Mestne novice. Rezidenčni okraji Clevelanda i kar mrgolijo propalih žensk, odkar so jih pregnali iz njih distrikta. —»Meseca aprila je policija v Clfevelandu zaprla nad 40 zloglasnih hiš, kjer so se zbirale nravno propale ženske v po-nočnih orgijah z moškimi. Policija je tedaj mislila, da je očistila mesto tega zla, toda obšir-\ ne preiskave so dognale, da to zlo sedaj 'bolj cvete kot kdaj prej. Dočim so prej stanovale ženske skupaj v eni ulici, in niso vlačile kuge po celem mestu, so se sedaj razpršile po celem Clevelandu in okolici. Mlada dekleta iz dobrih hiš se vlačijo ponoči ,po skrivnih rezi-denčnih prostorih, mladi fantje preživijo orgije po raznih vilah, kjer se opijajo in učijo dekleta nemoralnosti. Par minut hoda od Public Square dobite vse polno modnih stano-# vanj z' 10 ali 15 dekleti. V teh Imah se prodaja opojna pijača 6rez licence. Posebno mnogo ; takih prostorov je nad groce-rijami, v'bording hišah, nad sa-looni. Policija je nezmožna uničiti to zlo, ker je razširjeno po celem mestu. Policija je dobila številne pritožbe 9d moških, da so bili oropaniod mladih deklet "pri svojV^&rTočnih "izletih". Dočim si prej na Hamilton ave. lahko brez skrbi - Šel v enake hiše, moraš danes imeti priporočilo, in sicer od 'upljivne" osebe, da prideš k dekletam, moraš imeti avtomobil in mnogo denarja, da zapraviš. Nad 600 4 deklet, ki so prej živele v zloglasnih hišah, je ostalo v mestu. Ta dekleta so si poiskala navadno kako službo med dnevom za par ur, da jih policija ne more nadlego-vati, ponoči pa žive svoje prejšnje življenje. MnogO žensk, pregnani]|/v Ahstabuli in okolici, se je zateklo v Cleveland, kjer nadaljujejo svoj "business". Poleg teg£ pa prihaja v te' ponoone nemoralne vile mnogo prav mladih deklet, 15, 16, 17 let starih, skoro redno dva do trikrat na teden in uživajo tam nemoralnost. Ta dekleta ne prodajajo svojih teles radi denarja, pač pa radi po-hotnosti in iz ljubezni do samo-^pašnega ponočnaškega življe-' nja. Policija je skoro brez moči. Ce zastraži kako hišo, dekleta kmalu spoznajo in se preselijo. .Kadar pa koga dobe, navadno .nimajo dokazov, in jih morajo zopet spustiti. Tako je nastal v mestu nov problem, ki bo povzročil policiji mnogo težav, če bo hotela res "očistiti" mesto. —'Dež, ki je padal skoro ves dan v nedeljo, je preprečil piknik Čitalnice. Odločil se bo drug dan za izlet. —Rojaka Josip Bolnika zadela kruta nesreča v družini. 'Njegov 13 letni sin in 5 letna hčerka Anica sta šla na Woodland ave. k teti in sta nesla zaj-ce4 Vračala sta se domov po Keiper St. ter stopila na progo New Yofk Central železnice, da bi prej prišla domov. Njih hiša se nahaja tik ob progi. Tu je pridrvel od zahoda tovorni vlak, od vzhoda pa ekspresni vlak. Malo Anico je zgrabilo in jo na vrglo na tir. Eno roko so ji kolesa odrezala, desno nogo popolnoma zmečkala, glava pa je bila tako razfbita, da so se možgani vsipale otroku ven. Bilk je seveda ,takoj mrtva. Fantek je dobife poškodbe na glavi in na rokah, toda se upa, da bo popolnoma okreval. Njega je vlak le sunil s proge. S težavo se je vlekel siromaček v stran in neprestano klical sestrico Anico, ki je že mrtva ležala. Zgodilo se je to v četrtek malo po četrti uri pop. Stati«, ki so svoje otroke neizmerno ljubili, so vsi iz sebe od žalosti. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. —Umrl je Anton Brodnik, star 48 let, eden najstarejših in dobro poznanih Clevelandča-nov. V našem mestu je stanoval 23 let, in je mnogo let vodil gostilničarsko obrt. Zadnja leta je živel za sebe. Umrl je v City Hospitalu najbrž na naduhi. Rojen je bil v 'Pamčevem, Velike Lašče. Tu zapušča štiri odrastle otroke. Bil je član društev sv. Vida, št. 25 KSKJ in dr. sv. Alojzija. Pogreb se vrši v torek zjutraj. Ranjki zapušča v stari domovini 5 sester, tukaj pd 3 brate. Bil je poznan vedno kot miroljuben in pošten mož. Mir njegovi duši! —Iz Oniahe, Nebr., je poslal zaveden rojak sledeče vrstice kot pozdrav Slovenski Ligi: V silni volji, moč je prava, možje narodni, kri je zdrava! Stojmo trdni tam kot kamenje! —II>. "Gorenjske Četne" priredi 1. avgusta veselico na vrtu Ignac Rotterja, stop 125^. Obilo zabave se obeta vsem. ¥ —^o^ijalisti zahtevajo, da si riiesto posodi $35.000.000, s katerim denarjem naj se kupi družba pocestne železnice. Jeseni bi se moralo o tem glasovati,J:e se hoče mesto zadolžiti za 35 milijonov. Mestna uprava je proti temu, toda naklonjena pa* je predlogu, da se kupi za $15.000.000 posestvo električne družbe. Za novo železniško postajo v Clevelandu se namerava izdati $9.000.000, za novo podzemeljsko železnico na E. 55th St. pa $15.000.000. Jeseni pri volitvah bodemo glasovali za velikanske izdatke, če bodejo volivci namreč take volje. —Dva Indijanca od rezervacije v Shaker Lakes sta v soboto se napila "ognjene vode", potem sta pa prišla na Square, kjer sta začela plesati indijanske vojne pleše in tako kričala, kot bi hotela vse belokožnike skalpirati. Konečno jih je ujel neki policist. Pri sebi sta imela več steklenic žganja. —V soboto zvečer in v nedeljo navsezgodaj je imela policija opraviti dovolj, — žal, z našimi rojaki. Osem jih je prijetih in ^aprtih. Radi malenkosti so se sporekli rojaki na Connecticut ave. v Newburgu.1 Ker ne znajo druge izobrazbe, so prijeli za steklenice in nože, in splošen poboj je nastal. Napadali so celo policista Bra-merja, ki jih je hotel umiriti. Pozneje pa so prišle policijske rezerve, ki so šest rojakov odpeljale v zapor. Med njimi šo trije bratje Kužnik. Za imena ostalih nam ni bilo mogoče zvediti. Drug poboj je nastal na 3512 St. Clair ave. Divjaki tu niso prizanesli niti otrokom. 'Dveletni Frank Gregorčič je dobil večje rane s steklenico po glavi, njegov oče, Miha Gregorčič pa močan udarec nad desnim očesom. Josip Jerič ima preklano čelo, Josip Sara-fin pa vso glavo razbito. Nekaj jih je policija peljala v ječo, nekaj pa v bolnišnico, da jim rane zašijejo. Tako smo se zopet za eno stopinjo približali»— kulturi z noži. Nihče ne ve, kako človeka srce »boli ,ko mora sporočati enaka surova dela naSih ljudij v javnost. ^ V Rimu ae bojijo zračnega napada. Rim, io. julija. Sem se poroča, da je poslala Nemčija več jZeppelinov na obrežje Jadran-j skega morja. Namen teh Zep-pe'inov je, da preletijo Apenin-| ske gore in se prikažejo nad Rimom. Laška- vlada je to naznanila papežu, ki je takoj odre dil, da se pogasijo vse luči v I Vatikanu tekom noči. Tudi je papež dal poskriti vse dragocene slike, da bi bile varne pre*d bombnimi napadi. Vojaške oblasti so priredile vse potrebno za obrambo. Posebni topovi so na visokih krajih kakor opazo-' valni stroji, ki naj naznanijo prihod Zeppelinov. j • Severni jeleni za Nemce, i Ivristania, 11. julija. Neka norveška družba je podpisala 1 pogodbo z nemškimi mesarji, 1 glasom katere pogodbe bodejo poslali Norvegi Nemcem 1O.000 1 živih severnih jelenov v Bero-j lin. Jeleni so namenjeni za hrano prebivalstvu. 2000 zrakoplovov. London, 11. julija. M. Ten-nant, angleški I vojni* podtajnik je sprožil v parlamentu idejo, I da Anglija naj takoj nabavi 2000 večjih zrakoplovov, ki naj bi napadali nemške železnice. Nemci se imajo zahvaliti svojim delnim uspehom, ker imajo izvrstne železnice in neštevil-ne mostove preko reke Rene, po katerih 'ahko hitro prevažajo vojaštvo semintja. M*r. Tennant se je .izjavil, če bi angleški zrakoplovci razdrli te mostove, bi bik> gibanje nemške armade skoro onemogočeno. Angleško vojno pasojilo. London, n. julija. Narodno vojno posojilo v Angliji ima velik uspeh. Tekom štirinajst dnij je ljudstvo posodilo vladi $3. 000.000.000, in pričakuje se še dva tisoč milijonov, tako da naraste posojena svota na pet tisoč milijonov do'arjev. Vojnega posojila se lahko Vsakdo u-(leleži, ker prodajajo l^onde tudi pošte. Nemci gredo nad Francoze. London, ur julija. Tekom zadnjih treh dnij so poslali Nemci 240.000 novih vojakov J na francosko bojišče, in nriča-kuje se ostrega spopada na celem zapadnem bojišču. Del te nove nemške armade je prišel z ruskega bojišča, kjer mislijo Nemci, da so gotovi z Rusi. Toda vsa poročila iz vseh krajev naznanjajo, da so Rusi začeli z novo ofenzivo ter porazili Nemce. - Angleži osvojili afriške nemške ko'onije. London, 10. julija. Burski general Botha je pora«il nemško armado v južno-zapadni Afriki, in s tem je prešla vsa velikanska nemška afriška kolonija pod angleško vlado. Ta kolonija je večja kot celo nemško cesarstvo. 5000 Nemcev je branilo to kolonijo, toda burski general Botha je vse Nemce ali ujel ali pobi1. Ta nemška kolonija je posdbno znana kot jako bogata na demantih in dragocenih kamenih, prideluje se pa tudi mnogo zlata in srebra in druge fine kovine. Dasi je kolonija večja kot Nemčija, pa ima le 80.000 prebivalcev, večinoma Bušmanov in Hoten-tOtov, Rusi podijo Nemce nazaj. London, n. julija. Nemci so se ustavili pri svojem prodiranju v Rusijo. Pri Lublinu, pri Krasniku in pri Zlati Lipi so jih Rusi napadli z vso silo in jih vrgli nazaj. Rusi se bojujejo trdovratno, in Nemci ne bodejo mogli odposlati vojaštva na francosko bojišče- radi nepričakovanega napada Rusov. Avstrijska armada pod pov^j- stvom nadvojvode Friderika, je doživela hud poraz. >Nidvojvo-da Friderik je prodiraš s tremi armadnimi zbori proti Krasniku do nekega gozda, * o katerem je menil, da je že očiščen sovražnika, in da so se Kusi daleč naprej umaknili. Naenkrat pa so ruski kozaki planili iz gozda nad Avstrijce, in yjnel se je strahovit boj, v katerem so zgubili Avstrijci 15.OP0 mož. /Nadvojvoda Friderik ije hotel s svojini prodiranjem doceči, bi se združili z levim krilom nemškega poveljnika Macken-sena, toda radi njegovte neprevidnosti, je doživel vejik poraz in zveza obeh armad rtajbrž ne 1 o mogoča. Parnik Adriatic v pristanišču- London, in. ju'ija. Veliki parnik Adriatic, ki je peljal iiz New Yorka v Anglijo za sedem milijonov dolarjev strelji-va. je srečno prišel v lujko. Razni finančni krogi s ostivili večje svote denarja, da bodejo Nemci potopili ta parnik. Parnik Minehalfa, ki je začel na morju goreti in je imel na krovu mnogo streljiva, je srečno dospel v pristanišče. V Plymouth je dos'pela druga ang^-ška ladija s 3000 tanadskimi vojaki na krovu. Boji na Francoskem. Nemška uradna poročila govore o manjših bojih na Francoskem. Nemci trdijo, da so nekoliko napredovali v Champagne distriktu. Tu so zadnji teden vjeli 1800 Francozov, 3 topove, 12 strojnih pusjc, Francosko uradno poročHtr^a pravi, ,da so bili .Nemci na vseh točkah, na katerih so napadali, odbiti, in da so vjeli 8, julija 881 Nemcev. Francoski zrakoplovci so bombardirali več nemških železniških postaj. Nemški submarini so tekom tedna, ki »e je končal z 7. julijem potopili deset angleških in drugih ladij. Tekom istega tedria je dospelo v Anglijo 821 ladij, in iz Anglije je . odpljulo 545 ladij, sku'paj 1366 ladij, izmed katerih so jih Nemci potopili le devet. Nemška bojna ladija potopljena London, 11. julija. Londonski vojni dopisnik sporoča, da je angleški submarin v Baltiškem morju 2. julija potopil neko nemško vojno ladijo. Sedaj se je dognalo, da je bila'ta nemška vojna ladija "Pom-mern", ki je nosila 13.200 ton. Srbija ima denar. Rini, n. julija. Srt)ski narodni zbor je dovolil vladi $50.000. 000 za nadaljevanje vojske proti Avstrijcem. Srfoi se pripravljajo za večjo akcijo ob reki Donavi in ob bosenski meji. Avstrija je zbrala nove čete pri Sarajevu in pri Zemunu. Črnogorska armada bo skupno s Srbijoi udarila v Hercegovino. Amerika zaplenila brezžično postajo. Washington, 10. julija. Nemška brezžična postaja v Sayvil-le, * ki je nemška lastnina, in kamor so hodili brzojavi iz Be-rolina, je bila zaplenjena od ameriške vlade. Vlada Zjed. držav se je bala. da ne bi Nemci kršili nevtralitete s tem, da bi oddajali signale na morje. Nemška družba, katere last je postaja, je protestirala, toda brez uspeha. Ameriška vlada bo imela postajo v posesti do konca vojne. Poročilo iz Dunaja. UDIunaj, 11. julija. Pri Krasniku se naše čete trdovratno, bi-jejo z ' Rusi. Boji se nadaljujejo z največjo ostrostjo, toda do-sedarj še niso imeli nobenih uspehov. Sicer se na ruski fronti ni zgodilo ničesar novega. Na italijanski fronti smo odbili Italijane pri Podgori in pri Gorici. Tu smo zajeli 600 Italijanov. ■ Rusi so na svoji fronti v Buko-vini prosili za 4 ure premirja, da pokopljejo svoje mrliče, kar smo jim dovolili. Laško poročilo. Iz Chiasso, Italija, se poroča, da so Italijani dobili bitko, ki je trajala šest dnij na Gorso planjavi. Po krvavem boju je italijanska infanterija osvojila več avstrijskih utrdb, in zajed-no so Lahi dobili 2000 avstrijskih ujetnikov. Chicaški nadškof mrtev. Rochester, N. Y., 11. julija. Tu je umrl Rt. Rev. James Quigley. chicaški nadškof. Bolehal je dalj časa na paduhi in pljučnici. Becker zgubi priziv. Charles Becker, znani policijski poročnik iz New Yorka, ki je bil spoznan krivim, da je bil soudeležen umora gamibler-ja Rosenthala^ in ki je bil obsojen na smrt, je zgubil zadnji priziv. Becker mora umreti na električnem, stolu 26. julija. Nemški odgovor na ameriško noto. Nemški odgovor na ameriško noto, je vzbudil veliko ne-voljo v ameriških krogih. Vse ameriško časopisje brez izjeme trdi, da je nemški odgovor na ameriško noto naravnost izzi valen, in da nemška vlada ni odgovorila na nobeno vprašanje, ki ji je bilo stavljeno od •Zjed. držav. Francosko in angleško časopisje pa je označilo nemško noto kot humbug in sleparijo. Posledice note. Uradni krogi Washingtona, ki dobro pozriajo položaj, so se izjavili, da je položaj jako resen. Nemčuja v svojem odgovoru nikakor ni povedala, kaj hoče narediti, da se uredi zadeva z Lusitanijo, kjer je poginilo nqd 100 ameriških državljanov. In bas to je bila glayna točka ameriške note. Vse je pa odvisno od predsednika Wilsona, kaj Ibo ukrenil. Včeraj je imel dolg telefoničen pogovor z državnim tajnikom Lansingom. Splošno se pričakuje, da bo Wilson poslal konečno noto (Nemčiji, nekak "ultimatum", v katerem bo trdno zahteval, da Nemčija odgovori na ameriška vprašanja. Predsednik se vrne v Washing, ton. Predsednik Wilson, ki se mudi sedaj v Cornish, N. H., na počitnicah, se vrne ob ptrvi priliki v Washington. Uradni tekst note pride v glavno mesto v pondeljek in državni tajnik Lansing jo bo natančno preštudiral, predno odda svoje mnenje. Kakor hitro bo nota popolnoma raztolmačena, bo sestavil predsednik odgovor in ga predložil svojemu kabinetu. »Položaj je jako nevaren. Ame-ka ne more druzega ukreniti kot to, kar je povedala že v dveh notah nemški vladi, namreč, da zahteva, da Nemčija preneha s submarinskimi napadi na trgovske ladije, drugič da se spoštuje nevtralnost morja in tretjič, da vodi Nemčija vojno po človeško in ne zverinsko. To bo Wilson ponovno in odločno zahteval od Nemčije, in od nemške vlade je odvisno, če hoče ostati v prijateljstvu z Ameriko. Kaj pravijo ameriški listi? Chicago Daily-News* .Nemška nota nima druzega namena kot povedati, da se v Berolinu bolj brigajo za posadko subma-rinov kot za varnost Amerikan-cev na morju. St. Louis Times: Nespametno *bi bilo trditi, da razmerje med Zjed. dTŽavami in Nemčijo ni napeto. Sovražnosti znajo zbruhniti vsak čas. Denver Post: Nemški odgovor je presenetljiv za vse,.ki ; , J '1 1 ljubijo mir in pravjc6. Nemški odgovor je skrajno ošaben, sebičen in trdovraten. New York Globe: .Nemški odgovor na drugo ameriško noto je prav tak kakor prvi. Nemčija prav nič ne odgovori, ali bo spoštovala mednarodne postave in varovala ameriškti življenje. New York Sun: Nemški odgovor na noto predsednika Wilsona je nesramnost sama v sebi. # New York Herald: Če izvzamemo nekaj praznih fraz iz nemške note, ta nemška nota ni nič druzega kot zabavljanje in roganje Zjed. državam. iFittsfburgh Leader: Drugi nemški odgovor je ravno tako slab kot prvi. Namesto da bi iNemčijg zadovoljila ameriškim •zahtevam, pa Nemčija diktira Zjed državam, kaj naj naredijo. Več grozilnih pisem. St. Louis, M'o., 12. julija. Neki tuk. časopis je dobil pismo, s podpisom "Pearce", v katerem cjopisnik grozi, da bo ubil Morgana in Sir Rice, angleškega poslanika v Washingtonu. Pravi, da bo končal delo, ki je •bilo nemogoče, da ga izvrši FY. Holt. Ta oseba trdi, da je bil iHolt oni, ki je napovedal, da se bo Lusitania potopila. Sumi se, da je položil Holt posebne bombe na Lusitanijo. Bombe na ladijah. Washington, 11, julija. Vlada Zjed. držav je prepričana, da obstoji v Ameriki banda zarotnikov, ki se je zarOtila po- fsfgati bombe na rse-t«HJ©, ki odpljujejo iz newyorškega pristanišča proti Evropi. Danes je mornariški oddelek naše vlade zopet odposlal brezžično svarilo dvenia parnikoma, ki se nahajata na morju. Boje se, da so bombe na teh parnikih. Na angleškem parniku Kirkoswald, ki je priipljul iz Marseille so do-•bili 9 bomb. Avstrijci in Nemci ne mofrejo naprej. London, 11. julija. Ruska armada je prizadjala tako hude udarce nemški in avstrijski armadi, da slednje ne morejo nikamor več naprej in se pripravljajo na splošno umikanje pred Rusi. Zavezniki na francoskem bojišču uporabijo to kot izvrstno priliko, da začnejo z ofenzivo proti Nemcem, t Armada nemškega kronprinca, ki je napadla Francoze v Woevre distriktu, je popolnoma prenehala z napadi. Ta nemška armada je bila za celo miljo pognana nazaj, dasi je žrtvovala precej mož, da bi prišla naprej. Ruska ofenziva in močni ruski sunki so preprečili vse načrte Nemcev in Avstrijcev. Na francoskem bojišču Glavni stan francoske armada, 10. julija. Ko so se francoske čete borile 120 dnij za posest hribov med Arras in Be-thune, so sedaj vsi ti hribje v francoskih rokah, in dežela je očiščena sovražnika. Važna ce sta mtd Arras in Bethune je v francoskih rokah. Nad 100.000 vojakov so zgubili Nemci v teh dolgih bojih, ki so se raztezali na štiri mesece. Francoske zgu-be so znašale nad 55.000. Nekoliko vstran od strelnih jarkov se nahaja na tisoče križev, ki naznanjajo, kje počivajo ubiti vojaki. Skoro na vsak korak se spodtakneš ob veliko jamo. Na desettisoče teh, jam dobiš v teh okrajih. Pbvzročile so jih Ibombč, ki so padale gosto kot toča skoro štiri mesece. Laško uradno poročilo. 'Rim, 11. julija. Sovražnik je ponovil svoje napade pri Dogni Veliki oddelek avstrijske pehote, podpirane z artilerijo, so hoteli napasti naše postojanke pri Magdaleni, toda o št se je R^pet v ofenzivi l^d^ Nemci se u^^ obrnila proti njim. Zajeli smo več sto Avstrijcev. Na fronti reke Soča je postavil sovražnik številne baterije, proti katerim naša artilerija neprestano strelja. V petek so Avstrijci z novimi silami napadli naše pozicije pri koroški meji, toda so bili odbiti. Avstrijsko poročilo. (Diunaj, 11. julija. Na fronti Rusov ni ničesar novega. En ruski napad smo odbili. Na južnem bojišču smo odbilj več la- t ških napadov. Rusko poročilo: 1 Petrograd, n. julija. Posadka naše trdnjave Osovec je dne 9. in 10. julija napravila iz trdnjave izpad in pobila sovražne saperje, ki so hoteli podmi-nirati zidovje. Na fronti Jose- j fov-Binaha se boji nadaljujejo. . f Pri Kovertu se je sovražnik z J; vso silo zaletel v naše pozicije, toda je bil krvavo odbit. Ju ž- , no od Bihave smo ujeli 900 Avstrijcev. Laški ujetniki na Ruskem. Rim, ri. julija. Italija in Rusija ste se pogodili, da spusti Rusija vse laške ujetnike, katere je ujela pri Avstrijcih. Tem | ujetnikom se bo dalo na izbero ali stopijo v laško armado ali pa bodejo kot vojni ujetniki Italije. Rusi se znebe na ta način kakih 15.000 ujetnikov. Amerika odkloni nemško not o. .M , Washington, 11. julija Zjed., « države bodejo odklonile nemški, | odgovor na ameriške zahteve. \ Nemčija mora na vsak način*, , povzročita smrt sto ameriskM^ državljanov na Lusitaniji. Ameriška vlada je trdna, da se ne poda Nemčiji v nobeni točki in ne odneha prej, dokler f 'Nemci ne priznajo svoje krivde r V diplomatičnih krogih se go- j vori, da je nemški poslanik v Washingtonu, Bernstorff, na- ; svetoval cesarju, kaj naj odgo- * vori. Poslanik se je izjavil, da je zadovoljen z nemškim od g o- , vorom. Iz vseh krajev Zjed-žav se poroča o skrajni tteza- * dovoljnosti, ki jo je povzročila nemška nota. —V nedeljo je bil ubit ro-jak Jos. Schneider- na svojem \ motornem kolesu, ko je vozil po Nottingham Rd. proti Nott-inghamu. Zadel je v brzojavni drog, padel s kolesa in si zlomil tilnik. Schneider je pravkar podelil stroju več moči, da ' 4 bi prišel na klanec ceste, ko je zgubil kontrolo stroja in zadel v drog. Bil je takoj mrtev.v j iStar je bil 34 let, neoženjen. Tu ima brata iii sestro. Bil je član , nekega ameriškega podporne- : j ga društva. Stanoval je na 1390 Przemyslski v jetniki. V drugi polovici meseca aprila so Rusi vse avstrijske vojne vjetnike, kar šo jih svoj čas dobili v Pr-zemys'u, odpravili na Rusko. Vlom in umor. V noči z dne 2fr. na 22. maja t. 1. s6 neznani storilci vlomili v hišo Helene Primožič v Gorenjem Logu št. 3. Isti so slednjo umorili, njeno hčer Frančiško pa smrtno ranili. Frančiška Primožič je imela še toliko moči, da je šla zjutraj ha poštni prad v Litijo in tamkaj brzojavila hranilnfci radi oči vidno vzetih hranilnih 1 Vlomi v Semiču. Pred nekaj dnevi so neznani tatovi vlomiM v Semiču na štirih krajih in odnesli trgovcu Zurcu blaga v vrednosti 2000 kron; Sumi m|| družbi, ki se klati po Doienj^gM __A IZHAJA V TOREK IN PETEK. fc —»~t «.--- i t a ---1----ti M M j__niiiuLi IHpK orel poapua m oitonoiu k n« ■ ji Jb* piima, dopisi in denar naj k pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND. O.__ ■DWAMD KAJJ8H, PubUe*ar. LOU1B J. PIRO, Bdi tor. ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. RcAi br 13.000 8lo'rol«n» (Kralncra) In the City of Cleveland mad rlMwherc. Ad-cr. titlng r»tea on request. _« TKU. CUY. PWINCKTQN 1«Q B*ter*d Mcond-clnM matter January ttb 19O0, at the pott office at Cleveland, O. aadcr the Act ot March a. 1«7P.__ No. 56. Tuesday, July, 13. 1915. 93 Slovanski ujetniki v Canadi. "Zajedničar". glasilo Xarodne Hrvatske Zajed nice, prinaša daljšo razpravo o slovanskih, posebno jugoslovanskih ujetnikih v Canadi in opisuje, kaj je gl urad N. H. Z. naredil, volj napadati Ugo. Poglej-Yj piše "Zajedničar" o j, Joža ju Jugoslovanov v Ca na-di: Preteklega leta, ko je zbruh-nila evropska vojna, so nastali za podanike Avstrije in Nemčije v Canadi teški dnevi. Delo-dajalti v Canadi so začeli odpuščati od dela naše ljudi, večino iz političnih razlogov. Canada kot provincija Anglije, je začela internirati naše ljudi radi lastne varnosti, kakor se je to zgodilo po vseh drugih deželah. N. H. Z. je imela v Canadi štiri društva, in za člane teh društev se je moralo nekaj narediti. Hrvati so pisarili pisma na gl. od!bor, in slednji je pri svoji seji sklenil, da odpošlje v Omado gl. predsednika Mr. Mir oh niča in hrv. odvetnika Kosto Unkoviča Meiča. Dana jim je bila naloga, da naredita vse potrebno, da se reši Jugoslovane v Canadi vojnega ujetništva. Marohnič in Unkovič sta odpotovala v Washington, kjer sta s pomočjo konzula Srbije, Mihajla Pupina, bila sprejeta v avdijenco pri angleškem poslaniku Sir Cecil Arthur Spring Rice. Avdijenca je trajala celo uro. Razjasnilo se je poslaniku, da Hrvati in Slovenci ne spadajo med upornike, da so ti ljudje dobri Jugoslovani, ki so prišli v Canado edino-le po delu za zaslutžkom. Da so danes Hrvati in Slovenci še avstrijski sužnji, ni to njih krivda. Povedali §mo poslaniku, da Hrvati in Slovenci danes žele, da se čimprej zruši Avstrija, in postanejo ti narodi svobodni. iProfesor Pupin je jako priljubljen pri angleškem poslaniku, in z njegovo pomočjo smo dosegli sijajen uspeh v Washing-tonu.. Kakor hitro je bila stvar od strani urejena, smo se pri-»ravifi na pot v Canado. Od mi Slovencev bi moral iti g. eser. Toda par dni] pred od-Hovanjem je nevarno zbolel, prosil me je, naj storim za :e kolikor mogoče dosti. >vake je zastopal g. Matija kot zastopnik Narod- nega Spolka in Slovaške Lige. V petek, 4. junija smo dospeli v Buffalo, in v nedeljo, 6. ju* nija stno dospeli v Ottawo, glavno mesto Canade. V pon* deljek smo se hapotlli proti uradu generala William Otter, ki je vrhovni poveljnik vseh ca-nadskih camp, kjer so internirani vojni ujetniki. Bilo ga ni doma ta dan, toda dobili smo ga drugi dan, t. j. v torek. Sprejel nas je z največjo prijaznostjo. Ko nam je pokazal zemljevid Canade, smo se prepričali, da bi bilo treba nekaj mesecev, predno bi mogli obiskati vse kampe, kajti Canada je večja kot Zjed. države. Zato smo se odločili, da obiščemo samo najbližje kampe. 6 General Otter je jako znan canadski general, in pred vojno je že stopil v pokoj, toda ko je zbrivhnila Vojna, je bil napro sen, da prevzame poveljstvo ujetniških kamp, kar je tudi storil. Pred našim odhodom iz Ottavve, nam je dal dvoje priporočilnih pisem, eno na poveljnika trdnjave Fort Henry, Irtigo na poveljnika Petavvavva Camp. V razgovoru z nami je general omenil, da je pred nekaj ?eti potoval v Avstrijo in se lobro spominja več mest in pokrajin. O Slovanih je imel do-)cr pojem, in smo se obširno azgovarjali o Hrvatih, Slnven-cih, Slovakih. Srbih in Čehih. Priporočal nam je, da ko bode-mo potovali, da naj dobro vprašamo vsakega ujetnika, da se irepričamo, če je vreden, da se spusti na svobodo. Istega)dne snio odpotovali do singstona, kamor smo prišli ob 1. zjutraj 9. junija. Trdnjava 'art Henry se nahaja na drugi strani mesta Kingston, v ustju vawrence reke. Ta trdnjava je časih v vojnah igrala važno ulogo, dočim stoji danes samo kot nekaka relikvija na stare jojne čase. Ob desetih zjutraj smo prišli pred trdnjavo, kjer nas je ustavil vojak. Kmalu pride časnik, kateremu izročimo pismo generala Ottera. Ko smo >rišli do prvega uhoda trdnjave, smo vpisali naša Imena v knjigo, in prisedšl na hodnik, nas je drVbil drugi častnik, ki nas je vrlo prijazno pozdravil, dal nam je na razpolago imenik ujetnikov, todp med stotinami imen smo dobili le kakih deset, o katerih smo slutili, da so slovanska. Ko s in o se pa razgovar-jali pozneje s temi Vjudnii, smo dobili le enega, ki je bil Slavo-nec Mla'den Hudišič in enega R. Zorala, Ceha, vsi drugi so rekli, da Nemci. Ker odhaja vlak iz Kingsto-na v Pembrook, kjer se nagaja Petawawa kanlpa, smo se ob 1. uri podali na kolodvor in potovali dalje. Po vseh mestih, kjer smd potovali, smo videli mnogo vojakov, in zde?o se nam je, da smo v K v ropi. Prebivalstvo v pokrajini Ontario govori francosko in angleško, in kamor smo pri mo, mi je dejal, da je bil o na šem prihodu brzojavno ob've-scen. Pokazal nam je kuhinje, živež in spalne sobe vojnih ujetnikov. Mora se priznati, da ravna canadska vlada z vojnimi ujetniki človeško, in jim ne manjka ničesar razven svobode. Ujetnikov v Petawawa kam pi je kakih 600, večinoma iMažari in Poljaki, ki so izjavili, da so Avstrijci. Nepomljivo je, da se z» Poljake nihče zavzet ni, niti za Mažare, dasi prebivajo tu že od avgusta meseca 1914. S častnikom Watsonom smo iskali Slovence, Srbe ali Hrvate po Jrampi. (Srlie namreč one, ki so rojeni v Avstriji.) ;Prvi se je javil Matej Liculj iz Lum-brega, Istra. Bil je rtilad in bistroumen človek, in ko je začul govoriti hrvatsko, je bil nepopisno vesel. Ko smo naprej hodili, smo vpraševali ljudi, odkod so, zakaj so ujeti, ali morejo kam iti, če se jih oprosti ujetništva in če ljubijo Avstrijo? Na kratko smo jih podučili o slovanski zgodovini, opominjal jih na našo usodo v tijini, da naj rečejo povsod, kamor gredo, da |o Hrvati, 5>loveiici, velika veja drevesa slovanskega, nikdar pa naj ne reko, da so Avstrijci. •Bratov Slovencev sem dobil tu jako malo. Eden je bil Frank Venhoyec in drugi Frank Grum oba iz Zatičine. Raztolmačil sem obema, da g. Sakser radi bolezni ni mogel1 priti sem, toda da se bom jaz zavzel za nju, da bodeta spuščena na svobodo, toda samo pod tem pogojem, da rečeta, da sta dobra Slo-venca, a na ndben način Avstrijca® Odgovorila sta mi, da so bili Ljubljančani že od nekdaj dobri Slovenci in bratje Hrvatom. Ona dva sta pa doma blizu od Ljubljane. Dočim sem jaz iskal Slovence in Hrvate, je gospod Gazdik iskal Slovake, katerih je dobil precej v kampi. G. Gazdik go vori tudi mažarsko, in Mažari, ki so bili med ujetimi, so ga lepo prosili, naj stori tudi za nje kaj. G. Gazdiku je bila ta prošnja tako po všeč. kajti zgodilo sc je mordA prvič ,da so Mažari kaj prosili Slovaka. Toda ker Mažari mstf Slovani, jim je Gazdik povedal, naj se zanesejo na svoje lastne rojake, da jih rešijo. Jako sem se začudil ,ko sem opazil v tej kampi tudi rusko zastavo. Pozneje sem zvedel, da se inu'di tukaj pet rusMh častnikov, ki preiskujejo nove topove in itiunicijo, katero so naročili v Canadi. Razne canad-. skc tovarne imajo nad 60 mili jonov dolarjev naročila za rus ko armado. V Ottawo smo se vrnili i petek, 11. junija in smo podali generalu Otterju nase izvestje in ,v soboto smo dobili povelje, da odpotujemo v nedeljo v Ka-puskasiii Camp. V nedeljo, 13. junija smo odpotovali v Kapuskasin Camp. šli, je visela poleg angleške zastave tudi francoska. Kolikor sem zvedel, je poslala Canada dosedaj v Evropo 150.000 mož, in ravno te dnij je zopet odhajalo 35.000 dobro izvežbanih vojakov. Canadski vojaki so za vojaške razmere sijajno plačani. Dobivajo namreč $1.10 na dan in vse prosto, O žen jeni vojaki pa dobivajo poleg gorenje plače še $20 na mesec posebej. Teh in polovica njegove dnevne pteče gre za vzdrževanje njegove družine. Torej dobiva družina oženjenega vojaka mesečno $y>. V vojno sprejemajo od 20—40 letne. Vsak kanadski vojak dobi malo uro. ki mit pogostokrat dobro služi. Vožnja iz Kingstona do Peni broke traja sedem itr in pol, in raditega smo dospeli v Pembroke ob pol devetih zvečer. -Pte-tawawa kampa se nahaja 12 milj od Pembrooka. Drugi dan. t. j. v četrtek, smo se odpeljali proti kampi. Pot je bila precej težavna, skozi šumo in grmičevje. Ko sino se bližali kampi, smo srečevali vojne ujetnike. Eni so tolkli kamenje, drugi so čisti?i šumo, tretji so delali pota. Vsak oddelek ujetnikov čuva straža. Petawawa Camp pripada vladi in je 124 milj prostorna. , -• Poveljnik Petawawa kampe je polkovnik Dela Ronde. Ko sem 'mu izročil generalovo pis- Zelezmca pelje iz Ottawe <10 i North Hay. kjer smo morali čakati nekaj ur na drugo železnico. ki pelje do Cochrane, oddaljeno od Ottawe 501 miljo. Ko smo se vozili po severnih krajih provincije Ontario nismo videli druzega kot temno goz-dovje, preko katerega gotovo se ni hodila človeška noga. Tu sem videl tudi Cobaldske gore. Ti rudokopi, ki se nahajajo v teh gorah, so prinesli delničarjem v nekaj letih 60 milijonov dolarjev. Tik rtidokopa se nahaja malo in ozko jezero, za katerega so lastniki rudokopa plačali S t .080.000. Jezero so potem osušili. V tem jezeru -leži na milijone in milijone srebra in zlata, katerega pridno pridelujejo. Mestece Cochrane je staro šele 7 let, in pred 3. letf je popolnoma zgorelo. Prebivalci so si postavili nova bivališča kot so najbolje vedeli in znali. Imajo tudi hotel, ki se imenuje "King George Hotel'', seveda iz lesa. Tu smo v pon-deljek prenočili. Hotel ima tudi saloon, in pri \ihodu v saloon, sem opazil redki napis: "Drin-katorium". V torek, ob 9. zjutraj smo šli z železnico v Kapsukasin Camp kjer se nahajajo naši rojaki kot vojni ujetniki. Na kampo smo prišli ob I. popoldne. V tej kampi ni nikogar fazven ujetnikov, nobene cerkve ali šole. ■bolne in mrtve člane, pač pa se pobriga v vseh ozirih, kjer je treba Hrvatom in njenim članom pomagati. Pred svetom n™Avtt^ec"1^'Sfeat' alfkkk Nemec, pač pa pravi čisti slovanski Hrvat. Marsiklo bo znal ceniti žrtve Zajednice, ki ga je rešila iz ujetništva. Jo«. Marohnič. o Iz stare domovine. Uradi tržaške namestnije poslujejo deloma provizorično v Postojni. Mnogo oddelkov pa se nahaja še v Trstu. Kože in usnje. Trgovinsko ministrstvo je uvedlo maksimalne cene za surove in goveje konjske kože in za najvažnejše vrste govejega in konjskega usnja. Državni uradniki in uslužbenci niso^opravičeni črnovoj-niškega pregledovanja, Raznesla se je vest, da državni uradniki in uslužbenci ne pridejo k pregledovanju. Ta vest ni utemeljena. Pregledovanja so le o-proščeni uradniki okrajnih glavarstev, občinskih predstojni-štev, železniški uslužbenci, prostovoljni strelci. Finančna prokuratura v T#-stu se je preselila v Gradec. Vojaško sodišče v Gradcu. "Grazer .Tagespost" poroča: Domobransko divizijsko in bri-gadno sodišče v Ljubljani je razpuščeno. Agende je prevzelo graško divizjsko sodišče, ki se imenuje v naprej ''sodišče na-mestnega vojaškega poveljstva. Ne obup'ati, če nekaj mesecev ni poročila o pogrešanih vojakih. Znana ljubljanska rodbina Tratnikova, hotel Tratnik na Sv. Petra cesti, je že objo-kavala svojega sina Mirka( ki je vstopil o priliki mobilizacije prostovoljno v vojsko, ker ni bilo od 14. novembra 1914 nobenega poročila o njem. Začetkom leta 1915 so tudi razni ranjenci, ki so • se s Karpatov vračali, pripovedovali, da je padel na bojišču. Poizvedovanja so ostala brezuspešna. Dne I. aprila pa je došla brzojavka iz Samarkanda v Turkestanu, s katero naznanja da je vjet in prosi za denar. Razumljivo je bilo v hiši ta dan izredno veselje, vendar gotovosti še ni liilo. Dne 28. maja pa je došla dopisnica, ki ima že tiskano vsebino, fiele sedaj je nedvomno dokazano, da je Mirko živ in je upanje , da bo čez mesece razkladal svoje doživljaje. Ni tedaj obupati onim, ki ne dobe od svojih dragih z bojišča takoj poročil, ampak treba je potrpežljivo čakati, če prav dalje, kakor družina Tratnikova. , Sleparstvo pri dobavah za armado na Ogrskem. Ogrski in dunajski' opozični listi priolV eujejo po budimpeštanski parlamentarni korespondenci, ki izhaja kot pjiloga ogrskega službenega lista, nekatere zanimive podrobnosti iz razprav) ve o sleparijah pri dobavah za armado, s katerimi se je, kakor znano, pečal pred par dnevi ogrski državni zbor. Tako na- vaja poslanec Huszar v svoji ■i „rt.„i_ _ji ■ .1 • i_ i In ne vzame ga n« kriza ne B B vojna. Pilite za pojasnila na B B , •LOV. K. 60LA. B B «11» St. Clftlr ave. (48)B B CLEVELAND, OHIO. B HAROLD & BMBRIGH. Javni notar iti zastopnik za zavarovalnino proti ognju. Pro* daja zemljišč in lotov. Prezkr-M posojila. Tel Wood 58, Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St. Clair ave. Collin wood Sta. Cleveland, O. Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—& Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio. ., (23-46) Odida se soba za enega fanta. 1308 E. 55th St. (57) Dober konj, vreden $100 se proda. 1172 Norwood Rd. (58) Dve sobi se dajo v najem, bre^ hrane. 6021 Glass ave. (58) Delo dobijo dekleta aH ženske, ki znajo slovensko in angleško. E. A. Reimer, & Co. 3423 St. Clair ave. Lepo stanovanje, 5 sob, poceni se odda v najem. Vse nanovo očiščeno. Closet /raven. 6020 St. Ciair Ave. \j (58) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVE. I Se priporoča Slovencem v obilen obiak. Točna postrežba. Vedno sveže pijače. Jako lepa hiša, po prav nizki ceni. se proda z lotom zajedne na 1119 E. 72nd St. Se mora hitro prodati (56) Pred dvema letoma so cleve-landske banke primorale človeka, ako je bil banki kaj dolžan, da se je moral dati zavarovati skozi banko. Zatorej so me prav lahko odpravili slovenski posestniki s tem vzrokom, da morajo tako storiti, kakor banka zahteva. Ali sedaj ni več tako, ampak banka vam piše dopisnico, 30 dnij predno poteče vaša stara zavarovalnina, da do istega dne prinesete novo zavarovalnino s pripombo, da mora biti ista od zanesljive družbe. Moje police so zanesljive, zatorej kadar dobite tako dopisnico, pošljite jo meni in drugo je moja skrb, plačate kadar je za vas najbolj ugoden čas. Ne pozabite, da prodajam hiše in istotako zamenjam vašo hišo za kmetijo. JOSIP ZAJEC* 1378 E. 49th St. (66) Cleveland, O. Central 6494 R. Glejte, da ne BraJB HM dobite pona-I redb, ki niso ^ nič vredne za- RICHTER CO. Street New York. N. Y, Soba za eno ali dve dekleti se da v najem. 1376 E. 41st st. -- (56) FINO VINO vedno dobite pri Jot. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos« Kozely 4734 Hamilton tvc. m* National Drug Store! Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. un 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) POZOR! Pomlad je tu, treba je popraviti, kar je uničila zima pri gospodarskih poslopjih. Priporočam se za vsakovrstna popravila in nova dela. Oglasite se sedaj, ker čas je ugoden. Delo izvršim v zadovolji nost vseh. FRANK HOČEVAR. Stavbenik. 1099 E. 64th St. (66) COLLDNWOOD, O. Priredil bom razprodajo za samo 5 dnij, in sicer <12-13-14-15 in 16. julija. Sedaj bom nudil -najnižje cene, kar smo jih še kdaj imeli. Čevlji vredni $5, sedaj $3.00, čevlji vredni $3.00, sedaj $2.00, čevlji vredni $2.00. sedaj 50c. Obleke za dečke od 5-18 leta, vredne $7.00, sedaj samo $2.00. Ženske bluze vredne $2.50, sedaj $1.50. Bluze vredne $1.50, sedaj 50c. Blago na jarde polovična cena. Za obilen obisk se priporočam. (56) JOSIP KOS, 15406 Calcutta ave. POZOR! Vsem rojakom, posebno pa društvenim bratom naznanjam, da sem se preselil iz 6011 Bonna ave. na 1197 E. 61st St. Rojaki so prošeni, da se obrnejo na ta naslov, kadar kaj potre* bujejo. John (Bekolj, 1197 East 61st St. (56) iDfp^ititpaiiimimaigignaaf ajitainimtpa« L Skok, 4118 St Clair Avenne. Prvi in edini slovenaki klepar in atreini krovec in barvar hiš. Vsako delo garantirano. Nizke cene. 'm m !i: m iii in m m ttut m m m se ic ai m m it mit !!■ n Iščem žensko, ki je vajena gospodinjstvu. Dobi službo takoj 1191 E. 61st St. (57) Dva fanta se sprejmeta na sta nova nje in hrano. 5920 Prosser ave. (57) Jako dobra pohištvo za Štiri so be proda po nizki ceni. 2023 W. 105th St. (56) mmM ,; ž J * - « t I I M t rt. .m^?.1'* . ' jpreau m mv »■■iijk« iraM Ac. f MNH J ^Jt . \ •© 1 1 jz Jf Bfl f* J f| ITT-WtttI 1 r i if1 iS®«!® r^EBjo r. lohKcql. k«, tm OBRESTI 1 SE ZAČNEM VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA L A K E I SHORE BANK ia p« pravilih pUfuw Srn Akti, ko pottfMli dlMV ▼•n , 4% i Sl CUir ud Mtbffe Pmpwt mmi Hitm Superior and AdcHt—. bi run p*ti, 4tiial ijtm r«c*ipt m>m» (m m»Jn ta «4 n*)iUt«Jiih Mbwvll, nt mor« ozdraviti. V ail idravniiki rac apt i OMTaja i»HU T Mto Mam, kjav bodUJe zdalaai p«lalji iAci»8f» 1buwtudiupiki nb -P® IVBijarlh pradmator, toalatB.il> potrvb* Hffff, dilav, cigar ia ihiflirrj* Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vo^nl St. Ckir Ara. Naprodaj je hiša za 2 druž., nova, škrljeva streha, velik lot, blizu Gordon parka.' Vprašajte ftri (56) JOHN SCHUDEL, 7402 St. Clair ave. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + FRANK BRICELJ, 4 6026 St. Clair Ave. 4 ^ Expresman. ^ ♦ Prevažam pohištvo in vsa-^ ♦ kovrstne stvari. Postrež-^ ♦ ha točna in zanesljiva. ♦ 4 Tel. Princeton 1982 L. + IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 St Clair Aye. j, Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpol&go. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. Uradne urei Od 0i30 do IliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 sračer Telefon urada: Eaat 408 J. Telefon «t«noTanja: Eddy 1856 M. » —----------------■ - V __A Slovenska Dobrodelna Zveza . — 1 t f ■ ■ 1 .j m 1 ——— Ustanovljena 13. pfi&g&Hk Glavni sedež: novembra 1910. ^bfidLtf Cleveland, O. ———i^——— I m ■■ 11 ——————J Inkorporlrana t ditavl Ohio lata Iflf. Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St Oalr Avanae. Podpredaednik: PRIM O« KOGOJ, S904 St Clair Avanua. Tajnik: FRANK HUDOVERN1K. 1052 Baat 6tad Btreat Blagajnik: JERNEJ KNAU8, «12» St. Clair Avenue. Zdravnik: JAMS8 U. SELISKAR, 6117 St Clair Avenue, v ODBORNIKI: P. M. Jakiifi, 1203 Norwood Rd. Joatp Rns«, 6712 Bonna ave. Pr. SorlC, 5909 Proaaer av. Wank Oeme, 6033 Bt Clair Ave. Anton Grdlna, <6127 St Clalr Ave. Iffnao Smuk, 1098 Baat 66 St Anton 01 tir. 1158 B. 61 St Zvaslno glaallo "CLEVELAND9KA AMERIKA" Val dopisi, druga uradne atvari In denarne nakaznice naj ae poilljajo «a glavnega tajnika Pisarna glavnega urada ee nahaja oa 1052 B. 62nd 8treat prvo nad-■tropje, aadaj. Cujr. telefon: Princeton 1276 St ----- ■ ■ ------ • Cuy. Central 5848 R. Cuy. Central 6026 W. G. TRAVNIK AR & J. J ARC, Slovenska javna notarja Slav. filoveii8ketmi občinstvu naznanjava, da sva otvorila nov urad na 5600 J St. Clalr ulici, kjer tedeva lzdelo\ala vsa v notarski posel spadajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala ln prodajala lote In hiše. Vsa dela, kakor prepis žemljica ali hiše,, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila za tukaj ali g staro domovino, se izgatovijo v pisarni; za pošteno in solidno delo se jum&;| Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali nesreči, kakor tudi hišno opravo, hleve, avtomobile in velika stekla v izložbah. Poa;edujeya za vsakoga ki ima opraviti z sodnljo. — Priporočava se stavnemu občinstvu In obljubu jeva, da bodeva za vsakega storila, kar bo v najinih močeh. 5600 ST/CLAIRIAVE. Rep.: 0. Travni kar, Rea.: Joa. Jarc 1357 East 55th ti 1358 Marquette St CH^URS ARMBRUSTER1 ( MESNICA PRVE VRSTE NAJBOUSE sveže in prekajeno meso. 6112 ST. CLAIR AVE. I ......................................... ^ g A Pravi starokrajski brinjevee Cen« 6 steklenic . . . $6.50 I ill Cena 12 steklenic . . . $13.00 I EH " ; čista slivovka kuhana iz pravih MdJL čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 I ^ml^L Cena 12 steklenic . . $13.00 I ^^m ¥ ' Imamo najfinejii tropinjevec in r ^ drožnik. I gal. $2^5, $2.50, $2.75 I ^^jpj^-gH Pristna rudeča ohiosica vina ^^^^^ Galona . . 50, 55, 60 in 65c j J Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. ■ ■^Stol Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, ia 25 I fffl^ll gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih k Mdbraz- I HJjngMj plačen. Te cene •• aamo xa na dabalo. Nato* I ---^^ cilu aaj se priloži denar ia natančni naslov. lLV~nF-'...........: S5|£? Ill'! I 1 1 Nadaljevanje iz 2. strani dvignil denar, a kmetom pri vsakem konju odtrgal po 20 kron. Nemški častniki se niso malo zgražali, ko so izvedeli, kako je s stvarjo. O veliki noči je uimirovljerii huzarski poročnik, veleposestnik Elmer pl. Nemeth, pripeljal v Szatmar 83 konj, ki jih je naborna ko-lrjisija za konje v Csengeru baje spoznala zas posobne; t>ila so pa večina nadušljiva, hroma, zgUrana - kljuseta in živino-zdravnik, ki je imel nalogo, da jih prevzame, je ugotovil, da niso to bili konji, ki so bili potrjeni v "Csengeru. Manjkala so vžgana znamenja in namesto petletnih so bile 20 letne živali. Zvedenci so izjavili, da ni nobeden teh 83 konj vreden sto kron, a vendar jih je bilo veliko med njimi plačanih po 850 kron. Poslanec Huszar je našteval nato nadaljna lopov-stva satmarkega policijskega glavarja, m. dr. tudi to, da si je dal plačevati od revnih galiških beguncev, ki so bili nastanjeni v njegovem okraju po 40 v od osebe zato, da so smeli z ostalimi 50 v (begunci so dobivali Po 90 v na dan) skrbeti za svoje priživlja/nje. Begunci so mu to "kupčijo" sami ponudili; poprej jim je dajal famozni "poglavar" podporo "in natura"*. Thankoczy je bil tudi v zvezi 7. zloglasnjm Arkadijem Pasz-teftijem. 'Možakar je bil bazi-ljanski menih brez imetja, ki , je pred leti v, satmarski župani-. -ji ustanovil neko božjo pot kot privatno podjetje in si je nakopičil na ta način veliko bogastvo. Arkadij Pasztori je bil v zadnjem čtfsu zelo osumljen zaradi vohunstva, toda bil je interniran šele pred kratkim po posredovanju vojaške oblasti v Nyireggyhazi. Pastzori ln Thankoczy sta delala skupne kupčije. Ko so se začele proti Thankoczyju kupičiti kazenske ovadbe, so fbilt budimpeštanski detektivi odposlani v Szžitmar, Njihov prvi korak pa je bil, da so obvestili Thankoczyja, zakaj so prišli v Szatmar. Hrvatska zastava na Reki. ".Vovosti" z dne 9. junija poročajo iz Reke: Te dni so se vršili v Sušaku pri Reki nabori 18 in 43 do 50 letnih. Ob tej priliki so prišli iz Crkvenice naborniki v Reko. Imelt so -seboj hrvaško zastavo. Na korzu jih je pričakoval oddelek reških stražnikov, ki so, ko so dobili ojačenje z golimi sabljami napadli nabornike ter jim od-vzefi hrvaško zastavo. Ljudstvo pa se je zavzelo za nabornike in je pred magistratom •burno zahtevalo, da se nabornikom zopet izroči hrvaško zastavo. To se je tudi po enoin-polurnerfi pogajanju zgodiio. Ko so naborniki zopet imeli svoj zastavo, so se prepevajoč narodne pesmi podali na Sušak Reški magistrat je baje bil izdal odredbo, s katero se prepoveduje v mestu nošenje hrvaških zastav in trakov, petje narodnih pesmi in vporabljanje i godb. Pripomniti se še mora, i da je bil izdan manifest cesar-I ja ob izbruhu vojne z Italijo samo v ogrskem in italijanskem jeziku, čeprav je, kakor znano i pretežna večina reškega prebi-| valstva hrvaška, šele 29. maja je izšel ta manifest na Reki tudi v hrvaškem jeziku. K temu pripominja zagrebška oficijoz* na "Hrvaška korespondenca": jO dogodku na Reki se je poročalo tudi banu Skerteczu, ki se je živahno zanimal za ta dogodek. Konstatiralo se je, da se je ta obžalovanja vreden dogo- -i..........* "Toda brigalo te bo tvoje življenje, prijatelj Vampa I iPri meni sledi dejanje hitro za besedo. Saj vidiš, da sem dboro- ■ "In jaz?" 4'Ti ? — Saj vWiš, da nisi oboli 2 •» ag^ rožen. ^Prisluškoval si P mrmra Vampa divji, ko skuša na zunaj pokazati mir, dasi se je zdajci spomnil na svarilo, katero je dobil' od maestra Pa-strinija v hotelu. "četudi sem brez orožja," reče Vampa, "pa kljub temu pribiti na pomoč dvajset mož ob prvem klicu. Ti bodejo zvršili vsa moja povelja." Benedetto se pa zaničljivo zasmeje ter odvrne: "Le poskusi!" Nehote se Vampa strese. Konečno pa se zopet ohrabri in zakliče Benedettu: Lopov!" Glasen smeh Benedetta sledi tem besedam. Benedetto se je smejal kot človek, ki se norčuje nad nedolžno jezo otroka.. "Lopov, da lopov si!" reče Benedetto. "Usmiljenja si vreden, ker si se tla! zapeljati cxl svoje strasti, ne da, bi kaj videl ali slišal, kar se je okoli tebe . godilo. Vampa, ni ti znano, da jaz vem vse. Brez orožja si in sam v tem poslopju. Nobene druge družbe nimaš kot žrtev • tvoje pohotnosti. Od trenutka, ( ko si stopil v te pozemeljske prostore, sem. čakal na priliko, i da se ti pokažem, da tj kot roparju mrtvih teles vzamem mrtvaški prt. »Slišal sem strele tvojih pistol, in šele potem sem Stopil navzdol, kajti zmaj ni »Uiel več zob in ni mogel več grizti. Mogoče ti ostane še bodalo — toda v cevi te pištole imam dve dobri kroglji, da te •poderem na tla, če se dvigneš nad mene I Na noge, Vampa 1 (Prihrani mi trud, da te oropam z lastnimi rokami, ali z drugimi besedami, prihrani si oni mali del življenja, ki ga še nosiš v sebi. Vem, da si se polastil vsega denarja, kar ste ga imeH v »kupni blagajni. Ta denar zahtevam, druzega ne. Vampa, daj mi tvoj pas ali življenje!" "Izdajale« 1" zakriči Vampa. "Ti veš bolje kot jaz, kaj to pomeni, — Jaz ne delam druzega, nič več nič manj kot kar si ti že tisočkrat storil: Oropati te hočem. — Hitro, Vampa! Brez odlašanja. Denar ali življenje!" '"Toda jaz nimam denarja." "Vampa — Vampa 1" "Čuj!" reče Vampa, ko poln ' obupa pogleda okoli sebe, "ti si oni Francoz, ki me je izdal rimski policiji. Torej veš, da je tudi meni vse znano. Benedetto, ti me hočeš oropati in potem prodati. Kje je tvoja vera? Kakšna nova šola zločina je, kateri pripadaš ti? Odkod prihajaš brezvestni izdajalski demon, ki imaš toliko izdajstva v sebi? O, spominjam se, da sem mnogo potnikov izropal, celo mnogo sem jih umoril — izvrševal sem raznovrstne zlo- « —---—-------j— čine, toda — nikdar nisem nikogar izdajalsko oropal.'' "Kaj mi pridigaš! —- Čuj, Vampa, dovolj imam tega. Povem ti,