prijateljskem obisku. PEKING — Jugoslovanska ladjedelnica „3. maj" in reška tovarna dieselskih motorjev bosta za kitajske naročnike izdelal} več popolnoma opremljenih tovornih ladij in ladijskih motorjev. Ko so zadnje mesece Sklepali pogodbe za dobavo ladij in pogonskih motorjev z Jugoslavijo, sta obe strani poudarjali, da je to pravzaprav šele začetek stikov in da lahko pričakujejo novai še večja naročila. BRUSELJ — Predsednik francoske republike Pompidou je 'bil te dni na obisku v Belgiji. Čeprav so pravkar končani evropski pogovori med Pompidoujem in Hea' them dali temu potovanju aktualno vsebino, je imel Pompidou po programu ? Belgiji samo uro in petnajst minut pob' tičnih razgovorov. In še pri teh je v glav' nem šlo za investicije in gradnje cest. STOCKHOLM — V torek se je v Helsinkih začel tridnevni kongres socialističn internacionale. Prvi dan 90 razpravljali °. mednarodnem položaju na splošno, drug1 dan o evropskih vprašanjih, zadnji daU pa o problemu držav v razvoju. PRAGA — V torek se je v Pragi začel štirinajsti kongres komunistične partije Češkoslovaške. Štirinajsti kongres se tako sestaja že drugič v treh letih, kajti takoj P° vdoru čet varšavskega pakta v ČSSR A')'. gusta 1968 je bil v neki tovarni v Prag1 prvi XIV. kongres, ki pa so ga nato Prfj klicali -in razveljavili. V Prago je prispe1 -tudi več partijskih vodij in drugih gostoV> toda ni take udeležbe kot na kongresu Moskvi. ROSARIO — Britanskega honorarnegjj konzula v argentinskem pristaniškem mesj1' Rosario, Stanleya Sylvestra, so v nedelj ugrabili člani takoimenovane „revolucl°j narne ljudske armade". Zapustili so spo(0^ čilo, da bodo konzula predali »ljudski J1* stici". Gostovanje ljubljanske Opere spet izredno kulturno-umetniško doživetje Gostovanja opernega ansambla Slovenskega narodnega gledali-tta iz Ljubljane so pri nas na Koroškem znana in priznana kot iz-tedna kulturno-umetniška doživetja. Za tako doživetje je ljubljanska Opera poskrbela tudi zadnjo nedeljo, ko je v celovškem Mestnem Sledališču v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenjo uprizorila opero sodobnega ruskega skladatelja Dimitrija Šošta-koviča .Katarina Izmajlova" ali — kakor se je to delo prvotno imenovalo — „Lady Macbeth mcenskega okrožja”. Toda na žalost je to gostovanje, ki je po eni strani bilo res pravi kulturni dogodek in užitek, imelo tudi svojo drugo plat. Zanimanje *o to prireditev je bilo namreč tako katastrofalno majhno, da ni več nožno govoriti drugače kot o Izraziti kulturni sramoti. Ljubljanski operni ansambel se je ^Pet pokazol s isvoje najboljše strani ter je bilo gostovanje za tukajšnje občinstvo obogatitev v pravem pomenu besede. Gostje so se f>r®dstavifi s 'komodam, ki na Koroškem (in verjetno sploh v Avstriji) doslej še ni bit uprizorjen. In po-skrbeli so za predstavo, ki je bila v vsakem oziru brezhibna — od ružije Hinka Leskovška in glasbenega vodstva dirigenta Grila Cvetko preko odrske opreme Maksa Kavčiča in kostumov Mije Jarčeve izbrane zasedbe 'izvrstnih so-tistov, kjer smo v glavnih vlogah Občudovali tudi pri nas že dobro *nane umetnike, kot so Vilma Bukovčeva, Rudoilf Franci, Dragrša pSnjanovič, Danilo Merlak, Fride-*šk Lupša, Rajko Koritnik, Zlata Ognjanovič, Jože Stabej in Slavko kokelj. Pa tudi vsi ostali člani on-SQmbla so ise uspešno uveljavili, pri cemer ije treba brez dvoma posebej Poudariti številčno 'krepke in predvsem glasovno mogočne zbore P°d vodstvom Jožeta Hanca. Slovensko prosvetno društvo .Zvezda” v Hodišah vabi na PEVSKI KONCERT v soboto 5. junija 1971 ob 8. uri zvečer v gostilni pri Sve-Hju na Plešerici ob Hodiškem Jezeru. Nastopila bosta moški zbor zbuštva upokojencev Iz Kranja In mešani zbor društva upokojencev Iz Ljubljane. Po koncertu bo za zabavo Igral godbeni trio iz Kranja. Vti prisrčno vabljenil Odbor Skratka: predstava je bila vsestransko na umetniškem nivoju, ki smo ga v Celovcu deležni res le ob zello redkih priložnostih — pač ob gostovanjih 'ljubljanske Opere. Ravno zato pa je toliko manj razumljiv (da o kakšni opravlčljivosti sploh ne more biti govora, je povsem jasno!) odnos, ki ga je do gostov iz Ljubljane ob tej priložnosti pokazala celovška oz. koroška javnost. Ta odnos je bil namreč tako škandalozen, tako sramoten in predvsem tako značilen, da je k stvari treba enkrat povedati nekaj zelo jasnih ugotovitev. Ne bomo ponavljali, kar smo v podobni zadevi zapisali šele pred enim mesecem (Slovenski vestnik št. 16. od 23.4.1971), ko smo koroški Slovenci prav tako .smeli" reševati čast organizatorjev uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Če je ob takratnem gostovanju ljubljanske Drame kateri nemško govoreči .kulturnik" svojo nekulturnost morda še skušal prikriti s lem, da se je skliceval na jezikovne težave, potem je zdaj pri glasbeni prireditvi odpadel tudi še ta na trhlih nogah stoječi .argument". Zato je dejstvo, da bi nemško govoreče obiskovalke nedeljske prireditve 'lahko sešteli na prstih abeh rak (kajti še od 30 prodanih vstopnic so jih dakaizano več kot polovico kupili Slovenci), samo dokaz, da je vzroke za tako kulturno sramoto treba Iskati drugod, namreč v odnosu sploh, k'i ga Koroška kože do kulture sosednjega naroda. Da je uradna kulturna 'izmenjava na Koroškem predvsem namenjena večinskemu narodu, da po tej poti spozna kulturne stvaritve sosednega slovenskega naroda, je seveda razumljivo. Predvsem pa stvari tako pojmujejo organizatorji teh prire- ditev, kajti priprave ise v zadnjih letih odvijajo povsem mimo koroških Slovencev, katerih se na merodajnih mestih blagovolijo spomniti le tedaj, če jim voda stoji do grla, ko spričo nezanimanja med večinskim narodom grozii nevarnost, da bo prazna dvorana postavila na laž vse lepe besede o dobrem sosedstvu 'in medsebojnem spoštovanju. Tedaij smo naenkrat .dobri" koroški Slovenci. Zakaj? Pa menda ne zato, ker je gotovim ljudem očitno na tem, do bi prikrili resnični odnos večinskega naroda na Koroškem do kulturnih stvaritev sosedov — Slovencev? Ali pa morda iz strahu, da bi Slovenci videli, kako je v resnici s .kulturnostjo” ljudstva, katerega kulturne potrebe iz-gleda ne presegajo ravni raznih domovinozvestih cirkusov. Ailli pri celovškem gledališču res verjamejo, da je vse v redu, če v zadnjem trenutku razdelijo nekaj MED NOVIMI KNJIGAMI: brezplačnih vstopnic (da niti ne govorimo o resno ali neresno mišljeni ponudbi brezplačnega golaža, s katero Si je predstavnik kulturne ustanove sam izstavil' primerno spričevalo o svoji .kulturnosti")? Ali ni nasprotno ravno to najboljši dokaz miselnosti, za katero je mogoče najti le en sam izraz — prepotentnost! Višek te herrenvolkovske nadutosti pa je poskus, vzroke za to zdaj le že malo preveč očitno kulturno nedohronjenost iskati v .nezanimanju" in .nekulturnosti" koroških Slovencev. Če smo mesec dni prej poskrbeli za obisk predstave 'ljubljanske Drame, če smo dva tedna prej ob gostovanju Mariborčanov napolnili celovško gledališče (kjer pa smo zaman itskaji kakega nemško govorečega .kulturnega" sodeželana, čeprav je bilo uprizorjeno delo domač, koroškega avtorja!) in če smo zadnjo nedeljo celo popoldne biti na akademiji slovenske gimnazije in kljub temu pokazati še toliko kulturnega zanimanja, da smo zvečer obiskali tudi še predstavo ljubljanske Opere — potem mislimo, da je tukaj odveč vsoko prerekanje o tem, kdo Slovensko prosvetno društvo .Zarja” v Železni Kapli VABILO Igralska skupina našega društva se je po uspešnih gostovanjih pri sosednjih društvih v Št. Vidu, na Radišah, v Št. Lipšu in v Bilčovsu odločila, da bo Držičevo komedijo TRIPČE DEUTOLČE ponovila v domačem kraju, in sicer v nedeljo, 30. maja, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli. S tem bodo naši igralci zadostili številnim ljubiteljem lepe Igre in zdravega humorja, da bodo še enkrat prišli na svoj račun. Zato prisrčno vabljeni! Odbor je .kriv", da je odnos koroške javnosti do kulturne izmenjave s Slovenijo postat že naravnost sramoten. Janko Messner: Skurne štorije Sredi maja je v Mariboru pri Založbi Obzorja izšla knjiga prof. Janka Messnerja »Skurne štorije". Če jemljemo Messnerjeve nemške „Koroške razglednice", ki so izšle že poprej, so pa sestavni del tudi te knjige, kot nekak njen separatni odtis, potem se nam je v knjižni obliki zdaj prvič predstavil pisec, ki že vrsto let sodeluje v koroških in slovenskih leposlovnih revijah in časnikih ter je znan tudi kot prevajalec. „Skurne štorije" so zbirka črtic, razmišljanj in reportaž, vendar je skoraj v vsaki od njih še toliko groteske, satire, dušeslovja in žlahtnih misli, da bodo trd oreh za razlagalce literature prav zaradi te svoje raznorodnosti. Poglejmo jih po vrsti! „Svinjska štorija" je črtica o tem, kako se je pisec razočaral nad svinjami (beri: ljudmi). Kljub satiričnemu koncu je v njej mnogo topline in sončnih, plastičnih opisov kmečkega življenja. »Špasna štorija" je duhovita in ostra satira na kakršnokoli — v levo ali desno skrajnost zaverovano vzgojo, ker vsaka ustvarja le kimavce, »jasagerje". »Skurna štorija" je posmehljiva realistična kmečka slika o skopem Skjacu, ki so mu zaradi starokopitnosti in stiskaštva pobegnili vsi otroci z doma, po njegovi grozljivo klavrni smrti pa zapravdali posestvo. »Badgasteinski protokoli" (ki smo jih leta 1969 v nadaljevanjih objavljali v našem listu — op. ured.) so silno grenka avtobiografska izpoved o dolgoletnem križevem potu, na katerega je pisca nagnalo okolje, ker je kot Slovenec s slovenskega stališča v njem obsojal neumnosti in krivico. Vendarle tudi ta najbolj grenka in globoka novela izveni v toplo ugotovitev, da ima svoje Korošce zelo zelo rad. „Filzhammer & Co." je reportaža o raznarodovanju Slovencev zaradi nemškega gospodarskega pritiska. Eri „Koroške razglednice", ki so v Sloveniji ob izidu naletele na precejšen odmev, so po vrsti mrka obtožba nemškega nasilja (v prvi katehet kaznuje šolarja, ker moli slovenski očenaš; v drugi vojni dopustnik Kuhar zve, da so mu starše in zaročenko izselili ter naredi samomor) in razprava s Perkonigom o sožitju »hrasta in lipe", ki izzveni tako, da so prijaznost in lepe besede ob grdih dejanjih premalo za resnično dobro sožitje Slovencev in Nemcev na Koroškem. Tem, na prvi pogled literarno zelo raznorodnim tekstom je skupna vez osebna prizadetost pisca o položaju koroških Slovencev. Le na videz so Messnerjeve štorije politična literatura, v resnici so osebna, človeška, srčna in miselna reakcija na vse, kar se je Slovencem (in pisatelju kot enemu od njih) godilo v predvojni, hitlerjevski in povojni Avstriji. Iz tisoč žalostnih dejstev, razmišljanj, nespečnih ur, drobnih in velikih krivic, pregnetenih v literarno izpoved, je spletena ta knjiga. Je bridka, je kritična do Nemcev, Slovencev, Jugoslovanov in predvsem do samega sebe, je grenka in posmehljiva, je »grda", skurna, kolikor razkriva grde in žalostne stvari, ni pa grda v estetskem pogledu in je predvsem poštena. Od vrste knjig o koroškem vprašanju je Messnerjeva diagnostika gotovo prodrla globoko do virov bolezni, ki se ji pravi ogroženost slovenstva na Koroškem. Seveda ni v njej predpisana terapija, čeprav bo pozornejši bralec našel v njej tudi kaj takega, saj ta ni ne domena ne moč pisatelja. Pisateljeva moč je njegova živa, odkrita umetniška beseda, to pa je Janko Messner izpovedal. Ilustracije Melite Vovkove se ujemajo z vsebino in duhom knjige, spremna beseda založbe na platnicah pa ni niti malo reklamna, temveč simpatično informativna. Tedaj lahko zaključimo, da so Messnerjeve „Skurne štorije" obogatile ne le koroško, temveč tudi slovensko leposlovje in se je z njo pisec uvrstil med sodobne angažirane slovenske prozaike. Marjan Kolar -WW1 SVETINA * BL '. it! 01! PRVA KNJIGA Nekje v dolini so zabobneli topovi kakor daljno gr-ki naznanja bližajočo se nevihto. V zraku je zažgalo in zatulilo. Prve granate so tlesknile na pobočje ^fcske. Ubito kamenje je deževalo v strugo. Vrane so Preplašeno zakričale, dvignile so se v višavo in odletele. err»šk0 topništvo je načrtno česalo pobočja v 'soteski, z iebeznijo in veliko natančnostjo, ki je lastna le Nem-Drevje, ki ni moglo bežati je bilo iz daljave po-°bno na smrt obsojeni vojski. Zadeta drevesa so se to-in pokošena padala med skalovje. Širclji debel so kostno moleli kvišku iz zadimljenega pobočja. Granate padale redoljubno vedno više proti sedlu. Streljali so v *'vah, kot bi goniti sovražnika, ki se z vrhov soteske po-^'ka proti sedlu. Suha trava 'se je vžgala in ognjeni jeziki 'lizali strmine. Stebri dima, ki so se dvigdli iznad skat, spodbudili topničarje, da so še z večjo vnemo trošili Ječijo in se boriti z zemljo in nevidnim sovražnikom, ^dmev grmenja pa je oznanil, da si Nemci v dolini hla-*i° v«Sk0 ie,o. Ko so prve granate padle nad sofesko, je Orlov j*Jr*°knill čef0 s s©d'la na desni in levi skalni greben. Ljudje so se pofaknili v škraplje, skalnate luknje, skratka, Putskali so si naravnih zaklonov. Četa, ki 'je prišla v okre- pitev zasede, pa naslednjo vzpetino. se je umaknila dalje v gozd, na DRUGA KNJIGA Prvi del SENCE NAD KOTLI NO 1 Življenje, obrusi me kakor nož! Kdor me ne prime prav, naj zakrvavi. Matej Bor Rana, ki jo je major Walt staknil med spopadom v soteski, se je dobro celila. Krogla je bila navadna in mu je prebila le mišice. Zdravnik ga je skrbno obvezal in mu pritisnil roko k životu, da si ne bi z nepotrebnim gibanjem povzročal bolečin. Stotnik Kniecke se je na račun njegove rane obešenjaško šalil, češ da je dobit la prizanesljivi strel kot naplačtlb za usluge, ki jih je napravil osvobodilnemu gibanju. Čez nekaj dni je major že vstal, se sprehajal po sobi, postajal pred odprtim oknom in z vsemi pljuči vdihaval sveži pomladni zrak, ki je vel s strmih pobočij nad mestom. Občutek nemočnega besa, ki ga je peklit nekaj dni, se je polagoma spremenil v rahlo potrtost; te-to pa je spretno prikril pred stotnikom in jo utapljal v domačem žganju. Vtem ko se je zdravilo njegovo meso, pa je bolehala njegova duša. Njegov ponos je bil močno prizadet in samozavest omajana. Čutit je, da se na tihem tudi stotnik Kniecke nekoliko vzvišeno posmehuje njegovi preočitni nestrpnosti v obkoljenem mestu, kjer so enofe ‘iz dneva v dan zaman čakale na pomoč. Jezit se je na generala in njegovo kabinetsko strategijo. K hudiču je pošiljal njegovo manevrsko vojno z ofenzivnimi sunki, preračunanimi na najugodnejši čas in najugodnejši prostor. Če mu že ni do težkih ranjencev, ki jih je treba odpeljati na kliniko, ker bodo sicer umrli, naj kaj ukrene vsaj zaradi strateške točke, da ne pride v roke banditom. Če mu že ni do tisočglave posadke, ki ji čedalje bolj primanjkuje munkije in z njo tudi volje do boja — kaj lahko se zgodi, da jo stisnejo in ugonobijo v tem prekletem kotlu, pozabljenem od vsega sveta — naj mu bo vsaj do časti nemškega orožja. Votlo bobnenje topov in minometov, regljanje mitraljezov in pokanje pušk, ki ni nikoli ponehalo in je vznemirljivo preplavljalo svod nad dolino vse dni in noči, mu je vražje dražilo živce. Bilo mu je, ko da drvi proti njemu ogromen val, ki je podrl nasipe in začel poplavljati. Šele ko so se mu vrnite telesne moči, je premagal nelagodno razdraženost, ki v bistvu ni bila nič drugega kakor strah, in skušal misliti bolj razsodno. Za to si je poiskal in prikrojil tudi razumske raztoge, ki so ustrezali nezavidljivemu položaju. Tolažil se je z ugotovitvijo, da je močan tisti, ki zna prenašati poraze in jih spreminjati v izhodišča novih zmag. Zmog in porazov pa je bilo nebo bodočnosti polno kakor zvezd. Da pa bi lahko ukreniti karkoli smotrnega, mora zvedeti, kaj se je zgodilo z Ano. Šele ko bi izvedel, kdo je odpovedal — Ana ali Bla'j — bi lahko učinkovito ukrepal. Toda kako zvedeti resnico v tej prekleti zmedi, ko enote stalno menjajo položaje! Stotnik Kniecke mu je po- Akademija slovenske gimnazije Velika dvorana Delavske zbornice v Celovcu )e bila zadnjo nedeljo napolnjena do zadnjega sedeža. Državna gimnazija za Slovence je priredila svojo že tradicionalno šolsko akademijo in na stotine naših ljudi se je razveselilo nad pestrim kulturnim programom. Ravnatelj dr. Pavle Zablatnik je v svojem pozdravu omenil, da letos lahko resnično računamo z začetkom gradnje lastnega poslopja za slovensko gimnazijo. Sicer smo isto slišali že na lanski akademiji, vendar se potem ni ničesar zgodilo, medtem ko imamo letos že konkretne znake zato, saj je bilo v ponedeljek komisioniranje za izstavitev gradbenega dovoljenja. Po 14 letih delovanja, po deveti maturi (z letošnjimi maturanti bo končalo slov. gimnazijo že 250 dijakov) in pri 423 dijakih bi bil res že čas, da z gradnjo končno začnejo. Občina Globasnica vabi na MEDNARODNO KULTURNO PRIREDITEV ki bo na binkoštno nedeljo 30. maja 1971 s pričetkom ob 14.30 uri na dvorišču restavracije juenna" (Alojzij Gregorič). S petjem, plesom in godbo bodo nastopili: # oktet Janeza Petjaka O mešani pevski zbor domačega prosvetnega društva # mladinske skupine v narodnih nošah iz AVSTRIJE, MADŽARSKE, ITALIJE, JUGOSLAVIJE. Slavnostni govor bo imel župan Albert Sadjak. Ta ..Mednarodni kulturni popoldan' bo za vse lepo doživetje. Naj bi doprinesel k prijateljstvu in razumevanju med evropskimi narodi! Hodiše Letošnja akademija je bila uvodoma posvečena spominu pokojnega prof. dr Franceta Czigana, ki je bili s svojo neutrudljivostjo duša vseh dosedanjih akademij In ki ga je pobrala februarja iletos zahrbtna bolezen. V njegov spomin so spregovorili ravnatelj dr. Pavle Za-blatnik, predsednik Združenja staršev ek. svetnik Mirko Kumer ter zastopnik Zveze kuMurno-prosvetnih organizacije Slovenije dr. Primož Kuret. Ob tej priliki so ravnatelju slovenske gimnazije izročili Gallusovo plaketo, s katero je bil pokojni prof. dr. France Czfigan odlikovan za delo z zborom Jakob Petelin Gallus, vendar mu je zaradi smrti niso mogli več izročiti. Ves prVi del akademije je bi'l v znamenju spomina na pokojnega profesorja. Na začetku so dijaki 6. a in 5. b razreda v zboru recitirali Zupančičevo pesnitev »Grobovi tulijo", Franc Florjančič ter Franc Rehsman iz obeh osmih razredov pa sta deklamirala »Streitlted zwi-schen Leben und Tod" neznanega pesnika. V isti okvir sta spadala še nastopa mešanega lin mladinskega zbora, ki ju je vodil prof. Jože Ro-pitz. Prvi je zapel koroško narodno »Gozdič je že zelen" v priredbi dirigenta, »Zdaj je pomlad", ki jo je uglasbili France Czigan, ter pesem Na praznik vnebohoda 20. maja 1971 smo v Zitari vasi imeli proslavo materinskega dne, ki je bila v dvorani pri Rutarju. Spored je izvajala šolska mladina, ki sta jo naučili Mioka Hribernik in učiteljica Helena Wutte. Moramo reči, da smo nad kvaliteto sporeda, posebno nad lepo slovenščino, ki so jo otroci govorili in peli, bili navdušeni. To je posebno prišlo do izraza v Igrici Indija kolomandija. Otroci so v sporedu izvajali tudi nekaj nemških točk in s tem pokazali sožitje obeh naro- »Mrok" St. Maliča, drugi pa Cziga-navo uglasbitev Potočnikove »Ko dan se zaznava" ter pesem naše koroške pesnice Milke Hartmanove »Gozd šumi", ki jo je uglasbil V. Vodopivec. Po odmoru so spored začeli Ve- VABILO Mladina SPD »Edinost” v Pliberku vabi na DOMAČO KULTURNO-DRUŽABNO PRIREDITEV ki bo dne 30. moja 1971 (binkošfna nedelja) ob 19.30 uri pri MARINU V LIBUČAH. Pričakujejo Vas mladi domači igralci z veseloigro »Mutasti muzikanti' (enodejanka) ter pevci-domačini, za ples pa Vam bodo igrali znani muzikantje Celjski fantje. Domačini! Mladina! Pričakujemo, da se boste v obilnem številu odzvali našemu povabilu. Ne bo Vas »griva-vo'l Društvena mladina dov v našem kraju. Kljub temu, da je bila prireditev na hitro organizirana, je Rutarjeva dvorana bila nabito polna, kar je organizatorjem, posebno pa mladini bilo v veliko zadoščenje. Vsem gre naša prisrčna zahvala, predvsem Micki Hribernik, ki je pripravila večino sporeda. Besedo zahvale pa moramo izreči tudi Juriju Pasterku, ki je prišel iz Železne Kaple in s primerno razsvetljavo in tehničnim vodstvom pripomogel k še večjemu uspehu proslave. seli študentje, ki so publiki znani že iz preteklega leta; pod vodstvom Pavla Otipa so zaigrali nekaj poskočnih Viž. Sledila je skupna recitacija štirih dijakov, Andreje Zi-kulnig, Mirka Lauseggerja, Mojke Mišje In Tonija Schellandra, ki so predstavili pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja ob stoletnici njegovega rojstva. Pa mešanem zboru, ki je predaval Vodopivčevo skladbo »V čolnu" in po Veselih študentih, ki so zaigrali tri Avsenikove skladbe, so nastopili fantje 6. a in 6. b razreda, ki so zaigrali »mučne sanje" profesorja telovadbe Milana Kupperja; prizor »Oproščen telovadbe" je zaradi svoje špasnosti žel izredno veliko aplavza. Prof. dr. Anton Feinig je ob klavirski spremljavi prof. Jožeta Ropitza zapel solospeva »Nate mislim" in »Ob slovesu" naše pesnice Milke Hartmanove. Dekliška ler fantovska telovadba je pokazala, s čim se ba-vijo naše »gracije” ter kako nepro-stovoljno-hoteno zabavljiva je lahko telovadna ura. Vmes pa je Marko Kupper iz 1. b razreda posrečeno deklamiral pesem o Kralju Matjažu, medtem ko so dijaki Iz obeh tretjih razredov igrali prizor »Van des Kaisers Bart". Za kanec je še enkrat nastopili mladinski zbor pod vodstvom Jožefa Rapitza s Tomče-vo »Škrjonček poje" in z narodnima »Vihredič" in »Veseli letni ča-si”, ki ju je priredil Luka Kramolc (oba skladtelja sta bila osebno navzoča). Združeni mešani zbor pa je zaključil s Simonitijevo skladbo (besedilo Ivan Cankar) »Debeli kum" — solo je pel prof. dr. Janko Zerzer, 'ki je bila morda najbolj posrečena izvedba zbora, ter s Cziganovo »Prisego" z besedilom Kisaverja Meška. Za glasbeni okvir je tokrat odgovarjal prof. Jože Rapitz, recitacije in deklamacije so pripravili Anton Feinig, Janko Messner, Pavle Zablatnik, Hema Ješe, Morija Spieler in Janko Zerzer, telovadne nastope pa Milan Kuper, Anton Molle, Elzi Arbeitstein in Marija Spieler. Pred veliko dvorano so biila razstavljena delo dijakov, ki so jih ustvarili pri ročnem delu in pri risanju. Videti je bilo nekaj kvalitetnih izdelkov, tako pri dekliških kakor pri fantovskih delih. Razstavo so pripravili Janez Oswald, (Dalje na 7. tirani) Smrt tudi v našem kraju ne počiva. Prejšnji teden je posegla v Pavličevo družino v Hodišah. Po težki zahrbtni bolezni je umrla Neža Pavlič. Njena smrt je bila hud udarec ne le za njeno družino, ampak je izzvala globoko sočutje tudi v soseščini in daljni okolici, kjer je pokojna Pavličeva mama bala priljubljena kot zgledna mati in zavedna Slovenka. Velika množica žalnih gostov, ki je pretekli ponedeljek prišla na Pavličev dom, da rajno pospremi na njeni zadnji pota, je to potrdila, kajti toliko pogrebcev v Hodišah že dolgo nismo videli. Neža Pavlič je umrla v 74. letu starosti. Njena življenjska pot ni bila lahka, kljub temu pa je pokojnica bila vedno dobre volje in je z vedrim značajem prenašala vse težave, s katerimi se je srečavala v svojem življenju. Bila je vneta prosvetašinja in kot taka sodelovala dolga leta v pevskem zboru domačega prosvetnega društva. V marljive prosvetaše in zavedne Slovence je Pavličeva mama vzgojila tudi svoje otroke. Njen sin Folti je že zgodaj začel peti in že dolga leta vodi hodiški pevski zbor. Neža Pavlič se je predvsem v dobi nacizma izkazala za zvesto pripadnico naše narodne skupnosti. V tistih temnih časih je skrila vse slovenske knjige in drugo društveno imovino in jo tako ohranila pred uničenjem. Za ta njen pogum in vse delo v društvu se je pokojnici v imenu Slovenskega prosvetnega društva „Zvezda„ v Hodišah ob odprtem grobu zahvalil predsednik Janko Schottl. Tudi domači župnik Lovro Kašelj, ki je opravil pogrebne svečanosti, je v svojih poslovilnih besedah orisal vrline po- kojnice in pri tem poudaril, da je nad petindvajset let kot žena mez-narja negovala hodiško farno cerkev ter tako izražala spoštovanje do svoje vere. Domači pevci pa so Pavličevi mami v slovo na domu in ob odprtem grobu zapeli pesmi žalostin-ke. Pavličevo mamo bomo kot dobro mater, zavedno Slovenko in zvesto bralko našega lista ohranili v traj' nem spominu, svojcem pa velja naše iskreno sožalje. Škofiče Prejšnjo soboto smo imeli pri no* res prisrčna in dobro uspelo prireditev, namreč tako 'imenovano krajevno pelje naših šolarjev. Priznali moramo, da so se mladi pevci l® pevke, ki so predvajali pesmi tako v nemškem 'kakor tudi v slovenskem jeziku, Izredno dobro pošto* viti ter navdušiti številne abčanOr ki so prišli, da prisluhnejo melodijam iz mladih grl. Navzoče občane je pozdravil ravnatelj šole Kucher, župan Burger pa je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da je tudi ta prireditev odraz skupnega delovanja tfl sožitja občanov obeh narodnosti- Če pomislimo, da slovenske pesmi v naši šoli že dolga teta nismo več slišali, palem je biila ta prireditev vsekakor razveseljiv uspeh i® obetajoč korak po poti sožitja i® sodelovanja v duhu resnične enakopravnosti. Žitara vas Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UlO ročal, da se je četa s sedla nad sotesko umaknila nekam globlje v gozdove, v sestav brigade, ki napadajočim enotam krije hrbet. Če to drži, bo četa gotovo nekaj dni mirovala, pa se bo morda lahko dokopal do podatkov. Ko je razmišljal, kako naj stvor izpelje, se je nenadoma spomnil Valjhuna. Obraz mu je po dolgem času preletel zvit in zadovoljen smehljaj, in začudil se je, da se ni že prej spomnil nanj. Da, njega bo uporabil za to težavno nalogo, k'i ni prav nič zavidljiva. Kakorkoli se že izteče, na slabšem ne bo. Na večer so se vročale v mesto enote, Jd so podnevi preganjale partizane po hribovju okoli mesta. Walf je nestrpno pričakoval stotnika, da bi se z njim pogovoril. Z velikim topniškim daljnogledom je slonel pri oknu in gledal utrujene vojake, koko capotajo po razdrapani cesti v zavetje bunkerjev. Dan za dnem so vlačili za seboj mrtve in ranjene. Pogled nanje ni bil nič kaj spodbuden. Bil je že sit teh turobnih prizorov, ki mu niso prinašali nobenega zadovoljstva. šele v mraku je zagledal dolgo kolono vojakov z značilnimi čepicami gorskih lovcev. Tudi ti so se vlekli liho kot vsa druga vojska. Nič niso jodlali kot običajno In tudi na dvorišču ni, kakor svoj čas, zadonela pesem. Zato se ni prav nič začudil, ko je vstopil stotnik že s kletvijo na ustih in nevoljno zmetal v kat opremo in orožje. »Kako, Erich?" Wolf ga je sprejel s smehljajem in kozarcem žganja. »Do kraja zageljeno." »Pa ga kljub temu skrniva, da odplakneva nevolljo in si priveževa dušo." »Hvala, gospod mdjor. Prav potreben sem ga. Sicer pa me veseli, da se vom vrača volja do življenja prav sedaj, ko mene vse mineva." Kniecke je segel po kozarcu In ga hlastno Izpraznil. Major mu je ustrežljivo napolnil še enega. Potem se je zavalil v naslonjač ter povedal z naveličanim in utrujenim glasom: »Današnji izpod je bili kombinirana bedarija, manever za j>od žensko kiklo, kot pravite vi. 2e sinoči sem vam povedal, da ®i od tega ne obetam drugega kol žrtve. Ščitili smo kolono, ki je z dvema tankoma in štirimi topovi prodirala v Črni vrh, kjer nomeravOjo postaviti novo oporišče. In kaj je bilo? Padli smo v zanko. Izgubili smo brzostrelni top In nekaj lahkega orožja. Če ne bi bil osebno posredoval z udarno skupino in jim razbil bak, bi bili Izgubili še en top in nemara tudi obe avtablindi. Še hujšo smolo pa smo imeli ab povratku. Dva kamiona sta nom zletela v zrak na cesti, po kateri smo se pred nekaj urami varno pripeljali. Na srečo je bil prvi v avtokoloni 'kamion z mrliči, ki niso bili potem ko jih je vrglo v zrak — prav nič bolj mrtvi kot prej. Slabše pa je bilo s tistimi v tretjem kamionu. Drugi je srečno odpeljal naprej, naslednji pa je naletel na mino. Prav pošastno jih je zmrcvarilo." Stotnik se je ob spomniu na grozljivo sliko gnusnabno nokremiii, se dvignil, si še enkrat nalil In spil na dušek. »Prekleto, ob ves tek sem. Ni je stvori, ki bi jo prenesel želodec. Mino že sama učinkuje name kakor gnusen pajek, hudičevo je zavratna. Rane pa so po njej čisto črne, neznansko ogabne. Razcefra ti mišice in posname kožo. Enemu od majih je posnela ves obraz. Tega se vedno bojim, kadar sedem v kamion. Vidite, zalo smo tako pozni. Tipaje smo se vračali, vojska je ob toko zavratni smrti poparjena In nemočna. Če se vam ljubi, si lahko ogledate le bedne nesrečnike. Spodaj v obvezavolišču se ukvarjajo z njimi zdravniki." »Oh, prav nič mi ni do tega, da bi si pokvaril že tako slab apetit." »Morda bi vam pa koristilo, da ne bi več silili z nar®i> dokler blokade ne prebijejo drugi. Prepričan sem, da b' laže pričakali generalove čete, kii bodo od zunaj razgnal® sovražnika. Prekleto rod bi spet spol, kot se spodobi." »Ne prepričujte me, Erich. Som sem spoznal, koko neumna je bila mOja želja, da bi odšel. Tveganje br®* vsakršnega upanja no kakršnokoli prednost.. . Umiril sem se, ko se mi je posvetilo," se je nekam narejeno zasmejal Walf in resnobnemu stotniku razložil načrt o ValjhunoVi vlogi. Ko je končal, je smele stotnikove oči preblisnite zadovoljstvo. Udaril se je po kolenih in se zarežal: »Prekleto. Vedel sem, da boste pripravili za leg® vojaka Kristusa kralja primerno vlogo, ki mu bo omogočite da bo prišel po najkrajši poti do povsem točne sodbe ® sebi, če mu bo lahko kaj koristila. Dom vom svoja dva nOjzaupnejša človeka, da ga bosta nodzorovdla. Mbli®1' da vom je pasji dreser všeč in tudi kozavi Korošec, ki j® lahko za tolmača. Čeprav sta na smrt utrujena, jima b® gotovo v ponos, če bosta lahko sodelovala v okolji p® vaši zamisli; seveda ne bosta niti slutila, v kakšno kašo j® pošiljate." Wotf se je naredil ganjenega. Morda pa je ‘bil z ar®* ganjen — zaradi vsesplošne krize, ki jo je prebolevaj-Svet njegovih moči je oživljal, stvori so se začele premikati-Najraje bi bil stotnika objel in mu stisnil roko. Ker pa J® ni ustrezalo njegovemu dostojanstvu, se je samo zahval'1, »Tega vam ne pozabim. Kakšna neverjetna sila j® enotna volja dveh močnih mož, ErichI Ideja o Valjhu®1* me je tako prevzela in tako trdno verjamem v uspeh, bo najbolje, če takoj pošljete nekoga po to časti vredjj® skupino, ki naj čimprej krene na pat," je zamolklo dej®1 Walf z nevarnim sojem v nekoliko motnih očeh. Ni minilo pol ure, ko se je kurir vrnil k oficirjem® 4 0 a E s m S Is Si El v-e/c>wenischen Bauern-standes auszurichten (ev. sogar in einem wei-teren „Kurs“ nach dem sowieso verpflichten-den 9. Schuljahr), ware einer Uberlegung wert gewesen. An der Padagogischen Akademie des Bundes in Klagenfurt, die seit 1968/69 besteht, ist als alternative Pflichtveranstaltung zur Volks- schuldidaktik das Seminar »Didaktik und Me-thodik des Minderheics-Schulwesens“ mit einer Wochenstunde durch aflle (derzeit vier) Semester vorgesehen. Der Lehrplan sagt dazu folgendes: »Bil-dungs- und Lehraufgabe. Die Didaktik des Minderheitenschultvesens hat die Aufgabe, die Studierenden mit den besonderen Verhaltnis-sen des Minderheitenunterrichtes an Volks-und Hauptschulen vertraut zu machen. In engster Fiihlungnahme mit der Schul- und Er-ziehungspraxis sind jene Kenntnisse zu ver-mitteln, die die Studierenden befahigen, die Lehriibungen in Minderheitenschultvesen erfolg-reich durchzufiihren. Lehrstoff: Hier gelten in analoger Waise die Grundsatze und The-menkreise, die im Zusammenhang mit dem Lehrstoff der allgemeinen Volksschuldidaktik angegeben wurden.“ Das Seminar beinhaltet den theoretischen Teil der Ausbildung zum zweisprachigen Leh-rer. Die praktische Ausbildung erfolgt in der Schul- und Erziehungspraxis, die sowohl an einsprachigen als auch an zweisprachigen Be-suchsschulen so erfolgt, dafi eine Wochenstun-de Schulpraxis an einer zweisprachigen Be-suchsschule (die alle im Schulbezirk Klagen-furt-Land liegen) gehalten wird (teilweise als Blockpraktikum zusammengezogen). Der Lehr- plan bestimmt zur Schulpraxis: »In Burgenland und Karnten sind Lehrbe-suche auch im Minderheitenschultvesen vor-zusehen. Fiir Studierende, die die alternative Pflichtveranstaltung »Didaktik und Methodik des Minderheitenschulwesens gewahlt haben, sind dazu auch Lehriibungen anzusetzen." Insofern sind diese Altemativveranstaltun-gen also kein erganzender Unterricht in der Minderheitssprache in Form eines »zusatzli-chen Slowenischkurses“ (VEITER, S. 724), da sie die methodisch-didaktische und schulprakti-sche Ausbildung des Studierenden beinhalten, der im allgemeinen die Matura auch aus Slo-wenisch abgelegt hat. Dafi dabei auch an der Rlchtigkeit und Sprachsicherheit des Slowe-nischen gearbeitet wird, versteht sich, doch kommen im Seminar und in der Schulpraxis alle Unterrichtsdisziiplinen (fiir die ersten drei Schulstufen zweisprachig gestaltet, ab der 4. Schulstufe als Unterrichtsgegenstand Slowe-nisch) zum Tragen. Die Studierenden des Seminars »Minderhei-tenschulwesen“ rekrutieren sich aus den ver-schiedensten hoheren Schulen, besonders aber aus dem Musisch-padagogischen Bundesreal-gymna9ium und dem Bundesgymnasium fiir Slowenen. Vom Griindungsjahrgang der Padagogischen Akademie haben 9 Studierende die Lehrbefahigungspriifung fiir Slowenisch an Volksschulen abgelegt; davon stehen 8 im Karntner Schuldienst. Im Schuljahr 1970/71 werden 27 zweisprachige Studierende zur Prii-fung antreten. Im 1. Jahr ihrer Ausbildung zum ztveisprachigen Volksschullehrer stehen derzeit 16 Studierende. Die Lehrbefahigungspriifung fiir Volksschu-len aus slowenischer Unterrichtssprache wird von einer an der Padagogischen Akademie zu diesem Zweck besonders eingerichteten Prii-fungskommission abgenommen, der der Direktor der Akademie als Vorsitzender, der zu-standige Fachlehrer fur die Alternative Pflichtveranstaltung (der Verf. — Anm.) und weitere Fachkrafte angehoren. Da die Padagogische Akademie des Bundes unmittelbar dem Bundeministerium fiir Unterricht und Kunst untersteht, ist der Hinweis bei VEITER (S. 559) hinsichtlich der Inspektion des „Slowenisch-Unternichtes“ an dieser Insti-tution unrichtig. Die Beherrschung der slowenischen Sprache durch die im zweisprachigen Unterricht ein-gesetzten Lehrer an den zweisprachigen Schulen (S. 614) ist durchaus in zufriedenstellen-dem Mafie vorhanden, so dafi der Unterricht zum allergrofiten Teil korrekt und sprachlich, methodisch sowie sachlich tvohlfundiert erteilt wird. Als Ausnahmen zu bezeichnende Unzu-langlichkeiten haben keine sprachlichen Schwierigkeiten zur Ursache. Das Niveau des zweisprachigen Unterrichtes hat eine durchaus objektiv anzuerkennende Hohe. (Wird fortgesetzt) e Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKj ^Poročilom, do bo poročnik VaJjhun vsak čas tu. •To mi je všeč, stotnik, da se rriisli hitro spreminjajo v jjorrvost. Živimo v čcrsu, ko ne smemo kolebati in od-z odločitvami," je dejati Wolf in si s prosto roko 'Jr®ial obleko. Rod bi bil čimbolj uraden. Stotnik ga je 't>ei*1t>te posnemal. Vaijhuna sta pričakala v narejeno zaskrbljenem po-*"er*ku. Ko je vstopil, ga je Wolf prisrčno pozdravil, rekoč: • Sedite, dragi poročnik, in oprostite, da vas motimo večerjo. Ondan smo imeli smolo, da so nas komuni-teni fanatiki zmotili z minami sredi prisrčnega razgovora, 1 3o še nismo dokončali." Valjhun je bili nadvse presenečen spričo VVolfove pri-j^osti. S prikrito zvedavostjo mu je skušal prebrati z ^aza, kaj ima za bregom. Bal se ga je in ni mu zaupal. 1 mogel prikriti nelagodnosti, ki jo je čutil ob Wolfu. °^6 je sklenil v naročje, dlani so bile vlažne. Tudi brčice ^ nosom so mu rahlo drgetale. To seveda ni ušlo Wolfu, 1 56 je resnično trudil, da bi z glasom in besedo vzpostavil kupljivo vzdušje. Zato je vedro nadaljeval pogovor o ^jtb okoli mesta in o skorajšnjem koncu nespametne blo-razmajanih komunističnih sil, ki so se zbrale okrog Fh kakor ose okrog medu. „Upam," je nadaljeval, »da ^umete generalovo strategijo in taktiko in daljnosežnost r°dvidenih akcij, da se ne pogrezate v malodušje kot tisti, plenih puhlo glave si ne znajo razlagati, čemu se pustimo ■^Pavati in obkoljevati. Glejte, zakaj general čaka z preslepiti jih hoče, ustvariti vtis, da nam primanj-. ® sil, da smo v detenzivi. Zavesti jih hoče: z malenkost-^ uspehi naj bi se uspavali in pozabili, kako nevarno rrjthovo obkaljevanje tako vročega lonca. Zanka se *?J*dno zožuje In pest je pripravljena na udar," je pre-ria,jlvo poudaril Wolf. Potem si je prižgal cigaro in važno dodal: »Naj ostane med nami. To je najstrožja vojna skrivnost, dokler je operacija v teku." Valjhun, ki ni vedet, kako naj se zahvali za izredno zaupanje, je samogibno pritrjeval in skušal povedati, kako je pričakoval, da so v ozadju višji cilji in volja, ki bo čez noč preokrenila spopad. Po tem uvodu, ki se mu je lepo posrečil, je major nekajkrat puhnil oblake cigarinega dima pod strop, potem pa uprl svoje prežeče oči v Vaijhuna in takoj nadaljeval precej ostro, skoraj v spremenjenem tonu, ki ni trpel ugovora in ne razprave: »V zvezi z načrtom stojijo pred nami, moja draga gospoda, neke posebne naloge z daljnosežnimi vzroki in posledicami. Vi ste obveščevalni oficir, v bistvu politični vajak, ki nekatere zapletene vojne zadeve lahko razume globlje In hitreje. Kot organizator domobranstva ste delovali na območju, kjer se sedaj zadržujejo štabi in kamor bo verjetno usmerjen naš glavni udar. Nujno potrebujemo neke podatke. Nujno," je pribil Wolf in neprestano zrl v Voljhonove begajoče, drobne oči, ki so se že jasnile. »Ali ste pripravljeni zbrati skupino petih ljudi posebnega kova? Naloga vam bo olajšana, ker se boste oblekli v partizanske uniforme. Od ujetnikov imamo toliko podatkov, da se boste lahko kamuflirdli in se izdajati za minersko skupino štaba tridesete divizije. No, kako mislite o mojem predlogu?" je vprašal Wotf. Valjhun, ki ni pričakoval kaj takega, je odgovoril aklevaje, da bi pridobil pri času in pomenu: »Težavna naloga, gospod major... Za obveščevalce pomeni želja povelje... Storiti bomo, kor bo v naši moči. Upam, da vas ne bom razočaral." »Nisem vam še povedal vsega, in ker imam z ljudmi rad čiste račune, vam bom povedal kar naravnost. O vas, gospod poročnik sem dobil dvoje nasprotujočih si vesti. Eni trdijo, da ste zelo uporabni, da ste hraber vojak, drugi pa namigujejo na vaše samovoljnosti, na nerazčiščeno opredelitev. Zavoljo brata, ki ga imate v Švici, vos imajo celo za anglofila in taktizerja. Toda, če bi jaz to verjel, vas ne bi izbral za tako zaupno nalogo. S tem vam dajem izjemno priložnost, do demantirate zlonamerne vesti o vas." »Zahvaljujem se vam za zaupanje, gospod major," je skoraj jecljal presenečeni Valjhun. Wolf pa je vstal, se zravnal, še bolj zresnil obraz in nadaljeval: »In zdaj še konkretna naloga, za vaše občutke nekam nenavadna, zato pa toliko bolj delikatna: poiskati morate četo, ki je bila v zasedi na sedlu. To je četa komandirja Orlova. Brezpogojno mi privedite iz te čete živi jezik. Delajte, kakor hočete. Nadalje, če bi se vam slučajno posrečilo naleteti na partizanko Ano, ki je v tej četi, mi jo pripeljite živo. Samo živo, ste razumeli? Da se izognemo nesporazumu, vam povem, gospod poročnik, da je to ženska, ki ste jo dolgo iskati in potratili zanjo mnogo dragocenega časa, seveda zaman. Zato je ne skušajte dobiti po vsi sili, kajti hočem živo in samo živo, ste razumeli," je ponovil Wolf. Nato je umolknil in z izrazom velikega zadovoljstva opazoval zadrego na Valj-hunovem obrazu, saj je bila rdečica, ki mu je zalila vrat in se razlezla po licih, tako očitna, da je pritegnila četo stotnikovo pozornost, čeprav je utrujeno spremljal njun pogovor. »Ne vem, kakšne so vaše namere glede te ženske, ko ste nenadoma tako prizadeti. Todia ukazujem vam, da svoje namere povsem ločite od mojih. Jaz varujem koristi nemške države, vtem ko imate vi z njo, kot je videti, nekaj osebnega. To vom je, kot vem, že povzročilo majhno nevšečnost in vam jo lahko še povzroči, če boste neprevidni." »Zelo me je užalila," je jecljal Vdtjhun in brčice pod FRANCE BEVK: PEKLENŠČEK IN ŠPELA Na Tolminskem, kjer sem jaz doma, stoji gora, ki se imenuje Kojca. Podobna je strmi strehi, ^od sredine do vrha vsa zelena, pokrita s senožetmi in gozdovi, nič skalovita. Le na vzhodni strani stoji pod vrhom velika skala, ki kakor stolp štrli v nebo. Ljudje so pripovedovali, da jo je bil prinese! hudič in jo tam pustil. To pa je bilo davnaj davnaj. Takrat, ko je še vrag hodil po zemlji in se ljudem prikazoval v različnih podobah. Tiste čase je pod Kojco živela neka ženska. Špela po imenu. Bila je sama, čisto sama, ni imela ne moža ne hlapca. Jezična in huda pa je bila tako, da bi ugnala samega vraga. Glas o nji je šel daleč naokrog, nobeno čudo, da je nazadnje prišel tudi v pekel. Peklenščki, mali in veliki, so se vsak dan pogovarjali o nji. A nobeden se ni mogel pohvaliti, da bi si bil že zagotovil njeno dušo. Poglavar vragov je 'bil zaradi tega zelo hud. Nazadnje se jim bo Špela, kakor je hudobna in huda, še izmuznila iz krempljev. »Kdo pojde po Špelo?“ je vprašal zbrane hudiče. Peklenščki so trdo molčali. Hude ženske se še vrag boji. Pa se oglasi zlodej, ki je bil zelo suh in je šepal na eno nogo. »Jaz pojdem," je rekel. In res je šel. Spremenil se je v hlapca in se s culo čez ramo ustavil pred Špelino hišo. »Ali potrebujete hlapca?" je vprašal. »Potrebujem ga," mu je odgovorila Špela. »Seveda ga potrebujem. A nihče ne prestane pri meni." »Prestal bi, pa če bi mi tudi hosto drobila na hrbtu," ji je dejal zlodej. »Prav. A kaj zahtevaš za plačilo?" »Niti denarja niti blaga," si je peklenšček veselo pomel roke. »Da boš vedela, jaz sem vrag!" »Saj sem te takoj spoznala," se je zasmejala zenska. »Že od daleč smrdiš. Povej, kaj zahtevaš za plačilo?" »Tvojo dušo," je rekel zlodej. »Pet let ti bom zvesto služil, vse bom storil, kar mi boš ukazala. Čez pet let, ko zazvoni poldan, bo tvoja duša moja." »Dobro," je rekla Špela. »Za danes te vzamem na poskušnjo. Če prestaneš do večera, velja! Pa glej, da storiš vse, kar ti bom ukazala, sicer pojdi, od koder si prišel." In tako sta Špela in zlodej sklenila veljavno pogodbo. Zlodej je cepil drva, Špela pa se je napila žganja. Sedla je na prag in govorila, govorila, di bi se je zlodej naveličal. Ta pa nič, kakor da je slep in gluh, še zmenil se ni, cepil je dalje. Ženska se je ujezila, zmerjala ga je, vsega mu je izrekla, da bi bil še osel skočil iz Povodni mož Povodni mož je prišel nekoč h 'kmetu Pudgarju. Pudgarica je bila pridna, a skopa gospodinja. Njena služinčad je pri malici vselej videla sonce skozi kos kruha, kaj še, da bi bilo na njem kaj zaseke ali mesa. Povodni mož je pricapljal naravnost v kuhinjo in prosil gospodinjo za hleb kruha. Pudgarici je zmanjkalo sape. Imela je sicer še hleb kruha, a da bi ga dala, se ji je zdelo škoda. Brž se je zgovorila, odprla peč in rekla: »Niti koščka ga nimam več pri hiši, novega pa šele pečem!" Povodni mož je pograbil vseh dvanajst hlebov iz peči in jih požrl. Pri tem je govoril: »Saj vem, da nič nimate, zato vam tudi nič ne vzamem. Nič se ne bojte, ne bom vas več nadlegoval. Sedemkrat sem že videl ves Smrekovec gol, še sedemkrat ga bom videl golega, potem pa se me ni treba več bati!" Nato je odšel in grede mrmral: »Takšna skopost, takšna skopost, samo dvanajst zrnc v peči!" Vinko Moderndorfer kože. Vrag pa se je le smehljal, kakor da mu poje lepo pesmico. Pijana Špela je zgrabila krepelce, skočila k peklenščku in udrihala po njem, da je vse treskalo in pokalo. Zlodej pa se je le malo upognil, zamižal in držal udarce kot točo. Niti zacvilil ni, nikar da bi pobegnil. Špela se je utrudila, se pijana zvrnila v travo in zaspala. Prebudila se je šele drugi dan. Zagledala je vraga, kako sedi na pragu in se smehlja predse. »Dobro si se držal," mu je rekla. »Tako kot ti še nihče pred teboj. Zdaj pa na delo!" Potem je šlo pri hiši vse, kakor da je namazano. Nihče ni vedel, ima Špela vraga za hlapca, to se jim je le dozdevalo. Kdo bi prenašal Špeline psovke in udarce, če mu ni bil sam Satan za očeta? Četudi je šepal na eno nogo, je prenašal najtežja bremena, kakor da hi bila peresce. Naj mu j‘e gospodinja ukazala karkoli, je storil taikoj in brez obotavljanja. Špela se je zamislila. Ko je bila dušo zapisala vragu, ni verjela, da bo zlodej zdržal. Zdaj pa je peto leto že šlo h koncu in jo je začelo skrbeti. Da bi se vrag razjezil in pobegnil, mu je nalagala vedno težja dela. Zlodej pa nič, storil je vse, kar mu je ukazala. Ne bi trenil z očesom, če bi mu ukazala celo smreko prinesti iz gozda. Prišel je zadnji dan njegove službe. Špela mu je pokazala velikansko skalo, ki je ze dolgo ležala v grapi. »Ponesi jo na vrh Kojce!" mu je rekla. »A glej, da jo doneseš do poldneva, sicer se mi ne vračaj po dušo!" Vrag, ki mu nič ni bilo pretežko, si je naložil skalo in sopihal navkreber. Špela je sedela pred hišo in ga gledala. Bil je šepav, počasi je hodil, a vendar dovolj naglo, da bo s skalo še do poldneva na vhru in se bo lahko še vrnil po njeno dušo. Zaskrbelo jo je, postalo ji je vroče. Tedaj se je nečesa domislila. Tekla je k cerkvi in zazvonila poldan, četudi je bila šele enajsta ura. Tako je prevarila vraga. Ko je ta zaslišal zvonenje, je skalo z vso močjo zasadil v tla, zapiskal od jeze in se pogreznil v tla. Poslej ga ni bilo več na zemljo. Skala še danes stoji. Tam, kjer se je bil pogreznil vrag, je globoko brezno. Polžek je povsod doma Polžek, povej mi, kje si doma: ali na gori ali v ravnici ali med bori ali v pšenici ali ob mlinu ali v pelinu ali na gredi — hitro povedi! Polžek povsodi domek ima: v hišico smukne — pa je doma! Karel Širok Medvedki se kopajo Neki lovec je šel ob gozdni rečici, ko j® nenadoma zaslišal, kako po k oj o veje. Pr®* strašil se je in splezal na drevo. Iz goščave je prišla velika, rjava medvedka. Za njo sta pricapljala dva vesela medvedka in njun starejši brat, kr je bil v medvedji družini za varuha. Medvedka se je ustavila na ibregu. St®' rejši medvedek je z zobmi zgrabil mlctjšeg® za vrat tn ga pomočil v vodo. Medvedek j® cvilil in se otepal, toda starejši brat ga n» izpustil, dokler ga ni pošteno umil. Drugi mladiček se je tako prestrašil hladne kopeli, da :jo je pobrisal. Starejši se j® zapodil za njim, ga oklofutal in pohitel * njim v vodo. Pošteno ga je namakal in s® posmehoval bratovemu strahu. iPri tem je p® nesreči odprl gobec in mali mu je zdrknil v vodo. Nesrečnež je zarjovel kot obseden-Medvedka je piani la pokonci, pohitela n® pomoč, potegnila sinčka na suho, starejšem® pa pri solil a nekaj krepkih zaušnic, da je revež zatulil. Ko sta bila oba mladička na suhem, d® bila očitno zelo zadovoljna s kopanjem-Sonce je pripekalo in obema je bilo pr®l zaradi gostih kožuhov zelo vroče. Voda ju j® prijetno osvežila. Po kopeli so medvedi odcapijall v gozd-Lovec, kii je bil na drevesu, pa si je dej®l: »Glej jih, glej, kako se imajo radi! Ne botn streljal za njimi!" Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: nosom so mu spet pričele drhteti, drobne oči pa so se stisnile in se obdale s trmoglavimi in sovražnimi gubicami. .Moja zaročenka je bila, pa se je spečala z rdečimi. Nesramno me je prevarala in izdala. Na podlagi njenih podatkov mi je njihova obveščevalna služba stregla po življenju in mojemu očetu tudi." .Vajine stvari uredita po vojni, časa bo dovolj," je odsekal Wotf, ki mu je bila že sama misel, da bi imelo to oioveče kaj z Ano, nadvse zoprna. Nato je dal Valjhunu še nekaj podrobnih navodil za akcijo in ga odslovil z naročilom, naj se javi z vso skupino čez eno uro, pripravljen za odhod. Ves omotičen in presenečen od sprejema pri Wol da v Žvabeku ni Slovenca! Ne 1 čudil, da po taki izjavi iz žu-Panovih ust pri ljudskem štetju res J,b0 niti enega, ki bi zapisal pri . Sevalnem jeziku „slowenisch“. ?ak se pač ne mara preveč ekspo-če je župan postavil za zapis-1 barja kar žandarja. Njegova predrzna, javna izjava apram meni pa docela razgali nje-^°vo mišljenje: Kot šolski direktor e pri ljudskem štetju ne smem pri-.nati za Slovenca! To je županova J*?a’ izrečena pred zanesljivimi Pecami na vnebohod 20. 5. 1971 ob bek V 2os£^m Messner v Zva- Javno vprašam bralce, predvsem * °blasti, pred katero je župan rav-k^tclbo kot jaz moral priseči, da bo ^rektno izvrševal svoj posel ter se k^tn° držal avstrijskih ustavnih za-nov — ustavni zakoni ne ščitijo mo verske svobode, političnega ePričanja vsakogar in drugo, am-tudi priznanje h kateremukoli Jerinemu jeziku brez člena 7 dr-£vne pogodbe — ali bo oblast do-*J‘la, da bo tak človek še nadalje s,l najvišji posel v občini? n^b takih besedah se sprašujem, če ga Pr‘bajajo spet tisti časi pogorelega nNtifašizma, ko so se morali dr-tern{ Nastavljene!, predvsem pa uči-jP 'N vzgojitelji mladine odreči svo-t. “ jeziku, če so hoteli ostati v služ-Joško Koncilja upanje ter izrekel bivšemu predsedniku Petru Sitterju priznanje in zahvalo za odlično in uspešno skoraj desetletno delo. Poudaril je, da bo v bodoče treba nadaljevati z dosedanjim delom, poleg tega pa upoštevati tudi razvoj časa, ki zahteva stalne ter nove oblike kulturnega delovanja. Zaradi tega je tudi potrebno, da se spremenita zgradba društva in oblika akcijskega programa. Predsednik je napravil popolnoma nov organizacijski načrt. Razen predsednika in ožjega odbora naj sestavljajo društvo še razni pododbori (pevski, gledališki, mladinski, ženski in poročevalski), ki imajo nalogo, da skrbijo za interno društveno povezanost, za delo navzven ter za poglobitev in specializacijo na posameznih kulturnih področjih. Spregovoril je tudi častni predsednik Janko Ogris, ki je kratko orisal življenje društva od njegove ustanovitve leta 1912 naprej in navzoče se- znanil z delom in razvojem društva. V teh 60 letih je doživelo razveseljive uspehe, pa tudi težke trenutke. Pogoj za stalni napredek dela pa naj bo časovna ustreznost. Predsednik SPZ Hanzi Weiss se je v svojem kratkem nagovoru bavil s položajem kulturnega dela na dvojezičnem področju in ugotovil, da je delo nekaterih društev na žalost že precej zaspalo. Z veseljem pa je poudaril, da je tudi dosti drugih, ki zelo uspešno delujejo, kot npr. SPD »Bilka". V diskusiji, ki je sledila, je eden izmed udeležencev menil, da je nujno potrebno slovensko besedo posredovati z društveno knjižnico, 'ki je bila v zadnjem času precej zanemarjena. Ob koncu se je predsednik Rupert Reichmann zahvalil za živahno sodelovanje in poudaril potrebo nadaljnjega skupnega dela. Glasbeni ansambel in pevci pa so navzoče še nekaj časa zabavali. Herbert Seher ... in SPD »Vinko Poljanec ” v Skocijanu Slovensko prosvetno društvo »Vinko Poljanec" v Skocijanu je prejšnjo soboto izvedlo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov ln prijateljev društva. Občni zbor je otvoiil predsednik Miha Kapp, ki je pozdravil vse navzoče, med njimi tudi tajnika Slovenske prosvetne zveze Andreja Kokota. Uvodoma je občni zbor z enominutnim molkom počastil v minuli poslovni dobi umrlega odbornika Andreja Silana. Potem je predsednik Miha Kapp predlagal, naj občni zbor dolgoletnega sodelavca društva in vnetega pevca ter narodnega delavca ekonomskega svetnika Miha Kač-nilka, Jogrovega očeta, imenuje za častnega člana društva, kar je občni zbor potrdil z navdušenim aplavzom. Delovno poročilo je občnemu zboru podal tajnik društva Šimej Wru-lich mlajši. V svojem poročilu je orisal delo društva oz. odbora od zadnjega občnega zbora in pri tem naglasil, da je poročilo sicer kratko, da pa je društvo vendar izvedlo vrsto lepih prireditev, zlasti gostovanj. Tukaj ne bomo navajali posameznih prireditev, tu naj bo povedano, da so člani društva, posebno odborniki, razen organizacije posameznih prireditev, vedno bili na mestu, kadar je šlo za akcije, ki so se nanašale na narodno-politične probleme koroških Slovencev, zlasti na šolskem področju. Pevci društva pa so vedno sodelovali pri skupnih nastopih in gostovanjih združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze. Ob koncu svojega poročila je tajnik Wrulich poudaril, da bo bodoča naloga prosvetnega društva »Vinko Poljanec" v Skocijanu poživitev pevske in odr- ske dejavnosti. Pri tem se je posebej obrnil na mladino ter jo pozval, naj v društvu sodeluje in pomaga, »kajti mladina je naš up in naša bodočnost", je svoja izvajanja zaključil tajnik Šimej Wrulich. Po tajniškem poročilu so bile na dnevnem redu volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Miha Kapp, za podpredsednika Franc Picej, za tajnika Šimej Wrulich, za blagajnika pa Janko Groblacher. Razveseljivo je bilo tudi to, da je občni zbor ob zaključku sklenil, da bo poživil tudi knjižničarstvo in da se bo društvo poslu-žilo potujoče knjižnice SPZ. Občni zbor je v imenu SPZ pozdravil tajnik Andrej Kokot ter dru-štvenikom v Škocijanu zagotovil, da bodo s strani SPZ tako kot doslej deležni ustrezne pomoči, kadar bodo le-to potrebovali. Za zaključek je udeležencem občnega zbora zavrtel še barvni film »Stara gorenjska ohcet", v katerem igra in poje Slovenski oktet. Sveče V nedeljo 9. maja so pevci našega prosvetnega društva »Kočna" pri Adamu v Svečah priredili samostojen pevski koncert. Zbor je pel pod vodstvom prof. Antona Feiniga ter bil pri številnem občinstvu deležen lepega priznanja. In to upravičeno, saj je pel res zelo ubrano. Vsi, ki smo bili na tem koncertu, želimo, da bi nas naši domači pevci kmalu spet vabili na večer slovenske pesmi. Njihovemu vabilu se bomo z veseljem odzvali. Pevskemu zboru in zborovodji pa k lepemu uspehu čestitamo. Železna Kapla Iz našega kralja se tokrat javljamo bolj pozno kot po navadi. To pa ne pomeni, da pri nas spimo, nasprotno, preveč dela imamo in zato včasih ne preostaja časa za pravočasno poročanje. Kljub temu pa želimo naše bralce seznaniti z delom našega društva. Najprej naj povemo, da je 8. maja letos pevski zbor »France Pa-sterk-Lenart”, ki ga sestavljajo naši domači pevci in pevai /iz sosed. St. Vida v Podjuni, na povabilo Zveze borcev Spodnja Šiška v Ljubljani, koncertiral v tamošnjt kulturni dvorani. Uspeh in topel sprejem, ki so ga pevči bili deležni na tem gostovanju, 'bo vsakemu udeležencu gotovo ostal v lepem spominu, saj je dvorana bila nabito potna, tako da so pevci peli iz srca, kar je za uspeh slehernega nastopa bistveno. Tu naj še povemo, da je posamezne pesm/i napovedoval naš pesnik Valentin Polanšek, ki je ob tej priložnosti navzočim tudi povedal, zakaj nosi zbor ime po koroškem narodnemu heroju Francetu Pasterku-Lenartu. Poudaril je, da zato, ker se pevci in prebivalci v teh dveh krajih zavedajo, kaj je zanje pomenita narodno osvobodilna vojska in trpljenje pod fašizmom, zato si je zbor v spomin na te čase nadel ime padlega narodnega heroja, ki je predvsem v Železni Kapli postal simbol svobode in junaštva. Za prisrčen sprejem pa se je v Imenu pevk in pevcev zahvalil Peter Kuhar. Tudi naša igralska skupina je letos spet naštudirala igro, tokrat Držičevo komedijo TRIPČE DE'U-TOLČE. S to komedijo se je najprej predstavila našemu domačemu občinstvu, nato pa je šla gostovat k sosednjim društvom. Prvo gostovanje je bilo v Št. Vidu v Podjuni, drugo na Radišah, potem so bili v Št. Lipšu in v Bilčovsu; v nedeljo pa bodo igro ponovili na domačem odru. Kot znano, je igro zrežiral Jurci Pasterk in moramo reči, da je postavil na oder zelo zahtevno delo. Naše poročilo pa ne bi bilo popolno, če bralce ne bi obvestili, da naša folklorna skupina, ki smo jo f ^ ^ > Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi letos bo letovalo ena skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 21. julija do 10. avgusta t. I. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, — priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, — osebno Izkaznico s sliko in — režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 500.— (za ostale je treba plačati šil. 1000.—j. in vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1971 na naslov: Počitniška kolonija, Casometergasse 10, 9020 Celovec-Klagen-furt. Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Otroci uživajo na letovanju zdravstveno zaščito, ki obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja, — v težkih primerih takojšnji prevoz v najbližnji zdravstveni zavod. Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v primeru bolezni povrniti stroške bolnice, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Za osebno Izkaznico otroka velja izkaznica (Personaiaus-weis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila. Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno in da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi. Akademija slovenske gimnazije (Nadaljevanje » 4. tirani) Franz David in Janja Zrkulnig. Med častnimi gosti je ravnatelj dr. Zablatnik uvodoma pozdravil številne predstavnike kulturnih organizacij in ustanov iz Slovenije in iz Koroške, ki jih pa tukaj ne bomo posebej navajli. Vsekakor je bila prireditev ponoven dokaz življenjske moči slovenske gimnazije in kulturno-pro-svetne dejavnosti njenih dijakov in profesorjev. Kljub vsemu pa je bilo z raznih strani slišati, da bi pester spored morda le kazalo nekoliko skrčiti, kajti tri in pol ure kulturnega užitka je tudi za največjega in najbolj potrpežljivega kulturnega fanatika skoraj že preveč. Premisliti ustanovili po zadnjem občnem zboru našega društva, z delom lepo napreduje. Prepričani smo, da se nam bo kmalu predstavila. Zato bomo o delovanju te skupine več poročali tokrat, ko se nam bo s svojimi dosežki predstavila, danes naj povemo samo to, da nas čaka prijetno presenečenje, kajti strokovna pomoč, ki jo naši prosvetaši /Imajo, to zagotavlja. Toda več o tem, kat že povedano, pozneje. Za danes smo naznanili le nekaj u-trinkov o delovanju našega društva. Več to poročilo tudi ne more biti, saj smo o posameznih dogodkih oziroma kulturnih prireditvah v našem kraju javnost sproti obveščali. pa bi bilo treba tudi to, ali je tako prireditev res potrebno napraviti vsako leto, ali pa bi bila, izvedena v večjih presledkih, le še bolj zanimiva in privlačna — za obe strani, namreč za /izvajalce in za obiskovalce, Radiše V nedeljo 16. maja se je kljub najlepšemu vremenu, ki je vabilo ven v naravo, zbralo v hladni radiš-ki dvorani zadovoljivo število ljudi, da bi s/i ogledali šaloigro »TRIP-ČE DE'UTOLČE\ Obiskali so nas namreč 'igralci Slovenskega prosvetnega društva »Zarja" iz Železne Kaple. V imenu kapelskih pro-svetašev je zbrane pozdravil predsednik tSPD »Zarja" Peter Kuhar, v imenu radiškega društva pa je spregovoril naš učitelj Tomi Ogris. V šaloigri smo videli, kako se godi možu, če pije In ima povrhu še mlado ženko. Vsem, k'i smo igro videli, nikakor ni bilo žal, da smo prišli kljub lepemu vremenu, saj smo se smejali na pretek. Igra je bila dobro podana, igralci so se zares potruditi in se vsak v svojo vlogo dobro vživeli. Kapelčanom se kot dobrim znancem In večkratnim gostom prisrčno zahvaljujemo, predvsem pa gre priznanje režiserju Jurčiju, ki je nosili pri tem največje breme. Odhajali smo polni dobre volje in upamo, da nas bodo Kapelčani še kdaj obiskali. Športni vestnik • GP MONTE CARLA Minulo nedeljo so se v Monte Carlu tretjič v letošnji sezoni zbrali najdrznejši asi a v tomobilsikega športa, ki so se pomerili za točke v svetovnem prvenstvu formule 1. Avtomobilska dirka za „veliko nagrado Monte Carla", ki je že 29. po vrsti, je stala v znamenju »letečega Škota" Jaekija Ste-warta. Stetvart je 80 krogov prevozil v času 1:52:21,30 in dosegel na vijugastem dirkališču povprečno hitrost 134,4 km/h. Njemu najbolj enakovreden dirkač Šved Ro-nie Peterson, ki v fimišu ni dosegel Stewar-ta, se je moral zadovoljiti z drugim mestom, kar je vsekakor velika senzacija. Ste-wart je po zmagi v dirki za veliko nagrado Španije in sedaj po zmagi v Monte Carlu že drugič posegel po prvem mestu. Zdi se, da bo letošnja sezona potekala za Ste-warta bolj uspešno kakor prejšnja, ko je pogosto izpadel zaradi poškodb na avtomobilu, saj vodi tudi v skupni uvrstitvi s 24 točkami pred Ickxom z 10. Tretje mesto v avtomobilski dirki po mestu Monte Carlo je zasedel Belgijec Jacky Ickx pred Novozelandcem Hulmom. Avstrijski avtomobilski dirkač Niki Lau-da, ki slovi v zadnjem času zaradi izvrstnih uspehov na dirkah formule II, je v Salzburgu na tamkajšnjem Salzburgringu poskrbel za ponovno senzacijo. V dirki za evropsko prvenstvo športnih avtomobilov je Lauda zasedel prvo me9to pred Italijanom Arturom Merzariom, ki ga poznamo iz gorske avtomobilske dirke na Dobraču, in Angležem Hinesom. Zmago si je Lauda osvojil v dveh tekih, kjer je zasedel prvo in drugo mesto. Drugi Avstrijec dr. Helmut Marko je izpadel zaradi poškodbe. • KOŠARKARSKI TURNIR V LJUBLJANI Lansko leto meseca maja se je v Ljubljani v dvorani Tivoli odvijalo svetovno košarkarsko prvenstvo, na katerem so Jugoslovani postali svetovni prvak. Prav na obletnico tega svetovnega turnirja je Ljubljana ponovno stala v znamenju košarke. Ob obletnici IV. svetovnega košarkarskega prvenstva so se v Ljubljani pomerile košarkarske reprezentance Kube, Belgije, Slovenije in Jugoslavije. Pred nastopom na evropskem košarkarskem prvenstvu je reprezentanca Jugoslavije premagala vse nasprotnike in zasedla prvo mesto. Drugo mesto je nepričakovano osvojilo moštvo Slovenije, ki je zmagalo nad reprezentancama Kube in Belgije. Tretje in četrto mesto sta zasedli Kuba oziroma Belgija. Po končanem turnirju so izjavili prireditelji, da bodo tudi v bodoče na obletnico svetovnega prvenstva organzirali košarkarsko prireditev z izvrstnimi moštvi iz inozemstva. • SP NA BLEJSKEM JEZERU Jugoslavija bo letos meseca julija ponovno prirediteljica športne prireditve za svetovno prvenstvo. Od 26. do 31. julija bo namreč Bled prizorišče II. svetovnega mladinskega prvenstva v veslanju. Čeprav imajo prireditelji izredne težave, ker pade termin v glavno tujsko sezono, je treba pričakovati, da bo svetovno prvenstvo zelo kvalitetno. Od 26. do 31. julija se bo na Blejskem jezeru spoprijelo približno 600 udeležencev, kar pomeni nedvomno mnogo večjo in boljšo konkurenco kakor na prvem svetovnem prvenstvu v Grčiji. Za velikega favorita velja na Bledu moštvo Zahodne Nemčije, ki je v Grčiji osvojilo vsa prva mesta; pač pa bodo morali Nemci na Blejskem jezeru tekmovati tudi z ekipami Sovjetske zveze, Amerike, Kanade in Japonske. • KOLESARSA DIRKA V Purkorsdorfu se je konec tedna končala druga največja kolesarska dirka po Avstriji, takozvana kolesarska dirka po Nižjem Avstrijskem. Po dramatični zadnji etapi, v kateri je bilo mnogo padcev, je prvo mesto v končni uvrstitvi zasedel avstrijski vrhunski kolesar Roman Humenberger pred Mktereggerjem in Denlkom. Največja kolesarska prireditev v Avstriji — dirka po Avstriji — pa se bo začela 5. junija. Na letošnji kolesarski dirki po Avstriji bo nastopilo osem ekip iz inozemstva Iz neznanih razlogov še ni znano, iz katerih dirkačev bo sestavljeno avstrijsko kolesarsko moštvo. 30. maja bo v Škofji Loki velika mednarodna motociklistična prireditev za »nagrado Škofje Loke 71". Na tradioionalnih cestnih hitrostnih dirkah bo sodelovalo 97 izbranih dirkačev iz 18 držav. Najbolj znani dirkači te prireditve so Kunz (ZRN), Szabo (Madžarska), Parlotti (Italija) in Turner (Anglija). Prireditve se bodo udeležili tudi Avstrijci. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih); 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 29.5.: 5.05 Veselo zaigrano — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Bavaria — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Voščila — 17.10 Mednarodni kopališki koncert — 18.00 Koroška visoka šola aktualno — 18.40 Kulturna in umetnostna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Na visoki planini že zeleni — 21.30 Iz zgodovine sedme umetnosti: film »Otroci noči" — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 30.5.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Godba na pihala — 8.05 Svečan začetek — 8.15 Kaj je novega — 9.00 V spomin Karlu Farkašu — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Igramo Rudolfa Kattniga — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 15.30 Za otroke — 16.00 To je moj Dunaj — 16.25 Nogomet: Irska—Avstrija — 17.20 Novi val — 18.00 »Dan ognjenih jezikov" — 19.20 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 31. S.: 6.35 Vedno veseli — 7.35 Za staro in mlado — 8.05 Praznična pihalna godba — 8.15 Svet je poln glasbe — 9.45 V tričetrtinskem taktu — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Vesele stvari za smeh — 16.00 Za otroke — 17.05 Ples za praznik — 19.00 šport ob prazniku — 19.50 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.05 Robert Stolz dirigira. Torek, 1. 6.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Zabavna glasba iz Predarlske — 10.00 Priljubljene malenkosti — 11.00 Od desetih do dvajsetih — 14.45 Telesne hibe pravi socialni problem — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Za ženo — 16.30 Lovska latovščina — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških godbah na pihala —■ 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 2. 6.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pravljice za vas — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Na planini je veselo — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine —■ 20.10 Voda za Dunaj —• 20.40 Mednarodni nogomet — 21.30 Ljudska glasba, četrtek, 3. 6.: 5.33 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Iz minulih časov — 10.30 Pogovor o knjigah — 10.45 Regionalno prostorsko načrtovanje v Avstriji — 11.00 Na hišni klopi — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Avtoritarna kriza mladine — 16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Oddaja za vojake — 17.50 Pogodbe in pravne zadeve — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 Sonce se blišči skozi listje — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 4. 6.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Zdravnik in ti — 10.00 Benjamin Britten — 10.20 Zgodovinske oseb- nosti v glasbeni upodobitvi — 11.00 Ljudska glasba iz Nižje Avstrijske — 14.30 Aktualna reportaža — 14.45 Književnost iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Pridite in zapojte z nami — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.05 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 22.20 Pogled k sosedu. Slovenske oddaje Sobota, 29. 5.: 9.00 Oddaja za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Narodno zabavna glasba. Nedelja, 30. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 31.5.: 7.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Torek, 1. 6.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Ura pesmi. Sreda, 2.6.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 3.6.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev — Koroška sinoda. Petek, 4. 6.: 13.45 Informacije —■ Veseli val. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutronja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 29. t.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Orkester Carmen Dragon — 12.10 Iz partitur čeških mojstrov — 12.40 Poje sopranistka Ksenija Vidali — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.40 Dalmatinske narodne v izvedbi ansambla »Dalmacija" — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Kvintet bratov Avsenik — 20.00 Križarjenje po Atlantiku, zabavna radijska igra — 21.00 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 30. 5.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe In dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 15.30 Radijska igra — 16.17 Minute zabavnih zvokov — 16.50 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba. Ponedeljek, 31. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Majda Sepe in Lado Leskovar — 12.10 Igor Stravinski: Koncertantni plesi za komorni orkester — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor »Tine Rožanc" — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Mednarodno srečanje otrok Mladinska organizacija »Kinderland " Junge Garde” prireja za binkoštne praznike ob Goselskem in Zablafniškem jezeru med' narodno mladinsko srečanje. Pričakujejo tudi otroke iz Češkoslovaške, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Hkrati bodo praznovali tudi 25-letni obstoj te organizacijo in so prip*'a' viii pester kulturni program in >7 -ne športne tekme. Binkoštno srečanje bo trajalo od s®* bote 29. maja do ponedeljka 31. maja 1.I- Kulturni program se bo odvijal v otroškem domu ob Goselskem jezeru, ki nosi značiln® ime „Dom srečanja”, kjer je bila že l°n' podobna prireditev. V soboto zvečer bo v Rikarji vasi v gostilni Jernej slavnostna o*v°' ritev, na kateri bodo nastopile otroške sk®* pine iz inozemstva in s Koroške. Srečar>le bodo zaklučili s podelitvijo nagrad zmag0' valcem športnih tekem. Ansambel Fantje treh dolin — 20.00 Richard Wag"®r' Lohengrin, opera — 21.20 Lahka glasba — 22.15 ljubitelje jazza — 23.15 S popevkami po svetu. Torek, 1.6.: 6.50 Beseda na današnji dan — * Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — ’’ Trio Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna — 12-10 . opere »Lepa Vida" — 12.40 Po domače — 14.10 svet je glasba — 14.40 Mladinska oddaja — 15, Pianistka Hilda Horakova — 16.40 Rad imam 9'°*^ — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine 19.15 Ansambel Franceta Flereta — 20.10 Pod mleč” gozdom, radijska igra — 22.15 Anton Bruckner komorni glasbi — 23.15 Od popevke do popevke. Sreda, 2.6.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 I* neja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasben^ in Gabi Novak " šol — 9.40 Pojeta Mišo Kovač _______________ 12.10 Skladatelj Darius Milhaud pripoveduje o 8’° ziliji in stari Franciji — 12.40 Od vasi do vasi "J 14.10 Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 1»' Iz partitur domačih mojstrov — 16.40 Plesni ork®*19 RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori —■ 1»' j Ob 10-letnici festivala Slovenska popevka — 1 _, Iz opere »Cavalleria rusticana" — 18.30 Naš razg°v .» -k-.- ---------- -------- ------------- ./j. — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert * mornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 S festiv®'9 jazza — 23.05 Mala panorama lirike — 23.15 Z iu0 slovanskimi pevci zabavne glasbe. četrtek, 3.6.: 6.50 Beseda na današnji dan _ 8.1» Glasbena maineja — 9.05 Od realizma do moae — 9.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 12-19 ^ Puccinijeve opere »Madame Butterflay" — domačimi ansambli — 14.10 Pesmi mladih - , Mehurčki — 15.40 Znane skladbe v zborovski P 12.40 _ 14.» redbi — 16.40 Portreti skladateljev zabavne g" 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 turna komika — 19.15 Ansambel Mojmira Sep«'0 ^ 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — 22.15 Iz opusov Malipi®ra j Bussonija — 23.15 Jazz — 23.40 Godala za lahko n° Petek, 4. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mat'r’jjl| — 9.05 Radijska šola — 9.35 Kmečka ohcet v Hv® ansambla Borisa Franka — 12.10 Skladbe Ivana 9 14.10 Pri *'u ka — 12.40 Ansambel štirje kovači — n.iu n- - | venskih skladateljih — 14.35 Voščila — 15.30 Nap®" za turiste — 15.40 Georges Bizet: Arležanka — » »j Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — » V Ob 10-letnici festivala Slovenska popevka — ' ',j Ciklus pesmi — 18.50 Ogledalo našega časa — . Ansambel Dorka škoberneta — 20.00 Komorni zb radia Celovec — 20.30 Top pops 13 — 21.15 Od«WJ o morju in pomorščakih — 22.15 Besede In zvoki logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. Avstrija 1 Sobota, 29. 5.: 16.30 Za otroke — 16.55 Pe3 in mačka — 17.05 Senlorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Musc-Show — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Ljudje delajo obleke — 21.15 šport — 21.45 Čas v sliki — 22.00 Štirideset pušk. Nedelja, 30. 5.: 16.50 Za otroke — 17.55 Kontakt — 18.25 Operni vodič: Don Giovannl — 18.55 Otrokom za lahko noč — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Lagal sem resnico — 21.55 Čas v sliki — 22.10 Sedem tatov, kriminalna komedija — 23.50 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 31.5.: 15.45 Za otroke — 15.55 Spot-llght — 16.45 Konjske dirke — 17.45 Ljudska glasba In običaji v Avstriji: Predarlska — 18.30 Otrokom ia lahko noč — 18.35 Tajnosti morja — 19.25 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Minister In raca, komedija — 21.30 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.30 čas v sliki. Torek, 1.6.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derrlnger — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Srečanje z živalmi in človekom — 21.00 Srečna ločitev, filmska komedija — 22.25 čas v sliki. Sreda, 2. <•: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Na obisku pri Ingeborg Bachmann — 11.00 Povratek don Kamilla — 16.30 Za otroke — 17.10 Mala športna abeceda — 17.30 Nekdaj + zdaj = pojutrišnjem — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 TV-kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.40 Mednarodni nogomet — 21.30 čas v sliki — 21.45 Pakt. Četrtek, 3. <•: 10.00 Nacionalna Kitajska — Tajvan 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Ameriška lite- IzdaJatelJ, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič) odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba i o. J. Drava, Celovec - Borovlje. ratura — 11.30 Na obisku pri Glselbertu Hokeju — 12.00 Tako gospodari trgovinsko podjetje — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Vedno ko je jemal pilule — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Procryl za Rosenbach, film — 21.45 Dunaj mesto z mnogimi obrazi — 22.45 Čas v sliki. Petek, 4. 6.: 10.00 Viri zgodovine: Akvileja — 10.30 Na obisku pri Kristini Lavant — 11.00 Srečna ločitev, filmska komedija — 18.00 Mednarodni agrarni obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Akti XY nepojasnjeni — 21.15 Mestni pogovori: Pro Austria — 22.30 čas v sliki — 22.45 Ob koncu tedna na poti — 23.40 Akti XY. Avstrija 2 Sobota, 29. 5.: 18.30 Panorama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja aktualno — 20.15 Don Juan ali ljubezen do geometrije — 22.15 Telereprize. Nedelja, 30. S.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Socialna znanost — 20.00 šah kraljevska igra — 20. 15 Povratek dona Camilla — 22.05 Telereprize. Ponedeljek, 31. E.: 18.30 Torquato Tasso, zgodovina čuta preganjanosti — 19.30 čas v sliki — 20.00 špo'rt — 20.15 Torquato Tasso — 22.30 Telereprize. Torek, 1. 4.: 18.30 Ameriška literatura — 19.00 Pofa do glasbe — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja aktualno — 20.15 Sedem vprašanj o ljubezni, film — 21.25 Variacije o zmaju — 21.35 Iz lesa izrezljani princ — 22.15 Telereprize. Sreda, 2. 4.: 18.30 Tako gospodari trgovsko podjetje — 19.00 Bratje v vesolju — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Razjezeno nebo — 21.50 Telereprize. Četrtek, 3. 4.: 18.30 Viri zgodovine — 19.00 Kontakt — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja aktualno — 20.15 Allotrla, zabavni film — 21.50 Telereprize. Petek, 4. 4.: 18.30 Na obisku pri Kristini Lavant — 19.00 Stikalni načrt duha — 19.30 čas v sliki — 20.00 Ob koncu tedna na poti — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja aktualno — 20.15 Življenjsko delo — 21.15 Razvpit — 22.50 Telereprize. Jugoslaviji Sobota, 29. S.: 9.35 šolska oddajaj 14.00 Namizni teniški turnir Mednarodna kolesarska dirka ,A'f* Adria" na Ljubljanski grad — 17.25 Obzornik — ■ Po domače — 18.15 Plus pet, mladinski kviz — 2 Mozaik — 19.20 Tulipan na dnu morja — 20.00 DneV® — 20.35 Glasbena križanka — 21.35 Rezervirano smeh — 22.05 Maščevalci — 22.55 Kažipot — 23.15 roči la. j. Nedelja, 30.5.: 8.45 Po domače — 9.10 ** nuuuiju, U--J r-u uw.uu.-o — tijska oddaja — 9.55 Mozaik — 10.00 Festival > goslovanske radiotelevizije — 12.45 Otroška | tineja — 18.05 Tajnica Andyja Hardyja, am0,B(1i film — 20.00 Dnevnik — 20.35 A. Marodič: PO»J°j odred — 21.25 Videofon — 21.40 Poročila — 21' športni pregled. y Ponedeljek, 31.5.: 8.30 Bled: festival , 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregl0<* 17.55 Tigerček Peter — 18.00 Risanka — IS-* 1* ^ zornlk — 18.30 Ljudje v soseski — 19.05 Mladi ^ mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ustavna razprava 20.50 H. James: Pesnikova pisma — 21.50 Večer z nom Mohoričem — 22.35 Poročila. ^ Torek, 1.4.: 8.30 Bled 71 — 14.45 šolska oddaj0 )() 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Ela Peroci: NlO®, Ivo — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 5 Oceof venski top-pops — 19.00 Mozaik 19.05 grofija — 19.30 Starši in otrok — 19.40 Za bolj*1 jjj zik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ozri se v gnevu, angl® fMm. y Sreda, 2. 6.: 8.30 Bled 71 — 14.45 šolska oddaj« ^ 16.10 Kolesarska dirka — 17.00 Madžarski pregl® ., 17.45 Pika Nogavička — 18.15 Obzornik — 18.30 <* (|, bena oddaja — 19.00 Mozaik — 19.30 Nogomet"' ^ nale: Ajax—Phanatinaikos — 21.40 Udo 70 — Poročila. ,-jtf Četrtek, 3. 6.: 8.30 Bled 71 — 14.45 šolska od® '„ — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Veseli ,ob0®^ — 18.15 Obzornik — 18.30 Poljudno znanstveni 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vs» '| v letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 č«tr,K Ijenje v letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 razgledi — 21.25 L. Pirandello: Moj svet. oddaj® Petek, 4.4.: 8.30 Bled 71 — 14.45 šolska oc,a“'T0j<> 16.40 Madžarski pregled — 17.30 Vljavaja r'n0°|j45 — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbena oddaja " y Variete — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 Dnevn »j 20.35 Naj živi Henrik IV., naj živi ljubezen, *®"9 film — 22.20 Glasba Iz studia B — 23.00 Pa'®41