P R O L K T A U E C J F. DELAVSKI LISI ZA MlSlF.lK OJTATELJK PROLETAREC Mašilo Jugoslovanske Socialistične /ve«' in Prosveme Mtiit-«' OKFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDIJCATIONAE IUJKEAU ST.—NO. I »09: Lal»r«d M cImi mllti, Dk. i, 1M7. «t tli« po** oHu« •< CImcm*. IN-u«4*r Um Act «1 Cm|'»i ai M«nh 1. »•?»■ CHICAGO 23, ILL., 12. APRILA (April 12), 1914. etibii»hed Wcek)y »t 2301 S. Lawnda)e Ave. •i« LETO—VOL. XXXIX. ZAVEZNIŠKI POVELJNIKI invasijske armade, ki je pripravljena za vpad v Angliji, študirajo teren in prisostvujejo vojaškim vajam oklopnih divizij. Vrhovni poveljnik invasijske armade cmeral Eisen-liouer je drugi s leve. general Montgomery je na desni in maršal zrakoplov be Arthur Tedder je na levi. V sredi je ameriški častnik, ki jim tolmači ameriške oklopne oddelke v vajah. Molotova obljuba ne bo preprečila preobratov KAJ NAJ BO RUMUNIJA IN VSE DRUGE DEŽELE V EVR0PI„AK0 SOCIALNI RED V NJIH OSTANE KAKOR JE BIL? — MOSKVA VE, DA IGRA "DIPLOMACIJO" Ko je sovjetska armada udrla prvič izven svojih mej, v tem slučaju v Rumunijo, je komisar vnanjih zadev Vjačeslav Molo-tov povabil prvič, od kar je v tej zemskega tiska in jim v interesu sedanje notranje politike Sovjetske unije zatrjeval, da nima nobenih teritorijalnih aspiracij, in da vlada v Moskvi ne misli službi, k sebi časniške poroče- ruiiti sedanjega socialnega re- valce tujezemskega tiska, in jim poudaril: "Rdeča armada je prodrla v Rumunijo. Zagotavljam vam v imenu sovjetske vlade, da smo udrlf vanjo edino vsled vojnih razlogov. Sovjetska unija ne zasleduje pri tem nikakršnih teritorijalnih ambicij. In vrh tega, naše armade imajo navodilo, da se v sedanji socialni (družabni) red v Rumuniji ne smejo umešavati". Zadovoljstvo brez podlage V Londonu in v Washingtonu, in ves kapitalistični tisk po svetu se je te obljube silno razveselil. Se celo nešteto liberalnih komentatorjev je poudarilo, da je Stalin s to potezo napravil tri-umf brez primere. Ampak kako zgleda stvar v resnici? Molotov ve. da se vladi Zed. držav in Anglije ne borita za socializem. Posebno ameriška vlada ne. - Naša dežela je sedaj steber da v Rumuniji. so posedujoči sloji v deželi ubežnega kralja dobro vedeli, kaj to pomeni. Saj se Rusiji sploh ne bo treba uradno umešavati v socialne potrese poedinih dežel. Zed. države morda bi se, a Roosevelt je že izprevidel, da njegov AMG nič kaj ne uspeva. Revolucije neizogibne Ako Rumunija ostane kakor je bila, pa Madžarska, Jugoslavija, Grčija itd., potem bomo lahko rekli, da je bila ta vojna zaman še bolj kakor pa prejšnja. Naj Molotov še tako trdi, da se Rusija ne bo umešavala v notranje zadeve drugih dežel, u-mešava se vseeno, ker si ne more pomagati. Ljudje, ki v njih žive zahtevajo pravice. Boje se le, da .jih jim bomo mi ovirali z našim vojaštvom. ker hočemo, da se v Evropi ohrani "stari red". Ne v Grčiji, ne v Jugoslaviji ne na Norvežkem. ne v nobeni Bojazen v inozemstvu, da se volilni izid iz I. 1920 novembra t. I. spet ponovi V Zed državah so ljudje večinoma pozabili, kako so glasovali v kongres leta 1918 »n potem za predsednika v kongres leta 1920 V Evropi pa-imajo to prav dobro v spominu Wilson je propagiral demokracijo se vse bolj ognjevito kakor Roosevelt Krvavi konflikt, v katerega smo btli pritegnjeni, mu je bila "vojna za odpravo vojne". Njegovih 14 točk in obetanje društva narodov, ki bo storilo konec vojnam za zmerom, je prešinialo narode z največjimi upi. Wilson e koval svoj mir, svoje točke in gesla, A ko bi ga bil moral pri tem delu kongres naj bol | podpreti, mu je obrnil hrbet. Pogodbo, ki jo je v imeriu Zed držav podpisal, mu je zavrgel. Pri predlanskih kongresnih volitvah so se proti Rooseveltovi vnanji in notranji politiki pokazala sli-čna nasprotja v volilnem izidu, kakor proti Wilsonu leta 1918. Kako bo tete$f>je§G-ttOvembra? Ah se bojvol 11 ni plaz spet izrekel za izolaciomste m druge nasprotnike vsega, kar je ali še propagira sedan|i predsednik, kakor se je proti Wilsonu I. 192CP Edini izmed aspiranTov za predsedniško nominacijo na republikanski listi, ki propagira ne manj pač pa več sodelovanja s svetom, več razumevanja tn soglasja z njim, več zastopnosti z USSR in drastične metode za preprečenje bodočih krvavih konfliktov, je bil VVendell Willkie. Sedaj, ko se vrše volitve delegatov na nominacijske konvencije, |e bil on i z repubt i ko nsk i h ospirontov edm+ ki^z^L VVisconsmu zase agitiral. Pri volitvah v torek 4 aprila je izmed štirih aspirantov ostal prav na zadnjem mestu. Dobil ni niti enega delegata Bil je na shodu v Omahi, ko |e izvedel o rezultatu v VVisconsmu in takoj izjavil, da se umakne iz kampanje m kandidature. Izdajatelju čikaške Tribune je dejal: "McCormick, stranka je tvoja, vzemi jo!" V Angliji so osupnili. Novembra iz leta 1920 niso pozabili Edino upanje jim je, da zmaga Roosevelt, če bo še kandidiral. Ampak tudi na demokratsko stranko se ni zanesti. Ne republikonska, ne demokratska, nimata programa mednarodne vzajemnosti, kakor ga ne more imeti angleška torijska stranka. Vzlic vsem oBetanjem in obljubam ne morejo biti drugega kot zaščitnice kapitalistične uredbe. Zed. države sedaj najmogočnejša sila v zgodovini sveta Dne G. aprila je urad za vojne informacije prvič objavil točne številke naše oborožene sile. Znaša, kakor je bilo prej že neuradno poročano, okrog enajst milijonov moi. Izmed teh jih je sedaj v armadi ,7,700,000 in v mornarici 3,200,000. Mornarica jih potrebuje še 400,000, predno bo dosegla svojo kvoto, potem pa ji bodo zadostovale le nadomestitve, hto velja za kopno armado. Dokler ne bodo kvote vseh vojnih oddelkov izpopolnjene, se bo iemalo fante in može v zvezno oboroženo silo brez ozira na olajševalne okolščine. Potem pa le toliko, kolikor bodo znašale izgube na bojiščih in odpustitve iz armade in mornarice. Od minulega marca pa do I. julija bo vpoklicanih v armado i nmornarico še najmanj 800,000 mož. Potem pa na podlagi poročila vojnega oddelka le toliko, i da bodo izpraznitve nadomešče- "Zlati rudniki" v Washingtonu so škandal za deželo KONGRESNIK COCHRAN RAZKRINKAL PIJAVKE IN JASTREBE, KI POSTAJAJO MILIJONARJI NA STROŠKE ONIH, KI STORE VSE, DA POMAGAJO V VOJNI Ko je predsednik Roosevelt I odvisno od njega, odvisno pa je svečano obljubil, da v tej vojni | od korporacij, ki mu dajejo mine bo novih milijonarjev na lijone dolarjev za oglašanje, če- njen račun, kakor se je dogodilo v prejšnji, in da vlada pri vojnih naročilih ne bo goljufana, kakor je bila zadnjič, mu je ljudstvo verjelo. Nedvomno je predsednik svoje zagotovilo iskreno podal, in se zanašal ob enem na poštenost uradnikov v svojih od delkih in na vestnost korporacij. * prav nimajo česa prodati, ker vlada večinoma sama vse pokupi. Lafcljc obetati kot izvršiti Obetanja. da se v tej vojni goljufije, švindli in korumpirano-sti ne bodo dogajale v taki meri kakor so se pod VVilsonom v prejšnji vojni, so torej padla v vodo. Izmed angleških delavskih listov pomaga k razkrinkavanju ne. Ena obljuba več Izkazalo se je. da je bila to le. lumparij najrazsirjenejši delav obljuba, ki jo je lahko pouda-! ski tednik "Labor" v Washing-To je sedaj višek oborožene riti« a veliko težje izvesti. Kor-j tonu, ki to nalogo vrši brez so- poracije in posamezniki, ki špe- * ** kulirajo z vladnimi naročili, bogate kot še nikdar in njihni do- sile Zed. držav. Na morju so jaČ je kot še kdaj kaka druga dežela in Velika Britanija je že daleč v ozadju. Sploh bodo na morju; ^ičkj gredo že v astronomske Zed. države po tej vojni ostale j stevilke. najmogočnejša velesila, Sovjet- Ravnatelji in pa nepazni ska unija pa na suhem. "vladni ' nadzorniki so povzroči- ' Anglija, ki ie v tej vojni veli- li. da je šlo naši armadi in zaveznikom — največ Rusiji, veliko ko pretrpela, bi se v svoji stari prvenstveni vlogi vseeno lahko bolj podvizala, pi jc priložnost zamudila. Vrh tega je treba priznati tudi dejstvo, da jc ni dežele na svetu, ki bi mogla v produkciji in v bogastvih tekmovati z Zed. državami. Umevno, da bo po tej vojni vsled tega veliko zgodovinskih sprememb in še večje se obetajo pozneje. Zmanjšanje vojnih naročil oovzroča odslovitvc Vsled zmanjšanih ali pa preklicanih vojnih naročil je bih>v vojni industriji med sredi lanskega novembra pa do srede letošnjega januarja 357,000 man* uposlenih kakor pred tem časom To izkazuje statistika delavskega departmenta. Rooseveltovo poročilo pravi, da so se cene potrebšin nekoliko znižale jo z osvojevalci zato. da se bi obvaroval stari red. Neglcde. kako ga hočeta Chur- kapitalističnega reda in trudi se j flrugi deželi se ljudstva ne peha kolikor največ more, da ga ohrani. Dočim tukaj sedaj vsled vojne ljudje dobro služijo, in tudi dobro jedo. pa je po ostalem svetu velik glad. Ne zato, ker ljudje premalo pridelajo, pač pa. ker je premalo takih, ki morajo pridelovati živež za birokracijo, armado in dvore. Predsednik Roosevelt aprila izdal poročilo o kontroli nad cenami življenskih potrebščin, ki je v veljavi v tej obliki eno leto. Podatke so zbrali skupaj načelniki merodajnih oddelkov, katerim je naročeno preprečevati draginjo, stabilizirati mezde delavcev in cene potrebščin, regulirati odmerke in distribucijo. veliko višje, kot pa jih izkazuje ! vladna statistika. Slednja jemlic v upoštev edino le najnujnejše stvari, ki jih potrebuje človek za preživljanje, vse drugo pušča ob strani, in pa ves "luksus", ki p? je tudi delavcu življenska potre-živeti kot živalski pokvarjenega materijala, za ka terega je morala vlada plačati j dogovorjeno ceno. v veri, da je \ blago narejeno kot se glasi v po- | godbi. Vršili so se sodni procesi. J nekateri kongresniki so se zgražali, zahtevali preiskave in tudi časopisi so poročali o tem, toda v obliki suhoparnih novic, ne pa kakor zadnjič o Charlesu Chap-linu. četudi ni on nikogar ogoljufal. Toda časopisje in radio ni vraštva do Roosevelta. Večina drugih unijskih glasil pa noče delati škandala iz tega. ker žele, da se sedanje zvezne administracije med delavci ne diskreditira, ker bi to škodovalo možni Rooseveltovi kandidaturi v četrti termin. Lakomnežev kot "jastrebov okrog crkovine" trupu crknjenega konja, tako se je nabralo v Washingtonu po-žrešnežev, ki čakajo priložnosti položiti svoje prste na odvisni vladni materijal, ki nas stane milijarde dolarjev," je izvajal v svojem govoru v zbornici kon-gresnik John J. Cochran (dem., (Konec na 5. strani.) je 7. i pastilo prebivalstvo, kajti infla-vladni i CU° bi bilo v tem slučaju nemogoče zajeziti. Dalje ugotavlja, da ba čc noce so se pred uvedbo te kontrole avJomat- , ,, , . . . cene dvigale tri četrtine odstot- Niti jemlje vladna statistika vsak mesec, od takrat pa so I ka v uP°stev davkov. ki narašca-že leto dni enake, oziroma so sedaj že nekoliko nižje. Predsednik je oznanil to poročilo javnosti zelo optimistično, in kar se njega tiče. bo vztrajal, jo, delavec pa jih mora plačevati iz svoje "stabilizirane" mezde. Vladno kontrolo nad cenami distribucijo življenskih po- m Roosevelt pravi, da je bila ta kontrola uspeh, ker mezde so chill in Roosevelt obvarovati, stabilizirane in enako tudi cene da ta stabilizacija cen in delavske mezde ostane. propadel bo, ker je doigral. Fašizem ga ni mogel oteli, omenjena dva ga tudi ne bosta mogla zav&rovati. trebščin bi bilo pozdraviti, če bi bila dovoli učinkovita A špekulantom in črnemu trgu pušča to-i liko ovinkov, da morajo ljudje Odbora unij AFL in CIO nista plačevati za marsikako stvar tako vneta verjeti v uspeh vla- znatno dražje kot pa določajo dne kontrole nad cenami, kakor vladne regulacije. Vlada tega ne kontrola preprečila cenam pro-i predsednik in vztrajata dalje, da jemlje v obzir ampak piše stati-dreti strop, kar bi s časoma vpro- so cene življenskih potrebščin stiko po svojih številkah živilom, stanarina in odmerki. Poročilo ugotavlja, da je ta Kaj bo z Rumunijo Molotovu in Stalinu so te \ stvari prav dobro znane. A ob enem jima je znano, da Churchill in Roosevelt nočeta "komunizma". Dobro, sovjetske armade so že v Rumuniji in Molotov jc časnikarjem pojasnil, da so udrle vanjo ne vsled teritorijalnih ambicij, pač pa vsled varnosti svojih mej za v bodoče, in pa. da se sovražnika čimprej porazi. • Socialne revolucije se bodo dogodile vseeno To, da se Rusija ne bo*nmeša-vala v obstoječi "socialni red" v Humuniji, nič ne pomeni. Čemu pa je sploh ta vojna? Mar zato, da Rumunija, Madžarska, Poljska itd ostanejo kakor so bile v orošlosti? Ko je Molotov govoril okro" štiridesetim poročevalcem tuje- Izgube delovnih sil vsled telesnih poš kodb Povprečno vsak dan izostane z dela 180,000 delavcev vsled poškodb, ki so jih dobili na prostorih. kjer so uposleni. To pomeni za industrijo, za prizadete delavce in njihne družine, in za s|lfošnost velikansko jzgubo. te podatke jc objavil Verne A. Zimmer, direktor biroja za statistike v delavskem depart-mentu zvezne vlade. On smatra, da se bi z boljšo zasnovo kampanje za osebno varnost pri delu preprečilo najmanj en milijon ponesrečb, kar bi bilo 40 odstotkov znižanja od ne glase kakor kakšno poročilo iz velike bitke na fronti. Iz njih je razvidno, da jc bilo lani v industriji 18,400 delavcev ubitih, 108,000 trajno pohabljenih in 2,225,000 poškodovanih toliko, da so morali za daljšo dobo izostati z dela. Ali si morete predstavljati bitko, v kateri bi bile izgube večje kot pa so prej navedene? Povprečno je vsak izmed omenjenega števila poškodovanih delavcev moral izostati z dela 15 dni. Izračunajte to s številko 2,225,000 poškodovanih, pa bo-ste uvideli, kako ogromna je iz-skupnega števila poškodb, ki so guba delovne sile vsled ponese dogodile v lanskem letu. srečb, ki pa jo kapitalistični tisk Podatki omenjenga uradnika i npčc poudarjati. Sploh večino- ma molči o nji. Citatclji, ki ne berejo nič drugega kakor časopise svojih izkoriščevalcev, mislijo. da ne bi bilo nobene izgube delovne sile. če se bi le stavke popolnoma prepovedalo in unij-ske voditelje pa ponlalo v ječe ali pa v prisilne delavnice. Isti biro delavskega departmenta v svojem poročilu, po paznih preiskavah, ki jih jc pod-vzel, ugotavlja, da jc devet izmed vsakih deset nesreč pre-prečljivih. Torej čemu se jih dopušča? Pač radi tega. ker delodajalci s izpostavljanjem svojih delavcev dobe več profita, kot pa če jih bi "preveč" varovali pred nezgodami. Siccr so nesreče tudi za delodajalce draga stvar. A zanje je vprašanje le, kai jc cenejše. In če v iim več nesreč bolj izplača, kakor malo, jih dopuščajo več, torej po izjavi delavskega departmenta, oziroma njegovega biroja sa statistike o nezgodah pri delu, bi jih lahko preprečili devet na Vsakih deset. V istem poročilu jc neposredno grajano tudi vodstvo unij. češ da bi lahko storilo s sodelovanjem ravnateljev industrijskih podjetij za preprečenje telesnih nezgod veliko več kot pa dosedaj. Pa ie menda že tako. da dokler ni človek sam v nevarnosti, se tudi za druge ne briga. Letošnji Majski glas po vsebini vreden namena, kateremu je posvečen Za v letošnji Majski glas, ki bo posvečen Jožetu Zavertniku k 15-letnici njegove smrti, smo prejeli do konca minulega tedna že precej gradiva . Zadnje spise od sotrudnikov pričakujemo prve dni v tem tednu. Anton Shular opisuje nastop pokojnega Jožeta Zavertnika na prvomajskem shodu med premogarji v Kansasu. Nekaj spominov o njemu sta napisala John Goršek in Frank S. Tauchar. Drugi spisi o pokojnem Zavertniku bodo omenjeni v prihodnji številki. Ed Tomšič opisuje življenje rojaka, ki ga je nesreča vrgla med cape, Marya Omahen-Mohar pa je poslala prijetno črtico, ki bo vsakega razvedrila. Članke so poslali Anton Garden o potrebi nove* stranke, Anton Slabe o Ameriki na razpotju, in Fred A. Vider o problemu, kje in kako zaposliti vojake in druge, ko prenehajo sovražnosti. John Shular je napisal zanimivo satiro o ameriških volitvah, in Frank Česen igro iz sodobnosti "Za dom in svobodo". Je za v ta Majski glas prav prikladna. O grozotah gestapa proti obsojencih v Nemčiji bosta objavljeni dve črtici. "Rdeči Mitka" je satira iz Rusije po prevratu. Dalje bo v njemu kratek spis o zdravnicah, ki služijo v rdeči armadi. To so nekaj teri izmed že Dostavljenih spisov. Katka Zupančič je nekaj gradiva že poslala, drugo jc prišlo v pondeljek. Vincenc Cainkar je priredit članek o J. Zavertniku. Drugi sotrudniki so Janko Zega, M. G. Kuhel in Louis Beniger, imena vseh ostalih pa bodo v pregledu vsebine prihodnji teden. 2e iz tu navedenega je razvidno, da bo ta Majski glas re$ delal čost spominu na pokojnega Jožeta Zavertnika. S skupnimi močmi bomo pripomogli, da bo to ena najlepših številk Majskega glasa, kar smo jih še izdali. Proletarec, April 12, \%U. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladUj« Jn|oilovanika DtUvib TiikovM Drvib«, CUm|», lU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedin jenih drUvaa ta celo leto 93.00; i |v Zed in jenih dritvan ta ctlo leto s« četrt letu $1.00. Inoiemstvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00. ZVEZE pol leta $1.75; V ti rokopisi ia oglati morajo biti v našem urmdu ntjpotntj« do pondtljka popoldne ta priobčitov v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publishtd every Wednesday by the Jugoslar Workm«n't Publishing In«. EsUblishtd 1006. Co., Edilor________ Business Manager. .Frank Zaitt Charles Po^orelec SUBSCRIPTION RATES: huted States: One Y«r $3.00; Si* Months $1.15; Th&e Months $1.00. Foreign Countriea, On« Year $3.50; Siz Montht $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 S. i\. P. J. organiza€*ija. ki jo nastala v boju za—- pravieo in resnico Pred štirimi desetletji je bilo v Zed. državah ie mnogo Slovencev. Večinoma so prišli sem v namenu, da si poiščejo delo, varčujejo in se s prihranki vrnejo v rojstni kraj. Bilo je med njimi tudi precej podvzetnih rojakov, ki jim ni bilo za naporna dela v tovarnah, šumah in rudnikih, pa so iskali do kruha boljših priložnosti, ki jih za take, ki niso kaj prida po-rajtali na vest, ni bilo malo. Nevedni ljudje s kmetov, ki nagloma zaidejo v industrijo, so imenitno sredstvo za izrabljanje. Tudi pr»r»j piititnlnvrev je naklatilo sem, takozvanih "faliranih" 0 slavnosti k tretji obletnici upora proti osišču v Jugoslaviji Po iniciativi Združenega od-j in celo Centralno ter Vzhodno bora se je vršil dne 27 marca na j Evropo. mestni postaji WNYC radijski1 Tekom teh treh let je bilo program v spomin tretje oblet- mnogo slabega razumevanja ju- nice prevrata v Jugoslaviji. ' goslovanske borbe. Požrtvoval- Glasbene točke na programu i borba Jugoslovanov, ki je ro- šila tisoče in tisoče ameriških in AMRRI&KI VOJAKI MORNAR1CNE PEHOTE (marines) na otoku Eniuetok Atoli na Pacifiku spravljajo ia takopa ubitega svojega tovariša, ki ga Je ustrelil Japonec is zasede. Nemci ugrabljajo v "zameno" za naropane nepremičnine iz okupiranih dežel stroje in vse sorte drugo imovino študentov in drugih slicnih iz starokrajskih mestnih mlakui. Nekateri pa so se šele tu spremenili v "srečolovce". Ko so ona leta odhajali naši fantje in možje in dekleta iz svojih vasi v daljni svet preko morja, jim je. bilo venomer poudar-jano: "Pazite na duše. da si jih ne poguhite! Tam je skušnjav nič koliko! Ne pozabite Boga!" Taka je bila mentaliteta slovenskega priseljeništva, ko so se na redko posejani slovenski liberalci starokrajske šole skušali spoprijeti z že organizirano klerikalno skupino, ki se je utrdila & pomočjo priseljenih slovenskih duhovnikov in onih, ki »o strne-niščne študije tukaj skončali. Slovenski socialisti so bili one dni redki, a nekaj jih je le bilo! Kar je še živih, se jim poznajo leta in njihovo delo v prošlosti jim je le še prijeten — enim morda tudi neprijeten spomin. Liberalci so bili prvi, ki so poskusili z ustanovitvijo slovenskega svobodomiselnega društva. Pridružili so ga k Čeiki bratski podporni jednoti. Ta eksperiment sam na sebi je bil začetek in je zadetek ostal. Šele ustanovitev drugega slovenskega naprednega podpornega društva, istotako v Chicagu, ki je imela za cilj iti dalje med Slovence, je pomenila novo poglavje v zgodovini bratskega zavarovanja med našimi priseljenci. To prvo društvo si je dalo ime "Slavija", menda ker so se takrat naši napredni rojaki zelo bratili s svobodomiselnimi Čehi, naši sodrugi pa s češkimi socialisti. Ko je bilo sklicano prvo zborovanje za ustanovitev napredne slovenske podporne organizacije, je bilo že devet društev, ki so se lotila veliko važnejšega, pomembnejšega dela, kot pa si je kdo izmed takrat navzočih sploh upal sanjati. Tri izmed teh društev so bila v Illinoisu, tri v Pennsylvaniji, dve v Ohiu in eno v Kansasu. Zborovanje se je pričelo B. aprila 19A4 in je trajalo par dni. Rezultat: Slovenska narodna podporna jednota! To v početku ni bila nikakršna pompozna stvar. Mala skupina delavcev naprednih smernic, toda tudi v smernicah še vedno nejasna sama s sabo. V nasprotnem taboru — klerikalnem in deloma med liberalnim, so postanek te organizacije od kraja smešili in omalovaževali. Ker pa ni usahnila, kakor so pričakovali, so se zdrznili in začeli proti nji neizprosen boj. * Ko je bila SNPJ ustanovljena, je bil socialistični klub št. 1 V Chicagu že prilično deloven in poslal delegatom njene ustanovne konvencije vzpodbuden pozdrav. Na tistem zborovanju je bilo nekaj takih, ki ga niso sprejeli z "vzradoščenjem na znanje". Ampak ta skupina, zapopadena v klubu št. 1, ki je pri ustanovitvi po svoje pomagala, se je zavzela pregnesti to mlado podporno organizacijo tudi v BOJEVNICO za socialne pravice in boj proti klerikalizmu usmeriti tako, da to ne bo borba proti "farjem kat takim, pač pa boj PROTI ZLORABLJANJU CERKVE v na-mene izkoriščevalcev delovnega ljudstva. Tako je bila SNPJ mnogo let v borbi sama t sabo od znotraj in na zunaj skupno zoper skupnega sovražnika — proti stebrom nazadnjaštva med ameriškimi Slovenci. V tem procesu je zmagala dobro organizirana socialistična slruja. ki je delala z drugimi naprednimi slovenskimi delavci ne umorno in nesebično za protpevanje SNPJ, katera jim je postaja, pod vodstvom Jožeta Zavetfhika kakor zenica v očetu. Kdo bi na tem odmerjenem prostoru mogel naštevati, kaj vse so prestali stoteri in tisočeri agitatorji SNPJ, ker to delali ne samo za dobro podporno ustanovo, ampak ob enem za jednoto, ki jr trebila Iz naroda duh hlapčevstva in navduševala člane z vero v DOSTOJANSTVO delavca-človeka! V jubilejni številki Prosvcte, ki je itšla k proslavitvi 40-let-nicc SNPJ 5. aprila t. I., to tudi podatki o napredku v številu članstva in imovine. V prvem letu je imela 1,072 članov in $5,791.82 v blagajni. Oh zaključku minulega leta je štela že 64,1*4 članov in v blagajni ima okrog enajst milijonov dolarjev. V raznih podporah je iftplačala $21,489,004.22. Toda vse drugo njerto delo na polju prosvetnih aktivnosti, v borbah dclavcev za človeške pravice in v neštetih drugih akcijah, v katerih je pomagala, pa ja NEMOGOČE označiti s številkami. Napisal DONALD BELL Zdaj, ko je rdeča armada na rumunskih tleh, in je zategadelj poraz postal le še vprašanje časa. so začeli nacisti izvajati gi-gantične operacije na gospodarskem polju, katerih smoter je, da si ohranijo po porazu čim več naplenjenega imetja. Najbolj znamenite in zvite nemške glave^3o~se-lotile tega^ o nO,000 pengov.—Približno 200 nemški tehniki. Očitno jp rta je vlada, princ Pavel je bil posla, pri katerem velja pred vsem likvidirati čim prej in pod najugodnejšimi pogoji vse nemške vrednote v satelitskih deželah. teh stvareh in prenosih, je raz- vrednote — toda Nemci se tega vidno, da je prešlo tudi mnogo sredstva poslužujejo za nakup rumunskih industrij iz nemške drugačnih vrednot, o katerih se posesti zopet nazaj v rumunske nadejajo, da jih bodo mogli taroke. Seveda ne dajejo o teh k6 spraviti, da jih zavezniki ne transakcijah nobenih podrobno- bodo mogli zaseči, sti. Potrebno bi bilo, da izdajo ze-Isto se vrši tudi že na Mad- dinjeni narodi novo deklaracijo, žarskem Uradne nemške števil- »n sicer tako preurejeno, da bo ke pričajo, da je šlo za ogromne bolje odgovarjala sedanjim za-vsote, ki dosegajo prizližno 230,- htevam položaja in izboljšani programu so vključevale nastop naših pri-1 ljubljenih mladih pevk, Ann Kepieove in Olge Turkovich, ka«, ; teri sta zapeli par lepih slovenskih in jugoslovanskih pesmi ob l otvoritvi programa. Za njima je 1 zapela Zinka Milanov, pevka metropolitanske opere pesmi Mala Floramy" od Tijadorviča |in pa "Aman Djevojko", ki je kompozicija Konjeviča. Kot govornik je nastopil Sava Kosano-vič in program je zaključil Go-raninov oktet, ki je ob spremljanju harmonike in klavirja podal pesem "Partizanka". Značaj prevrata 27. marca 1941 je bil prikazan v sledečem govoru, ki ga je v angleščini izvajal Sava Kosanovič: "Pred tremi leti je bil položaj v Evropi zelo težak. Anglija je bila sama v boju s Hitlerjem. Grčija se je herojsko borila proti Italiji, a Amerika in Sovjetska Rusija še nista bili v vojni. Na kontinentu je vladal mrak. Demokracija je bila v moralni depresiji, a nacizem in fašizem pa na svojem vrhuncu. Hitler je v tem času nifestacijo sile osiŠca s Cianom in japonskim ministrom vnanjih zadev, Matsuokom. Pozval je predstavnike jugoslovanske vlade, da podpišejo takozvani tro-zvezni dogovor. Medtem, komaj 36 ur po podpisu sramotnega pakta, dne 27. marca 1941. se je dvignilo in bruhnilo na dan razpoloženje jugoslovanskega ljudstva lifci vulkan. Zrušena je bila na mah api n vrhuncu. Hitler je v ppipr Ayr 7 A " priredil na Dunaju ma- Ziev. angleških življenj, je bila prikazovana, kot anarhija, kot civilna vojna, revolucija in brato-morstvo. Pri tem se je pozabljalo, da tiranije in diktature smatrajo vsako težnjo za svobodo za revolucijo. Habsburžani so menili, da je revolucija ako narod zahteva svobodo tiska Tiranija smatra za revolucijo ako narod zahteva pravico tajnega glasovanja. Za fašizem je revolucija ako človek hoče, da je upoštevan kot človek. Medtem pa vemo, da so to osnovna načela, na katerih sloni ta velika dežela Lincolna in Washingtona In če bi onadva imela odločati v tem pravcu, sem prepričan, da bi dvignila enak odpor ljudstva, kakor ga vodi maršal Tito in Osvooodilna vojska Jugoslavije. Zato ljudstvo Jugoslavije v svoji nadčloveški borbi pričakuje in prosi ljudstvo Združenih držav za razumevanje in moralno pomoč. Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" Sava N. Kosanovič. milijonov teh je kritih z obliga- v interesu vseh. da se Nemcem cijami, katere mora oddati nem- dovoli, da bi mogli v zadnjem ška publika. Vsi Nemci, ki imajo trenotku rešiti velik del tega madžarske vrednostne papirje v | svojega plena Treba bi bilo ja- svoji posesti, jih morajo nazna-Kako so si nemški zavojevači j niti. Nemški privatniki, ki so prisvojili ta imetja je sedaj že vseeno. Del so jih zasegli, del pa pokupili z denarjem zasedenih dežel, ki so morale potem te zneske plačati zopet nazaj kot "stroške okupacije". Nemci dobro vedo, da bodo te nepremičnine zanje izgubile vso vrednost v vseh nenemških deželah kar na kratko, brez odloga, čim propade nemška oblast nad njimi. Kar zda i poskušajo, je prenesti čim več teh posesti v Nemčijo. Zaradi tega pa morajo vse skupaj najprej spremeniti v prenosljive vrednote. Nemci se zanašajo na to. da bo v Nemčiji sami mnogo težje pograbiti nakradene vrednote, stroje itd. Tako mislijo, da bodo mogli ohraniti večji del naropanih stvari in u-dobno počakati, da minejo težka leta, ki bodo sledila vojni. Najbolj jasno je videti to njihovo stremljenje tam, kjer jih vojaški dogodki silijo, da se podvizajo. To je pred vsem na Balkanu. Ruske armade bodo kmalu mogle na Rumunskem začeti pobirati stvari, katere so jim potrebne, in ki bodo pozneje vpisane na račun, katerega bo morala poravnati Nemčija. Da se temu izognejo, so Nemci že odposlali v Nemčijo blaga za 20 miljard lejev, a plačali so to blago z obligacijami rumunske vlade, katere imajo sami v rokah. Nekatere druge stvari, ki so bile poslane v Nemčijo, so bile plačane s pomočjo občinskih nakaznic in železniških bondov. Iz nemških časopisov, ki pišejo o imeli več zaupanja v madžarske vrednote kot v nemške papirje, morajo zdaj prijaviti svojo posest rajhsbanki in dobe kot protivrednost v zameno nemške marke. Reichsbanka je tudi predala vse te in druge madžarske vrednote nemški vladi, ki z njimi nakupuje vrednote na Madžarskem in jih pošilja v Nemčijo. Na Slovaškem je Nemčija na sličen način "razbremenila" imetja za približno 350 milijonov kron. Tudi tu so Nemci z vso svojo znano natančnostjo skrbeli za to. da čehoslovaški državi ne bo prišlo v roke nemško imetje, katero bi mogla zapleniti. Celo iz Bolgarske prihajajo poročila o sličnem postopanju. Kar pa se tiče zahodne Evrope, je tudi že postalo jasno, da se Nemci tudi tam že pripravljajo na likvidaciji svojega imetja in investicij v industriji. Zedinjeni narodi so slovesno izjavili, da ne bodo pripoznali nobenih sprememb imetja, ki so bile izvedene na evropskih tleh pod nemškim pritiskom. Zedinjeni narodi so svarili pred nakupom nemškega imetja, ker Nemci nimajo pravice do te lastnine in je radi tega tudi ne morejo pravomočno prodati. Toda stvar, ki se vrši pred našimi očmi zdaj, je mnogo bolj zapletena. Povsem očividno likvidirajo Nemci prostovoljno vse svoje inozemske investicije. Domačini teh zasedenih dežel prejemajo torej nazaj svoje sno povedati, da so vse kupčije in transakcije, v katerih je udeležena Nemčija s katerokoli drugo deželo, brez pravne podlage in neveljavne. Zmagovalci bi si morali biti na jasnem med seboj, kakšen naj bo novi red posebno v pogledu lastninske pravice. Nič čudnega ni, da so nasprotniki zunaj, in tudi v njeni notranjosti, storili vse kar so zmogli, da uničijo TO DRUGO NJENO DELO, ki se ga t številkami NE MORE opisati, a je bilo v korist našega priseljeništva bržkone ŠE BOLJ učinkovito, kakor pa zavarovalnine, ki jih je izplačala. Proletarec je s to organizacijo sodeloval od prvega dne. ko je začel izhajati in ttal rama od rami vedno s onimi, ki so jo ščitili, da ni klonila, kadar to tovražni valovi najhujše butali obnjo. Mnogih je ttrah vsled njihnega mnenja, da njeni preizkušeni ideologiji preti konec t prevzemanjem vodstva jednote po novih, tukaj rojenih in tukaj vzgojenih močeh. Ideale da ho nadomestil šport in požrtvovalnost pa pohvale in nagrade. Bojazen je neupravičena, ako bodo tisti, ki to sedaj na vodstvu, hoteli, da SNPJ nadaljuje po tvojih tradicionalnih potih napredka in borbe za socialno pravičnost. Kajti vsi tisti socialni problemi so šele komaj dotaknjeni in borba zanje je tedaj hujša kakor takrat. Ko je bila SNPJ uttanovljena. je bilo naše priselje-ništvo nevedno in naprednim idealom sovražno vtled vzgoje, ki Jo je prinetlo t tabo. Te ovire v tolikšni meri med našo tukaj rojeno generacijo ni. A treba Je mednjo odločno prav tako, kakor to sli titti. ki to morali puščati celo tlužhe zaradi tvoje ognjevitosti /a načela organizacije, ki vzlic krizam, ki jih je prettala. vzlic vojni in vtemu še vseeno lahko triumfalno praznuje tvoj 4rt-letni jubilej. Naj nadaljuje po t*j poti! TISKOVNI SKLAD PROLETARCA V. IZKAZ * Detroit, Mich. Kathy Stimac $2; John Zornik 50c; Rudolf Potochnikj 75c. (poslal Math Urbas); Ignac Travnik 50c; Tom Petrich $1, Ka-thy Junko 75c in Laura Zrimec 50c (za slednje tri poslala K Junko), skupaj $6 Lorain. O. Johanna Kristoff 65c. Berklev, Mich. Peter Benedict $4 00 Herminie, Pa. Po $1: Anton Sa-dar (Grindstone) in Matt Marovich (Greensburg), skupaj $2.00. (Poslal' Anton Zornik.) Cleveland, O. Ivan Babnik $2; Edvvard Braniscl $1. skupaj $3.00 (Poslal John Krebel.) Duluth, Minn. John Kobi $1. Red Lodge, Mont. Kavton Erz-nožnik 75c Cleveland. O. Frank česen $4; Joseph F. Durn $2 70, skupaj $6.70. Falrport Harbor, O. Lovrenc Baje 20c Chicago, lil. Joseph Oblak $1.05. Virden, III. Frank Ilersich $1.20. Waukegan, III. Martin Judnich 25c. Dearborn, Mlch. Jacob Ločniškar $2 00. Strabane, Pa. John Terčelj $125; po $1.00: Jacob Ambrozich, George Smrekar. Anton Zornik, Louis Britz, Frank Ambrozich, John Fra-del, Martin Gorenc, Anna Gorenc, Frank Augustin, Joe Krulc, Mary BoStjančič, John Kvartich, Julius Uesjak, Joe Progar, Louis Gla2er, Mary PoUak in Matt Dcrmotta; po 50c: Vincenc Peternel, Louia Bar-tol, John Zigman, Katarina MavriČ, Frank Puttovrh, Frank Martinčič. John Opeka, John Albini,. Anton Letnikar, Joe Zupančič, Franctis Bartol, Andy Posega, Jim Bradač, Frank Samsa, Anton Martinčič in Silvester Martinčič; Anton MavriČ 40c; po 25c: Bartol Yerant, Ivana Jrrala, Louis Prijatelj, Anton Tomšič in neimenovan; neimenovan lOc, skupaj $28.00. (Nabrano na konferenci klubov JSZ in društev P M. 26 marca 1944, poslal Jacob Ambrozich.) Bentlcvville, Pa. Po $1: Frank Yenko, John Haffner in Louis Hu-mar; po 50c: Frances Humar, Matt Grachen, Matt Strova in Anthony gkerbet*; po 2Se- Frances Skerhetz in Thos Smith; Paul Cindrich Iftc, skupaj $5 90 (Poslal Louis .Humar.) Skupaj $62.70, prejšnji izkaz $348.43, skupaj $443.13 vržen s prestola regentstva in z njim vsi ministri, ki so podpisali tripartitni pakt. Brez direktne zveze s skupino ljudi, ki je izvedla v Beogradu državni preobrat, je narod v neštetih jugoslovanskih mestih in krajih spontano vzel dogodek na znanje z razumevanjem. Po vsej Jugoslaviji je odjeknila pesem. "Oj, Hitler, Hitler'ti boš zgubil glavo pa Balkanu.'* Narod je govoril v preprostem jeziku, enostavno, kajti narod veruje v zmago pravice nad krivico in dobrega nad zlom. Mi smo se zavedali kaj je pomenilo za 15 milijonov Jugoslovanov obkoljen je po 150 mili- j jonih nacistov in fašistov. Ali v vprašanju samem je bilo neka i več nego zgolj fizična varnost — bilo je čuvanje ideala in morale. ' Jugoslovani so si naložili strašno žrtev. Njih odločitev se je zdela v tistih dneh kakor herojsko samomorstvo. Tli ne, to je bil užig! Dogodljaji so pokazali, da je bil ta korak z vidika člo-večanstva in zgodovine inteligentna žrtev. V onem času moralne depresije demokracije je bil jugoslovanski 27. marec najhujši moralni udarec za Hitlerja in najjačji dokaz, da ni uspel v podrejenju Evrope. Dogodljaji so tudi dokazali, da je 27. marec izzval Hitlerja na odloke, ki so mu pokvarili načrt udara na Rusijo in ga zadržali za šest tednov. Pokvarilo mu je tudi načrt v Afriki in kasneje so dogodki pokazali jasno, kako katastrofalno je bilo vse to za osišče. In tudi, če bi bila resnica, kar "je rekel Hitler jedva tri mesece po 27. marcu, "da Jugoslavija več ne obstoja," bi 27. mare<;ne izgubil svojega pomena in zna-čajne odločnosti. — In kaj se je medtem v resnici godilo v Jugoslaviji — med tem časom treh let? Duh, ki je kakor vulk£h planil iz duše naroda pred tremi leti, je obdržal pri življenju najčudovitejšo borbo, katera neprestano dela preglavice sovražniku. Po uradnem zlomu Jugoslavije se je na stoterih mestih pojavil odpor ljudstva, ki se je končno zlil v velik jugoslovanski demokratski pokret jofJ maršalom Titom. Vsi Jugoslovlk ni — Slovenci, Srbi in Hrvati — vseh ver — pravoslavne, katoliške, muslimanske in judovske — so se spojili v en sam velik, nezlomljiv ljudski pokret. ob katerem se že več kot tri leta lomi ena Hitlerjeva ofenziva za drugo. In ta pokret danes po Chur-chillovem isvajanju drži na terenu več nacijskih divizij nego zavezniška fronta v Italiji. Istočasno pa nosi tudi duh prave demokracije, katera, ne samo da hoče ustvariti veliko demokratsko federativno Jugoslavijo, nego bo tudi prerodi la ves Balkan VSESLOVANSKI SHOD Johnstovvn, Pa. — Dne 26. marca se je sestalo v hrvatski dvorani okrog 60 zastopnikov raznih slovenskih, hrvatskih in srbskih društev, v namenu, da se aranžira skupni shod pod av-spicijo ZOJSA. Tukajšnji odsek je obdržaval že več sej v namenu sklicanja takega shoda. Ko je ugotovil, da si ga ljudstvo želi, je sklenil, da se naj vrši v nedeljo 28. maja v Hrvatski dvorani. Prične se ob 2. popoldne. Urad ZOJSA nam poroča, da bosta govornika na tem shodu, poleg drugih Louis Adamič in pa Etbin Kristan, če bosta utegnila priti. Enako je povabljen tudi Zlatko Balokovič. Povabljena sta tudi Maletič in Bunčič. Govorniški spored je torej tak. da bo zadovoljil vse nase tri narodnosti. Za v ostali spored so bili povabljeni na sodelovanje pevski zbori in ob koncu sporeda pa nastopi skupina Slovencev v to-*čki. ki bo predstavljala edinstvo Srbov in Hrvatov. A. Vidrich. VAŽNO NAZNANILO Bridgeport, O. — V soboto 15. aprila pride na priredbo tukajšnjih podružnic Sansa in JPO-SS dr. F. Kern iz Clevelanda, ki bo ob tej priložnosti kazal zanimive slike iz starega kraja. Čitatelje Proletarca prosimo, da obveste svoje prijatelje in znance o tej priredbi in poskrbe, ako mogoče, da se je udeleži čimveč ljudi. Vstopnina z davkom vred je 50c. Joseph Snoy. Priprave za oglašanje novega vojnega posojila Meseca junija se prične kampanja za peto vojno posojilo v minimalni vsoti šestnajst milijard dolarjev. Tole mi ne gre v glavo? Kako to .da je "povest starega naseljenca" med čitatelji Pro-tvete vzbudila več zanimanja in debatiranja, kot pa vsa prava tloventka literaturi) vseii slovenskih književnikov skupaj? Ta sagor.ctka mi nikakor ne gre V glavo. (Sugestija za to vpraftanje možu z vprašanjem na glavi Je prišla U Clevelanda.) Proletarec, Aprl« 12, 1944. 3 POVESTNI DEL VLADIMIR RIJAVEC: MATI (Nadaljevanje in konec ) | Mesto in še bolj želja, da najti os podarjev sin. ki je študiral! de Andreja, sta jo vabil« ... Ni nekem oddaljenem mestu, se * fnasulu ,v mr^i njegovih zavrnil domov Ce ni čital v svo- •,letc",>? u 10 lr" k, a'u. sirok,h ! in ozkih, temnih in bajno razsvetljenih, bleščečih in umazanih; — tuje so ji bile hiše v njem in še bolj tuji ljudje, hiteči jo vrnil aornov te ni ciiai v svoji sobi, je prav gotovo pohajal i h) polju, po gozdovih, ob reki. po pašnikih---in tudi njej se je večkrat pridružil. Bil je dober in prijazen, — spraševal jo je o domu, o mladosti in še marsičem. Pripovedovala mu je in brbljala o vsem, kar ji je padlo na misel, da ga je čimdelj zadržala ob sebi. Tako prijetne so ji bile ure, kadar je bila z njim; — — takrat je pozabila na skrbi in minilo jo je domotožje. Andrej mu je bilo ime. Prijeten in brez očitkov ji je ostal spomin na trenutke, ko se mu je prvikrat podala na slončnati rebri Svete gore, ko jo je nizka trava dražila po bosih nogah — ko je pozabila na vse in radostna s polnimi pljuči udihavala opojni vonj cvetja krog sebe; — ko ji je on poljubljal in ji miloval lase. Počitnice so se bližale h kraju; Andrej se je pripravljal na odhod v mesto, kjer je študiral, ---takrat je spoznala, da je zanosila. "Ne skrbi!" drej, ko mu je to priznala. "Vem, da ti je težko;--pomagal ti bom .. . Samo mojim nikar ne povej; — ne bi naju razumeli . . . Oba sva kriva .. . Zakaj si mi popustila?" 4 Da. zakaj sem mu popustila." se je vprašala. Vest pa ji ni ničesar očitala in v duši ji je bilo toplo in prijetno. Andrej je odšel; ostala je sama. Delala je, kot da se ni zgodilo nič. — pa so kmalu opazili, da z njo ni nekaj v redu. , "S kom si se splela?" jo je trdo prijel gospodar. Ni mu odgovorila. Hlapci in dekle so se ji smejali. se ozirali za njo in si nami-gavali, kadar je prišla med nje. Bolelo jo je to; — izogibala se jih je in ni več prihajala v slu-žinsko sobo. Zjutraj je vstajala zgodaj, — še pred njimi, — večerjo pa si je nosila v svojo sobico pod stopnicami. Do zadnjega dne je delala. — — a čim si je malo opomogla od poroda, so ji odpovedali in morala je od hiše. Da bi se vrnila domov, jo je bilo sram;--poiskati je hotela Andreja. Prosila je po vasi, — ali nikjer je niso prijazno sprejeli. "Poberi se s svojim pankr-tom!" je slišala skoro pri vsakih vratih in le redkokje so ji ponudili kos kruha ali kako krpo za otroka. Po vrtovih je pobirala sadje in si z njim tolažila najhujši glad, — otrok pa ji je jokal in jokal. V njenih izsušenih prsih ni bilo več mleka. z neumljivo naglico po svojih o-pravkih, ne meneč sc zanjo, ki je prvikrat zašla v mesto, — kot da je njihova in da že dolgo živi med njimi. Vzdihnila je in povesila pogled "Tudi jaz sem mati;... tudi jaz imam sina," mu je priznala. • Tudi ti imas stna?" se je začudil in usmiljenje je zvenelo v njegovem gla^u. 4 Dosti prida | pač ne more biti tvoj sin--. Lepega mu nisi mogla pokazati, niti ga naučiti---. Jabolko ne pade daleč od drevesa--—»." Ni mu odgovorila. Vstala je in si dala opraviti z zaveso na oknu, da bi prikrila bol. ki ji je legla v dušo. "Oprosti!---Nisem te hotel razžaliti!" "Ah nič! . . . Pusti to! . .. La- In začel sc je križev pot, z otrokom .v naročju, po širokih, j ftala som N,scm matl 111 tudl belih, kamenitih stopnicah, po- grnjenih ponekod z mehkimi preprogami, v prvo. drugo, tretje, . . . četrto nadstropje mestnih palač z velikimi okni, mogočnimi vhodi, umetnimi prizidki. Odpirali so ji vrata služkinje t belimi čepicami in čistimi predpasniki ali še lepše milost-Ijive ... in jih spet zapirale, čim ;o jo ugledale;--iz predsobe >a je bilo slišati še dolgo potem ne preveč prijazen glas, tarna- j joč o krizi in kdo ve o čem še. "Nimamo nič! . .. Sami smo ■siromašni!" A sinko ji je jokal na prsih in zaman iskal v njih hrane. Bolele 10 ie tolažil An-iso jo roke Vedno ga je morala J J stiskati k sebi, da ji ne bi ozfbcl --Bolj se je vlekla, kot hodi -, la od hiše do hiše, od vrat do vrat. dokler je mogla. — Potem se je odločila Otroka je dobro -avila, mu obesila srebrn križec. orivezan na navadnem traku. »koli vratu, pripela listek z ime- lom "Andrej" na krpe, ga po-j in ga položila na sina rimam . . . Nimam pravico, da bi bila mati... Mati je i nekaj velikega, lepega, svetega; — mene lahko počastiš z najnižjo psovko in ne bom ti jo smela zameriti . Kaj bi sin s tako materjo, ki je vedno vsakomur na razpolago?! . .. Da, tvoja mati ni vlačuga, kot sem jaz;--j z delom si služi kruh in hrepeni I po svojem sinu Mogoče se bo vrnila, — toda če se do. se bo vrnila taka, kot živi v tvojih mi-1 slih,... ali..." "Ali?" "Ali pa se sploh nc bo vrnila." • "Čakam jo," je rekel Andrej in ni mogel skriti hrepenenja v sebi. .. . Zvonovi v katedrali so u-tihnili; mestne ulice so se umirile. Pozno je že bilo. Andreja se je loteval zaspanec. "Lahko noč!" se je poslovil Hvala ti za vse! ' "Lahko noč," je odgovorila tiho. "Mnogo sanjaj o OPERIRANJE llANJfcNEH NA BOJIŠČI'. Mnogo ranjenih vojakov je treba za rešitev življenja takoj operirati, t ioni je je en tak prisor z bojišča v Italiji. Operacijo na ranjencu iivršujeta vojaška zdravnika F. t)a!e W i Ko ii in Orville Clark; pomaga jima bolničarka Marie J. S. Shaugliness?. jglasovi iz našega gibanja Piše CHARLES POGORELEC Ta kolona bi bila morala zagle-dati "luč sveta" /.e par tednov nazaj, pa ne gre vselej tako kot bi človek rad. Dela na vseh kon-ma";cih in krajih preveč, pa se odriva zdaj eno. zdaj drugo No. ker tol'k časa. bo pa skovnemu skladu. Chas. Poj»o-relec je dobil 7 obnovnih naročnin. Naš starina Victor Gregu- Terčelj in Marko Tekavce. Prvi govski in 6 pozdravnih oglasov ter naročilo za 25 iztisov Majskega glasa. Jacob Ločniškar je obnovil naročnino in prispeval $2 tiskovnemu skladu. Da ne bo naselbina Strabane brez pozdravnih oglasov v Majskem glasu, sta poskrbela John Naši metropolčanl so bili zelo pridni. Jože Duru je poslal 6 naročnin, $6 45 tiskovnemu skla . ... ,. ,. . , iztisov Majskega glasa. 'Večni ljubljeno b.tje ki mu neusmi- ik~ To£e j,nUovich jc Ijena srca niso dala da bi ostalo £> , . nantenini, 33 tr_ pr. njej in ki so mu bile posveee- £vsldh , 8 IX)7dravnill of{lMov I teri..." Ostala je sama Razbeljeno :„ m w>|0 jubila in Ka položila na pr;* „. ,.m,skala na otoško ste- Lj obširna. >a. je bilo naših ak- ..,ke hisc. /atisnua s. • HŠM, klo, ^ jj tekle pq licih, ne- ,iv^,ti v u.m (,,M1 „llll() la ne bi slisala njegovega krika izreee»o težko ji je bilo v duši n zbežala proč ... 1 Xekaj se je zrušilo v njej, nekai Da, pred šestnajstimi leti. In, velikega, orjaškega; — nekaj, * * '. .. . tl , . . i kar Ji ni »>US,il° da b' r ,X,P°'" d"- 7 pozdravnih in tri trgovske "Andrej, je rekla In nekaj j noma vrgla v naročaj ulice upa-1 ' « zraven Mrofi„ ,udi 25 oplega. mehkega je bilo v nje- nje. Upanje, da ji bo najbolj1 ® ,em glasu. , ljubljeno bitje, ki mu neusmi-1 Pogledal jo je začudeno: "Ti veš kako mi jo ime? --- — Kdo ti je povedal?" Nasmehnila se je. Dve grenki ootezi sta se ji pojavili v kotu ustnic. * "Povej mi. si že kdaj pomislil, 'takšna bi morala biti tvoja mati .. . in zakaj se še M vrnila?" "O da! Mnogokrat mislim nanjo' ---Delavka je . . . Pere po hišah in služi kos kruha. Osiveli so ji že lasje, čelo ji je zgubano. roke trudne,--toda oči so ji še žive. prijazne in globoke, --kot so tvoje---. Prišla bo. prav gotovo bo prišla. Stisnila me bo k sebi. mi pogledala v oči in mi rekla: "Sinko moj, — oprosti mi! Zapustila sem te, ko me še nisi poznal in pozno sem te poiskala,--pa nisem mogla drugače. Toda vrnila sem se ti, da tc nikdar več ne zapustim!" rich i bivši peki je obnovil naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad. Naš sosed frank Podli-ta ( pec iz Cicera je poslal 2 obnov-ni naročnini in $1 tiskovnemu skladu Sheboygan. Wis.. jc to pot na vrhu naših aktivnosti, kar se tiče agitacije za list. Zalo sta po- jih je poslal 18. slednji pa 7. Govvanda, N. Y. James Dekle-va je naročil 25 iztisov Majskega glasa. Ko te razpeča jih naroči še. Martin Judnich je zelo vesel, ako mu kdo piše. Posebno rad vzame na rovaš upravnika Proletarca V zadnjem pismu pravi: skrbela Lco Milostnik in Tone "Ako boš bolj pogostoma pisal Debevc. Prvi jc poslal nadaljnih 12 naročnin, drugi pa 2, Pa pravijo nekateri, da se novih nuroč- Ti bom bolj pogostoma denar pošiljal." In res. na zadnje moje pismo je odgovoril z 10. obnov ne vse njene misli,--da ji bo to bitje nekoč reklo eno samo besedo, toplo in blagodonečo. ki bi ji odtehtala vse spomine in trpljenje, ji umirila hrepenenje tolikih let, ji vrnila vero vase in ...... . , , .. * * , I ran k Hribar iz Nc\vburgha 7. ljudi,---eno samo, kratko r ... . . c • . x i u enim trgovskim in 5. pozdravni- besedo, polno priznanja in lju-! . . . ... n. . . "T. r * ' mi oglasi, pa z naročilom za 2;> bežni: mati. • »» £ i j ___I iztisov M. G. In na vsezadnje se je oglasil še Andrej Bozich iko- ter naročil še 15 koledarjev. John Krcbel je poslal 15 naroč nin. $4 v tiskovni sklad, 30 pozdravnih oglasov ter naročilo za 100 iztisov M glasa. Potom je tu jca nikov Proletarcu ne more dobiti, j nimi naročninami. 13. trgovski-Dobe se, le za njimi je treba Leo mi oglasi za Majski glas in z nami piše v zadnjem pismu slede- ročilom za 50 iztisov M. G. By če značilne besede: "Danes jc golly, sem si mislil: "Martina bo zopet nedelja, pa sem jo spet treba res bombardirati s pismi, žrtvoval nekaj ur za Proletar- posebno šc zdaj, ko so nam ti Rezultat? 7 novih naročnin. ; spaki v tiskarni podražili list za ZABAVA DRU1 86 SNPJ Chicago. — To soboto 15. aprila bo veselica društva Slovenski dom. št. 86 SNPJ, ki se bo vršila v znani Flainerjevi dvorani, pol bloka severno od North Ave.. na No Halstcd Streei. Igrala bo domača godba in tudi vse drugo je urejeno tako. da Kako sodrugi in somišljeniki po okroglih $50 na mesec. Tc bo drugih naselbinah, kaj če bi po- treba nekako spraviti skupaj, da snemali Milostnika na ta način? se luknja zamaši. To velja ne Odnosno sc vrnili na stari način samo za Martina, pač pa tudi za agitacije, ki smo jo vodili leta in vse ostale naše agitatorje in so- vač> iz Collinov <»da. Poslal ie en trgovski ter 27 pozdravnih oglasov, katere je dobil skupno z drugim Andrejem Božičem, ki je zidar. Anton Zornik i/, zapndne Pcn-iylvanije ie poslal še tri obnov-nc naročnine, 4 oglase ter začetno naročilo za 150 iztisov Maj- leta. Springfield. 111. Anton Gorenz je poslal eno novo naročnino; društvo 17 SNPJ je naročilo 10 iztisov Majskega glasa, kluh št. 17 JSZ pa 25. Jože Ovca je poslal osem naročnin in 11 pozdravnih oglasov. ;\ntnn Shnlar. Arma, Kans., mišljenike. ki jim je na tem, da Proletarec izhaja in se širi, in s tem ideje, ki jih zastopa. . In tu je spet naš mladenič s približno 8. križi na hrbtu, John Jereb iz Kock Springsa, Wyo. Poslal je tri obnovne naročnine in naročilo za 25 iztisov Majskega glasa. John mi večkrat po- « . . ------— . , v . , « je poslal 4 obnovne naročnine, 4 | jamra. da je pozno v lMih, da se se bomo vse počutili po domače SK^>a 8,asa v KralKem J° u™rf pravne oglase ter naročil 25 ne počuti nič kaj dobro in da bi T,>r„i __'ako io ze ni) snet malo v vzhod-1 r *! . . h . ........ T . . ,.»J - , . Pazite na električne predmete—v vojnem času »e ne dobe 1'rrktnitr Mik. ikn m.» ur ne Mine drkivati... (ulilMIlf |>tslal 8 obnovnih naročnin in co|> KllIlsle|j pa i0 ter naročilo 13 oglasov za Majski glas. i društva 268 SNPJ za 25 iztisov Lenhart Werdinek, Thomas, i Majskega glasa. W Va.. je poslal dve naročnini. | j„hn Fajdiga. Leadvillc. Colo Josenh Snoy, Bridgeport, O . i je bil na obisku v Fontani, Calif. je |x>slal 3 naročnine. 14 po- j in tam dobil enega novega naročnika. Naročil se je moj stari znanec Anton Richtar. Tako mnogi naši agitatorji skrbe za Proletarca celo kadar so na počitnicah. V Detroitu. Mich , jc bilo zad- zdravnih in 7 trgovskih oglasov ter naročilo za Majski glas. John Vitez iz bližnjega Bartona pa 1 naročnino, 1 trgovski ter 9 pozdravnih oglasov. Konferenca JSZ in Prosvetno matice 7n vz- Nobena profesija ne guli ameriškega ljudstva toliko kot advokati. Zdravniki so sicer dragi toda jc malenkost, kar oni računajo, v primeri z vsotami, ki jih žanjejo odvetniki v bankrotiranih podjetjih, korporacijah, pa tudi v unijah in med imovitimi posamezniki Zdravnik za svoje [poslal 2 naročnini, 5 pozdravnih | obnovni naročnini. možake Franka Rcmitza, Johna Pintarja, Toneta Starmana. Kateri izmed vas bo pomagal staremu Jerebu pri tem delu? Mike Krultz, Willard. Wis.. jc poskrbel, da bo tudi njegova okolica zastopana z oglasi v Majskem glasu. Poslal je 4 trgovske in 18 pozdravnih. Zraven pa je poslal 2 obnovni naročnini in na delu mu je nudil izdatno pomoč tudi naš novi zastopnik Malt Malnar. Iz Girarda, O., sta se oglasila John Tancek in John Kotili. Prvi je poslal 2 obnovni naročnini ! in 15 pozdravnih oglasov aflaj-; skemu glasu, drugi 4 oVw*ne j naročnine in 4 pozdravi e >c. Tudi Duluth, Minn., bo zastopan v Majskem glasu s pozdravnimi oglasi, zato je poskrbel John Kobi; poslal je 4, zraven pa tudi dve obnovni naročnini in $1 tiskovnemu skladu. Jucoh Ambrozich, Moon Kun, Pa., tajnik konferenčne organizacije JSZ za zapadno Peno., je poslal 9 trgovskih in 7 pozdravnih oglasov za Majski glas in $28 tiskovnemu skladu, ki so bili nabrani na zborovanju konferenčne organizacije v Strabanu, Pa. K. Erznožnik, Red Lodgc, Mont., je poslal dve obnovni naročnini, provizijo pa prispeval tiskovnemu skladu. Joseph Krnici. BurgcttStown, Pa., ki /daj živi na Craftonu. jc poslal 2 naročnini in 2 pozdravna oglasa W7 glasu. Johnstown, Pa., z okolico, bo z oglasi kot običajno, tudi letos dobro zastopan v Majskem glasu. Frank Cvetan, naš zastopnik za ta okraj, je poslal 17 trgovskih in 13 pozdravnih oglasov ter 4 naročnine. Andr. Vidrich je poslal 6 pozdravnih oglasov. Fairport Harbor, O. Od tu je poslal Lovrenc Baje 2 trgovska in en pozdravni oglas ter naročilo za 10 iztisov Majskega glasa. Iz Los Angelesa. Calif., sta se zopet oglasile naše dve agitato-rice Kathy Horvatin in Julia Parkel. Prva je poslala 18, druga pa 5 pozdravnih oglasov za Majski glas. Nedavno se je oglasil v uradu Anton Udovich iz La Salla. 111. Izročil je dve naročnini, 2 trgovska in en pozdravni oglas, pa 25 iztisov Majskega glasa mi tudi pošljite, je še naročil, predno je odšel domov. Leo Zevnik je poslal 13 pozdravnih oglasov. Mary Stroj, Indianapolis, Ind., je poslala 5 pozdravnih oglasov in naročila še dva družinska koledarja. Alice Drasler. soproga bivše ga našega sodelavca v uradu Joe Draslcrja je poslala 2 naročnini in 3 pozdravne oglase za Majski glas iz Denverja. Colo., kamor so se nedavno preselili z njenimi starši Artačevimi. Jože jc bil pred kratkem pozvan v armado. Želimo mu vse najboljše in srečen povratek iz nje. Louis A. Ambrozich. Chis-holm, Minn., nam jc spet poslal dve novi naročnini. Latrobc, Pa. Mary Fradel še zmerom rada kaj stori za našo stvar. Poslala je 7 pozdravnih oglasov za Majski glas. Pred kratkem sem se obrnil na Franccs Milievc, Salem, O., ako nc bi pobarala par naših naročnikov, ki jim je potekla naročnina. Storila je to drage volje ter poslala (i obnovnih naročnin in zraven še 10 pozdravnih oglasov za Majski glas. Za vse to delo si je zaračunala celih IGc, kar ne pokrije niti poštnine in pristojbino za poštno nakaznico. To omenjamo zato, da ne bi kdo mislil, da je Frances s tem delom kaj sebi koristila Louis lluniar. Bentleyville, Pa , je poslal $5.90 tiskovnemu skladu, ki jih je zbral med prijatelji Proletarca. To bo vse za danes. Naj *še o-menim, da je v tej številki pri-občen 10. izkaz poslanih naročnin v kampanji za 1000 novih naročnikov Proletarca. Napredna društva, pristopajte t ročil 25 Majskih glasov. Pri tem Prosvetno matico! hodni Ohio in zapadno W Va. njih par tednov tudi dokaj živa-se bo vršila 28. maja pri sodrugu hno v prilog naše stvari. Peter Škofu na Bartpnu. Benedict je obnovil svojo naroč- Fdvvnrd Tomšič, VValsenburg. j nino za dve leti. prispeval $4 ti-Colo., ie poslal naročilo za 10 skovnemu skladu in eno stran iztisov Majskega glasa ter 6 po-1 oglasa za svoje podjetje v Maj-zdravnih oglasov. skem glasu. Anna Klarich je po- Jacob Bcrgant, Lisbon, O., je|slala 6 pozdravnih oglasov in 2 Kathv Sti- oglasov. $1.82 tiskovnemu skla- mar je obnovila naročnino in podu in naročilo za 10 iztisov Maj- slala $2 tiskovnemu skladu, kot skega glasa je že njena stara navada. Kathy Chicago: Joseph Oblak je po- Junko dve obnovni naročnini slal 2 novi. 2 obnovni naročnini, $2 25 tiskovnemu skladu in 38 05 v tiskovni sklad in 2 po- pozdravnih oglasov. John Zor-zdravna ter 3 trgovske oglase za nik 2 obnovni naročnini in 5 tr-Majski glas Pravi, da se bo tudi govskih oglasov Majskemu gla za o r? I ase v Majski glas potni* su ter 50c tiskovnemu skladu dobil Rudolph Potochnik 2 trgovska n.imčnine. Društvo št. M in 10 pozdravnih oglasov ter pri-To so privolili, a so še vedno SNPJ je naročilo 25 iztisov Maj-1 spevke Prosvetni matici za |>ev-ionnkaijtedj1°vdrla zaslužili po skega glasa John Morsi pa je ski zbor'Svoboda...... delo saj kaj koristnega stori, advokati pa gledajo, da stvari čimbolj zamotajo in si s tem podaljšujejo "proccse" in dohodke. Pri reorganizaciji železniške družbe "Chicago & North West-ern" so računali $545.000. toda vladni transportni komisiji se je zdelo to preveč in jim je *'sve- t0V®1"} 8VOj ra0un j dil. Frank S Ta urbar je' na $411.000 4 ^ ARO« ITI: K VIU.II "MY NATIVE LAND" ki jo je spisal Lo 11 i * A «1 a 111 i r IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 V zalogi ludi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik $20.000 do $50,000 vsaki John Plach-1« Naslovite:' PROLETAREC 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL. poslal pozdravni oglas in tl-1 ter dve obnovni naročnini, en tr-1 .................................. KOMENTARJI Zagovorniki reakcije v • Le- montu, pri sv. Vidu v Clevelandu, v Nevvburgu in drugje, ki so se potili v potu svojega obraza v napadih na partizane, se še trudijo dokazati, da so na pravi "demokratični" in krščanski poti. Pa se je pripetilo, da so se morali predstaviti za to kar so. P. B. Ambroiič spet piše v "A D." z dne 4. aprila v oporo onim, ki pobijajo partizane. To je tisti pater, ki je nakolektal tisočake za "takojšnjo" pomoč "staremu kraju" in če bo šlo po pravici, bo nekoč moral dati račun za to svoje "podvzetje". P. Bernard Ambrožič brani sedaj svoje kolege v starem kraju, ki pomagajo Hitlerju, prej pa so delali za Mussolinija. Sedaj jih takole opravičuje: "Kar se tiče teh ljudi s škofom (Rožmanom) vred, rečem eno. Ravnali so se po mednarodnem pravu! (Kakšnem?) To i dvojno pravo jim daje ne le pra- j vico, daje jim celo nalogo, da tudi v deželi, ki je po tujcu nasilno okupirana, skušajo obdržati civilni red in nastopijo zoper razbojništvo. V to so jih prisilili partizani, ko so s svojimi strašnimi razbojništvi v družbi z Lahi uničevali slovenski narod." Isti patri, ki sedaj jamrajo zoper Lahe. so ob vpadu Hitlerja in Mussolinija v Slovenijo, jam-rali, da kako slab je nemški fi-rer, dočim Italija z ljubljansko, provinco, ki jo je zasedla, kar čedno ravna. Zato se je takrat tudi pričela akcija za 'takojšnjo pomoč". Tudi Rev. Jager v Barbertonu še verjame, da se po tej vojni z ameriško pomočjo vrnejo stare razmere. Morda on niti ne ve, kaj so "stare razmere '. Ampak ljudje, ki tam žive, hočejo, da bo kruh, ki ga prideljujejo, njihov, ne pa. da bi ga dajali tri četrtine parazitom, kakor doslej. Revija "Njiva" v Argentini sporoča, da je sloga na papirju le papirnata sloga. Doslej se je predstavljala za glasilo velike kulturne zveze društev, ki vsa poudarjajo, da jim je za slogo in napredek. Od zdaj naprej bo "Njiva" le glasilo svojega ožjega krožka. Ljudje, ki delajo zanjo, se veliko trudijo, a so malo dosegli. Konkurenčni tisk, ki se šopiri proti "Njivi", podpira, bržkone tudi denarno, jugoslovanska vlada, in tako je morala "Njiva" priznati, da je tepena. A vzlic temu ima več življenja kakor pa njen glavni konkurent. Kralj Peter trdi, da se bo vrnil s svojo nevesto v Beograd, kadar bo vojne konec, in še bo bržkone res. Dve najmočnejši vladi ima na svoji strani. In če mu še Moskva popusti, pa bo res Šel tja, kadar ne bo več nevarnosti. Ob enem Hull in Eden obetata, da bo ljudstvo imelo v vseh deželah priložnost samo odločiti o svoji usodi Čemu mu sedaj braniti to pravico in mu usi-ljevati nazaj stare režime, ki naj bodo vodili "plebiscite" s svojimi uradniki in svojimi orožniki? Vse tako izgleda, da se posedujoči zelo brigajo, da oni ostanejo "demokracija", kadar s to vojno končamo in se vsled takega mira začnemo takoj na novo pripravljati. "Srbobran" je eden najdražje urejevanih jugoslovanskih listov. Ena številka v tednu, ki je popolnoma angleška, ima tolikšno obilico propagandnega gradiva, kot noben drugi jugoslovanski list. Mnogi trdijo, da je Srbobranu v veliko finančno pomoč veleposlanik Konstantin Fotič. Dokazov za taka sumniče-nja ni mogel še nihče navesti, a zdi se, da le niso brez podlage. Ameriška justica se je po posredovanju visoko nastanjenih intrigantov lotila pred nekaj meseci Charlesa Chaplina pod hinavsko obtožbofcla je šel z nekim dekletom iz Californije v Now York v "nemoralne namene". Pisatelja Sinclair Lewis in Upton Sinclair, ter nešteto drugih. so ameriško moralno hinav-ščino raztrgali, pa vse nič ne pomaga. Kako, da zvezna justica tako miži pred goljufijami, ki jih uganjajo korporacije, a se briga, s kom gre Charles Chap-lin iz ene v drugo državo "spat"? To so stvari, ki jih je mogoče pojasniti edino s korupcijo. Chaplin je bil oproščen. Namreč v točki, da ni grešil, ko je od-vedel svoje dekle iz ene v drugo državo. Ampak zakon, s katerim so ga zagrabili, ni bil nikdar sprejet zato, da se bi lovilo z njim ljudi, kakor je on. Mann act je postal postava proti 'beli sužnosti". V vseh severno in južnoameriških mestih so lovili dekleta in jih pošiljali v bordele Lokalne oblasti so bile podkupljene, enotne postave ni bilo in tako so se začele v kongresu zahteve, da se naj kaj stori v obrambo hčera, ki jih love brez-vestneži in jih pošiljajo v "belo sužnost". Ta še zmerom cvete. Kdo se sploh briga za dekleta iz bednih družin? Ampak tu pa tam se ameriški advokati lote koga, ki ni zapleten v belo sužnost. Greši le, da ima rad ženske. Chaplina bo ta špas stal morda četrt milijona, in zvezno vlado tudi toliko, če ne še več. A vendar je bilo tistemu sodniku in vsem drugim znano, da Chaplin ni edini Babbit. Vsi hoteli po Zed. državah so jih vsako noč polni. V Italiji zavezniki še vedno igrajo "mišmaš" za ohranitev privilegijev. Sele ko bo ljudstvo res dobilo priložnost — in dobilo jo bo neglede na Hitlerja in na dežele, ki so v vojni proti njemu — in bo takrat zares samo odločilo o svoji usodi. Kot pa je sedaj, ve, da obe strani ščitita sistem, ki temelji na izkoriščanju. Ameriško časopisje in radio dajeta ljudem "kar ljudje hočejo". N. pr., v zadevi obravnave proti Charlesu Chaplinu so časopisi porabili na tisoče kolon s pojasnjevanjem ene same ljubav-ne zadeve, a o resnih stvareh pa prav malo. Ni čudno, da se nam ljudje drugod po svetu tako zelo čudijo. V zadovoljstvo je nam lahko le, da tudi oni niso "nič boljši". I ANA BARBIČ I Minulo nedeljo smo dobili poročilo, da je umrla Ana Barbič, | soproga Franka Barbiča^Zadela jo je kap. Stara je bila 53 let. Rojena je bila v Mokronogu na Dolenjskem in njeno dekliško ime je bilo Ana Bizjak. Zapušča moža in tri sinove. Eden je v armadi. V Ameriko je prišla 1. 1910. Ana BarbiČ je bila skromna žena. Življenje ji ni bilo praznik. Nekaj časa je bila tajnica kluba št 49 JSZ v Collinvvoodu. Pomagala je rada. ne da se bi oglašala. Franku Barbiču in sinovom izrekamo iskreno sožalje. AMERIŠKI VOJAKI, ki prodirajo na rasnih otokih jninefa Pacifika v diunglih, nikoli ne vedo, jih kdo napade is sasede. "Ti ali ja%" je pravilo še posebno v džungli. Gornja slika priča, da je v tem slučaju Japonec podlegel. TRI PRIREDBE V SPRINGFIELDU Springfield, lil. — Nahajamo se v izredno vzru*anem času in v razmerah, kakršne za prirejanje veselic in slavnosti naših društev in klubov niso nič kaj prikladne. Nastopila je pomlad in v ne- GREH ZMOTNEGA SPOZNAVANJA Radio-govor prof. Furlono v Londonu 11. marca 1944 posneto po radiu Svobodna Jugoslavija, pa pripoveduje o bojih partizanov v Sloveniji, ki se vrše proti Nemcem v velikem obsegu na Primorskem, na Dolenjskem in v Belokrajini, na štajerskem in na Hrvaškem. K Titu je prišel, spuščen na tla iz angleškega letala s para-šutom, tudi Churchilov sin, kar je za Mihajloviča in Petrov režim nov diplomatičen udarec, dasi še tistega, ki ga jima je Churchill dal 22 feb. v angleški zbornici, nista prebolela Vlada bo za svoje tovarne dobila malenkostno ceno Vlada je dala zgraditi širom dežele 1.800 velikih tovarn, ki njena last, toda so izročene v obratovanje privatnim lastnikom. Stanejo jo stotine milijonov dolarjev. "Wall Street Journal" piše, da bodo po vojni večinoma "brez vrednosti" in za mnoge bo težko dobila kupca. Neka velika kompanija je vladi sporočila, da bo v vladno tovarno, ki jo operira, "interesirana" le, ako se ji cena po znižanju vrednosti (depdeciationl zmanjša še nadaljnih 12 odstotkov, potem ieTe se je pripravljena pogajati za nakup. Paul Ghali poroča v čikaških Kratko po mojem prihodu v kmetskih puntov in reformacije. Daily News dne 28. feb. iz Ber-Združene države severne Ame-1 Vse to ni slučaj. Ista razgibanosti11*! tia so imeli Mihajlovičevi enega leta otrokove starosti najširših ljudskih mas in ista četniki kongres, na katerem so skrajna aktivizacija vseh narod- sklenili nadaljevati z bojem pro- rike. krajem leta 1941, mi je neki odlični prijatelj našega naroda izrazil pomisleke glede zadržanja Slovencev. "Ne dvomim v nih sil kakor pred štiristo leti. Iz ti Titu in partizanom vzlic gra-istega duha. iz katerega so izšli jam, ki jih je Petrova vlada de- Uncle Sam dobil v nego 200,000 "vojnih otrok" Na podlagi zakona, da vse novorojenčke očetov, ki so v vojni službi, vzdržuje prvo leto zvezna vlada, je sedaj v njeni oskrbi že nad 200,000 "vojnih otrok". Vzdrževanje — to je plačevanje vse oskrbe izvršuje vlada za do- kaj tednih bo za poletno dobo Srbe," je dejal, "v njih je odpor- pred štiristo leti naši puntarji in PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina u Združene države (imn Chicaga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 ta pol leta} $1.50 trn ietrt Icla; sa Ckicago in Cieero $7 SO ca celo leto; $.1.75 aa pol leta; ta Inosemctvo $9.00. priredb v dvoranah konec. Ker pa so razen malih izjem vse naše ustanove več ali manj odvisne tudi od dohodkov, ki jih prinašajo priredbe, se bodo vsled tega pred pričetkom poletja vršile v Slov. delavskem domu tri veselice. Prva bo v soboto 15. aprila, ki jo priredi družba imenovanega doma. Prične se ob 8. zvečer. Se na vsaki svoji veselici se je Dom potrudil nuditi udeležencem čimboljšo zabavo nost in nezlomljivo voljo, vztra- reformatorji, je nastala danes jati do končne zmage. Srbi ima- Osvobodilna fronta in zaradi te-jo dolgo tradicijo junaštva, va- ga se je zgodovinsko poslanstvo jeni so boja in pripravljeni za svobodo umreti. Toda Slovenci? V vsej svoji agodovini so bili ponižni in pohlevni, zvesti sluge vsakokratnih režimov. v Vsaka oblast se jim je zdela in se jim bo zdela opravičljiva že zategadelj, ker je oblast. Udali se bodo v usodo, čeprav z bridkostjo v srcu, in sodelovali z okupator- slovenskega naroda izpolnilo v Osvobodilni fronti Slovenije. Nerazumevanje zgodovinske dinamike v aktivizaciji najšir- ležna v Londonu, \Vashingtonu in Moskvi. Ghali pravi, da je poročilo o Ta podpora velja seveda tudi za matere teh otrok. Vlada je potrošila dosedaj v ta namen čez 23 milijonov dolarjev. Tovarne nevarnejše tem sklepu prišlo v L^rekeV !kot Pa luknie a ste skozi Budimpešto. Nemci sq baje "aretirali' vse Iz statistike je razvidno, da je bilo v ameriški industriji mese- tiste v Beogradu, ki so jih osu- ca decembra poškodovanih 50,- mili udeležbe na Mihajloviče- ših ljudskih mas je eden od glav- vem zboru, da bi izgledalo, kot nih vzrokov, ki še vedno drži ne- da ni med Nemci in Mihajlovi-ko majhno število Slovencev iz- čem nobene zveze, ven vrst Osvobodilne fronte in s Poročilo iz Londona 27. feb. tem izven slovenskega naroda, j-----— — Ta vzrok bi mogli označiti kot .......................... 000 delavcev, ali 5,000 manj kot mesec prej, a vendar v enem mesecu več kot pa je bilo naših vojakov ranjenih od napada na Pearl Harbor pa dosedaj. in postrežbo. To lahko potrdijo i jem. V globini svojega srca bodo vsi. ki so jih posečali. In tako bo sicer nestrpno pričakovali odre-tudi to soboto. Odbor Sloven- šenja, a to odrešenje jim bo moškega delavskega doma bo skr- ralo priti od zunaj. Sami iz sebe, bel, da bo vsakdo zadovoljivo iz svojih lastnih notranjih sil, se postrežen in deležen vseh do- ne bodo osvobodili, in malo ali brot, katerih bo na veselici v nič ne bodo pripomogli k skup-obilju. Torej pridite to soboto j nemu vojnemu naporu 15. aprila v Dom v čim večjem številu. Druga zelo pomembna veselica bo v nedeljo 30. aprila, ki io priredi v Domu klub št. 47 JSZ in Prosvetne matice. Prične se Oporekal sem mu in mu zatrjeval, da slovenskega naroda ne pozna. Dejal sem mu. da sem živil v mestu, ki je srce slovenskega naroda, v Ljubljani in kot akademski učitelj spoznal nove greh spoznavanja, ki je še vedno -» greh, čeprav manjši kot zavestno storjeno zlo. In tem, ki bi pravilno ravnali, če bi mogli pravo!J spoznati, veljajo danes moje be- >\ sede in poziv, da se otresejo ; predsodkov preteklosti in da neij stoje pasivni ob strani, ko bije!« slovenski narod dokončni in od- ! ločilni boj proti tujemu zavoje-!! valcu. ob 3. pop. O podrobnostih te pri-1 rodove, cvet slovenske mladine, redbe bo poročano več v eni pri- j jn je no )P učil. marveč se tudi hodnjih številk. j ^ n je "Kar pravite." sem Tretja veselica se bo vršila v dejal, "velja morda za stare ge- soboto 13. maja istotako v Slov. neracije, in še za te ne v takem del. domu. To bo ob enem pro- obsegu. Drugače bi govorili, če slavitev 40-letnice SNPJ. Dru- j bi poznali naš novi rod, nezlom-štvo je na svoji prošli seji o tem ijjvo voljo naše mladine, pome-veliko razpravljalo, kako slav- j sti s starim in ustvariti nekaj no-nost čimboljše aranžirati in kak- vega jn boljšega, njeno brezmej- kajo, da bo osvobojena njihova APEL VSEM JUŽNIM SLOVANOM! Na tisoče beguncev iz osvobojenih krajev Jugoslavije je dospelo s privoljenjem provizori-čne vlade maršala Tita v južno Italijo in severno Afriko. Število teh beguncev se s slednjim dnem veča in nastanjeni so v taboriščih zaveznikov, kjer komaj ča- šen naj bo program. Ker pa vsled velike zaposlenosti članstva in drugih vzrokov, ki so nastali vsled vojnih razmer, društvu obširnega programa ni mogoče izvesti, je bilo zaključeno, da priredi samo plesno veselico, ki bo, kot omenjeno, dne 13. maja Prične se ob 8. zvečer, Več o tej priredbi bo poročano pozneje. John Goršek, st. no pripravljenost za žrtve, njen rodna zemlja in se bodo mogli takorekoč mistični pohlep po povrniti na svoje domove. Velik znanju, njeno nepokolebljivo ve- odstotek beguncev se je boril v ro. da bo nova znanost ostvarila Narodni osvobodilni vojski in pravičen politični, socijalni in mnogi od teh so ranjeni in po- ekonomski red, in končno njeno habljeni. VABILO NA SEJO KLUBA iT. 27 J. S. Z. Cleveland, O. — Seja soc. kluba št/27 JSZ se vrši v petek 14 aprila ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Ker imamo rešiti več nujnih zadev, ob enem pa je treba urediti še nekatere podrobnosti glede koncerta Zarje, ki bo v nedeljo 23. aprila v SND, je potrebno, da smo na tej klubovi seji v petek 14 aprila vsi navzoči. — J. K rebri, tajnik. • ^ Noslov za list in tajništvo je: ^ 2(i.»7 ft«»e Launclalc Avenue Ihirago 271, Illinois k mmmmmmmmmmmmmMm Mnogo postav in dekretov V zadnjih 10 letih je 'zvezni kongres sprejel 4,553 novih postav, predsednik Roosevelt pa je V istem času isdal 3.703 dekrete, ki so uveljavljeni kot postave Za nove zakone torej nismo v stiski fanatično iskanje po svetlih pri merih v zgodovini slovenskega naroda, njeno valorizacijo histo-rije. Slovenska mladina dorašča V zavesti vrednot slovenstva in izpolnitve historične misije. Mar mislite, da se je glasilo borbene univerzitetne mladine po naključju imenovalo "1551" -sovih odborov, ki se je vršil v Chicagu 8. januarja 1944, bo ponatisnjen v brošuri in razposlan vsem podružnicam. Vsled svoje dolgosti najbrž ne bo priobčen v drugem listu, razen v dnevniku Prosveti, dasiravno je bil poslan vsem listom, ki priobcajo naše gradivo. Tajnike padružnic prosimo, da čitajo zapisnik — če le mogoče, na sejah. • Slovenskim listom smo tudi poslali za objavo govor Josipa Vidmarja, predsednika Slovenske osvobodilne fronte, katerega je obdržaval na zborovanju aktivistov SOF 27. aprila lanskega leta. Prosveta ga je priobčila v celoti v slavnostni izdaji ob priliki obhajanja 40-letnice SNPJ dne 5. aprila. Ta govor je zgodovinskega pomena in prečitati in umevati bi ga moral vsak Slovenec in Slovenka. Uključuje vso ideologijo, zgodbo, pomen in namen Slovenske osvobodilne fronte. Natančno tolmači, kdo da tvori to odporno in politično silo v Sloveniji in kdo ne, in za- na stran slovenske politične čar-šije, zato je bil odpoklican iz Amerike. Na njegovo mesto je stranka poslala Franka Gabrov-ška, katerega naloga je bila vplivati na katoliške kroge, da ostane SANS konservativen ali pa. da ga uniči. Njegov publicist je p. B. Ambrožič, ki pod firmo Zveze slovenskih župnij zbira denar za slovenske reveže in ga dostavlja preko ljubljanskega škofa onim krpgom, kateri so po "mednarodnem in naravnem pravu*' prisostvovali pri ustoli-čenju kvizlinga Rupnika. (Rup-nik je sedaj izgubil zaščito p. Ambrožiča, dasi Še ni toliko časa nazaj, ko je slednji slavil tega izdajalca v bojih s partizani, zlasti po italijanski kapitulaciji, v objavljenih 'privatnih pismih ") Gabrovškov boss je dr. Kuhar v Londonu, bivši urednik Slovenca. Oba sta zapustila "domovino" deset dni pred invazijo, da v inozemstvu zgradita aparat za povrnitev in upostavitev "statusa quo" svoje politične stranke po iztrebljenju okupatorjev. Kos tega aparata bi imeli tvoriti slovenski Amerikanci. Načrt je spodletel tu v Ameriki, še v več- Kampanja za tisoč navili "Zlati rudniki" v Washingtonu narornfikov Proletarcu 80 Sandal za deželo X. IZKAZ (Nadaljevanje s 1. strani.) (4 tedne, ud 9. marca do I. april« 19**1 Mo.), ki slovi za enega najbolj v...... -i- —- - — — - N»5 h tZZ- tov so tako drzni, da javno ogla- ln eno polletno, je v izkazu označen • primer, kdor pošlje eno celoletno tremi po pol let«. V čaau kampanje »e bodo doAtevale v vaakem izkazu k tem nadaljne naročnine in enako nadaljne vaote, »brone v tiakovni »klad. Obnov. Vabili v naročnin«* f xovui »klml 12 $ 2 00 — 4 00 John Nove naročnine riuunazar, Chicago, 111............. 13 lil. 111. John Turk, Chicugo, 111....... CharleM pogorelec, Chicago, Frank S. Tauchar, Chicaifo, Angela Zaiti, Chkifo, 111.......... John Krebel, Cleveland, O......... Joseph Ovca, SpriltgfUld, 111....... Martin Judnich, VVaukegan, III. Joiko Oven, Claremloii Hill«, III. Anton Zornik, Herminie, Pa...... 2 10 H 0 20 Mi 2 0 4 63 Vi Joaeph Oblak, Ohicairo, III................. 11 2 8 7 20 2 0 2C Mike Krultz, Willard, Wb......:......... Frank Zaitz. Chicago, III John (Ml xt., Sprinjffield, ML Louis Barborich, Milwaukee, Wis. ... John Shular, Arcadia, Kana.............. Frank Cesten, Cleviiand, O.............. Jack Mesec, North Chicago, 111......... Joseph Snoy, Bridgeport, O............... ® Frank Cvetan, Johnstown, Pa........... Ludwijf Yoxey, Pueblo, Colo............. Joaeph Konšič, Detroit, Mich--------.... Anton Tomšič, Oakland, Calif........... George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. Julia Parkel, Los Angele«, Calif.;..... Louis Ambrozich, Chisholm. Minn..... Math. L'rim*. Detroit. Mich.............. 14 1 18 V: 4 7 4 2 ji meri pa doma v Sloveniji, kjer ! Bdward Tomšič. Walaenfeorg, Colo... . L' f___IIT-Tn T>- t 4 .J.., Ju^ Javno obtožuje vodstvo m fco ^ laya neza. i Jennic JoraItt> Moon Run< , nekdanjih vodilnih političnih držljivega ^^ rotflp proti ImoH A»rtrniirhuMo™* strank v Sloveniji (SLS in JNS) petokolonstva v korist okupatorjev in izdajstvo svoje rojstne domovine. Rojakom bo tudi lažje razumeti zahrbtno, farizejsko propagandi ki jo v Ameriki vodijo plačani agenti predstavnikov omenjenih strank, skrivajoči se /a frazami, da narodni izdajalci podpirajo — zaveznike. Da, podpirajo jih na isti način kot španski fašist Franco in francoski kvizling Petain! e » Komunike Jugoslovanske narodne osvobodilne vojske preko ndia Svobodna Jugoslavija 31. marca se glasi: 44 V Sloveniji je sta postala "persona non gra-tae". Razvoj Slovenske osvobodilne fronte ima svoje korenine v začetku 19. stoletja. Če bi jo hoteli uničiti, bi morali uničiti vso slovensko književno kulturo od Prešerna naprej. Tudi vladarji s pomočjo domačih "janičarjev" so vsa ta leta ta razmah samo zaustavljali. Toda vulkan je vrel in si nabiral izbruhne sile do 27. K. Er zrioTnllč, TteMIMHtM»MMlMMlMMMIMMMM»MMMt C retlad Purblot Ludvig Yoiey., VValaanburg in okolica: Rdwflrd Tomšič. , ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tauchar. La SalU in okolica: Anton Udovich in Leo Zevnik. Sprinffiald: Joseph Ovca in John GorŠek. Virden: Fr. Ilersich. Waukcfan-No. Chicago: Martin Jod* nich. INDIANA. Indianapolia: Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. Wa*t Minerali Jotfn Marolt MICHIGAN. Detroit.Dcarborn: John Zornik, Leo Junko 8r., Joseph klarich in John Plachtar. MINNESOTA. BnKI: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Bl>. John Teran in Jacob Kunatelj. Hibbing: Frank Pipan. MISSOITRI St. I,tali«: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Easl Hclenat Joaeph Mihellrh. R«»d Lodfai K. F.rznoinik. NFW JERSEY. Elicaketlt! Amalia Oblak. NEW YORK. C.owanda. Jamea Dekleva. OHIO. A kron - Kanmora . Barbertoat Mike Kopach in Matt. Močnik. Bridjcport in okolica: Joseph Snoy in John Vitez. Cleveland: John Krebel in Anton Jankovich. I Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Krvina. Li»bon-Power Pointt Jacob Bergant Pincjr Fork: Frank Zavranik. Powhatan Point, O.: John Guzel. Warren: Joseph Jež. Cena knjižici jc aamo 50 centov poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. I.aundale Avenue CHICAGO 23, ILL. PENNSYLVANIA. * Aliquippa: Oo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Burgettstown Slovan: Joicph KrmeL Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonaburg-Strabane: John Terčelj in Marko Tekavc. ColegroTe: Tony Stopar. Export: Jos. Britz. Forcat CiLft Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Harminiet Anton Zornik. Imperiah Frank AurJ^tin. Johnatown in okolicat Andrej Vi« drich, John Lantrerholc, Ilija Bu-balo in Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary Fradel, llouston: Louis Britz. Librarjr: Nick Triller. Meadowlanda: Martin Baje. Park Hill • Concmaugh: Frank* Pod- Sharont Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, AmeriAki druiinaki koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Harminio, za Cambria in Someraet okraj pa Frank Cvetan, Johnetown. WASHINGTON. Saattlai Loeaa Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm#Grova: Frank Kosem. Star Citjrt Iawrence Selak. Thomat* Linhart Wordinek. WISCONSIN. MiUaukre in W*ll AUiat Louis Bar-borich. Sheboygan: Frank Stih. Wlllar«t: Mike Krultz in Matt Mal- nar. WYOMING. Kammarer in ekelicat Anton Tratnik tn John H. Rrzianik. Ročk S»riac»i ^oha Jereb POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchan HMMUMMMMUHHMM PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI i l NAROČITE SI DNEVNIK J > Stane sa 99 pol celo leto $6.00, leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajniityo je: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23f ILL. IHMtMMMlIMMIlllMi Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th btreet Tel. Crawford 221S OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. ' Except Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M. (Ezcept Wcd., Sat and Sun.) Res. 221 • So. Ridgewajr At«. Tel. Craurford 8440 If no anawer —- Cal Auatin 5700 >HIUHt»mMM»M»M»» i BARETINCIC & SOM i POGREBNI ZAVOD Tel, 20-361 494 Broad Street , JOHNSTOWN, PA. « A Yugosluv \Veckly Pcvotcd lo the Interesi of the VVorkcrs • OFFICIAL ORGAN OK J. S. F. and Its Fducational Bureau PROLETAREC KOUCATION ORGAN I KATION CO-OPFR ATI V K COMMONVVEALTH NO. 1»U». Published W.«klr at 2301 S«. U»»d«U A««. CHICAGO 23, ILL., April 12. 1914. VOL. XXXIX. Bilbo, Jesus and Company! Tht MAHCH DF LABOR Wc dont knovv everybody in the Company, bul we Wouid list as loading dircctors in the fom of "U. S. Super Race. Incorporated" ihc | uamea of Senator Bilbo of Mississippi and Jesus Christ. • The Democratic Mr. Bilbo told us that much the other day when, j in a tirade against what he privatciy might call "nigger lovers' hc , justified the poll-tax law of his statc and the disfranehisement of Negro ; Americans with the revelation that "the vvhitc race is the custodian of j the gospel of Jesus .... ." We're a little bit surprised at the partnership, since Adolph Hitler who ccrtainly vvould applaud the Bilbo idea of super race in general and the estimate of Negroes as inferior people in particular, ian't favor-able to the Jewish Vagabond who was crucified for teaching the ' hercsy" of mankind's universal brotherhood The more vve ponder the Bilbo asscrtion the more puzzlcd we bc-come. What would Jesus think if he knew that I lis ideals vverc in Ihc custody of so ardent an advocate of the super race? We aren t ablc to ansvver that one ourselves. But an casier question is —- What does Franklin D. Roosevelt think when he ponder* the prob-.ibility that the freedoms which he wants to export to "cverywlierc in the vvorld" are dependent to no small degree upon a group of states j which, so far as dark skinncd people are concerned. think that freedom is un-American? F D. R. could answcr that one. What a mix-up! Wc vvant to abo}ish the super racc pretense in Gcr-1 many and keep it in America We find a ' solid South" Dcmocrat talki nf ! the gospel of Jesus in the same breath with which he tclls h»3 ' Negro- ' lovinjs vvhite friends to go to hcll!" And then the dupes of capitalism teli us that Socialists are im- | practical people! As Jim M a ure r vvould havc said, "Ei, Ei. Ei!" — Readiiig Labor Advocate. ®J\EW EH6UN0 SLAVI tkaocrs purchasid slavks on mamicam €610 COAfT »H 1750 lY Tms SCAU : MIH-|00«AtLC*tt OP RUM WbMIH- 8f 4AULOHS ¥ rv. # ♦ Cl4UD*fN-4S - . • • • . I -mi IftfiftSc*® MDUCID OH »ON MtMMUSMlP trt IHt US. F*OM 300,000 H> f 50,000 tN USS THAM nvi YIAH$ WHO'LL DO THE (SKINNING VVriting Bernard M. Baruclt that tlie chicf diffcrence between his plan tor demobilization and that of the Senate Committee ia "that you would have the skinning of the people under administration direc-tion, and the Senate committee would havc it under Congr*»ssion-al,M Benjamin C. Marsu. Secrctary the People'« Lobby, told Mr. Ba ruch that not "private enterprisc" but governmcnt undcrwriting and control have achieved vvar produetion, and must secure post-war cm ployment/' The ietter reaui .a part: "Wouldn't it be better to tace the facts franklv that tlie daya of 111-dividual aggrandizemcnt and col-lective irresponsibility are over, and that the public's intcicst as consumcr is superiur to conflicta over diviaion of the capitalist awag. and betvvecn fartners and proccs-sors and distributora of farm // Beginning of the End There is an old saving that "vvhcn families fall out among them tel ves; it is the approach to the conelusion.** Wc feel prctty much the same way about the five big railway j unions. Announcement that the Brotherhood of Railroad Trammcn vvill start raids on membership of the Switchmcn's union and the Order of Railway Conductors bodes no good for the labor movement of the l'nited States. We regret to hcar of the falling out. There is a plače for thcsc five big brotherhoods to serve in their respeetive fields. and their various 1 ights ought to be inviolate, unless... one big railroad union \vas con- V^ere^o^nmmiratfTaHw>ad^ The acll0n o( the Executive Boaru of the AFL unions of Mmnc- The "raid" ordered by the Trainmen will be interestmglut freedom of opportunity," cx-claims the outraged editor. "And so it goes with dentists, undertaker. ond iuany other aetivities. But who vvould believe that il some enter prising returned soldicr would want to buy a motorcyclc and start up j messenger servicc, be vvould not be ablc to do it in Tuscon?" He cites a number of similar restietions, ond concludes: "Who said Pro" freedom and opportunity? These laws wcre not passed by socialistic-ducts owr the division of the con-, lnindcd Ncw ^ajers.- Thcy wcrc passed at the urgent behest of sumers dollar." The Call. business and professional men, inany of vvhom applaudcd the speaker - v , «»» the U. S. Chamber of Commercc " OHIO CO-OP MILL in other uords. in Ariiona and mao.v other statea, business an1 pro- pA yr rr\n |TQP| C j fcssional men liave induced legislatures to give them "clo^ed shops" I k -7 /Nk c tifhter than anjrthlttg labor unions ever attempted to acliieve tliroush IN 17 MONTHS Ihe proiesses of open and orderl.v eollective bargaining.*'—Labor. liARRISBURG, ^a (CLNS) —, - J Wtien three regional co-operattve * g ■ — _ «--------- ||--------- \ A / f associalions Joincd forcc« to bulici |"|0W the rOll I QX W0fKS Socrifices of Floyd Olson and Captain Mallon Consolidation of the five brotherhoods would give the railroad men a truly powerful organization for the good of its members. and sueh consolidation should be the objeetive of the railmen.—The Progressive Miner. one of the most modern feed mi Ha in the world in Reading, Ohio in the Spring of 1042 the v did the job to assure their farmer members a constant source of feed for the greatly accelcrated food produetion program. The succvss of the undertaking has surprised even the moat op-timistic member. For the co-op feed mili not only met produetion de-mands but also paid off ita entirc investment of $650,000 in 17 munths while »upplving feed -at market prices to Its membership. In a spccial eleetion recently hcld in the First Colorado Congress-ional Distriet* which is limttcd to the city of Dcnver. 798M voters wcnt 10 the polls. It was considcred a "light vote." In November, in that same distriet, the number will probably be inereased to 110.000w But that grcat army of American citizens must be contcnt to be represented by ; ust one member in the National House of Representatives. On the other luind, in Georgia in 1942, in a general eleetion, only 61,875 voters wcnt to the polls, and that comparat^vely small army of voters selected 10 members of the National House of Representatives. In Georgia. on an average. 6,187 voters elect a Congrcssman. In Colorado. it requires from 79.000 to 110,000. "Somethings wrong." you say. Quitc right. Its largely the in-ultlous pot! tax. Georgia ts one of the **pott tax states." A ctttzen tnust pay for the privilege of voting. ' Supporters of the systcm will teli you that it is designed to bar ihc black man from the ballot box. In practice, it bars an army of whitc men. 100. — Labor. Abuse of the Monn Act After the reams of publicity on the Chaplin trial, one may hope that collapse of the governmenfs prosccutton wHT serve to diacdurage federal attorneys tempted to abuse the tcchn%a!tties of the ManA ACt in a čase of that kind, The Mann Act was intended to apply to cases in which women werc | transported for commercialized vice. It was not designed to bring the majesty and power of the federal govemment into prosecutions for personal immoralities vvhich, if flagrant and notorious, can be adequat-cly punished under the police powcrs of the statc. The Hollywood distriet attomcy might have received less lurid publicity by ignoring the Mann Act charge and concentrating on the civil liberties indietment against Mr. Chaplin. but the authority of the federal govemment would have been assertcd In a proper issuc. If prosecutors remain unvvilling to observe sueh a principle, Congrcss may need to forbid sleazy distortions of the law.—The Chicago Sun. \vorkera of the city and the Ullera of the soil. , uek|lv ar A/»r w The people of Minneaota are not anaious to sce the party of Floyd. HtNRT PORD 5 PcACE Olson, Captain Mallon, Tony Welch. Magnua Johnson, IIenry Tcigan | Heirv Ford broke into print re- | and many other illustrious ones diacarded under any subterfuge. . cently with the statement that the » ■ $ So far as organized labor is concerned there can be no opportunity war in Europe vvould end in two I a a a a tl/Af) PR lo carry out the nonpartiaan policy of the American Federation of Labor \ months tJ I lil lA/IT^lIr Wt §■ lr j should the Farmer-Labor party be gobbled up or dcstroyed. For in the A map of Italy, appearing a few ' ^^ ■ ■ ■ ▼ ▼ IXIX kil 1 end there would be only the Republican party so far as any real power s days after Ford a statement, shovvs Approximatc1y two and three quartcr millions of children who and influence is concerned. t that Allied troops have gained a i should be in school are working in various capacities with responsibil- Regardlcss of the honesty and sinccrity of lliose proposing the total of lesa than 25 miles of giound I itic^ beyond their years. merger many fear. and have reaaon to fear, the plan playa into the hands , in more than four month of bitter ! Plot ali af these children bother to get work ccrtificatca. Not ali of of tlie Republicans. ' ! fighting j their employers bother to observe the lave barring minors from ccrtain The late Captain Georgc H. Mallon, a member of the Sprinkler Wc wonder bow theae tw6 biU 1 kinds of work Tbe laxneFS in safeguardlng children begins in the home Fitters* union, the only one of Pcrshing s Hundred Hcroes from Minne- ; of information can be reconciled— sota, was offered the nomination for Governor on the Republican tickct Ford's "peacc" in two months, and NINE MEN N^MED WILS0N According to the "United Automobile Worker"—and it knows— the General Motors Corporation made net prof its in 1943 of $364,-312,000, after payment of taxes and dedueting aH a!lowances. Ycs. sir in HIGHWAY HELD MORE DEADLY THAN F0XH0LES whcn hc returned from the war. That nomination mcant eleetion and most cvcryonc rcalized it. Captain Mallon refused the Republican nomination and instead Ucame the Farmer-Labor candidate for Licutenant Governor and was defeated. Floyd B. Olson could havc had any state officc from the Rcpub-'icans had hc chosen to be a Republican. The grcat Floyd Olson sta ved with the Farmer-Labor party and liourcd his life into it and in his dying hours urged microphone be brought to his bed to broadcast against the McCormick who dcsecj;atcd our fair statc. ^ On the bat t le ficld and at home thcsc werc heroes who stood by their guns. Thcrc has been too much of this sort of sacrificc in the build- the Allied gains of less than 25 miles in more than four months. Naturally ali of ua hope Ford is right, but unfortunately, ali signs point to his bcing as wrong novv as he was year ago when he promised to have the boys out of the trenehes by Christmas. way back in 1917. Re member that? Personally. we hope that wisl)ful thinkers like Ford will keep the war goods moving out to the boys fast—and leave the wi|ining of the with parents who ought to protect their own children until they are of an age to acccpt responsibility for themselves. The schools have not been altogether wise in plans to mobilizc children in war aetivities and for part-time wofk vvithout the neccessar> safeguards and supervision. % Communities are not without rcsponsibility for adequate school at tendance officers and closer supervision of children of school age. Nor have ali done their full part in assuring daytimc nurseries for children of working mothers or center« where older children might go between school closing and the end of the work shift when mother returns home. —American Federationist. ing of the Farmer-Labor party by leaders and rank and filers to permit | vvar to the fighting fronts. FIGHTING MEN Ford 1 DENOUNCE PEGLER PLENTY OF FOOD SHIPSTEAD SCORES EXECUTIVE ORDERS — free, clear and vvrapped up t issuc paper — $364,312,000. The sharc of the du Pont family alonc in this vvar melon is a big slice — $60,791.760 C. E. VVilson. president of GM. eomes in for a cut of $502,605 That with 39,624 military casualtics breaks down ^o an hourly "wage"| ■ of 213. The UAW CIO diseovered that GM cmploys cight other men nained Wilson namely, a heat trcat operator, a press operator, a shear helper, a foundry worker, three un-skilled I a bore rs and a svvecpcr It can casily be aeen that these Wilsons are representative work-ers absolutcly indispensable to the produetion of the things GM turns out. But the vvages of theae other Wil-sons vvho are not the president of the company range from 87 centa to $1.07 an hour. Get a microscope to sce that aa against the $213 "hourly ratc" of Wilson the big shot. Even if you add up the hourly rates of aH the eight little Wilsons, It comes only to $8.07 an hour for eight men—stili hardly visible as against that $213 an hour taken by VVilson the big boy. For each one of the little VVilson* to earn 213, he has to put in around two hundred hours — or, roughly apeaking, five fortv-hour vveeks aa against juat ONE HOUR of the big ahot s time. This is how the vvcalth produccd by labor is distributed under the system of "free cntcrprlsc." — From Labor Action. Soldicrs on the battle front have | »ta destruetion — Minneapolis I^ibor Revicvv a better chancc of survival than pe-destrians and motor car drivers on American highways. Trafflc dcaths in the United States since Pcarl Harbor are 33 pci; cent greater than losses of the armed services, the National Highway Safety Council disclosed rccently.: Automobile casualtics, it was cx-plaincd, totaled 60,000, comparcd By sccrrv NEARING War Food Administration reports shovv that on March 1, 1944, re-frigerator storage space in the USA vvas filled to 92^ of capacity. The forces, (3) food for civilian con-sumption Since the volume of food hcld for the armed forces ia a mili-lary secrcU the proportion falling has done a grcat deal qf riamage to I this nation by his ill-advised statement. bccause when the war con-tinues after the two months he said vvould bring us pcacc, there will be a pretty general lct-down in morale. VVc aH pray for pcacc, but vvc Americans in uniform have turn-ed thumbs dovyn on VVcstbrook Peglin*, notorious anti-labcr col-umnist. Thcy r*»scnt his cfforts to drivc a wcdgc betvvecn soldicrs and vvorkers. So the "Midpacific-an." army paper in Hnvvaii. report-cd recently — 1oo rcccniiy must fighl for 't. The Progressive] Thc ..Midpacifican.. dcvotcd lhrcc n columns to a story on results of a iim-u iu t* m ' ui tu|j«ii;njf. uiij ocvim, miv v/^v« »»v.. i _ f\f\r\ mi/ a a d a Dirf" j comparative figure for 1943 vvas, in thc other tvvo classcs could not j 200,000 WAK BABI tj Dur ing the last 10 years Congress has cnacted 4,553 laws. vvhile during the same period thc President has isaued 3.703 cxccutive orders vvhich haVe the cffcct of laws. In preaenting thc figures to the Senate. Senator Henrik Shipstead (Rep., Minn.) declared: "By golly, hc'a (the Preaidcnt) a good runner-up Hc addod that he intended to ask Congress to order a revievv of thc latcd cxccutive orders. 04T. Thc refrigeration industry considcrs its facilitics flllcd to the limit vvhen thcy rcach 90% of ratcd capacity. The report points to tvvo aignifi-?8nt conclusions: 1. The volume of refrigerated be stated VVashington officials havc laid grcat stress on thc "lnflationary gap" betvvecn thc vcry largr amount of cxccss purchasing powci in the hands of consumers com-pared vvith thc much smallcr avail food in thc USA is probably at an ablc supply of consumer goods illtimc peak. ' The rcault — mounting bank de There are tvvo tirne* in a man's life vvhen he shtuld not Ipeculate VVhen he ckn t afford It. and when he can —Mark Twaln FACTORIES STILL AS DEADLT AS F0XH0LES VVork in thc nalions factoriea ia bccoming aomevvhat aafer, but lt's stili much more dangerous than in thc armed forces, a report by Sec-retary of Labor Franoes Perklna disclosed recently. « During Deccmbcr 55,000 vvorkers suffered disabllng Injurles in ac-cidenta, a decline of 5,000 from thc previous month. Howcver, that figure for thc single month ia atill greater than the total number of army men vvounded since Pearl Harbor 2 Thc amount of refrigerated food ia up by 50% since this time last ycar Nevvspapcrmcn assumed that thcsc unprcccdcntcd food stores wcrc part of the stockpilc accumu-by thc federal governmcnt. The Ncvv York Times published a front page story on March 18 vvhich began: "Thc cxtcnt to vvhich the federal governmenfs vast hoards of food are taxing the nation's storage facilitics is revcalcd In a report . . . of thc WFA." Nest day's Times, also on the front page, carried thc refutation ot ita earlicr storv Storage space vvas erammed sure enough, but "only a fractlon" of the stoekptje vyas ovvnrd by thc federal governmcnt. Thc food hoard waa not a war produetion, the vaat atc^ge hoard at ali, but an over supply I facllltie* of the country posits, inerea^d currcncy hoardinp ind the spreading black market. Thc VVFA n por is shovv that thr administration can reduee this ga* by reduclng the number of point} rcquircd, or inereasing the numliei of point-frec commodities, and thu; dcarlng the storage s|*»ce for spring-producrd foods. , Thla vvholc apisode ia of minor importance. But it ia aignificant becausc it offcrs one more item ol testlmony to the imp^sing volumne that records the advent of an abundancc cconomy. So liuge Is thc productiVe capacily of even a moderated mechanlr.ed fw>d Indus try that, vvith a slxth of thc coun try's manpovver In tbe armed aerv ices and at Icast a thtrd cngaged In Almost 200.000 real war babica" are novv under thc proteetion of Unclc Sam. That is the number of ncvv born sons and daughters of scrvice men for vvhose care the governmcnt paya the cxpcnsc during their first ycar, under thc emergen-cy maternity and infant care program, administered by the Child-ren's Bureau of tlv» Department of Labor. The cost to da te has been $23,-000,000. A11 cxpcctant mother can -«!oct her ovvn doetor. but his fee is preseribed by state hoalth dc pnrtmcnts, vvithin limits laid down bv thc Children's Bureau. I •# "And whtrt Is Cadet Smith?" "A W. O. L.,k 'What do you mean by that?" * A/ter women or llquor." »f privatcly ovvned food. availablc to anyonc wlth sufflcient pqints ind morey io carry it away. OPA and other VVashington officials vvere aomevvhat indeflnite on this point. Thcy stated that are litcr-ally bursting vvith commodities at thc end of wlnter. Thcjesson is cxpensivc in blood and vvcalth. But It is simplc for anyone to leara: even in wartime, and much m6fe surely in peace- poll conducted among servicc men to dcterminc hovv thcy fccl about Pcglcr. A big majority of those vvho responded, the paper said, accused Pcglcr of premoting disunity and lying about labor. Among typicai replies citcd by thc paper werc thcse: Private Bert Balmcr. Seattle:— "Pcglcr follovvs thc Hitler pattern; the bigger the lic and thc oftener it | is repented, the more people are apt to believe hlm." Privatc Edvvard R. Portcr, Rich-mond. Va.—"His muckraking at tacks on labor give moral aid and aupport to Fascist elementa at home and abroad." THE BLOOD 0F ASIBI SAVES MILLIONS Vcrily, sclence, like God, "moves in mvstcrlous ways its vvonders to perform.**. That observation is j prompted b.v a truly amazing dis-closure by Ravmond B. Fosdick, president of the Rockcfellcr Foundation. Scventcen years ago, hc recalled, a humble Afričan native named "Asibi" contracted yellow fever and rccovcrcd. A portion of his blood vvas injccted into thc body of a rhcsus monkcy. Thc animal died. but its blood becamc the basis of vellovv fever vaccinc that has pro-tecled millions of people aH over thc vvorld from the diseasc and has brought yclfow fever Itaelf under control. "F.vcry drop of vaccinc since manufactured." declares Dr. Fosdick. "derives from thc original strain of virus obtained from 'Asi-bi' and it has affordcd immunitv lo many millions of people in many countrics—Labor. stored food falla into three classcs: time, this country can provide the (1) govemment ovvned atocka. (2), necessarica and decenciea of life for food earmarked for tlie armed ali of its Inhahitants WAR PLANTS CALLED VVHITE ELEPHANTS" "VVhite Elephants!" That is the way thc ' VVall Street JournalM re-frrs to 1,800 governmant-ovvned vvar plants, after learnlng thc vicws of industrlallsta vvho are now oper-1 ating them. Uncle Sam. thc "Journal" says. may be saddled for yeara wlth many of the plants, unless he Is vvilling to turn them loosc at the purchascrs' ovvn prices. It quotes one firm as insistlng : that the plant It operatca vvould; havc to be marked down 32 per cent, plua depreelation for the' period it la uaed, before It vvould be Interested In a deal, State and federal pen al institutions have planted about 500,000 aeres of crops this year VVOIITII VVHILE In a ncvv play, aH thc food brought on the stage during a rest-aurant scene is catablc. It is hoped that the idea vvilt spread to -aH boarding houses. Much leaming shovvs hovv mortals know — C. Young little ADAMIC^EW BOOK MY NATIVE LAND Based upon the author's exclusivc material, this incrediblc story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatians. the Serbiana and thc SlovcnJans — and her heroic strugle holds a aignificant lesson for thc dcmocracics. Order Your Copy Novv $3.7S a copv PROLETAREC BOOK SHOP 2301 So. Lavvndalc Ave . Chicago 23, III.