73 Peter Luknjar1 Dr. Ivan Zorjan (1884–1963) »Prideljen je mladi zdravnik dr. Ivan Zorjan c. kr. mornarici v Pulju«.2 »Pri Školnikovih (Porekarjevih3 na Humu) so ime- li vedno dovolj obiskov. Za Cirila sta bila doma- čina železniški uradnik Vtičar in pa mlad častnik mornariški zdravnik dr. Zorjan. Oba sta nosila uniformo in to je zbujalo občudovanje in spoštova- nje pri nadebudnem najstniku. Zaklel se je, da bo, ko bo odrastel, ali železničar z rdečo kapo ali pa zdravnik. A vendar se je čedalje bolj navduševal za zdravstvo.«4 V lokalni zgodovinski literaturi ni naj 1 Peter Luknjar, profesor kemije, Gimnazija Ormož, Hardek 5, 2270 Ormož 2 Slovenec, Političen list za slovenski narod, 10. 6. 1912. 3 Anton Porekar, nadučitelj na Humu (1854–1931), Ciril Porekar (sin), sokol, Maistrov borec, nosilec Partizan- ske spomenice 1941, zdravnik. 4 Njegovih osemdeset let v ogledalu, neobjavljena roma- nizirana kronika, primarij dr. Ciril Porekar – Humski ti prispevka o humskem rojaku dr. Ivanu Zorjanu. Primarij dr. Eman Pertl5 mu je namenil poglavje v članku »Prvi slovenski zdravniki v Mariboru«,6 vendar je v članku obdelal samo obdobje do leta 1918, zato je veliko dogodkov iz njegovega zanimi- vega življenja ostalo neobjavljenih. Del omenjenega članka sta pozneje vključila av- torja dr. Elko Borko in dr. Gregor Pivec v daljši za- pis z naslovom »Začetek in moralno etična načela sanitetne službe v Maistrovi vojski«.7 Vpis družine Zorjan v Zapisniku duš.8 5 dr. Eman Pertl, zdravnik, zdravstveni publicist (1907– 1987). 6 Prvi slovenski zdravniki v Mariboru, Zbornik za zgodo- vino naravoslovja in tehnike, zvezek 5 in 6, Slovenska matica, Ljubljana, 1981. 7 Zbornik referatov ob 25-letnici Maistrovih prireditev in 50-letnici Turističnega društva Rudolf Maister Vojanov, Zavrh, Občina Lenart, 2011. 8 Zapisnik duš župnije Ormož, 1886–1913, Župnija Or- 929Zorjan I. 74 Ivan Zorjan se je rodil 24. 6.1884 na Humu, hišna številka 2.9 Bil je drugorojeni sin Andreja Zorjana in Marije, roj. Golob. Zorjani sodijo med najstarejše humske rodbine. V terezijanskem katastru je omenjen njihov pred- nik Mihael Zorjan, kot lastnik vinograda10, kjer so Zorjani pozneje postavili stavbo, ki je dobila hišno številko 2. Danes stoji na tem mestu Toričeva bru- narica. Šolanje je začel v dvorazredni ljudski šoli na Humu, kamor je bil vpisan istočasno s starejšim bratom Matijo, dne 4. 11. 1889.11 V letih od 1899 do 1906 je obiskoval gimnazijo v Mariboru. O di- jaškem času je zapis v pismu z dne 24. 6 1959: »Če smo mi slovenski dijaki, ki smo prišli v Maribor iz podeželja govorili med seboj slovenski na uli- ci, smo bili pretepeni. Proti temu nam ni preostalo nič drugega, kakor da smo se organizirali v trojke. Proti našim pestem iz podeželja ni mehkužna nem- ška mladina mogla postaviti nič enakovrednega in od leta 1902 naprej smo že popolnoma obvladovali ulico.« 12 Na študij medicine, na univerzi v Grazu, se je vpi- sal, čeprav so slovenski zdravniki absolventom gimnazije odsvetovali ta študij, ker je bil predrag, predolg in po končanem študiju niso dobili zapo- slitve v domovini.13 Starša sta z nakupom sosednje parcele (parc. št. 673, k.o. Hum), leta 1907, bistveno povečala po- sestvo na Humu. Pozneje (okrog 1914) sta na tej parceli zgradila novo hišo, ki je prav tako dobila mož. 9 Vir rojstna matična knjiga župnije Ormož, Nadškofijski arhiv Maribor. 10 Fond MTK, Landesarchiv Graz. 11 Matica dvorazredne ljudske šole na Humu, Fond OŠ Hum, Zgodovinski arhiv Ptuj. 12 V letu 1959 je dr. Ivan Zorjan na prošnjo dr. Emana Pertla zapisal nekaj pisem svojih spominov. Pisma so ohranjena v osebnem fondu Eman Pertl, signatura SI_ PAM/1763, Pokrajinski arhiv Maribor. Zaradi velike zgodovinske vrednosti te spomine objavljam v celoti na koncu članka. 13 Pismo z dne 24. 6. 1959. hišno številko 2, saj so staro hišo na parceli št. 583 podrli. V letih 1908 in 1909 je študent Zorjan kot volonter medicinec delal v mariborski bolnišnici. Ves čas je bil zaposlen na kirurškem oddelku, ki ga je vodil dr. Karel Thalmann (1865–1938). V tem času se je tako izuril, da ga je dr. Thalmann imenoval za svo- jo desno roko. Promoviral je na univerzi v Grazu 23. 12. 1911. Po končanem študiju se je želel zapo- sliti v mariborski bolnišnici. »Čeravno me je g. dr. Thalman zelo čislal kot zdravnika, je bilo potem, ko sem promoviral, nemogoče, da bi dobil v svoji domovini mesto sekundarnega zdravnika, ampak sem moral iti v bolnico Bruck ob Muri, kjer sem bil nacionalno popolnoma izoliran.« V bolnišnici v Brucku/M. je moral opazovati delo kirurga pri- marija. Ker mu to ni ustrezalo, je službo odpovedal in se 1. 5. 1912 zaposlil kot aktivni zdravnik v av- stro–ogrski vojni mornarici.14 Med prvo svetovno vojno je služil na velikih vojnih ladjah ter v letih 1917 in 1918 na soški fronti. Poročil se je 24. 1. 1918 v Brnu s Čehinjo Marijo Tomeček, 22 let staro hčerjo Franca in Alojzije To- meček. 14 Pismo z dne 20. 6. 1959. 75 Vpis poroke dr. Ivana Zorjana in Marije Tomeček v poročno matično knjigo.15 Ob zlomu Avstro-Ogrske je bil vodja internega od- delka v bolnici vojne mornarice v Puli. Glavnina vojaštva se je z italijanske fronte vračala z žele- znico. Ocenjujejo, da se je skozi Ljubljano vrnilo okrog 400.000 vojakov. Večina vojaških transpor- tov se je vračala v času od 31. 10. 1918 do 19. 11. 1918. Od 20. 11. 1918 so prihajali mirni transporti ujetnikov, izgnancev, izseljencev in vlaki z bolni- ki.16 Ker so bili vlaki prenatrpani z vojaki, je dr. Zorjan šele 9. 12. 1918 dobil transportni sanitetni vlak, ki je pod njegovim vodstvom pripeljal naše bolnike na sever. Med potjo so odlagali bolnike v Ljublja- ni, v Zidanem Mostu so jih prelagali na vlak proti Zagrebu. Zgodaj zjutraj, 10. 12. 1918, je vlak pri- spel v Maribor. Bolniki avstrijske, češke in poljske narodnosti so se peljali naprej, vendar ne več pod njegovim vodstvom.17 15 Poročna matična knjiga Brno, župnija Neposkvrněné početí P. Marie na Křenové, 1914–1921. 16 Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slo- vensko mejo 1918–1919, str. 38, Maribor, 1979. 17 Pismo z dne 20. 6. 1959. Ko se je vrnil iz vojne, je dobil zaposlitev kot ko- mandant kirurške vojne bolnice v Mariboru, soča- sno je deloval kot zdravnik v jetnišnici maribor- skega okrožnega sodišča in moški kaznilnici. Njegova žena Mici Zorjan, roj. Tomeček, je po kratki bolezni umrla 6. 1. 1919. Osmrtnica Mici Zorjan.18 18 Fond Zbirka osmrtnic, Pokrajinski arhiv Maribor. 76 15. 3. 1919 je začel stanovati na Aleksandrovi 11 (sedanja Partizanska cesta v Mariboru), kjer si je uredil zasebno ordinacijo.19 Zgodaj spomladi 1919 je v jetnišnici okrajnega so- dišča v Mariboru pri mladem dekletu opazil znake, značilne za bolezen črnih koz. Po pregledu poročil je ugotovil, da se je bolezen pojavila v nekaterih krajih v okolici Maribora. Vojaške oblasti so skle- nile, da s cepljenjem imunizirajo obroč okrog Ma- ribora. Ker nemški zdravniki niso hoteli sodelova- ti, slovenskih pa ni bilo na voljo, je dr. Zorjan sam cepil okrog 9000 oseb. S tem ukrepom so prepre- čili vdor bolezni v mesto in obvarovali vojaštvo, ki so ga potrebovali za boje na severni meji.20 Leta 1920 je bil obtožen detomora – sodba je bila oprostilna, saj je bil splav narejen iz zdravstvenih razlogov. Med obema vojnama je v mestu Maribor deloval kot sanitetni referent in policijski zdravnik.21 Na 178. seji deželne vlade za Slovenijo, dne 24. 11. 1920, so pod šesto točko dnevnega reda mini- strstvu notranjih del predlagali, da se dr. Ivan Zor- jan sprejme v državno službo kot policijski zdrav- nik pri policijskem komisariatu v Mariboru v VIII. činovnem razredu.22 V skladu z dekretom predsed- stva poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani, z dne 21. 4. 1921, je dobil stalno namestitev 19 Fond Domovinska kartoteka mesta Maribor, Pokrajin- ski arhiv Maribor. 20 Pismo z dne 8. 6. 1959. 21 E. Pertl, Razvoj zdravstva v Mariboru, ČZN št. 1, 1986. 22 Zapisnik 178. seje deželne vlade za Slovenijo, Sejni za- pisniki narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov in deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, Peter Ribnikar, Ljubljana, 2002. Dr. Zorjan kot mlad zdravnik.23 Kot policijski zdravnik je bil vključen v več od- mevnih primerov. Zanimivo je, da se v časopisnih člankih, ki so poročali o različnih kaznivih deja- njih pogosto pojavlja skupaj s svojim soimenja- kom, državnim tožilcem dr. Matejem Zorjanom.24 Sklepamo lahko, da sta bila tudi dobra prijatelja, saj sta bila enako stara in iz sosednjih vasi, oba sta študirala v Gradcu in isto leto promovirala. Ko se je začela II. svetovna vojna, sta stanovala v isti ulici. Prav tako, so nekateri poznejši sodelavci in raziskovalci menili, da sta brata, vendar po mojih 23 Nekatere slike so zasebna last ge. Rosvite Zorjan in za- hvaljujem se ji za sodelovanje pri nastajanju članka. 24 Dr. Mate Zorjan, sodnik, državni tožilec. Rojen 18. 2. 1884 v Šalovcih 24, pravo študiral v Gradcu, promo- viral 1911, sodni izpit naredil v Gradcu l. 1913. Od leta 1910 dalje je služboval kot praktikant v Mariboru, -1910 kot absolvent, 1911 kot avskultant (sodniški pri- pravnik), 1915 postal sodnik, 1918–1920 je bil v itali- janskem ujetništvu, 1920 postal okrajni sodnik, 1922 je bil imenovan za namestnika državnega pravdnika, 1934 je postal državni tožilec v Mariboru, 1941–1945 ni bil zaposlen, 1945 zaprosil za upokojitev, 1946 je bil upo- kojen, umrl leta 1967. 77 raziskavah nista niti oddaljena sorodnika. Mariborski socialistični list Enakost je sredi avgu- sta 1921 objavil članek o slabih razmerah v poli- cijskih zaporih v Mariboru. Policijski komisariat je zato čez tri dni poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani poslal poročilo dr. Ivana Zorjana, policij- skega zdravnika, o stanju v zaporih. Vse navedbe časnika je zavrnil.25 Društvo Združenje nemških visokošolcev je dne 18. 4. 1925 zvečer v Mariboru pripravilo dovolje- no srečanje svojih članov. Takoj po začetku sreča- nja so v gostilno Halbwidl v Jurčičevi ulici prišli člani mariborske Orjune in zahtevali, naj prireditev takoj prekinejo. Prišlo je do prepira in prerivanja, zato je posredovala varnostna straža iz bližnje stra- žnice št. 1. Ugotovili so, da je bilo pet ljudi lažje ranjenih, kar je potrdil tudi policijski zdravnik dr. Ivan Zorjan.26 Častnik Jutro je 3. 11. 1926 objavil članek z na- slovom »Grozen zločin v Studencih pri Maribo- ru«. Dan prej se je po Mariboru razvedelo, da so z zevajočo rano na vratu našli mrtvega zidarskega pomočnika Ivana Karnerja, umora so sumili ženo Terezo. Truplo je bilo obducirano, v komisiji so bili državni pravdnik dr. Jančič, sodni svetnik Tra- uner ter sodna zdravnika dr. Jurečko in dr. Zorjan; sledila je preiskava o krivdi Tereze Karner. Leta 1929 je kot zdravnik sodeloval pri obdukci- ji Đure Đakovića – enega od ustanoviteljev KPJ. Đuro Đaković je bil kot nasprotnik šestojanuar- ske diktature aretiran v Zagrebu, nato odveden na slovensko-avstrijsko mejo in bil tam ubit med insceniranim begom. Dr. Zorjan je med obdukcijo ugotovil, da je bil ubit od spredaj in da je imel več zlomljenih udov.27 25 P. Čelik, Slovenski stražniki 1918–1941, str. 262, Ljubl- jana, 2002. 26 P. Čelik, Slovenski stražniki 1918–1941, str. 148, Ljubl- jana, 2002. 27 Tednik, 22. 12. 1961. S Heleno Verhovc je imel v začetku tridesetih let večletno razmerje v katerem se je 2. 9. 1931 rodil nezakonski sin Ivo,28 ki je živel z očetom. V Vodniku po Mariboru iz leta 1932 najdemo dr. Zorjana naštetega med zdravniki, takrat je bil sre- ški sanitetni referent s pisarno v Velikem županstvu policijski zdravnik. Privatno ordinacijo je imel na Aleksandrovi 11, odprta je bila od 9.30 do 10.00 in od 14.00 do 16.00.29 V tem času je že urejal ordi- nacijo v dvonadstropni hiši z vrtom v Maistrovi 5, ki jo je kupil 21. 11. 1931. 28 Ivo Zorjan (1931–1995), višji zdravstveni tehnik, bil zaposlen v Domu upokojencev Danice Vogrinec, osmrt- nica Večer, 1. 2. 1995. 29 Vodnik po Mariboru: Kulturna, tujsko-prometna in go- spodarska slika mesta in pokrajine; kulturno-gospodar- ski pregled Celja in Ljubljane=(Führer durch Maribor) / [napisala Franjo Baš in Božidar Gajšek]; uredil Re- form-Reklam-Bureau Guido Zupan, Ljubljana, 1932. 78 Zgradba v Maistrovi 5, danes sedež Andragoškega zavoda Maribor.30 Oče Andrej Zorjan je umrl 10. 5. 193331, zapu- ščinske zadeve so dediči reševali naslednja leta. 6. 7. 1936 je dr. Zorjan na podlagi prisojila vpisal lastniško pravico za posest na Humu v zemljiško knjigo.32 Po Velikem adresarju iz l. 1935 je skupaj s sinom Ivom že bil na Maistrovi 5, kjer si je uredil novo ordinacijo. Pri njem sta bila zaposlena tudi hišna pomočnica in upravitelj stavbe.33 Leta 1938 je postal višji sanitetni svetnik.34 Po začetku okupacije 1941 so ga Nemci pričakali pred garažo, da jim izroči ključe od hiše in avto- mobila. Določen je bil za izselitev, zato so ga zaprli v Meljsko kasarno, nato so ga prepeljali v Rajhen- burg, dokončno so ga izselili v Velika Trojstva v bližini Bjelovarja na Hrvaškem. 30 http://www.azm-lu.si/fotogalerija/category/40-zgodo- vina. 31 Zapisnik duš Župnije Ormož, 1914, Župnija Ormož. 32 Zemljiška knjiga Ormož, Katastrska občina Hum, Okrajno sodišče v Ormožu. 33 Veliki adresar Maribora, Celja, Ptuja in občin bivše ma- riborske oblasti, Maribor, 1935. 34 Glej opombo 22. Dr. Zorjan s sinom Ivom okrog leta 1935. 79 V NOV se je 21. 5. 1942 priključil skupaj s sinom Ivom. Sin Ivo je bil kurir, dr. Zorjan pa je postal upravnik okrožne bolnišnice v Bjelovarju. 15. 1. 1945 so ga ujeli ustaši, vendar mu je pred koncem vojne uspelo pobegniti. Ob osvoboditvi je še nekaj časa deloval v Bjelovarju, nato se je vrnil v Mari- bor, kjer ga je pričakala prazna hiša.35 Tako je ob vrnitvi, dne 25. 7. 1945, pisal materi: »Ljuba mati! Naznanjam Vam, da sem se po šti- rih letih vrnil živ in zdrav v Maribor. Prišel bi Vas obiskat, ali moram sedaj spet svoje stvari, ki so mi bile na vse strani razvlečene, skupaj spravljati, da bodem mogel spet vsaj za silo živeti… Moj (sin Ivo, op.avt.) je sedaj že velik in vedno govori, da ob prvi priliki pride Vas obiskati. Mogoče pride v nedeljo s stricem. Lepo Vas pozdravljam Vaš sin dr. Ivan Zorjan.« 36 Med predmeti, ki so mu jih Nemci odvzeli, so bili: osebni avtomobil Chrysler, letnik 1936 CZ, dvoje koles, kompletna jedilnica, sprejemni salon, ku- hinjsko pohištvo, posoda, posteljnina, perilo, oble- ke, čevlji, gotovina, vrednostni papirji, kompletna ordinacijska soba, pohištvo in instrumenti, mikro- skop, kompletna aparatura za preiskavo krvi, šival- ni stroj, daljnogled, perzijske preproge… Do začetka II. svetovne vojne je pridobil precejšen ugled in tudi materialno je bil dobro stoječ. Okraj- na komisija za vojno škodo v Mariboru je njegovo vojno škodo ocenila na skupno 1.845.000 din – za primerjavo – vojna škoda državnega tožilca dr. Mateja Zorjana na Maistrovi 10 je bila ocenjena na 70.090 din. 37 Po vrnitvi v Maribor je bil zaposlen kot honorarni železniški zdravnik, zasebne prakse pa ni imel pri- javljene. V časopisu Vestnik je v letih 1946/47 več oglasov, ki obveščajo, da je dežurno zdravniško 35 Glej opombo 27. 36 Fond krajevni ljudski odbor Kog (1945–1952), Zgodo- vinski arhiv Ptuj. 37 Fond Okrajne komisije za vojno škodo Maribor (1945– 1946), Pokrajinski arhiv Maribor. službo opravljal na Maistrovi 5, in sicer od sobote opoldan do ponedeljka zjutraj. Zadnji oglas v časopisu Vestnik, 10. 10. 1947. Policija ga je na podlagi prijave začela nadzorovati in ga 14. 10. 1947 zalotila pri opravljanju splava. Na podlagi pričevanj so ga v začetku leta 1948 na Okrajnem sodišču v Mariboru obsodili na 15 let zapora, izgubo političnih pravic za 4 leta, na trajno prepoved opravljanja zdravniškega poklica in za- plembo celotnega premoženja. Na nesorazmerno visoko obsodbo se je v nasle- dnjih dneh pritožil na Vrhovno sodišče LRS v Lju- bljani, vendar je vrhovno sodišče pritožbo v celoti zavrnilo. Kazen je prestajal v Kazensko poboljše- valnem zavodu v Mariboru. Med zaplenjenim premoženjem je bila tudi hiša št. 2 na Humu. V času zaplembe je bila stara 34 let, bila je zidana in krita z opeko, med prostori so bile veža z betonskim podom ter shramba, kuhinja in desna soba, kjer so bila tla iz zbite ilovice, v levi sobi so bila lesena tla. Med gospodarskimi poslo- pji sta v zaplembnem spisu omenjena hlev za dve glavi živine in svinjak s tremi oddelki. Hiša je po- stala del splošnega ljudskega premoženja, v njej pa sta že od leta 1931 imela zakonca Podgorelec do- smrtno stanovanjsko pravico. Na tem mestu danes po kupni oziroma menjalni pogodbi živita družini Lesjak in Sever. S preštevilčenjem hiš po letu 1954 je to hišna številka 5, Hum. Na parceli 583 k.o. Hum, kjer je prvotno stala roj- stna hiša dr. Zorjana, je ob zaplembi določene pra- vice užival agrarni interesent Blaž Loparnik. Po- zneje, v času agrarne reforme, se je na tej parceli v zemljiško knjigo vknjižila lastninska pravica na 80 Blaža Loparnika in Otilijo, roj. Šnajder. Po kupni pogodbi iz leta 1985 postaneta lastnika Martin in Amalija Torič iz Frankovcev. 38 Zaplenjena vrednost vseh nepremičnin dr. Zorja- na, ki so sodile pod Okrajno sodišče Ptuj, je brez odbitkov znašala 159.236 din, kar je manj kot 1/10 vrednosti njegovih mariborskih lastnin. Po treh letih so ga odpustili iz zapora. Spet je lahko opravljal zdravniško službo, zaplenjenega premo- ženja pa država ni vrnila, ne njemu in ne dedičem. 38 Glej opombo 32. Primer dokumenta iz zaplembnega spisa dr. Ivana Zorjana.39 Mnenje njegove snahe ge. Vide Zorjan je, da je bil celoten proces zrežiran z namenom, da so si sodelavci Udbe lahko pridobili materialno korist. Neznana ženska, ki ji je odpravljal plod, ko so ga prijeli, naj bi bila hči udbovca. Dolgo ga je nago- varjala, preden je pristal. K temu bi dodal, da so na procesu pričale samo posredne priče, ključna – to- rej ženska, ki ji je opravil splav, pa ni pričala. V letih po vrnitvi na svobodo je najprej živel v Radencih, nato je leta 1953 dobil službo v Splošni ambulanti Ivanjkovci.40 Ordinacija je bila v bivši Petovarjevi hiši v prvem nadstropju. Stavbe so se- daj last podjetja P&F Jeruzalem Ormož, d.o.o., v sosednjem gospodarskem poslopju je urejena tr- snica. 39 Fond Okrajno sodišče Ptuj – zaplembe, Zgodovinski arhiv Ptuj. 40 Ustno pričevanje ge. Vide (Rosvite) Zorjan, dne 9. 2. 2013. 81 Ptujski tednik je januarja 1957 poročal o velikih obremenitvah zdravnikov na ormoškem področju in potrebi po povečanju števila zdravnikov, pred- vsem pa medicinskih sester. Tako je leta 1956 pri dr. Zorjanu v Splošni ambulanti Ivanjkovci poiska- lo pomoč kar 5479 ljudi.41 Maja 1959 se je nanj z dopisom obrnil raziskovalec zgodovine medicine primarij dr. Eman Pertl in ga prosil za podatke o nekaterih zdravnikih, predvsem pa za podatke o razmerah v obdobju od 1913 do 1918 v mariborski bolnišnici, s posebnim ozirom na narodnostno razpoloženje nemških zdravnikov do slovenskih uslužbencev, posebno zdravnikov. Dr. Zorjan se je razveselil, da so se ga spomnili, in mu je rad ustregel ter napisal na koncu tega članka objavljena pisma – poročila. Decembra 1961 o njem poročata častnika Tednik in Večer, saj je slavil 50-letnico svojega delovanja. Med drugim je omenjeno, da je med prebivalci zelo priljubljen in ga po navadi kličejo »naš očka doktor«. Letno je še vedno opravil 7 do 8 tisoč zdravniških pregledov.42 V Ivanjkovcih sta bili njegovi medicinski sestri od 1956 do 1961 ga. Milica Bombek, nato pa od 1961 do njegove smrti ga. Marica Trstenjak. Ga. Marica Trstenjak o njem pravi, da je bil dobri- čina, a da je dosti kadil. Za moške je imel vedno pripravljen nasvet: »Če je škatlica v redu, se šibica vžge.« 41 Ptujski tednik, št. 8, 1. 3. 1957. 42 Glej opombo 27. Dr. Zorjan – strasten kadilec. Med pogovori ji je omenjal tudi svojo vilo v Ma- riboru, kjer je nekoč imel ordinacijo. Ga. Marica Trstenjak se je dodatno izobraževala na seminar- jih prav v njegovi nekdanji vili, tako jo je prosil, naj pogleda, ali je v dvorani še vedno njegov le- stenec.43 »Naš očka doktor« pri pregledu male pacientke v Ivanjkovcih. 43 Ustno pričevanje ge. Marice Trstenjak, januar 2013. 82 Mladina na sistematskem pregledu v Ivanjkovcih. Pisni odgovor dr. Pertlu, 24.12.1961.44 44 Glej opombo 12. 83 Dr. Eman Pertl se ga je ponovno spomnil leta 1961, ko je že zbiral podatke za članek Zdravstvo med Muro in Dravo, ki je izšel šele leta 1968 v zborni- ku Svet med Muro in Dravo. Dr. Ivan Zorjan mu je pisno obljubil sodelovanje: »Z veseljem bodem ustregel Vaši prošnji in bom marsikaj zanimivega, kar danes ni nikomur več znano razen meni, Vaše- mu hvalevrednemu delu doprinesel.« Oktobra 1962 ga je dr. Pertl spet prosil, če je morda le kaj pripravil. Na žalost je dr. Zorjan v tem času že bolehal in je s sestavljanjem zdravstvenega gra- diva odlašal. Prestajal je težke operacije in umrl za rakom 31. 10. 1963 v ptujski bolnišnici. Objava smrti dr. Zorjana v Tedniku, 8. 11. 1963. Svojci so primarija dr. Pertla prosili, da bi imel go- vor na pogrebu, ki je bil v nedeljo 3. 11. 1963, ven- dar se je opravičil, češ da mora odpotovati, da pa se ga bo spomnil v neki publikaciji, kjer bo omenil vse, kar je pokojni prispeval k zgodovini medicine. V pismu neznanemu uredniku dne 14. 11. 1963 je dr. Pertl zapisal: »Pokojni dr. Ivan Zorjan mi je sto- ril veliko uslugo, ko mi je pred štirimi leti izročil svoje zapiske, ker bi sicer bilo obdobje od 1900 do 1919 prazno. Tako pa imamo vsaj nekak vpogled, kakšno je bilo takrat razpoloženje, posebno pa po- litično vzdušje, ki je v Mariboru trajalo skoraj eno stoletje dlje kot v Ljubljani, saj je bila že Prešerno- va Ljubljana tako rekoč slovenska, Maribor pa je še sedaj tako rekoč nezanesljiv. In še to! V opombi sem napisal, da naj bo ta prispevek obenem tudi v spomin na dr. Ivana Zorjana, ki je umrl 31.10. 1963. Posebnega nekrologa zanj ne kaže pisati, ker je imel zadnja leta vse polno raznih konfliktov, bil je tudi kaznovan in v zaporu zaradi zdravni- škoetičnih prekrškov itd. Zadnjih sedem let se je sicer rehabilitiral s svojim marljivim delom prav do zadnjih dni svojega življenja, vendar menim, da je spričo vsega tak spominek še najboljši – če se seveda, tovariš urednik s tem strinjate!« Dr. Pertl je obljubo svojcem držal in leta 1977 začel pripravljati poglavje o dr. Ivanu Zorjanu, ki je izšlo v članku »Prvi slovenski zdravniki v Mariboru«.45 Dr. Ivana Zorjana so pokopali na starem ptujskem pokopališču v bližini Lackovega spomenika. Po- kopališče bodo kmalu preuredili v spominski park, vendar nagrobnika na grobu zdaj ni več, ker je bil umaknjen. 45 Glej opombo 12. 84 Pismo, poslano 1. junija 1959 Prispevek k zgodovini splošne bolnice v Mariboru Dr. Ivan Zorjan, rojen 24. 6. 1884, Hum pri Or- možu, okraj Maribor, promoviral 23. 12. 1911 na univerzi v Grazu. Jaz sem deloval v mariborski bolnici v letih 1908 in 1902 (pravilno 1909, op. avtorja) kot volonter, brez plače, toda imel sem v starem delu stavbe nad portirjem opremljeno stanovanje, 2 sobi in celotno oskrbo. Celi čas sem bil na kirurškem oddelku. Ker sem stanoval v bolnici, sem bil tako rekoč večni dežurni. Šef kirurškega oddelka je bil dr. Thalman; Nemec, ki je slovel kot kirurg v takratnem pomenu besede daleč naokrog. l. 1909 je prišel na oddelek dr. Drasch Vincenc kot sekundarni zdravnik, rojen Nemec. Tu je ostal po I. svetovni vojni kot žele- zniški zdravnik, zelo priljubljen; železničarji so mu na pokopališču postavili iz hvaležnosti lep spome- nik. V tem času je še, toda kratek čas, prihajal v bolnico dr. Grubitsch, sin mariborskega trgovca, tudi Nemec. Bolehal je na progresivni paralizi, ter se je moral kmalu spet vrniti v bolnico za duševne bolezni. Na internem oddelku je bil l. 1908 primarij dr. Maly rodom menda Čeh. Bil je že v visoki častitlji- vi starosti. On je priporočal, da se je mene sprejelo v bolnico kot volonterja, čeravno sem bil še iz gi- mnazijskih let znan kot zaveden Slovenec. Zaradi visoke starosti je šel v pokoj, za njim je postal pri- marij internega oddelka dr. Filafero. Zraven njega je bil na tem oddelku kot II. zdravnik dr. Lichem, rojen Nemec. Upravitelj te bolnice je bil Zwirn, brat še živečega podpolkovnika g. Zwirna, v pokoju, živečega v Ma- riboru. Upravitelj Zwirn je bil rodom Slovenec, na znotraj Slovenec, na zunaj pa, kakor mi je takrat sam izjavil »kozmopolit«. Zelo si je prizadeval, da bi prišel v to bolnico, četudi na podrejeni položaj, kak zdravnik Slovenec. To pa je bilo absolutno ne- mogoče. Čeravno me je g. dr. Thalman zelo čislal kot zdravnika, je bilo potem, ko sem promoviral, nemogoče, da bi dobil v svoji domovini mesto se- kundarnega zdravnika, ampak sem moral iti v bol- nico Bruck ob Muri, kjer sem bil nacionalno po- polnoma izoliran. Strežno osebje, to je bolničarke i.t.d., so tvorile ta- kozvane usmiljene sestre, razen ene vse Slovenke. Kirurškemu oddelku je bil takrat priključen tudi oddelek za kožne in spolne bolezni. Za moške bol- nike je bil bolničar Slovenec. V upravni pisarni so bili poleg g. Zwirna sami Slo- venci kot uradniki, kar se je bilo zahvaliti ravno g. Zwirnu. V nacionalnem oziru je bil dr. Thalman sicer Ne- mec, toda ni bil šovinist. Čeravno sam ni znal slo- venski se je le redkokdaj bolj osorno obregnil ob kakega bolnika Slovenca, ki ni znal nemški. Mogo- če meni na ljubo ali pa je to bil sploh njegov prin- cip, se ni posluževal pri kajenju vžigalic, ki jih je izdajal Deutscher Schulverein in Südmark, temveč je rabil izključno vžigalice državnega monopola, ki so bile nevtralne. Nemško naduti ostali zdravniki dr. Filafar, dr. Li- chem in dr. Drasch so ga zaradi tega zafrkavali, podtaknili so mu vžigalice D. Schulverein in Süd- mark, on pa jih je vrgel proč. S tem je ob jednem povedano, da so bili dr. Filafar, dr. Lichem in dr. Drasch nemški šovinisti, kar je pozneje ob izbru- hu I. svetovne vojne prišlo zelo do škode za Slo- vence. Večina Slovencev je morala četudi bolna in pohabljena na razne fronte, medtem ko so bili ma- riborski in okoliški Nemci ravno od teh zdravnikov spoznani kot za fronto nesposobni. Med I. svetovno vojno je še prišel kot sekundarni zdravnik v mari- borsko bolnico dr. Taufar, Nemec in kot tak od vseh zdravnikov največji šovinist. Med I. svetovno vojno je ostal dr. Thalman v naci- onalnem oziru takšen, kakor je bil vedno, to je, ni 85 postal nemški šovinist. Že prej znan kot kvartalni alkoholik je sedaj še bolj iskal utehe v alkoholu. Meseca decembra 1918 sem bil komandant kirur- ške vojne bolnice v Mariboru in kot kirurg mi je bil dodeljen dr. Thalman. Bil je zaradi razpada Avstri- je in izgube Maribora za malo državo Avstrijo du- ševno tako deprimiran, da mu nisem mogel zaupati težko ranjenih iz bojev na Koroškem in ga že po nekaj dneh odpustil iz te službe. Znano je, da so bili mariborski Nemci ob začetku I. svetovne vojne sigurni zmage centralnih sil, našteti zdravniki Nemci niso bili izvzeti. Njihov nemški šo- vinizen je še porastel zlasti še zato, ker so najmanj računali s tem, da bi Spodnja Štajerska ali pa vsaj Maribor z okolico pripadal Jugoslaviji. Zaradi tega so se dr. Filafer, dr. Lichem in dr. Taufar iz- selili šele po daljšem času v novo nastalo Avstrijo. Pred I. svetovno vojno se v Mariboru ni mogel na- seliti noben zdravnik Slovenec, edino pokojni dr. Toršič je to riskiral. Njegove diagnoze in njegov način zdravljenja so nemški zdravniki spričo bol- nikov tako nekolegialno kritizirali, da mu je bila eksistenca v Mariboru skrajno otežkočena. Po I. svetovni vojni je ostal večji del nemških zdravnikov še nadalje v Mariboru. Nikdo jih tudi ne preganjal. V spomladi l. 1919 je v okolici Maribora nastala večja epidemija črnih koz. Nas slovenskih zdrav- nikov je bilo zelo malo. Nismo skoro bili v stanju, da bi epidemijo obvladali, trebalo pa je mesto Ma- ribor že zaradi vojaštva proti temu zaščititi. Kljub moji vojaški službi sem prevzel nalogo kot epide- mijski zdravnik. Od deželne vlade v Ljubljani sem bil pooblaščen, da naprosim nemške kolege za po- moč. Toda vsak je imel kak izgovor, največ, da je bolan, medtem pa je celi dan švigal po mestu po privatni praksi. Ko sem cepil sam v okolici Mari- bora čez 9000 oseb proti črnim kozam, obiskal sem vse okužene hiše in posrečilo se nam je to epidemi- jo zatreti. Zakaj so bili nemški zdravniki in Nemci sploh takšni?! Želeli in upali so, da bode Maribor z okolico in Sp. Štajerska na tak ali drugi način pri- padel končno le še Avstriji. To so potem dokazali dogodki leta 1941. O kolegu dr. Vladimiru Vrečko žal ne morem na- vesti zaželjenih podatkov. On je študiral 2 leti za menoj, promoviral je torej za menoj potem, ko sem jaz bil že daleč stran od Maribora. Vem samo to, da je on kmalu po končani I. svetovni vojni prevzel službo okrajnega zdravnika v Ptuju. V Mariboru pa še živi žena njegovega brata dr. Frica Vrečka, ki je pred kratkim umrl. Stanuje pa Gregorčičeva ulica 12 ali 14. Ivanjkovci, dne 1. 6. 1959 S spoštovanjem udani dr. Zorjan Ivan Zdra- vstvena postaja Ivanjkovci Pismo poslano 8. 6. 1959 Epidemija črnih koz v okolici Maribora leta 1919 Kakor sem že v prejšnjem spisu omenil, sem bil od 10. 12. 1918, ko sem se vrnil iz vojne v Maribor komandant kirurške vojne bolnice v Mariboru. Zraven tega sem moral prevzeti zdravniško služ- bo v raznih drugih ustanovah. Kontrolirati sem moral zdravniško delo nad okrajnim zdravnikom dr. Mauczka, Nemcu, rodom najbrž Slovak, ki je ostal okrajni zdravnik še nekaj časa po končani I. svetovni vojni. Zaradi političnih pripornikov v je- tnišnici marib. okrožnega sodišča je bilo potrebno, da prevzame zdravniško službo zdravnik Slovenec, prej je to službo opravljal dr. Leonhard, ki je to službo skrajno nerad izročil meni, seveda ker je on tvoril zvezo med priporniki Nemci in zunanjim nemškim svetom v Mariboru in daljni okolici. Tudi zdravniško službo v moški kaznilnici mi je moral izročiti. Dr. Leonhard je tako ostal samo še mestni 86 zdravnik (mestni fizik), toda to njegovo službo sem moral kot vojaški zdravnik nadzorovati. Vse to mo- goče zgleda, da sem jaz kopičil zdravniške službe zaradi zaslužka, vendar te službe niso bile plačane. Nekega dne zgodnje spomladi 1919 so orožniki privedli v jetništvo okr. sodišča v Mariboru neko mlado dekle pod sumom umora svoje matere z za- strupitvijo. Nekje pri Sv. Križu nad Mariborom je umrla pod sumljivimi znaki neka kmetica. Odreje- na mi je bila sodna obdukcija, ki sta jo izvršila dr. Zakrajšek in dr. Franz Ferdinand, ki sta na mrliči videla sumljive pege ter iz tega sklepala, da je bila ta ženska zastrupljena. Po predpisih sta odvzela razne organe mrliču zaradi kemične analize v Lju- bljani. Ti deli trupla so v steklenicah ležali shra- njeni v kleti jetnišnice že kake 4 dni. Tedaj pa mi ob prihodu v jetnišnico javi jetniški paznik, da je neka mlada pripornica zbolela na sumljivih pegah po celem telesu. Ob takojšnjem pregledu sem ugotovil epidemijo črnih koz pri tem dekletu, javil to pred- sedstvu okrož. sodišča, ki je seveda takoj ukinilo pripor in moj predlog, da se jo takoj odda v splo- šno bolnico v Maribor, odobrilo. V kleti shranje- ne organe od »zastrupljene« njene matere pa smo hitro uničili. To je bil začetek takratne epidemije črnih koz. Da bi bil naveden primer sporadičen, se mi je zdelo neverjetno. Vsled tega sem se podal v pisarno tedanjega okrajnega zdravnika dr. Maucz- ka brskat po dospeli pošti. Med poročili občinskih uradov iz okolice Maribora sem res našel nejasna poročila, da vlada v številnih hišah med Sv. Petrom in Vurberkom neka bolezen in da vsi stanovalci le- žijo. Ista poročila so prišla še iz Sv. Lenarta v Slov. goricah in iz Poljčan. Nato sem se odpravil peš (takrat ni bilo govora o motornih vozilih) v nave- dene kraje ter ugotovil v številnih hišah na levem bregu Drave, v Ciglenicah, Dupleku, Sv. Martinu, zunaj trga Sv. Lenart v Slovenskih goricah in zunaj Poljčan številne bolnike na črnih kozah. V nekate- rih hišah je vse ležalo, nekateri so že umrli, predno se je kaj javilo. Okrajni zdravnik dr. Mauczka je bil debelušen in vsled tega neprožen. On osebno na terenu ni mogel opraviti ničesar, zaradi politične negotovosti, kam bode prišel Maribor in okolica tudi ni imel volje. Bil mi je zelo hvaležen, da sem mu prišel v pomoč. Kaj sedaj storiti? Nam vojaškim oblastem je sedaj šlo za to, da ob- varujemo mesto Maribor in naše vojaštvo, ki smo ga rabili na zasedenem Koroškem pred to epidemi- jo. Sklenili smo, da imuniziramo okrog Maribora en obroč proti tej epidemiji s cepljenjem. To delo sem moral opraviti sam, ker so bili redki slovenski zdravniki drugje razporejeni, nemški zdravniki pa nam niso hoteli pomagati. Predlagal sem deželni vladi v Ljubljani, da vse nemške zdravnike izžene, toda ni pristala na to, ker politična situacija glede Maribora še ni bila jasna. Deželna vlada v Lju- bljani nam je celo svetovala, da naj bodemo na- pram Nemcem sploh zelo prizanesljivi. No, to smo tudi bili, nikdo se ni mogel pritožiti. Ne samo to. V Avstriji je bil strašen glad, posebno na Dunaju. Mi pa smo si v pogledu prehrane že dobro opomogli. In sedaj so dobili ravno mariborski Nemci največ izvozniških dovoljenj, da smo lahko pomagali pre- hraniti avstrijsko prebivalstvo. Toda kaj smo napravili proti navedeni epidemiji? Vseh bolnikov marib. bolnica ni mogla sprejeti. Morali smo jih prisiliti na njih domovih pod hišno izolacijo. Še ne okuženo prebivalstvo, staro in mla- do sem cepil (skupaj čez 9000). V takratnih skrajno neurejenih razmerah smo bili samo na sebe nave- zani. Pri zatiranju epidemije je imel velike zaslu- ge takratni okrajni poglavar (prvi v Jugoslaviji) okraja Maribor g. Lanjšič, ki je dal vsa sredstva na razpolago, pomagal organizirati cepljenja i.t.d. Imel je ogromno dela, tako da me je lahko sprejel na referat o tej zadevi šele okrog polnoči. Z nasveti pa je pomagal tudi docent dr. Matko. Pri zasledovanju te epidemije sem lahko ugoto- vil, da je bil kontakt med slučajem pri Sv. Križu in okolico Dupleka, od tukaj pa med Duplekom in 87 Lenartom v Slovenskih goricah. Kako je prišla ta epidemija še v okolico Poljčan, nisem mogel ugo- toviti. Da pa se je ta epidemija sploh pojavila ob naši severni meji, se je moglo razlagati iz takratnih razmer, ko je vojaštvo prihajalo iz raznih front in potovalo skozi Maribor na sever in na vzhod, vojni ujetniki pa so se vračali iz Rusije. Vseh ugotovljenih živih slučajev črnih koz sem ugotovil 38. Koliko pa jih je že prej umrlo, nisem mogel ugotoviti. Nadzorstvo nad okuženimi hišami je imelo: 1. žu- pani takratnih majhnih občin, ki so poznali vsako hišo in vsakega človeka v svojem območju, ter 2. šolski upravitelji nad šolsko mladino. Bilo je raz- veseljivo gledati vnemo in natančnost vseh teh či- niteljev pri zatiranju te kuge. Uspeh vsega tega dela je bil popoln ter je bila ta epidemija v kratkem času popolnoma zatrta. Ivanjkovci, dne 8. 6. 1959 dr. Zorjan Ivan Pismo poslano 10. 6. 1959 Razni podatki o naslednjih imenovanih zdravni- kih 1. Kje je bil rojen dr. Drasch in kdaj je promoviral, ne vem. Izhajal pa je iz Srednje Štajerske, imenoval mi je takrat tudi kraj rojstva, toda tega se več ne spominjam. Bil je precej starejši od mene. 2. Dr. Assman Hansa sem že poznal kot študenta medicine. Tudi on je izhajal od nekje na Srednjem Štajerskem. Promoviran je bil leto pred menoj, ker je bil 1. letnik starejši, in to v Grazu. Bil je zelo pri- den kot študent, izhajati je moral od revnih staršev. Leta 1909 je bil tudi on skupaj z umrlim dr. Hugo Robičem volonter na internem oddelku mariborske bolnice. Kedaj je bil rojen ne vem. V Mariboru se je tako udomačil, da je po diplomi ostal v Mari- boru in imel privatno ordinacijo v Vetrinjski ulici. Istočasno je bil volonter na internem oddelku še neki Schischek (Žižek) doma iz Pivola nad Hoča- mi. Tudi on je bil zelo marljiv, moral je izhajati iz zelo revne hiše, ker je sprva hodil istočasno kot jaz v gimnazijo v Mariboru ter prihajal v šolo s pohorskimi coklami. Kot medicinec je imel vojaško štipendijo ter je najbrž kot vojaški zdravnik zgubil življenje v I. svetovni vojni, ker bi ga sicer po tej vojni moral videti. 3. Dr. Taufar Valter je bil istotako l. 1909 volonter na kir. oddelku marib. bolnice, po promociji pa se je nastanil v Mariboru kot zdravnik. Poročil se je s hčerko kavarnarja v Gosposki ulici, kjer je se- daj bife »Soča«. V isti hiši v I. nadstropju je imel privatno ordinacijo. Promoviral je v Grazu, izha- jal pa je iz okolice Graza. Bil je starejši letnik kot jaz, promoviral pa je malo pred menoj, ali pa malo za menoj. Pri izpitu iz ophthalmologije je gledal z očesnim ogledalom oko, katerega bolnik ni imel več, nosil pa je stekleni očesni vložek. Vkljub temu pa je videl vse patološke spremembe, ki so bile v očesu še ohranjenega očesa in je to profesorju gladko v obraz zdrdral. Dr. Taufar si je lahko pla- čal pred izpitom kurz pri asistentu in ta mu je pove- dal vse o očesnih bolnikih, ki so bili tisti dan prišli na vrsto. Profesor je seveda videl, da gleda v oko, ki ga ni bilo, vprašal ga je, če on res vse to tako na- tanko vidi. » Da je rekel dr. Taufar vse to natanko vidim«, nakar je profesor pristopil k bolniku, mu vzel stekleno protezo ter jo smeje pokazal Tauferju z besedami: » Pridite čez pol leta ponovno k izpi- tu.« Vse to navajam malo za smeh. 4. O dr. Urbanek ml. ne vem drugo, kot to, da je on bil v VIII. razr. gimnazije v Mariboru, ko sem jaz bil v I. razredu. Študiral in promoviral pa je v Grazu. 88 5. Dr. Lichem je bil rodom iz Srednje Štajerske in je bil mnogo starejši od mene. 6. O dr. Filafero vem samo to, da je bil Ptujčan. 7. O dr. Karl Thalmann vem, da je bil rodom iz Strassa pri Spielfeldu, promoviran v Grazu, kjer je bil dolgoletni asistent na kirurški kliniki in kot tak dobil primarij na kirurškem oddelku bolnice v Mariboru. 8. Dr. Majciger Janez je bil rojen v Mariboru kot sin profesorja slovenščine na gimnaziji v Maribo- ru. Še ko sem jaz bil v nižji gimnaziji, je že on imel zdravniško prakso v Mariboru v hiši, ki stoji tik ob Veliki kavarni na Glavnem trgu. On in zdravnik dr. Terč sta nam revnim gimnazijcem nudila brezplač- no zdravniško pomoč. Mimogrede spet omenim za smeh, da je bil njegov oče že star, ne vem, zakaj smo ga nazivali »Čaček«. Pri slovenskih domačih in šolskih nalogah nam je predpisal večji format zvezka. Naloga vsebinsko ni bila važna. Glavno je bilo, da smo napisali zelo mnogo po 10, 20 strani, lepo pisano, brez vsakih estetskih napak, sicer pa smo lahko v nalogi napisali največje neumnosti. On je pogledal nalogo le v estetskem oziru in če to je bilo v redu, je na koncu z rdečo tinto in z velikimi črkami napisal »Vorzüglich«. K sreči je šel kmalu v pokoj, drugače bi bili pri maturi iz slovenščine stali zelo slabo. Zdravnik dr. Majciger je gotovo promoviral v Grazu, drugih podatkov pa o njem ne vemz 9. Zdravnika dr. Chandras Leonidasa (op. avtorja: pripisano z drugo pisavo »1861 – 1916 pobreško pokopališče«) sem dobro poznal, ko sem jaz delo- val v bolnici, je bil on železničarski zdravnik in v privatni praksi, katero je imel v hiši, ki je stala vis a vis sedanje srednje medicinske šole. Ta hiša pa ne stoji več, bila je zaradi regulacije Pobreške ceste porušena. Dr. Chandras je bil markantna osebnost, lep človek, grški ali pa španjolski židovski tip. Z dr. Thalmanom, ki ni rad govoril, sva se o vsem pogo- vorila in on mi je rekel, da se dr. Chandras izdaja za Grka, da pa je Žid. No naj mi duša dr. Chan- drasa ne zameri, če tako pišem o njem, kot stvarno moram in rade volje to popravim, da je on bil velik človekoljub kot zdravnik, nesebičen in vsled tega v praksi ni prišel nikdar na »zeleno vejo«. Ker je bogve od kod zalutal v Maribor, ne vem o njem no- benih zaželjenih podatkov. Če bi obstajal še danes kakšen arhiv iz takratnih časov za stari Maribor, bi se dalo marsikaj najti, kar danes iščemo. Moram pa pripomniti, da je večina zdravnikov, za katere se išče podatke, promovirala v Grazu ter bi se po kakih zvezah te podatke lahko dobilo. Bivši mari- borski zobozdravnik bi gotovo rade volje pri tem pomagal. (Pripisano »Sedaj?«) 10. Dr. Grubitsch Janez je bil rojen v Mariboru kot sin mariborskega trgovca. Bil je brat žene le- karnarja Königa vis a vis frančišk. cerkve. Gotovo je dr. Grubitsch promoviral tudi v Grazu, ker smo sploh vsi dijaki iz Spodnje Štajerske ne glede na narodnost gravitirali na univerzo v Grazu. 11. O zdravnikih dr. Fuchs Oto in dr. Slipper Han- su do sedaj nisem vedel, da so tudi delovali v ma- riborski bolnici. Za dr. Fuchsa ne morem ničesar navesti, za dr. Slipperja vem, da je študiral na gra- ški medic. fakulteti. Gotovo je v Grazu tudi promo- viral. 12. Dr. Macher Gustav (ap. avtorja: dr.Mahon je napačno) je bil doma iz Köflacha ali okolice, kajpak Nemec, študiral je 1 ali 2 leti medicino na graški univerzi pred menoj. Bil je zelo priden štu- dent in je moral tudi pred menoj promovirati. Da je bil nekaj časa zdravnik v marib. bolnici, sem leta 1917 zvedel od njegovega mlajšega brata študen- ta medicine in to na italijanski fronti. Ta je bil še kot študent medicine namestnik zdravnika v vojni formaciji. Po prodoru italijanske fronte sva se sre- čala v Gradežu (Grado) onkraj Trsta. V Grado je bil lastnik ene javne lekarne Italijan pobegnil pred našo vojsko in lekarno ter vse zapustil. Medicinec 89 Macher je rabil mazilo proti srapu, mazila pa ni bilo nikjer. Macher je v tej lekarni našel žvepleni prašek, gotovega mazila pa ne. V skladišču mi je pravil, da je našel rumeno vazelino in je izdelal mast za srap, kar mi je tudi pokazal. Vse bi bilo prav, vendar se je tako izdelano mazilo proti srapu nekako čudno mazalo. O tem sem se sam prepri- čal. Tudi sam sem našel v skladišču več kovinskih zabojev polnih te čudne rumene vazeline. Zaboji so bili hermetično zaprti in polni ter skupno s po- sodo tehtali po ca 15 kg. Ko odpreva prvi zaboj, mi udari čuden, ali prijeten vonj. Nato vzamem iz žepa žepni nož in s konico noža nesem v usta te čudne vazeline. No v ustih se je izkazalo kot med najboljše kvalitete. Takrat je vladal na italijanski fronti velik glad, ki niti oficirjem ni prizanesel. Vsled tega sva z mladim Macherjem spravila ves ta med na »varno«, da smo si potem z bolniki vred zdravili »želodčni srap«, seveda brez žvepla. Le- karno smo sicer v glavnem pustili v miru, toda kaj je to pomagalo, ko so takoj za nami prišli nemški Beutekomandosi, ki so dobesedno vse izropali. S tem sem zašel nekoliko na stranpota, vendar ne- kaj zabave mora biti. Iz tega opisa se že samo ob sebi razvidi, kako je graška univerza navalila s svojimi novodiplomira- nimi zdravniki na splošno bolnico v Mariboru in to samo z nemškimi zdravniki, nikjer pa ni najti, da bi bil v bolnico prišel leta 1914 in nadalje do konca vojne kak mladi slovenski zdravnik, katerih je bilo leta 1914 že nekaj. Ivanjkovci, dne 10. 6. 1959 dr. Zorjan Ivan Pismo poslano 20. 6. 1959 Nekateri splošni in osebni dodatni podatki Pred prvo svetovno vojno, torej za časa Avstrije, so spadale splošne bolnice pod kompetenco deželnih vlad, mariborska bolnica torej pod Graz. Dežel- ne vlade so vzdrževale in subvencionirale splošne bolnice na svojem področju. Pri deželnih vladah so obstajali posebni referati, posebej za šolstvo, posebej za bolnico in zdravstvo i.t.d. V Grazu je bil referent za bolnice in zdravstvo deželni poslanec g. Robič, po poklicu profesor, oče umrlega primarija dr. Huga Robiča, sicer zaveden Slovenec, toda pro- ti nemški večini v deželnem odboru ni mogel ukre- niti ničesar v prid slovenskim zdravnikom. Ko sem promoviral v letu 1911, nisem kakor sem že prej poročal, mogel dobiti mesta sekundarnega zdravnika v mariborski bolnici, temveč sem dobil tozadevni dekret za splošno bolnico v Brucku ob Muri. S tem dekretom sem se podal osebno k g. Ro- biču kot referentu za bolnice, da bi pojasnil razlo- ge za ta ukrep. G. Robič mi je odvrnil, da se je on zelo zavzel za mene, da pa proti veliki nemški večini ni mogel uspeti, in da bi se sploh nobenemu zdravniku Slo- vencu ne posrečilo, da bi bil sprejet v službo zdrav- nika v katerokoli bolnico na slovenskem ozemlju. Glede službe v bolnici v Brucku pa me je potolažil, češ da bom tam imel posebno zaupno misijo, to je, da bi opazoval delo primarija kirurga in ugotovil, zakaj vsak bolnik, ki je tam operiran, podleže. V Brucku sem to res ugotovil, nisem pa mogel ugo- toviti, kaj je bil vzrok temu. Primarij kirurg je ope- riral pri zaklenjeni operacijski dvorani, tako da njegovega dela nisem mogel opazovati, tudi so bili vsi taki mrliči brez moje vednosti pokopani, tako da jih nisem mogel obducirati. Naravno in razu- mljivo je, da se v tak posel, ki bi mi prinesel veliko sovraštvo, nisem dal izrabljati, ter sem to službo 90 odpovedal ter 1. maja 1912 vstopil kot aktivni zdravnik v Avstro-Ogrsko vojno mornarico. V tej službi me je zatekla I. svetovna vojna, služil sem večinoma na velikih vojnih ladjah, deloma pa v bolnici vojne mornarice v Puli, leta 1917/18 pa na soški fronti. Ob zlomu Avstro-Ogrske sem doži- vel italijansko okupacijo Istre in dela Slovenije in po predaji vojne mornarice sem bil v bolnici voj- ne mornarice šef I. internega oddelka. Na ta moj oddelek je tudi italijanska vojska pošiljala svoje bolnike, ki so oboleli na takratni veliki epidemiji španske gripe. Železnice proti severu so bile dolgo časa prenatrpane s transporti vojakov, ujetnikov, izseljencev i.t.d., tako da sem dobil za naše bolnike transportni sanitetni vlak šele 9. decembra 1918. Vzeti sem moral s seboj vse bolnike iz cele Avstro- -Ogrske, tudi umirajoče. Ta vlak je prispel v Ma- ribor dne 10. decembra 1918 zgodaj v jutro. Med potjo smo odlagali bolnike, prve v Ljubljani, ki so bili tamkaj doma, v Zidanem mostu smo prelagali bolnike na vlak proti Zagrebu, v Mariboru pa smo odložili naše bolnike, vlak z ostalimi bolniki Av- strijci, Čehi in Poljaki pa je potem šel naprej proti severu ne več pod mojim vodstvom. S tem je zaključeno moje celotno poročilo. Ivanjkovci, dne 20. 6. 1959 dr. Zorjan Ivan Pismo poslano 24. 6. 1959 In vendar se je marsikaj zgodilo! Če pregledamo imena zdravnikov, ki so v moji ta- kratni dobi delovali v mariborski bolnici, vidimo, da so to bili izključno zdravniki nemške narodno- sti rodom iz Graza ter iz Srednje Štajerske in ki so večinoma študirali na graški univerzi. Izvzamemo lahko dr. Grubitsha in dr. Urbaczeka, ki sta izha- jala iz mariborske meščanske že germanizirane hiše. Dr. Majciger je sicer izhajal iz mariborske meščanske hiše slovenske narodnosti, vendar se on sam ni več izdajal za Slovenca, ker samo tako je bil lahko zdravnik v mariborski bolnici in potem nemoteno vršil v mestu privatno zdravniško pra- kso. Kot zaveden Slovenec bi mu bilo to absolutno nemogoče. Slovenskih zdravnikov je bilo na Spodnjem Štajer- skem takrat sploh zelo malo. Vse najbolja mesta so imeli v rokah nemški zdravniki. Je sicer bilo tu in tam na deželi kako zdravniško mesto nezasedeno, toda bila so to samo takšna, so bila od Zdravniške društva v Grazu označena z »Cavete!«. Redki slovenski zdravniki so nam absolventom ma- riborske gimnazije leta 1906 celo odsvetovali iti na študij medicine, češ da je ta študij predrag, predolg in da potem v lastni domovini ni bilo eksistence. Najbolj je v tem oziru bila prizadeta severna na- rodnostna meja, to je Slovenske gorice, Dravsko polje ter Kozjak in Pohorje tja do koroške meje. V mestih in trgih so bili sami nemški zdravniki. Ura- dni zdravniki na okrajih so bili sami Nemci in ti so imeli važno besedo pri naseljevanju slovenskih zdravnikov in zdravnikov sploh. Zadaj za tem pa je bila Südmarka in Schulverein. Pa ne samo zdrav- niki, temveč tudi drugi sloji, npr. trgovci, obrtniki i.t.d so bili pod kontrolo teh nemških političnih or- ganizacij. Od leta 1900 naprej je postajal ta nemški pritisk na slovensko Sp. Štajersko vedno močnejši. Od leta 1906 naprej se je v Grazu nemška inteligenca ve- dno bolj in v večjem številu učila slovenskega je- zika, da bi dobila nastavitev v raznih službah na Sp. Štajerskem. Pri okrožnem sodišču v Mariboru so bili sodniki Slovenci v večini. Pri železnici in pošti je bilo v raznih službah že mnogo Slovencev. Tudi obrtnikov je bilo že precej zavednih Sloven- 91 cev. Leta 1899 je bil v Mariboru dograjen Narodni dom, v katerem so našli Slovenci svoje prostore za kulturne prireditve, imeli so v njem Čitalnico in prostore za zbiranje (kavarno in restavracijo) ter svoj denarni zavod (Posojilnica). Proti tej sloven- ski trdnjavi Nemci niso mogli predstaviti ničesar enakovrednega. Zato pa so, kadar je bila prilika, proti Slovencem tembolj besneli. Leta 1897 je v oficirskem kazinu v Mariboru ata- kiral nemški puršakar po imenu Ottender oficirja slovenske narodnosti v činu lajtnanta od dragon- skega regimenta, nastanjenega takrat v Mariboru, zato ker je v družbi govoril slovenski. Po študent- skem kodeksu o časti je bila žalitev ta, da je moralo priti do dvoboja s strelnim orožjem. V tem dvoboju je Ottender obležal mrtev. To je dalo povod, da je vsa nemška študentarija prihrumela iz Graza in Le- obna v Maribor k pogrebu, po katerem je več dni divjala proti Slovencem. Če smo mi slovenski dijaki, ki smo prišli v Mari- bor iz podeželja, govorili med seboj slovenski na ulici, smo bili pretepeni. Proti temu nam ni preo- stalo nič drugega, kakor da smo se organizirali v trojke. Proti našim pestem iz podeželja ni mehku- žna nemška mladina mogla postaviti nič enakovre- dnega in od leta 1902 naprej smo že popolnoma obvladovali ulico. To sta samo dva majhna primera, kakšna je bilo takratno politično vzdušje v Mariboru. Naravno je bilo torej, da je bila splošna bolnica Maribor važna politična postojanka za Nemce. Bila pa je tudi za nas Slovence. Bil sem menda prvi slovenski študent medicine, ki se je skušal vtihotapiti v to postojan- ko. Leta 1909 sem bil že tako uveden v kirurgijo, da me je dr. Thalman nazival za »svojo desno roko«. Moj vzgled so za menoj posnemali drugi slovenski medicinci, kakor dr. Marin, dr. Majcen, dr. Volao- šek, dr. Steinfelser in drugi, vendar se vsem nam po diplomiranju ni posrečilo dobiti mesta sekundar- nega zdravnika v tej bolnici, kakor dovolj dokazu- jejo imena nemških zdravnikov, ki so delovali v tej bolnici do konca I. svetovne vojne. Kaj se je vse godilo v letih 1914 in 1918, ne bi mogel natančno povedati, ker sem v teh letih zelo malo prihajal v Maribor. Vem samo marsikaj o do- godkih od konca I. svetovne vojne pa do polovice leta 1919. Interni oddelek je kmalu prevzel docent dr. Matko. Kirurgični oddelek pa je še nekaj časa vodil dr. Thalman. K njemu sta se kot zdravnika prijavila dr. Marin in dr. Majcen. Dr. Marin je de- loval dolga leta v Leobnu pri slovečem kirurgu dr. Gmeinerju. Pri svoji marljivosti se je dr. Marin moral dobro izvežbati v kirurški stroki in bi bila za marib. bolnico gotovo pridobitev, če bi potem ostal na kir. oddelku. Toda prišel je v Maribor kot primarij kir. oddelka d. Čarnič. Ta je ob dr. Ma- rina in dr. Majcena kot svoja podrejena zdravni- ka iz bolnice tako rekoč napodil. Kaj je bil vzrok temu, nisem mogel nikdar izvedeti. Dr. Čarnič mi je pogosto rekel, da je oba napodil, ni pa navedel vzrokov. Najbrž so tudi bili vzroki za to, vsled če- sar smatram, da je dr. Marinu in dr. Majcenu se- daj neprijetno o tem govoriti. Saj je menda vam mlajšim tov. primarijem znano, kakšni prepiri so se potem še leta in leta vršili med temi tremi kolegi, in kakšni prepiri so se vršili znotraj bolnice med dr. Čarničem, dr. Matkom in dr. Dernovškom, primarij Robič pa je stal ob strani. Naposled sem moral jaz prevzeti vlogo pomirjevalca v slovenskem zdravni- škem društvu v Mariboru, kar se mi je tudi posre- čilo vsaj do te mere, da ugled marib. bolnice na zunaj več ni trpel. Na koncu bi še navedel, da je pod dr. Čarničem v marib. bolnici l. 1919 služil še dr. Novak Lud- vik, kar pa je najbrž itak znano. Samo sem pre- pričan, da bi se od njega težko kaj izvedelo, nje- mu je menda manjkal dar opazovanja ali pa je imel tako dober temperament, da je lahko šel mimo vseh dogodkov, k čemur sem mu vedno 92 moral le čestitati. Vodil je celo življenje svo- jo barko sub bonis anguris in niti valovi v letu 1941 (izselitev i.t.d.) je niso mogli poškodovati. Upam, da mi moje šaljive narave ne bo nikdo za- meril. Ivanjkovci, dne 24. 6. 1959 dr. Zorjan Ivan Brez datuma, Spoštovani gospod primarij! V prilogi Vam pošiljam svoja poročila. Mogoče Vam bo iz tega kaj prišlo v korist za Vaše hvalevre- dno zgodovinsko delo. Pisal sem absolutno po svo- jih spominih, marsikaj sem pisal preveč, česar ne boste rabili. Premišljujem pa še vedno, kje še kdo živi, od kogar bi mogli dobiti še kakšne podatke, imam pa namen Vas ob priliki v bolnici za kratek čas obiskati. Prejmite izraze mojega spoštovanja udani dr. Zorjan Ivan Brez datuma Spoštovani g. kolega! V prilogi Vam pošiljam zaželjene podatke o mo- jih doživljajih. Žal nimam pisalnega stroja, pišem v naglici, vendar se mi zdi, da je moja pisava še čitljiva. Zelo me veseli, da ste se me spomnili in rad sem Vam ustregel. Vse bolj na kratko, človek bi lahko pisal o tej zadevi celi roman. Najlepše Vas pozdravlja udani dr. Zorjan Ivan Ključne besede Ivan Zorjan, zdravnik, vojna bolnišnica, korespon- denca, Hum pri Ormožu, Maribor, Ivanjkovci. Pisni viri - Njegovih osemdeset let v ogledalu, prima- rij dr. Ciril Porekar – Humski, neobjavljena romanizirana kronika, zasebna last ge. Irene Porekar Kacafura. - Sejni zapisniki narodne vlade Slovencev, Hr- vatov in Srbov in deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, Peter Ribnikar, Ljubljana, 2002. - Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za se- verno slovensko mejo 1918–1919, Maribor, 1979. - Slovenski stražniki 1918–1941, P. Čelik, str. 262, Ljubljana, 2002. - Veliki adresar Maribora, Celja, Ptuja in občin bivše mariborske oblasti, Maribor, 1935. - Vodnik po Mariboru: kulturna, tujskoprome- tna in gospodarska slika mesta in pokrajine; kulturno-gospodarski pregled Celja in Lju- bljane = (Führer durch Maribor) / [napisala Franjo Baš in Božidar Gajšek]; uredil Re- form-Reklam-Bureau Guido Zupan, Ljublja- na, 1932. - Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehni- ke, zvezek 5 in 6, Slovenska matica, Ljublja- na, 1981. - Zbornik referatov ob 25-letnici Maistrovih prireditev in 50-letnici Turističnega društva Rudolf Maister Vojanov, Zavrh, Občina Le- nart, 2011. 93 Časopisi - Slovenec, Političen list za slovenski narod, 10. 6. 1912. - Vestnik, 10. 10. 1947. - Ptujski tednik, št. 8, 1. 3. 1957. - Večer, 1. 2. 1995. - Tednik, 22. 12. 1961 in 8. 11. 1963. - ČZN št. 1, 1986. Elektronski viri - h t t p : / / a c t a p u b l i c a . e u / m a t r i k y / b r n o / prohlizec/8042/?strana=140 - h t t p : / / w w w. a z m - l u . s i / f o t o g a l e r i j a / category/40-zgodovina Arhivski viri - Matične knjige Župnije Ormož, Nadškofijski arhiv Maribor. - Zapisniki duš Župnije Ormož, Župnišče Or- mož. - Osebni fondi, SI-PAM/1763 Pertl Eman, Po- krajinski arhiv Maribor. - Zbirka osmrtnic, SI-PAM/1692, Pokrajinski arhiv Maribor. - Domovinska kartoteka, Mestna občina Mari- bor, SI-PAM/0005, Pokrajinski arhiv Maribor. - MTK, Landesarchiv Graz. - Krajevni ljudski odbor Kog (1945–1952), SI-ZAP/0348, Zgodovinski arhiv Ptuj. - Osnovna šola Hum pri Ormožu, SI-ZAP/0136, Zgodovinski arhiv Ptuj. - Zemljiška knjiga Ormož, Katastrska občina Hum, Okrajno sodišče v Ormožu. - Okrajno sodišče Ptuj – zaplembe (1945–1959), SI-ZAP/0225, Zgodovinski arhiv Ptuj. - Prijava vojne škode, Okrajna komisija za voj- no škodo SI-PAM/0446, Pokrajinski arhiv Ma- ribor. Ustna vira - ga. Marica Trstenjak, Mihalovci. - ga. Vida (Rosvita) Zorjan, Maribor. 94 Povzetek V članku je prikazana zanimiva življenjska pot humskega rojaka dr. Ivana Zorjana. V času študija je kot volonter delal v mariborski bolnišnici in s tem postal drugi zdravnik slovenskega rodu, ki mu je to v Mariboru uspelo. Po končanem študiju je bil najprej zaposlen v Brücku na Muri, nato v voj- ni mornarici Avstro-Ogrske. Konec prve svetovne vojne je pričakal v Puli, od koder je organiziral vlak za ranjence in bolnike do Maribora. Med obema vojnama je bil priznan policijski zdravnik, leta 1941 je bil izgnan na Hrvaško. Partizanom se je pridružil leta 1942 in konec druge svetovne voj- ne dočakal kot zdravnik v Bjelovarju. Leta 1948 je bil obsojen na 15 let zapora, vendar so ga po treh letih prestane kazni izpustili na svobodo. Zadnja leta svojega življenja je bil priljubljen zdravnik v Ivanjkovcih.