rokodeliiih
narodskih
reči
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
red devane od	Mïeèwei&a.
Te čaj
V sredo £8. svečana (februarija) JK49.
List 9•
/
• 1 , Velhi zbor
krajnske kmetijske družbe v Ljubljani.
V
(D^lje.)
Ste v ilo poddružnic.
Đe poddružnice svoj namen lože dosežejo smć premalo biti.
5
jih ne
že toliko let pridne in zvedene podpornike kmetijske družbe skazali.
Povedati se pa vunder še mora, de pričijoča raz-delitev poddružnic še ni za terdno sklenjena, ampak de se v nji še zna kej spremeniti, če bojo začasno
Ce bi jih bilo premalo, bi bile preveč razkroplje
(provisorisch) iz voljeni predsedniki kej boljšiga sve-tovali, kteri se bojo zato posebno vprašali. Tudi zna biti, de dozdanja razdelitev ces. kantonov ali komisij
ne in ljudjé bi imeli predelječ do njih. ?,Saj bi šel k prihodnjič ne bo obstala; po tem bomo pa po farah
(dozdanjih kantonov) obsežek poddružnic zaznamovali.
zboru"
bi utegnil
eden in
drug
reci
ko bi tako
delječ ne bilo, de bi toliko časa ne zamudil" i. t. d.
Kakor bi ne bilo pràv, ko bi bilo premalo poddružnic, ravno tako tudi ne kaže preveč poddružnic napraviti. Pervič bina eno poddružnico premalo udov prišlo, in le takrat, kadar bo iz vsih krajev več kmetov v kmetijsko družbo zapisanih, bi bilo práv, več pod-
mora vsaka poddružnica eniga
(Dalje sledi.)
/
il regrutiranja•
Ta mesec bo pervikrat regrutiranje po novi po
y
i mora
družnic napraviti. Drugič
grof in baron, če ga versta zadene, ravno tako k soldatam iti, kakor kajžarjev sin. — Posta-
stavi. po
predsednika in 4 odbornike imeti, kteri se ne do- ve tedej, ki za eniga veljajo
*
veljajo tudi za druziga.
bijo ravno tako lahko. Ti možjé morajo z vedeni možjé
biti v kmetijstvu. morajo zaupanje imeti pri svojih so- hodnjič se nihče ne bo mogel već pritožiti sedih, in posebno pa dobro voljo imeti, v prid svojiga gospóska v soldate vtaknila, kakiga druziga pa spustila,
Druga nova reč je lo žanje (srečkovanje). Pri
t v	,1 v	1	1	v	« . v • . •	1	•
y
de
ga je
kraja in po tem takim tudi v prid svoje dežele eno ali
kakor ga
bo osóda (Joz) zadéla, takó pa bo. Ce je pa
drugo
reč brez plačila storiti. — Tudi je za vsako pod- kdo loz za soldata vzdignil,
v
• v «
druznico treba, de se saj z nekterimi nar potrebnisimi ampak bo le potem za
y
še zavoljo tega ni soldat soldata poterjen, če ga je zdrav
y
bukvami previdi in si, če ne bukvarnico napravi. Iz kaže preveč poddružnic narediti.
ravno veliko, vender majhno
nik pri
ogledovanji
zdraviga
in pripravniga spoznal.
vsiga
tega se vidi, de ne Vojska na Laškim in Ogerskim potřebuje veliko vojakov;
torej bo létas po vsih dezelah veliko regrutiranje.
Vse to je velki zbor prevdaril in po svoji previd
voljo tega pa
Za-
je tudi lahko v vojaški službi zdej hitro
nosti sklenii, de naj se napravi 20 poddružnic naKrajn- naprej priti, kar nam skušnja kaže. Vsaki dan se sliši, skim, in sicer v Ljubljanski kresii 5, v Novo- de je eden ali drugi naših ljudi oficir postal. Zató gré
IH HHlBÉÉMHBlHHIH^B^HI HHI^^^^^I HHMlH ■!■ H IH
meski 10, v Postojnski tudi 5.
tudi veliko mladih ljudi iz lastne volje k soldatam
VLjubljanski kresii nej bo 1. poddružnica v B le- vidijo, de jim vojaški stan boljši stan obéta.
du za tri gorenske kantone Belapeč, Bleški inRadoljški; 2. v Kraj nj i za Krajnski inTeržiški kanton; 3. vLoki
In če bi ravno lastni dobiček ne bil, v vojaški stan
stopiti
y
nam mora biti potreba sveto povelje, de z ve
za Loški; 4. v Vodícah za Smeledniški in Mekinski ; seljem primemo puške za brambo svoje edine domovine
5. v Moravčah za Berdski in Ponoviški kanton.	Avstrije, ktero hočejo sovražniki raztergati. Kar je rajnki
goreče pesmi za
V Postojnski kresii nej bo 1. poddružnica v Št. Vodnik v létu 1809 rekel, ko je
9
v
Vidu nad* Ipavo za Ipavski in Senožeški kanton; Postojni za Postojnski in Bistriški ; 3. v Šneperku
brambovce zlagal, to veljá tudi dan današnji cez40
lét.
Poslusajmo ga
v •
kaj je govorii: ;,0d nasiga césar
i
za Sneperski ; 4. v Planini za Planinski inVerhniški; štva se zdej nič več ne more oddati, nic vec odtergati 5. v Idrii za Idriški kanton.	tudi ne ena sama dežela: sicer naše cesarstvo ob moč
V Novomeški kresii nej bo 1. poddružnica v
pride
celost in
samosvojnost zgubí,
▼	U t U Jíl U ^ IV I M\M VOli li VJ MU JI . JiVUUi U/JHIVU %	IUU * Vyl/lU^t 111 OUIIIUO »	MJ
Višnji gori za Višnjogorski kanton; 2. v Mali Loki za sosed bi z nami dělal, kar bi hotel."
in vsak mocněji
Zatičinški; 3. v Rakovníku za Mirniški in Mokro
??
Bomo li roke križem deržali in nemarno
gledali
y
noski; 4. v Boštanji za Boštanjski; o. v Trebnim za kako ptujci hočejo naše stare lastníne jemati, nase de-Trebniški in Zužemberski ; 6. v Ribnici za Turjaški žele med seboj deliti, nas pod svoj strah siliti? V tacih in Ribniški; 7. v Kočevji za Kočevski; 8. v Novim- nevarnostih se kaže, kdo je mož ; kdo rajši to vaga
y
blago in življenje zgubí,
kakor
městu za Novomeški; 9. v Les kove u za Kerški in	kar je manj ; kdo raj
Kostanjevški; 10. v Cernomlji za Krupški in Poljan-	svojo čast in/samosvojnost. Komur je takó pri sercu, ta
I 11 DH	—I L"«pr .ÎÏ L m y H ■■	H I HE 15	sk« I ;	». i	ta i HI	EB Vji H bL ~	" a , "V	v
ski kanton. Pri razdelenji teh poddružnic se je tudi	ne govori mehke besede, ampak iz polniga serca mu tecejo
so se, kolikor
je bilo moč, tišti možjé iz ust
na to gledalo, de za predsednike poddružnic obderžali, ki so dozdej druž-
bini dopisniki (Rezirkscorrespondenten) bili in ki so se
gorece pesmi,
ktere junake h junaštvu
v .	• CC
vzi°"

ajo
n
so
5
Péli so nekidaj naši očaki in Turke pobijali; peli
potopit; in
in pod Sisek têkli Hasan Basa v Savo
— 36
če je Turk do nas perderl, so ga pognali, de je komej svoje peté vnesel."	'
„Pojte tedaj, ljubi Slovenci! tudi vi ; vnemajte se S petjem k pravimu junaštvu, k brambi našiga cesarstva — kar dopolniti nam Bog ve čni pomagaj!"
Pojmo tudi mi, ktere domovina v svojo brambo kliče; nikar se ne plašimo, kakor zgubljene ovce, am-pak obnašajmo se kakor pravi korenjaki !
Hvalu uniniga podoburju.
Ze v lanjskih Novícah je bil A nton Z a j c, po-dóbar in zlatár iz S oúdi nj Novo-Osliške fare v Loškim kantonu na Krajnskim, pohvaljen, de svoje rokodelstvo dobro razume , de zná iepó podobě iz lesá rezati , jih lično pozlatiti i. t. d. To hvalo poterdi vnovič pismo , ktero so mu gosp. fajmošter pri Marii De vi ci v Po-lji in cerkveni ključarji od ondod 30. prosenca t. 1. dali, v kterim se bere , de je stranska oltarja , razun podob, iz noviga naredil, prižnico, kerstni kamen in veliko dru-zih reci popravil, pozlatil, pofarbal ali marmoriral — in de je vse delà tako opravil, de so pràv zadovoljni ž njimi. Posebno hvalo pa dajo zavoljo lepiga zaderža-nja mojstru in vsim njegovim pomagačem.
Jfloje misli Slovencům v prevdareH !
Te dní sim dve slovenski jeremiadi (žalostné reci) bral, kar me je bilo nekako otožniga (žalostniga) napravilo; mislil sim: saj še ni velki teden in vender se nam take beríla ponujajo ! Iz nenade (nepričakovano ) me je pa razveselilo eno pismo Mekinjske kantonske gospóske. Si boste mislili: zakaj? Ali je od takó veselih reci govorilo? Naka ; žalostniga obsežka je bilo, de so namreč Moste pod Komendám pogorele, kjer je škode čez 26,917 gold.; torej si ni misliti, de bi bili revni
pogorelci z darmí odškodovani, za ktere jih častita go-sposka v rečenim pismu priporoča. To me je razveselilo, de je bilo uradno pismo pràv lepo , prijazno in po domaće čisto slovensko pisano. Gosp. Anton Krona-betvogel, rojen Slovenec iz doljniga Štajarskiga, mi je veselje napravil, ko nam je pokazal, de vé po duhu ustave tudi slovenski pisarnici predstojnik biti.
Pri ti priložnosti mi dovolíte , vam svoje misli ra-zodéti.
Nikar Slovenci prenagli ne bodimo ; počasi se varniši hodi in delj pride. Vzemimo si za razgled ne-srečne naprave, ki so bile namenjene, slovenšino uničiti ; te so bile tako zredjene, de bi bile počasi svoj nanien dosegle, — sole, očitne službe, vse je moglo temu pomagati ; zraven se je pa vse tako naskrivnim in pocasi godilo, de so gospodje zraven še lahko lažnjivo govorili : v Avstrii se vse narodstva (Nationalitaten) spoštujejo. Ako gospodje nemškutarji niso v kaki reci eno léto zaželje-niga namena dosegli, so bili poterpežljivi, kér so si bili svoje reci, kar še je narveč dalo , svesti. Kar je te prestrastna zvijačnost učila, naj nas poštena previdnost uči. Bodimo s svojimi ptujimi brati poterpežljivi; lepa beseda lepo město najde , terda pa odskoči in jezo napravi. Skodovati zamore skorej vsak kaj , pomagati pa redko kdo. Ako pri kakim ptujcu ali pri zmotenim domaćim bratu le nekoliko poštene volje in prizadevanja vidimo , nikar tlečiga ogorčika ne gasimo ali z nogami ne taptajmo , am pak pomagajmo , de se v plemen oživí. Ljubezen je poterpežljiva; ž njo se več opravi kot s pikanjem. Ako kaj napačniga nad Nemci ali zmotenimi Slovenci vidimo , zatisnimo včasi oči, storimo se gluhe. Pogoste pritožbe iskrenim domorodca m serce poderajo , sovražnikam pa serčnost delajo. Tudi ni svetovati, debi kdo to, kar ga pri sercu teži, berž očitno pred svetam razkladal; od tega naj se le z nekterimi posebnimi pri-
jatli pomeni.
Z daj še tudi ni čas terjati, de bi pri nas vse pisarnice neutegama začele po slovensko službo opravljati; uradniki bi se lahko, če tudi ne popolnama veljav-no, zgovarjali, de h tim nimajo dovolj pomoči. Po pi-sarnicah so imeli do zdaj Adelungs-Worter b uch za pomoč pri svojih nemških sostavkih ; — mi jim še zdaj nismo nemško-slovenskiga s lo var ja v roke podali, de bi si oni mogli ž njim pomagati.
Po mojih mislili tudi ne smemo še zdaj viših dospod o v grajati, ako se branijo po naše pisati; jez mol-čim, de imajo oni po bukvah le nemške osnove, zavotku torej tudi kaže nemškimu biti. Le to je premisliti, de postav bukve pravijo: Vsaka postava tako dolgo veljá, dokler je postavodajavec ne sp remeni. Pri nemšini je v slovenskih deželah spremena obljubljena, nove postave , ki jih visokočastiti deržavni zbor po volji in obljubi svitliga Cesarja delà, še niso zgotovljene. Te bodo mogle z narodstvam vred namest dozdajnih postav pov-sod vpeljane biti. Potlej bo moglo brez obotavlja-nja staro nehati. Iz pravičnih vzrokov se bo pa moglo more biti še potlej s kako staro rečjó še kaj časa po-terpet i.
Zavolj tega kar sim do zdaj rekeï, pa nej nihče ne misli, de sim svoji materi slovenšini začel nezvest biti. Dokler mi bo mazinec migal, bom ostal za slovenšino vnet. Z dozdaj rečenim nič druziga ne želim , kot več našincov, in pa med nami več zadovoljnosti. Ako pa nevarnost in kovarstvo za slovenšino kje zagledamo, ako vidimo pri ptujcih hudobno voljo, naše prihodnje pravice podkopavati, se očitno po časopis ih ustavimo, in če vidimo, de to nič ne zda, naj pa, namest daljniga prazniga besedovanja, slavni slovenski zbor piše deržavni mu zboru ali pa gosp. m in i str am, ali pa nej naravnost pooblastence ali deputacijo kje odpravi; mislim de so besede dveh naših Cesarjev že tako veljavne, de se bo zgodilo , kar je pravično. Slovenski narod v Avstrii ni nič pregrešil, marveč si je s svojimi sloven-skimi družtvi ali lipami nove spoštovavne zasluge (VerdiensteJ pridobil, na kar se bodo viši gospodje tudi spomnili, de jih ne bo misel obhajala, nas kako kaznovati.
Vi pa tukajšnji Nemci ! bodite naši ljubi gostovi; to vam svetovam , desiravno sim vnet Slovenec. Storite v obziru našiga narodstva in jezika, kar vam je moč pred ko vam postava na péíe bije; vaše pošteno prizadevanje nas bo močno veselilo. Ko nam začne enkrat naša mati Slovenija t u k a duma kruh rezati, svojim ljubim otrokam ne bo mačoha, kjer jih bo vidila . de jo kot mater res ljubijo ; do ptujcov bo pa kot do zapušenih sirot tudi usmiljenje imela, ako bo vidila, de je ne zaničujejo.
Z dozdaj rečenim tudi nečem dati na znanje , de bi Slovenci k nemški z a vez i pristopili. De bi jez kdej to rekel, tega me Bog obvaruj! Zakaj bi se drugim vklanjal, kdor zamore sam svoj gospodar biti. —
To še poprosím vas gospodje po pisarnicah : storite
Slovencam tako veselje, kakor ga je v Meki nj skim kraji zgor imenovani gospod storil ; neprisiljena reč je
več vredna kot prisiljena.	Poženčan.
Malšá elolffo se ne borno laznivosti
svojiga pravopisa slovo dali?
(Dalje.)
Táddnjič se nepotrebnost teh dveh namenov pri
pisanji lahko tudi razvidi iz načina govorjenja. Pisanje namreč je na m est íl o govorjenje; komu pa pri govor-jenji le na misel pride , de bi hotel svojim poslušavcam izvirk ali sklanjanje besedi naznanovati? ja kdo bi ne bil za s m eh ovan, ki bi zavolj teh dveh namenov na tanjko takó govoriti hotel, kakor sedaj pišemo ! — Če tedej v g o v o r j e n j i za nepotrebno, ja cio s m é š n o spoznamo , izhod in sklanjanje besedi na znanje dajati, s kakošno pametjo zamoremo to za potrebno soditi v
pi sanji, ktero je vunder po vsim pripričanji le name
t
stilo govorjenja
!
Ce me tedej vse ne moti, takó je
iz teh razúmov ocitno, de sta imenovana dva namena našiga pravopisa popolnama nepotrebna. Tode se več
pa
i
V r išara h ze zdej cvetlice
Kje drug ej morebiti kaj navadniga, v S o I e b a h u visoko ležečim , okoli in okoli z v nebo kipečimi
m
se zamore
reci
namrec, de sta ne le nepotrebna
y
am
pak tudi:
gorami terdo obdanim kraji, cvetlice v sredi svečana, ko je skoraj se vselej snega na sežnje bilo, spomin sivih
drugic želja m vsih bravcov in poslušavcov takim
starčkov presežejo
16
svečana so moje bučele s
na ravnost n asp rot. Zakaj vsakimu bravcu je pri bra
glasam letéle,
nji le na tem ležeče
y
kai
se daj bere in želi, de bi
pi
jedi
de so , kakor ob ajdovim cvetu, očitno kazale, zakaj de jim je tako imé, in so z za mladino lepo obložene nožice domů nosile.
Ne
takó pisano bilo, kakor se brati ali izrekovati mora. Takó, dobi pa bučelica hrane kot na cvetlicah. Pravijo, de, ako postavim, če tale stavk bere: Moj prijatel je svoji sušic posebno repa ne zavije, bojo že tudi pri nas kmalo hčéri reket: tako mu je pri beseđi prijatel samó na po Veliki noči češnje cvetele, kar se tukaj večkrat še le
m
zelí
de bi takó pisana bila , okoli binkušti godí
pervim sklonu lezece , kakor se v pervim sklonu izreče, namreč: přijatu; nič pak mu sedaj ni mar. kakó se ta beseda v nih sklanja. Pri besedi: svoji mu
J. Jane
drugih
sklo
• v
nic
ni mar. ko de bi
vedil, kakó so jo stari pisali, ali kakó jo
drugi
narodi
• V
pisejo
y
ampak le kakó jo mora on v svojim slovilu
SLraíj hmeckih zapra r Ifir c o v
in njegovih pet ministrov.
Ni še veliko lét, kar zapustí na Krajnskim pošten kmet svojimu sinu čedno kmetijco. Vredna je bila med
brati. Po enakim mu je tudi pri besedi: hceri v tem brati več kakor 1000 kron.
stavku le na tretjim ali dajavnim sklonu ležece, in mu clo na misel ne pride, de bi prašal : kakošen izhod de ona v pervim sklonu ima. Ravno takó mu je tudi pri besedi: rékel sedaj le vediti tréba, kakó de ima ona v možkim spolu, in želí, de bi takó pisana bila, kakor ima v tem, ne pa, kakó de ima v ženskim ali rečnim
Sinku pa ni bilo mar ne
pluga ne hleva. Le po gorícah in oštarijah se je pote pal noč in dan, in je
peganjal zulje svojiga rajneiga
oceta. Kmalo mu zmanjka denarjev. Zdej je šel sodec za sodcam iz hrama in kravica za kravico iz hleva. Potlej da vse boršte pod sekiro. Kadar boršti pogrejo, se loti gerdi pijanec sadniga drevja na vertu,
ter ga da
spolu. Nasprot pa, ko bi bil ta stávek takó preobernjen	posekati do zadnjiga debla. Britke britke solze je to-
in pisan: Njegova hči je njegovimu prijatlu rekla,	čila njegova nesrećna mati, ko je vidila sadno drevje
je bravcu pri besedi hči le na pervim sklonu, ne pa	pod neusmiljeno sekiro padati na tla. Spomnila se je
na tretjim, pri besedi prijatlu, le na tretjim, in pri	živo svojiga pošteniga možá, ki je z veliko skerbjó to
pa na možkim spolu	drevje zaredil. To viditi je marsiktera mati rekla na
glagolu
v
rekla, le na
ženskim, ne
glas :
5?
ležeče. In le v tem stavku bra vec po našim pravopisu svoje želje popolnama spolnjene najde, kér so vse besede na tanjko takó pisane , kakor morajo brane biti. — Ťukej se posili prašanje: Ce je po našim pravopisu pripu- je vláčil še dru
Ako bi imel moj sin kdaj tak biti, kakor je ta
zapravljivec , naj rajsi še danes umerje
u
Ta gerdi pijanec pa ni le sam zapravljal, temuc
šeno ta stavk popolnama po zeljah bravcov pisati, zakaj ne predniga, v kterim so vunder vzroki pisanja s po- vedno pri njem
y
ge pomagače in pomagavke s seboj
P»
oštarijah. Posebno je bilo pet zaničnjuhov, ki so bili
Zató
Tode ko bi hotli na
imenovali
slednim popolnama enaki?,! tanjko po vladinah (regeljcah našiga pričijočiga pra- nistre.
y
so ga sosedje norčevaje kralja
vopisa pisati, bi vselej le
o*
>T>
mogli
?
njegovih
pet zvestih tovaršev pa njegove mi
v pervim ali izvirnim sklonu
druge
ali odvojene sklone , in v
d r u s: i h
©
Letašnje léto je prodal še clo hleve in pod. Tode preden so jih odpeljali, pridejo dolžniki in poderanje
le perviga, ravno takó tudi pri mo z kim spolu vse- vstavijo. Kmalo po tem so šli še ostanjki na kant, kralj
lej
ženskiga,
in pri ženskim ali r e c n i m
mozkiga
napovedovati, tedej povsod drugaci, kakor je brati, po tem takim željam bravcov in poslušavcov na ravnost
pa z z ej ni m
gerlam
in lacnim trebuhani
na ptuje
gosta vat.
Zdaj
nasprot pisati !
ga Bog
kmalo z hudo boleznijo obiše. In še
(Dalje sledi.)
dan današnji se ta pijancek vica v neki bajti, in vsiga
vV
V
Namesti latinske besede: régeljca nekteri naših nistrovke ni od nikoder nobene. pisavcov besedo pravilo od drugih slovanskih na-rodov na posodo vzamejo ; tode prav za prav
?
hudiga konec jemlje. Ministri so ga zapustili
Ta zgodba je nica. Spisana je zapravljivcam v premislik.
in tudi mi gola res
se z našim jezikam ne žlici. Zakaj koreninska beseda: pravo, iz ktere je speljana, pomeni pri druzih narodih postavo ali %akon; in pravilo je pri
y
y
pri nas pa pravilo pride od prav, in pomeni mirii0? So pa tudi slišali, kaj
njih to, kar je po s pio hni postavi ali po zakonu in to je regeljca po svojimu zaménu (Begriff) za res ,
vse, kar je prav ali ne na pak; in v tem po ménu ta beseda ni pripravna; zakaj ne le to,
kar je po régeljci, ampak tudi to, kar je po snemi, je prav y in sicer takó prav, de bi to, kar je po
po r egelj ci bilo.
Odkritosercne misli ne h iff a kmeta♦
(Resnično pripoveđanje na G.)
gospodu, in ga
Te dni pride nek kmet k enimu
takole nagovori:
K. So pač slišali, kaj se je nerodniga pri nas pri
so z enim teh gerdunov
storili? Zaperli so ga za dva dni, stili
potem pa so ga spu
i
brez de bi mu bili kaj dali po r
to vender ni
prav
de take gerdobneže nič s palico ne pokoré.
G. Kaj ne veš, de je to prepovedano? K. O ! to ne more biti, kdo je prepovedal ?
snemi, ne bilo prav, ko bi
r
Tako
, postavim , bi ne bilo prav , ko bi se od priloga „dober" druga prilikovavna stopnja po r egelj ci naredila, namreč „dobrejšiu namesti boljšij kakor sne ma vele va. Zatorej bi se utegnila régeljca v
našim jeziku bolj prav, po
i
T.
Postave so take.
K. Kdo je take postave dal?
G. Leti gospodje, kteri zdaj postave delajo.
izgledu latinskiga jezika
K. Slisijo. To je slabo; ce je
takó, potlej
{'regula , kar reg
a regere) vladina imenovati ; zakaj to
y
eljca terja, je splohno ali vladivno
y
drugo
smo pa vsi
proč. Zakaj če se gospoda še takó skrega, se vender nobenikrat ne stepe. Ce pa med nami nar manjši prepir
pak je posebno ali s né m a od splohniga ali vladiv
niga.
Tudi bi se beseda régeljca po
izgledu drugih
vstane, se koj stepemo. Zató ni treba, de bi gospodo tepli, kmet pa mora tepen biti, če kaj pregresi, sicer
slavjanskih narodov popolnama prav utegnila sako
nilo
y
ali zakonivenca imenovati.
Pisavic.
postave ne zapopade.
V
*') Solcbah na S taj ar si


jM
38
Mz der zar nig a zbora•
V posvetovanji ustavnih pravíc je deržavni zbor
21. svečana skorej enoglasno sklenii
11. ki se takóle
glasi :
sajali, de nemška Avstrija pri Rus ih pomoci iše! Pa kaj vse prazno v pit je pomaga, kjer je resnične pomoči treba! Pomoci pa nam je na Er del j skim (Sie-benburgen) silno potreba bilo, če
ne, bi bili S e k 1 a r j i (Er
Vsim Avstrijanskim deržavljanam
je zagotovljena
deljski Madžari) nar imenitniši Erdeljska mesta: Kron
Y 01 111 XX f Oil IJWHDnilU UVlIiW T IJMHMHI JV liM^UlU T IjVllM	4/	/	f
svoboda vére. Vsak sine opravilo svoje vére doma stadt in Hermannstadt popolnama pokončali
?
zakaj
ali pa očitno praznovati, ako te opravila ne žalijo pra
'v
víc drugih deržavljanov in pa čedniga zaderžanja, in če tudi niso srenjskim (biirgerlich #) in deržavljanskim
dolžnostim nasproti."
Smolka je vnovič in skorej enoglasno pred-sednik deržavniga zbora za prihodnji mesec iz voljen.
Seklarji so rojeni vojaki, jih je veliko, in so silno
razvujzdani in kervizelni ljudjé ; zraven teh je puntarski
Bern z veliko armado £ 12000 možmí) našo armado napadil, která bi se ne bila
general
môgla ubraniti
23. dan tega mesca je
ako
bi ne bil vojni marsallajtnant Puchner v ti stiski Ruse na pomoč poklical, ki so že davnej na meji pripravljeni bil v deržavnim zboru v stali. Poklicani Rusje so berž prišli, 6000jih je Kron-
Kromerižu morebiti eden nar imenitniših dni za avstri- stadt obsedlo, 4000 pa Hermannstadt, druzih 8000
jansko cesarstvo in Nemčijo: slavni Palacki je govo- pa se je semtertje razdelilo. Z edinjeno pomočjó se bo
doni po celim mende kmalo končala Ogerska vojska. Potem naj pa
ril! On, visoko učeni
mož
i
kteriga slava
Slovanskim, kteri v zboru se nikdar ni
govoril
on
Rusje le spet domu
gredó,
zakaj ceravnoje, kakor smo
je danes govoril
?
in vse je bilo tiho in
ga
slušalo ; na zadnje mu je
v
se
je věrno po-clo nemška stranka dopa-dajenje ploskala. Vsi časopisi so polni hvale njegoviga govora. Časopis „Ostdeutsche Post" mu cio ne pusti veljati, de bi tak učen mož
brali, Rusovski car poslednji cas v usvojih deželah j er m e n (Knutte) odpravil, vunder Rusovska svoboda nima nič kaj
dobriga duha.
Košut je
y
se
zmirej v Debrečinu
mógel
Slovan biti
mora
unidan mu je njegova žena sina rodila, je dal s streljanjem slovesno oznaniti!!
kteriga rojstvo
Nemec biti!!! Ostdeutsche Post pravi:
n
hat gesprochen, — er, der wàhrend des ganzen Reichs-
hat. Palacki ist ein deutscher
V pomoč
Palacki nesrečnih prebivavcovmesta Kronstadt je poslal Turski césar 1000 zlatov (cekinov), in ravno toliko tudi
tages nicht gesprochen Gelehrter, so sehr er sich auch
Rusovski car.
Serbski patrijarh Raj a ci č je iz
dagegen
strâubt
ein
voljen deželni in vojni poglavar Serbov in je
Deutscher zu sein. Er ist es. Nicht hat es einen aus- zdej v Teme z var u , kjer z generalam Teo d or o vic em
drucks voiler n Typus deutscher Gelehrsamkeit gege- in Maj erhoferjem in s serbskimi poslanci domorod-
ne reči v red spravlja. — Kje je vojvoda Serbski?
Horvati so bili po pravici silno razžaljeni s uradnim
ben, als eben den Mann, der z u er st sein Wort gegen die deutsche Einheit erhob. Seine Interpellation ist keine
Interpellation: sie ist eine Staatsschrift !
skoz in skoz Slo ván ; Slovánska
gewohnliche
Kaj neki je
govoril
i. t. d. Palacki pa je glava, slovansko serce ! ga je deržavni zbor tako počastil hvalijo? Dolziga govora kratki obsežek je: janci n imamo v Frankobrodu nič opraviti
de
dopisani, ki je na nje přišel— v madžarskim jeziku. Ker pa se je skazalo, de je bilo to le po mota in ker jim je Ban oznámil, de naj se nikar ne boje, de bi se

de
ga
časopisi tako
jim njih pravíce kolčikanj kratile, so se spet potolažili
de Avstri- in kakor vcerajsnje
Zagrebske
novice pišejo, spet vse
?
to
dobro upajo
Brali smo, pa ne vemo, ali je res
de
rej je ministre vprašal : de naj resnično in odkritoserčno vse povedó : kaj de mislijo o Frankobrodskih rečéh. Vpra-šanje je tako postavljeno, de mu morajo ministri na rav-nost odgovoriti.	_
je Ban Jelačič od Hanoveranskiga kralja Guelfski-r e d (Guelfen - Orden) dobil. — Na Laškim se hudo kaže. Republike ena drugo v zvézo kličejo. Papež so še zmirej
V Turških deželah , ki so naše sosedine,
v Gaêti.
Xoriéar iz JfAubfjane.
f •
?
kuga (Rinderpest) začela.
V Ljubljani in sploh na Krajnskim vzivamo ljubi samo nek Ljublansk pisač v Graških novícah se neprenehama laže in čez vse slovenske reči tako
se je goveja Horvatje in Dolenci, de ne kupite
Varite se
goved
mir
iz teh krajev;
bodite na vse strani pažljivi! Sete nesreče bi nam manjkalo.
- Kolera je na Dunaji potihnila.
zabavlja, de bi se
utegnil
lakko nepokoj vžgati, ko bi
f
pošteni ljudjé ne vedili, de celi pisač ni piškoviga oreha vredin. Kér pa vsaka reč enkrat na dan pride, bojo Krajnci tudi za tega svojiga prijatla enkrat zvedili, kakor so Ljubljančanje přetečeni teden dva člověka zapazili , ki sta dvajsetice (cvancgarce) ponarejala (Falschmunzer). Gospóska ju ima že v pestéh. Nekteri
, torej
To je,
Zdej bo resmca i
Lani je oznanila kmetijska družba, de hoče napra
viti na svoji pristavi na Poljanah v Ljubljani šolo
5
V
Jjudje ne morejo vec s pravico in resnico shajati kujejo popise iz laži, in dvajsetice iz svinca. pravijo, njih konstitucija!
Noricar iz mnogih hrajer.
Nar imenitniši novica pretečeniga tedna, od ktere celi svét govori, je: de je 18000 Rusov v naše cesarstvo primaširalo, pa ne kot naši sovražniki, ampak kot
kteri se bo po domaće in v domaćim jeziku učilo: kako
živino oskerbovati, ozdravljati, pod kovati i. t. d.
S tem oznanilam je razglasila povabilo vsim Slo-vencam, zlasti pa grajšakam in kmet o va vcam, ko va čem, živin orej cam in vsim,ki kaj živine imajo, de naj po svoji moči pripomorejo v denarjih k napravi te šole.
Prekucíje lanjskiga léta niso pripustile, de bi bili
le-
noge spravili
naši
pomocniki. Nekteri časopisi silno godernajo čez
to tako iminitno in potrebno rec na tas pa je ne hoče kmetijska družba nič več odlašati torej je po deželi poslala po vabi la po vsih svojih do-pisnikih, kantonskih gosposkah, duhovnih gospodih, i. t. d. s prošnjo, de nej začne dobrovoljne doneske
Rusovsko poinoč, Frankobrodčanje pa bojo posebno raz-
Besedo biirgerlich v slovenski jezik pràv prestaviti, je silno težko. Naši sosedje na Horvaškim rabijo gradjan Burner, gradjan s k biirgerlich. Pa gradjan od besede grad Schloss, Burg, pomeni po našim kaj druziga kot
posiljati, ker
ona vsiga ne
nabirati in jih družbi lastniga premoženja napraviti, in družbi, ampak vsim slovenskim dezelam koristna.
more iz
ker ta naprava ne bo
V
ti šoli se bojo potrebni poduki dajali živino podkovati
?
ozdravljati i. t. d.
pa tudi bolna
živina
se bo
biirgerlich. Tudi beseda biirgerlich v zgornijm sostavku dajala vbolnišnico, ki bo tukaj nar bolje z vsim
po naših rnislih ne pomeni
ravno mestniga
pak vsakiga prebivavca v kaki srenji (Gemeinde), torej smo zatačas iz volili besedo srenjsk, dokler boljši ne zvémo.
Vredništvo.
purgarja, am- preskerbljena.
Odbor c. k. kmetijske družbe
v Ljubljani 23. svečana 1849.
Današnjimu listu je pridjan 8. dokladní list.
Natiskar in záložník Jo
á>
BI uznik v Ljubljani.
i
y.