Stev. 41. V Mariboru, «MUk 4 V-# WSS g & tsfci tU®* i— jlHrtttefe** » ^jMNfljjV* * «*. (CfeSs, t&K Si. Mr w te«i iSBIM^f' As«*®*»* feS^» »Sf fcs>W j* sifeM? asete^iK&vt ^""llranttf e»§ «¡#8 m * tiažsiiti, tts f«S ¡¡f^paii Ifovak-« <*6 {«likam tega s&» iS> fertf^iai i» tsi-plaf-»i a« *pr v «..<•• fe omaSa ■ «•d s - • >.••. žs se Mtu>v «a*«"»'., p&Bh, «h«;*» S5 K tefl«« tfi s. m ipr*$ turjem, predno je bila vojna naznanjena. Od tedaj so ruske čete izvršile mnogo junaških desanj, na katere je lahko domovina ponosa», a sovražnikova oSabnost le če ni poražena, . ampak Se sanjari dalje o popolni zmagi. Č ;te naše mandžurijske armade, dasi krepkega duha, niso bile dovolj številne, da bi porazile ! japonsko armado, treba je bilo časa, da se i zagotovi naSi armadi popoln uspeh. Radi tega sem zapovedal umikanje, d»si smo Ja-i ponee opetovano odbili. Kuropaikin hvali i uzorno umikanje čet od Ljaojana do Muk-| dena in pravi, da je car določil zadostno j Število vojakov, da bo Japonska končno pre-j magana Premagati je silne težave, da :->e vse | to spravi nreko oddaljenosti 10000 vrst na < bojišče. Stotisoče ljudij, na tisoče konj, na s milijone tovorov se spravlja tekom sedmih Listek» Skrivnostna hiša. (Dogudbica; iz hrvatskega prev. J, V. St»rogorski). I. »Da vam kažeai svoje povsem odkritosrčno mnenje, dragi gospod . . . kako vam js ime?« »Fran Dornauer.« »Da vam potem, dragi moj gospod Dornauer , povsem odkritosrčno kažem svoje mnenje o grozoviti povesti, katero ste nam tu prpo vedo vali, vam u oram reči, da se mi zdi, da ste vi včeraj z nekaterimi veselimi prijatelji večerjali in malo preveč pili. Potem ste si pa sestavili to grozno povest, katero vi sami ne verjamete. Vaše zdravo lice, a nelepa obleka podpirata mojo »umnjo.« »Ali jaz se sklicujem na svoje poštenje . . . « »Oprostite, v vašem stanju nemoremo verovati na poštenje, ampak samo na dokaze! Ako ne morete vaše izjave podpirati s kakim koli dokažem, vam ne moremo verovati.« »Dokazov imam dovolj: zginila mi je ura, verižica, denar.« »Vi tfcko pravite, a morebiti sami sebe varate.« i »Sedaj se spommjam: imam oblečeno j; srajco, ki je last te preklete razbojniške dru-* žbe. Evo vam je.« ¡•Dajte, da vidimo . . . Vraga, to pa je l res dragoceno! Jak, donesite škatljo s sraj-f cami, ki je označena pod imenom »Michigan.« V škatiji iz trdega papirja so ležale štiri lepe, umetno vezane noine srajce, ki so bile oni na Dornauerju slične. »Prosim vas, odkod imate te srajce?« vpraSa tujec. »Na to vprašanje vam odgovorim pozneje, ker vas moram sedaj prositi, da Se enkrat ponovite vaSo povest. Gospod pisar, zapišite vse točno v zapisnik, kar bo ta gospod povedal.« »Jaz sem.« začne Dornauer, »zasebnik iz Monakcva, ter sem prišel v Chicago samo za to, da obiičem svetovno razstavo in zajedno spoznam zemljo in ljudi. Moj sin ima tovarno in da bi mi to potovanje Se koristilo, sem hotel zanj še marsikaj nakupiti. Vzel sem zato mnogo denarja seboj in ker ljubim nakit, sem vzel seboj tudi zlato nro, ki je bogato okrašena z dragotinami in sem jo dal na zlato verižico. V srajco sem djal manšetne gumbe z dijamanti. V Chicago, kamor sem včeraj prispel, sem takoj poiskal stanovanje, a ni bilo več nobenega praznega mesta. Vse sobe so bile oddane. Moral Bem se zadovoljiti z majhno sobico, kamor sem dal svojo prtljago. : Ker je še bil čas, sem takoj obiskal razstavo \ in se zaglobil v razstavljene predmete. Ko ; sem hotel zvečer iti domov, sem pohabil, ! Bog ve kako, ime svojega bivališča. Glav?. | mi je bila polna raznih misli o predmetih iz I razstave in nikakor se nisem mogel spomniti imena. Med tem je nastala noč in je še jelo deževati. Neznaje, kaj raj začnem, sem hodil okrog. V tem pristopi k meni neki fino oblečen gospod, ki me je že nekaj časa opazoval in me zelo ljubeznivo nagovori: »Gospod, zdi se mi, da nekaj iščete. Mogoče vam iahko pomagam « To me je veselilo, ker je ta človek napravil na me utis povsem poštenega moža. Povem mu svojo nepriliko, da sem pozabil naslov svojega bivališča, in sedaj ne vem, kje naj prenočim. On nekaj časa premišlja. »To je zelo neljub položaj«, reče potem. »Jaz sem rojen v Chicagu, ali da bi moral danes ob tem Času iskati stanovanje in prenočišče, bil bi v takem položaju kakor vi. Vi niti pojma nimate, kakšni lopovi so v tem mestu, odkar se je začela razstava. Človek še po dnevu ni varen svojega imetja in življenja, kaj še le po noči...« »Pa kaj naj počnem sedaj ? V tem dežju in noči ne morem ostati na ulici!« ga vprašam v strahu. »Ali ne poznate morebiti kako mesecev iz evropske Rusije in Sibirije v Mandžurijo in če bi bili doslej odposlani polki Se nezadostni, bodo prišli novi. Želja carjeva, da sovražnika premagamo, se bo dosledno izvršila. Doslej je sovražnik mislil, da si je izbral najpripravnejši čas, opirajoč se na svoje velike vojne moči, da nas napada, sedaj pa je prišel cd vse armade težko pričakovani trenotek, da pojdemo sovražniku nasproti. Prišel je za nas čas, da prisilimo Japonce izvrševati našo voljo, kajti vcjne moči ruske mandžurijske armade so dovolj velike, da morejo pričeti s prediranjem. Da se premaga močnega in hrabrega sovražnika, treba je krepke odločnosti vseh vojakov od prvega do najvišjega. Naj bodo žrtve še tolike, pomislite, kolike važnosti je zmaga za Rusijo in kako potrebno je, da svoje brate v Port Arturju oprostimo, brate, ki 3edem mesecev branijo zaupano jim trdnjavo. Vojaki! Naša armada je na bojiščih izvršila velika dela jun£ši7a, pomislite, da je čast Rusije v vaših rokah Visoki vodja ruske države moli z vso Rusijo za vas ter vas blagoslavlja! V novih junaštvih s to molitvijo podkrepljeni, moramo se zavedati važnosti svoje naloge in nastopati brez strahu s trdno odločnostjo, storiti svojo dolžnost, ne oziraje se na svoje življenje. Božja volja bodi s vami vsemi! Na morju. Te dni j« hotelo portartursko brodovje prodreti iz Inke, toda jo je zadrževal velikanski vihar na Japonskem morju, ki navadno vlada ob tem času. Kakor se javlja iz Tokija, je neka japonska topničarka južno rta Lia-otiešan zadela ob rusko mino in se potopila. Posadka je bila rešena. Ime te topničarke še ni znano. Baltiško brodovje bo potovalo v dveh odmikih v Vzhodno Azijo. Topničarke in torpedovke skozi Suec, bojne ladije in križarke okoli južne Afrike. Port Artur. V nedeljo, dne 2. t. m. je dospelo v Cifu osemdeset Kitajcev iz Port Arturja, ki so se vkljub največji paznosti Japoncev splazili skozi njihove straže Ti zatrjujejo, da so bili Japonci pri navalu dne 26. m. m. strahovito poraženi in da so izgubili okoli 50.000 mož. Japonci so najprvo jeli streljati iz težkih topov s severa od Golobjega zaliva do Taku-šatia in nato navalili z vso silo na zapadne in «evero-zapadne utrdbe. Kasneje so japonski voji jeli prodirati tudi s Švišijinga. Po Ijutih bojih so zavzeli Japonci več jarkov in nasipov. Japonski voji so kakor divji drli proti ruskim bajonetom. Mož proti možu se je boril in skoro so bili vsi jarki polni mrtvih zasebno hišo, kjer bi dobil skromno preno- j čišče in da se mi ni treba bati razbojništva. Jaz plačam, kolikor se zahteva.« Tujec pomišlja. »Tako pozno vas ne morem odvesti v zasebno hišo, ker bi naju ne pustil nihče k ««bi Oiilaje samo jedno: Pojdite z mano, jaz odstopim za nocoj svojo spalnico. Sebi bom že drugače pomogel. Mi imamo dovolj veliko stanovanje. Ste zadovoljni s tem?« Jaz se mu zahvalim, kakor se zahvaljuje rešitelju iz bede in velike nevarnosti. On mahne z roko in pred nama obstoji krasna zaprta kočija. In ko sva sedla vanjo, reče: »Dobro je, da sem vzel danes pokrit voz. V odprtem bi nama ne bilo prijetno. Ta silen dež noče prenehati.« In v silnem diru smo šli okrog Chicage. Rad bi gledal pri tej vožnji mesto, a silen dež in megla sta mi zabranjevala razgled. V drugem je govoril gospod sila prijazno, posebno o svetovni izložbi in drugih amerikan-skih rečeh, katere je zelo dobro^poznt 1. Mene je to seveda silno zanimalo in tudi radi vljudnosti nisem hotel gledati iz"kočije. Vendar sem opazil, da dolgi pot, po katerem smo se vozili, ni bil nič ali zelo slabo razsvetljen. Gotovo so morale biti tu najslabše ulice mesta. Naposled dospemo do neke hiše, koje trupel. Neka postojanka pred utrdbo se je branila z izredno hrabrostjo, a končno se je posadka po opetovanih naskokih vendar-le morala umakniti v Ičan. Vedno in vedno so Japonci znova navalili na utrdbo. Trikrat se jim je caskok že v toliko posrečil, da so že prišli skoro do obzidja. Tu pa 3» Japonce pobile skoro do zadnjega moža kroglje iz ruskih pušk in brzostrelnih topov, ki so padale gosto kakor toča. Japonci so se morali umakniti. Pri postojanki so se še zadnjič postavili v bran, toda ruski naval na nje je bil tako silen, da mu niso več mogli odoleti. Sicer jim je general Nogi poslal eno celo divizijo na pomoč, toda le-ta niti do ruskih nasipov ni mogla prodreti, tako strahovit in silen je bil ruski ogenj z utrdb Liaotiešan. Dne 1. t. m. so sklenili Rusi in Japonci premirje, da pokopljejo padle. Okoli 2000 mrliče v, ki so jeli že gniti in je njih smrad okužil že skoro vso okolico, je bilo pokopanih. Predno so ruski in japonski vojaki začeli s svojim žalostim delom, so morali prepoditi cele jate krokarjev in vran, ki so se že lotile svojih žrtev. Tekom šestih ur, v katerem času so pokopavali mrliče, so igrale ruske in japonske vojaške godbe, da bi s tem izkazale hrabrim bojevnikom zadnjo čast. Takoj po pokopu so začeli topovi z nova grmeti, sipajoč na obe strani smrt in pogin. Deželni zbor štajerski. Gradec, 10. okt. 1904. Predlog g. Roškerja, Robiča in tovarišev za po toči poškodovane prebivalce v šentlenartskem in mariborskem okraju. G. Roškar je utemeljil ta predlog ter povdarjal veliko bedo in škodo, katero so prizadeti morali prenašati. Predlog se je izročil finančnemu odseku. (Govor se bo objavil, kedar izide stonog»fiini zapisnik). G. dr. Ploj je utemeljeval svoj predlog, naj se za Štajersko ustanovi prisilna kmetska stanovska zadruga s tem da je 1. 1902 državni zbor skoraj soglasno sprejel postavo za take zadruge ter so najveljavnejši možje, ki se pečajo s poljedelstvom, pripoznali, da je vpeljava takih zadrug eden najvažnejših pripomočkov za rešitev kmetakega stanu od popolnega propada. Pobijal je govornik z uspehom predlog deželnega odbora, v katerem odsvetuje (deželni odbor) ustanovitev takih kraetskih zadrug. Predlog dr. Ploja se je izročil novemu gospodarskemu odseku, ki se bo pc čal z mnogimi važnimi narodno gospodarskimi zadevami. V ta odsek, ki obstoji iz 15 članov, sta od strani Slovencev izvoljena dr. Ploj in Ro- j obliko sem zelo slabo razločil v temi. Zdelo se mi je, da stoji osamljena. Moj voditelj vzame ključ iz žepa in odpre vrata. Pusti me, da prvi vztopim, a potem zopet zapre vrata za seboj. Nato me odvede po enostavnih stopnjicah v zelo fino vrejeno sobo, v kateri je sedela stara, črno oblečena gospa. Pozdravi jo kot svojo mater. Predstavim se ji in jo poprosim, sklicuje se na poziv njenega sina, da mi dovoli prenočiti v njeni hiši. Ona mi to zelo ljubeznivo dovoli in se takoj odpravi, da mi priredi sobo. Za nekaj časa se vrne. »Vaša spalnica je v redu. Ako izvolite še kaj jesti, vam poslužimo z mrzlim mesom.« Jaz hvaležno odklonim, ker sem si prej v neki gostilni utolažil glad in žejo. Prosim jo za počitek, ker sem bil zelo zinučen. »Potem vas pa odvedem v vašo spalnico«, reče gospod in zapalivši svečo ide naprej. Prišla sva preko dva hodnika. Nato otvori moj gostitelj vrata in midva vztopiva v majhno in zelo prijazno sobico. Samo jedno okno je imela ta sobica, a še to je bilo močno zaprto. »To smo dali letos napraviti«, reče smehljaje gospod, »ker odkar je odprta razstava v Chicagu, je vse polno ¡opovov... Tam je vaša postelj, tukaj jedna moja nočna srajca, da svoje lepe ne umažete. Upam, da ne boste škar. G. Rob i č je utemeljeval svoj predlog radi ostanovitve deželne zavarovalnice proti toči. Že 1. 1880 je deželni zbor naročil deželnemu odboru, naj izdela postavni načrt za ustanovitev take zavarovalnice. A storilo se ni nič. Ta predlog se je izročil gospodarskemu odseku. Drugi predlog d r. Ploja meri na zavarovanje živine proti boleznim. Takšno zavarovalnico je upel-jal nižjeavstriiski deželni zbor in se je prav dobro obnesla. 180.000 komadov živine v skupni vrednosti 54 miljonov kron je zavarovanih pri tej zavarovalnici, ki si je prihranila že precejšno zakladnico. Poslanec Žičkar je v seji dne 6, oktobra kazal na bedo, katera se nahaja po nekaterih občinah sev-niškega in kozjanskega okraja vsled letošnje toče in silnih nalivov. Nasledki so: revščina — izseljevanje prebivalcev v ptuje dežele in pomankanje delavcev. Ta predlog se je izročil finančnemu odseku. Dr. Dečko in tovariši so interpelirali cesarskega namestnika v neki Štigerja zadevajoči stvari. Glasom m kraškega časnika »Arbeiterwi!le« je deželni šolski svet naročil, da mora po nekaterih šolah v slovenjebistriškem okraju prenehati poduk tako dolgo, da se obere hmel. Štiger in še nek drugi Nemec imata nekaj hmelja. A tudi takim šolam se je naročilo, naj v njih preneha šolski poduk, kjer sploh hmelja ni; n. pr. v Grešnovcu in Laporju. Cesarski namestnik kot predsednik deželn. šolsk. sveta se toraj poživlja, da odgovori na ta vprašanja: je li res, da je na zahtevo štigerja in še nekega drugega hmeljarja prenehal šolski pouk na slovenjebistriškem okraja? zakaj temu dež. šolski svet ne ugovarja v javnih listih, če ta govorica ni resnična? Dr. Jurtela je utemeljeval v seji dne 7. okt. svoj predlog zastran Drave. Ta reka dela silno škodo po mnogih občinah, ker trga in odnaša zemljo. Naj se ukrene v varstvo zemljišč potrebna obramba na obrežju, dokler se reka ne uredi. V seji dne 5. okt. sta se oglasila prvokrat tudi mokraška poslanca Resel in dr. Scha-cherl. Prvi je utemeljeval svoj predlog, naj se vpelje splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica za deželni zbor. Povedal je mnogokaj, [kar je ugajalo tudi Slovencem, katol.-nemškim in bauernbuudlerskim poslancem. Zato so tud. ti glasovali za to, da se ta predlog izroči novemu političnemu odseku. Ni pa Resel mogel popustiti avoje stare navade, da ne bi odrihal po katoliških škofih in po katoliški stranki, vedel je pa Resel, da nemški narodnjaki ne bodo glasovali za njegov preolog; a vkljub temu jih je hvalil kot može napredka in svetlobe. A nemški narodnjaki in veleposestniki so glasovali proti Re- odbili čašico čaja. Moja mati ga zna izborno napraviti. Človek po njem divno spava ... Še nekaj! Ne pozabite, predno ležete, dobro zapreti vrat. V naši hiši se še sicer ni nič dogodilo, ali... opreznost ne škoduje. A sedaj pa dobro spavajte! Lahko noč!« Ko je moj ljubeznivi prijatelj odšel iz sobe, zaklenem vrata, položim uro z verižico in novci ter diamantni gumbi na mizico kraj postelje, tako da sem lahko s postelje dosegel. Pri tem mi pade jeden gumb na tla. Ko se sklonim, da ga poberem, zaslišim slabo šumenje, koje si nisem mogel raztolmačiti. Zatem oblečem nočno srajco, ki je bila tako lepa, da sem se kar čudil. Ponujeni čaj sem pustil. Neka slutnja, katere se nisem mogel znebiti, mi ni dala, da bi pil. Nekak čuden strah in slabost se me poloti. Verjel sem sam sebi, da se mi ne more nič zgoditi. Okna in vrata so zaprta; ta strah je čustvo samo tega, kar sem čul o dosedanjih neprijetnostih v Chicagi. Da ugonobim te misli, ki so me mučile, ležem takoj v posteljo. Postelja je bila krasna, udobna a ko sem se hotel pokriti z dragoceno, težko odejo, čutim, kako se postelja pod mano deli. Vzkriknil sem in padel v globočino. Ne zgu-bivši zavest*, sem padel v nek kanal, kakor se mi je zdelo. Pa kanal je bil tako položen, da me je gualo naprej. Izparice so delale selnu. Predlog ¡e propadel s 32 glasovi proti 26. Za prvim socijem je prišel na vrsto drugi, dr. Schacherl. Ta ¡e zahteval, naj se postavno popravijo nekateri ned.ostatki pri volitvah za deželni zbor. Tako mn ni po volji, da se duhovniki smejo vtikati v volitve, ker vsled tegafitrpi veljava duhovniškega stana! No, mokrsčem je pač kaj mar za veljavo vere! Pripovedoval je to in ono, kar je bilo krivo, da Se ni zlezlo več mokračev v deželni zbor. Samo tega ni omenil, kako surovo so ravnali po mnogih krajih mokrači, da so za-branili poštenim volilcem izvrševati svojo volilno pravico. Znano je, kako nasilno so postopali mokrači v Ljubnem (Leoben), v Gradcu in Trbovljah. To je Schacherla vse po volji. Politični ogled. Slovenska šola v Trstu. Dolgo let so se morali Slovenci v Trstu bojevati za slovensko Solo. V Trstu prebiva okoli 25000 Slovencev, katerih otroci niso imeli nobene slov. Sole. Vsako dotično prošnjo je mestni magistrat kakor tudi namestnistvo in mini-sterstvo odklonilo. Ker pa postava pravi, da se mora zidati slovenska sola, ako se nahaja 40 slovenskih otrok v občini, so se tržaški Slovenci pritožili na upravno sodišče, ki je zavrglo določbi namestnistva in ministerstva. Občina bo toraj primorana zidati slovensko Solo. Nov poveljnik naše mornarice. Dosedanji poveljnik nase mornarice admiral baron Spaun je bil na lastno prošnjo te dni vpokojen. Rojen je bil 1. 1833. Udeležil se je vojske 1. 1859 in 1. 1868 bitke pri Lisi. Službo mornariškega poveljnika je opravljal od 1. 1897. Njegov naslednik je postal njegov dosedanji namestnik in podadmiral grof Rudolf Monte-cuccoli. Rojen je 1. 1843. Povodom imenovanja ga je imenoval cesar za tajnega svetnika. Dopisi. Gornja Radgona.(Slovenci v gor-njeradgonskem in sosednih okra-j i h). Mnogo let sem že svoj gospodar. Imam prilično posestvo. Vidim, da je za vsakega težko, ali za kmeta gotovo najtežje. Plačila so že tolika, da se skoro ne bo več moglo zmagati. Težavno je gospodariti, da se v dolg ne pade. Resnično je, da se je skoro nemo-gočno iz dolga izkopati, če se enkrat v dolg zakoplje. Plačila pač kmet tako zmaguje, da svoje pridelke proda, katerih sam ne potre-buje. Seveda, prodal pa bo kmet le tema, kateri ma boljSe plača in pravično plača. tak zrak, da sem se bal, da izgobim vsled smrada zavest. Komaj sem dihal. Na srečo ni bil kanal tako dolg in izparice so jele po-nehavati in kmaln zagledam pred seboj silno površino vode--. »Mičigensko jezero?« ga vpraSa uradnik, ki je vse pazljivo poslušal. »Da, tako ga je zval oni človek, ki je stal nekaj korakov od obali in me potegnil v ladjico, ker sem ga plavajoč klical na pomoč. Odvedel me je v svojo hiSo in me okrepil. Dal mi je to snknjo in to obuvalo, koje vidite na meni. Ko bi ne bilo njega, ležal bi sedaj hrana ribam na dnu Mičigana.« »Da za nekaj dni splavate na površino ali da vas ribiči izvlečejo kakor one Štiri nesrečnike, kojih nočne srajce mi tu čuvamo. Gotovo so zablodili"v ono razbojniško gnezdo in bili tam otrovani«, reče policijski nadzornik. »Sedaj sem popolnoma prepričan, da je bil oni čaj zastrupljen. Vam je rešilo življenje jedino to, da ga niste pili. Ali vaša obleka, denarji in dragocenosti so ostale v rokah onih razbojnikov. A povejte mi, kaj storite sedaj?« Konec sledi. Opazil sem, da naši kmetje mislijo, da židov najboljše plača. Ne verjamite, da židov boljše plača kakor pa kupci-kristjani. Že gotovo dvajset let kupujem in prodajam, ali židov Se od mene ni krajcarja dobil. To ni potrebno, ker naSi kupci-kristjani ravno tako in še boljSe plačajo. Ali vam je menda, ljubi Slovenci, ljubo, ker vam židov umi sladko in mnogo govoriti in vi pri tem pač večkrat pozabite na vago. Že več let opazujem, da se naSi Slovenci, kateri v Radgoni kupujejo in prodavajo, najrajši zaletijo k žždovu, če so ravno v Radgoni še trije drugi trgovci za poljske pridelke, ali to pač niso židovje, to so kristjani, zatorej pa nas Slovenec rajši k njemu gre, ker ma on ve sladko govoriti. Mora se reči, da je ravno smešno, da nas kmet svoj pridelek mimo Skrleca, dobrega Slovenca, mimo Thrumerja, poštenega Nemca naravnost črez celo Radgono k židovu pelja. de si že do tega židova pripeljal, zakaj pa Se ne bi peljal kakšnih 100 korakov dalje, pa bi prodal svoj pridelek, za katerega so kristjanski žulji trpeli, Miihru, kateri je nas vreden rojak. On ti res ne bo mnogo govoril, ali bo ti pravično plačal po ceni, kaj ti gre. Žalostno je, ali resnično, da pač naš kmet rajSi k židovu gre, kakor pa k svojemu isto-vercu. — Kmet. Is Lgntomera. (Šolske zadeve.) Letos so naSi Šolski otroci napravili kar hipoma v dragi polovici meseca avgusta sebi in učiteljstvu — nepričakovane počitnice. Zaradi duSljivega ali oslovskega kaSlja je okrajno glavarstvo, dne 20. avgusta šolo zaprlo tako dolgo, da se zdravstvene razmere zboljšajo. Začetek Sole bo se starisem pravočasno oznanil. Število Šolskih otrok na Franc Jožefovi dozdaj 4 razredni deski in 4 razredni dekliški Soli se od leta do leta množi. Letos je bilo 327 dečkov (razredoma 62 -f 83 + 93 + 89 +) in 329 deklic (razredoma 56 + 111 + 89 + 73). Ker smo torej dosegli postavno Število otrok za petrazred-nico, je dežel. Šolski svet naSi želji ustregel in dovolil ustanovitev petega razreda na deski in dekliški soli s 1. novem. t. 1. S tem je storila Franc Jožefova Sola zopet velik korak naprej, kar je bilo tem ložje, ker naš za Solo hvalevredno se zanimajoči krajni šolski svet je že takrat pripravil dve rezervni učilnici za razširjanje Sole, ko se je novo Šolsko poslopje zidalo. Vsled te razširjatve bo gotovo tudi pouk bolj plodonosen, ker razredi ne bodo prenapoljeni, kakor do zdaj. Kot novi učiteljski moči ste nameščeni: g. Rudolf Dostal, do zdaj učitelj pri Sv. Vidu bliža Ponikve in g. Marija Lsbar, izprašana uč. kandidatinja pri Sv. Križu blizu Ljutomera. Omenimo Se, da obstoji na Franc Jožefovi Soli »Podporno društvo za ubožne šolske otroke«, kjer dobivajo skoraj vse učne pripojj močke in še druge potrebščine zastonj. Naj bi se č. ljutomerski rojaki in šolski prijatelji spominjali Franc Jožefove šole oziroma šolskega podpornega društva zlasti zdaj, ko se bliža začetek novega šolskega leta in se vrši strastna agitacija naSih nasprotnikov zoper našo šolo, oziroma za njihovo trsko ponem-čevalnico. Vitanje. (Volilni shedi.) Slovenski in drngojezični časniki so pisali in obljubljali, da bo 2. oktobra slaboznani poslanec dr. Pommer vitanjskim Nemcem ljubeznivo razkladal, kako na Dunaju strelja kozle. Seveda ga je vse nestrpno pričakovalo. Naznanjen je shod. Od katere strani ga izpustijo ŠoStanj-čani? Nisem vjel blaženega trenutka, da bi videl slavni prihod. Najbrže ljubi veliki gospod potovati nepoznan. Kaj pa srčkani tržani? Iz spoštovanja se niti dihati ne upajo. Vse tiho kakar v mišji luknji. Hajdimo gledat! Vse nenavadno mirno. Ne na tem, ne na onem zbirališča ni »purgarjev« Gotovo ijim ima g. poslanec povedati nekaj posebnega, ker ne dvomim, da so stopili za § 2. Še nekaj dragega. Polotovala se me je hudobna misel — proč z njo, da je mogoče g. poslanec izvolil pozabiti na svoje Vitanjčane. Pa prekli- cani časniki bi vsaj tudi to bili morali izta-kniti. Vse drugačen je bil shod slovenskih volilcev pred enim mesecem. Volilci -trumah čakali na javnih prostorih i. svojega poslanca. Z zanimanjem so po^iusau o svojem delovanja poročujočega poslanca dr. Hrašovca ter mu navdušeno pritrjevali. Njih navdašenje je pretreslo vitanjske nemške stebre. V straha in trepetu so brzo prosili, da se jim pomnoži orožniška pomoč. Seveda so to storili v svesti si svoje kulture in moči! In ko je njim imel njih poslanec zaupati marsikaj lepega, stavite kolikor hočete, da je vsako njihovo hišo varoval eden bajonet. Zelo smo radovedni, če jim je veleučeni g. profesor dr. Pommer vlil kaj pameti. Iz Vojnika. Vsakdo ve, da je v slovenskem trga kakor je Vojnik nemška šola največja nesmisel. Toda, ker je v Avstriji vse mogoče, je tudi mogoča nemška šola za slovenske otroke. Naši »Nemci« delajo vedno na to, da bi svoj most do Adrije preko slovenskih grobov čim preje naredili. Le Skoda, da jim Siovenci pri tem usodnem dela tudi sami pomagamo. Dolgo so se praskali Nemci za usesi, kako bi dobili svojo čisto nemško šolo v trg. Zdaj že stoji nekaj let in potuj-čuje naše otroke. A šolo je treba razširiti, niso zadovoljni samo z dvorazrednico . . . Toda kje dobiti otroke? Za gotovo število razredov je treba tudi gotovega števila učencev. Da se torej astanovi trorazrednica, treba otrok — slovenskih seveda, ker nemških nimajo. Nemški okrajni solski svet in ob strani ma občinski odbor je napravil prošnjo za razširjenje dvorazrednice. Prošnjo naj bi podprli podpisi starišsv, ki se zavežejo, da bodo pošiljali svoje otroke v nemško šolo. V ta namen naj bi se podpisalo vse, kar ima dve nogi in je krščeno. Tako so sklenili gospodje. Človek se mora smejati, ko sliši imena teh »starišev«. Med podpisanci ne dobiš samo starišev, tudi se ti ne morejo imenovati s krotko besedo starejši, ampak po božjih in cerkvenih postavah prave starine. Svoje ea-stito ime so vrgli na papir celo taki, ki jim je Bog dal milost ačakati 70 let. Ti bodo torej pošiljali »svoje otroke« v nemško Solo. Moj Bog, naši nemčarji in nemčarke so so ali brezpametni ali pa imajo še večje upanje, kakor nekatere žene iz starega zakona, ki so pričakovale svojega zaroda v pozni starosti. Zaradi naših nemčurjev se vendar ne bodo godili čudeži! Ce bi se pa res utegnilo kaj tacega pripetiti, da bi se na naSo škodo spolnilo brezupno apanje, potem naj pa bo mati Germanija toliko velikodušna in naj sezida za take čudežne otroke tam gori v »rajhu« kar posebno šolo, pri nas v Vojniku pa ne. — Zopet drugi izmed podpisancev so udarjeni na drago plat. To so taki, ki niso ne stari, ne starejši in ne stariši, ampak še čisto navadne nežne gospodične . .. Učite se tukaj slovenska dekleta, od teh sicer malo smešnih gospodičen. Te že sedaj odločujejo, kam bodo hodili njihovi poznejši otroci. Ne vem, ali je to zavednost ali je smeSnost; samo to je gotovo, če odštejemo od tistih podpisancev tiste zakonske, ki so v svojem življenji priromali že daleč pod jesen in pa tiste, ki so Se v nasladkem stana nezakonskega življenja, potem gotovo prav malo ostane. In vendar! Bog si vedi, če ne bo letos odprt tretji razred nemške Sole. Dovolj. V Dobju pri Planini jo vseh 156 volilcev enoglasno volilo dr. Ploja. Pred volitvijo je zopet pokazal sovraštvo do Slovencev tukajšnji komij Detoma. Delil in ponujal je veliko množino lepakov za orekovskega Vračkota. Toda ljudje že vedo, da jim nemški komij ne bo ničesar prida svetoval Ko jim je pravil nekaj o nemški omiki, so se ma kmetje smejali in rekli: »Ti Se nisi dosti pameten, da bi nas učil. Takrat, ko si nas učil, da duhovniki delajo točo, pač nisi pomislil, da bi ravno tebi pod streho toča vse pobila, če bi ti mi več ne nosili slovenskih grošev. Ali si že pozabil, zakaj si že parkrat zginil iz Dobja? Slovenci dobro vemo, da nemšku-tarski kramarji nas potrebujejo in ne mi njih. Ce bi jse jih slovenski kmet izogibal, bi ti ljudje stradali in postali bi ponižni. »Štajerc« bi jih ne rešil.« Tudi par drugih »Štajerčavih« bratcev nekaj okoli rogcvili in gode. Pa te nemškut&rje Se bomo o priliki nekoliko po-Segetali. Počakajmo, da se Ss osmešijo pri občinski volitvi, dne 17. t. m. Gotovo bodo zopet volili take junake, ki so krive nauke in prazno vero učili in pa take, ki napadajo mirne ljudi ns potu in so žs zaradi tega kaSo pihali. Naj imajo svoje veselje 1 Razne stvari, Kz tfomaftlli ferojer» Imenovanje. Našega rojaka vlč. g. Lju-devits G a 1 a , ki službuje na cesarskem pa-tronatu v litomeriski škofiji, je presvitli cesar imenoval za vojaškega kaplan». S pošte. Postni uradnik Franc Trutoer iz Bruna je dGbii poŠto v Pristovi in poštna cdpraviteljica Karolina Kauiman iz Ponikve poŠto v Hofah. Slovenski vinogradniki! Slišimo, da so v mariborski okolici pokupili mešetarji vino pred trgatvijo. Ko pa so vinogradniki pripeljali vino k vinskim trgovcem, jim ti niso hoteli plačati cene, ki so jo obljubili mešetarji, ampak plačevalo se je po „gradih". Vse vinogradnike, ki se jim je kaj takega zgodilo, poživljamo, da nam slučaj natančno opišejo, še boljše pa, če pridejo sami v naše uredništvo! Zadeva se bo izvršila potom naših poslancev. Plazi na koroški progi južne železnice. Pod Sv. Ignacijem blizu postaje Št. Lovreuc nad Mariborom bi se zadnji ponedeljek'zgodila skoro pri prelazu velika nesreča. Lla preprečila. Ta kilometer bi stal kakih 40000 K, škoda pa je znašala samo letos spomladi 110000 kron in Skoda, katero je povodenj te dni naredila, gotovo tudi znaSa 110 tisoč kron, če Se ne več. Naša nemška vlada toraj nima toliko ljubezni do slovenskega prebivalstva, da bi dalo za njegov blagor to malenkostno 3voto. Seveda za nemško gledališče v Gradcu, za nemško študenten-heime in razne druge ponemčevalne zavede kakor Sitfmark, Schulverein. za to pa izdajo ti ljudje »totifcoče! S temi 40000 tisoč kronami bi se bila preprečila Skoda, ki znaSa vsako leto najmanj 200000 kron. Kje pa je vaš Stiger? 2e tretji teden sedijo poslanci v deželnem zboru, med njimi tudi poslanec nemškutarskih »naprednih« ali kakor drugi pravijo »ničvrednih« kmetov, gospod trgovec S t iger. Vsi slovenski poslanci so se že večkrat zavzeli za koristi svojih volilcev, kakor razvidite v naših poročilih iz deželnega zbora. Gospod trgovec Stiger pa Se v deželnem zboru dosedaj ni zinil besede. V zbornici je toliko kakor gotovo, da Stiger ni najbolj brihtna glava v deželnem zboru in mmgi poslanci se norčujejo že sedaj iz »naprednih« nemškutarskih volilcev, ki niso naSli sposobnejšega moža za poslanca. Ko je zadnjič posl. Robič govoril v deželnem zboru o streljanju proti toči ter imenoval to le zabavo nekaterih gospodov, katero zabavo mora tudi dežela plačevati, so se vsi poslanci smejali — Stigerju, ker je Stiger iznašel to zabavo, a Se sam nemara vedno misli, da res mnogo pomaga! Kakor slišimo, se kmetje ponekod že tudi sramujejo, da so volili Stigerja. Stiger je dober »kmetski« poslanec, ker je v Gradcu največji zaspanec! Živili njegovi volilci! Slavnost Stigerjeve zmage v Slov. Bistrici 3e je vrSila, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 1. t m popoldne v Neuhol-dovi gostilni. Med gosti je prišlo tudi nekaj lačnili in žejnih kmetov iz okolice, kateri so bili pogoščeni z vinom, pivem in smodkami v zahvalo, da so glasovali pri volitvah za Stigerja. Kakor nemški listi poročajo, so bili to sami »napredni slovenski kmetje«, ki so pri odhodu klicali: »Z nemeom smo zm&gali. Hajl ŠJger! Živijo naš poslanec!« — No lepi slovenski »napredni« kmetje, ki se za par litrov vina prodajo nemškutarjem To niso napredni slovenski— ampak »ničvredni« nemSkutarski kmetje. Sram jih naj bode v dno srca! Ko se je napravil mrak, spodili so »nemški« Bistričani kmete domov, kajti pri glavni slavnosti zvečer niso smeli »bindišarji« biti zraven. Tukaj je bite seveda zbrana pristna »germanska« družba, kuker je n. pr. dr. Orozel iz Maribora in pa »bsuernfiihrer« (!) Ktesuik iz Čresnovca. Kako pride Kresn k do naslova »bauernfiihrer«, ne rszumemo. Kresnik pač lahko vodi svoje kravice na pašo ali naših slovenskih kmetov ne bi Kresntk vodil nikdar. Kresnik je jeden izmed tistih, ki v nemškutarskem »Štajercu« vedno kri-čijc: »Kmet naj kmeta volil«, pri zadnjih volitvah pa je proti vrlemu slovensk. kmetu Thalerju volil nemškega kapitalista Stigerja. Mi le cbžalujemo slovenske kmete, ki so se dali od takih ljudi zapeljati. Iz rihtarovske občine nam pišejo, da so dne 8 okt, opravili tamkaj go>p>d Kejdis in njegovi pajdaši občinski volitev celo med seboj. Tudi oče Bračko so prihiteli med svoje zveste podanike. Slovenska stranka je vložila ugovor in ni dvoma, da bo volitev ovržena. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Pri nas so zadnje volitve prav izvrstno izpadle. »Slavni« nemškutarski kanlidat Wratschko je dobil pri nas okroglo ste vi o glasov, to jo 0 = nič, kar je pač najboljši dokaz, kako visoko čislamo pri nas ljudi, ki zatajijo svoj materni jezik. Tudi tisti, ki so naročeni na nemškntarskeg* »Štajerca«, izjavili so odločno, da za nemškutarja nočejo glasovati in bil je soglasno izvoljen slovenski kandidat g. dr. Miroslav Ploj s 159 glasovi. V nedeljo pred volitvijo smo imeli pri ca« volilni shod. Pričakovali smo, da pridejo tudi nemškutarji k temu shodu. Visenjakov klobuk smo obesili pred hiSo ca drog Nemškutarji so se Viaen-jakovega klobuka tako prestrašili, da si niti blizu niso upali. Ptujski nemškutarji so se pri tej priliki pač lahko prepričali, da pri Sv. Lovrencu ni prostora z? nemškutarijo. M; smo bili in ostanemo do smrti zvesti in odločni Slovenci in bomo vsakega nemškutarja, ki bo prišel k nam zgago delat, pognali čez prag Ptujskega »Štajerca« pa naj le berejo ptujski nemškutarji sami, za tako nesram so trobilo, kakor je »Štajerc«, pri Sv. Lovrencu ni prostora. Ptujski župan Ornig baje ne bo tožil »Slov. Naroda« in > Slo v. Štajerca«, katera lista sta prinesla težke obdolžitve proti njemu. Kakor smo izvedeli, je ptujski občinski svet sklenil prositi Orniga, naj nikar ne toži, ker bi bilo to pod njegovo častjo in ga napadi v »Slov. Narodu« in »Slov. Štajercu« zamorejo na časti h povzdigniti. To je pa res čudno! Štajerske slovenske listo toži Oinig radi najmanjših napadov radi razžaljenja časti, napadi kranjskih sloveaskih listov pa ga zamo-rejo na Časti le povzdigniti. Čudno, res prav čudno! Vrla občina Loka v framski župniji je pri zadnjih volitvah obakrat enoglasno (65, 61) voiila slovenskega kandidata. Ta je edina v mariborskem okraju! Čast ji m njenemu županu! „Črna garda". Tako imenuje v svoji veliki jezi ptujski nemškutarski »ŠSajerc« vse slovenske volilce, ki so glasovali pri zadnjih volitvah za g. dr. Pioja. Nesramna ptujska »gtitna krota« naj se le tolaži in naj pomisli, da je ta »črna garda« znašala pri zadnjih volitvah čez trinajst tisoč vrlih ia zavednih slovenskih mož, ki bodo pri prihodnjih volitvah Se tisto malo Stev»lo »Štajer-čevih« f.ostrunov, ki so volili zadnjič Wrat-schk ^a, vrgli ob tla. Sesidesetletniea n&duč. g. A Hrena v Št. Jacžu na Drav. polju se je vršila dne 6. t. m. zelo imenitno. Vsi domačini in mnogo gostov od blizu in daleč so mu čestitali. Na predvečer so g jubilantu na čast priredili krasno bakljado z mnogimi lampijončki, katere smo ksj lepo opazovali na vrhovih, ki obdaj: jo Sentjsnževsko ckolico, posebno od Sv. Barbare p. M itd. Bog živi slavljenca Sa mnoga leia zdravega in veselega v prid slovenskemu narodu! Naroden trgovec g Anton Štupšca se je preselil od Male Nedelje v Šmarje pri Jelšah. Domova, Dne 2 okt. t 1. je bšl pri ssji krajn Šolskega sveta izvoljen predsednikom Jožef Gizrl, občinski predstojnik v Mezgovcih, njegovim namestnikom pa Tone Pihier; predstojnik občine Pacinje Iskreno želimo, da bi ta izvrstna moža ostala v tej častni službi v blagor in prid naSe šele še mnogo let! Zavrč. Dne 11. t. mes. je bila tukaj strašna nevihta in žalibog tudi toča. NaSi griči so bili beli kakor po zimi. N tjveč Škode je v cbčini Gorenski vrh. Solze polijejo človeka, če ghds žlahtno grozdje, ki sedaj leži uničeno na tleh. In nesreča je hotela, da so ravno v prizadetih krajih ljudje Se najmanj brali. V par trenotkih so bili uničeni vsi upi, vse nsde Res, ubogo ljudstvo! Občinam, katere trpijo pomanjkanje vsled letošnje suše, bodisi na krm;, bodisi na poljskih pridelkih, se svetuje, da se pravočasno, torej kar najhitreje v posebnih prošnjah obrnejo za podporo do e. kr. ministrstva za poljedelstvo na Dunaju. Te prošnje naj se stvarno in dobro utemeljijo, brea tega ni upati, da bi dosegle kak uspeh. ProSnje se smejo tudi poslali ali nasloviti na c. kr. namaslnijo v Gradcu. Iz srediske okolice. Srediski volilci, 175 po številu, so vsi volili slovenskega kandidata dr. Pioja. Čsst jiir! Ns tako okoliški. V občinah Obrež-Grabe-Šalovci, ki so volile skupno, se je poleg 182 vclilcev za dr. Pioja nsSlo 5 čudakov, ki so volili Wratschka (Vračka, Btačka ali kako «e že piše). Ti so »Štajercijanci«: stari Hanželič, kolar ns Gra-bah, mladi Hanželič, kmet na G rabah, Ščav-ničar, kmet na Grabsh, Mlinarič (Hrasti), fcmet v Obražu, in Krsjnc, upokojeni financ v Obrežu. Na te »junake« je pač Vračko labko ponosen. Svetujemo jim, naj drugič volijo »selskega B&iaža.« Javno vprašanje na c. kr. okr. glav. Slov. Gradec Tamoslavni urad je v občino Škale poslal okoli 8—12 ligltimacij za splošno kurijo pomotoma brez podpisa in pečata. Pri volitvi, dne 20. sept je volilna komisija vse volilce s takimi legitimacijami pripoznala za identične in so tudi bili vsi vpisani v volilni imenik, a g. volilni komisar, sklicevaje se na neki posebni tamkajšni ukaz, nele ni pustil nobenega h glasovanju, ampak Se celo vsakemu s kaznijo žugal, tako da je bilo več volil-cev radi tega zelo razburjenih. Točka 31 pouka za volilne komisarje pa se glasi: »Razven slučajev, pri kojih se v imeniku volilcev vpisanem iz gotovo navedenih vzrokov odreče volilna pravica, mora se poglavitno vsak, ki je zapisan v imeniku volilcev, ako ni dvomba o njegovi enakosti pripustiti h glasovanju.« Prosimo toraj pojasnila, kdo ima prav? Ali tista oblast, ki je izdala navodila za volilne koinissrje, ali le volilni komisar, ki ni pustil nobenega volilca s pomankljivo izpolnjenimi izkaznicami glasovati? — Več volilcev občine Šsale. Iz Savcev. K*kor znano, je v naši občini dne 20. septembra 1904 dobil dr. Ploj 61 gl>»Pov in ne bodi ga treba Orehov Bračko 18. Tisti, ki so Bračka volili, te nam zelo smilijo, ker so se dali od takih ljudi zapeljati, kateri nimajo v občini nobenega vpliva. Celo od takega, ki ga ia žena vsled pijančevanja z doma nagaala. On se mora po svetu potikati in bo prej ali slej prišel občini na skrb, ker je vse premoženje že davno zapravil. Ta junak se je tudi drznil med volitvi jo v volilni sobi za Bračka agiti-rati, za kar bi ga lahko ovadili, pa pustimo, naj to »Šiajere« stori, saj pravi v 20. Stev., da bi mu take agitatorje nsznalili ustmeno ali pismeno, da bi strogo postopal proti njim. Iz Loke pri Planini. Kakor marsikje, trudili to se tudi pri nas naši narodni sovražniki, zapeljati nase ljudstvo ob deželnzb. volitvah, ter nam hvalili nekega Vračkota iz Orehovec. Ker ste volili občini Loke in Planinska vas skupaj, so prišli volilci L Planinske vasi tudi na volišče, ter agitirali za Vračkota. Posebno se je v tam poslu odlikoval odbornik iz Planinske vasi Prmož Rauter, kateri je tudi zvest naročnik »Štsjfcrca.« A voLlci iz občine Loke stali so neomajeni ter je napisalo vseh 39. na glasovnica ime dr. Miroslav Plcja. Iz Planinske vasi bilo je samo 8 volilcev in ti so vsi dali svoje glasove Vrač-kotu. Mimo grede bodi tudi povedano, da so šli ti volilci iz Planinske vasi z županom na čelu po dokončanih volitvah na Planino k g. Šešerku neki »Irajpir« pit. — Opazovalec. Vransko. Dae 6 t. m. smo pokopali blago ženo, 72 letno Katarino Dobnik. Da je bila res blaga duša, nam priča njen častni pogreb, pri katerem je bilo navzočih 5. č. g. duhovnikov in veliko Število ljudstva. Naj v miru počiva! — Tukaj imamo slabo jesen. Ko smo imeli tridnevnice na čast brezmadežni devici, so zlobneži govorili, da je bila kriva ona pobožnost. Pred 14timi dnevi je minula ta slavnost ali vreme je še vedno slabo, še skoraj slabše. Sv Peter v »avinski dolini. Občni zbor kmet. bral društva »Sloga« pri Sv. Petru v Sav. dol., ki se je vrSil v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. v prostorih gostilne »pri Miheljaku«, bil je prav dobro obiskan in zastopan cd velikega števila fantov in možev. Posebna hvala Zalčanom, Gotovljanom in Vrbenčanom, ki so nas prišli na ta zbor posetit in poslušat potovalnega učitelja g. F. Goričan, ki nam je podal veliko lepih navkov, kake se moramo ravnati pri kmetijstvu. G. Vinko Vabič iz Žalca nam je priporočal nabavo shramb za hmelj, da bi dali suh hmelj pod ključ zavoljo ponočnih »kupcev.« Č. g. župnik so nam razkladali pomen deželno zborskih volitev s prepričevalnimi besedami. Vidilo se je, da niso zastonj govorili, kajti v naSi župniji je bilo malo mokračev. Letina v naSi župniji je letos hvala Bogu dosti dobra. Za hmelj smo dobili več kot sto tisoč kron. Ajda je prav lepa, samo, da bi jo spraviti mogii, ker zmiraj dežuje. Grozdje gnije in odpada, ker je preveč moča. — Kmet. Iz Vojnika. Najnovejši način plačevanja stanarine. V Vojniku dobiva stranka v občinski hisi zastonj stanovanje pod tem pogojem, da pošilja svoje slovenske otroke v nemško Solo. Kdor ima veliko otrok pa malo denarja, naj le pride k nam. NaSi občinski očetje so jako dobrega srca. Mesto denarja zahtevajo samo to, da jim prodaste slovenske otroke, za stanarino se ne zmenijo. Škale pri Velenja. Ravno zadnji teden se je celjski nemški listič »Deutsche Wacht« besno zagnal v spodnjeStajerska bralna društva ter jih sramotil pred nemško javnostjo. Pisal je, da je namen naših bralnih društev gojiti in vzbujati slovensko podivjanost, in da se mnogokrat ta namen doseže, so mu priča krvave glave slovenskih fantov. Listič nedvomno misli na Gornjo Radgono, kjer je pri desetletnici ondetnega bralnega društva res dobil slovenski mladenič krvavo glavo. A glejte ga podlega pisača! Krvavo glavo je naredil slovenskemu mladeniču pristaš nem-Skutarjev, ne pa znabiti kak drug slovenski fant, kakor bi se po pisavi celjskega lističa lahko mislilo. Pobijslci ns Spod. Štajerskem so v nemSkutarskem taboru! Zato pa je tudi gotovo, da bi se nemški listi nikdar ne hudo vali, ako bi se v naših bralnih društvih res učili podivjanosti in razbijati si glave. To bi jim bUo prav, kajti csm prej si Slovenci razbijejo glave, tem prej zavladajo po naših krajih cemSkutarji. A v naših bralnih društvih se goji in pri poro ia samoizobrazba, se ča?ti značajiiest, se hva'i treznost, lastnosti, ki bedo naredile nas narod čil in nepremagljiv, in vsled tega je nemSkutarje strah pred bralnimi društvi, zaradi tega jih tako podlo sramotijo. Toda kaj m.m za to? Mi gremo naprej! Zadnjo nedeljo se je ustanovilo novo bralno društvo v Skalah pri Velenju. Govoril je ob ustanovitvi gosp. Anton KoroSec u Mitribera o izobrazbi. Pristopilo je k društvu koj 40 udov. Pri prosti zabavi so udarjali vrlo dobro Skalski tamburaSi. Mlado društvo naj raste in cvete! Volilci Sv. Krištofa pri Laškem pozor! Prihodiiji četrte?, dne 20. vinotoka ho občinske volitve; priskrbite si o pravem času listke, na katerih so zapisana imena odbornikov; pazite, v katerem razredu volite, če v 3 ali v 2, da ne boste nepravih listkov oddali. Zaupni možje! Skrbite, da se polno-Stevilno udeležijo volilci, oddajajte jim listku za dotični ra red, varu te jih pred volkovi v ovčjih oblačilih, saj j;h poznate! Poskrbite si pooblastila od pocestnic, na katerih naj bo podpis dotične posestnice in dveh prič; vsak, ki ima tako pooblastilo, sme za 39 in za drugo osebo voliti. Ne pozabite teptanih naših pravic od laških, nam sovražnih ljudi in volite složno, zmaga bo naša. Ne volite v občinski oioor ljudi, "ki dal&jo občini sramoto, da tam m bo niti enega, ki bi bil na slabem gia-u, nafta občina naj bo pošteno slovenska! Na svidenje ! Naroden brivec v Laškem. Ta teden je otvord brivnico v našem trgu (6v narodni brivec g. Blaž Zupane, katerega smo nujno potrebovali. Slovenci, vsi veste, kaj vam je sedaj storiti! Is Brežic nam pišejo: V občini Stara vas se je prikazal dne 5 t. mes. stekel pes, ki je vei drug'h psov ogrizel. V Kapeli so ustrelili psa. — Najstarejšega moža v Brežicah smo pokopali dne 6. t. m. Ime mu je Karol SchrOtacfux in je umrl v 91. letu. služba uradnega singe je razpisana pri okrajni »odniji f Brežicah. Lastnoročno pisane prošnje je vposlati do 10. novem. 1.1. na predsedništvo okrožne sodnije v Celju. Samomor. Ix Trbovelj se nam poroča, da se j« tam oPesil dne 3 okt. 23 letni premogokop Franc Kosmač. Vzrok je baje nesrečna ljubezen „Časopis za zgodovino in narodopisje". Vse one p. n. gg., ki so obdržali I. zrezek tega časopisa, a še ra 1. 1904 niso plačali udnine (5 K) pri »Zgodovinskem društvu«, naj blagovolijo to čim prej storiti. Posiužijo se naj I. zvezku priloženih položnic. Nadalini zvezek izide meseca novembra. Rodoljubi, podpirajte domače zgodovinsko man-stvo! »Zgodovinsko društvo za SI. Št.« Nadvojvodinja Marija Valerija, najmlajša hčerka našega cesarja, je povila dne 6. t. mes princa Novorojeni je osmi otrok nadvojvodinje. Ccrkreie itràri V mariborsko bogoslovje so sprejeti sledeči gjz. t I. leto: Jernej Podpečan iz Galinje, Ivan Sketa is Braslovč, Jože! Pečnak iz Žalca, Franc Božiček iz Buč, Ivan Sirec iz Ptujska gore, Fr. Rampre iz Stoperc, M. Gaberc iz CreSnjevca, Ivan Bogovič iz Artič, Val. Zupančič iz Ljubljane, Avg. Zlobec iz Trsta, Jak. KoSak iz Ljubljane, Ant. Goričan od Sv. Tomaža pri Vel. Nedelji, Jurij Cvetko iz Metlike, Anton Vtičar iz Frevorja, Peter Jurak iz Plaviča na HrvaŠkem, Ivan AtelSek iz Ljubna, Jožef Toplak iz Št. Lovrenca v Slov. gor., Franc Robar iz Št. Jerneja pri Ločab, Jakob Venta iz Ljubljane; v II. leto: Al. GroSelj iz Kamnika; v III. leto: Nikolaj JamSek iz Ljubljane. Poučni tečaj sa organiste y Mariboru v dneh 27. do 30. sept. t. L se je ob-nesel nad vse pričakovanje dobro. Do 50 gg. učiteljev in organistov se je udeležavalo tečaja, ki so vsi zahajali z veliko vnemo k predavanju in praktičnem vajam. Uspeh teh vaj v koralnem petju n. pr. je bil tolik, da so mogli udeleženci srni v petek zjutraj v stolnici že zelo dovršeno peti koralni Requiem, in sicer v njegovi pristni, tako lepi obliki. Tudi pouku na harmoniji, o orgijah, o petju in o pevovodstvu so sledili z velikim zanimanjem in gotovo tudi s koristjo. Do viška pa je prikipelo navdušenje pri zadnjem govorO g. veroučitelja Al. Čižeka o Sv. Gregoriju Vel. in o liturguji in pri slovesnem sklepu tečaja po č. g. kanoniku Majcenu kot predsedniku Cecil, društva. Kot živi izgledi za lepo cerkveno glasbo so se vršile v teh dneh vzorne produkcije: v sredo popold. so bile liturgične Vespere v stolnici, v četrtek pa slovesna sv. maSa, pri Kateri je stolni zbor, broječ tokrat okoli 75 glasov, izredno lepo pel veličastno sesterogl. Coernejevo maSo, koje glasovi, potapljajoči takorekoč celo cerkev in vernike v svojih mogočnih valovih, so morah vsakogar prisiliti k pobožnosti; najlepša priča temu je bilo marsikatero oko, ki so ga porosile med to sv. maSo solze. Slednjič je bil v četrtek večer v iranč. cerkvi velik cerkven koncert, pri katerem je imenovani stolni zbor izvajal eno, čvetero- do osme-roglasne zbere, dočim je na velikih orglah stolni organist R. Wagner igral svojo novo skladbo, g. učitelj H. Družovič pa z občudovanja vredno umetnostjo proizvajal slavno Passacaglio od I. S. Bacha. Ako nas vse ne vara, je Cecil. društvo s prireditvijo tega tečaja storilo važen in srečen korak: pridobilo si bo vedno več zanimanja po vsej Škofiji in bo potem potu — če ga nadaljuje — lahko vedno več storilo v poveličanje službe božje. Zato se nadejamo, da se uresniči splo-Sna želja vseh udeležencev, ki so jo, polni najboljših sklepov pri svojem odhodu izražali : naj oskrbi druStvo odslej vsako leto slične prireditve, če mogoče, tudi Se v večjem obsegu 1 Brežice. Dve lepi slovesnosti bomo obhajali v kratkem v frančiškanskem samostanu v Brežicah. Dne 23. okt. bodo preč. g. P. Benedikt Gradišnik imeli zlato maSo. Dne 11. novem, bodo pa preč. P. Bernard Vouk, bivši ravnatelj c. kr. gimnazije v Ru-dolfovem in starosta frančiškanske provincije sv. Križa, obhajali 80 letnico svojega rojstva. Oba preč. očeta sta vkljub lepi in častitljivi starosti Se dobro ohranjena. Bog ju živi Se mnogo let! DruitTCB* poroélla. Tombola y Mariboru. Zadnjo nedeljo se je priredila v mariborskem Narod, domu tombola v prid mariborske »DijaSke kuhinje«, katera je privabila toliko občinstva, da sta bili obe sobi gostilne natlačeno polni. Živahno zabavo je povzdignilo krasno petje mešanega zbora. Ko se je pa začela tombola, nastala je naenkrat tišina, vsakdo je pazil, de ne prezre številke na svojih tablicah. Posebno hud naval je bil na ambe, ko so se srečni kar po ducatih oglaSali. Za poznejše dobitke so se že redkeje oglašali. Nemirno pa je utripalo srce marsikateremu, ko se je Slo za tombolo; posebno tistim, katerim je Se manjkala ena sama številka. Slednjič je tudi ta dobitek naSel najsrečnejšega in tombola je bila končana. Zdaj se je razvila živahna zabava, ki je trajala do polnoči. Tisti, ki so imeli smolo, so na to kmalu pozabili ter se tolažili, češ, prihodnjič bom imel gotovo več sreče. Zato pa zahtevamo, da se kmalu zopet priredi tombola, da poskusimo svojo srečo 1 Pili tanj. Opozarjamo že danes na ustanovni občni zbor kat. slov. izobraž. društva na PilStanju, ki se bo vrSil v nedeljo, dne 23. t. m. v prostorih J. Gubsnžeka. Več odličnih govornikov je že obljubilo pomoč. Is Gornje Radgone. »Štajerc« lažnjivec. Pribijemo Se enkrat, da dotična oseba, o kateri piSe »Štajerc« v 19. Številki, ni bila nikdar ud Bralnega društva ozir. Dekliške zveze, in da ni nikdar nastopila v kaki igri kot Marija. Kdor dokaže nasprotno, temu izplača blagajnik Bralnega društva, g. Janko Pelcl, veleposestnik v Policah, takoj 200 kron. — Odbor Bralnega društva. Laiki trg. Društveno življenje začelo se je pri nas lepo razvijati. Tisti tržki nem-čurski mogotci, ki so upali z odstranitvijo gospoda kaplana Bosina ubiti vso narodno gibanje v naSem trgu, so se grozno zmotili, kajti namesto gospoda Bosine stopilo je deset drugih popolnoma neodvisnih narodnjakov, ki bodo njegovo rodoljubno delo vztrajno nadaljevali. Bralno druStvo sestavilo je poseben odsek, katemu naloga bode prirejanje veselic, diletantshik predstav itd ... Že tekom tega meseca predstavljali se bodete dve igri, in sicer »Garibaldi« in »Bob iz Kranja«, in pozneje, najmanj vsaki mesec edna. Tudi moSki pevski zber, ki je že dolgo časa spal, je zopet oživel, meSani zbor Se pa itak obstoji. Sposobnih moči imamo za vsako prireditev dovolj na razpolago, in kar je največ vredno — vsi so tako vneti za narodno stvar, da komaj pričakujejo vaj. Vso to gibanje povzročilo pa je nezaslišano postopanje tistih, ki imajo tržko občino v rokah, ki so rojeni Slovenci, pa se tega sramujejo in svoje rojake zatirajo, kjer le morejo. Uresničilo pa se bo nad njimi: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« Društvena naznanila. Cazanjevska dekleta uprizorijo v nedeljo dne 16. t. m. drugokrat gledal, igro: „Dve materi" in sicer v gostilniški dvorani g. I. Enkovca v Ljutomeru. Cisti dohodek je namenjen bralnemu društvu v Cezanjevcih. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedež I. vrste 60 vin., II. vrste 40 vin., stojišča 20 vin. Vabi se k obilni udeležbi. Pri Sv. Jurija ob ŠSavnici priredi prosto volj. gasilno društvo v nedeljo, dne 16. okt. domačo zabavo. Začetek ob 8. uri pop. v gostilni g. Kreft. K mnogo-brojni udeležbi uljudno vabi odbor. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda pri St. Juriju ob j. žel. ima dne 23. okt po večernicah v gostilni g. R. Dobovišek svoj redni občni zbor s sre-čolovom, tamburanjem in petjem. ~ Bralno društvo za okolioo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. ob 6. uri zvečer tombolo v gostilni g. Iv. Vavpotiča v Ljutomeru. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Kmet. bralno društvo v Staremtrgu priredi veselico dne 16. okt. t 1. z dvema predstavama: „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Ti ček" ter „Vedeže-valka", v prostorih g. Petriča v Staremtrgu ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno druStvo pri Sv. Ani na Krembergu priredi dne 16. okt po večernicah veselico, pri kateri se ponovi igra »Trojna pot v živjjenjs" s konečno predstavo „Večna luč' v živih podobah. Pobirala bo se ob enem tudi udnina. Veselica se vrši v šolskih pro štorih. Vstopnina sa šolarje 10 v., za odrasle 20 v. Bralno druStvo pri Sv. Juriju ob Ščavnloi priredi dne 23. oktobra ljudsko veselico z mnogovrstnim vzporedom. Vprizaijali se boste med drugim igri „Dve materi" in „Doktor Hribar." Pojejo in tamburajo domači zbori. Veselica se vrši v uti g. Korošaka. K obilni udeležbi vabi odbor. Zahvala. Podpisano Šolsko vodstvo in krojni šolski svet v Majšpargu se v lastnem in ▼ imenu šolske mladine najtopleje zahvaljujeta slavn. ravnateljstvu „Posojilnice" v Ptuju za podarjenih 42 knjižic za tukajšno šolarsko knjižnico. Prisrčna hvala 1 — Šolsko vodstvo in krajni šolski svet v Majšpergu, dne 2. okt. 1904. — Jožef Lovrec, šol. vodja. — Za krojni šolski svet: Rober KaioL Za druibo sv. Cirila In Hatoda so od 1. sept. do 80. sept. 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: v Polzeli zbirko ob veselici dne 28. avg. 60 K, bral. društvo v Dolu delež čistega dobička od veselice 1026 K, Radoja Vlvod in Janko Ile iz Šmarja dobiček pri igrah 10 K, dijaki iz Sv. Petra pod Sv. Goro nabrali v veseli družbi 30 K, Forto Herle v Solčavi ibirko 2*61 K. Za narodni kolek 180 K. Zahv&la. Odbor „Kmet. braln. društva v Gornji Radgoni" se čuti dolžnega ob slovesnosti 10 letnice izreči nag-iskrenejšo hvalo in zahvalo v prvi vrsti jf. dr. Miroslavu Ploj, dvor. svetniku, drž. in dežel, poslancu, ki je kumoval zastavi kmet. mladeniškega bral. društva. V drugi vrsti pa čilim ljutomerskim „Sokolom", ki so nas očarali s svojo izborno telovadbo. Kličemo jim: Na zdarl Ob jednem izrekamo še zahvalo gg: pevcem in pevkam ljutomerskim za krasno petje. Nad vse so nas pa presenečile ljutomerske gospe in gospodične, ki sp naši zastavi pripele lep trak, ki nam je v ponos. Živele! Nadalje izrekamo svojo največjo zahvalo govornikom, č. g. Korošcu iz Maribora, č. g. Gomilšeku od Sv. Benedikta, ki so našo 10 letnico proslavili in občinstvu kazali dobrote, ki jih je društvo v teku 10 let storilo in tudi trud, ki ga je imelo. Se imamo ljubih prijateljev in to so jurjevski pevci ter njih vodja g. Kocbek, ki nam v vsaki sili iz zadrege pomagajo. Tudi sosedni Kapelčani nas ne zapustijo, kadar je treba, vselej se v obilnem številu odzovejo našemu povabilu. A tudi iz Radgone so k nam prihiteli ne-vstrašeni rodoljubi. Prekmurski kmetje so bili tudi častno zastopani. In vsem onim, ki jih je ljubezen do naroda prignala od blizu in daleč, kličemo: Živeli I Llstnloa ursdn. i Dramlje: Brez podpisa v koš! — F. L. Sv. Miklavž pri Laškem: Obrnite se na dotični obč. odbor. Pozdravi — Gogpod Pavel Lorbek v Poljčanah: Rade volje izjavljamo, da Vi niste dopisov, ki se bavijo z Vašim nadučiteljem, pisali niti vposlali niti ste ž njimi v kaki drugi zvezi. — Stara-cesta: Nekateri osebni napadi se nam zdijo precej nevarni, zato Vas prosimo, da nam javite, če se stvari dtfo dokazati in če je dovojj prič. Pozdrave I — Smaije pn Jelšah: Je predolgo za naš list, prosimo kratkih poročil. Pozdravljeni! — Braslovče: Tokrat nemogoče, prihodnjič, pozdravi — Sv. Martin pod Vurbergom. Prosimo, oglasite se ob priložnosti v uredništvu. Vsaka rodbina 1 naj bi r iTOj pri4 rabila I« Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot prnoes r»*k-iuji kavai pijači ou/b :±zS= =sa =8? Loterijske iteviUc» Gradec 8. oktobra: 54, 50, 17, 41, 40. Dunaj 8. oktobra: 9, 27, 35, 20, 47. Nova trgovina v Gosposkih ulicah v Mariboru. Najnanjam cenj. p. n. občinstva, da sem otvoril v Gosposkih ulioah št. 11 poprej IMatej Stergar „Pri zvezdi" trgovino z modnim suknom za ženske obleke, tkanega blaga in z manufakturnim blagom gr „Px>i zvezdi« Opozarjam posebno na to, da sem kupil iz konkurzne zaloge Stergarja sukno za obleko, cajg za hlače, barhente in drugo blago, katero prodajam pod ceno. Trudil se bom, cenj. odjemalcem postreči z dobrim in cenim blagom ter prosim za obilni obisk z odličnim spoštovanjem 727 1"1 Ant. J. Strohmayer Maribor, Gosposke ulice št. 11, „Pri zvezdi." Zalivalo Povodom smrti nagega nepozabnega sina, brata, svaka, strica gospoda Albert Lassbacher-ja nadučitelja v pokoja izreka podpisana rodbina vsem prijateljem in znancem, kateri so izkazali ob njegovi smrti mnogobrojne dokaze sožalja, najiakrenejžo zahvalo. — Zlasti se zahvaljuje čast. gg. duhovnikom ljutomerskim, osobito pa duh. svetn. in župniku č. g. Bohaneu pri Svetinjah, č. g. Janžekoviču, župniku v Veržeju, gg. učiteljem, zlasti g. nadučit. Vaudu in vsem drugim, ki so preblagega pokojnika spremili k večnemu počitku. Igtotako se najtopleje zahvaljujemo slavn. sloven. pevskemu društvu ljutomerskemu za prelepi in ganljivi žalostinki. V Noräencih pri Ljutomeru, 30. kimovca 1904. 728 1—1 Rodbina Lassbacher-jeva. H. Suttner urar y Kranju (Krainbnrg). Zalagatelj družbe o. kr. državnih uradnikov sa Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in »a-1 tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebr-nine. — Mal dobiček, veliko speče vanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. •• Opomba: Da je moje blago zares fino in 1 ZBntslJlv« ldefe, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, naj se zaupno obrne na mojo tvrdko. Kakemu vpokojenemu vlč. g. iupniku se teli prodati za 3800 K 698 8-2 h 1 § a sto korakov oddaljena od iupne cerkve. Hifla ima 4 »obe, precejšno njivo, vrt, da se lahko v njem orje, hlev za govejo živino in svinje. veliko drvarnico in studenec. Več o tem pove upravništvo tega lista. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru se priporoča v razna tiskarska dela. za meSane glasove. 696 s—a Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena partitnri in 4 glasovom 1 K 50 v. — Zalotil skladatelj pri Sv. Jnriju ob jni. žel. Proda se. Stampllje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Earner, zlatar in gravur v Maribora, gosposka ulica št. 16. 426 61-17 Lepo posestvo, hiša s 2 sobama, zidani in obokani hlevi za konje in krave, Skedenj in kolarnica, velik sadonosnik s košenino, velike vinske bngde, velik vrt, velik okol za svinje, velika njiva, 1 uro od Maribora, 10 m od cerkve, na lepem prostoru, se proda. Naslov pove uprav-nifitvo. 672 Enonadstropna hiša, novozidana, vili podobna, 12 let davka prosta, v Mariboru Lenaugasse, s 6 stanovanji, vodovodom, za vsako stranko kos vrta, se zaradi rbolezni po ceni proda. Vpraša se pri Hišniku Tegetthoffstrasse 61. 699 3-8 Gostilna s popolno koncesijo, mala trgovina in tobakarno, lepo zidana hiša z lepimi sobami, verando in kletmi, svinjski in kravji hiev, lep vrt in dober sa donosnik, kjer je dober promet in po letu izleti, na lepem kraju Spod. štajer., blizu mesta in kolodvora, se po nizki ceni proda. Primerno tudi za penzijo-niste. Naslov pove upravništvo lista. 702 8—8 Novozidana hlča, enonadstropna, 9 sob, 8 kuhinj, štacuna, klet, vodovod do podstrešja in vrta, najemnina na mesec 74 gld. 44 kr., se proda Lenaugasse 26, Maribor, Magdalensko predmestje. 704 8-8 Hiša s trgovino mešanega blaga, na dobrem prostoru ob glavni cesti, v bližini farne cerkve, se proda z blagom ali brez blaga zaradi bolezni. Hiša je pripravna za vsako obrt. Cena 1200 gld. Naslov pove upravništvo. 730 8—2 Nove sode daja sodarna boru. od 80 do 700 litrov pro-Felika Schmidl v Mari-686 7—7 Vsem vinogradnikom naznanjam, da bom imel za leto 1904 in 1906 nad 100.000 cepljenih trt kakor tudi vkore-ninjenih divjakov, več 100.000 ključev na Riparjji portalis in Rupestris montikoli, različnih vrst cepiiev za cepljenje trt. Cepljene so trt« na zeleno in na suho, različne dobre vrste: Rulandec, muškat, beli burgundec, silvanec. Vse po prav zmernih cenah. Cenik razpošiljam na za-htevanje brezplačno. Oglasiti se je hitro pri Josipu Cotič, trtnaiju in vinogradniku r Vrhpolju, pošta Vipava, Kranjsko. 726 «—1 Kupi se. Konjski in kravji rep, čisto opran, se kupuje po 1 gld. kilo, tudi kupujem kmetski lan po 25 kr. kilo. Florijan Ku-čanda, vrvar v Mozirju, Savinska dolina. 718 6—2 7 najem se da. Gostilna, 4 orali rgive in travnika, posebno pripravno za kolarji, ker ga ni v kraju, se da v najem. Vpraša se pri posestnici Neži Mejak v Slov. Bistrici. 716 8-2 Proste službe. Občinski tajniki izurjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi službo spremeniti. Naslov „Zvest št 100" poste restante Št. Jurij ob juž. žel. 698 3-3 Starine, vsake vrste, kupnje privatni oseba. Ponudbe na upravništvo. 716 8—2 Učenca, iz dobre hiše, sprejme v tr-vino z mešanim blagom g. Kozmič v Gor. Radgoni. 695 8—8 Dva viničarja, vsak s 4 delavskimi močmi in maj ar brez otrok se spfejmejo pri Henriku Mallner v Rošpahu pri Ma-riboru._700 2—2 Dva drvarja, katera znata tudi ogljo kuhati, se sprejmeta na delo za dalje časa pri Blažu Urbas na Slemenu, pošta Selnica ob Dravi. 717 8—2 Trgovski pomočnik se spvejme, dobro izuijen v trgovini z mešanim blagom v trgovino Jakob Dereani-ja v Žužemberku (Kranjsko), kamor se naj ponudbe pošiljajo. 722 3—1 Kovačkega pomočnika, pridnega, sprejme takoj Matevž Bregant, kovač v Orehovi vesi, pošta Hoče—Slivnica. 726 8—1 Majhni dijaki se sprejmejo na stanovanje v Mariboru, Jfedgaase 19. Pridna deklica, ki zna na šivalni Btroj dobro šivati, vešča sloven. in nemškega jezika, želi takoj službo nastopiti. Naslov pove upravništvo. 728 2—1 V slovo! Ker se nam ni bilo mogoče povodom preselitve iz Male Nedelje v Šmarje osebno posloviti od vseh prijateljev in znancev, kličemo jim tem potom prisrčni X Bogom l •4 720 i-i Obitelj Stupica. Kmetijsko drnštvo v Leskovcn ima v nedeljo, dne 23. oktobra 1904 ob 9. nri dopol. svoj občni zbor* "HtjE v društvenih prostorih. — Dnevni red: Volitev načelnika. Načelnik. •S OD >IM O CO o ca o o» Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom Worsche ,,pr*i solne«" ESiarihoi* Herrengasse Nr. 10 Karal „pr-l solneu4' Gosposka ulica št. 10 Maribor katera prípcrcáa slavn. občinstvu sí oje letne in jesenske novosti, bod*i za m ške a!i ženske obleke v veliid in le i izberi, po izredno najnižji ceni. Sukne (átof) za celo moško obleko (suknja, hlaée in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6,— in naprej do nsjfiaejáe vrste, gladki, f.rni, žastt in modno barvani kamgarni, Iodni in vsake 19 vr.ste «ukrerfgr. M«ga. Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 140, 1.80, 2 30. 3,— in n*prej do najfinejše vr ,t« v najncvtjiih modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. — 65. —.80, —90, 1.—, 1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr- te Velika zaloga peñlnpg* blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelj posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2,— naprej, izgot ^ljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in n.jf jfo ,'rugon». — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči o < ■■i ■ 3 S3 O cr c/> «-»- o M< CD CO Vsemposestnikom U^gfp* vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novem! ra in prihodnjo spomlad ve® tisoč suho oepljenlh trt na predaj in sicer cepljene na R. P.rtalis: 12.000 žlahtnina bela iu rudeča. 4.000 Silvanec zeleni. 4.000 Burgundec beli. 1.600 Traminec. 600 Rulandec. Cepljene na Rup. Montikolo: 10.000 Laški rilček. 4 000 Šipon rumeni. 8.500 Nemški rizling. 400 Kraljevina. 1.600 Laški rilček. 1000 Silvanec zeleni. Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreniniene trte po 190 K tisod komadov. Na vsakih 100 kom. cepljeaih trt da;ji 20 komadov IL vrste brezplačno. To je na 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od H. Portalis prodajam po 20 K tisoč kom. Kdor naroči najmanj 1000 kom cepljenih trt, dobi jih 5°/o ceneje. Pri naročilu ni treba znamke za odgovor pridejati. Pri naročilu blago»olite poslati V0 are od naročene svote Trte ae pollljajo le v od trtue ust oku-iene kraje. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 6. novembra t. 1. Naročila sa sporni,vi pa dokler bo kaj zaloge. 708 8-8 Anton Slodnjak, trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov gor. r .» iKio i pri p-u u Slovenska tvrdka! Alojzij Horvat kamnoseški mojster £ K K v Kačjem pri Mariboru — priporoča — 88 12—10 nagrobne spomenike HZZZZZZZH JSdravje je največje bogastvo! | ü h4. S.Jmi Kapljice sv. Marka. y fWt *»ifr v / ■ ••: | Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se nporab-! Ijajo za notranje in zunanje i • • • bolezni • • • • Osobito odstranjujejo trganje in ote-> kanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-vijovsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosro pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine m krče, ¡«spe-šojejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezui na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati * no-Jbeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva sesamo: Tfestn« leharnn, 35«-ji-eb, zato se nai naročujeio točno pod nsslovoci: Mestna lekarna, Zagreb, Marto? tri št. 68, poleg minil Marte, Denar se pošilja naprej ali p i povzame. Manj kot en» dvanajstcrica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena vsako pošto: 1 duoat (12 steklenio) 4 It. 4 duoate (48 steklenlo) 14 60 Si. 2 duoata (24 steklenlo) 8 H. 5 ducatov (60 steklen.) 17 — K. 3 ducate (36 ateklenlo; 11 K. Imam na tisoče priznaluih pisem, da jih ni mogoče tn tiskati, zato na vajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretiučič, učitelj; Janko Kisar, kr. nad-kgar; Stjepan Borčii, župnik; Ilija Msmič opsnkar: Zrfij* Vukelič, šivilja; Josip S*ljapič, seliai? itd. Ustanovljena 1. 1360. SKi lestna lekarsna^ Zagreb, Markov trg st. 68, poleg cerkve sv. Marka, 646 io-t || Zdravje je največje bogastvo! razne velikosti po najnižjih cenah. X1XÍXXXXXXXXXXC Za spomin vernih mrtvih priporoča se ravnokar izišla Missa pro defunctis ad IV. voe. inacquales, aut uaa voee cum Organo. — Auctore Matthaeo V ur ni k. Samozaložba, tisak Katol. Tiskarne. Ljubljana. Prodaja Katol. Bukvama, Schwen-tnarjeva knjigarna ter skladatelj v Št Vida, Dolenjsko. 697 3—8 Štefan Kaufman v Radgoni priporoča svoje lepo pozlačene nagrobne =| križe |= po najnižji ceni. 694 6—8 Točna in solidna postrežba! ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijan. odrevenelosti, protinu frenmatiznin), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica T20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se, priporoča posebno rekon- 1 valescentnim, bolnun na želodcu in oslabelim na krvi. steklenica 1-60 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira. Benedikt Sleril, posest, graščine flolič pri Konjicah, Sp. Sta]. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka alica in v Mozirin! _ ___________pri Martinu Š n s t e r. 626 62—61 Ea katero jamčijo okraji: Jtlltl i S18J 6 fS 18 fl f 3 fl 110 IG 8 Goriijigrafl, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri JeM in Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno ohrestovanje do in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob uavadnih urah. 721 12—1 Narodni dom Narodni dom neomejene visokosti, ima sedaj čez 0 štiri milijone kron % hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek Hranilne vloge obrestuje po 4°/° in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4°/0 oqresti. — Izposojnje pa od dne 1. prosenca 1905 na zemljiško varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 41/2 odstotkov obresti. ..•jgivt*•<;•■ S \i■ ■ Izdaiatali te kat tUk društvo Odcovorai uradnik: F «ril» Laskavar, Tiak tlakam« sv. Cirila,