Digitalizacija in digitalna preobrazba? Drama? Kaj industriji in poslu prinašata digi­talizacija in digitalna preobrazba? Se ju moramo bati? Menda ne. Je pa res, da ju vecina ljudi pozna zgolj površno, zato ju je treba osvetliti. Pred kratkim me je znanec nasmejal do solz. Dejal je namrec, da bo »digitiziral« po­slovanje svojega podjetja. Seveda sem vedel, da je napacno uporabil izraz, mislil je »di­gitaliziral«, a hkrati razmišljal, kako bi bilo, ce bi lahko res vsakega zaposlenega in stroj ter seveda vse drugo, kar najdete v podjetju, spremenili v nicle in enke. Bi lahko avtomati­zirali prav vse in ljudi zamenjali z roboti? Ali pa povezali vse, kar obstaja, po principu, ki ga želi uvesti internet stvari? Digitalne preobrazbe poslovanja pac ni brez digitalizacije – papirja in procesov. In ce se odpravljanja papirja v poslu v povprecju lote­vamo relativno uspešno, celo z državo lahko vedno vec stvari uredimo po elektronski poti, pa je tistih konkretnih zasukov v poslu, ki bi upravicili besedo preobrazba, bistveno manj. A vsaka pot zahteva prvi korak. In vec manjših projektov s podrocja digitalizacije poslovanja lahko vodi v digitalno preo­brazbo – prav takšno, ki bo poskrbela, da pojutrišnjem vcerajšnjega nacina poslovanja ne boste vec (pre)poznali in se vam bo zdelo skrajno zastarelo. Podobno, kot takrat, ko je »vojsko« delavcev z lopatami in krampi nadomestil kopac. »Digitizacija« samega procesa je nemogoca. Lahko pa poskrbite za avtomatizacijo procesa z digitalizacijo informacij in »vbrizgava­njem« tehnologije za namene avtomatizacije. Avtomatizacija pa je nekaj, kar vedno vec industrij zna in pozna. Avtomatizacija skrbi, da se stvari pocno hitreje in natancneje, na marsikaterem podrocju se prikljuci tudi dvig kakovosti. Digitalizacija poslovanja pa pomeni upora­bo digitalnih tehnologij in podatkov (digitali­ziranih in/ali izvorno digitalnih), da bi ustva­rili prihodke, izboljšali poslovanje, zamenjali/preoblikovali poslovne procese (in ne le, da bi jih digitalizirali) ter predvsem ustvarili okolje za digitalno poslovanje, katerega jedro pred­stavljajo digitalne informacije. Opremljeni z njimi namrec ljudje, stroji in algoritmi hitreje in natancneje, skratka bolje, odlocajo o tem, kaj, kdaj in zakaj bodo naredili – pac v skladu z logiko, ki zasledujejo jo v poslu. In že smo prišli do digitalne preobrazbe. Ce izraz »poguglate«, vam omenjeni spletni iskalnik izvrže definicijo, ki se v prevodu bere nekako takole: »Digitalna transformacija je globoka in pospešljiva preobrazba poslovnih dejavnosti, procesov, kompetenc in modelov, s katerimi lahko v celoti izkoristite spremem­be in priložnosti digitalnih tehnologij ter njihov vpliv na družbo za doseganje strate­ških in konkurencnih prednosti.« Digitalno preobrazbo torej podjetja rabijo, si jo želijo. Hudic je le, ker je ne morejo kupiti na policah oziroma enostavno narociti pri najboljšem ponudniku. Ne, digitalno preobrazbo bo tre­ba živeti, z njo se bo moral poistovetiti prav vsak zaposleni v podjetju, saj je vsak posame­znik kamencek v mozaiku, ki si prizadeva za­gotavljati kar najboljše uporabniške izkušnje – oziroma tisto, kar danes ljudje kupujemo. Poleg zgodb in novih besed, seveda. Darko Švetak urednik www.linkedin.com/company/irt3000 facebook.com/irt3000 @irt3000 Official Media Partner of ISTMA World Preverite, ali je žreb tokrat izbral vas! Pri reviji IRT3000 vas, cenjeni narocniki, kar naprej razvajamo. Skrbimo za vašo odlicno obvešcenost, izobraževanje in vcasih tudi za razvedrilo. V tokratnem žrebanju med našimi zvestimi narocniki, nagrado (blok, kocko z listi in vrecko iz blaga) prejmeta: • MEHATRONIS d.o.o., Boris Krevzel, Velenje • DECCA d.o.o., Peter Egelic, Ljubljana – Crnuce Sodelujte tudi vi. Podaljšajte narocnino ali izpolnite narocilnico na spletni strani irt3000.si. Letna narocnina znaša samo 50 evrov, narocnina na e-revijo pa 30 evrov. Vmesno žrebanje v veliki nagradni igri za narocnike revije IRT3000 5 Uvodnik 8 Vrhunski rezultati so vedno posledica trdega dela 10 Intervju: Nataša Grlj - vodja oddelka za fotometrijo in homologacijske pisarne v podjetju HELLA Saturnus Slovenija, d. o. o. 76 Napredne tehnologije 76 Intervju: Hiroshi Chigira, NTT; Tehnologija ustvarjanja vseprisotnosti 81 Pametna mreža senzorjev za ucinkovit proces obdelave 82 Elektrika iz brezžicnih omrežij 86 Nova generacija 3D-tiskalnikov Formlabs 88 Bosch in Daimler z dovoljenjem za avtonomno parkiranje vozil brez cloveškega nadzora 90 Nova verzija platforme programske opreme 94 Integrirana rešitev za razvoj turbinskih strojev 97 Tisoc ton vulkanskih kamnov shranjuje 130 MWh energije v pilotnem obratu 13 Utrip doma 13 Od elektricnega kolesa in vremenske postaje do osnov videoprodukcije 16 Slovenija cez 30 let? Pogumnejša in uspešna! 17 Kolektor Etra podpisal najvecjo pogodbo v zgodovini tovarne 18 »Umetna inteligenca odseva pristranskost tistih, ki jo razvijajo« 20 Pametne karoserije bodo krojile avtomobilsko industrijo v prihodnjih desetletjih 22 Dobili so vec kot desetmilijonski posel za osnovo najprestižnejših mode­lov BMW 26 Slovensko znanje soustvarja švedsko industrijo 31 Poslovno srecanje na MOS povezalo 200 podjetnikov iz devetih držav 32 Od skromne kovacnice do globalnega partnerja – Uniorjevih prvih 100 let 38 CERATIZIT Nemcija odpira razstavni prostor v Sloveniji 98 Orodjarstvo in strojegradnja 98 Prednosti uporabe adaptivnih rezkalnih strategij 102 Nov nadzorni sistem za aktivne vibracije pri CNC-obdelovalnih strojih 108 Oblikovanje lomilcev odrezkov 112 Sestava na podlagi laserskih pripomockov 114 Smartmforming – pametna orodja za oblikovanje plocevine 122 V celoti avtomatizirana proizvodnja posameznih izdelkov 126 Kaj je CAD/CAM 130 S pravimi podatki o orodju do tocnih oblik 140 Na široko odprta vrata za nove projekte 144 Razvoj in raziskava sistema za pulzirajoce visokotlacno dovajanje hladil­no-mazalne tekocine v procesu struženja 156 Zadovoljstvo strank je odvisno od zanesljivih postopkov strojne obdelave 166 Hitrejša obdelava z umetno inteligenco 170 Nepretrgano procesiranje delov, ki jih je treba zlepiti 194 Koncept celovitosti za dodajalno proizvodnjo 198 12.000 lukenj v sekundi premera 1 mikrometer 202 Kovinske delne odstranljive proteze izdelane z dodajalnimi tehnologijami 44 Nekovine 44 Trendi v industriji svetlobne opreme avtomobilov 48 ENGEL na sejmu China Composites Expo 2018 50 Novi CAD podatki in ucinkovitejše hlajenje jeder 51 Fleksibilne popolnoma integrirane proizvodne celice 52 K - 2019 52 Predstavitve podjetij na K - 2019: Stäubli, MAGUIRE, BOY, Arburg, ENGEL, KraussMaffei, WITTMANN BATTENFELD, TEKNOR APEX, Coperion in Coperion K-Tron, Sumitomo (SHI) Demag, HAITIAN, Moretto, IKV, KREYENBORG, HASCO, ProTec, NEGRI BOSSI, SABIC, LANXESS, GILLARD, WINDSOR, BASF, FARREL POMINI 74 Od »role« do tretje dimenzije 20 Pametne karoserije bodo krojile avtomobilsko industrijo v prihodnjih desetletjih 82 51 Fleksibilne popolnoma integrirane proizvodne celice Kaj je CAD/CAM 126 Elektrika iz brezžicnih omrežij Trendi v industriji svetlobne opreme avtomobilov Tehnologija neunicljive kitare Aplikacije dodajalne proizvodnje v orodjarski industriji 44 106 92 PROMOCIJSKI CLANEK Revija IRT3000 – sponzor Tadeja Pogacarja Nova slovenska kolesarska zvezda je … strojnik Vrhunski rezultati so vedno posledica trdega dela Po koncani Vuelti lahko povsem jasno potrdimo, da je Tadej Pogacar nova zvezda slovenskega kolesarstva. Pogacar je s tretjim mestom na dirki po Španiji pokazal, iz kakšnega testa je. Pri IRT3000 smo ponosni, da smo njegov talent prepoznali, še preden se je povzpel na zmagovalni oder. Tudi v športu je pogosto tako kot pri razvoju in inovacijah: odlicni rezultati so plod trdega dela, dobrih pogojev, strokov­nosti in vizije … 20-letni Tadej Pogacar, ki od lani tekmuje za ekipo Združenih arabskih Emiratov UAE in je nedavno osvojil tretje mesto na dirki po Španiji, se tega zelo dobro zaveda. Tem ciljem sledimo tudi pri reviji IRT3000, kjer nismo le promotorji stroke, pac pa želimo z razlicnimi družbeno koristnimi projekti spodbujati vrednote, v katere verjamemo. Šport je eden izmed teh. Tudi zato smo pri reviji IRT3000 že pred casom prevzeli skrb za prodajo Tadejevih navijaških izdelkov. S tem podpiramo promocijo kolesarstva, športa in aktivnega življenja. »Zahtevni treningi in tritedenske tekme mi vzamejo veliko casa, sam pa ne morem skrbeti za podporo svojim navijacem. Vesel sem, da so mi pri tem priskocili na pomoc pri reviji IRT3000,« je povedal Tadej Pogacar, ki je tudi sam strojnik, saj je koncal srednjo strojno šolo v Ljubljani. Bralci revijo IRT3000 najpogosteje srecujejo v strokovnih krogih, vendar uredniška usmeritev revije zajema tudi širšo, družbeno odgovorno delovanje. »Pri reviji IRT3000 smo se za sponzorstvo Tadeja Pogacarja odlocili zato, ker želimo promo­virati kolesarstvo, šport in aktivno življenje. To je poleg nagrade Taras, izbora Inženirka leta in projekta Inženir, inženirka bom še eden izmed družbeno odgovornih projektov,« je povedal Darko Švetak, glavni in odgovorni urednik revije IRT3000. Revija IRT3000 – sponzor Tadeja Pogacarja Revija IRT3000 CESTITA Tadeju Pogacarju za odlicen rezultat na Vuelti 2019 O Tadeju Pogacarju Rodil se je na Klancu pri Komendi, zato ni cudno, da so mu takšni in drugacni klanci tako pri srcu. Po koncani srednji strojni šoli se je vpisal na fakulteto za športni menedžment, vendar pa študij caka na cas, ko Tadej ne bo vec toliko na kolesu. Športno pot je zacel z žogo in še danes rad igra nogo­met, vendar pa je bilo odlocilno to, da je želel posnemati starejšega brata Tilna, ki je zacel trenirati kolesarjenje. Že pri devetih letih je skušal sesti na kolo, a tako majh­nega dirkalnega kolesa v klubu niso imeli. Kljub temu je v Kolesarskem društvu Rog pod vodstvom trenerja Mihe Koncilja zacel s suhimi zimskimi treningi in ko so se spomladi zacele prve dirke, je Tadej že toliko zrasel, da se je našlo kolo tudi zanj. V slovensko kolesarsko reprezentanco so ga uvrstili že kot decka, Tadej pa s ponosom pove, da mu zastopanje slovenskih barv zelo veliko pomeni. Prav tako kot druži­na, ki ga že vse od malih nog podpira pri uresnicevanju vedno vecjih želja in ciljev. Od januarja 2019 Tadej Pogacar dirka za ekipo UAE. Po tretjem mestu na Vuelti 2019 so njegovi cilji in želje še vecji. Logo Tadeja Pogacarja – volk, kolesarska zver Tadej Pogacar si je za svoj zašcitni znak izbral rdece crnega volka, saj je zanj simbol neukrotljivosti in nepopustljive moci. Poleg tega volkovi praviloma napadajo v tropu, po­dobno kot v kolesarstvu, kjer ima Tadej ob sebi vedno ekipo, ki ga podpira in šciti. Letalski krili ob straneh znaka nakazu­jeta, za katero ekipo nastopa Tadej, obenem pa sta tudi sim­bol hitrosti in lahkotnosti. Krila so sestavljena iz lovorovih listov, ki so od nekdaj krasili zmagovalce. Zacetnici imena Tadeja Pogacarja TP skupaj z verižnikom v sredini tvorita napis ToP (vrh). Nakljucje ali jasen znak, kam je namenjen Tadej Pogacar? Svojo majico, bidon ali obesek z znakom Tadeja Pogacarja lahko narocite na naslovu tadej-pogacar.com/trgovina/. Nataša Grlj INTERVJU Inženirka leta 2018 Nekaj carobnega je v tem, ko tvoj izdelek zasije Nataša Grlj se vedno znova nasmehne, ko na cesti vidi vozilo Renault Captur. Pod njegove LED-žaromete se je namrec vodja oddelka za fotometrijo in homologacijske pisarne v podjetju HELLA Saturnus Slovenija, d. o. o., podpisala skupaj s sodelavci. Poleg optike prisega tudi na dobro kuhinjo in znanstveno fantastiko. In se veseli dejstva, da projekt Inženirka leta najrazlicnejše inženirke predstavlja v pravi luci. Miran Varga Kaj vas je navdihnilo za inženirski poklic? Menim, da sem se v inženirstvu znašla po spletu okolišcin. Ko sem se v srednji šoli odlocala za fakulteto in kasneje za poklic, me je spremljalo veselje do naravo­slovja in tehnike. Študirala sem fiziko, pozneje naredila še doktorat. Ko sem delovala kot mlada raziskovalka, je kazalo, da bo moja pot naravnana tipicno akademsko­-raziskovalno. A so me okolišcine prisilile v iskanje dru­gacne poti. Zaposlila sem se v podjetju Hella Saturnus, kjer znajo prepoznati potenciale doktorjev znanosti. Ti v veliko podjetjih še vedno veljajo za prevec izobražene, neprakticne in posledicno neuporabne. Jaz pa upam, da sem izkazano zaupanje upravicila in dokazala, da smo tudi doktorji znanosti dobri inženirji. Trenutno delo me zelo veseli. Inženirski poklic je namrec služba, ki daje otipljive rezultate, veseli me, da vidim rezultat svojega dela, da nekaj deluje in se uporablja. Morda celo obcu­duje. Kaj naredi dobrega inženirja/inženirko? Zmožnost abstraktnega razmišljanja, natancnost ter žilica za raziskovanje po eni strani in analiticne sposob­nosti na drugi strani. Ter predvsem potrpežljivost. Kako ste vi doživeli nominacijo za inženirko leta in kako ocenjujete istoimenski projekt? Moram priznati, da sem imela mešane obcutke. Še en izbor? Za inženirko?! Ampak me je projekt pozitivno presenetil. Najprej seveda nominacija, ki je bila podana s strani podjetja, kar pomeni priznanje meni in mojemu dosedanjemu delu. Nato pa seveda celotna izkušnja, saj sem spoznala zelo zanimive ljudi z razlicnih podrocij. Tudi sporocilo – poleg direktnega – navduševanje mladih za tehnicne poklice in prikaz, da so ženske inženirke realnost – za izstop inženirjev iz anonimnosti, je mocno. Pojavili smo se v medijih, nekako prišli v soj žarometov, celotna domena, številni ljudje z razlicnih podrocij tehnike smo se prikazali kot normalni, vsakdanji ljudje. Kar ni ravno podoba, ki bi jo javnost gojila o nas. Ampak smo doka­zali, da ni nujno izbirati le lepote in kuharskih mojstrovin. Mogoce pa lahko v prihodnje pricakujemo tudi izbor za naj znanstvenika ali naj izumitelja. Kako gledate na vlogo žensk v inženirskih poklicih? Upam, da bomo pocasi prerasli tole locevanje po spolu. Dober inženir je tisti, ki ima žilico za to, ki rad ustvarja in razume, kaj pocne. Ni pomembno, kakšnega spola je. Je pa dejstvo, da so v cisto vsakem sistemu, ne glede na podrocje dela, pogosto najboljše mešane ekipe. Ker se zaposleni dopolnjujejo in ker vsak da svoj pogled, svoj nacin razmišljanja, svoje rešitve. Zato so v tehniki dobro­došle ženske, podobno, kot so npr. na podrocju vzgoje dobrodošli moški. V obeh primerih bi jih moralo biti še vec in s tem ekipe bolj uravnotežene. V poslovnem življenju vas je ocitno ocarala optika. Kaj je v njej tako carobnega? Predstavljajte si, da ste v temi in nato prižgete svetilo – prižgete umetno narejen pripomocek, ki oddaja svetlobo in kar naenkrat se tema razblini in je okolica razsvetljena. Mar ni to nekaj carobnega? (smeh) Redko kdo si predsta­vlja, koliko podrobnosti se nahaja pri izdelavi izdelka, ki po eni strani kroti in izkorišca fenomen oddajanja energije v vidnem spektru, po drugi pa svetlobo primarnega svetila usmerja tja, kjer jo hocemo oziroma potrebujemo. Pri tem pa rešitev upošteva še vse zahteve po ucinkovitem, robu­stnem in vizualno všecnem izdelku. Izzivov je veliko. Delate v podjetju, ki razvija avtomobilske žaromete. Svetlobna tehnika je v zadnjem desetletju naredila velike korake naprej. Kaj nas še caka? V Helli Saturnus ne razvijamo le žarometov, ampak raznoliko avtomobilsko svetlobno opremo. Sicer pa drži, svetlobna oprema v vozilih doživlja korenite spremembe. Po eni strani še vedno poznamo klasicne oblike svetlob­nega pramena (dolgi ter zasenceni pramen) s konvencio­nalnimi svetlobnimi izvori (halogenske žarnice), po drugi strani pa delamo preboje na podrocjih izboljšanja vidljivo­sti in zaznave okolice (npr. matricni žarometi), izkoristkov svetil in znižanja porabe energije (LED-izvori, dnevne luci) ter varnosti. Z žarometi je povezanih vrsta rešitev, npr. prilagajanje svetilnosti vremenskim razmeram ter funkcij, ki zagotavljajo boljšo vidljivost, npr. osvetljevanje pešcev ipd. Inženirji ne smemo pozabiti niti stilisticnega vidika – svetila obicajno dajo piko na i zunanjemu videzu avtomo­bila, saj se v poplavi ponudbe razlicnih modelov in znamk vozil kupci velikokrat odlocajo ravno na podlagi videza. Kateri je sicer odlocilni dejavnik pri prodaji vozila, ali je to izboljšana vidljivost, varnost, videz ali morebiti cena, je seveda stvar posameznika. Ampak dandanes je teh dilem vedno manj – moderna svetlobna telesa so stilsko dovršena in funkcijsko izboljšana glede na tista, izdelana pred desetimi in vec leti. Razvoj se bo nadaljeval v smeri povecanja vidljivosti in zaznave za voznika, skupaj z razvojem senzorjev, ki opa­zujejo in nadzorujejo okolico. Ksenonski svetlobni izvori odhajajo v pozabo, halogenski pa bodo še nekaj casa ohranili svoj delež, vendar se bo njihov delež vztrajno nižal. Tehnologija LED-svetil prevzema trg. V prihodno­sti bomo prica še bolj nenavadnim oblikam. S pomocjo vidnih signalov se bo povecala komunikacija z drugimi udeleženci v prometu. Tehnologija nam sicer že omogoca raznobarvne signale, projekcije na cestišce, osvetlitve pešcev oz. zaznanih ovir, vendar vsega, kar lahko razvije­mo in izdelamo, za zdaj še ni dovoljeno imeti na avtomo­bilu. Treba je namrec najti kompromis, da ne bo tovrstne komunikacije in signalov prevec, saj ima sicer lahko ravno nasprotni ucinek – zmedo. Prometna varnost je in ostaja prva skrb razvojnikov. V prihodnosti bomo prica samovozecim vozilom, ki se bodo zavedala okolice. Bodo ta sploh še potrebovala žaromete? O tem potekajo razlicne razprave. Naceloma drži, popolnoma samovozece vozilo, ki komunicira z infra­strukturo in drugimi vozili prek senzorjev, ki delujejo na drugih, ne-vidnih, valovnih dolžinah (radar, lidar, Wi-Fi …), ne potrebuje žarometov. Navadna kamera pa jih. Vendar prav popolnoma v temi tudi ne bomo mogli voziti, saj to za potnike ne bo udobno. Potrebovali bomo še druge luci – signalne svetilke, ki bodo komunicirale z udeleženci v prometu. Verjetno pa se bo v prihodnje spremenila njiho­va namembnost. Na kateri lasten dosežek ste najbolj ponosni? Glede na dejstvo, da delujem v avtomobilski industriji, in to na komponentah, ki so vgrajene na zunanji del avto­mobila, sem vedno znova ponosna, ko vidim svoj izdelek na cesti. Neredko se tudi ozrem za njim in se najprej spomnim na težave, s katerimi smo se pri razvoju izdelka soocali v podjetju, na ekipo, ki je sodelovala, na vse male trenutke, ki so se mi vtisnili v spomin. In si potem recem: »To je pa (tudi) moje delo!« Na osebni ravni pa sem pono­sna predvsem na to, da sem do vsega, kar sem dosegla in imam, prišla z lastnim delom. Vcasih sem seveda imela pomoc, ni pa bilo bližnjic. Lani ste postali vodja oddelka. Že morebiti pogledujete proti naslednji karierni stopnicki, kaj bi radi še dosegli v poslu? Seveda bi rada dosegla še vec. Vendar je v tem trenutku še prezgodaj govoriti o tem. Zadnje leto dejansko opra­vljam delo dveh delovnih mest in najprej bi rada prišla v položaj, kjer lahko prikažem rezultate v novi funkciji. Izzivov je ogromno. Nove zahteve kupcev naših izdelkov zahtevajo nove pristope tudi pri meritvah in analizah, tu moramo narediti najvecje korake naprej. Obenem sta prisotna vecna izziva v obliki casa in denarja. Nataša Grlj INTERVJU Od elektricnega kolesa in vremenske postaje do osnov videoprodukcije Predzadnji avgustovski teden je bil za vec kot 150 mladih umov zelo pe­ster. Podali so se namrec na lov za novimi znanji s podrocja elektrotehnike in multimedije. Na Poletnem taboru inovativnih tehnologij na ljubljanski Fakul­teti za elektrotehniko so si izbrali eno izmed štirinajstih delavnic, na katerih so med tednom pridobivali nova znanja in jih s pridom uporabljali v praksi ob ustvarjanju realnih aplikacij in izdelkov. Namen poletnega tabora je mladim omogociti dostop do sodobnih tehnologij in njihovo uporabo na prakticen, inovativen in zabaven nacin, ter jih spodbuditi k samostojnemu ustvarjanju izdelkov, ki jih bodo lahko uporabili tudi doma. Ko se pridobivanje novih znanj preplete z zabavo Delavnice so bile namenjene razlicnim starostnim skupinam ucencev od 4. razreda osnovne šole do dijakov 3. letnika srednje šole, temeljijo pa na skupnem aktivnem ucenju, ki udeležence obogati z vsemi potrebnimi temeljnimi znanji. Pridobljeno znanje so udeleženci nato z uporabo sodobnih tehnologij in ob pomoci izkušenih mentorjev uporabili v praksi in v enem tednu ustvarili cisto prave izdelke, ki so uporabni doma, v šoli ali na zabavi s prijatelji. Da poletni tabor vsako leto navduši otroke, kaže število povratnikov, torej tistih, ki so razlicne delavnice obiskovali že v preteklih letih, ter dejstvo, da se mesta zapolnijo že slabo uro po odprtju prijav. Kaj so poceli mladi tehnološki navdušenci? Mladi so si izbrali eno izmed štirinajstih razlicnih tematskih delavnic. Pridobljeno znanje so uporabili pri izdelavi domace vre­menske postaje, elektricnega kolesa, iz kompleta Lego Mindstorms so sestavili in sprogramirali avtonomno vozilo, spoznali so, kako nastanejo nevihtne strele, se naucili nekaj hudo dobrih trikov s podrocja videoprodukcije in TV-sistemov ter pripravili in posneli oddajo, ki so jo nato predvajali v živo. Spoznali so tudi osnove pro­gramiranja in napisali vsak svoj program, se seznanili z osnovami robotike ter izdelali detektor kovin. Izbira je bila velika, tako da je lahko vsak našel zase tisto, kar ga najbolj zanima. Poleg poucnih in zabavnih delavnic so se udeleženci odpravili tudi na nekaj ekskurzij v visoko tehnološka podjetja in ustanove: Zavod 404, Jedrski reaktor v Podgorici, RTV Slovenija, SŽ Vleka in tehnika, Lumenia, Grah Lighting in Hella Saturnus. Tisti, ki so v casu tabora bivali v Dijaškem domu Vic, pa so si popoldanski in vecerni del popestrili še s športnimi in družabnimi igrami. Inženirka leta 2019 »» Dora Domajnko, inženirka leta 2018 Odprt je razpis za Inženirko leta 2019! Odprt je razpis za drugi slovenski izbor Inženirka leta, ki med kandidatkami prepoznava njihov potencial, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Namen izbora je cim širša in ucinkovita družbena promocija inženirk. Kandidatke lahko organizacije ali posamezniki predlagate do 15. oktobra. Prijava poteka preko obrazca na spletni strani www.inzenirka-leta.si, kjer bo novembra tudi objavljenih 10 letošnjih nominirank. Priznanje Inženirka leta bo podeljeno na slavnostni prireditvi 8. januarja 2020 v Cankarjevem domu. Koga lahko predlagate? V središcu izbora Inženirka leta niso inženirski dosežki po­sameznic, temvec njihov potencial, da so kot inženirke zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Namen izbora je namrec cim širša in ucinkovita družbena promocija inženirk, takšnih, ki lahko s svojo osebnostjo in delom mlade spodbudijo, navdušijo ali opogumijo za odlocitev o vpisu na inženirski študij ali po­klicno pot. Pri izboru je v ospredju doprinos inženirk k razvoju tehnologije ter napredku gospodarstva in družbe kot celote. Nosilka naziva Inženirka leta 2018 je Dora Domajnko, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v RLS merilna tehnika, zlati gazeli Slovenije 2015, ki jo je žirija prepoznala kot izjemen navdih mladim za inženirske študije in ustvarjalce pri­hodnosti. »Odlocitev za študij tehnike in za inženirski poklic je za dekleta korak v neznano. Zato smo tukaj, da jim to neznanko razkrijemo in olajšamo odlocitev,« je ob prejemu priznanja pou­darila aktualna nosilka naziva Dora Domajnko. Od nevidnosti k navdihu Z izborom Inženirka leta naslavljamo problem ´nevidnosti´ inženirk v družbi. V Evropi je namrec na STEM študijih le dobra cetrtina deklet, v Sloveniji od treh študentov ena. Eden od glavnih razlogov, zakaj se dekleta ne odlocajo za inženirske poklice, je, da imajo premalo zgledov in jim ne znamo razložiti pomembne vloge in prispevke inženirjev k razvoju družbe. O tem zgovorno prica tudi aktualna raziskava družbe Kliping, ki je v letu 2018 v slovenskih medijih besedo 'inženir' zaznala v kar 10.314 objavah, besedo 'inženirka' pa le v 530 objavah, od tega jih je bilo cetrtina povezanih s projektom Inženirka leta. 10 enakovrednih nominirank, ena 'predsednica razreda' Na odlocitev, katera izmed nominirank predstavlja najvecji zgled in navdih mladim, s svojimi glasovi enakovredno vpliva­jo štiri skupine oz. déležniki izbora: nominiranke za priznanje Inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje srednjih šol ter predstavniki organizatorja in partnerjev. Izbor, ki poteka v soorganizaciji z revijo IRT3000, družbo Mediade ter sodelujocih partnerjev, je del projekta Inženirke in inženirji bomo!. Ta mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že sedmo leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. www.inzenirka-leta.si Inženirka leta 2019 »» Nominiranke izbora Inženirka leta 2018 Slovenija cez 30 let? Pogumnejša in uspešna! Pred skoraj natanko 30 leti je vrh Billboardove glasbene lestvice Hot 100 zasedla zelo znana skladba She Drives Me Crazy, ki je bila s svojim nalezljivim refrenom konec 80. let velik hit tudi v diskotekah pri nas. Cesar fantje iz zasedbe Fine Young Cannibals takrat niso vedeli, pa je, da je imela skladba tudi vizionarske elemente in to celo za poslovno okolje. Kaj imam v mislih? »» Lovro Peterlin, predsednik Sekcije mladih managerjev in managing direktor A1 Slovenija Kot pove že njen naslov, skladba govori o tem, da mladenka mladenica s svojim vedenjem spravlja ob pamet. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za današnji odnos med globalnim poslovnim okoljem in managerji. Poslovno okolje in predvsem hitre spre­membe, ki se dogajajo v njem, namrec managerje vcasih spravljajo na rob pameti. Kako se je z vedenjem mladenke spopadel mladenic iz skladbe, žal ne vemo. Vemo pa, kako naj se s spremembami v poslovnem okolju spopademo managerji. A poglejmo najprej, kakšne spremembe se sploh dogajajo. Spremembe, ki nas spravljajo na rob pameti Na primer, ce smo dolga leta podatke predvsem zbirali in ne toliko analizirali, je danes kakovostna analiza podatkov kljucna za uspeh v poslovnem svetu. Raziskava, ki so jo izvedli v družbi A.T. Kearney skupaj z Melbourne Business School, je pokazala, da so podjetja, ki so v svoje odlocanje uvedla napredne analiticne pristope, za 60 % bolj dobickonosna od podjetij, ki so šele na zacetku poti uporabe napredne analitike. Umetna inteligenca nadalje spreminja delovno okolje v podjetjih. Raziskava podjetja Oracle je tako pokazala, da bi kar 93 % zaposlenih zaupalo ukazom, ki bi jim jih dal robot. Seveda ne smemo pozabiti niti na hiter razvoj industrije 4.0, ki že spremi­nja dojemanje in delovanje industrijske proizvodnje ter nenazadnje odpira povsem nov trg. Raziskava družbe IoT Analytics je pokazala, da se bo globalna potrošnja za produkte industrije 4.0 v naslednjih treh letih skoraj potrojila in dosegla 275 milijard evrov. Kako se torej spopasti s temi in mnogimi drugimi spremembami v okolju, ki nas vodijo na rob norosti? Preprosto stopimo cez rob in sprejmimo, da je norost nova normalnost. V prihodnosti bo nor­malnost vse bolj pomenila tudi povprecnost. Zato bo za managerje kljucno, da bomo s svojo pozitivno norostjo spreminjali okolje, namesto da bi okolje spreminjalo nas. Vztrajni in drzni Ljudje smo navajeni delovati znotraj okvirjev, zato bo naloga ma­nagerjev, da postavimo nove okvirje na drugacnih temeljih, znotraj katerih bodo delovali naši sodelavci. Da bomo lahko postavljali nove okvirje, bomo morali biti dovolj drzni, da bomo kršili pravila. Za to bomo morali imeti dovolj domišljije in zlasti dovolj vztraj­nosti, da ne bomo pokleknili pred prvo višjo oviro. Vztrajnost pa bomo razvili s prepricanjem, da bo naš nacrt uspel in da lahko spreminjamo svet okoli sebe. Prihodnost je rezervirana za drzne, vztrajne in vec kot samo malo pozitivno nore. Preprican sem, da slovenski managerji in mana­gerke smo taki. Slovenska podjetja imajo zato pred sabo uspešno pot, na kateri bodo svetu pokazala, da Slovenija ni samo lep košcek zemlje nekje v Evropi, ampak dom pogumnih in uspešnih ljudi. Dom ljudi, ki si drznejo verjeti, da lahko spremenijo svet. www.zdruzenje-manager.si Kolektor Etra podpisal najvecjo pogodbo v zgodovini tovarne Podjetje Kolektor Etra je z družbo Fingrid, finskim sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, podpisalo pogodbo o dobavi sedmih 400-kilovoltnih transformatorjev. Na Finsko jih bodo dobavili do leta 2023. Posel je vreden dobrih 20 milijonov evrov. Družba Fingrid ima v lasti celotno finsko prenosno omrežje s 66 transformatorji napetosti 400 ali 220 kilovoltov in 116 postaj. V lanskem letu je družba ustvarila 852,8 milijona evrov prihodkov. Kot je povedal Peter Novak, komercialni direktor Kolektorja Etra, so si za vstop v Fingrid prizadevali od leta 2013. Najprej so morali prestati vse predkvalifikacije in šele nato so se lahko prijavili na javni razpis za izbiro najboljšega ponudnika. »Tudi potem, ko smo bili že izbrani, ni šlo zlahka. Ekipa Fingrida je namrec v casu pred podpisom pogodbe dvakrat prišla na presojo naše tovarne.« Podje­tje Kolektor Etra je moralo na razpisu premagati veliko tekmecev iz Evrope in Azije. »Izbrali smo ga zaradi kakovosti njegovih tehnic­nih rešitev, predvsem tu govorimo o dobrih izkoristkih transfor­matorjev, pri izbiri pa je odlocala tudi ponujena cena,« je povedal Timo Kiiveri, podpredsednik Fingrida, in dodal, da so ponosi na to, da imajo izredno zanesljivo omrežje. »Naša zanesljivost je 99,9999-odstotna in tako želimo obdržati, zato zelo skrbno izbira­mo dobavitelje. Kolektor Etra do zdaj za nas ni dobavljal, verjame­mo pa, da bo posel v celoti izpeljan v naše skupno zadovoljstvo.« Kolektor Etra na leto naredi vec kot 240 kosov energetskih trans­formatorjev. Lani je bil njihov najvecji trg Švedska, kamor so pro­dali 42 transformatorjev. »Lani smo ustvarili vec kot 100 milijonov evrov prihodkov od prodaje, letos jih pricakujemo 112 milijonov,« je še povedal Peter Novak. www.kolektor.com »» Peter Novak, komercialni direktor Kolektor Etre, in Timo Kiiveri, podpredse­dnik Fingrida, po podpisu pogodbe »Umetna inteligenca odseva pristranskost tistih, ki jo razvijajo« Na Blejskem strateškem forumu so potekale panelne razprave o razlic­nih politicnih, gospodarskih in družbenih temah, med njimi tudi okrogla miza »Tri dimenzije umetne inteligence: znanost, posli in ljudje«. Na njej so aktivno sodelovali tudi v Digitalnem inovacijskem sticišcu Slovenije (DIH Slovenije). V nedeljo so v sklopu Blejskega strateškega foruma za mlade pripravili delavnico z naslovom »Digitalizacija za spodbujanje mladinskega sektorja in izobraževanja«, na kateri je 50 mladih voditeljev iz razlicnih dr­žav pripravilo deset priporocil za oblikovalce politik na podrocjih, povezanih z digitalizacijo in mladimi. Pomanjkanje objektivnosti umetne inteligence Na panelni razpravi je kot predstavnica DIH Slovenije sodelovala direktorica dr. Emilija Stojmenova Duh. Kljucni govorec panela, dr. Yossi Vardi, podjetnik in investitor iz Izraela, je v uvodu poja­snil izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca. Nato je razprava s šte­vilnimi govorci, med katerimi so bili še Joseph Dumoulin, CTIO iz podjetja Verint, evropski komisar za varnostno unijo Julian King, dr. Michael May, ki je vodja podatkovne analitike in umetne inte­ligence pri nemškem Siemensu, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in Microsoftov strokovnjak dr. Matthias Sachs, potekala predvsem v luci hitrega tehnološkega razvoja ume­tne inteligence. Slednje namrec odpira številna družbena in gospo­darska vprašanja, kot so trgovanje s podatki s strani korporativnih velesil, zlorabe tehnologij prepoznave obrazov ter pasti in zlorabe samovozecih vozil. Po drugi strani pa lahko umetna inteligenca spodbudi produktivnost ter prispeva k ekonomski blaginji in rešuje tudi glavne izzive v zdravstvu. Dr. Emilija Stojmenova Duh je ob tem izpostavila, da je velik izziv razvoja umetne inteligence tudi »njeno pomanjkanje objektivnosti, ki vodi do neenakosti spolov in manjšin v splošnem. Umetna inteligenca in njeni algoritmi lahko odražajo pristranskost njihovih ustvarjalcev in tudi tisti algoritmi, ki so na zacetku nepristranski, se lahko scasoma naucijo pri­stranskosti svojih cloveških trenerjev. Zaradi premajhnega števila ženskih znanstvenic, raziskovalk in strokovnjakinj na tem podro­cju v vecini tehnologijo za umetno inteligenco razvijajo moški«. Kot posledico navaja, da tehnologija za prepoznavo obraza deluje boljše na moških kot ženskah, podobno je pri glasovnih prepozna­vah. Za preprecitev zlorab strokovnjakinja izpostavlja še potrebo po pametni regulaciji, ki bo posledica širše debate med politiki, raziskovalci in laicno javnostjo. Zdi se ji tudi izjemno pomembno, da so podatki in algoritmi umetne inteligence, ki lahko vplivajo na prebivalstvo in obstoj cloveštva, javno dobro – enako kot matema­tika, fizika, število Pi ali Pitagorov izrek. Deset priporocil za oblikovalce politik in odlocevalce Na nedeljski delavnici je 50 mladih voditeljev delilo izkušnje in spoznanja iz svojih držav na podrocju digitalizacije. Skupaj s 15 slovenskimi strokovnjaki s podrocja mladinskega dela, gospodar­stva in civilne družbe so pripravili 10 priporocil za oblikovalce politik in odlocevalce na petih podrocjih, za katere mladi želijo, da jih oblikovalci politik vkljucijo v svoje delo. To so: digitalne kompetence, umetna inteligenca in izobraževanje, digitalizacija ne­formalnega izobraževanja in mladinskega dela, kibernetska varnost ter prihodnost dela in digitalizacije. Priporocila bodo na poseb­nem dogodku skupaj s soorganizatorjema delavnice, Centrom za evropsko prihodnost in Mladinskim svetom Slovenije, v priho­dnjih dneh predali ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu. Objavljena bodo tudi na www.dihslovenia.si. Digitalne kompetence za izkorišcanje vsega potenciala Po delavnici je potekal še panel, na katerem so govorci razpra­vljali predvsem o ciljih digitalizacije v izobraževanju. Udeležili so se ga minister dr. Jernej Pikalo, Jovana Stajic, udeleženka Blejskega strateškega foruma za mlade, Peter Ribaric, direktor Planet GV, in soustanovitelj Silicon Gardens, ter Tjaša Sobocan, vodja projektov pri DIH Slovenije. Minister dr. Pikalo je poudaril, da so digitalne vešcine izjemnega pomena, saj imamo lahko infrastrukturo in vsebino, vendar brez digitalnih kompetenc to podrocje ne more izkorišcati svojega potenciala. Tjaša Sobocan pa meni, da imamo v Sloveniji veliko priložnosti za digitalno v izobraževanju, zato tudi na DIH Slovenije pripravljajo nove projekte za šole in mlade že to jesen. »» Panelna razprava Tri dimenzije umetne inteligence znanost, gospodarstvo in ljudje (arhiv Bled Strategic Forum_Daniel Novakovic_STA) »» Mladi so pripravili 10 priporocil za oblikovalce politik na podrocjih, poveza­nih z digitalizacijo in mladimi (foto Kraftart) »» Tjaša Sobocan, Digitalno inovacijsko sticišce Slovenije (foto Kraftart) »» Dr. Emilija Stojmenova Duh, direktorica DIH Slovenije (arhiv Bled Strategic Forum Daniel Novakovic STA) INTERVJU: MARKO GORJUP, TPV Pametne karoserije bodo krojile avtomobilsko industrijo v prihodnjih desetletjih Vanja Tekavec Kratek intervju iz britanske izdaje revije Slovenija vas vabi! z Markom Gorjupom, direktorjem TPV Group, ki bo izšla septembra »» Marko Gorjup, direktor TPV Group Družba TPV, ki razvija in proizvaja sklope avtomo­bilske karoserije in podvozja, dele avtomobilskih sedežev ter tesnila motorjev, v prihodnost zre s prav posebnim projektom – pametno karoserijo. »Takšna karoserija avtomobila bo z uporabnikom sodelovala in mu pomagala tudi pri vozni dinamiki, varnosti in udobju pri vožnji,« pravi Marko Gorjup, direktor družbe TPV. Do leta 2025 naj bi bilo kar 7,7 odstotka vseh na svetu proizvedenih avtomobilov elektricnih. Kako se v TPV pripravljate na dobo zelene mobilnosti? Kot razvojni in predrazvojni dobavitelj premij­skim proizvajalcem vozil smo tesno vkljuceni v razvoj tudi na podrocju elektrifikacije in uporabe lahkih materialov vozil prihodnosti. Že danes torej gledamo v prihodnost vozil, ki temeljijo izkljucno na elektricnem pogonu in s tem na filozofiji nicnega izpusta ogljikovega dioksida v okolje. Na splošno pa poskušamo uporabljati materiale, ki imajo možnost stoodstotnega recikliranja in nam omogocajo ekološko uporabo tudi v novih generacijah vozil. Razvijate izdelek, ki ste ga poimenovali pametna karoserija. Kako lahko ta pomaga voznikom in kdaj bodo pametne karoserije »zapeljale« na ceste? Pametne karoserije in podvozja so nasledniki pametnih tovarn oziroma industrije 4.0 in bodo krojili avtomobilsko industrijo v prihodnjih desetletjih. Uporabnikom bodo prinesli širšo uporab­nost vozila, na primer avtonomno prilagajanje razmeram na cesti, aktivno interakcijo z vozilom in povecanje varnosti v okolju, kjer je vozilo. Kako lahko TPV s svojimi rešitvami pomaga proizvajalcem avtomobilov do vecje poslovne ucinkovitosti? Zaradi potreb v lastni proizvodnji, bogatega znanja in izkušenj razvijamo in tržimo module za pametne tovarne, ki temeljijo na avtomatizaciji, digitalizaciji in umetni inteligenci ter izbolj­šujejo poslovno ucinkovitost proizvodnih podjetij. Eden od modulov je, denimo, avtomatizacija interne logistike, v okviru katere smo razvili tudi lastno avtomatsko vodeno vozilo (AGV) Optimatik 160, ki ima lasten nadzorni sis­tem, povezljiv z drugimi sistemi digitalizacije ter omogoca ucinkovito in zanesljivo oskrbo proizvodnje. Opozoril bi tudi na »bin picking« – modul za robotsko pobiranje kompleksnih kosov iz neurejenega stanja s strojnim vidom in robotsko vlaganje urejenih kosov v orodje za nadaljnje upravljanje. S sodelovanjem v reviji Slovenija vas vabi! lahko neposre­dno nagovorite kupce, partnerje, potencialne investitorje in druge pomembne odlocevalce v Veliki Britaniji. Vec informacij na povezavi. Za zvezni zadrževalnik avtomobilskih vrat ste lani prejeli zlato inovatorsko priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Kakšno težavo rešuje vaša inovacija? Drugace od navadnega zadrževalnika vrat (panta), ki avtomobilska vrata zadrži le v treh položajih, na preostalih tockah pa ta »odskocijo« bodisi naprej bodisi nazaj, naš integrirani zvezni zadrževalnik vrata zadrži v poljubnem položaju. S tem pomembno olajša vstop v avtomobil in izstop iz njega ter hkrati zmanjša nevarnost poškodbe vrat. Ljudje so to že prepoznali kot izvrstno funkcionalnost in tako smo poleg omenjenega zlatega priznanja dobili še pri­znanje za najboljšo slovensko inovacijo po izboru javnosti. Pred nedavnim ste odprli platformo za inovatorje TPV Innovation Station. Kakšne ideje išcete, kdo vas lahko nagovori? Išcemo inovativne ideje in rešitve s podrocja mobilno­sti in elektrifikacije. Prek platforme se želimo povezati z inovatorji, start-upi, razvojno-raziskovalnimi ustanovami in posamezniki, ki razvijajo inovativne rešitve, ter jim omogociti nadgradnje in genericni razvoj njihovih idej do koncnega izdelka. “ »» V TPV so razvili lastno avtomatsko vodeno vozilo AGV za oskrbo delovnih mest, ki so ga poimenovali Optimatik 160. Foto: Jure Makovec »» TPV je lani predstavil zvezni zadrževalnik avtomobilskih vrat, ki ga je domaca javnost okronala za najboljšo slovensko inovacijo. Siliko bo gradil prihodnost Dobili so vec kot desetmilijonski posel za osnovo najprestižnejših modelov BMW Deli, narejeni na Vrhniki in v Sevnici, bodo vgrajeni v BMW-jeva vozila serij 5, 7 in tudi novo razlicico športnega prikljucnega hibrida i8; na trgu bodo od leta 2022 naprej Mateja Bertoncelj »Zelo smo ponosni, da nam je kot razvojnemu dobavitelju tega priznanega nemškega proizvajalca avtomobilov uspelo dobiti nominacijo za dva sestavna dela, ki bosta del nove osnove najpre­stižnejših modelov BMW. Ti bodo na trgu od leta 2022 naprej. Izdelovali bomo modul za polnjenje vozila in manšeto volanskega droga. Omenjena osnova bo imela šest izvedenk, in to za vse tipe pogonov, klasicne, hibridne in elektricne. Verjamemo, da nam bo ta posel odprl vrata za dobave tovrstnih sestavnih delov tudi pri drugih premijskih znamkah avtomobilskih proizvajalcev,« je povedal Darko Gorjup, direktor družbe Siliko. Siliko je družinsko podjetje, ki deluje na Vrhniki in v Sevnici. Na Vrhniki imajo sedež, razvojni center, orodjarno in del proizvodnje, v Sevnici pa glavnino proizvodnje. Janez Koprivec ga je ustanovil leta 1993. Lani so ustvarili 64,2 milijona evrov prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega je bila 50.581 evrov. V Siliku razvijajo, izdelujejo in prodajajo gumitehnicne, sili­konske, plasticne in veckomponente izdelke ter orodja za njihovo izdelavo. Njihovi glavni kupci prihajajo iz avtomobilske industrije, kjer ustvarijo vecino prihodkov. Poleg BMW-ja so razvojni doba­vitelj družbe Mercedes in skupine VW, med njihovimi kupci so še družbe Mahle, Magna, Mubea in druge. BMW prepricali s tehnicnimi kompetencami in ceno Siliko bo BMW dobavljal modul za polnjenje vozila oziroma sestavni del, ki šciti del vozila, kamor se toci gorivo. Gre za vidni del avtomobila, ki je izpostavljen zunanjim vremenskim vpli­vom in zato podvržen strogim zahtevam kupca. Gre za zahteven veckomponentni izdelek, ki je sestavljen iz delov plastike, kovine, vzmeti in aktuatorja. Drugi sestavni del, ki ga bodo dobavljali BMW-ju, je manšeta volanskega droga. Ta sestavni del je vgrajen v steno avtomobila, ki locuje motor in potniško kabino, skozenj pa poteka volanski drog. Manšeta volanskega droga mora pomagati dušiti zvok in dosegati velike vztrajnostne sile. Ta del je sestavljen iz kar 13 komponent. Pomembno je, da Siliko pri obeh sestavnih delih za BMW uporablja kar najmanj materiala oziroma zagotavlja, da sta kar najlažja. Pri tem pa je treba, sploh pri manšeti volanske­ga droga, doseci, da med življenjsko dobo zdrži velike mehanske obremenitve, pojasnjuje Darko Gorjup. »Da bi BMW-ju ponudili pravo rešitev, smo v razvoj izdelkov še pred nominacijo vložili vec kot sto tisoc evrov. Kupca smo prepricali z našimi tehnicnimi kompetencami in konkurencno ceno. To smo lahko ponudili, ker sami obvladujemo celoten proces proizvodnje omenjenih sestavnih delov, in to od izdelave kljuc­nih komponent za vsak izdelek pa do izdelave celotnega izdelka. Pomagalo nam je tudi, da za BMW že zdaj dobavljamo modul za polnjenje vozila. Novi modul, ki ga bomo zaceli dobavljati leta 2022, pa smo skupaj z BMW-jevimi inženirji še izboljšali,« razlaga sogovornik. Po nominaciji še dodaten razvoj in nakup novih strojev Po pridobljeni nominaciji bodo morali izdelka še dodatno razviti, prav tako pa tudi proizvodni proces, da bo zagotavljal kakovostne, zanesljive in ekonomicne dobave. Zato bodo kupili tudi nove stroje za brizganje plastike in gume ter za sestavljanje kosov. Dobave zac­nejo leta 2022, trajale pa naj bi deset let. »Zagotovile nam bodo vec kot deset milijonov evrov prihodkov, bolj natancen pa ne morem biti. Zaradi zahtevnosti posla je dodana vrednost tu višja, kot je naša povprecna dodana vrednost,« pravi Gorjup. Osredotoceni na zahtevnejše izdelke »V podjetju se tudi sicer osredotocamo na razvoj in proizvodnjo vse bolj kompleksnih izdelkov, ki od nas zahtevajo vec znanja in vecjo fleksibilnost ter bolj poglobljeno sodelovanje s kupci. S tem smo pri zahtevnejših kupcih uspešnejši, taki izdelki pa nam prinašajo višjo dodano vrednost. Naš cilj je tudi, da povecujemo produktivnost, zmanjšujemo izmet in bolj korajžno dvigujemo cene izdelkov zaradi rasti cen stroškov, zlasti imam tu v mislih cene surovin,« pojasnjuje sogovornik. Zaradi novih poslov išcejo nove kadre Nova širitev Silika pomeni tudi, da v podjetju išcejo nove delavce. Krepiti želijo razvojni oddelek, v katerem imajo že zdaj zaposlenih vec kot 50 inženirjev in štiri doktorje znanosti, pa tudi prodajni oddelek. »Vecino poslov so nam doslej pripeljali dobri razvojniki, pa tudi prodajniki. Ekipo želimo krepiti. Išcemo ambiciozne kadre, ki jim je izziv sodelovati z najuspešnejšimi evropskimi podjetji,« pravi Darko Gorjup. Kadrovska direktorica Silika Maja Usnik pa ocenjuje, da tako izkušene strokovnjake kot mlajše generacije v Siliko poleg izzivov, ki jih ponuja avtomobilska industrija, privabljata tudi vrhunska tehnološka opremljenost in kultura podjetja. »Mlajšim generacijam skozi programe vajeništva, štipendiranja, dijaških in študentskih praks ter s pomocjo kroženja med razlic­nimi oddelki znotraj podjetja omogocamo razvoj kljucnih znanj in kompetenc. Izkušenim strokovnjakom pa ponujamo intenziven osebni in strokovni razvoj skozi vodenje razvojnih projektov ter možnost sooblikovanja podjetja. Omogocamo tudi sodelovanje v mednarodnih timih in širitev znanj na razlicnih podrocjih, v skladu z interesi in kariernimi cilji posameznika. Med strokovnjaki zaposlujemo predvsem tiste s podrocja strojništva in take z ra­zvojnimi, projektnimi ali proizvodnimi izkušnjami v avtomobilski industriji.« Letos 120 novih zaposlitev in dvig plac Letos se je Siliku v prvem polletju pridružilo že 64 novih delav­cev, od tega okoli 30 v proizvodnji, podoben priliv pa pricakujejo tudi v drugi polovici leta. »Veliko delamo za izboljšanje delovnih razmer za zaposlene v proizvodnji. Junija smo tudi zvišali place, še en dvig plac nacrtujemo v zadnjem letošnjem cetrtletju. Del place vsakega zaposlenega je odvisen od njegove uspešnosti, s cimer v podjetju ustvarjamo tako vzdušje, ki zaposlene motivira k delov­nim uspehom,« je pojasnil Darko Gorjup. Povprecna mesecna bruto placa v družbi Siliko je bila lani 1.927 evrov, je razvidno iz baze GVIN. Letos desetodstotna rast prodaje Ceprav se evropska avtomobilska industrija letos ohlaja ter vsi veliki dobavitelji, kot so Magna, Bosch in Continental, napove­dujejo manjše prihodke in dobicke, pa Siliko tudi letos povecuje prodajo. »Pricakujemo, da bodo prihodki od prodaje vecji za okoli deset odstotkov, tako da jih bo za 70 milijonov evrov. Rastemo, ker dobavljamo za avtomobile, ki so naprodaj v Evropi, in tu ni cutiti posledic trgovinskih zaostrovanj med ZDA in Kitajsko. Aktivno pa tudi tržimo izdelke, ki bodo vgrajeni v vozila z elektricnim in hi­bridnim pogonom. Lani smo imeli 50.581 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Letos rezultat dodatno izboljšujemo s konkretnimi ukrepi na operativnem, nabavnem in prodajnem podrocju,« je povedal Darko Gorjup. www.finance.si »» Darko Gorjup, direktor družbe Siliko, se veseli, ker jim je za najbolj prestižno osnovo vozil BMW uspelo dobiti posel za dobavo dveh sestavnih delov – modula za polnjenje vozila in manšete volanskega droga. Vgrajena bosta v vozila, ki bodo na trgu od leta 2022 naprej. Foto: Mateja Bertoncelj Dan orodjarstva 2019 Dan orodjarstva bo tudi letos najpomembnejši strokovni dogodek slovenske orodjarske in avtomobilske ter proizvodne panoge in bo s svojo edinstveno povezovalno vlogo v regiji potekal 6. novembra v Ljubljani s pricetkom ob 9.30. Tudi letos bomo omogocili hitra srecanja med podjetji, obisk tujih par­tnerjev, novost pa bo orodjarski sejem, kjer se bodo clani imeli priložnost predstaviti s svojo ponudbo in proizvodnjo. Po kon­canem srecanju bomo tudi obiskali vodilna slovenska podjetja na podrocju orodjarstva. Lanski dogodek je uspešno povezal claneSRIP ACS+, SRIP ToP in clane orodjarskega združenja TECOS, kjer so se na prvem skupnem dogodku srecali tako slovenski orodjarji kot uporabniki orodij iz avtomobilske industrije ter skupaj interaktivno preverili, kako lahko s konceptom Industrije 4.0 podprejo sodelovanje med orodjarji in uporabniki orodij (vpeljava avtomatizacije in robotiza­cije v orodja, združevanja orodij in strojev, monitoring kakovosti izdelkov itn.). Druženje bo tudi letos s podobnimi temami pomembna prilo­žnost za iskanje novih poslovnih povezav in partnerstev, saj bo vsem udeležencem na voljo tudi B2B del prireditve za srecanje s potencialnimi dobavitelji oz. kupci njihovih storitev ali izdelkov. Poleg slovenskih pricakujemo udeležence iz vse Evrope. Tako IFAM, INTRONIKA, ROBOTICS, ICT4Industry 2020 Po uspešnem petnajstletnem delu in obstoju – toliko je star na­mrec najstarejši strokovni sejem IFAM – B2B, sejmi za visoko teh­nološko industrijo (IFAM, INTRONIKA, ROBOTICS & ICT4Indu­stry) stopajo v novo obdobje njihovega delovanja z novimi cilji. B2B sejmi IFAM, INTRONIKA, ROBOTICS & ICT4Industry bodo organizirani v casu od 11.–13. februarja 2020 v Ljubljani na Gospodarskem razstavišcu. Business Forum bo zaživel v novi obliki z bogatejšo ponudbo predstavitev, referatov, okroglih miz ter workshopov. Letos smo prvic izdali Zbornik vseh predavanj in predstavitev v pdf obliki, ki je na voljo vsem zainteresiranim in tako bomo nadaljevali tudi naprej. Za B2B sejme – IFAM, INTRONIKA, ROBOTICS & ICT4Indu­stry 2020, pricakujemo, da bodo v prihodnjem letu zasedli vse tri Prof. dr. Peter Krajnik Slovensko znanje soustvarja švedsko industrijo Jernej Kovac Nadaljevanje intervjuja iz predhodne revije IRT3000. JK: Naj se vrnem k vašemu sodelovanju z industrijo. Omenili ste, da gre za komplementarni razvoj akademije z industrijo. V katerih delih verige vrednosti poslovnih sistemov pristopate? Ali je prostor za akademijo tudi v predidejnih fazah, torej v fazah kreativnosti in postavljanju vprašanj? Navezujem se na primer MIT Media Laba, ko s podjetji zacenjajo sodelovati že v predidejnih fazah. PK: Ni omejitev, infrastruktura sodelovanja industrije in aka­demije je jasna, moraš imeti okolje, v katerem je možen dialog. Ce imamo neko veliko zamisel, jo predstavimo partnerjem in oni to podpirajo. Morate imeti vzpostavljeno partnerstvo s povsem odprtimi »kartami« in popolnim zaupanjem, kjer lahko testirate cisto futuristicne ideje. Vcasih futuristicne ideje pridejo tudi s strani industrije. Partnerji se na nas obrnejo z vprašanji o izvedljivosti idej. JK: Kako pa je v takšnem partnerstvu dolocena odgovornost vseh deležnikov? Kako imate urejeno podrocje intelektualne lastnine? PK: Švedska ima zelo zanimiv sistem. Ce sodelujete na sku­pnem projektu, ki je sofinanciran s strani Agencije za inovacije Vinnova, ki je ekvivalent ARRS-ja, obstajajo v takšnih primerih konzorcijske pogodbe, v katerih so uveljavljeni standardni proto­koli glede intelektualne lastnine. Vsak je torej lastnik obstojecih znanj in pravic, ki jih prinese v projekt, in skupni lastnik novih znanj, ki so plod projektnih aktivnosti. Gre za povsem obicajni ustaljeni evropski model. Izpostavim pa naj zanimivost glede pri­jav inovacij. Ce na Švedskem prijavite izum ali drugo industrij­sko lastnino, ki je nastala med delom na univerzi oz. z uporabo njenih sredstev, potem ste lastnik pravic industrijske lastnine kot individualna oseba. Ustvarjeno delo ni last univerze in nima solastniške vloge. Ceprav ste zaposleni na univerzi in ste prišli do inovacije oz. izuma med službovanjem na univerzi, boste v primeru prijave projekta lastnik intelektualne lastnine, znanj in izkušenj kot fizicna oseba. Univerza tu nima nobene vloge. To je na Švedskem zelo staro nacelo, da ste kot raziskovalec samo­stojen, ceprav delate za univerzo. Na Chalmersu imamo sicer pisarno za inovacije, ki podpira raziskovalce pri prijavi zlasti z osnovnimi funkcijami za ustanovo zagonskih podjetij. JK: Na rektoratu Univerze v Ljubljani so vzpostavili Center za prenos znanj, ki se ukvarja tudi s postopki pravnega varstva industrijske lastnine in trženja izumov in znanj. V skladu s tamkajšnjim pravilnikom o upravljanju pravic industrijske lastnine vse materialne pravice v zvezi z intelektualno lastni­no, ki jih zaposleni ustvarijo v delovnem razmerju, naceloma pripadajo Univerzi. PK: Morda s tem ni nic narobe, saj Univerza financira stroške prijave, ki so lahko veliki. Dober primer te prakse so številne projektne prijave izr. prof. dr. Francija Pušavca z ljubljanske Fa­kultete za strojništvo, ki je verjetno najvecji inovator na podrocju kriogenega odrezavanja. JK: Drži. PK: Govorila sva o razvoju partnerstva, o kljucnih dejavnikih, prenosu znanj, komplementarnosti. JK: Kakšne so še posebnosti švedske industrije v primerjavi s slovensko? PK: Posebnost v primerjavi s slovensko in širšo evropsko industrijo je, da jo dominirajo zelo velika podjetja, ki zaposlujejo 50.000–100.000 ljudi. V Sloveniji je situacija precej drugacna, saj je velik del industrije zgošcen v malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Delež MSP v švedski industriji je manjši in vecino industrije predstavljajo velike korporacije, s cimer dobijo globalno težo. Bistvena razlika je tudi ta, da je industrija vezana na OEM, originalne proizvajalce opreme in ne na dobavitelje. Moj bivši delodajalec Scania ima eno izmed najvecjih stopenj dobicka v industriji. Ta znaša 10 do 15 odstotkov. V avtomobil­ski industriji je standardni dobicek okoli 5 odstotkov. Skratka, omenjena dodana vrednost je tako velika, da tudi industrijski partnerji vlagajo sorazmerno vec sredstev v raziskave in razvoj. Pomembno je poudariti, da ce ste originalni proizvajalec opreme, imate bistveno vecje marže in lahko bistveno vec vlagate v razi­skave in razvoj v primerjavi z MSP. To se mi zdi kljucna specifika švedske industrije. Izvršilne oblasti, vlade posameznih držav se morda premalo zavedajo, da blaginja naroda vecinoma temelji na proizvodnji, industriji. Primer Švedske je tudi tu unikaten. Dejstvo je, da industrija zaposluje 12 odstotkov vseh zaposlenih, prispevek bruto domacega proizvoda je vec kot 30-odstoten in razvoj mesta, kot je Göteborg, temelji na izumu kroglicnega le­žaja. Iz tega kroglicnega ležaja, izumljenega leta 1907, se je danes razvila velika proizvodnja ležajev s 140 tovarnami v 32 državah po svetu. Iz proizvodnega presežka leta 1926 se je razvil Volvo s poskusno izdelavo desetih avtomobilov. Vse to se je seveda zacelo z industrijsko revolucijo in tekstilno industrijo, vendar zgodovina strojništva in industrije dejansko kroji razvoj mest in držav. Švedska je nadalje zelo posebna z vidika industrije jekla, ki sega v 14. stoletje. Jeklarne so zgradile državo in prispevale k njeni integraciji z Evropo. Mogoce zadnje, a neizpodbitno dejstvo švedske industrije je, da je izredno avtomatizirana. Delež avtomatizacije je najvecji na svetu. Ocene so, da bi se trenutno 60 odstotkov vseh služb v proizvodnji lahko nadomestilo z roboti in avtomatizacijo. Verjetno bo do izpolnitve tega scenarija trajalo še desetletja, vendar, ce ti danes pogledaš neko moderno tovarno – ljudi skoraj ne vidiš. Ljudje opravljajo multifunkcije, so nadzorniki z novimi vešcinami, potrebnimi za digitalizacijo industrije, a rocno delo in krmiljenje strojev, strega in montaža, to je popolnoma avtomatizirano. In jasno, Švedska vlaga ogro­mno sredstev v razvoj digitalizacije industrije zaradi omenjene dedišcine avtomatizacije. Na Chalmersu in v lokalni industriji posledicno zdaj ogromno delamo na digitalizaciji skozi prizmo oz. doprinosa k produktivnosti. JK: Chalmers in švedsko industrijo omenjate v povezavi s tradicijo in napredkom. Ali je to tudi eden izmed vzrokov, da vam je Evropska komisija zaupala koordiniranje evropskega projekta Graphene Flagship, ki je del programa prihodnjih in nastajajocih tehnologij, v vrednosti milijarde evrov? PK: Ozadja ne poznam, zato tega ne bi komentiral. JK: Pa vendar, namestnik direktorja Graphene Flagship je dr. Vincenzo Palermo, profesor kompozitnega materiala grafena z vašega oddelka, ki sedi v sosednji pisarni. PK: Mislim, osnova koordinacije tako velikih projektov je dobra projektna prijava. Nobelova nagrada za grafen je sicer leta 2010 šla v roke znanstvenikoma Kostyi Novoselovu in Andreju Geimu z Univerze v Manchestru. Prof. Novoselova sem celo en­krat srecal v Stockholmu. Izziv mojih sodelavcev in Vincenza, ki je koordinator tega flagshipa, je v integraciji grafena v moderne industrijske aplikacije v osnovi zato, ker ne vemo, kako ga proi­zvajati v velikem obsegu. Grafen ni samo fizika materialov, kemi­ja – temvec je tudi proizvodnja tega materiala, ki pa je dalec od trenutne razpoložljivosti. Osrednje poslanstvo flagshipa je prenos grafena iz laboratorijev v komercialno uporabo. Na zacetku desetletnega projekta so najprej opazovali potencial grafena za inovacije in proizvode. V naslednjih fazah se odmikajo z raziskav materialov proti razvoju komponent in integraciji sistemov. JK: Odlicnost vaše univerze se kaže tudi v tem, da vam je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo EIT zaupal vodenje vozlišca EIT Manufacturing Programme. PK: Gre za zelo nov okvirni program za raziskave, namenjen proizvodnemu strojništvu in t. i. tovarnam prihodnosti. EIT se je konec lanskega leta odlocil investirati v konzorcij 450 milijonov evrov. Tu spet vkljucujemo naše kljucne industrijske partnerje, torej Volvo in Sandvik, poleg tega pa tudi drugih 46 evropskih partnerjev. Program nam daje dodaten mehanizem sodelovanja, tako da lahko v naše ustaljene prakse vkljucimo še partnerje iz tujine. Praviloma je švedsko financiranje nacionalnih projek­tov omejeno le na švedske partnerje. Tuje institucije se lahko projektom pridružijo kot partner, a za sodelovanje ne bodo prejeli švedskega sofinanciranja. Skupnost znanja in inovacij za proizvodnjo – KIC Manufacturing pa omogoca ravno to, da so partnerske institucije po vsej Evropi, recimo v Franciji, Španiji, Nemciji in tuje univerze so lahko s tem formalno vkljucene v projekte. Izpostavim naj, da gre za aplikativne raziskave na zelo visokih TRL-jih, kar nam daje neki dodaten mehanizem za aktivno sodelovanje z industrijo, kjer so kriteriji izbora projektov odlicnost, ucinek rezultatov in njihovo izvajanje. A naš primarni interes ostajajo temeljne raziskave, tako da ta iniciativa ne rešuje relativnega pomanjkanja sredstev za temeljne raziskave, prispeva pa k boljši prepoznavnosti in družbenemu ucinku. JK: Kakšni pa so kljucni izzivi vaše raziskovalne skupine v srednjerocnem obdobju? PK: Osnovni izzivi proizvodnega strojništva so raziskave temeljne mehanike obdelovalnih procesov in strojev. Te temeljijo na analiticnem modeliranju procesov. Tu bi izpostavil štirinajst let razvoja koncepta analiticnega modeliranja procesov brušenja v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. Izrecno naj izpostavim našega tamkajšnjega kolego dr. Rado­vana Dražumerica, ki je v ta razvoj vkljucen od samega zacetka leta 2005, ko sva zacela sodelovati na podrocju modeliranja. Zanimivo, raziskovalni koncept od takrat do dandanes je ostal isti. Koncept sem s seboj prinesel na Švedsko, številne imple­mentacije modelov in optimiranja procesov pa so medtem prešle v mednarodne patente na Japonskem, Kitajskem, Ameriki in Evropi, implementirane so v številne proizvodnje linije od Šved­ske do Brazilije. Naj se vrnem k izzivom. Proizvodno strojništvo lahko crpa veliko dodano vrednost na intersekcijah z drugimi znanostmi. V primeru, ki sem ga ravno omenil, je to mehanika. Med ogledom naših laboratorijev ste lahko opazili kljucna prese­cišca z znanostjo o materialih in mikroskopijo. Skratka razumeti moramo fundamentalne procese, recimo odrezavanja, z vidika materialov in tu se mi zdi, da ima Chalmers znacilne kompe­tence, vkljucno z inženiringom površin. Znanost o materialih, modeliranje kompleksnih obdelovalnih procesov, in prihodnje ter nastajajoce tehnologije – digitalizacija, 3D-tiskanje, umetna inteligenca ipd. Slednji trendi so predvsem vezani na razvoj in manj temeljne raziskave. Temeljne raziskave, ki so pripomogle k osnovnemu razumeva­nju umetne inteligence, se med drugim nanašajo na raziskovalno delo prof. Bratka z IJS ali pa enega izmed ocetov empiricnega popisa nakljucnih procesov prof. Igorja Grabca v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prof. Govekar z ljubljanske Fakultete za strojništvo zdaj uspešno sledi tem trendom in prenaša to osnov­no znanje v pedagoški proces. In zdaj so te vsebine po tridesetih letih prišle spet na »naslovnico« vseh razpisov. Omenjene tehno­logije so skratka zanimive za implementacijo, za nadaljnji razvoj, za uporabo v kontekstu analize velikih podatkov za optimizacijo ucinkovitosti proizvodnje. Tudi na raziskovalnih podrocjih smo prica super modnim vsebinam. Tak primer je nedvomno digitalizacija. Nemci so jo potrdili na zveznem nivoju in v Bruselj prinesli program Indu­strija 4.0. Potem so tako evropske raziskave kot evropske države množicno sledile digitalizaciji. Tudi Švedska je tedaj sledila programu iz Bruslja. Vsi sledijo velikim globalnim trendom – industrija, upravljavci, najvišje vodstvene ravni korporativnih industrij kupujejo te ideje, tako da jim preprosto moramo slediti v akademski sferi. Tak proces poimenujem razvoj. Potrebno je locevati raziskave in razvoj. Temeljne raziskave so v materialnih in v mehaniki, vse kar se dogaja na aplikativni strani, je razvoj. Ta sicer ni toliko zanimiv za neko fundamentalno znanost, am­pak temu moramo slediti. V mojem primeru veliko casa posvecamo izboljšavam modelov velikih empiricnih simulacij. Vanje želimo umestiti materialne vplive in združiti razlicne platforme oz. programske opreme v poenotena orodja: Orodja ponuditi koncnim uporabnikom v in­dustriji kot storitev, kot vir sredstev financiranja naših nadaljnjih raziskav. Prof. dr. Peter Krajnik »» Prof. Krajnik je v obdobju med leti 2013 in 2015 služboval v avtomobilski industriji. V poslovnem sistemu Scania CV AB je razvijal napredne tehnologije za proizvodnjo pogonskih sklopov. | Foto: Dan Boman, Scania Prof. dr. Peter Krajnik »» Kip pred Tehniško univerzo Chalmers casti Vero Sandberg, prvo žensko na Švedskem, ki je postala diplomirana inženirka. Ob njenem zagovoru diplome leta 1917 na Švedskem ni bilo splošnega in enakega volilnega prava. V casu, ko je Chalmers imel okoli 500 študentov, je bila Sandbergova edina študentka. Danes je približno tretjina Chalmersovih študentov žensk. | Foto: Jernej Kovac Poslovno srecanje na MOS povezalo 200 podjetnikov iz devetih držav Na tradicionalnem poslovnem srecanju, ki ga je danes na sejmu MOS že 13. leto zapored organizirala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v so­delovanju z Advantage Austria Ljubljana in mrežo zbornic New Alpe Adria ter Enterprise Europe Network, se je letos zbralo vec kot 200 podjetnikov iz devetih držav. Opravili so vec kot 300 medsebojnih pogovorov. Poslovna srecanja so odlicna priložnost za predstavitev podjetja, pridobitev novih poslov, izmenjavo izkušenj in razvijanje idej o novih projektih ter navezovanje stikov za njihovo izvedbo. To so uvodoma poudarili tudi Branko Meh, predsednik OZS, Stefano La Croce, namestnik direktorja Advantage Austria Ljubljana, in Zdravko Pocivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki so pozdravili udeležence tokratnega srecanja na MOS. Predsednik OZS Branko Meh je izrazil zadovoljstvo, da je poslov­no srecanje na sejmu vedno vecje. »Izkušnje iz preteklih let kažejo, da je udeležba na poslovnem srecanju na sejmu v Celju marsikomu odprla vrata na nove trge,« je še dodal Meh, minister Pocivalšek pa je med drugim dejal, da se država zaveda, kako pomembno je ugo­dno okolje za razvoj in delovanje podjetij doma ter tudi podpora ob vstopanju na tuje trge. Pohvalil je organizatorje dogodka, ki po njegovih besedah širi mednarodno dimenzijo sejma, in udeležen­cem poslovnega srecanja zaželel veliko uspeha. V nadaljevanju dogodka so z udeleženci svoje izkušnje na tujih trgih delili uspešna podjetnika Marko Lotric, direktor Lotric meroslovje, d. o. o., in Bojan Železnik, direktor KGL, d. o. o., ter podjetniški svetovalec Klaus Schuster in Petra Ambrožic iz Javne agencije SPIRIT Slovenija. Podjetje Lotric meroslovje se je najprej podalo na trge nekdanje skupne države. »Najprej je seveda treba osvojiti domaci trg, pot v tujino pa se zacne na sejmih, kot je ta. Mi smo šli najprej na sejem v Beograd, kjer smo dobili prve kontakte, na podlagi katerih smo gradili sodelovanja. Osebni stiki so zelo pomembni. Zelo dobro pa je, da najdemo tiste prave,« je povedal Lotric, ki je s svojim podjetjem prisoten v celotni regiji Alpe Adria, pred casom pa so se podkovani s to izkušnjo odlocili še za avstrijski in nemški trg, ki po mnenju Lotrica zahtevata povsem drugacen pristop. Bojan Železnik uspeh podjetja KGL na tujih trgih sicer pripisuje tudi sreci, a »brez dobrega kadra, strokovnjakov, ljudi, ki želijo delati, in dovršenega izdelka podjetje ne more biti uspešno. Niti doma niti v tujini,« je poudaril Železnik in dodal: »Seveda je dobro biti v pravem casu na pravem mestu. Najboljše je zato zaceti na sejmih. Treba je iti, se pokazati in se predstaviti, predvsem pa si upati in biti pogumen.« Klaus Schuster je poslovni svetovalec, ki že osemnajst let dela v Sloveniji in slovenskim podjetjem pomaga pri prestrukturiranju. Glede na njegove izkušnje slovenske obrtnike in podjetnike od mednarodnega uspeha pogosto loci pomanjkanje samozavesti. »Mislijo, da je cez mejo vse boljše, da vec znajo, boljše delajo, pa ni res. Razlike niso velike, zato preprosto bodite pogumni,« je podje­tnikom položil na srce. Podjetniki si želijo stabilnega poslovnega okolja, v katerem lahko nacrtujejo svoje poslovne aktivnosti. Pri vstopanju na tuje trge jim podporo in pomoc preko javne agencije SPIRIT ponuja tudi država. Petra Ambrožic je predstavila brezplacne aktivnosti za po­tencialne in obstojece izvoznike za ucinkovito poslovanje v tujini. Izpostavila je Izvozno okno, osrednji slovenski portal za izvoznike, na katerem so podrobni zunanje-trgovinski podatki o 53 državah, izvozno svetovanje podjetjem, izobraževanje in usposabljanje za mednarodno poslovanje, organizacijo in sofinanciranje skupinskih in individualnih nastopov slovenskih podjetij na sejmih v tujini ter gospodarskih delegacij, sodelovanje s slovenskimi poslovnimi klu­bi, vzdrževanjem baze slovenskih izvoznikov SloExport in portal SloveniaPartner. Tako Lotric kot Železnik sta posredovala svoje pozitivne izkušnje s podporo države, sta pa poudarila, da podjetniki v obilici dela, nanjo pogosto pozabijo oziroma si ne vzamejo casa za pregled po­nudbe. Vsem, ki se podajajo na tuje trge, pa sta svetovala, naj se na pogovore s potencialnimi poslovnimi partnerji dobro pripravijo, da bodo znali dobro in ucinkovito predstaviti svoje podjetje ter da bodo vedeli, s kom se pogovarjajo. Od skromne kovacnice do globalnega partnerja – Uniorjevih prvih 100 let Zreški Unior letos praznuje zavidljivi jubilej, 100-letnico delovanja. Prvih Uniorjevih 100 let je bilo razburljivih, zaznamovalo jih je nekaj padcev in hoja po robu, zagotovo pa še bistveno vec vzponov. Zato je Unior danes najvecji zaposlovalec v regiji in sodi med najvecja podjetja pri nas. Skupina Unior je ena izmed najvecjih v Slovenji, v nišnih trgih pa je med najvecjimi in najuglednejšimi tudi v Evropi in po svetu. V zibelko prve skromne kovacnice je bila položena velika vizija. Tej podjetje sledi še danes, ob tem pa se spretno spoprijema z zahtevami in pretresi trga. Pa se sprehodimo po Uniorjevi poti. • Leta 1991 je Unior cutil posledice osamosvojitvene vojne, saj je to pomenilo izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga. Tega so uspešno nadomestili z novimi izvoznimi trgi. • Leta 1997 je bilo uspešno slovensko podjetje Unior preobliko­vano v delniško družbo UNIOR. • Leta 1998 je Unior od švedskega partnerja odkupil 20-odstotni delež v družbi Inexa Štore. Naložba je zagotovila zanesljivost v dobavi izdelkov kupcem zaradi znižanja tveganja v oskrbi jekla. Delež v podjetju, ki se je preimenovalo v Štore Steel, d. o. o., je znižal tudi stroške nabave jekla. • Leta 2005 je Unior postal globalni dobavitelj v avtomobilski industriji. V Yuyau na Kitajskem je bilo ustanovljeno podjetje Ningbo Unior Forging Co. Ltd. s 50-odstotnim lastniškim deležem družbe Unior, d. d. • Leta 2009 so bili zaradi svetovne gospodarske krize sprejeti številni ukrepi, med njimi tudi dokapitalizacija v višini 10 milijonov evrov. • Leta 2013 je družba Unior s poslovnimi bankami podpisala Generalno pogodbo o financnem prestrukturiranju. To je družbi zagotovilo nemoteno nadaljnje delovanje in razvoj. Leto 2019 je obarvano praznicno. Ceprav se odgovorni v podjetju radi ozirajo po prelomnicah, so, kot zmeraj, orientirani v pri­hodnost. Kljucna konkurencna prednost Uniorja je sinergijsko medindustrijsko sodelovanje in odlicnost v vseh procesih. Unior, d. d., danes v Sloveniji zaposluje 1.825 posameznikov in vsak izmed njih je nepogrešljiv del ubranega mozaika. Sedež podjetja je v Zrecah, zaposleni pa delajo še na petih lokacijah; v Vitanju, Lenartu, Starem trgu ob Kolpi in dveh obratih v Sloven­skih Konjicah. Skupino Unior sestavlja šestnajst odvisnih in šest pridruženih podjetij v sedemnajstih državah po svetu (Slovenija, Avstrija, Bol­garija, Francija, Hrvaška, Italija, Kitajska, Madžarska, Makedonija, Nemcija, Rusija, Srbija, Španija, Velika Britanija in ZDA, Singapur, Romunija, Bosna in Hercegovina). Razvejana mreža podjetij omo­goca širjenje prepoznavnosti blagovne znamke Unior, kakovostno skrb za kupce, vstopanje na nove trge in s tem povecevanje tržnega deleža in konkurencnosti. Odgovornost, inovativnost, odlicnost, jasna vizija, podjetnost in jeklena volja so lastnosti, ki so jim skupne in zaradi katerih z veseljem pricakujejo nove izzive. 1944 1919 »» je bila ustanovljena Štajerska železo industrijska družba z omejeno zavezo. Kovaški obrat, s skrajšanim nazivom Štajerska Zrece, je pred drugo svetovno vojno zaposloval že 250 delavcev. Izdelovali so kovano rocno orodje za kme­tijstvo, gozdarstvo in razlicne obrti. »» Tovarna, ki je se je med vojno ukvarjala s proizvodnjo in je zaposlovala 450 delavcev, je bila v celoti požgana. 1947 1968 »» Po vojni deloma že obnovljena tovarna je dobila novo ime: Tovarna kovane­ga orodja Zrece – TKO. »» so delavci prekinili delo. Izrekli so nezaupnico vodstvu in zahtevali spre­membe, zaradi cesar je bila uvedena prisilna uprava. »» Tovarna z novimi vizijami razvoja je dobila novo ime: UNIOR Kovaška indu­strija Zrece. UNIOR je skovanka besede UNIverzalno ORodje. 1950 1973 »» Je tovarna prešla v družbeno last. Temeljna rekonstrukcija tovarne, usmer­jene v izdelavo rocnega orodja, je bila povezana z novo tehnologijo ameri­škega nacina utopnega kovanja. Nove zmogljivosti (orodjarna in obrat za mehansko obdelavo rocnega orodja) so bili osnova za razvoj dveh proizvodnih programov: rocnega orodja in utopno kovanih odkovkov. »» Minister za industrijo, Franc Leskošek, je obiskal podjetje in narocil, da se proizvodnja sekir in kladiv ustavi. Zaradi takratnih potreb v Jugoslaviji je zah­teval, naj se preide na izdelavo kovanega orodja. Izdelovati smo zaceli naticne kljuce, primeže, francoske kljuce, klešce, odkovke za avtomobile, kolesa in podobno. »» se je Unior uveljavil kot pomemben partner avtomobilske industrije – postal je eden vecjih evropskih proizvajalcev lažjih odkovkov in eden najvecjih evropskih proizvajalcev ojnic za bencinske motorje. Z njimi sodi med glavne dobavitelje koncernov kot so VW, BMW in drugi. 1978 »» Je program Strojna oprema postal odgovor na rastoce potrebe podjetja. Unior je pricel tudi z izgradnjo klimatskega zdravilišca in olimpijskega središca Rogla, ter z zdravilišcem Terme v Zrecah. 1964 1986 »» je tovarna dobila ime Kovaška industrija Zrece. »» je Unior ustanovil razvejano distribucijsko mrežo po vsem svetu in s tem pospešil širitev izvoza. Poletna šola strojništva navdušuje vse vec mladih Konec avgusta se je koncala že šesta Poletna šola strojništva, ki poteka pod okriljem Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Zanimanje za poletno šolo med mladimi vsako leto narašca, letos se je je udeležilo kar 71 mladih iz vse Slovenije. Namenjena je osnovnošolcem 8. in 9. razreda in srednješolcem od 1. do 3. letni­ka. Mentorji so mladim najprej predali teoreticna znanja, nato je sledila praksa. Udeleženci so, pod strokovnim vodstvom, zasnovali, izdelali in preizkusili svoj izdelek. Izvedenih je bilo sedem delavnic, in sicer: • gradnja in preizkušanje modelov avtomobilov; • gradnja letala na daljinsko vodenje; • izdelava hidravlicne roke; • izdelava in modeliranje prenosne vremenske postaje; • poišci balon in ga predri – s kamero in laserjem; • tekmovanje izdelave in vožnje modelov avtonomnih elektric­nih vozil; • USB hlajenje pijac in zraka. Udeleženci, ki jim je kljub napornemu urniku ostalo dovolj ener­gije, so jo lahko porabili na razlicnih organiziranih popoldanskih aktivnostih. Zabavali so se v trampolinskem parku, se preizkusili v karting vožnji in svojo iznajdljivost pokazali v sobi pobega. Poletno šolo smo zakljucili s prireditvijo, na kateri so udeleženci predstavili vsako izmed delavnic in pokazali izdelke, ki so jih po predstavitvi lahko odnesli domov. Vedoželjneže je na prireditvi sprejel tudi dekan Fakultete za strojništvo, prof. dr. Mitjan Kalin, ki jim je predal potrdilo o udeležbi. Za konec smo posneli še skupin­sko fotografijo, ki bo mlade spominjala na ta zanimiv in ustvarja­len teden, ki so ga preživeli na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Prepricani smo, da smo jih kar nekaj navdušili, da bodo svoje zanimanje in naklonjenost do strojništva gojili in se cez nekaj let vrnili v predavalnice naše fakultete kot študenti. www.fs.uni-lj.si TOVARNA LETA Izbor Tovarna leta 2019 Sklepni dogodek Tovarna leta 2018, foto: Jure Makovec, Finance Henkel Maribor, Ljubljanske mlekarne in Revoz v igri za prestižno lovoriko tovarna leta 2019 Med šestimi podjetji v ožjem izboru za lovoriko tovarna leta 2019 je sveto­valna družba KPMG, strokovni partner projekta Tovarna leta, med finali­ste uvrstila podjetja, ki so poleg uspešnosti poslovanja najbolj izstopala po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene. Trije finalisti izbora Tovarna leta 2019 so (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec kozmeticnih izdelkov Henkel Ma­ribor, proizvajalec mlecnih izdelkov Ljubljanske mlekarne in proizvajalec avtomobilov Revoz. Zmagovalca bo na dogodku, ki ga 9. oktobra v Novem mestu gosti Krka, tovarna leta 2018, izbrala strokovna komisija. Na podelitvi nagrade tovarna leta 2019 se bo v farmacevtski družbi Krka 9. oktobra v Novem mestu srecalo blizu 200 stro­kovnjakov za proizvodnjo in menedžerjev. Pa tudi strokovnjakov in organizacij, ki sooblikujejo razvoj slovenske industrije, ter par­tnerjev projekta Tovarna leta. Vsi bodo dogodek lahko izkoristili tudi za mreženje. Finalisti najbolj izstopali Svetovalna družba KPMG, strokovni partner projekta Tovar­na leta, je med finaliste za lovoriko tovarna leta 2019 uvrstila podjetja, ki so poleg uspešnosti poslovanja najbolj izstopala po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrbi za zaposlene. »Ucinkovite naložbe v nove tehnologije industrije 4.0 zaradi uspešnega poslovanja finalistom omogocajo ohranjati prednost pred zasledovalci. Letos smo med drugim opazili vecjo rast števila robotov in višjo stopnjo digitalizacije. Povecanje konkurencne prednosti pred zasledovalci finalisti gradijo tudi na skrbi za zaposlene in skrbi za trajnostni razvoj tovarn. V letošnjem tekmovanju se je znova pokazalo, da je za uvrstitev v finale treba vlagati v vsa kljucna podrocja,« so svoj izbor finalistov pojasnili v družbi KPMG, poslovno svetovanje. Dodajmo, da v izboru najboljšega industrij­skega podjetja v Sloveniji letos sodeluje enajst podjetij, lani jih je izziv sprejelo štirinajst. Dobre proizvodne prakse finalistov Finalisti izbora Tovarna leta 2019 so (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec kozmeticnih izdelkov Henkel Maribor, proi­zvajalec mlecnih izdelkov Ljubljanske mlekarne in proizvajalec avtomobilov Revoz. Henkel Maribor, ki je ena izmed najpomembnejših proizvo­dnih lokacij v oskrbovalni mreži za poslovni program Beauty Care nemške mednarodne skupine Henkel, vsako leto izdela vec kot 250 milijonov kosov kozmeticnih izdelkov za nego las, telesa, kože in ustno higieno oziroma 45 tisoc ton teh izdelkov. Proizvo­dni portfelj tovarne obsega vec kot štiri tisoc razlicnih izdelkov, ki jih razpošiljajo v vec kot 30 držav po vsem svetu. V Ljubljanskih mlekarnah, ki imajo manjši proizvodni obrat še v Mariboru, izdelujejo in polnijo kar 485 razlicnih izdelkov, zanje pa uporabljajo približno 200 razlicnih receptov. V družbi vsak dan v povprecju sprejmejo in v manj kot 24 urah prede­lajo 550 tisoc litrov mleka. Celotno proizvodnjo racunalniško vodijo iz kontrolnih sob v posameznih oddelkih, kjer operaterji na zaslonih sproti spremljajo in kontrolirajo pot mleka. Za vsak izdelek je natancno doloceno, pri kolikšni temperaturi mora biti mleko pasterizirano, pri kolikšni temperaturi mora biti izdelek polnjen, pri koliko stopinjah mora izdelek zoreti in tako naprej. V Revozu, ki je od leta 2004 v stoodstotni lasti francoskega Renaulta, so doslej izdelali že vec kot 4,5 milijona vozil, od tega dva milijona cliov. Zmogljivost tovarne je 220 tisoc vozil na leto, na dan izdelajo 960 cliov, twingov in smartov. To, da razlicne modele izdelujejo na enotnem tekocem traku, v avtomobilski in­dustriji ni zelo pogosta praksa, niti to, da v eni tovarni sestavljajo vec razlicnih modelov. Odgovorna naloga strokovne komisije Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo nagrado tovarna leta 2019 prejelo 9. oktobra na popoldanskem dogodku, ki ga v Novem mestu gosti farmacevtska družba Krka, tovarna leta 2018. Sklepni dogodek izbora je tako kot lani tudi letos brezplacen, prijava nanj pa obvezna (www.tovarna-leta.si/prijava/). Zmagovalca bo med tremi finalisti izbrala strokovna komisija, ki bo pred udeleženci dogodka Tovarna leta finalistom izbora po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov. Odgovorna naloga caka Antona Papeža, svetovalca uprave družbe Interenergo, ki je predsednik strokovne komisije, ter Sibi­la Svilana, predsednika uprave SID banke, Staneta Meršeta, vodjo Centra za energetsko ucinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana, in Aleša Rotarja, clana Krkine uprave za razvoj in proizvodnjo zdravil kot predstavnika tovarne leta 2018. Prihodnje leto bo med clani strokovne komisije predstavnik tovarne leta 2019. Finalisti izbora Tovarna leta 2019 bodo v svojih predstavi­tvah povzeli, kako jim z optimizacijo proizvodnih procesov, s posodobitvami tehnološke opreme, avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo, s skrbjo za zaposlene in okolje – tudi z vecjo energetsko ucinkovitostjo proizvodnje – uspeva zmagovati na svetovnih trgih, premagovati tekmece, pridobivati nove kupce, povecevati uspešnost poslovanja podjetja … Na sklepnem dogodku izbora tudi ogled Notola 2, tovarne leta 2018 Sklepni dogodek izbora tovarne leta 2019 bo vkljuceval tudi ogled visoko avtomatiziranega, digitali­ziranega in robotiziranega obrata za proizvodnjo trdnih oblik zdravil (tablet in kapsul) Notol 2, s katerim je lani Krka med tremi finalisti najbolj prepricala clane strokovne komisije. »Izbrali smo jo, ker je med vsemi tremi finali­sti tehnološko najbolj napredna in v skladu z naceli industrije 4.0,« je ob razglasitvi zmagovalca povedal Anton Papež, predsednik strokovne komisije, sicer sveto­valec uprave družbe Interenergo. Spomnimo, za prestižno lovoriko sta se potegovala še proizvajalec sesalnih enot in elektronsko komutiranih motorjev Domel ter proizvajalec kompleksnih pla­sticnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo Polycom. V obrat Notol 2, ki so ga odprli leta 2015, je Krka vložila vec kot 200 milijonov evrov. To je bila najvecja naložba v 65-letni zgodovini družbe. V njem na 64 proizvodnih linijah proizvajajo 80 razlicnih izdelkov, na leto pa naredijo med tremi in štirimi milijardami tablet in kapsul. Krka v obratu Notol 2 nadaljuje dobavljanje visoko avtomati­zirane in robotizirane opreme, saj se je v preteklosti že potrdilo, da je ta pristop pravilen tako z vidika produktivnosti kot tudi humanizacije dela v proizvodnji. Tako so zaceli opremljanje nove pakirnice v obratu, kjer bodo letos vgradili sedem novih visoko av­tomatiziranih in z roboti opremljenih pakirnih linij. V prihodnjem letu pa imajo v nacrtu nakup in zagon še dodatnih linij, skupaj 14. S tem bodo dosegli koncno opremljenost pakirnice v Notolu 2 s skupaj 28 najsodobnejšimi pakirnimi linijami. Novo pakirnico so racunalniško in logisticno povezali v celoto s preostalim delom obrata, prek enotnega sistema avtomatsko vodenih vozickov pa tudi s sosednjim obratom za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol. www.tovarna-leta.si Izbor Tovarna leta 2019 Foto: Henkel Maribor Foto: Bojan Radovic/Krka Foto: Aleš Beno, Finance Foto: Jure Makovec, Finance Vidi, cuti, kupi CERATIZIT Nemcija odpira razstavni prostor v Sloveniji Za povecanje prodajnih aktivnostih na obmocju Adria je podjetje CERATIZIT Nemcija odprlo razstavni prostor v Sloveniji, ki bo nemudoma zacel delo­vati kot pomembna sticna tocka za kupce ter bo uporabljen za tehnicna šolanja in raznolike seminarje kupcev. Po otvoritveni slovesnosti 9. aprila letos je bil razstavni prostor odprt za obiske kupcev cel teden. Datum otvoritvene slovesnosti razstavnega prostora ter dnevi odprtja, ki so sledili, so bili izbrani namenoma. Istocasno je v Celju potekal sejem Forma Tool, ki velja za najvecji in najpomembnejši sejem na podrocju obdelovalnih strojev in orodjarstva v Sloveniji. Številni obiskovalci sejma so izkoristili to priložnost ter ušli gneci in vznemirjenju sejma, da so si ogledali poudarke na podrocju oro­dij podjetja CERATIZIT v prijetnem okolju na novo postavljenega razstavnega prostora. Za Gregorja Finka, vodjo prodaje v Sloveniji pri podjetju CERA­TIZIT, je odprtje razstavnega prostora predstavljalo pomemben korak v smeri še vecjega stopnjevanja prodajnih aktivnosti v tej re­giji. Že od leta 2014 uspešno deluje na gradnji prodaje v Sloveniji, sprava sam in kasneje s petclansko ekipo. V minulih letih so ustva­rili zelo dobre rezultate in želijo delati dosledno na izboljšavah in širitvi, je poudaril Gregor Fink v svojem govoru na otvoritveni slovesnosti. Z razstavnim prostorom je podjetje ustvarilo sticno tocko, ki mu bo omogocala nuditi boljšo podporo svojim kupcem. Harald Schulte, vodja poslovnega razvoja, se s tem v celoti strinja in dodaja, da kot ekipa na podrocju orodij za odrezavanje združu­jejo štiri kompetencne znamke na podrocju rešitev za odrezavanje, in sicer CERATIZIT, KOMET, WNT in KLENK ter tako ponujajo vec kot 60.000 izdelkov v novem katalogu. Razstavni prostor je lo­gicen korak, ki podjetju omogoca nadaljnjo širitev svojega portfelja storitev za kupce v Sloveniji ter ustvarja vecjo bližino s kupci. Tobias Bauer, komercialni vodja pri podjetju CERATIZIT Nemcija, je v svojem govoru pojasnil, zakaj Slovenija predstavlja državo z velikim potencialom za ekipo na podrocju orodij za odrezavanje. Kljub temu da je Slovenija relativno majhna država, ima zelo mocno industrijsko osnovo, ter v šali dodaja, da je poleg tega kolesarstvo nacionalni šport v Sloveniji. Glede na to, da ima podjetje svoje vrednote usmerjene v športno kolesarstvo, imajo najboljše pogoje, da postanejo še bolj uspešni. Tobias Bauer je preprican, da bo razstavni prostor podpiral te cilje in to ne le zato, ker je bilo profesionalno kolo, ki pripada kolesarski ekipi WNT­-ROTOR Pro, razstavljeno v razstavnem prostoru, temvec zato ker lahko tukaj kupci vidijo in se dotaknejo orodij za odrezavanje podjetja CERATIZIT. Že med otvoritveno slovesnostjo je bilo jasno, da je Tobias Bauer pravilno ocenil situacijo. Navdušeni kupci so entuziasticno dojeli koncept ter uživali edinstveno vzdušje v razstavnem prostoru s postrežbo in zabavno glasbo. Dnevi odprtih vrat, ki so sledili, so prav tako potrdili, da se je investicija v razstavni prostor poplacala. Celoten teden odprtih dni ni proizvedel le številnih nakupov s stra­ni kupcev, temvec tudi nove kupce. S toliko pozitivnimi povratnimi informacijami je Gregor Fink s svojo ekipo preprican, da ima ekipa na podrocju orodij za odrezavanje na obmocju Adrie še dolgo in uspešno pot pred seboj. www.ceratizit.com »» Rezanje traka ob slavnostni otvoritvi razstavnega prostora za goste: Tobias Bauer, komercialni vodja, Gregor Fink, vodja prodaje, in Harald Schulte, vodja poslovnega razvoja na podrocju orodij za odrezavanje. »» Impozantni razstavni prostor bo v prihodnosti uporabljen tudi za šolanje kupcev in osebja podjetja. »» V pricakovanju obiskov kupcev je ekipa okoli vodje prodaje Gregorja Finka (v sredini) s komercialnim vodjem Tobiasom Baurom (levo) in vodjo poslovnega razvoja na podrocju orodij za odrezavanje Haraldom Schultejem (desno). Obisk predsednice Parlamenta Republike Latvije in predsednika Državnega zbora Republike Slovenije na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani je danes obiskala predsednica Parlamenta Republike Latvije Inâra Murniece v spremstvu gostitelja, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejana Židana. Na fakulteti je visoko delegacijo sprejel dekan prof. dr. Mitjan Kalin, ki je gostom predstavil fakulteto in njene dosežke tako na študijskem podrocju kot pri sodelovanju z gospodarstvom. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je namrec vodilna slovenska in mednarodno prepoznavna ustanova na podrocju strojništva. Strategija fakultete sledi uravnoteženi raziskovalni, strokovni in pedagoški dejavnosti, s cimer lahko najbolje izpol­ Drugi sejem VODA AQUA je pred vrati! B2B sejem VODA AQUA bo že drugic odprl svoja vrata v Ljubljani, od 1. do 3. oktobra 2019 bo znova obravnaval skrbno izbrane ter pomembne tematike, ki so povezane z vodo, vodovo­dom in komunalo ter odpadki. Varna uporaba vode, recikliranje in upravljanje odpadkov so kljucne komponente za ohranjanje okolja in našega planeta, zato se bodo proizvajalci, uvozniki, distributerji in ponudniki storitev povezali na sejmu VODA AQUA. Predstavili bodo svoje programe, sodobne tehnike in opremo, ki ponujajo priložnost za spremembe in so v skladu z zahtevami varstva okolja ter poudarjajo revizijo. Na »Sticišcu znanosti in gospodarstva« so prejeli najvišja priznanja Na 52. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju so se že cetrtic v »Sticišcu znanosti in gospodarstva«, ki je pro­jekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport predstavile poglavitne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ogled so bile vrhunske tehnologije z razlicnih podrocij, kot so mehatronika, avtomatika, robotika, profesionalna elektronika, energetika, IT, bionika, nanotehnologija, vesoljske tehnologije, medicinske podporne tehnologije in drugo. Poudarek na letošnji predstavitvi je bil na predstavitvi novih tehnologij, novih tehnoloških procesov, visokotehnoloških inova­cij, novodobnih poklicih in sodobnih izobraževalnih programih. Letošnje sticišce je bilo usmerjeno predvsem na podrocje mikro-, bio- in nanotehnologij ter vesoljskih tehnologij. Sticišce vsako leto predstavlja priložnost za promocijo slovenske znanosti, predvsem pa tudi priložnost za intenzivnejše sodelovanje med znanstveno in gospodarsko sfero. Vodja sticišca je vsako leto Janez Škrlec, bivši clan Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Svoje delo in znanstvena dognanja so na MOS-u predstavili: Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko – UM, Fakulteta za elektrotehniko UL, Fakulteti za strojništvo – UL in UM, Slovensko Inovacijsko Sticišce Evropsko Gospodarsko Interesno Združenje (SIS EGIZ), Center za prenos tehnologij in inovacij na IJS (CTT IJS) in številni drugi, ter visoko­ Odpiramo vrata mladim v znanstveno raziskovanje – 5. Študentska konferenca ŠTeKam Za novimi odkritji in spoznanji se skrivata znanje in aktivno raziskovalno delo. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Lju­bljani zato jasno udejanjamo vizijo, da mladim odpiramo vrata v znanstveno raziskovanje. V ta namen smo tudi letos organizirali že peto Študentsko tehniško konferenco ŠTeKam, prisluhnili smo lahko tudi predstavitvam rezultatov, ki so nastali kot plod trdega dela avtorjev in avtoric. Na konferenci so sodelo­vali študentje razlicnih fakultet – Fakultete za strojništvo UL, Fakultete za elektrotehniko UL, Naravoslovnotehniške fakultete UL, Filozofske fakultete UL in Fakultete za turisticne študije UP. Konferenca je vnovicen izkaz, da nekateri študenti že v casu študija izkazujejo nadpov­precne uspehe na raziskovalnem podrocju, kar predstavlja velik potencial za nadaljnje delo v znanosti. Njihovi prispevki bodo objavljeni v konferencnem zborniku in vpisani v sistem Cobiss pod tipologijo Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci. Študentje bodo lahko sodelovanje na konferenci uveljavljali kot izjemen dosežek, kar je eden izmed pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, z vpisom clanka v Cobiss pa bodo vsi sodelujoci pri­dobili uradno dostopno referenco o znanstvenem raziskovanju. Poleg tega bo najboljši prispevek (po mnenju strokovne komisije) objavljen tudi v strokovno-znanstveni reviji Ventil. Nad organiza­cijo konference že od vsega zacetka bdi uredniški odbor v sestavi doc. dr. Tomaž Berlec, doc. dr. Miha Brojan in doc. dr. Boštjan Drobnic. www.fs.uni-lj.si UTRIP DOMA Pol stoletja obrtniškega povezovanja in boja proti birokraciji V okviru praznovanja 50-letnice Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) na sejmu MOS je danes potekala okrogla miza, na kateri so vidni cla­ni zbornice izpostavili kljucne mejnike v polstoletni zgodovini obrtniškega povezovanja. Strinjali so se, da se obrtniki in podjetniki že od nekdaj borijo proti birokraciji, ki se z leti vse bolj razrašca. ”Pred 50 leti so obrtniki ustanovili našo zbornico s ciljem, da bi obrtnikom pomagali na vse možne nacine. In ta cilj uspešno zasle­dujemo še danes,” je uvodoma poudaril predsednik OZS Branko Meh in dodal: ”Ko sem prevzel vodenje zbornice po prehodu na prostovoljno clanstvo, je bil naš cilj zadržati clane. Ponosni smo, da smo kljub prostovoljnemu clanstvu najvecja zbornica gospodarstva v Sloveniji in povezujemo 25 tisoc clanov.” Na okrogli mizi so govorili tudi o poslovnem okolju nekoc in danes. Po besedah direktorja OZS Danijela Lampergerja smo imeli leta 1991 v Sloveniji 357 zakonov in 872 podzakonskih predpisov, trenutno pa imamo vec kot 800 zakonov in skoraj 20.000 podza­konskih predpisov. Govorci so se strinjali, da obrtništvo in pod­jetništvo danes birokracija duši bolj kot nekoc, da pa so se borili proti birokraciji že od nekdaj. Kljucne razloge za ustanovitev zbornice je opisal Franjo Verdnik, eden izmed ustanoviteljev zbornice. ”Od leta 1945 do leta 1967 je bilo težko preživeti. Obrtniki niso imeli pokojninskega in zdra­vstvenega zavarovanja. Zato se je zelo malo ljudi odlocalo odpreti obratovalnice. Potrebnih je bilo veliko obiskov in prepricevanja, da smo se zaceli združevati. Na obrtniških shodih se je nagovarjalo obrtnike, da se je treba povezovati v obrtnih združenjih. 12 obrtnih združenj se je tako leta 1969 združilo v predhodnico današnje zbornice. Že tedaj pa smo morali prepricevati režim, da obrtnik ni kapitalist,” se spominja Verdnik. Obrtniki so se najprej zbirali v gostilnah, kar je bilo po Verdniko­vih besedah neugledno. Zato je bila njihova prva naloga, da vsako obrtno združenje dobi svoje poslovne prostore oziroma obrtniške domove. ”Tako se je dvigoval naš ugled, naša organizacija je dobila moc. Naš namen je bil vecati clanstvo, saj smo s tem dobili še vecjo moc,” je poudaril Verdnik. Že takrat je bilo veliko zakonov, ki so omejevali obrt. ”Prav zbornica pa je bila tista, ki je poskrbela, da se je zacela spreminjati zakonodaja,” je še dodal Verdnik. Zbornico je deset let vodil podjetnik Štefan Pavlinjek. V casu njegovega vodenja so leta 2007 takratno Obrtno zbornico preime­novali v sedanjo Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Poudaril je, da so se že tedaj borili proti birokraciji: ”Birokracija je bila nenormalna, saj birokrat rodi birokrata. Velike tekme smo imeli, kdo ima prav – mi ali birokrati. Tudi takrat smo imeli boj za boljše poslovno okolje, v zbornici smo izdelali antibirokracijski program. In to je bil cas, ko so nas vladne strukture zacele upoštevati. Veliko zadev nam je uspelo poenostaviti,” je svoj pogled predstavil Pavli­njek in izrazil zadovoljstvo, da je zdravo jedro zbornice po prehodu na prostovoljno clanstvo ostalo. Med govorci je bil tudi frizer Mitja Sojer, lastnik Mic Styling, ki je ponosen na vse dosežke zbornice. ”Imamo veliko prednost v pri­merjavi z drugimi zbornicami, saj smo vedno korak pred drugimi. Sploh ne znamo ceniti tega, koliko je naša zbornica storila za slo­vensko obrt v vseh teh letih. Clani dobijo ogromno informacij od zbornice in od naše sekcije frizerjev pri OZS, ki jo vodim že vrsto let,” je podaril Sojer. Obrt je po njegovem mnenju storila ogromen preskok. ”Po razpadu Jugoslavije je prav v Sloveniji ostalo najvec zdravih in dobrih podjetij,” je še menil Sojer. Predsednica sekcije optikov pri OZS Anja Sever je predstavila svojo izkušnjo z zbornico in dejala, da ji je zbornica odpirala vrata. ”Zbornica nama z možem, ki vodiva optiko Sever s 30-letno tradicijo, pomeni poslovno družino. Ko sva zacela obrt, nisva imela nikogar, razen zbornice.” Prihodnost zbornice Severjeva vidi v di­gitalizaciji in kot organizacijo, ki bi omogocila mentorstvo mladim. Osrednja slovesnost ob 50-letnici OZS bo sicer 3. decembra v Grand hotelu Union v Ljubljani. Letošnji Elektrofest na temo inovacij v energetiki Štiri uveljavljene elektroinstitucije, družba ELES, Elektroin­štitut Milan Vidmar, ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko in družba GEN energija so v petek, 13. septembra 2019, izvedle že 8. Elektrofest. Dogodek je bil namenjen dijakom in srednje­šolcem, ki so jim na zanimiv in interaktiven nacin predstavili temo inovacij v energetiki. Vse prisotne na dogodku so najprej pozdravili predstavniki elektroinstitucij, nato pa so se udeležen­ci sprehodili cez štiri poucne »elektropostaje«. Elektricni dirkalniki in atmosferske razelektritve Strokovnjaki družbe ELES so se posvetili temi elektricne mobil­nosti. Ker se na naših cestah pojavlja vedno vec elektricnih vozil, so želeli obiskovalcem približati delovanje baterijskih hranilnikov elektricne energije. Pridružili so se jim tudi študenti ljubljanskih fakultet, združeni v ekipi Superior Engineering, in predstavili svoj izum – dirkalnik na elektricni pogon, s katerim tekmujejo na mednarodnih tekmovanjih. Na Elektroinštitutu so udeleženci iz prve roke izvedeli vec o pojavnostih in lastnostih atmosferskih razelektritev. Spoznali so sistem za beleženje SCALAR ter uporab­nost pridobljenih podatkov pri upravljanju in zašciti sistemov in objektov, ki so izpostavljeni ucinkom atmosferskih razelektritev. Energetske mešanice, jedrske elektrarne in nepredvidljivi pojavi Družba GEN energija je letos znotraj njihove »elektropostaje« pripravila kar dve podrocji raziskovanja. V prvem delu so dijaki v spletni simulaciji oblikovali energetsko mešanico in poskušali za­dovoljiti dnevne potrebe Slovenije po elektricni energiji. Naucili so se, kako se proizvodnja elektricne energije prilagaja dnevni porabi. Drugi del je bil posvecen simulatorju zagona in delovanju Nuklear­ne elektrarne Krško. Udeleženci so se preizkusili v vlogi operaterja jedrske elektrarne, ki med drugim spremlja tudi narašcanje in spremembo toplotne moci v reaktorju z upravljanjem kontrolnih palic, prenos pare na turbino in pretvorbo mehanske energije v elektricno. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so udeleženci skozi racunalniške igre spoznali zahtevnosti vzdrževa­nja ustrezne frekvence elektricne napetosti pri nakljucnih dogod­kih. V medsebojnem tekmovanju so se preizkusili v vlogi razlicnih akterjev in naprav: od prilagodljive klasicne elektrarne, prek spremenljive proizvodnje obnovljivih virov energije do muhastega odjemalca. Sprošceno vzdušje in dobra družba Inovativen in poucen dan so organizatorji Elektrofesta popestrili z zabavnim programom na skupnem parkirišcu vseh treh institucij. Manjkali niso niti slastni hamburgerji, medtem ko je za najboljšo družbo poskrbela ekipa Radia Antena z Gverilcem Birkom. Trendi v industriji svetlobne opreme avtomobilov Z razvojem elektricnih vozil, uporabo LED izvorov in nenehnih pritiskov po zniževanju stroškov se na trgu svetlobne opreme avtomobilov dogajajo korenite spremembe. Na trgu, ki postaja vedno bolj zahteven, proizvajalci avtomobilov za vzdrževanje svoje konkurencnosti uvajajo nove oblikovne, konstrukcijske in tehnološke rešitve. Hkrati s tem pa se povecuje komple­ksnost posameznih izdelkov in sklopov, ki so vgrajeni v avtomobile. Vedno vecja kompleksnost izdelkov zahteva od dobaviteljev nove inovativne pristope pri snovanju in izdelavi izdelkov in sklopov. Aleš Adamlje Da bi dobavitelji avtomobilske industrije obstali na globalnem trgu, morajo uporabljati nove materiale, nove tehnologije in postopke izdelave, hkrati pa širiti spekter izdelkov, ki so jih za proizvajalce avtomobilov sposobni razviti in izdelati. V clanku se primerja tipicne izdelke v industriji svetlobne opreme in sprednje­ga dela avtomobila nekoc, danes in v prihodnosti, predstavljeni so trendi pri razvoju izdelkov in sklopov sprednjega dela avtomobila ter trendi pri razvoju termoplasticnih materialov, tehnologij in postopkov. Predstavljen je izdelek, vgrajen na sprednjem delu elektricnega avtomobila, ki sledi novim trendom in je bil razvit ter se proizvaja v našem podjetju. 1 Uvod Avtomobilska industrija je ena od industrijskih panog, pri kateri je razvoj vedno hitrejši. Življenjska doba modelov avtomobilov se krajša, kompleksnost avtomobilov pa povecuje. Gabariti izdelkov in sklopov, ki formirajo karoserijo avtomobila, se zaradi zahtev trga povecujejo, postajajo kompleksnejši in imajo vgrajene dodatne funkcije. Sistemski dobavitelji postajajo dobavitelji sklopov in ne vec le posameznih izdelkov, ki se vgrajujejo v avtomobile. Trendi na podrocju zunanje svetlobne opreme avtomobilov so podobni kot pri vseh ostalih karoserijskih delih avtomobila s specificnimi zahtevami po uporabi novih tipov svetlobnih izvorov. Uporaba LED izvorov za svetlobne vire nam omogoca vec svobode pri oblikovanju svetila. Omogoca vecjo ucinkovitost in boljšo svetilnost ter možnost prilagajanja oblike snopa svetlobe. Na trgu so na voljo LED izvori v razlicnih kakovostnih in cenovnih razre­dih. Z zahtevami oblikovalcev, ki sledijo zahtevam trga po novih oblikah, ter z razvojem elektricnih vozil, se spreminjajo tudi oblike in gabariti svetil, ki na ta nacin postajajo vedno bolj pomemben element designa avtomobila. Napredku na podrocju oblikovanja sledi tudi napredek na podrocju teh­nologij in materialov. Delež izdelkov iz polimernih materialov, ki je vgrajen v avtomobil, se vztrajno povecuje. Z razvojem elektricnih vozil se bo delež izdelkov in sklopov, pri katerih bodo polimerni materiali uporabljeni kot vodilni materiali za izdelavo le- teh, še povecal. Trg zahteva cenejša, varna, varcna in lahka vozila. Zaradi usmerjenosti v trajnostni razvoj, no­vih regulativ in narašcanja cen goriv je nizka poraba energije še posebej pomembna. Z razvojem elektricnih vozil je na podrocju oblikovanja sprednjega dela vozila prišlo do celovitih sprememb. Spremenili so se pogoji, ki so jim izpostavljeni sklopi, vgrajeni v spre­dnjem delu avtomobila. S tem imajo oblikovalci vec svobode pri snovanju oblike sprednjega dela avtomobila, inženirji pa drugacne zahteve in ome­jitve pri izbiri materialov. Eden kljucnih trendov v zadnjih letih je tudi razvoj avtonomnih avtomobilov. Pri teh postajajo karo­serijski deli še kompleksnejši zaradi dodatnih senzorjev, radarski sistemov in kamer, ki postajajo del karoserij­skih sklopov avtomobila. Vgradnja novih sistemov v karoserijske sklope avtomobilov prinaša dodatne zahteve pri izbiri materiala in pri tehnologiji izdelave sklopov, ki jih moramo za pravilno delovanje sistemov dosledno upoštevati. 2 Trendi pri razvoju izdelkov iz polimerov Z razvojem LED diod in elektricnih vozil se je v zadnjih letih trend obliko­vanja svetil avtomobilov spremenil. Svobodo pri oblikovanju, ki jo dopu­šca uporaba LED svetlobnih izvorov, ter razvoj avtomobilov z elektricnim pogonom so oblikovalci izkoristili za uvajanje novih rešitev na podrocju osvetlitve avtomobila. Svetila nimajo vec le funkcije osvetljevanja vozišca, ampak postajajo vedno bolj tudi oblikovni, karoserijski del avtomobila. V doloceni meri že posegajo v nekdaj tradicionalne sklope avtomobila, kot je sprednja prezracevalna rešetka z emblemom med žarometoma avto­mobila. Na sliki 1 so prikazani modeli avto­mobila Golf generacije 1 do genera­cije 7. Iz slike je razvidno, da so bile spremembe pri posameznih modelih v preteklosti postopne in so sledile napredku tehnologije, a do generalne spremembe koncepta sprednjega dela avtomobila ni prišlo. Skupna znacilnost vseh modelov je, da je bil s prihodom nove generacije avtomobila žaromet oblikovno naprednejši in sestavljen iz vec polizdelkov. Delež polizdelkov v žarometu, ki so bili izdelani iz polimernih materialov, se je iz generacije v generacijo poveceval. Z vidika oblikovanja žarometa kot estetskega elementa na avtomo­bilu in ne le funkcionalnega, je bil velik preskok narejen pri cetrti generaciji avtomobila. Pri tej so steklene pokrivne lece žarometa zamenjale pokrivne lece iz polikarbonata, izdelane s postopkom brizganja. Postopek brizganja je omogocil izdelavo kompleksnejših oblik. Pomembna preskoka sta se zgodila tudi z uvedbo xenonske tehnologije in LED tehnologije. Pri sedmi generaciji avtomobila Golf so na voljo razlicne izvedbe žarometov. Pri najbolj napredni izvedbi so vse funkcije žarometa izvedene z LED tehnologijo. Z razvojem elektricnih vozil so se na avtomobilu pojavila nova svetila. Svetila se združujejo in postajajo vedno bolj estetski element, ki je pomemben za celotno oblikovno usklajenost avto­mobila. Koncepti elektricnih avtomobilov, ki so jih proizvajalci avtomobilov predstavili v zadnjih letih, predstavljajo za proizvajal­ce svetil velike izzive. Na sliki 2 je prikazan koncept elektricnega vozila Daimler EQ, ki ga je Daimler predstavil v letu 2016. Pri kon­ceptu EQ glavna žarometa nista vec samostojna sklopa, vgrajena v prednji del karoserije avtomobila, ampak sta del sklopa sprednje maske avtomobila. V podrocju le-te se nahajajo tudi dodatna svetila, osvetljen emblem, radar in drugi sistemi. V primerjavi s tradicionalnimi koncepti izvedbe sprednjih delov avtomobila, ki vkljucujejo prezracevalno rešetko z vgrajenim emblemom, je kon­cept sprednjega dela avtomobila Daimler EQ povsem spremenjen. Celotna sprednja maska avtomobila je enovit polizdelek, izdelan iz termoplasta v crni barvi, ki je pri dolocenih valovnih dolžinah svetlobe delno transparenten, in iz transparentnega termoplasta v podrocjih žarometa ter emblema. Dodatno je osvetljen tudi bocni del avtomobila. Novi koncepti avtomobilov zahtevajo spremembe tudi pri materi­alih polizdelkov. Proizvajalci materialov intenzivno razvijajo nove materiale, ki bodo ustrezali zahtevam za uporabo na sprednjih delih avtomobilov. Na sliki 3 je prikazan koncept elektricnega avtomobila prihodnosti, ki ga je proizvajalec termoplasticnih mate­rialov Covestro predstavil na sejmu K 2016. Koncept avtomobila je zasnovan tako, da omogoca avtonomno vožnjo. Razvili so ga skupaj z inštitutom za oblikovanje Umea, s proizvajalci avtomobi­lov in z drugimi partnerji. Na avtomobilu so povsem redefinirali svetlobno opremo sprednjega dela avtomobila, ki je zasnovan kot enoten del, tako da na avtomobilu ni vec vidnih rež med poliz­delki, ki so obicajni pri konvencionalno oblikovanih avtomobi­lih. Osvetljena je karoserija avtomobila. Povsem nov je koncept osvetlitve zadnjega dela avtomobila. Za dosego funkcionalnosti in optimalne kvalitete posameznih delov so uporabljeni namenski materiali in tehnološke rešitve. Za ohišje baterije je uporabljen samogasen material. Za sprednjo masko avtomobila, v katero so integrirani senzorji, je uporabljen material, ki je transparenten v podrocju valovne dolžine senzorjev. VW je v letu 2016 predstavil koncept elektricnega avtomobila VW ID (slika 4), ki predstavlja osnovo za elektricne in avtonomne avtomobile koncerna VW v prihodnosti. Koncept predstavlja osnovo za elektricna vozila z dosegom do 600 km, ki naj bi na ceste zapeljala v letu 2020 kot tudi avtonomna vozila in jih lahko pricakujemo na cesti do leta 2025 [4]. Za ta avtomobil so na sprednjem delu znacilni mehki prehodi linij, ki jih je omogocilo združevanje karoserijskih delov avtomobila. Z zdru­ževanjem karoserijskih delov se je število stikov med posameznimi karoserijskimi deli signifikantno zmanjšalo. Celotna svetlobna oprema avtomobila bo zasnovana tako, da bo omogocala komuni­kacijo z okolico, žaromet pa bo komuniciral z okolico kot cloveške oci [5]. Nove zahteve postavljajo dobavitelje avtomobilske industrije pred velike izzive. Z združevanjem posameznih delov in sklopov se le- ti povecujejo in zahtevajo nove pristope pri izdelavi. Dobavitelji svetlobne opreme, odbijacev in ostalih karoserijskih delov bodo postali sistemski dobavitelji celotnega sklopa sprednjega dela avto­mobila. Nov sklop bo vseboval vse elemente in sisteme, ki so bili v preteklosti dobavljeni loceno sistemskim dobaviteljem ali direktno na montažno linijo avtomobilov. Portfelj izdelkov posameznih dobaviteljev se bo spremenil in zahteval od dobaviteljev dodatna znanja. Zaradi vecjih gabaritov izdelkov bodo morali dobavitelji investirati v novo opremo in tehnologije. Za brizganje polizdelkov bodo potrebni vecji stroji z dodatnimi funkcijami, ki bodo omo­gocali izdelavo izdelkov v ustrezni kvaliteti. Nove tehnologije, kot sta kompresijsko brizganje ter dinamicno hlajenje in gretje orodij, bodo v proizvodnji vedno pogosteje uporabljene. 3 Primer izdelka V podjetju Hella Saturnus Slovenija smo v proizvodnjo že predali prvi primer izdelka na sliki 5, ki sledi trendom oblikovanja elek­tricnih avtomobilov. Razvoj in zagon proizvodnje sprednje maske elektricnega avtomobila je predstavljal velik izziv zaradi velikosti izdelka, specificnih zahtev kupca glede designa izdelka in visokih zahtev glede kakovosti površine izdelka. Z optimizacijo koncepta izdelka, izbiro ustreznega materiala ter optimiranjem postopkov izdelave smo proizvodni proces dvignili na pricakovano raven. 4 Sklep Spremenjene zahteve in navade potrošnikov, zahteve po trajno­stnem razvoju ter urbanizacija in digitalizacija so v avtomobilsko industrijo prinesle zahteve po razvoju okolju prijaznih, varcnih in varnih avtomobilov. Napredek v avtomobilski industriji je vedno hitrejši in od dobaviteljev zahteva hitro prilagajanje in sledenje zahtevam kupcev ter osvajanje novih tehnologij. Za uspešno osvajanje novih konceptov avtomobilov in uvajanje novih rešitev v proizvodnjo je potrebno partnersko sodelovanje med proizvajalci avtomobilov in sistemskimi dobavitelji na eni strani ter med do­bavitelji materialov in opreme in sistemskimi dobavitelji na drugi strani. Vkljucevanje vseh vpletenih v zgodnji fazi razvoja avtomo­bila in skupna ciljna usmerjenost vseh sodelujocih na projektu je kljucna tako za ustrezno kakovost koncnega izdelka kot tudi za konkurencnost na globalnem trgu. Viri: [1] History of Volkswagen Golf - The Benchmark Among Hatchbacks Around the World: (2019, 28. April), Pridobljeno na: https://www.pakwheels.com/blog/history-volkswagen-golf/ [2] Generation EQ – Mobility revisited, (2019, 28. April), Pridobljeno na: https://www.mercedes-benz-media.co.uk /en -gb/releases/1195 [3] Materials inspiring future vecihle design. Why not?Driving visions in future mobility: (2019, 28. April), Pridobljeno na: https://www.covestro.com/en/driving-visions/overview# seamless-design [4] Joe Simpson: Volkswagen ID concept preview: Electric atonement?, (2019, 28. April), Pridobljeno na: https://www.pocket-lint.com/cars/reviews/volks­wagen /1390 24-volkswagen-id-concept-preview-electric-atonement [5] Dr. Wolfgang Huhn, AUDI AG: Licht für autonome Fahrzeuge: (2019, 28. April), Pridobljeno na: https://www.joanneum.at/fileadmin/downloads/Zukunftskonferenz2017/JR_Zukunftskonferenz_Graz_Dr._Wolfgang_ Huhn.pdf Aleš Adamlje • HELLA Saturnus Slovenija d.o.o. »» Slika 1: Oblikovanje prednjega dela avtomobila vseh modelov VW Golf. Prirejeno po [1] »» Slika 2: Koncept sprednjega dela elektricnega avtomobila Daimler EQ [2] »» Slika 3: Konceptno vozilo prihodnosti proizvajalca materialov Covestro [3] »» Slika 4: Koncept elektricnega avtomobila nove generacije VW ID [4] »» Slika 5: Sprednja maska elektricnega avtomobila ENGEL na sejmu China Composites Expo 2018 Kitajska vlada že leta mocno spodbuja elektromobilnost, zato so se v Aziji lahke konstrukcije s posebno dinamiko, pri kateri igra pomembno vlogo ENGEL kot eden od preferencnih partnerjev avtomobilskih podjetij na azijskem trgu. Na sejmu China Composites Expo bodo predstavili razvoj in velike projekte, na katerih delajo trenutno. Eden izmed glavnih poudarkov je predelava in funkcionalizacija polizdelkov, ojacenih z neskoncnimi vlakni, na primer organskih plošc ali trakov UD, z uporabo procesa organomelt. Lani so v ZDA lansirali prvo serijsko aplikacijo, pri kateri izdeluje podjetje Valeo Front End Modules iz organskih plošc sprednje nosilce za proizvajalca originalnih nadomestnih delov za nemško znamko avtomobilov. V letu 2018 so te konstrukcijske komponente prejele nagrado združenja Society of Plastics Engineers (SPE) za inova­tivno proizvodnjo na podlagi organskih plošc in za svoje izjemne lastnosti. Komponente zaradi uporabe velikega deleža organskih plošc omogocajo velike prihranke pri teži in izboljšano obnašanje v primeru trkov, poleg tega pa omogoca vgradnjo odprtin za zrak neposredno v nosilec. Sistemska rešitev, ki jo je za avtomatizirano serijsko proizvodnjo dobavil ENGEL, je sestavljena iz brizgalke duo 1700, treh clenastih robotov easix za pripravljanje velikih koli­cin kovinskih vstavkov in rokovanje z organskimi plošcami, enega linearnega robota viper 90 in IR pecice ENGEL. Tehnologija organomelt je primerna tako za organske plošce kot tudi za UD trakove, ojacene z enosmernimi steklenimi in/ali karbonskimi vlakni s termoplasticno matrico. ENGEL je razvil tudi celico, v kateri se trakovi nakladajo in tockovno varijo. Na sejmu bodo predstavili dva primera – zadnje plošce CRP Audija A8 in nosilec menjalnika, izdelan s postopkom C-SMC (Sheet Moulding Compounds). www.lakara.si www.engelglobal.com Novi CAD podatki in ucinkovitejše hlajenje jeder Podjetje HASCO po novem ponuja posodobljene lastne podatke sistema CimatronE CAD. Ti parametricni podatki so integrirani neposredno v sistem CAD, brez potrebe po formatih za izmenjavo (STEP, IGES), ki lahko povzrocijo izgubo podat­kov; to je ocitna prednost za proces in odpira nove možnosti za hitro in neposredno implementacijo podatkov iz konstrukcije v proizvodnjo. Podatkovna knjižnica za CimatronE, razlicica 13.0, vsebuje šte­vilne optimizacije, na primer razširitev obmocja izmetal, vkljucitev vseh inovacij na podrocju izdelkov HASCO in standardizacijo imen in oznak izdelkov. Knjižnica je na voljo za brezplacni prenos na spletni strani podjetja HASCO. Druga novost so nova medeninasta spiralna jedra za ucinko­vito in homogeno hlajenje konturnih jeder. Pri uporabi jeder za izdelavo orodij je pomembno enakomerno hlajenje, pri cemer spiralna jedra omogocajo ucinkovito vodenje hladilnega medija po steni izvrtine, kar zagotavlja ucinkovit prenos toplote in optimalno hlajenje jeder. Novi spiralni jedri iz medenine, Z960/… kot razlicica z enojnim navojem ali Z9610/… kot razlicica z dvojnim navojem sta bili razviti posebej za ucinkovito enakomerno hlajenje. Ker se hladilni medij prenaša prek velike površine, poteka prenos toplote zelo hitro. Mede­ninasta spiralna jedra so odporna na elektrokemicno korozijo in so zato primerna za vse hladilne medije: vodo, vroco paro, olje in zrak. Tretja novost je blagovna znamka HASCO hot runner, pod katero svoje izdelke predstavlja njihov oddelek za vrocekanalno tehniko, ki ima lastno ekipo s 70 zaposlenimi, predvsem izkušenimi inže­nirji, konstrukterji orodij in specializiranimi izdelovalci orodij, ki razvijajo vrocekanalne rešitve po meri za posamezne aplikacije. www.hasco.com Nova e-knjiga TOMRA Sorting Recycling Družba TOMRA Sorting Recycling je objavila novo e-knjigo z idejami za zmanjšanje plasticnih odpadkov po celotni vredno­stni verigi plastike. Brezplacna publikacija pojasnjuje, kako krožno gospodarstvo ni samo kljucnega pomena za okolje, ampak lahko prinaša tudi nove poslovne priložnosti. Poudarjajo, da je plastika sicer postala ne­nadomestljiv del vsakdanjega življenja, vendar moramo prepreciti ogrožanje oceanov in življenja v morju s plastiko. Kljuc je to, kaj s plastiko storimo, ko je ne potrebujemo vec, in kako jo lahko vrne­mo v krožno gospodarstvo. Knjiga našteva potrebne ukrepe vseh kljucnih deležnikov v panogi: proizvajalcev kemicnih in plasticnih izdelkov, podjetij, ki proizvajajo potrošniške izdelke, trgovcev, po­trošnikov, družb za upravljanje z odpadki, obratov za recikliranje in zakonodajalcev. Poleg vpliva na okolje pojasnjujejo tudi pozitiv­ne gospodarske premike z novimi poslovnimi priložnostmi, ki jih ponujajo napredni sistemi sortiranja odpadkov in s tem možnost pridobivanja kakovostnih reciklatov. Brezplacno e-knjigo najdete na tem naslovu: https://solutions.tomra.com/plastic-value-chain-ebook www.tomra.com Fleksibilne popolnoma integrirane proizvodne celice Mayer & Co Beschläge GmbH je mednarodno priznan pro­izvajalec preciznih komponent za okna in vrata v Salzburgu. Leta 1994 so odprli obrat Trieben, kjer zdaj proizvajajo vecino izdelkov. Skupaj imajo 2.600 zaposlenih, od tega jih 870 dela v obratu Trieben. Portfelj njihovih izdelkov obsega komponente za okna in vrata vkljucno s kakovostnimi vrtljivimi in drsnimi vrati, pa tudi sistemi za kontrolo dostopa in senzorji. Vecina njihove tehnologije za brizganje je v Triebnu, vecino orodij pa prav tako izdelajo v hiši, za kar imajo zaposlenih kar 60 orodjarjev. Uporabljajo vse obicajne materiale, s katerimi izdelujejo vec kot 1800 brizganih izdelkov. V obratu imajo 52 brizgalk z zapiralnimi silami 250 do 1800 kN, od tega jih je 22 dobavil WITTMANN BATTENFELD. Lani so kupili tri nove brizgalke iz servo hidravlicne serije SmartPower, eno z zapiralno silo 600 kN in dve z zapiralno silo 350 kN. Obe bri­zgalki SmartPower 35 sta opremljeni z zaprto celico z integracijo robotov in temperaturnih krmilnikov WITTMANN 4.0, ki vsebuje tudi transportni trak in fiksno zašcitno ohišje. Ta rešitev prihrani dragoceni prostor in omogoca sistemizacijo pretoka materiala z enotnim logisticnim vmesnikom. www.robos.si www.wittmann-group.com K - 2019 16. oktobra se bo na sejmišcu mesta Dusseldorf odprl najvecji sejem plastike K-2019, ki bo trajal sedem dni. Trendi v plasticarski industriji se v zadnjih letih hitro spreminjajo; novi materiali, tehnologije brizganja, ekstru­diranja in termoformiranja ter procesi 3D/4D- tiskanja, lahke konstrukcije, digitalizacija in Industrija 4.0. so še vedno pomembni igralci na trgu, a vse bolj v ospredje prihaja skrb za okolje in z njim povezani obnovljivi viri, reci­klaža, biorazgradljivi materiali itd. Vecina proizvajalcev v poletnih mesecih na novinarskih konferencah predstavlja svoje novosti, ki bodo na sejem pritegnile tudi številne slovenske strokovnjake. V nadaljevanju na kratko povzemamo kaj bodo na sejmu prikazala nam najbolj poznana podjetja. Stäubli Stäubli ponuja celotno paleto rešitev za povecanje produktivnosti. od preprostih hitrih prikljuckov do kompleksnih popolnoma avtomatiziranih sistemov. Na sejmu bodo predstavili novo brizgalno celico skupaj z demon­stracijami v živo, njihovi strokovnjaki pa bodo prav tako na voljo za pogovor o vaših potrebah in nacrtih. Eden izmed glavnih izzivov pri predelavi je trenutno narašcanje potreb po manjših obsegih vec razlicnih izdelkov, od telefonov do tekaških cevljev, razpoložljivost prilagojenih in unikatnih modelov namrec nenehno narašca. To zahteva vecje število menjav orodij, zato je kljucno skrajševanje casa, ko stroj zato ne deluje. Dober primer je na primer avtomobilski sektor, kjer se je trend zacel z Minijem in nadaljeval s Fiatom, ki je leta 2007 lansiral Fiat 500 s 500.000 razlicnimi opcijami vozila; originalni nabor je na primer vkljuceval 14 barv karoserije in 20 pokrovov stranskih ogledal. V vmesnem casu je številka razpoložljivih razlicic narasla na milijon. Zato morajo za ohranjanje konkurencnosti proizvodne linije omogocati izdelavo široke palete individualnih izdelkov. Zato pa je treba na novo definirati vse tehnološke in netehnološke dejavnike, vsi sektorji pa morajo delovati v skladu z naceli vitke proizvodnje, pri cemer ne smejo zanemariti vidika stroškov, odzivnega casa in kakovosti ter varnosti upravljavcev. www.staubli.com - 2019 MAGUIRE Edini vakuumski sušilnik granulata na svetu, zasnovan za predelovalce pla­stike, je zdaj na trgu pod novo blagovno znamko – po novem se imenuje ULTRA. Novo znamko bodo predstavili na sejmu K2019. Sušilnik ULTRA granulat v primerjavi s konkurenco osuši tako mocno, da v podjetju pravijo, da so stroški tako nizki, da je skoraj brezplacen; v primerjavi z nizko ucinkovitimi starimi sušilniki pa so prihranki pri energiji še toliko vecji. Nizkoenergijski sušilniki ULTRA temeljijo na tehno­logiji, ki jo je Maguire uvedel leta 2013 pod imenom VBD. Pri tem je sicer energija, potrebna za segrevanje polimera, približno enaka kot pri vakuumskih in zracnih sušilnikih, vendar sušilniki ULTRA porabijo veliko manj energije v naslednji fazi, v kateri se granu­lat dejansko suši. Tako na primer povprecni sušilnik na zrak porabi 120 W na kilogram materiala, sušilnik ULTRA pa 38 W na kilogram. Za segrevanje se porabi enaka kolicina energije, okoli 30 W. Za sušenje pa bi sušilnik na zrak porabil še 90 W energije, ULTRA pa samo 8 W. Na leto so tako možni prihranki 54.120 kW, kar ugodno vpliva tudi na okolje. Nizkoenergijski sušilniki ULTRA so na voljo za prehode materiala 68, 136, 272 in 454 kg/h in imajo enako kot drugi izdelki Maguire petletno garancijo. www.topteh.si www.maguire.com 2019 - BOY BOY bo z enajstimi razstavnimi eksponati na svojem razstavnem prostoru in šestimi brizgalkami na razstavnih prostorih svojih partnerjev predstavil vec strojev kot kadarkoli prej. Predstavili bodo tudi nove tehnologije in razvoj, na primer novo tehnologijo plastificiranja Servo-Plast in novo alternativno mo­žnost namestitve uspešnega linearnega robota LR 5 na brizgalki, s cimer se prihrani dragoceni prostor. Poudarek bo vedno vecja avtomatizacija in mreženje brizgalk ter perifernih naprav. Možno­sti digitalizacije bodo predstavili z dvokomponentno trdo/mehko aplikacijo. Predstavili bodo tudi brizgalke Boy 60E do 125 E, ki bodo na voljo tudi kot hibridi - opcijsko. Brizgalke bodo opremlje­ne s servo-elektricnimi pogoni za brizganje in doziranje. Še en poudarek je trajnostni razvoj, ki ga bodo prikazali na raz­licnih brizgalkah BOY v petih razlicnih aplikacijah z materiali na biološki osnovi in recikliranimi materiali. Poleg tehnicnih inovacij bodo predstavili tudi svoje strokovno znanje v tehnologiji prebrizgavanja, mikro brizganju ter predelavi elastomerov in silikonov. www.uniplast.si www.dr-boy.de eSP povered by BOY »» Servo - Plast Arburg Arburgova predstavitev bo osredotocena na digitalizacijo in krožno gospo­darstvo. S svojima konceptoma »arburgXworld« in »arburgGREENworld« odgovarja na pomembna in nujna vprašanja na podrocju predelave plasti­ke. Najpomembnejši cilj je varcevanje z viri in s tem pomemben prispevek k ucinkovitosti proizvodnje. Na podrocju digitalizacije bodo obiskovalci na desetih postajah na »poti v smeri digitalizacije« izvedeli vec o »pametnih strojih«, »pametni proizvodnji« in »pametnih storitvah«. Te na primer vkljucujejo novega asistenta za plastificiranje za predelavo materia­la in vzdrževanje ter simulator krmilnega sistema. Predstavili bodo tudi šest preizkušenih asistencnih paketov, gostiteljski racunalniški sistem ALS, Arburg Turnkey Control Module (ATCM) in Arburg Remote Service (ARS). Vsi eksponati za brizganje so opremljeni z »osnovno povezljivostjo«, se pravi, da imajo IIoT in jih je mogoce preprosto povezati z višjimi sistemi ARS in portalom za stranke »arburgXworld«, ki je strankam v Nemciji na voljo od marca letos. Poleg brezplacnih funkcij – glavnega centra za stroje, servisnega centra, trgovine in koledarja – bodo od sejma K2019 dalje na voljo tudi placljive funkcije, ki bodo ponujale znatno dodano vrednost, portal pa bo po sejmu na voljo mednarodno v 18 jezikih. Na stroju Allrounder 570 A z zapiralno silo 2,000 kN in krmilnim sistemom Gestica bodo prikazali še posebej »pametno« aplikacijo: novi asistent za polnjenje je vgrajen v krmilni sistem, kar pomeni, da Allrounder »pozna« kos, ki ga bo izdeloval – v tem primeru gre za par ocal Uvex iz PA12. Še ena pomembna tema je krožno gospodarstvo, kjer bodo predstavili dve aplikaciji, eno na primeru skodelic v sodelovanju z Eremo, ki zagotavlja recikliran PP, drugo pa na primeru kljuke za vrata, kjer se popotrošniški reciklat (PCR) iz gospodinjskih odpadkov uporabi za izdelavo tehnicnega izdelka na dvokompo­nentnem stroju Allrounder 630 A v procesu upenjenja Profoam, drugi material pa je TPE. Celotni koncept krožnega gospodarstva bodo lansirali pod ime­nom »arburgGREENworld«. Še en poudarek so funkcionalni izdelki, izdelani v orodju s tehno­logijo IMSE technology (Injection Moulded Structured Electro­nics): folije z integriranimi elektronskimi funkcijami se vstavijo v orodje in prebrizgajo s PC. Primer bodo predstavili na elektricni brizgalki Allrounder 270 A z mikro brizgalno enoto velikosti 5 z 8-mm polžem, orodjem z 8 gnezdi in vložkom LSR, ki bo proizva­jal mikro stikala teže samo 0,009 g. Brizgane kose bo pobiral robot Multilift 3+1, po opticnem pregledu v prijemalu bodo sortirani glede na gnezdo in pakirani v papirnate vrecke. Prebrizgavanje hibridnih komponent bodo prikazali na vertikal­nem stroju Allrounder 375 V z zapiralno silo 500 kN. Na novem Freeformerju pa bodo predstavili, kako bo v prihodnosti mogoce izdelovati komponente, ojacene z vlakni, s postopkom Arburg Plastic Freeforming (APF). Skupaj s partnerskimi razstavnimi prostori bo na sejmu K2019 razstavljenih kar 20 Arburgovih eksponatov. www.arburg.com - 2019 - 2019 ENGEL ENGEL bo predstavil široko paleto izdelkov in tehnoloških novosti. Na podrocju avtomobilizma so na primer v ospredju površine z integriranimi funkcijami in svetlobna tehnika. Folijske aplikacije so na primer kljucne za razvoj samovozecih vozil, saj omogocajo bolj prijetno oblikovanje potniškega prostora in integracijo vseh potrebnih senzorjev. ENGEL s tehnologijama foilmelt in clearmelt ponuja preizkušene tehnologije za predelavo oblikovalskih in funkcionalnih folij. Na brizgalki victory 1060/300 z integriranim linearnim robotom viper 20 bodo predstavili visoko fleksibilnost postopka IMD z valja na valj, ki je plod skupnega razvoja sis­temskih partnerjev ENGEL, Leonhard Kurz, Schöfer in Isosport Verbundbauteile in omogoca uporabo širokega spektra razlicnih kombinacij materialov. V vozilih so vse pomembnejša tudi LED-svetila, ki zavzemajo po­membno vlogo tudi kot oblikovalski poudarki, kar predstavlja nove izzive za proizvajalce svetlobnih vodnikov, ki morajo zagotavljati visoko svetlobno prevodnost tudi pri zapletenih geometrijah in dolgih strukturah. Zanje je ENGEL razvil nov postopek plastifici­ranja, ki povecuje homogenost in cistost taline. Avtomatizacija je drugo pomembno podrocje, s katerega bodo predstavili tri pomembne inovacije: povecan doseg linearnih robo­tov viper v dolgi razlicici ob enaki nosilnosti in najvecji dinamiki, kar omogoca daljše gibe za odvzem iz orodja, na primer pri robotu viper 20 1100 namesto dosedanjih 900 mm, s cimer lahko v celoti doseže evropalete, za kar je bil doslej celo pri nizkih težah potreben robot viper 40; druga novost je pnevmatski pobiralec dolivkov pic A, ki ima kot prvi takšen izdelek v tem segmentu namesto toge X-osi zasucno roko, ki deluje na najmanjšem prostoru. Nova kinematika omogoca zvezno nastavljanje giba do najvec 400 mm, modul Y-osi pa je mogoce premakniti s samo nekaj potezami. Obmocje vrtenja osi A se med 0 in 90° prilagaja potrebam. Tretja novost je kompaktna varnostna celica compact cell, ki zagotavlja najboljšo dostopnost. Tretje pomembno podrocje je krožno gospodarstvo, kjer bodo pri­kazali, kaj vse je danes možno in na cem podjetja delajo z željo, da bi zakljucila cim vec krožnih tokov. Ena od glavnih tem je to, kako predelanim plasticnim odpadkom odpreti širok spekter uporabe. Pri tem je pomembna stabilnost procesov, ki omogoca uporabo reciklatov tudi za kakovostne izdelke. Širšo uporabnost omogocajo tudi tako imenovani sendvic materiali, kjer je reciklat med dvema plastema novega materiala. Pomembno je tudi, da se na reciklira­nje misli že ob snovanju izdelkov. Na sejmu se bo ENGEL predsta­vil tudi v reciklažnem paviljonu EREMA, kjer bodo na brizgalki victory izdelovali škatle za listke iz recikliranih ribiških mrež, in na prostem med halama 10 in 16, kjer bodo na brizgalki victory odpadke iz gospodinjstev predelovali v mini smetnjake. Cetrto podrocje je preoblikovanje termoplasticnih kompozitov, ki postaja vse pomembnejše na podrocju lahkih konstrukcij v avto­mobilizmu, trajnostni mobilnosti, pa tudi v letalstvu. Tukaj bodo predstavili naslednji korak v razvoju serijske izdelave s proizvodno celico, ki s pomocjo IR sevanja segreva tri razlicno debele organske plošce in v istem procesnem koraku z brizganjem izoblikuje kakovostno vidno površino. Naprava pa vkljucuje tudi tri robote z zgibno roko easix, ki delujejo hkrati. Peto podrocje je predelava amorfnih kovin, pri kateri jim je pri brizganju uspelo trajanje cikla skrajšati za kar 70 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi rešitvami. Na sejmu bodo predstavili prve dvokomponentne kose iz amorfne kovine in silikona. ENGEL je za predelavo amorfnih kovin iz serije Amloy proizvajalca Heraeus razvil brizgalko victory AMM. Na sejmu bodo dvokomponentne dele ohišij izdelovali na vertikalni brizgalki victory 120 AMM z insert 60V/45 in vrtljivim krožnikom z dvema postajama ter enim linearnim robotom viper in enim robotom easix z zgibno roko. V prvem koraku bo robot viper vzel surovec iz Amloya iz podajalni­ka, brizgalka victory AMM pa bo v manj kot 70 sekundah izdelala kovinsko osnovo ohišja. Robot viper nato komponento odstrani in odloži na pladenj, s katerega jo pobere robot z zgibno roko easix in jo položi na spodnjo polovico orodja na vrtljivi krožnik stroja, kjer se nato nabrizga tesnilo iz tekocega silikona. Šesto podrocje so medicinski pripomocki, kjer so z namenom še dodatnega skrajšanja trajanja cikla pri izdelavi delov ohišij za medicinske naprave postopek izdelave razdelili na dve komponen­ti – ker je kriticna tocka cas hlajenja, ki ga zaradi debeline sten ni mogoce skrajšati, so razvili dvokomponentni proces, v katerem dvakrat nabrizgajo tanko plast, ki se hitro ohladi, oba koraka pa potekata hkrati. Na elektricni brizgalki e-motion 310H/170W/160 combi bodo z orodjem z 8 gnezdi v tehnologiji Vario Spinstack pokazali proizvodnjo z vertikalno indeksno gredjo s štirimi polo­žaji: v prvem se brizga osnova dela iz prozornega polipropilena, drugi položaj je namenjen hlajenju, na tretjem položaju se izdelek nabrizga z novo, zeleno plastjo polipropilena, na cetrtem položaju pa ga robot viper 20 speed od zgoraj vzame iz zaprtega orodja, kar še dodatno skrajša trajanje cikla. Sedmo podrocje so novi produkti na podrocju plastificirnih sistemov, kjer so polž, zapora povratnega toka in valj kljucni za kakovost taline, natancnost ponovitev ter življenjsko dobo in gospodarnost brizgalke. Osmo podrocje je praznovanje 30 let brizgalke brez vodila, ki so jo prvic predstavili na sejmu K 1989, na katerem je bila sprejeta s precej skepse. Do takrat je namrec veljalo za neizpodbitno nacelo nacrtovanja, da mora imeti brizgalka štiri vodila. Ideja je sicer pri­šla od predelovalcev samih, saj je uporaba vodil ovirala kreativno svobodo izdelovalcev orodij, montaža in demontaža orodij skozi štiri vodila pa je ob tem precej zapletena. Prostor za orodje in me­njava orodij sta pri strojih brez vodil bistveno lažja, zato so stroji prepricali tudi skeptike. Do danes so okoli 10.000 kupcem prodali že vec kot 70.000 takšnih strojev, ki jih tržijo kot serijo »victory«. Še ena zanimivost je predstavitev pametne tovarne s programom inject 4.0 ter svetovna premiera dveh novih asistencnih sistemov: iQ process observer, ki lahko opazuje vec sto parametrov hkrati, in iQ melt control za še bolj pazljivo plastificiranje. Že znani sistem iQ weight control pa bodo prvic predstavili pri predelavi reciklata. www.lakara.si www.engelglobal.com - 2019 2019 - KraussMaffei Na sejmu bodo prvic predstavili brizgalko GX 1100 z zapiralno silo 11.000 kN, za katero pravijo, da je namenjena predvsem za embalažno industrijo in logistiko. Stroj ima dobro znano kompaktno zasnovo z dvema plošcama, zapiralnima elementoma GearX in GuideX, modularno konfiguracijo in širo­ko paleto opcij opreme, na primer posebno varcni pogon BluePower. Na sejmu bo brizgalka GX 1100-12000 izdelovala 20-litrska vedra iz polipropilena, vsako je vbrizgano v dve gnezdi in dekorirano z nalepko v orodju (IML). Teža vbrizga je okoli 1500 g s casom cikla samo 14 sekund. Na voljo je hitra opcija, ki omogoca izredno hitro vbrizgavanje (do 700 mm/s, odvisno od brizgalne enote) ter hitre zapiralne gibe. S tem ponujajo dodatno opcijo, ki izboljša odpiranje in zapiranje stroja GX, posebej pri embalaži z odpiralnimi širinami vec kot 350 mm. Tako je na primer s to hitro opcijo na leto mogoce izdelati skoraj 130.000 veder. Razstavljena brizgalka GX 1100 je prvi stroj KraussMaffei, ki je opremljen z opcijo krmiljenja Smart Operation znamke NETSTAL, ki omogoca preprosto upravljanje in izboljšanje ucinkovitosti upravljanja. Oddelek za ekstruzijo podjetja KraussMaffei bo tretjic zaporedo­ma razstavljal ekstruderje z dvema polžema iz serije ZE BluePower – modele srednje velikosti so predstavili pred šestimi leti, tri leta kasneje so jim sledili laboratorijski modeli, zdaj pa je na vrsti velika razlicica. Štiri razlicice velikih ekstruderjev za kompaundiranje bodo na voljo takoj po koncu sejma. Kombinacija velikega proste­ga volumna in visokega specificnega navora omogoca univerzalno uporabo za kompaundiranje tehnicnih plastik in tudi materialov z visoko vsebnostjo polnil. S stališca procesnega inženiringa so štirje veliki ekstruderji 98, 122, 142 in 166 popolnoma enaki manjšim modelom z enako modularnostjo polžev in valjev, na voljo pa so tudi razlicne stranske polnilne enote in razplinjevalne enote. Drug poudarek so lahke konstrukcije, na primer uporaba kom­pozitov, ojacenih z vlakni, ki ustrezajo vsem mehanskim zahtevam kot nadomestek kovine. Tako so na primer postopek od ideje do serijske proizvodnje že izpeljali za listne vzmeti iz kompozitov, pri katerem je poslovna enota Reaction Process Machinery pokazala vso svojo strokovnost. Razvili so namrec listne vzmeti za tovor­njake in kombije za družbo Hengrui. Izdelane so s postopkom HP-RTM (high pressure resin transfer molding) in so za 60 odstot­kov lažje kot izdelki iz jekla. Moc se lahko usmerjeno povecuje v mestih, kjer je potrebna, odpornost na korozijo pa predstavlja še dodatno dodano vrednost. Pri proizvodnji je pomemben visoko­tlacni dozirni stroj z mešalno glavo in nosilcem orodja s pritiskom 800 ton. Tretji poudarek je pultruzija, proizvodnja dolgih tankih profilov za okna ali armature za beton iz materialov, ojacenih z vlakni. Vlakna so popolnoma poravnana s smerjo obremenitve, koncni izdelki pa so tako optimizirani tako pri materialu kot tudi pri teži. Pultruzija je stroškovno najucinkovitejši nacin za proizvodnjo kompozitov, investicija v sisteme in orodja pa je nizka. Zato prvi kompletni sistem na kljuc, iPul, ves cas vzbuja veliko zanimanje, še posebej v gradbeništvu, na podrocju vetrnih elektrarn in avto­mobilske industrije. Sistem iPul lahko proizvaja s hitrostjo do tri metre na minuto. Cetrti poudarek je postopek FiberForm, pri katerem oblikujejo lahke, izredno stabilne, z vlakni ojacene kompozitne organo plošce, ki jih nato nabrizgavajo. Organo plošce so debele samo 0,5 mm in zagotavljajo potrebno togost z majhno težo, njihova uporaba pri vozilu pa omogoca do 6 kg prihranek pri teži. Peti poudarek je proizvodnja vrhunskih komponent za notranjost vozil iz pene, pri cemer je zdaj mogoce z enim samim mobilnim konceptom stroja zagotavljati rezkanje, ultrazvocno rezanje, odstranjevanje srha, testiranje ali fleksibilno varjenje. Nova celica MultiStar uporablja do tri robote, ki delajo hkrati z razlicnimi orodji. Prvic bodo predstavili tudi popolnoma samodejno odstranjeva­nje srha s poltrdih in trdih penastih komponent z robotsko glavo, ki zagotavlja stabilno delovanje in visoko kakovost koncnih izdel­kov, ker selektivno odstranjevanje srha ne poškoduje kosa iz pene. Tehnologija pa ni primerna samo za peno, temvec tudi za druge postopke predelave, na primer brizganje in dolocene kompozitne aplikacije. Partnerji družbe KraussMaffei na sejmu so Calframax (orodja), Campetella (avtomatizacija), Exxon Mobile (material), Motan Co­lortronic (doziranje), Creaprint (nalepka), Moving Srl. in Mevisco. www.kms.si www.kraussmaffei.com - 2019 2019 - WITTMANN BATTENFELD Glavna tema predstavitve bodo inteligentni stroji s prilagodljivimi algoritmi, ki se sami prilagajajo razmeram v okolici. Predstavljen bo na primer elektricni stroj EcoPower 55/350, opremljen s programskimi paketi HiQ-Flow, HiQ-Melt in HiQ-Metering. Robot W918 proizvajalca WITTMANN in vse pomožne naprave ter sistem MES TEMI+ so integrirani v krmilni sistem UNILOG B8. Proizvodna celica tako lahko sama preveri, ali prikljucena dodatna oprema zadostuje za izbrani nabor podatkov in ali je potrebna dodatna oprema. Na tej proizvodni celici bodo predstavljali funkcije HiQ v obliki predavanj in demonstracij. Na stroju EcoPower 55/350 bodo izdelovali polikarbonatne kavlje za obleko na orodju s štirimi gnezdi. Predstavili bodo tudi nadaljnji razvoj vertikalnega stroja iz serije Power v veckomponentni razlicici: na stroju VPower 120/130H/210V z robotom Scara in linearnim robotom WX142 bodo z orodjem z 2+2 gnezdi izdelovali cepe iz PA in TPE za avto­mobilsko industrijo. Še en nov izdelek je hitri stroj EcoPower Xpress 160/1100+ v medicinski izvedbi z zapiralno silo 1.600 kN, na katerem bodo izdelovali epruvete za kri iz PET z orodjem z 48 gnezdi. Stroj je opremljen z modificiranim polžem visoke zmogljivosti, nad bri­zgalno enoto pa je namešcen poseben sušilni lijak, kjer se granulat suši s frekvencno reguliranim sušilnikom DRYMAX 300. Še ena medicinska aplikacija bo prikazana na stroju MicroPower 15/10 z zapiralno silo 150 kN, namenjenem za proizvodnjo mikro delov v cistih prostorih. Na njem bodo izdelovali mikro zadrževal­ni obrocek teže samo 2 mg. Na primeru iz avtomobilske industrije bodo predstavili postopek brizganja strukturne pene CELLMOULD na stroju MacroPower 1100/12800. Še ena aplikacija iz avtomobil­ske industrije bo predstavljena na stroju SmartPower 240 XL, kjer bodo za proizvodnjo avtomobilskega modula s funkcionalno površino uporabili postopek IMD VARIOFORM proizvajalca LEONHARD KURZ, pri katerem delno prosojno dekorativno plošco povežejo s funkcionalno plošco z natisnjeno senzorsko strukturo na notranji strani brizganega dela. Ena od glavnih tem bo tudi brizganje tekocega silikona na stroju EcoPower 160/350 z orodjem s 16 gnezdi, na katerem bodo izdelo­vali ventile za medicinsko tehnologijo. Druge vroce teme so na primer krožno gospodarstvo, MES paket TEMI+, centralno dovajanje materiala … vec strojev WITTMANN BATTENFELD pa bo razstavljenih tudi na razstavnih prostorih drugih razstavljavcev. www.robos.si www.wittmann-group.com 2019 - TEKNOR APEX Kompoziti Creamid® P na podlagi poliamida 6 (PA 6) do nasicenosti absor­birajo eno tretjino manj vode kot standardni poliamidi, imajo za 15–25 % vecje raztezke, izboljšano tekocnost ter odlicne površinske lastnosti celo v granulatih s steklenimi vlakni. 20.000 15.000 10.000 5.000 0 Tensile Modulus (MPa) Standard PA 6 Creamid® P Serija materialov je namenjena za strukturne komponente kot nadomestek za kovino. Teknor Apex je uporabil novo tehnologijo za zmanjšanje absorpcije vlage pri široki paleti kompozitov na podlagi poliamida 6 in poliamida 6/66. Na sejmu bodo predstavili prva dva kompozita Creamid P z vsebnostjo steklenih vlaken 30 % in 50 %. V 24 urah po brizganju ti kompoziti vsrkajo 80 % manj vode kot standardni poliamid 6, ob nasicenosti pa približno 30 % manj. Izboljšane raztezne lastnosti omogocajo uporabo za dolocene konstrukcijske kose, za katere kompoziti na podlagi PA 6 niso bili primerni ravno zaradi visoke absorpcije vlage. V dolocenih primerih pa so tudi prakticna alter­nativa za poliamid 66. www.teknorapex.com Dry as Molded Dry as Molded 50 % GF 30 % GF »» Tensile Modulus Improvement of 10-20 % After Conditioning - 2019 Coperion in Coperion K-Tron Coperion in Coperion K-Tron bosta predstavila razlicne novosti in nadalje­vanje razvoja nekaterih tehnoloških rešitev. Coperion bo predstavil, kako je celo plastiko mogoce izdelovati trajnostno, s poudarkom na recikliranju in »upcyclingu« ter predelavi biološko razgradljivih vrst plastike. V središcu bosta dva nova ekstruderja tipa ZSK Mc18 z dvojnim polžem premera 45 in 70 mm s specificnim navorom 18 Nm/cm3 s stranskimi polnilniki ZS-B easy in stranskim odvajanjem hlapnih snovi ZS-EG easy. Enoti ZS-B in ZS-EG odlikuje preprosto vzdr­ževanje in hitra odstranitev in ponovna namestitev. ZSK 70 Mc18 bo razstavljen z vibracijskim polnilnikom K3-ML-D5-V200 in do­datnim polnilnikom ZS-B easy s K-ML-SFS-BSP-100 Bulk Solids Pump™ (BSP). Manjši ZSK 45 Mc18 bo opremljen z gravimetricnim polnilnikom z dvojnim polžem K2-ML-D5-T35 in spremljevalnim polnilni­kom ZS-B easy z dvojnim polžem K-ML-SFS-KT20. Poleg tega bodo razsta­vili še primerek svojega zmogljivega hladnega granulatorja SP ter posebej zanesljiv polnilnik s trakom SWB. Svojo evropsko pre­miero bo doživel vibracijski polnilnik V3 proizvajalca Coperion K-Tron, ki bo predstavljen kot del delujo­cega sistema. Coperion bo razstavil tudi svoj energetsko ucinkoviti pnevmatski transportni proces za plasticne granulate FLUIDLIFT ecoblue®, dotaknili pa se bodo tudi teme tehnoloških rešitev za integracijo svojih izdelkov v okolja Industrije 4.0 pri strankah. www.coperion.com Sumitomo (SHI) Demag Družba bo na sejmu predstavila svojo najhitrejšo, najbolj energetsko ucin­kovito, trajnostno, podatkovno vodeno integrirano linijo. Po lanski poso­dobitvi svoje proizvodnje in prodajnega pristopa so zabeležili dvomestno rast prometa (za 13 %), letos pa bodo predstavili pet energetsko ucinkovitih strojev. Predstavili bodo dva energetsko ucinkovitejša stroja El-Exis SP – vecjo in manjšo razlicico –, ki sta izdelana posebej za embalažni trg in omogocata izredno visoke hitrosti, najkrajše trajanje suhega cikla, visoko energetsko ucinkovitost in stabilnost procesov. Za kratke cikle je najpomembnejši hidravlicni zbiralnik, ki omogoca hitrost brizganja do 1000 mm/s, s cimer predelovalcem omogoca izdelavo še tanjših embalažnih artiklov. Na novem stroju IntElect 500 bodo predstavili tehnološko napredno interaktivno dekoracijo z na dotik obcutljivo folijo za armaturne plošce vozil. Nova serija IntElect združuje natancnost, energetsko ucinkovitost in veliko vecji prostor za orodje. Glede na napovedi v zvezi z globalnim trgom silikonskih ela­stomerov lahko recemo, da LSR hitro postaja prednostni material za celo vrsto aplikacij v digitalni elektroniki in avtomobilskem segmentu. Sumitomo (SHI) Demag bo na sejmu predstavil svoje tehnicno znanje na tem podrocju in postopek brizganja svetlobnih vodil za matricno svetilko na posebnem stroju IntElect 130. LSR ima zelo dobre opticne lastnosti, odporen je na visoke temperature, kemikalije in UV-žarke, ima visoko elektricno izolativnost in omo­goca veliko svobode pri oblikovanju. Brizganje pa zahteva visoko natancnost in stabilnost procesov. Najnovejši sistemi IntElect dosegajo veliko natancnost pri nadzoru nad vbrizgi tega materiala z nizko viskoznostjo. Še en nov stroj, ki ga bodo predstavili, je 180-tonski IntElect S za proizvodnjo plasticnih medicinskih komponent za aplikacije z izredno nizkimi tolerancami, ki zahtevajo hitre cikle v trajanju 3 do 10 sekund. Cistejši, hitrejši, tišji in energetsko ucinkovitejši stroj je idealen za medicinske ciste prostore, poleg tega pa ga odlikuje dolga življenjska doba. Predstavili bodo tudi pametne storitve na primeru povezane celice z najnovejšo oddaljeno diagnostiko, spletno podporo, slede­njem dokumentom in narocanjem nadomestnih delov, obiskovalci pa bodo lahko uporabljali povezane terminale in videli, kako bo programska oprema myConnect izboljšala storitve za stranke. Še ena novost za obstojece lastnike strojev Sumitomo (SHI) Demag je komplet eMultiPlug, s katerim je mogoce z minimal­no investicijo preprosto nadgraditi obstojece stroje v fleksibilne veckomponentne stroje. eMultiPlug uporablja isti pogon kot stroj IntElect machine in ga je kot samostojno enoto mogoce namestiti na obstojec stroj. www.topteh.si www.sumitomo-shi-demag.eu - 2019 - 2019 HAITIAN Štirje eksponati bodo proizvajali standardne aplikacije z reciklati ali z mate­riali, 100-odstotno primernimi za recikliranje. Serijo Zhafir nenehno izboljšujejo že od njene uvedbe. Elektricna tehnologija v 3. generaciji se odlikuje z izboljšano zasnovo kolena­stega zgloba in novo brizgalno enoto. Tehnološki poudarek sejma je novi koncept elektricnih brizgal­nih enot, ki je na voljo v štirih razlicicah z bistveno vecjim tlakom vbrizgavanja. Na sejmu bo razstavljena brizgalna enota velikosti 12800. Cista elektricna rešitev za medicinske izdelke je serija Zhafir Venus III z do 70-odstotnim prihrankom energije. Brizgalka VE1200III bo izdelovala medicinski izdelek iz PP v komori z laminarnim tokom. Dinamicna embalažna rešitev – serija Zhafir Zeres F: vsestranski elektricni stroj z integriranim hidravlicnim pogonom ZE2300F­-830h bo proizvajal pokrovcke s štirimi gnezdi in tehnologijo IML, oboje iz PP, v robotski proizvodni celici Sepro Robotique. Serija Haitian Jupiter III je kompaktna dvoplošcna rešitev za velike avtomobilske dele s še vec prostora in odprtim konceptom Moretto Na sejmu bosta dva razstavna prostora, eden posvecen znamki Moretto, drugi pa ekstruziji z izdelki znamke Contrex. Moretto bo predstavljal serijo sušilnikov X COMB, ki je razširje­na v smeri navzgor. Ti mini sušilniki so elektricni (ne uporabljajo stisnjenega zraka), opremljeni so z zmogljivimi turbo kompresorji, zeolitno tehnologijo, izenacevalnikom rosišca in ekskluzivnim lijakom OTX. Posebej primerni so za sušenje mocno higroskopic­nih materialov. Serija ON je primerna za namestitev neposredno na stroj, serija SIDE pa vkljucuje vecje modele do 24 kg/h in se jo namesti poleg stroja. Na serijo X COMB je mogoce namestiti tudi rešitev MOISTURE METER za natancno merjenje preostale vlage v granulatu. Na posebnem delu razstavnega prostora bodo pred­stavljali sušilni sistem, sestavljen iz sušilnika XD 800X v povezavi z lijakom OTX in napravo MOISTURE METER MANAGER. Tudi sušilnik XD 800X ne uporablja hladilne vode ali stisnjenega zraka, kar omogoca dodatno varce­vanje z energijo in je posebna prednost pri predelavi PET; lijak OTX pa omogoca homogen tok materiala, zagotavlja ucinkovito in kontrolirano sušenje in izredno energetsko ucinkovitost. Predstavili bodo tudi nove rešitve za polnjenje in tran­sport za mikrobrizganje in majhno proizvodnjo z zelo kompaktnimi polnilniki. Samodejnemu upravljanju in nadzoru procesov služi ONE WIRE 3 z napredno logiko FIFO, sistem KRUISEKON­TROL pa je edini samodejni in inteligentni sistem, ki lahko opredeli najboljše pogoje za transport za vsak plasticni material, upravlja hitrost potovanja materiala, odpravlja konice in se prilagaja pogojem transporta. Predstavljali bodo tudi serijo dozirnih enot DGM Gravix, sistem doziranja z izgubo teže DPK, mikro dozirnik DPM, nadzorni sistem MOWIS 3, serijo modularnih hladilnikov X COOLER, temperaturne krmilnike TE-KO, krožno gospodarstvo in dogodek HA­PPY PET! za vse proizvajalce embalaže iz PET – aperitiv med 11.00 in 13.00 uro na Moretto­vem razstavnem prostoru. www.lesnik.si www.moretto.com - 2019 IKV Inštitut za predelavo plastike IKV bo znova predstavljal nekatere kljucne teme svojih raziskav, in sicer tri projekte: digitalizacija v brizganju, aditivna proizvodnja in plazemsko premazovanje posebno majhnih delov. V središcu projekta brizganja bo prakticen prikaz digitalizacije in optimizacije proizvodnega procesa v pogojih, podobnih tistim v industriji. V sodelovanju s trinajstimi partnerji iz industrije bodo na delujoci brizgalki prikazali proizvodni proces, ki z uporabo umetne inteligence skrajšuje postopek nastavljanja. Kot kompo­nento za demonstracijo so izbrali Raspberry Pi. Projekt aditivne proizvodnje vkljucuje polnilne strukture, ki predstavljajo notranjo konstrukcijo komponente in mocno vplivajo na njene mehanske lastnosti. Projekt je osredotocen na razvoj pro­gramske opreme za nacrtovanje 3D-polnilnih struktur, ki ustrezajo silnicam obremenitev. Obiskovalci bodo lahko opazovali aditivno izdelavo z optimiziranimi 3D-polnilnimi strukturami in razlicne potencialne aplikacije ter rezultate simulacij razlicnih polnilnih struktur 2,5D in 3D. Skupina strokovnjakov za plazmo je razvila modularno in po velikosti prilagodljivo plazemslo enoto za notranje premazovanje majhnih votlih predmetov, na primer medicinskih brizgalk, ampul, lonckov za kavo in dulcev. Možne funkcije so na primer povecanje bariernega ucinka proti plinom in aromam, zmanjšanje trenja ali KREYENBORG Poleg celotnih proizvodnih linij za razsute materiale so ena izmed kljucnih Kreyenborgovih kompetenc IR-bobni, ki služijo razlicnim namenom. Letos bodo predstavili stroj IR-Batch 90/100-30, ki enako kot neprekinjeno delujoci vrtljivi bobni, ki so jih izdelali v Sendenu v Nemciji, zagotavlja blago in zelo ucinkovito obdelavo materiala. Naj gre za gretje, kristalizacijo, sušenje ali premazovanje plasticnih granul – stroj IR-Batch je fleksibilen in vsestranski. Primeren pa ni samo za predelavo plasticnih materialov, temvec tudi za kemicne izdelke in živila. IR-Batch je uveljavljen na podrocju sušenja masterbatcha PET, in sicer zaradi dveh lastnosti: odlicnega nadzora nad procesom in izjemne fleksibilnosti. Sušenje masterbatcha PET je možno samo, ce material ob tem tudi kristalizira, ker sicer lahko nastajajo skupki granul. Zato so bobni opremljeni z mešali in zelo natancnim in individualno prilagodljivim uravnavanjem temperature. Zaradi neposrednega ucinka IR-svetlobe je zagotovljena obdelava v samo 15–20 minutah. Naprave IR-Batch so na voljo s prostornino 60 do 300 dmł za prehode materiala med 150 in 500 kg/h s casom obdelave 10–20 minut. Stroj IR-Batch 90/100-30 na sejmu bo za demonstracijo opremljen z velikim opazovalnim steklom. Druga naprava IR-Clean služi za dekontaminacijo PET kosmi­cev iz odpadnih plastenk. Recikliran PET, ki je bil posušen in dekontaminiran v napravi IR-CLEAN, je uporaben za embalažo v neposrednem stiku z živili. Tretji eksponat je mešalnik MBM Quick Mixer s kapaciteto 500 litrov, primeren za blago mešanje masterbatcha, mešanic in granul s steklenimi vlakni. Prikazani mešalnik je najmanjši iz serije MBM, ki pokriva kapacitete vse do 20.000 litrov. www.kreyenborg.com - 2019 HASCO Obsežna razširitev uveljavljenega programa plošc P1 z okoli 2000 novimi velikostmi ponuja številne konstruktivne rešitve. Še posebej na podrocju pribora novosti in dodatno razviti izdelki dopolnjujejo portfelj normalij. Ponudbo zaokrožujejo inovacije na podrocju izmeta iz orodja, temperiranja, visokotemperaturnih aplikacij, senzorike, hidravlike in valjev. Z mocno razširjenim mo­dularnim sistemom drsnikov ponujajo variabilne možnosti kon­figuracije po meri kupca za najrazlicnejše prostore, kar zagotavlja varen izmet iz orodja skozi celotni proces brizganja. Komponente, premazane z DLC, omogocajo optimalno drsenje. Nadaljnji razvoj inovativne aplikacije pa z vnosom individual­nih parametrov, kot so tip plošce, temperatura orodja in debelina plošce, omogoca preprost izracun temperature površine plošce za toplotno izolacijo. Oddelek za vrocekanalno tehnologijo se prvic predstavlja z bla­govno znamko HASCO hot runner. Predstavili bodo novo enojno šobo »Single Shot«, ki je koncipirana za uporabo kot posamezna šoba z najvišjo temperaturno homogenostjo in velikodušnimi pre­seki kanalov. Druga je vroca polovica z ventilom z enojno iglo, ki zagotavlja visoko ucinkovitost in varnost celotnega sistema. Še ena zanimivost je navojna šoba Vario Shot, ki omogoca nacrtovanje in izdelavo sistemov, pripravljenih na vgradnjo, v skladu s podatki kupca. www.hasco.com - 2019 ProTec Podjetje ProTec Polymer Processing GmbH bo predstavilo modularni sis­tem za sušenje granulata SOMOS RDF za fleksibilno stacionarno uporabo brez centralnega generatorja sušilnega zraka. Sistem sestavljajo samostojne komponente s kapacitetami med 50 in 400 litri z lastnimi krmilniki, združljivimi z Industrijo 4.0. Ce so komponente povezane med seboj, pa jih je mo­žno krmiliti s skupno krmilno enoto. Standardno omogocajo temperature sušenja med 60 °C in 140 °C, na voljo pa so tudi visokotemperaturne razlicice do 180 °C. Za namestitev je potrebnega malo prostora in dela. Še ena novost je hitra nadgradnja za pultruzij­ske linije LFT, ki lahko poveca hitrost obstojecih proizvodnih linij za visokokakovostne termo­plasticne granulate z dolgimi vlakni s 30 m/min na 50 m/min. Dodan je na primer predgrelnik, geometrija je optimizirana, z dodatno vodno kopeljo je povecana tudi kapaciteta hlajenja. Pre­delali so tudi granulator, v katerem premišljeno namešceni noži pri visoki hitrosti režejo granule na idealno dolžino 6–12 mm. Prikazali bodo tudi razlicne izdelke, izdelane na pultruzijski NEGRI BOSSI NB bo na sejmu predstavil štiri stroje. Prvi je NOVA s600T iz serije NOVA sT, ki je na voljo v velikostih od 600 do 1300 ton. Inovativna serija ima edinstven sistem kolenastega zgloba, ki zagotavlja vse prednosti tradici­onalnega kolenastega zgloba, pri tem pa je tloris stroja blizu dvoplošcnim strojem. Stroj ima servo hidravlicni sistem zadnje generacije s krmilni­kom Motus z revolucionarnim sistemom navideznih objektov za premikanje osi. Ta stroj bo izdeloval zložljiv zaboj, dele bo odvze­mal robot SYTRAMA. Razstavljena bosta tudi dva elektricna stroja NOVA eT. Ta serija je namenjena embalaži, pokrovckom, medi­cinskim in opticnim brizganim izdelkom. Stroja imata zapiralno enoto smart flex 2, ki je zasnovana posebej za elektricno proženje in skrajšan cas suhega cikla. Celotna serija ima veliko prostora med vodili, visoko hitrost brizganja in multi-touch krmilnik. Prvi stroj NOVA e130T je opre­mljen s 40 mm bariernim polžem za izdelavo Roll-Onov. Ta rešitev je nova patentirana metoda za proizvodnjo kakovostnih pihanih plasticnih steklenic neposredno iz brizgalke. Drugi stroj NOVA eT je 220-tonski model, ki proizvaja kozarce v orodju s 4 gnezdi, izdelke pa odvzema stranski robot SYTRAMA in jih polaga na linijo za pakiranje. Cetrti stroj bo 330-tonska brizgalka, ki bo izdelovala šcetko z rocajem s tehnologijo FMC – tehniko brizganja s plinom (dušik v mikrocelicni obliki), ki zniža težo izdelka in odpravi estetske pomanjkljivosti. Uporaba surovine WPC (kompozit lesa in plastike) skupaj s sistemom FMC zagotavlja ekološko rešitev za predelavo plastike. FMC je na voljo tako za termoplaste kot tudi za tekoci silikon. www.negribossi.com - 2019 SABIC SABIC bo v ospredje postavil svojo zavezanost krožnim rešitvam in zmanj­ševanju plasticnih odpadkov, predstavili pa bodo tudi ideje za procese za uporabo biološko obnovljivih in recikliranih surovin. SABIC si prizadeva za razvijanje pionirskih rešitev za napredek kljucnih sektorjev, od ucinkovitejše proizvodnje elektricnih vozil in povecanja energetske ucinkovitosti stavb do zmanjšanja kolicine odpadne embalaže in izboljšanja zdravstvenega varstva. Plastika sicer omogoca sodobno življenje, vendar so potrebne rešitve za zmanjšanje kolicine plasticnih odpadkov in upravljanje z njimi, pa tudi za spodbujanje ponovne uporabe, ponovnega prido­bivanja in recikliranja. SABIC je naredil korak naprej v smeri krožnega gospodarstva s tem, da je kot prvi v panogi razširil inovativen proces kemicnega recikliranja mešanih plasticnih odpadkov nazaj do prvotnega polimera. Kot dodatno pomoc pri zmanjševanju odpadkov so izdelali vodilne polimerne rešitve za proizvodnjo ciste lahke embalaže, ki podaljša življenjsko dobo živil in drugih pokvarljivih izdelkov. Razvili so tudi rešitve za spodbujanje ponovne uporabe in recikli­ranja industrijske embalaže. Njihove tehnologije materialov omogocajo rešitve brez ftalatov in peroksida za industrijo netkanih izdelkov, kar poveca cistoco, udobje in varnost izdelkov za osebno higieno. K vecji ucinkovitosti avtomobilov pa prispevajo njihove prelo­mne rešitve na podrocju plastike in nadomestkov kovin. Razvijajo tudi materiale za povecanje ucinkovitosti rabe virov v stavbah – primer je demonstracijska hiša Home of Innovation z nicelno neto energijsko bilanco v zahtevnih pogojih pušcave v Savdski Arabiji. - 2019 LANXESS LANXESS bo predstavil širok portfelj s poudarkom na novi mobilnosti, urbanizaciji in digitalizaciji. Poslovna enota High Performance Materials (HPM) bo predstavila široko paleto materialov na temo elektricne mobil­nosti, na primer oranžne toplotno stabilizirane kompozite za visokonape­tostne aplikacije, materiale, ki preprecujejo elektricno korozijo ob stiku s kovinskimi deli pod napetostjo, in brezhalogenske negorljive materiale za komponente, kot so držala celic akumulatorjev in pokrovi. Na podrocju lahkih konstrukcij razvijajo votle hibridne izdelke in termoplasticne kompozite pod blagovno znamko Tepex. Predstavili bodo tudi nove materiale za stroškovno ucinkovito pihanje komponent za upravljanje zraka v motorjih z notranjim izgorevanjem s turbopolnje­njem in prevlek za vozila, ki jih poganja vodik ali zemeljski plin. Predstavili bodo tudi poliamid 6 Durethan BG60XXF za držala stikal in široko paleto delov za elektronske komponente, poslovna enota Urethane Systems pa se bo osredotocila na tehnologijo low free (LF) za formuliranje prepolimerov iz PU, ki vsebujejo manj kot 0,1 utežni odstotek prostega izocianata in izpolnjujejo najstrožje higienske zahteve. Poslovna enota Polymer Additives bo predstavila dva zaviralca gorenja za togi poliizocianuratno (PIR) peno, oligometricni Levagard 2000 in reaktivni Levagard 2100. Njuna prednost je to, da skoraj ne izhlapevata in imata majhen ucinek plastificiranja. Glavni poudarek poslovne enote Advanced Industrial Intermedi­ates bodo antioksidanti in antiozonanti, na primer Vulkazon AFS, antiozonant za lateks ter naravno in sinteticno gumo, ki preprecuje pokanje zaradi ucinkov ozona. Poslovna enota Rhein Chemie bo predstavila nove masterbatche z ojacitvijo iz aramidnih vlaken iz serije Rhenogran P91-40 za pro­izvodnjo izdelkov iz tehnicne gume, na primer toplotno odpornih, trajnih in na abrazijo odpornih silikonskih izdelkov, kot so tesnila in tesnilni obroci. Poslovna enota Inorganic Pigments bo predstavila crn pigment, ki za 20 odstotkov bolj ucinkovito odbija infrardeci del soncne svetlobe kot konvencionalni pigmenti, s cimer bi lahko na primer izdelali plasticne strehe in fasade, ki bi znižale temperaturo v stavbah. Razširili so tudi svoje tehnicne storitve za stranke na podro­cju pigmentov. Podjetje ponuja tudi široko strokovno znanje na podrocju barvanja filamentov za 3D-tiskanje, ki postaja vedno bolj priljubljeno. V laboratoriju v Uerdingenu imajo opremo za izvajanje poglobljenega testiranja ucinkov pigmentov, strankam pa lahko svetujejo tudi glede barvanja s pigmenti na podlagi železo­vih oksidov, ki se jih že desetletja uporablja za barvanje plastike, priljubljeni pa so na primer kot cenejša alternativa organskim pigmentom. Ob narašcanju uporabe tehnicne plastike, ki se jo lahko predeluje pri temperaturah nad 260 °C, narašca tudi seznam zahtev glede pigmentov, še posebej glede toplotne stabilnosti. Podjetje LANXESS ponuja znamko pigmentov Colortherm, ki obsega paleto rdecih pigmentov na podlagi železovega oksida z boljšo toplotno obstojnostjo. Za proizvodnjo uporabljajo postopek Laux, pri katerem pigmente segrejejo do temperature 800 °C. Tako odstranijo vse sledi vode, ki bi lahko povzrocila spremembo barve, pigmenti pa so obstojni tudi pri temperaturah nad 300 °C Poleg tega bo Lanxess predstavil tudi svoje delo na podrocju umetne inteligence in prizadevanja za uvajanje krožnega gospo­darstva. www.lanxess.com - 2019 GILLARD GILLARD bo predstavi nov ekstruzijski servo rezalnik Servo-Torq Plus, izdelan za plastiko, gumo in številne nepolimerne materiale. Naprava združuje najnovejše brezkrtac­ne AC-servo motorje Lenze s popolnoma digitalnim vecosnim krmilnim sistemom, ki upravlja vrtljivo rezilo. Gillard navaja, da so možne zelo visoke hitrosti rezanja z visoko natancnostjo dolžine reza. Novi Siemensovi širokozaslonski paneli, obcutljivi na dotik, omogocajo preprosto upravljanje stroja. Novi rezalniki Servo-Torq so na voljo z najvecjim premerom rezanja do 150 mm in lahko režejo vse plasticne in gumijaste ekstrudirane materiale. Vgrajena podajalna/odjemna stroja z dvoj­nim trakom Accra-Feed se ujemata z vsakim modelom rezalnika in imajo AC-motorje z direktnim pogonom in planetarna gonila, kar izboljšuje regulacijo hitrosti pri visokih hitrostih ekstruzije. Standardna je visoka stopnja povezlji­vosti in podpora oblaka Industrije 4.0. Na voljo je tudi oddaljeno servisiranje prek interneta z uporabo vgrajenega usmer­jevalnika VPN. Komunikacije ProfiNet omogocajo povezovanje s preostankom ekstruzijske linije. www.gillardcutting.com 2019 - WINDSOR WINDSOR in Skupina Fu Chun Shin iz Tajvana sodelujeta od leta 2016: FCS razvija in izdeluje brizgalke za evropski trg po standardih in specifikacijah podjetja WINDSOR, ki je kot sistemski dobavitelj odgovoren za trženje, namešcanje, dobavo nadomestnih delov in servisiranje. Na sejmu bodo predstavili novo razviti sistem FCS FA-160, servo hidravlicno brizgalko s servo hidravlicnim kolenastim zglobom in zapiralno silo 1600 kN clamping force, ki deluje z robotskim sistemom WEMO, ki odstranjuje polipropilenske izdelke – škatle za prigrizke velikosti 190 x 128 x 50 mm s težo 82 g. Razlicica FA je naslednik serije SD s teoreticno prostornino vbrizga 393 cmł, težo vbrizga 357 gr, tlakom vbrizgavanja 1539 kgf/cm˛, hitrostjo bri­zganja 120 mm/sec, velikostjo orodja 310 x 310 mm, razdaljo med vodili 470 x 470 mm, premicno plošco 705 x 705 mm, dimenzijami stroja 5510 x 1560 x 1840 mm in težo 5650 kg. Fiksna plošca je zasnovana mocneje za daljšo življenjsko dobo orodja, prav tako je optimizirana tudi premicna plošca. Na info tocki PxP bodo predstavili serijo PlugXPress od PxP 42 do PxP 1780 – dodatno brizgalno enoto, ki jo je mogoce prikljuciti na katero koli brizgalko. Dejansko gre za mobilno brizgalko brez zapiralnega sistema, ki v orodje vbrizgava eno ali vec sekundarnih komponent. Z brizgalko komunicira prek vmesnika, zato kupcu ni treba spreminjati obstojecega sistema. WINDSOR zagotavlja tudi prodajo in servis za družbo Japan BASF BASF-ov prispevek h krožnemu gospodarstvu je projekt ChemCycling: ko­nec leta 2018 so uporabili prve pilotske kolicine piroliznega olja iz plasticnih odpadkov kot surovino v svoji lastni proizvodnji. Na tiskovni konferenci pred sejmom K2019 so štirje partnerji pokazali prve prototipe, ki so nastali v pilotni fazi projekta. Jaguar Land Rover (JLR) je razvil prototip plasticnega nosilca maske za svoje prvo elektricno športno terensko vozilo I-Pace, izdelan iz Ultramida B3WG6 Ccycled Black 00564. Storopack, dobavitelj zašcitne embalaže in tehnicnih brizganih izdelkov, je uporabil Styropor P Ccycled za izdelavo izolativne em­balaže za toplotno obcutljive farmacevtske izdelke, pa tudi škatel za transport svežih rib in zašcitne embalaže za elektronske naprave. Posebej navdušeni so bili nad dejstvom, da je Styropor P Ccycled mogoce uporabiti tudi za embalažo za živila. Südpack, vodilni proizvajalec folijskih pakiranj v Evropi, je izde­lal poliamidno in polietilensko folijo, ki so ju predelali v posebej zatesnjeno embalažo za mozzarello. Doslej so bila vecplastna paki­ranja samo omejeno primerna za recikliranje. Vec plasti sicer zago­tavlja zašcito, higieno in daljšo življenjsko dobo izdelkov z uporabo najmanjše možne kolicine plastike, inovacije, kot je ChemCycling, pa so pot k recikliranju fleksibilne embalaže. Schneider Electric, vodilno podjetje na podrocju digitalne preo­brazbe upravljanja energije in avtomatizacije, je izdelal prekinjeval­no stikalo iz kemicno recikliranega Ultramida. S projektom ChemCycling BASF razvija predelavo piroliznega olja, pridobljenega iz plasticnih odpadkov, ki jih trenutno ni mogo­ce reciklirati, na primer mešane ali kontaminirane plastike. www.basf.com - 2019 FARREL POMINI FARREL POMINI bo svoje rešitve predstavil skupaj z maticno družbo HF MIXING GROUP. Na interaktivnih postajah bodo predstavili svoje strokovno znanje na podrocju predelave razlicnih polimerov z visoko vsebnostjo polnil in receptur, na primer biopolimere, talne obloge, PVC, zaviralce gorenja, bel masterbatch, crn masterbatch, kalcijev karbonat. Na svojem razstavnem prostoru bodo postavili stolp za kompa­undiranje z živo demonstracijo sistema Synergy™ Control System, ki vkljucuje nadzor nad sistemom polnjenja prek zaslona na dotik, integriran nadzor nad podpornim okoljem pred strojem in za njim, samodejni zagon procesa za strojem, samodejni izklop v normalnih pogojih in v primeru napake, opcijo oddaljenega spremljanje in podpore; izdelan je na podlagi PLC z vmesnikom z zaslonom na dotik in razširljiv v nadzorni sistem SCADA. Maticna družba HF MIXING GROUP bo pokazala svojo novo avtomatizacijsko rešitev za mešalne prostore ADVISE® 4.0, modula­ren sistem s prilagodljivo velikostjo, ki pokriva vse procese v okviru mešalnega prostora, od skladišcenja surovin in racunalniško vode­nega, rocnega in avtomatiziranega tehtanja majhnih komponent do procesa mešanja, opreme za strojem in shranjevanja mešanic. www.farrel-pomini.com NEKOVINE »» Sl.1: Dekorativni in funkcionalni nanosi, ki jih med drugim proizvaja Leonhard Kurz iz Nürnberga /Fürtha, omogocajo ucinkovito izvedbo novih oblikovalskih konceptov, na primer obloge avtomobilskih vrat s spremenljivo osvetlitvijo ozadja. Foto: LEONHARD KURZ Stiftung & Co. KG Od »role« do tretje dimenzije LEONHARD KURZ Stiftung & Co. KG s sedežem v Fürthu razvija in proizva­ja dekorativne in funkcionalne nanose za široko paleto aplikacij. Nanosi se na plasticne dele prenašajo v postopku brizganja s pomocjo nosilne folije. Kljucni cilj je razvoj tehnologije in procesov ter nadaljnji razvoj 3D-modeli­ranja na vogalih in vzdolž kontur plasticnih delov. Za te potrebe ima LE­ONHARD KURZ obsežen center za brizganje, ki obsega tudi dve proizvodni celici na osnovi servo hidravlicnih brizgalk SmartPower proizvajalca WITT­MANN BATTENFELD z zapiralno silo 1.200 in 2.100 kN. Leonhard Kurz je vodilno podjetje na podrocju izdelkov za prenos površinskih obdelav na plasticne izdelke. Folije so že od 80. let 20. stoletja vedno pomembnejše pri obdelavi površin plasticnih delov, najprej kot nosilne folije za prenos kovinskih premazov na plasticne dele, nato pa vedno bolj tudi za prenašanje okrasnih plasti in natisov med brizganjem. Za ta namen se uporablja prenos z valja na valj (IMD = in-mold-decoration through transfer). Podajalnik folije, ki ga je posebej razvil Kurz, sinhronizirano s ciklom vlece mrežo iz la­minirane folije (ki je najveckrat poliestrska) skozi odprto orodje, pri cemer so možni neskoncni vzorci, ki se jih uravnava z uravnavanjem poti, ali dekoracije s posameznimi slikami, ki se pozicionirajo s po­mocjo prevodnika svetlobe. Vpenjalni okvir za IMD in vakuumska tehnologija nato poskrbita za visoko precizno zadrževanje in name­šcanje v gnezdo orodja. Plast se nato »nabrizga«, s cimer nastane lepljena zveza s plastiko. Med odpiranjem orodja se odstrani nosilno folijo, dekorirani kos pa se kot obicajno vzame iz orodja. Kurz poleg tega ponuja široko paleto drugih izdelkov za dekori­ranje s posebnimi efekti in/ali funkcijami, na primer folijske kom­ponente za PMD (print mold design). To so kristalno prozorne polikarbonatne folije, ki so po obeh straneh potiskane z natancno usklajenim vzorcem, kar omogoca izdelavo dekoracij s 3D-ucin­kom. Zaradi relativno visoke togosti in temperature mehcanja pa folije iz PC niso primerne za neposredno predelavo v brizgalkah, ampak jih je treba zunaj stroja izrezati in oblikovati v vstavke s postopkom toplotnega preoblikovanja. Po vstavljanju v orodja in nabrizgavanju iz njih nastanejo armaturne plošce sredinskih konzol v avtomobilih. Vendar pa niti postopek IMD niti PMD nista univerzalna rešitev za dekoriranje, zato je KURZ kot korak v smeri prenosa tridimen­zionalnih vzorcev povezal vec metod v en sam proces, ki se imenu­je Varioform. Ta dodatni razvoj odpira široko izbiro sistemov folij v kombinaciji s substrati za brizganje, na primer PP ali ABS-TPU. Poleg standardnih procesov IMD se spremembe videza dosežejo tudi s preprosto zamenjavo valja s folijo. Možno je predelovati široko paleto posameznih slik in neprekinjenih vzorcev, pa tudi funkcionalnih folij, kar omogoca izvedbo površin zelo visoke kako­vosti z razumnimi stroški. Tako IMD Varioform predstavlja še eno povezavo z aplikativno tehnologijo KURZ. Za KURZ so procesi in aplikacijske tehnologije kljuc do uspeha, zato so tehnicni aplikacijski laboratorij razširili s primerno opremo za preizkuse. Po celoviti analizi stroškov in prednosti so se odlocili za dve brizgalni celici WITTMANN BATTENFELD, pri cemer je bil odlocilni dejavnik koncept »all in one«, torej, da tudi vse po­možne komponente, kot so roboti, transportni sistemi, polnilniki za material, naprave za temperiranje orodij in celotni cisti prostor, prav tako prihajajo iz skupine WITTMANN in so torej popolnoma usklajeni med seboj in navzven. Optimalna zrelost za proizvodnjo z brizgalkami SmartPower Za nadaljnji razvoj procesnih tehnologij kar najbliže praksi in zre­losti za proizvodnjo se je KURZ odlocil za nakup dveh servohidra­vlicnih brizgalk iz serije SmartPower, namrec SmartPower 210/750 (z zapiralno silo 2.100 kN) in SmartPower 120/350 (z zapiralno silo 1.200 kN); vsaka je opremljena z robotom W918 in usklajeni­mi transporterji za izdelke. Podjetje je na zapiralno enoto vsakega stroja namestilo podajalno enoto za podajanje z valja na valj. Doseganje tridimenzionalnih oblik Glavni poudarek novih kapacitet za testiranje je povecevanje nivoja tridimenzionalnega raztegovanja folije (s predgretjem z in­frardecim grelnikom in nato vakuumskim oblikovanjem v orodju) kot dela procesa brizganja, pa tudi sistematicna optimizacija po­ložaja dolivka za minimiziranje ucinka sunka taline na elasticnost nosilne folije. Pomemben dejavnik trenutnega programa razvoja izdelkov je to, da vogali brizganih kosov ostanejo brez gub, folija pa se zanesljivo prepogne okoli kontur brizganega kosa. Prepogibanje v tem kontekstu pomeni zvijanje dekorativnega materiala, torej plasticne folije, okoli roba nosilnega kosa za 90° ali 180°, ki mu sledi pritrditev roba folije na zadnjo stran nosilnega kosa. Nagrajena aplikacija za notranjo oblogo vrat kaže potencial, ki se skriva v aplikacijskih procesih podjetja. Tu je delno prosojna dekorativna folija/posamezna slika IMD s pomocjo tehnologije IML kombinirana z natiskanim kapacitivnim senzorjem PolyIC v notranjosti brizganega kosa. Oba se nato prebrizga v samo enem ciklu brizganja. Senzor omogoca delovanje stikala luci in zatemni­tve na dotik, kar lahko tudi spremeni barvno svetlobnega vira LED. »» Sl. 2: Vstavek iz PMD, kombiniran s tiskanim kapacitivnim senzorjem PolyIC v notranjosti brizganega kosa. Foto: LEONHARD KURZ Stiftung & Co. KG »» Sl. 4: Obe brizgalki sta opremljeni s podajalnima enotama valj-valj. Robota prenašata plošco za segrevanje folije in na nasprotni strani prisesek za odstranjevanje gotovih kosov. »» Sl. 3: KURZ je povecal svoje aplikacijske/tehnološke kapacitete z nakupom dveh proizvodnih celic »vse v enem« na podlagi brizgalk SmartPower z zapi­ralno silo 2.100 in 1.200 kN. INTERVJU: HIROSHI CHIGIRA, NTT Tehnologija ustvarjanja vseprisotnosti Jernej Kovac Najvecja japonska telekomunikacijska družba Nippon Telegraph and telephone Corporation (NTT) je cetrto najvecje telekomunikacijsko pod­jetje na svetu. »» Hiroshi Chigira, NTT Foto: Ars Electronica / Robert Bauernhansl Na podrocju raziskav in razvoja so lani zabeležili vec kot 16.000 podeljenih patentov, 2.500 zaposlenih raziskovalcev, okoli dve mi­lijardi evrov letnih investicij v raziskave in razvoj, 1.300 tehnicnih dokumentov, sedmo leto zapovrstjo so se po Clarivate Analytics uvrstili med najboljših 100 globalnih inovatorjev, trikrat so bili na­grajeni z mejnikom IEEE, ki ga Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE) podeljuje za predstavitev kljucnih zgodovinskih dosežkov v elektrotehniki in elektroniki. NTT je na trinajstem me­stu po številu tehnicnih dokumentov, ki so jih objavile korporacije in na šestem med IKT podjetji (za IBM, Samsungom, Siemensom AG, Microsoftom in Intelom). Družba NTT je v svojem raziskovalno-razvojnem delu usmerje­na v enajst tehnologij, ki bodo prispevale k naravni tehnologiji in pametnemu svetu – od zrelih tehnologij, ki se zacnejo izvajati na širokem obmocju, do nastajajocih tehnologij, ki bi morale uspeti v prihodnosti. Tehnologije, ki jih japonska korporacija vpeljuje v pametni svet, so umetna inteligenca (tehnologija, ki je strpna in is­krena), virtualna resnicnost / izboljšana resnicnost (z ustvarjanjem gibljivih izkušenj skozi cas in prostor), vmesnik clovek–stroj (glo­boko razumevanje ljudi, ki se bo naravno integriral z robotiko), kibernetska varnost (prehod na aktivno obrambo), infrastruktura za obdelavo informacij (napredek v realnem casu, razširljiva infra­struktura za obdelavo), omrežja (ustvarjanje prebojnega fotonske­ga omrežja), energetika (vzpostavitev inteligentnega energetskega omrežja), kvantno racunalništvo (inovacije s tehnologijami post Moorovega zakona), biotehnologija/medicinska oskrba (evolucija biosenzifikacije za natancnost medicine), napredni materiali (ino­vativna proizvodnja za širjenja koncepta materialov), dodajalna proizvodnja (prilagojena proizvodnja na vseh podrocjih). Hiroshi Chigira je raziskovalni inženir, zaposlen na oddelku NTT za raziskave in razvoj. Njegovo osrednje raziskovalno podrocje je interakcija med clovekom in racunalnikom, ukvarja se z razlicnimi projekti, kot so nacrtovanje vitalnih senzorjev, oddaljena sodelova­nja, interaktivni sistemi, zabavna industrija in podobno. Kot vodja projekta od leta 2016 vodi skupno raziskovalno sodelovanje med NTT in Ars Electronica Futurelab. Tik pred uradnim delom pogovora je Chigira poudaril pomen reševanja družbenih izzivov, ki ga opravlja njegovo podjetje, zavedajoc se, da posli postajajo storitve, ki se prilagajajo potrebam in željam uporabnikov. Priložnost za poosebljanje izkustev so tudi olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Tokiu. Jernej Kovac: Kakšno je poslanstvo oddelka za raziskave in razvoj pri NTT? Hiroshi Chigira: NTT je japonsko telekomunikacijsko podjetje, vcasih je bilo v javni lasti, sedaj pa je zasebno. Poslanstvo našega razvoja in raziskav je še naprej prispevati k ustvarjanju vrednosti skupine NTT z ustvarjanjem najboljših, pionirskih, vznemirljivih in neverjetnih rezultatov raziskav. Raziskave in razvoj na podrocju NTT se lotevajo raziskav in razvoja na številnih podrocjih, vkljuc­no z mediji, varnostjo, omrežji in fiziko, ki imajo velik potencial za ustvarjanje novih vrednot v družbi po vsem svetu. Ukvarjamo se z raziskavami in razvojem novih tehnologij, saj želimo izbolj­šati industrijsko konkurencnost in reševati družbene izzive. V ta namen sodelujemo s partnerji v razlicnih panogah, da bi povecali produktivnost in premagali vprašanja, vkljucno z varnostjo in pripravljenostjo na nesrece, in ustvariti trajnostno okolje za uspeh vseh posameznikov. Ukvarjamo se pretežno s telekomunikacijami, super visokohitrostnim omrežjem in super visokohitrostnim brez­žicnim omrežjem. Razpolagamo z vec kot desetimi laboratoriji, ki pokrivajo zelo raznolika raziskovalna podrocja, kot so kognitivne znanosti, znanost o delovanju cloveških možganov, interakcija med clovekom in racunalnikom, psihologija, umetna inteligenca in podobno. To so naše glavne aktivnosti. Leta 2020 bomo v Tokiu gostili poletne olimpijske igre, zelo smo navdušeni in veliko razmi­šljamo o tem, kako najbolje ustvariti nepozabne trenutke. To bodo cetrte olimpijske igre na Japonskem, druge poletne v Tokiu, tudi leta 1964 smo poceli zanimive in edinstvene reci, in sicer takrat smo prvic uporabili satelit za prenos slike. To je bil eksperiment, vendar nam je uspelo poslati video vsebino preko satelita. Sedaj pa se znova ukvarjamo z vprašanjem, kako ustvariti najboljši trenutek za prihajajoce igre z uporabo tehnologij. To je naše poslanstvo. Moj raziskovalni laboratorij se nekoliko razlikuje od drugih, imamo laboratorij za omrežja, ki raziskuje visokohitrostno omrežno infrastrukturo. Ne gre toliko za specializirane tehnologije, temvec bolj za razmislek o tem, kako iznajti nov koncept, nove prototipe podjetja NTT s kombiniranjem razlicnih tehnologij. To je naša raziskovalna priložnost. Vaše podjetje je pionir na podrocju tehnologije in zabavne industrije. Ja, natanko tako, moj laboratorij in laboratorij evolucije storitev pri NTT se ukvarja z omenjenimi usmeritvami. Že tri leta vodite raziskovalni projekt, ki je plod sodelovanja NTT in Ars Electronica Futurelab, v njem pa sodelujejo še Intel, MIT Media Lab in Univerza Johannes Kepler v Linzu. Za kaj pravzaprav gre? Projekt se naslanja na poslovno vizijo našega laboratorija, saj mo­ramo izumljati edinstvene scenarije za prihodnost. Kot sem ome­nil, NTT razpolaga s tehnologijami, vendar to vcasih ne zadošca. Kako na primer uporabiti enkraten sistem prepoznavanja slik, in to uporabiti za inovativne sistemske rešitve na podrocju infrastruk­ture? Ars Electronica Futurelab razvija številne kreativne projekte, kjer uporabljajo svojo tehnologijo, kot na primer spaksle, vendar njihove ideje v osnovi poganja kreativnost, ki je bistvo umetnosti. Kombiniranje obojega jih postavlja v sam vrh medijske umetnosti in inovacij. To je razlog, da smo se obrnili nanje in po temeljitem pogovoru zaceli sodelovati pri snovanju prihodnjih infrastruktur­nih rešitev, pri cemer uporabljamo tehnologije NTT-ja in kreativ­nega bistva Ars Electronica Futurelaba. Projekt Sky Compass je prvi korak k viziji uporabe dronov ozi­roma UAV zracnih plovil brez posadke pri javni signalizaciji. Ali lahko opišete posamezne raziskovalne in razvojne faze projekta? Na zacetku projekta je bil prvi koncept, kako uporabiti dronovske informacije za ustvarjanje prostorske signalizacije. Danes se dro­novske predstave dogajajo pretežno za namen zabavne industrije. Vendar jih lahko uporabimo tudi za velike programske reci, kot je signalizacija za ucinkovito navigacijo prebivalstva in to je bilo naše izhodišce. Spaksli, dronovski sistem, ki ga je razvil Ars Electronica Futurelab, ter navigacija in interaktivne tehnologije, ki jih ustvarja naše podjetje NTT, se izredno dobro dopolnjujejo. Pri NTT na pri­mer razpolagamo s tehnologijo za napovedovanje cestnih zastojev, in sicer lahko napovemo, kakšna fluktuacija bo v dolocenem pro­storu cez deset minut. Nato naše sisteme kombiniramo s spaksel­-droni. Še eno podrocje je glasovna interakcija, kjer razpolagamo s sistemom glasovnega prepoznavanja. Imamo platformo interneta stvari, kjer povezujemo drone s sistemom glasovnega prepozna­vanja. Denimo, da vi v tem trenutku želite obiskati stolp v Tokiu, droni reagirajo glede na vaš sistem in vas avtomaticno zacnejo usmerjati proti cilju. Takšno navigacijsko podporo želimo v casu olimpijskih iger vzpostaviti na najbolj obljudenih mestnih prosto­rih – letališcu Haneda ter tokijskih metrojih – in tako zagotoviti pretocnost ljudi. Poleg navigacije pa vaš sistem ucinkovito uporabljate tudi v zabavni industriji, kajne? Kakšno vrsto novega komunikacijskega izkustva pripravljate na tem podrocju in katero tehnologijo pri tem uporabljate? Pri Kabuki in glasbenih projektih uporabljamo sistem sinhro­niziranega prenosa v realnem casu z imerzivno teleprezentno tehnologijo Kirari!. Sistem lahko istocasno prenaša vec video virov brez zamika. Namrec, ce želimo istocasno poslati štiri video vire s štirimi kamerami, ki zajemajo enega umetnika, potrebujemo po­seben sistem. Kirari! nam to omogoca, pri tem pa video vir nima nikakršnega zamika. Torej lahko ustvarimo zelo dobro sodelovanje na daljavo. Drug pomembni vidik Kirari! je, da lahko pri kombi­niranju zajemanja podatkov z našo tehnologijo prenosa podatkov pridobimo umetniške podobe brez uporabe monokromatskega modrega oz. zelenega ozadja. V Kabuki performansu v Las Vegasu so podatki poslani na Japonsko brez uporabe zelenega ozadja, podobe pa so v popolni kakovosti v realnem casu reproducirane v Tokiu. To pomeni, da lahko enako uživamo v Kabuki perfor­mansu, ki se dogaja v Las Vegasu. Ali ce podam še drug primer, ko smo pošiljali podobe z glasbene predstave plesalcev in pevcev iz tokijskega studia na veliki festival v ZDA, South by Southwest v Austinu, z DJ-jem, ki vrti glasbo, smo tja poslali video in zvok, ki se je simultano predvajal s sinhronizacijo. Ali je Kirari! tehnologija, izdelana po narocilu? Ja, izumili smo jo pri NTT-ju, zacela se je kot raziskovalno­-razvojni projekt, sedaj pa resno razmišljamo o uporabi v zabavni industriji. Trenutno ste intenzivno vpleteni v projekt robotskih rojev Swarm, kajne? Kakšni so vaši raziskovalni fokusi in katere vsebi­ne razvijate v omenjenem projektu? Obstajajo številna podrocja, kjer so potrebne izboljšave. Na tehnološkem podrocju moramo rešiti velik problem sledenja. Ce bi si ogledali naš oder, bi videli, da uporabljamo številne kamere, ki so namešcene na strop, da sledijo in zajemajo lokacijo z robotom, dronom. Sistem ni dovolj dober, ce želimo enako ucinkovitost doseci v zunanjem prostoru, saj kamera zaradi dnevne svetlobe ne more pridobiti dovolj jasne slike oznacevalcev sledenja. Ce zunaj uporabljamo GPS, preciznost ni dovolj visoka. Kako torej ustvariti boljši sistem sledenja, ne da bi uporabljali kamero za sledenje oz. GPS. To je naš velik izziv. Poleg tega je prenos precej problema­ticen. Razmišljamo, da bi postavili video vire na ogled v realnem casu, morda lahko uporabimo wifi povezavo ali bluetooth, da povežemo video server in zemeljska vrata. Vendar imamo precej dolocene omejitve, zlasti v studiu, kjer se zbira veliko ljudi in vsi uporabljajo pametne telefone, to povzroca hrup v istem frekvenc­nem rangu in pasovni širini. Kako rešiti ta problem? Drug labo­ratorij se ukvarja z raziskavami in razvojem brezžicne tehnologije ter ustvarjanjem prihodnjega komunikacijskega sistema. Potre­bujemo tudi dizajn, ki usmerja pozornost na gibanje podob na zaslonu. Predstavljajte si radijsko voden avtomobil. Ce se pomika v smeri naprej, se tudi avtomobil pomika naprej, vendar je gibanje robotsko, gre naprej in se ustavi, naprej in se ustavi. V realnosti pa je povsem drugace, ribe in netopirji se premikajo organsko kot živa bitja in ne roboti. Kako torej ustvarimo gibanje robotskega roja, ki spominja na gibanje živih bitij? To je ogromen izziv, ki nam odpira možnosti umetniškega raziskovanja. Kako pomemben je neuspeh in kako pomembne so napake pri razvijanju vaših idej? Napakam se skoraj nikoli ne moremo izogniti, na žalost v tokra­tni predstavitvi nismo imeli nobenih napak, vendar se je v prej­šnjih predstavitvah v Tokiu dron oz. zemeljski displej robot sesul. Temu se ne moremo izogniti, zato je pomembno, da se s tovrstnimi napakami znamo soocati. Verjetno moramo v sam sistem dodati element tolerance na napako. Poleg tega pa je treba razmisliti o obsegu. Pri robotskih rojih je to prednost, ce namrec ustvarimo sto zemeljskih displej robotov in ce se en pokvari in se ne premika vec, nam še vedno ostane devetindevetdeset robotov. Ce pa robotski roj sestavljajo le trije ali štirje roboti, potem gre ocitno za problem. Kako ustvariti sistem, kjer napaka ne bi bila tako opazna, tudi o tem je treba razmisliti. Kakšen vplivi oz. izzive predstavlja NTT-jev projekt Swarm tako bližajocim olimpijskim igram v Tokiu 2020 kot globalno? Razvili smo inovacijo, roj zemeljskih displej robotov t. i. zemelj­skih displejbotov. To je naš pionirski dosežek. Poleg tega bo ob dodajanju nekaterih drugih tehnologij, ki jih je razvil NTT, kot je na primer širokopasovno predvajanje v živo, ucinek še povecan. Vaš glavni raziskovalni fokus je interakcija med clovekom in racunalnikom. Kakšni so trenutni trendi na tem podrocju s tehno­loškega vidika? Kar zadeva formacijo rojev dronov, naj izpostavim, da veliko raziskovalnih ustanov poskuša ustvariti mobilne objekte robote. Kitajsko podjetje recimo ustvarja roj vec kot 1000 dronov, kar je ogromno. Formacija številnih robotov ni nic novega. Vendar, kot sem omenil, ce resnicno hocemo upravljati robotski roj in k temu dodamo še nekatere organske gibe iz živalskega oz. cloveškega sveta, bo to dejansko spremenilo zadeve in dodalo inovativni vidik. Glede same interakcije robota in cloveka mislim, da je stvarnost, organsko gibanje pomemben element, ki ga je treba dodati. Ce se robot zacne premikati kot žival, deluje zelo prijazno. Tako da menim, da je razmišljanje v smeri, kako ustvariti naravni videz stvari, nov trend. Kako hitro rastoce tehnologije vplivajo na raziskovalne aktivno­sti robotskega roja? Ko smo zaceli s projektom Sky Compass, smo razmišljali o formaciji dronov in signalizacijskega sistema, vendar drži tudi, da to pocne veliko ljudi. Leteci droni, ustvarjanje necesa v zraku, to ni nikakršna novost. Ce želimo biti res inovativni v primerjavi z dru­gimi, moramo razmisliti o unikatni rešitvi. To je bil razlog, da smo razvili zemeljskega displej robota, saj tega nihce ne dela. Mislim, da ne gre toliko za tehnološki trend, temvec za politicni regulatorni mehanizem. Fino bi bilo pošiljati letece drone po mestu, vendar imamo v realnosti zelo stroga pravila, na Japonskem denimo ni do­voljeno upravljati letecih dronov. Lahko pa postavimo zemeljskega displej robota, kar je tudi precej bolj enostavno. Ti trendi seveda bistveno vplivajo na naše usmeritve. V preteklosti ste bili tudi gostujoci raziskovalec na univerzi MIT. Kakšne so bistvene razlike v raziskovalnih aktivnostih v ZDA in na Japonskem? Dobro vprašanje. Ne gre toliko za razliko ZDA–Japonska, temvec za razliko v ustanovah, organizacijah. MIT Media Lab je del univerze, a za svoje inovacije prejema investicije podjetij. Podjetje NTT ima svoje raziskovalno-razvojne oddelke, financna sredstva pridobimo od operativnega podjetja NTT Docomo, ki je mobilni operater, NTT East & West, ki se ukvarja s stacionarnimi omrežji, tako da je precej drugace. Glede samega ustvarjalnega procesa je pri MIT-u slednji zelo hiter, saj razvijajo hitre prototipe za hitro namestitev. Medtem ko je pri NTT-ju potrebno veliko casa, da ustvarimo doloceno strukturo oz. strategijo. Ce namrec želite ustvariti veliko omrežje, morate razmisliti o številnih vidikih. »» Družba NTT je za namen raziskav in razvoja vzpostavila delovanje petih krovnih laboratorijev: NTT inštitut za inovacije, Oddelek za nacrtovanje raziskav in razvoja, Skupina laboratorijev za inovativnost storitev (Laboratorij za razvoj storitev, Laboratorij za inteligenco medijev, Inovacijski center za programsko opremo, Laboratorij za varne platforme), Skupina laboratorijev za informacijska omrežja (Laboratorij za tehnologije omrežij, Laboratorij za sisteme omrežnih storitev, Laboratorij za sisteme dostopnih omrežij, Laboratorij za energetske in okoljske sisteme) in Skupina laboratorijev za znanost in temeljno tehnologijo (Laboratorij za inovacije omrežij, Laboratorij za integracije mikrosistemov, Laboratorij za fotoniko, Laboratorij za komunikacijske znanosti, Laboratorij za temeljne raziskave) »» Swarm Arena. Foto: tom mesic »» Kako bi bila videti nova vrsta izkušenj javnih dogodkov v prihodnosti? Japonski telekomunikacijski gigant NTT in Ars Electronica Futurelab v sode­lovanju z Intelom ter MIT Media Labom s pomocjo zemeljskih botov, dronov in premikajocih se zaslonov natancno obravnavata to vprašanje v skupnem raziskovalnem projektu. Swarm Arena predstavlja prve rezultate, prototipe in razvoj, ki bi lahko omogocili novo vrsto izkušenj z obcinstvom, ki temelji na inteligenci rojev, interaktivnosti in robotskih organizmih. Tla in zrak sta združena v edinstveni predstavitvi, ki ustvarja brezhibno platno, ki impresivno prikazuje vizualizacije podatkov, prenose v realnem casu in 3D-animacije. Foto: vog.photo »» Kirari! je skupina tehnologij, ki zbira in procesira informacije ter jih simul­tano, v realnem casu prenaša, reproducira in dodaja efekte v drugih okoljih. Gre za ultrarealisticno tehnologijo poosebljanja teleprisotnosti za zagotavlja­nje prenosov dogodkov po svetu v realnem casu. Kirari! bo lahko omogocil prenose celotnih športnih dogodkov s prizorišc na oddaljene lokacije. NTT si prizadeva za popolno neverjetno in vznemirljivo športno izkustvo. Obcinstvo po vsem svetu bo lahko uživalo v igrah na stadionih dalec stran, kot da bi bili tam. To omogoca tehnologija odstranjevanja slik igralcev in zvoka igre s stadi­ona v realnem casu, ustvarjanje 180-stopinjskih širokokotnih videoposnetkov v realnem casu, sinhroni prenos prostorskih in okoljskih informacij, zmogljiva avdio produkcija. Foto: NTT Povezovanje elektromotorjev v trenutku Mocnostni kabli podjetja Murrelektronik izjemno poenostavi­jo povezovanje elektromotorjev. • M12 Power je izjemno kompakten in visoko zmogljiv konek­tor M12. • Nova standardna tehnologija povezovanja konektorja MQ15­-X-Power omogoca še posebej hitro namestitev. • Konektor M23 podjetja Murrelektronik predstavlja preverjeno standardno rešitev za povezovanje servomotorjev. Popolne elektricne povezave, tesnost ter odpornost na razlicne medije so osnovne zahteve za vse tipe konektorjev. Na podrocju tehnologije povezljivosti elektromotorjev so zahtevane dodatne posebne lastnosti: velik precni presek povezave, visoka zmogljivost z najmanjšo možno zasnovo in kar je najbolj pomembno, vgrajen protivibracijski zaklep, ki zagotavlja kontakt tudi v primeru nasto­pa mocnih vibracij. Prirocna ploskev za kljuc poenostavi namesti­tev z uporabo ustreznega momentnega kljuca. Podjetje Murrelektronik ponuja mocnostne kable, ki zadovoljijo te zahteve za razlicne aplikacije in tipe elektromotorjev. Na voljo so tudi majhne kolicine v številnih razlicicah s kabli, ki so natancno odrezani na zahtevano dolžino za posamezno aplikacijo. Ste vedeli …? Vsi kabli proizvajalca Murrelektronik ponujajo vrhunsko in pre­verjeno kakovost. Znanje in izkušnje podjetja na podrocju mocno­stnih kablov temelji na številnih letih izkušenj izdelave kablov M8 in M12 za podrocje senzorjev in aktuatorjev. www.murrelektronik.com »» Nova standardna tehnologija povezovanja elektromotorjev MQ15-X­-Power. Vir: Murrelektronik EMO 2019 Pametna mreža senzorjev za ucinkovit proces obdelave Za pametne rešitve proizvodnje prihodnosti v dobi Industrije 4.0 so in­formativni podatki senzorjev kljucnega pomena za izvajanje ucinkovitih procesov obdelave. Na sejmu EMO 2019 je podjetje Sauter predstavilo svojo novo pametno mrežo senzorjev, ki omogoca digitalno izmenjavo med obdelovancem, orodjem in revolverjem za orodja. Pri tem je upora­bljeno racunanje na robovih, ki omogoca smiselno uporabo celovitih podat­kov. Sofisticirani algoritmi omogocajo zanesljive napovedi o stanju strojev v prihodnosti, kar vodi k povecani stopnji razpoložljivosti. Na sejmu EMO 2019 je svetovno vodilno podjetje na podrocju revolverjev za orodja pred­stavilo svoj najnovejši sistem za menjavo SAUTER Robofix, motorizirana vretena s trodelnimi Hirtovimi sklopkami in brez njih ter neposredno gnano rotacijsko mizo SAUTER RT Torque. Digitalizacija v proizvodnji ponuja ogromne potenciale za stalno zagotavljanje najvišje stopnje kakovosti in zanesljivosti procesov obdelave. Novi izdelki prihodnosti podjetja Sauter bodo temeljili na pametnih revolverjih za orodja, držalih za orodja in orodjih, ki bodo prejemala, zbirala in vrednotila podatke ter jih posredovala v IQ-Box podjetja Sauter. Ko bodo presežene dolocene mejne vrednosti, se bo povratna informacija posredovala neposredno do operaterja stroja. Operater stroja bo tako lahko nemudoma izvedel korektivne ukrepe, kar bo tlakovalo pot za strojno ucenje. Poleg tega lahko SAUTER IQ-Box prenaša in shranjuje procesne podatke do lokalnega strežnika ali do strežnika v oblaku za kasnejše analize. Prikazovalnik statusa prav tako prikazuje trenutno stanje vsakega orodja, ki se ga potrebuje za obdelavo. To zbiranje podatkov v real­nem casu omogoca operaterju sprejetje odlocitev glede kakovosti procesa pred samim zacetkom obdelave materiala obdelovanca. Primer tega je izogib neželenim vibracijam, ki lahko povzrocijo slabo kakovost obdelane površine obdelovanca, povecano obrabo ali celo poškodbo obdelovalnega stroja. Ce rezalni rob orodja kaže znake obrabe, bo IQ-Box prilagodil hitrost odrezavanja in podajanje ter tako dosledno zagotavljal visoko kakovost površi­ne obdelovanca. Istocasno bo SAUTER IQ-Box sporocil obrabo na rezalnem robu orodja operaterju obdelovalnega stroja preko opozorila za menjavo orodja. Pametna mreža senzorjev omogoca prediktivno vzdrževanje ter zazna potencialne okvare obdeloval­nega stroja, preden se pojavi okvara, ki zahteva vzdrževalni poseg. Ucinkovita logika za vrednotenje vodi k zanesljivemu napovedova­nju, ki omogoca skrajšanje nenacrtovanih ustavitev obdelovalnih strojev, ustrezno delovanje in nadzor procesa. Uživajte v prednostih zmogljivih, robustnih in natancnih izdelkov Na sejmu EMO, prvovrstnem svetovnem dogodku za kovin­skopredelovalno industrijo, je podjetje Sauter prikazalo bolj v prihodnost usmerjene rešitve za ucinkovito obdelavo. Podjetje s svojim sistemom hitre menjave orodij SAUTER Robofix ponuja popolnoma avtomatiziran vmesnik za gnana in staticna orodja na CNC-stružnicah. Uporaba sistema Robofix omogoca uporabnikom skrajšanje casov ustavitev do 85 odstotkov. Na podrocju vpenjanja obdelovancev je podjetje Sauter s svojo robustno rotirajoco mizo RT Torque, ki je enostavna za uporabo, predstavilo rešitev za viso­ko produktivne obdelovalne centre, ki omogoca doseganje visokih navorov. [ www.additiv-pr.de ] www.sauter-group.com »» Podjetje Sauter je na sejmu EMO 2019 predstavilo svojo pametno mrežo senzorjev, ki omogoca shranjevanje, zajem in vrednotenje podatkov ter posre­dovanje v IQ-Box. Vir: Sauter Elektrika iz brezžicnih omrežij Ceprav je še vedno v razvoju, tehnologija brezžicnega polnjenja postaja zaradi vecje udobnosti uporabe vse bolj priljubljena in vse vec nadomešca vsepovsodno kabelsko polnjenje. Ali bo na koncu tudi zamenjala kabelske polnilce? Esad Jakupovic »Nikola Tesla je imel prav, ko je trdil, da je elektricno moc mo­goce prenašate tudi brezžicno,« je zapisal strokovnjak za brezžicne tehnologije Lou Frenzel. »Tesla je to veckrat prikazal na prelomu 19. in 20. stoletja, vendar je bil pred svojim casom, njegovo delo na tem podrocju pa je bilo zanemarjeno, zavrnjeno in pozablje­no,« je zabeležil Frenzel. Srbsko-hrvaško-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik Nikola Tesla (1856–1943), ki je patentiral vec kot 700 izumov, od katerih so številni postavili osnove sodobne uporabe elektricne energije, se je zacel intenzivno ukvarjati z raziskovanjem medcelinskih komunikacij in brezžicne­ga prenosa energije ob koncu 19. stoletja. Teslova zamisel živi Po odmevnih visokonapetostnih in visokofrekvencnih ekspe­rimentih v New Yorku in Colorado Springsu je zacel leta 1900 nacrtovati in potem graditi Svetovno radijsko postajo. Gradnja je trajala sedem let in je stala 150.000 dolarjev (3,7 milijona današnjih dolarjev), od cesar je polovico prispeval financier J. P. Morgan. Postaja, znana kot Wardenclyffski stolp, je imela kupolo iz prevodnih kovin, težko 55 ton, ter 90 metrov pod stavbo masivni železni sistem. S postajo je Tesla nameraval razviti svetovni sistem za brezžicno prenašanje elektricne energije v ionosfero, od koder bi jo uporabniki prevzemali v skladu s svojimi potrebami. Kljub nekaterim uspešnim eksperimentom je scasoma postajalo jasno, da je ideja prevec utopicna in neprakticna, Tesla pa tudi še ni imel ideje, kako naj bi potrošniki uporabljeno energijo placevali. J. P. Morgan je nezadovoljen odpovedal podporo in je Tesla moral opustiti projekt, po katerem se na prakticni ravni ni vec ukvarjal z brezžicnim prenosom energije. Postajo pa je bil prisiljen odstopiti Georgu Boldtu, lastniku Hotela Waldorf-Astoria, v katerem je dolga leta stanoval in nabral 20.000 dolarjev dolga (današnjih 495.000). Boldt je postajo v letu 1917 zrušil in zemljišce uporabil za gradnjo stanovanjskih blokov. Kot pa danes vemo, Teslovo delo o brezžicnem prenosu energije ni ostalo za vedno »zanemarjeno, zavrnjeno in pozabljeno«, ker se zadnja leta s tehnologijo brezžicnega prenosa energije ukvarjajo številni raziskovalci in podjetja. Tehnologija se uporablja predvsem za polnjenje akumulatorjev (baterij) raznovrstnih naprav – od zob­nih šcetk in brivnikov, preko ogromnega trga mobilnih telefonov, do nosljivih naprav in prenosnih racunalnikov, zadnje case pa tudi slušnih aparatov in vozickov za golf. Uspešna uporaba v razlicnih aplikacijah je privabila pozornost proizvajalcev polnilnih naprav za hibridna vozila (HEV) in elektricna vozila (EV) ter ne nazadnje tudi proizvajalcev vilicarjev. Indukcijski in resonancni sistemi Brezžicni prenos energije pomeni, da ne obstaja neposredna elektricna povezava med oddajnikom (Tx) in prejemnikom (Rx), ampak je med njima dolocena razdalja. Po razdalji lahko takšne naprave razvrstimo v tri sklope, pri cemer so v prvem sklopi, ki energijo prenašajo na razdalji do enega metra, v t. i. bližnjem polju (angl. near field), v drugem sklopu s prenašanjem do pet metrov, v srednjem polju (middle field) ter v tretjem sklopu s prenašanjem na še vecji razdalji, v oddaljenem polju (far field). V bližnjem polju gre za delovanje magnetne indukcije, kot v transformatorju, kjer je tuljava oddajnika (Tx) primarno navitje, tuljava sprejemnika (Rx) pa sekundarno navitje. Zaželeno je, da je razdalja kar najmanjša in usklajenost navitij optimalna. V oddaljenem polju so sredstvo prenosa radijski signali in ne magnetna indukcija. Oddajna antena namrec proizvaja tako elektricno kot tudi magnetno polje, ki sta med sabo pod pravim kotom. Na doloceni razdalji od antene, obicajno nekaj valovnih dolžin, se polji locita in nadaljujeta skozi prostor do sprejemne antene, ki ujame signal in proizvede manjšo napetost. Pri oddaljenem polju je problem, da moc upada s kvadratom razdalje med Tx in Rx, prenašati pa se mora dovolj visoka moc na karseda manjšo razdaljo. Da bi se iz­boljšal prenos energije med navitji v bližnjem polju, se v primarno navitje doda kondenzator, ki v sekundarnem povzroci resonanco. Spremenljivo magnetno polje v primarnem navitju inducira nape­tost v sekundarnem, in se tako ustvarja niz resonancnih toko­krogov. Resonancni sistemi proizvajajo vec moci in imajo vecjo ucinkovitost, poleg tega pa niso tako odvisni od natancnega med­sebojnega položaja kot indukcijski, pa še delajo na vecji razdalji. Osredotocanje tudi na IoT-naprave Lani so naprave za brezžicno polnjenje (postaje, podstavki in podobno) postale za številne uporabnike del standardne opreme. Raziskovalci se letos osredotocajo na možnosti polnjenja strojne opreme na razdalji nekaj metrov. Izraelsko podjetje Wi-Charge je, na primer, najavilo, da bo s partnerji zacelo tržiti svojo tehnologijo, ki energijo prenaša s pomocjo infrardecega žarka. IR-žarek omo­goca pošiljanje moci iz vroce tocke podobne Wi-Fi usmerjevalniku napravam na razdalji do 4,50 m, seveda v vidnem polju oddajnika. Podjetje poudarja, da oddajnik lahko prenaša energijo tudi na vec kot 10 m, pri cemer se je treba zavedati, da povezovanje sprejemni­ka s povecanjem razdalje postaja težje. Wo-Charge napoveduje, da bodo lahko njegove postaje, poleg mobilnih naprav, brezžicno polnile tudi naprave interneta stvari, kot so senzorji v pametnih stavbah, sistemi za nadzor ogrevanja-hlajenja, sistemi protipožarne zašcite in podobno. Podjetje Ossia uporablja tehnologijo Cota za prenašanje elek­tricne moci na razdaljo okrog 4,5 m, za katero navaja, da omo­goca napravam povecanje moci pridobljene iz oddajnika za 50 odstotkov. Oddajnik Cota lahko naenkrat polni ducat mobilnih naprav znotraj oddaljenosti nekaj metrov. Proizvaja se v razlicnih oblikah, med drugim kot stropna postaja. Dve povezani stropni postaji Cota Real Wireless Power lahko zagotavljata polnjenje mobilnih naprav v pisarni, kavarni ali na kakšnem drugem mestu z vec ljudmi. Najnovejša postaja Cota Real Wireless Power deluje na radijski frekvenci 5,8 GHz, v pasu ISM (industrial, scientific and medical). Ossia, ki nastopa v partnerstvu s podjetjem Molex za proizvodnjo elektroniko, je med drugim razvila AA baterije, ki se polnijo brezžicno. Ameriška Zvezna agencija za komunikacije (FCC) je junija letos podjetju odobrila uporabo tehnologije Cota za razdalje do 1 m za poslovno in industrijsko rabo. Ossia napovedu­je, da bo v letu 2020 zagotovila pogoje za odobritev tudi brezžicnih polnilcev za potrošniško uporabo. Dejavniki, ki vplivajo na izbor Podjetje Energous, ki nastopa tudi v partnerstvu s proizvajalcem elektronike Dialog Semiconductor, razvija brezžicne oddajnike za polnjenje WattUp. Oddajniki za kontaktno polnjenje, za katere ima podjetje odobritev FCC, lahko istocasno polnijo prenosnik ter telefone in slušne aparate. Drugi modeli pokrivajo srednje (do 1,5 metra) in daljše razdalje (do 6 metrov), kjer je treba tehnologije še izboljšati. Podjetje uBeam, na primer, je razvilo oddajnike za polnjenje s pomocjo ultrazvoka. Apple je pred letom in pol pred­stavil brezžicni polnilec AirPower za nove mobilne telefone, po specifikaciji Qi, za kar pa je predtem tako kot tudi druga omenjena podjetja kupil obstojecega proizvajalca brezžicne opreme, v tem primeru novozelandsko podjetje PowerByProxy. To je med drugim razvijalo rešitve za polnjenje vec naprav hkrati in je med drugim proizvedlo škatlo za radijsko polnjenje, v katero se naprave name­njene za polnjenje samo odložijo. Brezžicno polnjenje je enostavnejše od uporabe kabelskega pol­nilca, ker rocno napravo samo namestimo na polnilni podstavek. Prednost brezžicnega polnjenja je še bolj pomembna, ce napravo želimo polniti v avtu. Ena od pomanjkljivosti, ki jih omenjajo, je višja cena brezžicnih polnilcev, vendar je razlika 10 ali manj evrov težko odlocilna. Na izbor vsekakor vec vplivajo drugi dejavniki: koliko imamo radi inovacije, koliko nas motijo kabli, ali uporablja­mo vec naprav, ali pogosto potujemo … Ce se, na primer, pogosto vozimo z avtom, je dobro imeti namešcen brezžicni polnilec, kot je MagMount Qi (Pitaka), na katerega samo postavimo telefon, še po­sebej ce je opremljen z bolj oprijemljivim etuijem, kot je MagCase (tudi Pitaka). Da navedene pomanjkljivosti ne vplivajo odlocilno na prodajo brezžicnih rešitev, kažeta tudi napoved podjetja za tržne raziskave Technavio, ki pricakuje 33-odstotno rast v letu 2020, ter analitskega podjetja ABI Research, ki v naslednjem letu pricakuje, da bo prodanih 700 milijonov brezžicnih polnilcev. Rektena iz 2D-materiala Skupina raziskovalcev iz MIT-ove mednarodne znanstveno­-tehnološke pobude (MISTI) je predstavila novo vrsto dvodimen­zionalne usmerniške antene (rektene), ki lahko radijske (Wi-Fi) signale pretvarja v enosmerni elektricni tok. Na MIT-u in v drugih raziskovalnih ustanovah se že leta trudijo razviti prilagodljive na­prave brez baterij, ki bi lahko elektromagnetno energijo pretvarjale v elektricno. Pobuda MISTI, v kateri je sodelovalo skupaj 15 raz­iskovalcev iz MIT-a, Tehnicne univerze v Madridu in madridske Univerze Carlos III ter ameriškega Vojno-raziskovalnega labora­torija (ARL) in Univerze Južne Kalifornije, je prinesla pomemben korak naprej in napovedala možnost napajanja prilagodljive in no­sljive elektronike, medicinskih vsadkov in drugih naprav, senzorjev interneta stvari in podobnih sistemov. Rektena je pravzaprav radio frekvencna (RF) antena, ki zaje­ma izmenicne elektromagnetne valove, vkljucno z Wi-Fi, in jih pretvarja v enosmerni elektricni tok. Ime rektena (angl. rectenna) je okrajšava daljšega imena »usmerniška antena« (angl. rectifying antenna). Rektene obstajajo že 40 let ter so uporabljane za infrar­dece podrocje in kasneje za naprave NFC. Raziskave s pretvarja­njem radijskih valov v elektricno energijo so bile utemeljene na silicijevem in galijevem arzenidu, ki sta neprilagodljiva in draga. Raziskovalcem na MIT-u je s sodelavci uspelo razviti novo vrsto rektene iz upogljivega in poceni dvodimenzionalnega materi­ala debeline le nekaj atomov. Skupina se je namrec odlocila za molibdenov disulfid (MoS2), ki je eden najtanjših polprevodnikov in je z debelino vsega treh atomov dvodimenzionalen. Zaradi teh lastnosti je zelo prilagodljiv, ucinkovit in hiter ter tudi poceni in prirocen za vecje površine. Napajanje za objekte okoli nas Z delovanjem dolocenih kemikalij lahko molibdenov sulfid doseže fazni prehod med polprevodnikom in kovino, ki pa omo­goca sprejem vecine radijskih signalov – Wi-Fi, Bluetooth, LTE in drugih – ter pretvarjanje frekvenc tudi do 10 gigahertzov (GHz). Izmenicni radijski signal potuje prek antene v dvodimenzionalni polprevodnik, ki ga pretvarja v enosmerni tok, ki lahko poganja elektronsko vezje ali pa polni baterije. Usmernik iz molibdenovega disulfida lahko proizvaja 40 mikrovatov (µW), ko je izpostavljen tipicni moci Wi-Fi signala od 150 mikrovatov, kar zadošca za pro­cesorje mobilnih naprav in svetlece diode. Visoka prilagodljivost materiala omogoca njegovo proizvodnjo v velikih zvitkih, s kateri­mi je mogoce pokriti vecje površine. »Zakaj si ne bi mogli zamisliti elektronske sisteme, ki jih bo mogoce oviti okrog mostu, z njimi prekriti celo avtocesto ali pokriti stene pisarn ter tako omogociti elektronski inteligenci, da je povsod okrog nas?,« retoricno vpraša soavtor študije prof. Tomás Palacios. »Našli smo nacin, kako bi napajali takšne elektronske sisteme prihodnosti – tako, da bi nabirali Wi-Fi energijo in jo integrirali na prostranih površinah – da bi pripeljali inteligenco do vsakega objekta okrog nas,« pojasnjuje Palacios, ki je profesor na Oddelku za elektroinženirstvo in racunalniško znanost v MIT-ovem cen­tru za grafenske naprave in 2D-sisteme. Soavtor študije Jesús Grajal, raziskovalec s Tehnicne univerze v Madridu, med možnimi aplikacijami navaja napajanje podatkovnih komunikacij z medicin­skimi vsadki. Raziskovalci med drugim razvijajo pilule, ki bi jih pacient pogoltnil in bi te potem pošiljale nize podatkov racunalniku, s pomocjo katerih bi se lah­ko izvedla diagnostika. »Seveda bi bilo odlicno, ko ti sistemi ne bi uporabljali baterij, ker bi morebitno pušcanje litija ogrozilo življenje pacienta,« pravi Grajal. »Veliko bolje je pobirati energijo iz okolja in z njo poganjati te male laboratorije v telesu, podatke pa pošiljati zunanjem racunalniku.« Dioda med polprevodnikom in kovino Vse rektene vsebujejo usmernik, ki iz­menicni vhodni tok pretvarja v enosmer­nega. Tradicionalne rektene uporabljajo silicijev ali galijev arzenid, s katerim je mogoce pokriti tudi Wi-Fi pas, vendar so te toge. Material je sorazmerno poceni, ko se uporablja v majhnih napravah, ven­dar bi bilo pokrivanje velikih podrocij, kot so stene ali zidovi stavb, stroškovno nesprejemljivo. Skupina iz MIT-ove pobude MISTI je uporabila enkratno la­stnost molibdenovega disulfida, da se pri delovanju posameznih kemikalij atomi reorganizirajo tako, da se zacnejo obna­šati kot stikalo in povzrocijo fazni prehod iz polprevodniškega v kovinski material. »Tako nastane struktura, ki jo poznamo kot usmerniško Schottky diodo, ki je raz­cep med polprevodnikom in kovino, ki povsem zmanjša odpornost in parazitske kapacitivnosti,« pojasnjuje glavni avtor študije Xu Zhang. Ta je pomembna z vi­dika parazitskih kapacitivnosti, ki so bile doslej neizogibne situacije v elektroniki – posamezni materiali namrec hranijo majhne elektricne naboje, ki upocasnju­jejo delovanje vezja. Parazitske kapacitivnosti dobljene Schottky diode so za red velikosti manjše kot pri današnjih najboljših usmernikih, tako da je pretvarjanje signala precej hitrejše in je omogoceno zajemanje in pretvarjanje brezžicnih signalov 10 GHz. Zhang pojasnjuje, da je takšen dizajn omogocil oblikovanje povsem fleksibilne naprave dovolj hitre, da pokrije vecino radijskih pasov v današnji elektroniki, vkljucno z Wi-Fi, Bluetooth, mobilno LTE in drugim. Rezultati tima so osnova tudi za druge prilagodljive naprave za pretvarjanje radijskih signalov v elektricne s precejšnjim dvigom moci in ucinkovitosti. Najvecja dosežena ucinko­vitost je 40 odstotkov, odvisno od moci vhodnega radijskega signala. Na tipicni ravni Wi-Fi moci je ucinkovitost MoS2 usmernika okrog 30 odstotkov. Današnje rektene iz togega in dragega silicijevega ali galijevega arsenida dosežejo 50 do 60 odstotkov. Tim sedaj nacrtuje gradnjo bolj kompleksnih sistemov in izboljšanje ucinkovitosti. »» Mobilniki v vodstvu: med vsemi brezžicnimi sprejemniki v svetu v letu 2018 so bile skoraj tri cetrtine (71 odstotkov oz. 300 milijonov enot) mobilni telefoni. »» Zacetnik medcelinskih komunikacij in brezžicnega prenosa energije: Nikola Tesla je med letoma 1900 in 1907 zgradil Svetovno radijsko postajo (Wardenclyffski stolp), s katero je nameraval razviti sistem za brezžicno prenašanje elektricne energije na svetovni ravni »» Kaj je v brezžicnem polnilcu: plošca BoosUp podjetja Belkin podobno kot druge takšne naprave vsebuje bakreni oddajnik, nabor cipov za kontrolo moci poslane napravi in tehnologijo odkrivanja tujih predmetov, ki se ne morejo brezžicno polniti (1. svetleca dioda – indikator polnjenja, 2. nedrseca površina plošce, 3. tuljava oddajnika 7,5 W, 4. dizajn brez ventilatorja za tiho delo, 5. nabor cipov za nadzor brezžicnega polnjenja, 6. senzor toplotne zašcite lahko po potrebi prekine napajanje, 7. vezje za odkrivanje tujih predmetov, ki se ne polnijo). »» Vzpon naprav za brezžicni prenos energije: IHS Markit ocenjuje, da je bilo v letu 2018 poslano na trg skupaj 596 milijonov enot, v letu 2023 pa bo 2,085 milijarde enot, 3,5-krat vec. »» Predvsem za dražje modele: brezžicno polnjenje avtomobilov, ki ga razvija vec proizvajalcev, za zdaj spremljajo visoki stroški, nižja ucinkovitost, nižja zmogljivost polnjenja v primerjavi s kabelskim, mocno magnetno polje, kom­pliciran dizajn in dodatna masa. »» Elektrika iz radijskih signalov: MIT-ova dvodimen­zionalna usmerniška antena (»rektena«), narejena iz prilagodljivega in poceni materiala, ki so jo razvili na MIT-u, bo lahko poganjala razlicne vrste elektronike, nosljive in medicinske naprave, senzorje ter podobno. Ali je kaj narobe s kabelskimi polnilci? Za kaj sploh rabimo brezžicni prenos energije? Ali je morda kaj narobe z žicnim prenosom? Je res tako težko uporabljati kable za polnjenje? Vsi to pogosto delamo, obicajno sploh ne razmišljajoc o tem, kaj delamo. Samo vtaknemo kabel v prikljucek in polnjenje se zacne. Brezžicni prenos energije je »elegantna« tehnologija, ni dvoma, poleg tega pa prinaša tudi nekaj udobnosti. Ampak z njo, kot je nekje nekdo lepo povedal, rešujemo problem, ki ne obstaja. To pa ni nic novega: s tehnologijo pogosto rešujemo probleme, ki ne obstajajo. Tehnologija nam omogoca neskoncno stvari, ki brez nje niso mogoce, povrh pa tudi nekaj stvari, ki niso nujne, ki jih delamo zato, ker lahko. Ne nazadnje, inženirji elektronike (in drugi) morajo ponujati vedno nekaj novega. Po drugi strani, imajo številni uporabniki oz. potrošniki radi nove »elegantne« in »kul« produkte, ne glede na to, ali so jim res potrebni. Kakorkoli že, rezultat vsega je, da se danes številna podjetja ukvarjajo s tehnologijo brezžicnega polnjenja. Tako kot se je z njo pred stotimi leti ukvarjal Nikola Tesla, le da je on to zamišljal in poskušal delati na »globalni« in morda celo »kozmicni« ravni. NAPREDNE TEHNOLOGIJE »» Kombinacija natisnjenih kosov na Form 3 iz razlicnih materialov z razlicnimi lastnostmi ter kovinskimi vsadki Nova generacija 3D-tiskalnikov Formlabs Razvoj 3D-tiskalnikov je doživel velik razcvet leta 2009, ko so zaceli padati patenti starih, že uveljavljenih tehnologij. Zaradi padca patentov so te teh­nologije postale dostopnejše širši javnosti. Prvi tiskalniki so bili namenjeni le vecjim podjetjem, saj je bila njihova cena zelo visoka. Od leta 2009 pa se je stanje spremenilo in tiskalniki so cedalje bolj dostopni tudi manjšim pod­jetjem in ustanovam. Zaradi vse vecje konkurence na trgu so 3D-tiskalniki postali dostopni celo posameznikom kot hobi dejavnost. Rok Vojska Eno izmed podjetij, katerih tiskalniki temeljijo na predhodno uveljavljeni tehnologiji, imenovani stereolitografija (SLA), je Formlabs. Leta 2012 so z uspešno kampanjo na Kickstarterju s pomocjo podpornikov zbrali vec kot 2,9 milijona dolarjev. Tako so zaceli proizvodnjo profesionalnega, dostopnega, namiznega 3D­-tiskalnika Form 1, ki je stal le okoli 3 tisoc dolarjev. Kot omenjeno je Form 1 temeljil na tehnologiji SLA. Z utrjevanjem materiala na osnovi smole z UV-laserjem so izdelki natisnjeni z visoko natanc­nostjo, izrazitimi podrobnostmi, izjemno gladko površino, visoko hitrostjo in iz široke zbirke materialov. Dve leti za Form 1 je sledil Form 1+, ki je omogocal še hitrejše, natancnejše in bolj zanesljivo tiskanje. Po nekaj letih razvoja je Formlabs septembra 2015 naznanil nov tiskalnik Form 2. Ta nova enota, ki prav tako temelji na tehnolo­giji SLA, je postala ena izmed najbolj priljubljenih in zanesljivih 3D-tiskalnikov. Za razliko od Form 1 in Form 1+ ima tiskalnik Form 2 vecji delovni volumen, samodejno dovajanje materiala, z odprtimi nastavitvami omogoca tudi uporabo materialov drugih proizvajalcev, vecjo uspešnost tiskanja in je vsestransko prijaznejši uporabniku. Poleg odlicnih sposobnosti tiskalnika gre priljublje­nost Form 2 pripisati še dvema faktorjema. Velik del pohvale gre zanesljivi in hitri tehnicni podpori ter široki paleti materialov. Zaradi kombinacije teh treh elementov so šole, razvojni oddelki, delavnice, zobotehniki, zlatarji, inovatorji, umetniki, kiparji in še številni drugi bistveno pospešili in zvišali kakovost svojega dela in ucenja. 3D-tiskanje s to tehnologijo je številnim olajšalo delo in je sedaj v dolocenih panogah celo obveza oz. standard. Kar pa je enako pri vseh postopkih tiskanja s tehnologijo SLA, ne glede na proizvajalca, je postopek post procesiranja oz. cišcenja natisnjenih kosov. Natisnjeni kosi so v t. i. zelenem stanju in ne dosegajo materialnih lastnosti, ki jih oglašuje proizvajalec. Sprva kose pomocimo v izopropanol za tocno dolocen cas, s cimer oci­stimo površino vsega nestrjenega materiala, nato sledi utrjevanje pod UV-svetlobo. S tem korakom material doseže svoje oglaševane lastnosti. Šele nato je kos pripravljen za koncno uporabo. Sliši se veliko dela, kajne? Formlabs nas je v letu 2017 znova presenetil in to z dvema novi­ma enotama. Form Wash je namenjen za pranje natisnjenih kosov, Form Cure pa je UV-enota za utrjevanje. Enoti post obdelavo po­enostavita s casovnikom in vam prihranita veliko casa. Kose, ki bi jih morali rocno namakati v kadi izopropanola, bi morali obracati in iz alkohola odstraniti po tocno dolocenem casu. Form Wash vse to naredi samodejno. Form Cure pa je izredno preprosta in zane­sljiva enota, na kateri dolocimo le cas in temperaturo ter pustimo, da se izdelki utrdijo. Zaradi preprostosti in uporabnosti sta ti enoti skorajda obvezna dodatka tiskalniku. Sedaj lahko z veseljem razglasimo, da je podjetje Formlabs naznanilo tretjo generacijo 3D-tiskalnikov. Tokrat so naznanili kar dve enoti – Form 3 in Form 3L. Kakšna je pravzaprav razlika med uspešnim Form 2 in novima Form 3 ter Form 3L? Prva novost je nadgrajena tehnologija, ki se imenuje LFS oz. Low Force Stereolithography (stereolitografija z majhno silo). Princip tiskanja je v vecini še vedno podoben ste­reolitografiji (SLA), razlika je v razporejenosti optike ter v novem fleksibilnem rezervoarju. Celotna optika z laserjem se sedaj nahaja v majhnem kovinskem ohišju imenovanem LPU oz. Light Processing Unit (enota za ob­delavo svetlobe), ki se pomika levo ter desno znotraj tiskalnika in z laserjem utrjuje material v fleksibilnem rezervoarju. Ker je LPU popolnoma zaprt, se notranja optika ne more vec umazati, kar bi lahko vplivalo na kakovost tiska. Pri Form 2 je bilo sicer priporo­ceno vsaj enkrat letno popolnoma ocistiti optiko znotraj tiskalnika. Pri Form 3 je to popolnoma izkljuceno zaradi zaprte enote LPU. Poleg tega je enota enostavno nadomestljiva, zaradi cesar ni treba vec pošiljati tiskalnika na servis, temvec le prejmete nadomestno enoto LPU, jo sami zamenjate in tiskalnik deluje kot nov. Novi fleksibilni rezervoar omogoca tisk z bistveno manjšimi silami, ko se dno rezervoarja odlepi od sveže strjenega sloja. Od tu tudi izhaja ime Low Force Stereolithography. Prednosti, ki jih to doprinese, so tiskanje izredno majhnih geometrij, skoraj polirana površina, visoka natancnost in zelo majhne doticne tocke podpore za nežnejše locevanje. Delovni volumen Form 3 je podoben Form 2, le za malenkost ve­cji v višino. Skozi leta se je pojavilo veliko povpraševanja po vecjem delovnem volumnu. Takoj, ko govorimo o povecanju delovnega volumna, govorimo tudi o ogromni razliki v cenah tiskalnika. Vsaj tako je bilo do sedaj. Z novo tehnologijo LFS je Formlabsu uspelo oblikovati 3D-tiskalnik Form 3L z delovnim volumnom 33,5 x 20 x 30 cm po dostopni ceni. To so dosegli z uporabo dveh enot LPU v istem tiskalniku. Form 3 je sedaj že dobavljiv s krajšo cakalno dobo zaradi velikega povpraševanja, medtem ko za Form 3L pricakujemo dobavo okoli sredine leta 2020. https://formlabs.ib-caddy.com »» 3D-natisnjeni modeli ter v ozadju Form 3 (levo) in Form 2 (desno) »» Z leve proti desni Form Cure, Form Wash, Form 3 »» Form 3 (levo) in Form 3L (desno) Bosch in Daimler z dovoljenjem za avtonomno parkiranje vozil brez cloveškega nadzora Podjetja vse pogoste je in na najrazlicnejše nacine uveljavljajo nacine avto­nomne vožnje. Med njimi tudi družbi Bosch in Daimler, ki sta od ustreznih organov v Baden-Württembergu dobili dovoljenje za njun sistem parki­ranja v parkirni hiši muzeja Mercedes-Benza v Stuttgartu. Do samodejne storitve parkiranja je mogoce dostopati prek aplikacije na pametnem tele­fonu, prav tako storitev ne potrebuje varnega voznika. Samodejno parkira­nje je prva popolnoma avtonomna funkcija parkiranja (SAE 4. stopnje1) na svetu, ki je dobila uradno potrditev za vsakodnevno uporabo. Varno ravnanje: Dva partnerja s skupnim ciljem Vse od zacetka sta Bosch in Daimler najvišjo prioriteto pri razvo­ju storitve avtonomnega parkiranja namenila varnosti. Ker uradni postopek odobritev za funkcije avtonomne vožnje še ni vzposta­vljen, so projekt nadzirali lokalni organi (regionalni upravni organ v Stuttgartu in ministrstvo za promet v Baden-Württembergu) v sodelovanju s strokovnjaki nemškega pristojnega organa TÜV Rheinland. Njihov cilj je bil oceniti varnost delovanja avtomobilske tehnologije in tehnologije parkiranja. Rezultat je celovit koncept varnosti z ustre­znimi kriteriji testiranja in odobravanja, ki se lahko uporabijo tudi po pilotnem projektu. V konceptu so razvijalci opredelili nacin, s katerim avtonomna vozila zaznajo pešce in druga vozila pred sabo ter se pri zaznavi ovire zanesljivo ustavijo. Prav tako so vzpostavili varno komunikacijo med vsemi sestavnimi deli sistema ter izvedli korake, s katerimi so zagoto­vili zanesljivo aktivacijo parkirnega manevra. Tehnologija avtonomnega parkiranja Odpeljite se v parkirno hišo, izstopite iz av­tomobila ter pošljite vozilo na parkirno mesto, vse samo s pomocjo pametnega telefona – pri avtonomnem parkiranju ni potrebe po vozniku. Medtem ko voznik zapušca parkirno hišo in se odpravi po svojih opravkih, se avto samodejno odpelje do dodeljenega mesta in se parkira. Pozneje se avto popolnoma enako pripelje do tocke, na kateri je voznik izstopil. Ta postopek se zanaša na medsebojno vplivanje med pametno infrastrukturo parkirne hiše, kar omogoca Bosch, in avtomobilsko tehnologijo Mercedes-Benza. Boschevi senzorji v parkirni hiši spremljajo poti v hiši in v njeni okolici ter posredujejo podatke, ki so potrebni za vodenje vozila. Tehnologija v avtomobilu prevede ukaze infrastrukture v vozne manevre. Tako lahko avtomobili vozijo tudi po rampah v nadstropja parkirne hiše. Ce senzorji infrastrukture zaznajo oviro, se vozilo pravocasno ustavi. Bosch in Daimler sta razvoj popolnoma avtonomnega parkiranja zacela leta 2015, poleti 2017 pa je njuna pilotna rešitev v parkir­ni hiši muzeja Mercedes-Benz v Stuttgartu dosegla pomemben mejnik: javnosti je bilo prvic predstavljeno avtonomno parkiranje v pravih razmerah, z voznikom za volanom in brez njega. Po tej premieri je sledila faza intenzivnega testiranja in zagona. Od leta 2018 so obiskovalci muzeja lahko zaceli uporabljati storitev parki­ranja v spremstvu usposobljenega varnostnega osebja in opredelili svoje izkušnje. En vidik pilotnega projekta je vkljuceval preizkuse osvetlitvenih konceptov na vozilih. Turkizne luci pomenijo, da je vozilo v nacinu avtonomne vožnje, s cimer obvešca mimoidoce in druge udeležence v prometu, da vozilo vozi samo. Dognanja teh preizkusov se kažejo v pred kratkim izdanem SAE standardu 3134. Pridobitev koncne odobritve pristojnih organov je še en velik mej­nik družb Bosch in Daimler. Kmalu bodo zainteresirani uporab­niki lahko preizkusili inovativno storitev parkiranja v parkirni hiši muzeja Mercedes-Benz, brez dodatnega cloveškega nadzora. www.bosch.com iot.bosch.com Poenostavljena avtomatizacija Nova verzija platforme programske opreme Na razpolago je najnovejša razlicica platforme programske opreme zenon podjetja COPA-DATA. Neodvisni proizvajalec programske opreme je svo­jo programsko opremo za avtomatizacijo proizvodnje in energetike tako posodobil, da je sedaj bolj varna, ucinkovita in prijazna za uporabo. Podjetje COPA-DATA ponuja s programsko opremo zenon 8.10 tudi novo razlicico programske opreme za porocanje in analitiko zenon Analyzer 3.30. Za Geralda Lochnerja, vodjo produktnega vodenja pri podjetju COPA-DATA, so izzivi sedanjosti jasni. Pro­gramska oprema zenon je bila razvita za doseganje najsodobnejše avtomatizacije. Platforma programske opreme je sedaj hitrejša, bolj ucinkovita ter zagotavlja vecjo povezljivost in varnost kot kadarkoli prej. Tudi pri tem razvojnem ciklu so v podjetju COPA-DATA sledili filozofiji ustanovitelja podjetja Thomasa Punzenbergerja, ki pravi, da vedno obstaja lažji nacin, ki ga lahko ponudijo kupcu. Od 400 do 150.000 sprememb vrednosti na sekundo Število spremenljivk v industrijskih projektih se veca eksponen­tno. V ta namen so razvojni inženirji pri podjetju COPA-DATA optimizirali algoritme in še bolj izboljšali izvorno kodo platforme zenon. To podjetju omogoca, da pospeši odzivne case tako v apli­kaciji zenon Editor kot tudi zenon Runtime. Realisticni preizkusi zmogljivosti so pokazali, da so obsežne spremembe med konfi­guracijo sedaj hitrejše, kar omogoca do 97-odstotne prihranke casa. Samodejno in sproženo arhiviranje je sedaj veliko hitrejše ter zmore vecopravilnost po ciklicnem arhiviranju v zenonu. S poso­dabljanjem tehnologije in optimizacijo sistema za shranjevanje je bila programska oprema nadgrajena z 400 na 150.000 sprememb vrednosti na sekundo. Zmogljivost izvajanja operacij je sedaj neo­krnjena med arhiviranjem velikih kolicin podatkov. Uporabnost programov za razlicno proizvodno opremo V proizvodnji, ki temelji na šaržah, zagotavljajo razredi proi­zvodne opreme, uporabljeni za konfiguracijo procesov, dodatno fleksibilnost v modulu zenon Batch Control. To omogoca izdelavo genericnih programov, ki niso odvisni od posamezne proizvodne opreme. Isti program se lahko enostavno uporablja tudi na drugi opremi. Nova funkcija v priljubljenem modulu zenon Extended trend je možnost uporabe pristopa drag&drop. Ta funkcija omogoca ne­posredno dodajanje spremenljivk v trendne diagrame med samim delovanjem. Za zagotavljanje vizualne prepoznavnosti krivulj v diagramih se lahko poveže posamezno krivuljo z osjo z uporabo barv. Posamezne tipke v programu, ki jih nadzorujejo spremenljiv­ke, lahko izboljšajo vidnost krivulj in osi na trendnih diagramih. Del spletnega strežnika HTML5 Web Engine je bil tudi posodo­bljen v skladu z najnovejšimi tehnološkimi standardi. To zagotavlja neodvisnost platforme zenon glede uporabljenega operacijskega sistema in njegove povezljivosti. Kombiniran element, ki je po­gosto štet kot vecnamensko orodje v platformi zenon, je sedaj na razpolago tudi za Web Engine. Inženirji lahko sedaj prihranijo cas pri izdelavi projektov, ker so sprošcene lastnosti simbolov v celoti podprte. Obstojece zaslone ni vec treba prilagajati za Web Engine. S platformo zenon 8.10 je sedaj mogoce vrednotiti prekoracitev mejnih vrednosti in izvajati funkcije, ki jih podpira Web Engine, kot so konfiguracija nastavljenih vrednosti ali preklapljanje med zasloni. Samoumevno povecanje varnosti Podjetje COPA-DATA deluje v skladu z varnostnim certifika­tom IEC 62443 za proizvajalce programske opreme, za katere­ga se izvajajo letne presoje. Serija mednarodnih industrijskih standardov zagotavlja delovni okvir za preventivno in sistema­ticno zaznavanje in zmanjševanje varnostnih vrzeli v industrijski avtomatizaciji in nadzornih sistemih. Poleg vgradnje novih gonilnikov, kot je na primer sistem za javljanje požarov Hekatron, so bili posodobljeni številni obstojeci gonilniki. Platforma programske opreme zenon ima sedaj tudi certifikat BACnet v skladu s standardom ANSI/ASHRAE (Ameri­ško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in prezracevanje) ter je tako v skladu s pomembnim standardom 135-2012 za avto­matizacijo zgradb. Poleg tega, gonilnik RemoteRT sedaj podpira tudi šifrirano komunikacijo z aplikacijo Connector Container. To je aplikacija, ki se jo lahko zažene vzporedno z zenon Runtime in zagotavlja oddaljen dostop do podrejenih komponent zenon Runtime. Optimizirani so bili tudi dodatni gonilniki za avtentifi­kacijo in šifriranje, ne da bi to vplivalo na njihovo delovanje. Vse to zagotavlja še vecjo varnost pri uporabi platforme programske opreme zenon. Predvidevanje, kaj se bo zgodilo Nenadne odpovedi opreme so lahko frustrirajoce, še posebej ce so predvidljive. V takih primerih lahko funkcija prediktivne analitike v zenonu zagotovi dragoceno servisiranje. Ta zmoglji­vost prepozna trende iz obstojecih podatkov in lahko na primer opozori, kdaj je treba dolocen del zamenjati. Nova razlicica zagotavlja, da so te napovedi še bolj natancne, saj zenon Analyzer 3.30 sedaj zagotavlja podatke v nekaj sekundah in ne vec v nekaj minutah. To pa zagotavlja izboljšane informacije in hitrejše sprejemanje odlocitev, poveca varnost planiranja in skrajša case ustavitve proizvodnje. Pri porocanju se lahko ustvarijo napo­vedi, ki temeljijo na casu ali vrednostih z uporabo razlicnih razpoložljivih podlog. Trenutni podatki iz proizvodnje se lahko primerjajo s podatki iz zgodovine in se tako zagotavlja delovanje proizvodnje znotraj želenih parametrov. V tej razlicici je novost, da se napovedovanje iz aplikacije zenon Analyzer lahko upora­blja v aplikaciji Runtine pri projektih zenon 8.10. To omogoca uporabnikom vmesnika med clovekom in strojem vizualizacijo napovedanih trendov porabe energije ali kakovosti izdelkov v realnem casu, kar omogoca zgodnje prilagajanje. www.copadata.com »» Razredi proizvodne opreme v zenon Batch Control se lahko uporabljajo za izdelavo genericnih programov. Uporabniki lahko delajo brez omejitev med izdelavo programov, medtem ko se operaterji sami odlocijo, s katero proizvo­dno opremo bodo proizvajali posamezno šaržo. Vir: COPA-DATA »» Prikazovalniki v platformi zenon so enostavni za uporabo ter nakazujejo nacin trajnostne uporabe virov. Priljubljen modul zenon Extended Trend sedaj podpira delovanje drag&drop pri dodajanju novih spremenljivk. Zaslon z dia­grami se lahko prilagodi uporabniku neposredno v aplikaciji Runtime ter jasno definira barve posameznih krivulj in osi. Vir: COPA-DATA »» V projektih zenon 8.10 se napovedi iz aplikacije zenon Analyzer lahko uporabljajo v aplikaciji Runtime. To omogoca uporabnikom vmesnika med clovekom in strojem vizualizacijo napovedanih trendov porabe energije ali kakovosti izdelkov v realnem casu, kar omogoca zgodnje prilagajanje. Vir: COPA-DATA NAPREDNE TEHNOLOGIJE »» 3D-tiskana neunicljiva kitara visokotehnološke inženirske skupine za orodja in orodnih sistemov za rezanje kovin, opremo, orodja in storitve za rudarsko in gradbeno industrijo, izdelke iz naprednega nerjavnega jekla in posebnih zlitin ter izdelke za industrijsko ogrevanje Sandvik. Korporacija ima skoraj 50.000 zaposlenih v 130 državah. Foto: Sandvik Tehnologija neunicljive kitare Jernej Kovac Raziskovalci švedske korporacije Sandvik so ustvarili 3D-natisnjeno kitaro. Nic nenavadnega, ce jim s trajnostnimi in najnaprednejšimi tehnologija­mi ne bi, poleg vrhunske kakovosti zvoka, uspelo zagotoviti neverjetne trpežnosti. Prvo povsem kovinsko kitaro na svetu, odporno na udarce so prodali na dražbi, izkupicek pa namenili v dobrodelne namene švedskim inženirjem brez meja. »Nacrtovati smo morali kitaro, ki je neunicljiva, upoštevajoc naj­razlicnejše nacine in postopke unicenja,« je dejal Henrik Loikka­nen, razvijalec obdelovalnih procesov pri Sandvik Coromantu in navdušen kitarist. Ob tem je izpostavil še, da je bil najvecji inženir­ski izziv kriticni sklep vratu in trupa glasbila, ki obicajno najhitreje popusti sili. Sandvikovi inženirji so v ta namen odpravili spoj med vratom in trupom. Namesto tega so bili kitarski vrat in ubiralka v enem stroju brušeni iz trdnih palic iz recikliranega nerjavnega jekla, konstrukcije kitare, ki je še nikoli niso preizkusili. Vrat in ubiralka sta se razprostirala v pravokotni »pesto«, ki bi segalo globoko v trup kitare. Napredna programska oprema je podjetju Sandvik Coromant omogocila, da digitalno simulira rezkanje pred prvim rezom, kar omogoca pravilno izbiro orodij, prihrani cas izdelave in zagotovi ucinkovite postopke. »Natancnost pri tem je kljucna,« je še izpostavil Loikkanen in poudaril, da je programska oprema zasnovana in je zgrajena na podlagi dolgoletnih izkušenj, ki so omogocile izdelavo ubiralke na zahtevni debelini enega milimetra. Poseben inženirski izziv je predstavljala izdelava trupa kitare. Vi­soka trdnost in majhna masa sta izredno zapletli dizajn. Sandvik se je, opirajoc se na svoje vodilno svetovno znanje kovinskega prahu in dodajalne proizvodnje, odlocil za 3D-tiskanje trupa. Laserji so sledili dizajnerskim zahtevam in s finim titanovim prahom plastili material. Plasti, tanjše od clovekovega lasu, so se vgrajevale v trup glasbila. »Dodajalna proizvodnja nam omogoca ustvarjanje lažjih, mocnejših in prožnejših komponent z notranjimi strukturami, ki jih je s tradicionalno izdelavo nemogoce zagotoviti,« je pojasnila Amelie Norrby, inženirka za 3D-tisk, ki je sodelovala pri projektu kitare. In nadaljevala: »Naš pristop je tudi veliko bolj trajnosten, ker uporabljamo samo material, ki ga potrebujemo za komponen­to, kar zmanjšuje kolicino odpadkov.« Tomas Forsman, specialist za raziskave in razvoj pri Sandviku, je spoznal, da kitara potrebuje posebno strukturo, ki je mocna, trdna, neupogljiva in lahka. Predlagal je izotropno preprosto strukturo ILS, najmocnejšo doslej izumljeno strukturo za doloceno maso. »Videti je kot obicajna okvirna struktura, a dejansko je bolj trdna in lažja od vsega, kar smo videli doslej,« je poudaril inženir. Forsman je ravno tako predvidel za izdelavo ILS – hiper dupleksno jeklo, ki ga proizvaja le Sandvik. Predvidel je stisnjeni ILS iz hiper dupleksnega jekla med vratom kitare in ubiralko, kar je kljucno za izdelek. Toda ubiralka si ni mogla privošciti torzije, težave z var­jenjem dolgih, tankih sestavnih delov skupaj. Analiza in testiranja sta prilagodila postopek varjenja, dokler ni bilo mogoce uspešno vkljuciti ILS. Forsman meni, da projekt neunicljive kitare in sode­lovanje med sodelavci ponazarjajo, kako lahko Sandvikovo široko strokovno znanje in izkušnje rešijo edinstvene izzive, ceprav se soocajo s kratkimi casovnimi okviri. »Takšno sodelovanje je kljuc­no za prihodnost,« je poudaril in zakljucil, da izzivi njihovih strank postajajo vse bolj zapleteni. »Vkljuciti moramo svoje strokovno znanje in izkušnje, da bomo sodelovali s partnerji in strankami in si še naprej predstavljali nove nacine za reševanje teh izzivov.« Nezlomljiva kitara je bila v središcu najnovejšega filma v kampanji blagovne znamke Sandvik Let’s Create. Vec kot 30 milijonov obiskovalcev spleta je spremljalo legendo švedskega težkega metala Yngwieja Malmsteena, ki se je neuspešno trudil, da bi razbil Sandvikovo neunicljivo kitaro. Zdaj je dobil novega lastnika, tveganega kapitalista Pär-Jörgena Pärsona, avtorja knjige o vodenju z naslovom Heavy Metal Management, ki je pred tem devet let služboval v upravnem odboru glasbene pretocne družbe Spotify. Novi lastnik, sedanji glavni partner Northzone Ventures, ni skrival navdušenja: »Ni se bilo mogoce upreti tako noremu projektu, kot je ta, v katerem sta se našla najboljši kitarist na svetu in švedsko industrijsko podjetje. Všec mi je bilo in priložnost, da kupim kitaro, je bila prevec kul, da bi jo zamudil.« Korporacija Sandvik je cek v vrednosti 25.000 dolarjev izrocila švedskim Inženirjem brez meja EWB. Ti bodo denar porabili za šolske projekte v severozahodni Tanzaniji. »» Kitara med uspešnim prestajanjem preizkusa neunicljivosti. Foto: Sandvik »» Sandvikovi inženirji med pregledovanjem izotropne preproste strukture ILS narejene iz Sandvikovega hiper dupleksnega jekla. Foto: Sandvik Robustni in odporni konektorji za vse namene Robustni industrijski konektorji serije Modlink Heavy proi­zvajalca Murrelektronik zagotavljajo zanesljiv prenos signalov, moci, podatkov in pnevmatike tudi v najbolj zahtevnih indu­strijskih okoljih. Maksimalna fleksibilnost • štirje tipi ohišij konektorjev, • sedem velikosti, • trije tipi zaklepanja konektorjev, • nešteti kontaktni vložki: fiksni pini in modularni. Konektorji serije Modlink Heavy dosledno zašcitijo vmesnike pred vodo, hladilnimi tekocinami, mazivi, umazanijo in visokimi mehanskimi obremenitvami. Podjetje Murrelektronik ponuja širok nabor robustnih konektorjev za uporabo pri zahtevnih aplikacijah. Najvecja prednost te linije izdelkov je fleksibilnost konfiguraci­je, tako da je zagotovljena optimalna konfiguracija konektorjev Modlink Heavy za vsako aplikacijo posebej. Konektorji Modlink »» Konektor Modlink Heavy z ohišjem. Vir: Murrelektronik. Sodelovanje podjetij OPEN MIND in CFturbo Integrirana rešitev za razvoj turbinskih strojev Podjetje OPEN MIND Technologies AG je oznanilo dogovor o sodelovanju s podjetjem CFturbo GmbH za zagotavljanje celotnega procesa od razvoja do izdelave turbinskih strojev, kot so crpalke, kompresorji, turbine, ventila­torji in vpihovalniki. Podjetje CFturbo velja za vodilno industrijsko podjetje na po­drocju turbinskih strojev s svojo programsko opremo, ki omogo­ca izdelavo celotnega 3D-modela turbinskih strojev na podlagi konceptne zasnove. Sodobna in zmogljiva platforma programske opreme za interaktivni razvoj omogoca koncnim uporabnikom, da zacnejo z novimi zasnovami ali da znova razvijejo in nadgradijo obstojece geometrije komponent, kot so rotorji, statorji in vodil­niki. Sedaj bo sodelovanje s podjetjem OPEN MIND Technology omogocilo razvojnim inženirjem turbinskih strojev, da bodo svoj razvojni koncept vodili preko 3D-modela do celotnega modela CAM pripravljenega za proizvodnjo. Programska oprema CFturbo vsebuje funkcije in opcije za pre­tvorbo svojih datotek s 3D-modeli v izhodne datoteke za razlicne priznane razvojne platforme za CAD, kot so AutoCAD, SOLI­DWORKS, Siemens NX, Catia in Inventor. S tem sporazumom o sodelovanju bodo uporabniki programske opreme CFturbo sedaj lahko izvozili svoje datoteke v platformo hyperMILL, kjer bodo ustvarili CAM-datoteke za izdelavo razvitih komponent. To sodelovanje bo pospešilo razvoj izdelkov in proizvodni proces za razvojne in proizvodne inženirje, medtem ko bo ohranjalo visoko raven natancnosti in doslednosti. Platforma programske opreme CFturbo zagotavlja integriran in racionaliziran pristop k razvoju turbinskih strojev, ki uporabnikom omogoca hiter napredek od konceptualnega razvoja preko mreženja in 3D CAD platform, CFD in FEA simulacij, celotnega CAE poteka dela, ana­lize, testiranja in validacije. Sodelovanje s podjetjem OPEN MIND sedaj omogoca uporabnikom programske opreme CFturbo, da preko simulacij, analiz in validacij testiranja pridejo do celotnega CAM-programiranja obdelovalnih kod za proizvodnjo. Aplikacija hyperMILL je celovita CAM-rešitev za 2,5D, 3D, 5-osno, HSC/HPC obdelavo, za postopke frezalnega struženja ter za posebne aplikacije in visoko ucinkovite avtomatizirane rešitve. CAM-programska oprema zagotavlja tehnološko vodilno analizo geometrije ter izracune poti orodij med obdelavo. Aplikacija hyperMILL vsebuje posebne rutine, ki so razvite za ucinkovito programiranje in obdelavo komponent na 5-osnem frezalnem stroju ali stroju za frezalno struženje. Rešitve na podrocju obdelave komponent turbinskih strojev z eno lopatico in vec lopaticami so vgrajene v hyperMILL, kar je uporabno za frezanje, vrtanje in struženje ter tako omogoca uporabo enega celovitega sistema CAM za razvoj teh komponent. Poleg tega so na razpolago tudi robustni CNC-post procesorji, ki zagotavljajo dobro komunikacijo s krmilnikom obdelovalnega stroja. To partnerstvo med podjetjema CFturbo in OPEN MIND zdru­žuje izdelke, storitve ter prodajne in tehnicne skupine za zagota­vljanje celovite rešitve v obliki programske opreme. Kupci lahko delajo z vsakim od teh dveh podjetij za pridobivanje orodij, šolanj in storitev neposredno od strokovnjakov. Obe podjetji sta dobro zastopani s svojimi zaposlenimi in pooblašcenimi preprodajalci njihovih izdelkov. www.openmind-tech.com www.cfturbo.com »» CFturbo je sodobna in zmogljiva programska oprema za interaktiven razvoj turbinskih strojev. Vir: CFturbo »» Programska oprema hyperMILL postavlja CAM-strategije za obdelavo izdelkov z vec lopaticami. Vir: OPEN MIND Tisoc ton vulkanskih kamnov shranjuje 130 MWh energije v pilotnem obratu V pilotnem obratu s kapaciteto 130 MWh, ki se nahaja v hamburškem okrožju Altenwerder, se je zacelo testiranje uporabe vulkanskih kamnov kot medija za shranjevanje energije. Podjetje Siemens Gamesa Renewable Energy, ki je znano na podrocju razvoja in izdelave vetrnih turbin ter objektov za vetrno energijo, je junija letos oznanilo zacetek projekta shranjevanja energije na slovesnosti, ki se je je udeležil Andre­as Feicht, nemški zvezni sekretar za energetiko. Nova uporaba starodavnega materiala bi lahko omogocala shranjevanje velikih kolicin energije na cenovno ucinkovit nacin, trdijo v podjetju Siemens Gamesa. Po drugi strani lahko tak nacin shranjevanja energije zagotovi novo funkcijo za stare termoelektrarne, dodajajo v podjetju. V ta namen so namestili približno 1.000 ton vulkanskega kamna v obrat za shranjevanje to­plote. Elektricna energija se pretvori v vroc zrak z uporabo uporovnega grelca, ki segreje kamne do temperature 750 °C. Ko se energijo ponov­no potrebuje med vrhovi porabe v elektricnem omrežju, se toploto iz kamnov uporabi za poga­njanje parnih turbin in znova ustvarja elektricno energijo. Po zagotovilih podjetja Siemens Gamesa bi moral obrat omogocati enotedensko shranjeva­nje energije v obliki toplote, pri cemer trdijo, da bo zmogljivost shranjevanja sistema nespremenjena med ciklom polnjenja z energijo. S ciljem, da bi v prihodnosti povecali predsta­vljeno rešitev, da bi omogocala shranjevanje in ponovno sprošcanje energije reda velikosti vec gigavatnih ur, nameravajo v podjetju Siemens Gamesa obsežno testirati zmogljivosti in ucinkovitost te rešitve. Ta projekt je del programa »Energetske rešitve prihodnosti«, ki ga financira nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo in energetiko ter poteka v partnerstvu z Inštitutom za inženirsko termodinami­ko Univerze za tehnologijo v Hamburgu in lokalnim energetskim podjetjem Hamburg Energie, ki bo odgovoren za pretvorbo shra­njene toplote v elektricno energijo ter distribucijo na trg. Podjetje Hamburg Energie je razvilo svojo lastno programsko opremo in združevalno platformo za združevanje distribuiranih energetskih virov na svojih omrežjih v tako imenovane virtualne elektrarne. Poleg tega v podjetju Siemens Gamesa trdijo, da bi se lahko uporabljale standardne komponente za pretvorbo konvencional­nih elektrarn na fosilna goriva v obratu za shranjevanje energije v obliki toplote segretih vulkanskim kamnov. Po navedbah spletnega portala Energy-Storage.news, podjetje Lumenion, ki izvaja preiz­kuse shranjevanja energije v obliki toplote v jeklenih strukturah, zagotavlja, da lahko na stroškovno ucinkovit nacin shranjuje energijo do 48 ur. Poleg tega v podjetju Lumenion zagotavljajo, da lahko to rešitev poceni razširijo, medtem ko tehnologijo podjetja trenutno testirajo v nemškem podjetju Vattenfall. Prav tako tudi druga podjetja tekmujejo pri komercializaciji podobnih konceptov, kot so shranjevanje toplote v kompozitnih materialih podobnim betonu. [ www.energy-storage.news ] www.siemensgamesa.com »» V podjetju Siemens Gamesa so prepricani, da lahko segrevanje vulkanskih kamnov omogoca locitev generacije in dobave elektricne energije. Vir: Flickr uporabnik: young shanahan Prednosti uporabe adaptivnih rezkalnih strategij V clanku so predstavljene znacilnosti in prednosti uporabe adaptivnih stra­tegij rezkanja. Njihovo bistvo je prilagajanje poti orodja obliki izdelka tako, da so zagotovljeni cim boljši pogoji za odrezavanje. Pod dobrimi pogoji za odrezavanje v tem primeru razumemo cim bolj stalne obremenitve rezal­nega orodja, kar zagotavlja vecjo obstojnost in/ali produktivnost orodja. Ponudniki CAM-programske opreme navajajo velike prihranke pri obdelo­valnem casu in orodjih, s preizkusom smo se odlocili to preveriti. Predsta­vljen je preizkus obdelave s strategijo adaptivnega rezkanja in primerjava s klasicnimi oblikami poti pri rezkanju. Rezultati so bili stroškovno ovredno­teni in so pokazali ocitne prednosti uporabe adaptivnih strategij napram klasicnim oblikam poti. Prihranki so tudi v realnih razmerah znatni. Mario Loncar, Boštjan Razboršek, Mirko Ficko, Simon Klancnik, Ivo Pahole 1 Uvod Z razvojem adaptivnih strategij rezkanja so se proizvajalci CAM­-programske opreme zaceli ukvarjati s ciljem doseganja optimal­nih pogojev odrezavanja med obdelavo. Da bi to dosegli, je treba prilagoditi obliko poti orodja izdelku. Ob tem, da strategija obdela celotno izbrano prostornino, mora zagotavljati cim boljše pogoje odrezavanja. Z uporabo takšnih strategij rezkanja lahko podjetja bistveno zmanjšajo stroške obdelave in so tako sposobna doseci vecjo konkurencnost na trgu. Na trgu obstaja kar nekaj proizvajalcev strategij adaptivnega rezkanja, vsak od njih ima svoje znacilnosti in prednosti. Scasoma so postale adaptivne strategije rezkanja vse bolje integrirane v CAM-programsko opremo. Njihova uporaba se tako ne razlikuje vec bistveno od uporabe klasicnih strategij rezkanja. Na trgu se po­javljajo pod razlicnimi oznakami: iMachining, Adaptive Clearing, Adaptive Roughing, Adaptive Milling itd. [6]. 2 Preizkus adaptivnega rezkanja 2.1 Znacilnosti in prednosti adaptivnega rezkanja Strategije adaptivnega rezkanja v primerjavi s klasicnimi strategi­jami rezkanja ponujajo kar nekaj prednosti [1-3]. Vecina prednosti izhaja iz dejstva, da oblika poti zagotavlja manjše spremembe obremenitve orodja, kot je to pri strategijah, ki imajo za edini cilj odstranitev prostornine surovca, da bi dobili koncno obliko. Lastnosti adaptivnega rezkanja: • velika in konstantna globina reza ob visoki rezalni in podajalni hitrosti, • gladke poti orodja, • skoraj konstantna obremenitev orodja med obdelavo in nale­tom/iztekom, • velika izkorišcenost orodja, • brez nenadnih sprememb smeri ali hitrosti odrezovanja, • oblika izdelka je razdeljena na vec obmocij, glede na znacilno obliko v dolocenem obmocju je izbrana najustreznejša oblika poti. Prednosti adaptivnega rezkanja: • skrajšanje casa obdelave, • idealno za trde materiale (uporaba v orodjarstvu), • podaljšanje življenjske dobe orodja, • zelo dobra kakovost obdelane površine, • vecja natancnost, • konstantna rezalna sila, • zmanjšanje toplotnih in mehanskih obremenitev obdelovanca. Razen prej naštetih prednosti, ki jih obljubljajo proizvajalci, se ob uporabi takšnih strategij pojavljajo tudi dolocene slabosti. Slabosti adaptivnega rezkanja: • vecje nevarnost kolizije zaradi vecjega števila hitrih premikov orodja med obmocji rezkanja, • nevarnost poškodbe orodja in stroja zaradi vecjih obremenitev orodja, • zahteva uporabo strojev z visokohitrostno obdelavo, • nevarnost pojava vibracij orodja ob uporabi neustreznega orodja, • nevarnost pojava vibracij na stroju stroja ob uporabi neustre­znega krmilja/stroja. Strategije adaptivnega rezkanja so namenjene predvsem izvajanju visokohitrostnih obdelav ob upoštevanju vseh zahtev za visoko­hitrostne obdelave, kot so ustrezni rezalni parametri, ustrezno orodje, vpenjanje, hlajenje itd. Strategije temeljijo na prilagajanju orodnih poti obliki izdelka, za to uporabljajo kombinacijo dveh osnovnih oblik poti orodja, in sicer so to trohoidne ter spiralne poti. Takšne poti orodja omogocajo gladke premike orodja med obdelavo, kar pomeni, da ni sunkovitih prehodov iz enega reza v drugi rez, kot je to pogosto pri klasicnih postopkih rezkanja, ki temeljijo predvsem na linearnih poteh orodja [6]. Z uporabo trohoidnih poti orodja adaptivne strategije zagotavljajo konstan­tno rezalno silo, kar je eden izmed osnovnih pogojev za uspešno izvajanje visokohitrostnih obdelav [5]. 2.2 Primer uporabe strategije adaptivnega rezkanja Strategijo adaptivnega rezkanja smo testirali na izdelku. Spre­mljali smo nastajanje odrezkov v odvisnosti od rezalne hitrosti in kakovosti površine. Preizkusili smo strategijo, ki jo ponuja Siemens NX od verzije 12.0 in se imenuje »Adaptive milling«. Namenjena je predvsem za grobo obdelavo. Preizkusni izdelek je bila prirobnica iz konstrukcijskega jekla C60 natezne trdnosti 550 N/mm2 in trdote 177 HB. Osnovne dimenzije surovca znašale so 102×132×20 mm (Slika 1). Poskus smo izvedli na 5-osnem CNC-obdelovalnem stroju Depo Trimill VU 1709 s krmiljem Heidenhain iTNC 530. Uporabljeno je bilo rezkalo z variabilno geometrijo proizvajalca ISCAR EC-E4L 10-22/32W10CF72 IC900. Uporabljeni rezalni parametri so zapisa­ni v Tabeli 1. 2.3 Rezultati testiranja Po obdelavi s strategijo »Adaptive milling« smo z merilnikom Mitutoyo Surftest SJ–301 izmerili srednji aritmeticni odstopek profila Ra. Izmerjena vrednost Ra je znašala 1,04 µm, kar sodi v podrocje fine obdelave. Odrezki, ki so nastali, imajo znacilno iglicasto obliko, kar je posledica uporabljenih rezalnih parametrov (majhna stopnja prekritja, velika globina rezkanja). Na podlagi nastalih odrezkov, temperature orodja in delovanja CNC-obdelo­valnega stroja smo ocenili ustreznost izbire rezalnih parametrov. V primeru pravilno izbrane rezalne hitrosti CNC-obdelovalni stroj deluje brez vibracij ali segrevanja orodja, odrezki pa imajo svetlo barvo (Slika 2). Ob uporabi neustreznih rezalnih parametrov pride do vibracij obdelovalnega stroja in prekomernega segrevanja ter posledicno do hitre obrabe orodja. Nastali odrezki zaradi termicne obremeni­tve dobijo rjavo barvo, kot vidimo na Sliki 3. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je izbira pravilnih rezalnih parametrov bistvena za uspešno uporabo adaptivnih strategij rezkanja. Uporaba strategije vpliva tudi na stroške obdelovalnega stroja in stroške orodja v primerjavi s klasicnim rezkanjem, kar prikazuje Slika 4. Na testnem primeru nam je stroške strojne obdelave uspelo zni­žati za 40,23 %, stroške orodja pa za 13,6 %. Skupni stroški obde­lave so se tako zmanjšali za 30,82 %, predvsem na racun skrajšanja obdelovalnega casa . 3 Sklep Strategije adaptivnega rezkanja imajo veliko prednosti v primerjavi s klasicnim rezkanjem, vendar zaradi zahtevnejšega programiranja in nepoznavanja uporabnikov še vedno niso široko uporabljane. Strategije adaptivnega rezkanja se še vedno razvijajo in izboljšujejo, zato lahko pricakujemo, da bodo v okolju, kjer se zahteva visoka produktivnost, scasoma prevladale in izpodrinile klasicne oblike poti. Edino z razvojem novih, boljših strategij in orodij je mogoce zmanjšati stroške mehanskih obdelav in povecati konkurencnost na trgu. Z uporabo adaptivnih strategij rezkanja lahko s sorazmer­no majhnim vložkom v programsko opremo dosežemo znatne koristi. Tehnicne zahteve, ki morajo biti zato izpolnjene, izpolnjuje vecina sodobnih obdelovalnih strojev in orodij. Viri: [1] DP Technologx Corp., »ESPIRIT ProfitMilling: A Technical Overvi­ew«, 2015. [Online]. Available: http://www.billwest.de/assets/esprit­-profitmilling-white-paper.pdf. [Accessed 12. 4. 2018]. [2] T. Vant Erve, »NX CAM Update and future directions: The latest tecnology advances«, 25. 10. 2017. [Elektronski]. Available: http://www.plm-europe.org/admin/presentations/2017/2073_PLMEuro­pe_25.10.17-09-00_Tom-Vant-Erve_SPLM_nx_cam_update_and_fu­ture_directions.pdf. [Poskus dostopa 12. 4. 2018]. [3] SolidCam, »iMachining NX FAQ«, [Online]. Available: http://www.imachining4nx.com/documentation-nx/. [Accessed 12. 4. 2018]. [4] J. B. I. Pahole, Obdelovalni stroji, Maribor: Fakulteta za strojništvo Maribor, 2003. [5] Siemens PLM, »Proper Feeds and Speeds with Adaptive Milling in NX 12«, 20. 2. 2018. [Online]. Available: https://www.autodesk.com/industry/manufacturing/resources/manufacturing-engineer/speed-up­-milling-with-constant-cutter-forces. [Accessed 12. 4. 2018]. [6] M. Loncar, »Uporaba adaptivnih strategij rezkanja«, Diplomsko delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 2018. Mario Loncar, Boštjan Razboršek, Mirko Ficko, Simon Klancnik, Ivo Pahole • Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru REZALNI PARAMETRI Rezalna hitrost vc [m/min] 160 Število vrtljajev orodja n [min-1] 5093 Pomik na zob fz [mm] 0,08 Delovni pomik f [mm/min] 1629,76 Prekritje orodja [%] 7 Globina rezanja ap [mm] 10–20 Dodatek na steno [mm] 0,2 »» Tabela 1: Izbrani rezalni parametri za grobo obdelavo iz kataloga ISCAR »» Slika 1. Prirobnica s surovcem iz konstrukcijskega jekla C60 [6] »» Slika 4 Graficni prikaz skupnih stroškov na izdelani kos [6] »» Slika 2. Odrezki, nastali pri izbiri ustreznih rezalnih parametrov [6] »» Slika 3. Odrezki, nastali pri izbiri neustreznih rezalnih parametrov [6] Nov nadzorni sistem za aktivne vibracije pri CNC-obdelovalnih strojih • Pomaga pri optimizaciji obdelave z odpravljanjem vibracij na orodju, povecanjem stopnje odnašanja materiala ter olajšanjem prediktivnega vzdrževanja. • Inovativna zasnova pospeškometra s hitrim vzorcenjem, ki uporablja zmogljivost procesiranja digitalnih podatkov servomotorje. Podjetje NUM je predstavilo inovativen nadzorni sistem za aktivne vibracije pri CNC-obdelovalnih strojih, ki temelji na uporabi pospeškometra. Sistem je bil prvenstveno razvit za izboljšanje obdelave z odpravljanjem vibracij orodja. Poleg tega sistem pomaga tudi povecati produktivnost s povecanjem stopnje odnašanja materiala ter obenem zagotavlja povratne informacije v realnem casu za potrebe preventivnega vzdrževanja. Sistem je na razpolago za nadgradnjo vsakega obdelovalne­ga stroja, ki uporablja visokozmogljive digitalne servomotorje MDLUX podjetja NUM, ki predstavljajo del CNC-platforme podjetja Flexium+. Sistem nadzora aktivnih vibracij podjetja NUM je cenovno zelo ucinkovita rešitev, ki zagotavlja zmožnost dinamicnega dušenja brez primere. Najbolj konkurencni pospeškometri na trgu lahko izvajajo le nizkofrekvencno vzorcenje ter potrebujejo dodatno elektroniko za obdelavo signalov pred povezavo (obicajno preko Fieldbusa) na CNC ali PLC sistem. Podatki iz pospeškometrov se obicajno lahko zajemajo le vsakih 20 milisekund, kar je nepri­merno za dušenje vibracij na obdelovalnih strojih. Pospeškometri v novem sistemu podjetja NUM so vzorceni vsakih 100 mikro­sekund, kar pomeni, da se jih lahko uporablja za nadzor z zaprto zanko pri pasovnih širinah nekaj sto Hertzov. Pospeškometer z majhno namestitveno prirobnico se lahko enostavno namesti na vpenjalno glavo za orodja na obdeloval­nem stroju ter ima obcutljivost 0,02 g (1,96 m/s2) z merilnim obmocjem ±2 g (±19,6 m/s2). Pri tem je pospeškometer neposre­dno povezan z digitalnim servomotorjem, kar odpravlja potrebo po kakršnemkoli vezju za obdelavo signalov. Sistem za nadzor aktivnih vibracij uporablja opcijo makrojev (DEM-X) vgrajenih v pogon, ki so na razpolago pri visokoz­mogljivih digitalnih servomotorjih MDLUX podjetje NUM. Ta možnost omogoca vgradnjo makrojev v pogon, ki delujejo v realnem casu, kar omogoca manipulacijo algoritmov za regula­cijo. Izhodni signal iz pospeškometra se tako lahko uporablja za neposredno vplivanje na obnašanje nadzorne zanke za hitrost servomotorja. Vsi servo pogonski moduli MDLUX uporabljajo napredne nadzorne tehnike DSP, kar poveca hitrost nadzora med CNC-krmilnikom in vodili servomotorja ter vsebuje visoke pasovne širine zanke in posebne algoritme za pospeševanje, ki ohranjajo hitrost in natancnost pozicioniranja. Ena izmed najbolj zanimivih aplikacij novega sistema za nadzor aktivnih vibracij podjetja NUM je pri vibracijah srednjice orodja zaradi razlicnih nacinov vibracij mehanske strukture obdelo­valnega stroja. Do sedaj, tudi v primerih, ko je obdelovalni stroj opremljen z inkrementalnim dajalnikom z visoko resolucijo (vgrajenim v servomotorju) je bilo nemogoce dušiti vibracije srednjice orodja iz preprostega razloga, ker se jih ni merilo. Kljub temu da bi lahko modeliranje kompleksnih sistemov ter nadzor stanja in položaja zagotovila dolocene ucinkovite rezultate, je kompleksnost zelo velika in robustnost kompenzacije dokaj šib­ka. Tako bi bil v celoti izgubljen ucinek kompenzacije v primeru majhne spremembe parametra, kot je na primer inercija. Kljub vsemu omogoca nov sistem nadzora aktivnih vibracij podjetja NUM merjenje in dinamicno spreminjanje pospeškov na srednjici orodja v vsaki izmed glavnih smeri osi X, Y in Z, kar sedaj omogoca zelo natancno dušenje vibracij. Z uporabo tega pristopa se lahko vibracije orodja ucinkovito odpravijo, kar bistveno zmanjša obrabo orodja in poveca stopnjo odnašanja materiala med procesom obdelave. Vsi podatki o pospeševanju so procesirani v digitalni domeni znotraj pogona, kar pomeni, da se jih lahko ciklicno prenese v Flexium+ NCK ter shrani v NCK-pomnilnik. Podatki se kasneje lahko naložijo v operacijski sistem Windows za nadaljnje vrednote­nje ali za uporabo v programski opremi za nadzor procesa podjetja NUM. To pa je še posebej uporabno za aplikacije preventivnega vzdrževanja, saj se tako lahko zagotovijo zgodnja znamenja poten­cialnih težav na obdelovalnem stroju, preden pride do dragih po­pravil. Obicajno se na takšen nacin zaznajo vibracije vretena zaradi težav v ležajih, zmanjšanje zmogljivosti zaradi povecanja trenja ter povecano obrabo ali lom orodja. [ Objavljeno na: www.wordsun.com ] num.com »» Vkljuceno dušenje vibracij. Spodnji graf prikazuje hitrost X osi, medtem ko zgornji graf prikazuje, da se merilna tocka premika in da so pospeški velikosti, kot je programirano (naravne frekvence so v celoti kompenzirane). Vir: Wordsun »» Izkljuceno dušenje vibracij. Spodnji graf prikazuje hitrost X osi, medtem ko zgornji graf prikazuje, da merilna tocka na stroju vibrira s svojo naravno frekvenco (približno 3 Hz). Vir: Wordsun »» Aplikacija za spremljanje delovanja tovarne Connect Plan zagotavlja popolno vizualizacijo vseh proizvodnih procesov. Osredotocenost na digitalno tovarno Podjetji Okuma in Sandvik Coromat predstavljata digitalne proizvodne procese Celovito nacrtovanje procesov, povezane rešitve in analize proizvodnje: digitalizacija povzroca osupljive spremembe v proizvodni industriji. Tema dogodka »Lunch & Learn«, ki sta ga priredili podjetji Okuma, ki ga v Slove­niji predstavlja podjetje Celada, d. o. o., in Sandvik Coromat je bila digitalna tovarna. Številni predstavniki proizvodnih podjetij so se 9. julija letos družili v tehnicnem centru jug podjetja Okuma v nemškem mestu Langenau ter spoznali ogromne potenciale preglednih procesov. Podoben dogodek je v Krefeldu potekal že 2. aprila letos. Program dogodka je zajemal strokovne predstavitve ter prikaze tehnologije Industrije 4.0 v živo na najsodobnejših CNC-obdelovalnih strojih. Hitra digitalizacija ponuja ogromne priložnosti za povecanje pro­duktivnosti. Vizualizacija celotnega proizvodnega okolja znižuje stroške in krajša dobavne case. S tehnologijami, kot je 3D Virtual Monitorin podjetja Okuma, lahko proizvajalci vnaprej simuli­rajo in testirajo celoten proces obdelave. 3D Virtual Monitorin uporablja za natancne simulacije procesa na obdelovalnem stroju neposredne podatkovne sete konstrukcije. To zagotavlja izogib dragim napakam pri programiranju ter skrajšuje case nastavi­tev. Dodatne prednosti te metode simuliranja so varne operacije razreza izdelkov ter zanesljiva manipulacija obdelovancev. Rešitve digitalne proizvodnje omogocajo hitro in ucinkovito kontrolo pri istocasni obdelavi s številnimi orodji. Odprava vibracij med obdelavo s simbiozo programske in strojne opreme Vsaka digitalna tovarna temelji na popolni harmoniji strojne in programske opreme. Podjetji Okuma in Sandvik Coromat sta to uspešno predstavili s tehnologijo Silent Tools Plus podjetja Sand­vik Coromat in vecopravilnim obdelovalnim strojem MULTUS U4000 podjetja Okuma, kjer so v celoti odpravili vibracije, ki nastanejo med notranjim struženjem tankostenskih izdelkov. Pri tem orodja z dušenjem vibracij ter z vgrajenimi senzorji dosegajo vecjo ucinkovitost obdelave pri struženju. Programska oprema Silent Tools Plus omogoca neposredno odcitavanje podatkov z zaslona obdelovalnega stroja. S pomocjo prikazovalnika vibracij se lahko spremlja proces obdelave ter preprecuje nabiranje odrezkov. Operater tako ve, ali orodje odrezuje in lahko enostavno spremlja proces obdelave. Rezultat te optimizirane uporabe orodij omogoca skrajšanje casov ciklov obdelave ter zagotavlja boljšo kakovost obdelane površine. Connect Plan: povezovanje, vizualizacija in optimizacija Aplikacija Connect Plan podjetja Okuma tlakuje pot za pame­tno tovarno. Rešitev, ki temelji na programski opremi, povezuje obdelovalne stroje, zbira njihove podatke in vizualizira proizvodne proces, kar omogoca povecanje izkorišcenosti opreme. Sistem In­dustrije 4.0 omogoca tudi integracijo obdelovalnih strojev drugih proizvajalcev. Za sledljivost je posamezen identifikator obdelo­vanca povezan s podatki obdelave in rezultati meritev na vsakem stroju. Ko se pojavi napaka, se lahko analizira vzrok ter nadaljuje proizvodnjo z vecjo kakovostjo in zanesljivostjo. Poleg tega so zbrani procesni podatki uporabljeni za prediktivno vzdrževanje, ki je podlaga za napovedovanje in planiranje servisnih intervalov. Nadzorni sistem OSP-P300A samodejno deli podatke Podjetje Okuma je edini celovit dobavitelj svojih lastnih izdelkov na podrocju CNC-krmilnikov, ki jih izdeluje samo. Pametni nadzorni sistem OSP-P300A je bil posebej razvit za najnovejše zahteve proizvodnje, saj je prikrojen za CNC-obdelovalne stroje in zagotavlja povecanje ucinkovitosti s svojimi novimi deljenimi podatkovnimi bazami. Podatki, ki so zajeti z enega dela nadzora, se samodejno delijo naprej. To uporabnikom prihrani nepotrebno programiranje ter skrajša case nastavitev. Po zaslugi odprte arhi­tekture operacijskega sistema Windows se lahko obdelovalni stroji podjetja Okuma enostavno integrirajo v obstojeca proizvodna okolja. [ foto: Okuma ] www.okuma.eu »» Skupni dogodek podjetij Okuma in Sandvik Coromat je bil popoln uspeh. »» Prikaz tehnologije Silent Tools Plus podjetja Sandvik Coromant na vecopra­vilnem stroju MULTUS U4000 podjetja Okuma. Aplikacije dodajalne proizvodnje v orodjarski industriji Ne, dodajalna proizvodnja še dolgo ne bo nadomestila serijske proizvodnje. Vendar lahko kot podporna tehnologija drasticno izboljša proces izdelave orodij, kar izboljša ucinkovitost proizvodnje. Že nekaj let se veliko govori o motilnih inovacijah in tehno­logijah. Številni trendi naj bi za vedno spremenili izdelovalno industrijo. Pametna proizvodnja, digitalizacija, industrija 4.0 in v zadnjem casu tudi 5G lahko motijo dosedanji nacin dela. Za vse te primere je mišljeno, da ce bo tehnologija uspela, bo spremenila in preoblikovala obstojece trge. Težava je v tem, da nihce ne more resnicno potrditi, ali je tehnologija uspešna ali ne. Leta 1996 je Nokia svetu predstavila prvi pametni telefon, svet pa nanj še vedno ni bil pripravljen – ali pa morda marketinški eki­pi Nokie ni uspelo prepricati sveta, da potrebuje pametni telefon. Podjetje, ki mu je uspelo uspešno lansirati pametni telefon, je bil seveda devet let pozneje Apple. Številne inovacije niso opravile preizkusa casa. Drug takšen primer so ocala Google Glass. Ko so bila pohvaljena kot naslednji preskok potrošniške tehnologije, je bila leta 2015 njihova prodaja ustavljena. Tudi v tehnologiji je takšnih zgodb nešteto – izdelki, ki so spodleteli že skoraj takoj na zacetku. Zanimiva stvar v zgodbi o Googlovih ocalih je, da so bila pretirano reklamirana in na koncu so se morala predati resnicnim pomislekom: ljudje niso marali biti posneti na skrivaj. Torej so ta ocala bila izdelek z motilno tehnologijo. Velika obljuba dodajalne proizvodnje je bila, da z individuali­ziranimi izdelki ne bomo vec potrebovali množicne proizvodnje. Dejstvo je, da živimo v zelo raznolikem in individualiziranem svetu. Obicajno je, da vsak model avtomobila obstaja v razlicnih konfiguracijah – od zasnove in motornih sklopov do varnostnih funkcij in informacijskih sistemov. Ko poslušamo ljudi iz marke­tinga, ki govorijo o dodajalni proizvodnji, si razlagamo njihove besede, da bi moralo biti vse in da tudi bo vse, kar je okoli nas, individualizirano v skladu z osebnimi potrebami in željami. Ceprav bi bilo to smiselno za avtomobile in medicinske proteze, smiselno pa ne bi bilo za vse, kar se danes proizvaja velikoserijsko. V plastenke se vsako leto napolni približno 89 milijard litrov vode. Vpliv, ki bi ga lahko imela dodajalna proizvodnja na množicno proizvodnjo, je uvedba vecje prilagodljivosti v postopke masovne proizvodnje. Cas razvoja izdelka bi lahko skrajšali in tako privedli do izboljšanja ali spremembe obstojecih izdelkov. Dodajalna proizvodnja in njeno pretirano oglaševanje Dodajalno proizvodnjo so že veckrat pohvalili tudi kot zadevo, ki bo spremenila pravila v dobavni verigi. Govorilo se je, da bo 3D-tiskanje vodilo v gospodinjsko proizvodnjo blaga, da bo vec lokalne proizvodnje namesto centraliziranih obratov. Zelo pogost naslov novic se je glasil »3D-tiskanje bo spremenilo svet«, sledila so besedila, ki so navajala, da se bo življenje na zemlji kmalu korenito spremenilo in da bomo od sedaj naprej namesto kupcev, postali ustvarjalci. Ti naslovi so zdaj stari vec kot pet let in zdi se, da je svet še vedno skoraj enak. Promocija je bila pretirana, zlasti glede vpliva, ki bi ga 3D-tiskanje imelo v našem zasebnem življenju. Vendar obstajajo podrocja, na katerih je 3D-tiskanje splošno sprejeto kot pomembna tehnologija. Preprosto 3D-tisk na splošno ni dosegel tocke, ko nadomešca obstojece trge, jih je pa zacel krepiti. Eden od razlogov za to je, da izdelava z dodajanjem materiala ni tako preprosta, kot si lahko predstavlja­te. Vzrokov za to je vec. • Dodajalna proizvodnja potrebuje širšo bazo znanja V številnih primerih poznavanje razlicnih tehnologij ter s tem povezane prednosti in slabosti ter aplikacije upo­rabe preprosto ni na voljo. Ker desetle­tja ni bilo veliko teh tehnologij na trgu, bo minilo kar nekaj casa, preden se bo znanje razširilo. Na primer, le nekaj univerz je resnicno specializiranih za dodajalno tehnologijo. • Dodajalna izdelava zahteva ponovni razmislek o dizajnu: Zelo pomembno je dobro poznati te postopke. Za njih je znacilno, da se izdelki gradijo z dodajanjem materiala – in to se jasno razlikuje od tradicio­nalnih metod izdelave, kjer material odvzemamo, zato mora biti oblikovanje izdelka popolnoma drugacno. To se zacne z dejstvom, da je treba podporne strukture vkljuciti v fazo nacrtovanja in nadaljuje z dejstvom, da je treba upoštevati oblike narave in posnemati bionske strukture, popolnoma drugace kot pri obicajnih tehnicnih dizajnih. • Po-obdelava: Izdelava se ne konca s tiskanjem: Poznati je treba tudi posamezno tehnologijo. Kako dolgo trajajo faza gradnje, faza proizvodnje in faza po-ob­delave? Kako hitro lahko držite koncni izdelek v svojih rokah? Koliko casa bo trajalo, da dosežemo kakovost površine, ki je potrebna? Dodajalna proizvodnja v orodjarski industriji Pri izdelavi orodij se lahko dodajalna proizvodnja uporablja v razlicnih fazah postopka. • Hitro prototipiranje: Hitro prototipiranje se uporablja za ustvarjanje fizicnih modelov za pregled in potrditev dizajna. To je tipicna uporaba dodajalne proizvodne tehno­logije, saj druge metode zahtevajo višje stroške. Prednost uporabe dodajalne proizvodnje je v tem, da je mogoce zasnovo in funkcionalnost modela pre­gledati zelo hitro, s cimer se skrajša cas od zasnove do proizvodnje izdelka. • Hitra izdelava orodij: Hitra izdelava orodij je metoda izdelave orodja z uporabo dodajalnih tehnologij. To je še posebej izvedlji­vo, ce se orodje uporablja za izdelavo majhnih serij. Konvencionalno izdelano orodje je pogosto predrago. Ce orodje izdelujemo z dodajalnimi tehnologi­jami, ima enake prednosti kot hitro prototipiranje, in sicer je mogoce hitreje uveljaviti spremembe zasnove. • Hitra proizvodnja Hitra proizvodnja ne uporablja doda­jalne proizvodnje po definiciji. Vendar ta metoda izdelave pomeni hitre in pri­lagodljive metode za izdelavo delov brez uporabe orodij. Kljub temu pogosto vkljucuje dodajalno proizvodnjo. Hitra izdelava je še posebej smiselna, kadar je treba izdelek izdelati ne samo hitro, ampak tudi, ko ima izdelek geometrijo, ki jo je težko uresniciti s konvencional­nimi metodami. • Druge aplikacije pri izdelavi orodij: Še posebej pri izdelavi orodij obstaja veliko drugih možnosti uporabe dodajalne proizvodnje. Medtem ko zgoraj omenjene aplikacije opisujejo neposredno izdelavo koncnega izdelka ali koncnega (prototipnega) orodja, se lahko dodajalna proizvodnja uporabi tudi za izdelavo posameznih sestavnih delov orodja. To lahko vkljucuje izdela­vo orodnih vložkov ali celo opreme, ki je potrebna za optimizacijo proizvodne­ga procesa. Druga pogosta uporaba je optimizaci­ja samega orodja. Tu hitrost ni odlocilni dejavnik, temvec dodatne možnosti, ki jih ponuja dodajalna proizvodnja. Z dodajalno proizvodnjo se lahko orodju dodajo hladilni kanali, ki jih ni mogoce izdelati s konvencionalnimi metodami, kot sta frezanje in vrtanje. Z dodajalno izdelanimi hladilnimi kanali znotraj orodja je mogoce enakomerno ohladiti celotna obmocja, ki so težko dostopna – na primer tista, ki obdajajo izmetalo in vodilo. Cikel injekcijskega brizganja lahko poteka veliko hitreje kot prej. Posledicno se lahko cas cikla brizganja zmanjša za do 40 odstotkov, ce se temperaturni profil homogenizira simultano. Primeri ucinkovite uporabe dodajalne proizvodnje Odlocitev o tem, ali je uporaba doda­jalne tehnologije za podjetje smiselna, mora biti vedno sprejeta za vsak primer posebej. V prihodnjih izdajah revije IRT 3000 boste lahko brali o konkretnih primerih uporabe dodajalne proizvo­dnje v orodjarski industriji. Oblikovanje lomilcev odrezkov Oblikovanje cepilne ploskve rezalne plošcice zahteva nekaj inženirskega znanja, na primer poznavanje teorije odrezavanja kovin in procesa obliko­vanja odrezkov, razumevanje posebnosti obdelave razlicnih materialov, poznavanje nacel prašne metalurgije in omejitve izdelave sintranih izdel­kov, izkušnje in ustrezna usposabljanja za oblikovanje orodij. Skozi leta so tehnološke možnosti izdelave odrezovalnih orodij v veliki meri narekovala obliko cepilne ploskve orodja. Na primer, v najzgodnejših dneh rezalnih plošcic je bila cepilna ploskev ravna površina. Lomljenje dolgega odrezka pri struženju z orodjem, ki je nosilo to rezalno plošcico, je bilo rešeno z uporabo dodatnega pokrova, ki je bil namešcen na orodje nad rezalno plošcico. V nekaterih izvedbah orodij je celo zgornja objemka, ki je pritrdila rezalno plošcico, delovala podobno kot lomilec odrezkov. Druga pogosta rešitev za rezalno plošcico z ravno cepilno ploskvijo je bila izdelava jamic, ki lomijo odrezke z brušenjem. Jamica je spodbuja­la zavijanje odrezka v spiralo in nato njegovo lomljenje na manjše segmente. Obe metodi bi morali obravnavati skozi leco casa, vendar še zdalec nista bili popolni. Dodatni pokrov za lomljenje odrezkov je ustvaril naravno oviro za gibanje odrezka. Odrezki so povzrocili intenzivno obrabo tega dela in znatno zmanjšali življenjsko dobo orodja. Oblika in dimenzije jamice so bile mocno odvisne od brusa, kar je znatno zmanjšalo možne oblike jamic. Toda glavna težava je bila potreba po dolgotrajnih preizkusih za razvoj lomilcev odrezkov, ki bi zago­tovili stabilne zmogljivosti pri obdelavi razlicnih vrst materiala. Napredek v metalurgiji prahov je stanje dramaticno spremeni­lo, uvedel je nove stroje in racunalniško vodenje, ki so bistveno izboljšali stabilnost in zanesljivost v razlicnih procesih. Tehnologija sintranih karbidnih izdelkov je olajšala oblikovanje cepilne ploskve rezalnih plošcic in razbremenila odvisnost površine jamic in doda­tnega pokrova. Cepilna ploskev je tako dobila videz kombiniranih konkavnih in konveksnih delov, lokalnih izboklin itd. Ta zapletena geometrija je zasnovana tako, da zagotavlja potrebno oblikovanje odrezkov in ucinkovito lomljenje odrezkov. Cepilna površina današnjih rezalnih plošcic ima enako teksturo površine. CAD je ponudil oblikovalcem orodij zmogljivo orodje za kom­pleksno 3D-modeliranje, inženirske izracune in analizo možnih omejitev oblikovane rezalne plošcice in seveda njegove cepine ploskve. Ne samo, da je omogocil izdelavo najrazlicnejših vložkov z geometrijsko zapletenimi ploskvami, ampak je bistveno skraj­šal postopek oblikovanja. Popolnoma nova raven oblikovanja rezalnega orodja in nova tehnologija je znatno zmanjšala potrebe testiranja. Cas, potreben za proucevanje rezalnih zmogljivosti nove geometrije rezalnih plošcic, je z uporabo strojne obdelave ostal precej pomemben. To velja za zasnovo vseh rezalnih plošcic, ki jih je mogoce menjati na držalu, ne samo za struženje. Pri rezalnih plošcicah za frezanje se oblika cepilne ploskve obravnava predvsem z vidika oblikovanja odrezkov – frezanje je postopek prekinjenega rezanja, zato lomlje­nje odrezkov ne povzroca težav. Pri rezalnih plošcicah za frezanje cepilno ploskev imenujemo oblikovalec odrezkov in ne lomilec odrezkov, kot je to pri rezalnih plošcicah za struženje. Da bo jasno, cepilna ploskev rezalne plošcice za struženje je tudi namenjena predvsem oblikovanju odrezkov, ceprav bi morala omogocati lomljenje odrezkov. V kontekstu, geometrija cepilne ploskve vsake rezalne plošcice je kombinacija konkavnih in konveksnih obmocij. Tridimenzionalno modeliranje Znanstvene raziskave, številni testi in analiza nakopicenih informacij na podrocju odrezavanja kovin v kombinaciji z velikim napredkom racunalniške tehnologije so industriji rezalnega orodja zagotovili novo, zmogljivo oblikovalno orodje – tridimenzionalno modeliranje tvorbe odrezkov. Prvi poenostavljeni modeli tvorbe odrezkov so temeljili na empiricnih ter izracunanih podatkih in so bili zelo netocni. Danes oblikovalci rezalnih orodij uporabljajo napredno programsko opremo, ki omogoca simulacijo procesov tvorjenja odrezkov z zadovoljivim približkom realnosti. Ceprav programska oprema še vedno ne more nadomestiti obdelovalnih testov, lahko veliko prispeva k ucinkovitemu oblikovanju rezalnih plošcic, ki jih je mogoce zamenjati, in predvsem njihovih cepilnih ploskev. Podjetje Iscar, ki že vrsto let deluje v industriji rezalnega orodja, je uvedlo prakse modeliranja, ki inženirjem za raziskave in razvoj omogocajo, da dolocijo, katera geometrija rezalne plošcice je primerna za katero operacijo, tudi v fazi nacrtovanja. Pri oblikova­nju stružne rezalne plošcice CNMG 120404-F3P je bilo ugotovlje­no, da je simuliranje rezalnega dela koristno za oblikovanje zgornje površine rezalne plošcice (slika 1). Izmišljeno vzorcenje ni bilo zasnovano tako, da bi odražalo virtuoznost ekipe za raziskave in razvoj, v resnici pa se je modeliranje izkazalo za izjemno dragoce­no orodje pri uresnicevanju cilja ekipe, da bi zagotovili najboljše rezalne sposobnosti. Vrtanje težko obdelovalnega avstenitnega in dupleks nerjavnega jekla (skupina ISO M) predstavlja težave, zlasti ce je globina luknje velika. Podjetje Iscar je razvilo izmenljive karbidne glave ICG z geometrijo, ki lomi odrezke. Razpon premera glave (D) je 14 do 25,9 mm. Glave se pritrdijo v standardna vrtalna telesa Sumocham in tako zagotavljajo visokokakovostno obdelane luknje z globino do 12×D. Z geometrijo glave, na kateri so na rezalnem robu zareze za lomljenje odrezkov, in posebej dizajniranim oblikovalcem odrezkov, ki zagotavlja vrhunski nadzor odrezkov, so rešili težave z evakuacijo odrezkov pri aplikacijah globokega vrtanja. Modeliranje evakuacije odrezkov je pomemben korak v procesu oblikovanja lomilca in oblikovalca odrezkov in je bilo kljucno pri dolocanju uspešne oblike frezalne glave SUMOCHAM (slika 2). V svoji nedavni kampanji LOGIQ, ki je sprožila vrsto novih in izboljšanih serij rezalnega orodja, je podjetje Iscar predstavilo vrsto zamenljivih frezalnih glav v obmocju majhnega premera (do 20 mm). Družina rezalnih plošcic za frezanje NANMILL v obmocju premera 8 do 16 mm vkljucuje nov koncept: vpenjalni vijak imajo namešcen nad rezalno plošcico, glava vijaka pa ima funkcijo klina. Vendar pa je bila za preprecitev kakršnega koli stika med glavo vijaka in odrezkov, ki se tvorijo med procesom frezanja, potrebna dodatna prilagoditev lomilca oz. oblikovalca odrezkov. Modelira­nje procesa tvorbe odrezka je bil pomemben dejavnik pri uspe­šnem reševanju problema (slika 3). »» Slika 1: Ne le izredno privlacna na pogled, ampak tudi izjemne rezalne sposobnosti rezalne plošcice ISOTURN. »» Slika 2: Modeliranje evakuacije odrezkov je pomemben korak v procesu oblikovanja lomilca in oblikovalca odrezkov in je bilo kljucno pri dolocanju uspešne oblike frezalne glave SUMOCHAM. »» Slika 3: Modeliranje procesa tvorbe odrezka je bil pomemben dejavnik pri uspešnem reševanju problema. Beam IT, vodilno dobavitelj storitev na podrocju aditivne proizvodnje Podjetje Sandvik je kupilo delež podjetja Beam IT Podjetje Sandvik je kupilo bistveni delež podjetja Beam IT s pravico na­daljnjega povecanja svojega deleža. Podjetje Beam IT, vodilno podjetje na podrocju storitev aditivne proizvodnje s sedežem v Evropi, bo dopolnjevalo ter dodatno krepilo obstojeco ponudbo podjetja Sandvik na podrocju adi­tivne proizvodnje. Nedavna investicija je usklajena s strateškimi ambicijami podjetja Sandvik, da postane vodilni dobavitelj rešitev za širšo industrijo proizvodnje komponent. Beam IT je podjetje v zasebni lasti s sedežem v Italiji in vec kot 20 let izkušenj na podrocju aditivne proizvodnje kovin. Podjetje je zau­panja vreden dobavitelj naprednih kovinskih komponent izdelanih z aditivno proizvodnjo za zahtevna industrijska podrocja, kot so letal­ska in avtomobilska industrija, energetski sektor ter svet športnega dirkanja. Obenem podjetje poseduje številne pomembne kakovostne certifikacije, vkljucno s standardom AS 9100 za letalsko industrijo in NADCAP odobritvijo. Leta 2018 je podjetje Beam IT imelo 38 zaposlenih ter namešcenih vec kot 20 3D-tiskalnikov, ki z razlicnimi tehnologijami spajajo sloje prašnatega materiala v izdelke. Podjetje Sandvik zaseda vodilno mesto na podrocju kovinskih prašnatih materialov za postopke aditivne proizvodnje ter od leta 2013 naprej izvaja znatne naložbe v širok razpon tehnologij procesov aditivne proizvodnje za izdelavo kovinskih komponent, vkljucno s spajanjem slojev prašnatega materiala z laserjem in elektronskim žarkom ter kapljicnega nanašanja veziva. Poleg 150 let izkušenj na podrocju tehnologij materialov in 75 let izkušenj na podrocju obdelovalnih postopkov, kot so odrezavanje kovin, sintranje in toplotna obdelava, ima podjetje Sandvik dobro uve­ljavljeno in vodilno strokovno znanje celotne verige dodane vre­dnosti postopkov aditivne proizvodnje. V zacetku letošnjega leta je podjetje Sandvik vkljucilo svojo divizijo prašnatih materialov v divizijo aditivne proizvodnje, kar pomeni, da podjetje sedaj ponuja celovite rešitve na podrocju aditivne proizvodnje, od kovinskih prašnatih materialov do koncnih izdelkov proizvedenih s postopki aditivne proizvodnje. »Podrocje aditivne proizvodnje se hitro razvija, pri cemer trg potrebuje strokovne partnerje s tega podrocja, ki imajo napre­dno znanje ter vire potrebne za podporo industrijskih kupcev pri razvoju in zagonu svojih programov na podrocju aditivne proi­zvodnje. Z investicijo v podjetje Beam IT lahko našim kupcem za­gotovimo možnost dostopa do komplementarne in združene moci podjetij Sandvik in Beam IT,« razlaga Kristian Egeberg, predsednik podjetja Sandvik Additibe Manufacturing. Mauro Antolotti, prokurist in ustanovitelj podjetja Beam IT, poudarja: »Povpraševanje po komponentah izdelanih s postopki aditivne proizvodnje se bo po pricakovanjih zelo hitro vecalo v prihajajocih letih. Podjetje Sandvik je za nas zelo dober lastnik, ki nam lahko pomaga pri pospeševanju rasti in nam lahko zagotavlja vodilno strokovno znanje na podrocju materialov, razvoja visoko­kakovostnih kovinskih prašnatih materialov, primernih za aditivno proizvodnjo ter v svetovnem merilu vodilno znanje in izkušnje na podrocju koncne obdelave komponent izdelanih s postopki aditivne proizvodnje.« Michele Antolotti, predsednik podjetja Beam IT, je povedal: »Zelo smo zadovoljni z razglasitvijo tega posla in partnerstvom s podjetjem Sandvik, pri cemer je glavni cilj uravnavanje siner­gij ter nadaljnja krepitev položaja obeh podjetij na trgu aditivne proizvodnje kovin. Naše partnerstvo bo prineslo veliko koristi tako sedanjim kot bodocim kupcem komponent izdelanih s postopki aditivne proizvodnje.« Podjetji sta se dogovorili, da ne bosta razkrili nakupne cene deleža podjetja Beam IT. www.additive.sandvik www.beam-it.eu »» Izdelki podjetja Beam IT izdelani s postopki aditivne proizvodnje. Enostavno sestavljanje naprav Sestava na podlagi laserskih pripomockov Podjetje topometric iz Göppingen, ki deluje na podrocju merilne tehnike, se je specializiralo za razvoj avtomatiziranih merilnih celic z visoko funkcio­nalnostjo in intuitivnim delovanjem. Komponente se namešcajo s pomocjo laserskega sistema za projiciranje, kar bistveno pospeši celoten proces ter obenem iznici potencialne napake pri izdelavi kontrolno merilne naprave. Pripomocek za sestavo, ki temelji na laserju, projicira vse podrob­nosti naprave, kot so konture na mestu sestave, tako da so elementi kontrolno merilne naprave namešceni na podlagi prikaza. To bistveno skrajša cas sestavljanja kontrolno merilne naprave. Programska oprema za projiciranje je enostavna za uporabo ter uporabnika vodi skozi vsak posamezen korak. Elementi so proji­cirani z visoko natancnostjo v pravilnem zaporedju. S tem odpade potreba po natisnjenih skicah, risbah ali navodilih za sestavo, medtem ko so bistveno skrajšani casi delovno zahtevnih operacij prilagajanja ter zmanjšana možnost pojava napak pri sestavljanju. Poleg tega lahko tudi osebe brez tehnicnega znanja na podrocju meritev uporablja ta merilni sistem. Laserski sistem zagotavlja, da je za doloceno kontrolno merilno napravo izbran ustrezni merilni program, kar preprecuje uporabo napacnega programa, ki lahko povzroci kolizijo med robotom in merilno postavitvijo. Za še vecje povecanje varnosti pri sestavi so vsi položaji prikazani hkrati na koncu samodejnega cikla projiciranja, tako da se lahko izvede koncna kontrola postavitve. S tem je zanesljivo preprecena napacna postavitev komponent. Struktura laserskega sistema Pripomocki za sestavo, ki so prilagojeni merilni nalogi, so zasno­vani za posamezne operacije. Obenem projektor in programska oprema, dopolnjena z dodatnim modulom za dolocanje prioritet, tvorita temelje za avtomatizirano procesiranje merilnih nalog. Modul za dolocanje prioritet administrira merilne naloge ter jih neodvisno nadzoruje glede na prioritete, kar odpravlja nepotreb­no cakanje. Cikel merilne naloge se izvaja samodejno v merilni programski opremi ATOS Professional sistemskega proizvajalca GOM. Za upravljanje krmilnika sistema je podjetje topometric razvilo aplikacijo tm Control kot graficni uporabniški vmesnik, na kate­rem so vgrajeni nadzorni elementi za lasersko projiciranje, nadzor nalog in sistema ter logicno in procesno usmerjeno zaporedje. Enostavna in pregledna postavitev pokaže uporabniku le trenutno pomembne informacije in preklope, ki so potrebni za izvedbo naslednjega koraka merilne naloge. Na takšen nacin lahko tako ob­vladovan in intuitiven sistem uporablja vecja skupina zaposlenih. Varno testiranje procesov v proizvodnih okoljih Zahtevne procese testiranja so vcasih izvajali le posebej izuceni tehniki na merilnih centrih. Za zagotavljanje varnosti proizvodnje, postajajo merilni sistemi namešceni v bližini proizvodnih linij vse bolj pogosti v sodobnih avtomobilski industriji in pri podjetjih, ki dobavljajo komponente. Temu ustrezno morajo biti merilni cikli enostavni in razumljivi, medtem ko morajo biti procesi avtomati­zirani. Kompleksne aplikacije strojne in programske opreme, ki so obicajne v merilni tehnologiji, niso primerne za take namene. Laserski sistem podpira zahteve za odpravljanje kriticnih proce­sov testiranja kompleksnih merilnih sistemov. Najbolj pomemben pogoj za uporabo laserskega sistema je robusten merilni sistem, ki zagotavlja stabilne rezultate meritev in case izvajanja v proizvodnih okoljih. Podjetje topometric razvija te celotne 3D-robotske merilne sisteme z uveljavljenimi senzorji, kot je sistem ATOS podjetja GOM. www. topometric.de »» Namešcanje nosilcev za kontrolno merilne elemente z uporabo laserskega projiciranja. Vri: topometric »» Elementi kontrolno merilne naprave namešceni znotraj laserskih projekcij na plošci kontrolno merilne naprave. Vri: topometric »» Intuitiven nacin uporabe aplikacije tm Control podjetja topometric. Vri: topometric Smartmforming – pametna orodja za oblikovanje plocevine Oblikovanje plocevine je eden izmed pomembnejših procesov v moderni industrijski proizvodnji. Številne komponente v avtomobilski in v industriji hišnih aparatov so izdelane iz plocevine. Procesi oblikovanja plocevine so vse zahtevnejši zaradi vse bolj kompleksnega dizajna, novih tehnologij in materialov, zahtev po zagotavljanju kakovosti in sledljivosti v velikoserijski proizvodnji ter ne nazadnje zaradi zahtev po zmanjševanju energijskega in ogljicnega odtisa. Danes se v avtomobilski industriji vec kot 35 odstotkov plocevinastih delov izdeluje iz novih materialov, kot je visoko trdnostno jeklo, in ta odstotek se še povecuje. Tomaž Savšek, Petra Janežic, Inda Balagic, Stjepan Flegaric, Klemen Žužek, Katja Popovic, Mitja Cerovšek, Boštjan Piletic, Mario Štorga V okviru projekta SmartMForming razvijamo pametno orodje za oblikovanje plocevine z uporabo senzorjev, aktuatorjev in central­nega racunalnika, ki omogocajo »on-line« upravljanje. S celovitim naborom senzorjev spremljamo geometrijo izdelka, sile prebija­nja in snemanja ter stanje orodja in stiskalnice. Na podlagi teh informacij orodje izvaja potrebno korekcijo geometrije, v sistem za upravljanje proizvodnje pa sporoca stanje izdelkov, orodja in stroja. Glavna prednost predstavljenega orodja je, da ni treba vlagati v dodatno opremo ali stroje (stiskalnice). Obstajajo tudi druge prednosti, kot so skrajšanje tehnološkega casa, povecanje kakovosti proizvodov, zmanjšanje stroškov orodja v življenjskem ciklu in naj­pomembnejša, vecje zmogljivosti izdelave kompleksnejših izdelkov. 1 Uvod Gorenje Orodjarna kot projektni koordinator skupaj s podjetje­ma TPV in CADCAM Design Centar v okviru programa EUREKA uspešno izvaja razvojno raziskovalni projekt z nazivom »Pametna orodja za oblikovanje plocevine« (akronim: »SmartMForming«) - projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt traja tri leta in se zakljuci januarja 2020. Glavni izziv in cilj projekta sta povezana z razvojem in izdelavo pametnih orodij, ki temelji na optimizaciji proizvodnega procesa oblikovanja plocevine v koncni izdelek. Eden od najpogosteje upo­rabljenih postopkov pri izdelavi orodja za oblikovanje plocevine je t. i. »vroce oblikovanje«, vendar so stroški za vzpostavitev takšnega procesa in drugi proizvodni stroški v primerjavi s klasicnim procesom hladnega oblikovanja izjemno visoki. Postopek vrocega oblikovanja sicer pogosto uporabljajo velika podjetja, medtem ko so mala in srednje velika podjetja prisiljena iskati druge rešitve, ki bi omogocile iste oz. podobne lastnosti s sprejemljivimi stroški. V projektu SmartMForming projektni partnerji razvijajo metodologi­jo in rešitve za razvoj in izdelavo pametnega orodja za oblikovanje visoko trdnostne plocevine z uporabo servo pogona in razlicnih senzorjev [1][5]. Servo pogoni se že uporabljajo pri oblikovanju plocevine, vendar vecinoma kot integralni del stroja za oblikovanje (v servo stiskal­nicah). Projektna ideja je, da se servo pogoni in senzorji vgrajujejo kot sestavni del orodja, ki se lahko uporablja tudi na klasicnih strojih za oblikovanje, kot so mehanicne in hidravlicne stiskalnice. Glavna prednost takšnega koncepta je, da malim in srednje velikim podjetjem ni treba investirati v dražje servo stroje, temvec se jim ponudi rešitev, ki omogoca procesno optimizacijo izdelave, krajše case obdelave izdelkov ter posledicno vecjo produktivnost, ob višji kakovosti izdelkov in manjših proizvodnih stroških. Prav tako bo projekt SmartMForming pomembno prispeval k razvoju simulacijskih postopkov in njihovega vkljucevanja v procese virtualizacije razvojnih in industrijskih postopkov. Pro­jektni partner CADCAM Design Centar v okviru projekta razvija programski dodatek CATIA AddOn, ki bo integriran v racunalni­ško podprto programsko opremo CATIA. Dodatek bo omogocal izvajanje kinematike orodja v CAD modelu, s cimer bo možna optimizacija tako izdelka kot orodja že v fazi virtualnega razvo­ja. To bo vplivalo na skrajšanje casa razvoja izdelka in orodja ter posledicno zmanjšanje stroškov. Trenutno je ponudba inteligentnih orodij za tržišcu relativ­no majhna. Pri zasnovi projekta SmartMForming so projektni partnerji, vsak s specificnim znanjem in kompetencami, opredelili posebne zahteve za izdelavo pametnega orodja za oblikovanje plo­cevine, s katerim v projektu išcejo ustrezne tehnološke ali tehnicne rešitve. V prihodnosti bodo pametna orodja za oblikovanje ploce­vine nadomestila zdajšnja klasicna orodja, saj so zahteve kupcev vse bolj usmerjene k aktivnemu spremljanju orodja med njegovim delovanjem. Pri zasnovi orodja smo upoštevali smernice razvoja v avtomobilski industriji, kjer so trendi k vecji varnosti in udobju, novim materialom s povišano trdnostjo pri izdelkih iz plocevine ter novim tehnologijam in kompleksnejšim oblikam. Kljucnega pomena je doseci zahtevano kakovost, stabilnost procesa in druge narocnikove zahteve [6]. 2 Konstrukcija orodja V okviru projekta SmartMForming razvijamo metodo »pametne­ga« oblikovanja visoko-trdnostne plocevine s pomocjo servo­-motorjev. Servo-motorji v pametnem orodju regulirajo hitrost oblikovanja, dolžine hodov pesticev, predvsem pa razlicne obliko­valne operacije, ki jih združujemo v eno. Na primer, upogibno in kalibracijsko operacijo smo s pomocjo servo-motorjev združili, s tem smo orodje skrajšali, posledicno se je zmanjšala masa takšnega orodja in tudi cena orodja (Slika 1). Prav tako lahko združimo vec rezilnih operacij v eno. Ena od bistvenih prednosti uporabe servo-motorjev v pame­tnem orodju je prilagodljivost, saj s servo-motorji vplivamo na spremembo procesnih parametrov, kar ima za posledico ela­sticno izravnavanje (t. i. »springback effect«). S tem neposredno vplivamo na kakovost izdelka ter hitrost procesa. Tovrstno orodje je bistveno manj dovzetno na spremembe materialnih lastnosti in debeline plocevine, s cimer se zmanjša število nekakovostnih slabih izdelkov. Da resnicno pridejo do izraza nove funkcionalnosti pametnega orodja, moramo preko centralne procesne enote zagotoviti poveza­vo senzorjev in aktuatorjev oz. servo motorjev. Senzorji omogocajo spremljanje lastnosti materiala, pogoje delovanja orodja in stroja ter proizvodne parametre. S tem omogocamo »on-line« nadzor nad orodjem ter kakovostjo izdelkov, kar danes v industriji še ni stalna praksa. S pomocjo teh senzorjev spremljamo stanje orodja, preprecujemo morebitne preobremenitve in s tem poškodbe orodja ter optimiziramo proces oblikovanja glede na vhodni material. V okviru projekta smo si zastavili cilj, da so vsi senzorji in aktuatorji preko centralne procesne enote povezani in združljivi s sistemom MES za upravljanje proizvodnje. Na ta nacin bomo zagotavljali od­daljen nadzor in obdelavo podatkov. Prav tako bomo lahko stanje spremljali na standarden nacin kot pri drugih obdelovalnih strojih v proizvodnji. Iz nabora izdelkov smo kot testni izdelek zbrali odpresek, kjer sta glede na definirano obliko predvideni rezilna in vlecna operacija (Slika 2). Demonstracijsko prototipno orodje smo prilagodili tako, da ga lahko testiramo za upogibanje in rezanje. S tem bomo obrav­navali najvecja tveganja, ki se pojavljajo pri tem izdelku. Orodje bo za potrebe testiranja izdelovalo samo en kos istocasno. To nam bo omogocalo sprotne korekcije, stroški izdelave orodja bodo nižji, prav tako bo tudi testiranje preglednejše, saj bomo pridobili samo tiste informacije, ki so potrebne za nadaljnjo analizo. 2.1 Prva – rezilna operacija V prvi operaciji rezilni noži prebijejo luknji na kosu. Glavno tveganje pri tej operaciji je obraba, odkrušenje ali celo lom nožev zaradi prevelike sile. Prav tako je pomembna izvlecna sila, ki jo v praksi izracunamo s pomocjo empiricne enacbe. Zaradi tega je po­membno, da natancno vemo, kakšne sile nastanejo med procesom rezanja. Prav tako je pri povecani snemalni sili nevarnost loma noža. Silo, ki je potrebna za to operacijo, spremljamo s pomocjo sen­zorjev sile. Shematski prikaz rezilne operacije je prikazan na Sliki 3. Senzor bo prednapet, kar pomeni, da bomo lahko merili tudi silo pri izvleku. Pridobili bomo torej podatek o obremeniti noža in matrice tako pri rezanju kot tudi pri snemanju. 2.2 Druga – upogibna operacija/kalibracija V drugi operaciji se upogneta oba zavihka izdelka, prav tako se lahko kos kalibrira. V ta namen smo vgradili servo mehani­zem, senzorje in posebno sestavo orodja. Tradicionalne metode popravljanja oz. zmanjševanja elasticnega izravnavanja vkljucujejo modeliranje in popravljanje celotnega orodja v skladu z rezulta­ti numericnih simulacij elasticnega izravnavanja in kasnejšimi meritvami. Pri orodju, ki ga razvijamo v sklopu projekta, to ne bo potrebno, saj bo laserski triangulacijski senzor odcital vrednost, »on-line« posredoval podatke v podatkovni oblak, kjer se bo orod­je s pomocjo servo mehanizmov za dodatno upogibanje plocevine ustrezno prilagodilo. Induktivni senzor bo odcital pozicijo drsnika (CAMa). Servo mehanizem bo potisnil CAM, slednji bo prema­knil krožni drsnik (Roller oz. Rotary Bender), ta pa bo upognil plocevino za vrednost elasticnega izravnavanja. Orodje se bo torej prilagodilo in optimiziralo samodejno glede na material in debelino plocevine. Shematski prikaz druge operacije je prikazan na Sliki 4. 2 Numericne simulacije elasticnega izravnavanja Elasticno izravnavanje po plasticni deformaciji izdelka oziroma »springback effect« nastane zaradi elasticnih deformacij pri obli­kovalnem procesu. Na to deformacijo vpliva veliko parametrov: materialne lastnosti in debelina plocevine, stopnja deformacije, upogibni polmer pestica ter oblika izdelka (kot in nacin upogi­ba). Materiali z vecjo natezno trdnostjo in mejo plasticnosti bodo imeli pri enaki debelini plocevine manjšo sposobnost oblikovanja in posledicno vecje elasticno izravnavanje. Na slednje vpliva tudi debelina plocevine – debelejše plocevine bodo imele pri enakem materialu manjši »springback effect« [3][4]. Prva faza preverjanja izvedljivosti izdelka oz. kosa je bila narejena s pomocjo numericnih simulacij in programskega paketa Auto­form. Numericne simulacije so bile izvedene z razlicnimi debelina­mi in materiali v skladu z metodo. Za izbrani kos smo izbrali nabor materialov najbolj pogosto uporabljenih v avtomobilski industriji in najpogostejših debelin (med 1 mm in 1.5 mm). Rezultate simulacij smo primerjali, predvsem smo bili pozorni na elasticno izravnavanje. Tabela 1 prikazuje materialne podatke plocevin, ki smo jih uporabili pri testiranju orodja. Na zacetku preizkusa orodja smo uporabili enak material in raz­licne debeline plocevine – pri tem smo preizkusili delovanje orodja in pregledali izdelke. Pri naslednjih preizkusih smo uporabili razlicne materiale in razlicne debeline ter spreminjali kot upogiba na krožnem drsniku. Slika 5 prikazuje elasticno izravnavanje v odvisnosti od kota upogiba na orodju. 3 Zagoni/preizkusi orodja Za potrebe zagona in preizkusa pametnega orodja v simuliranjem industrijskem okolju smo v CAD-okolju skonstruirali in nato izde­lali prototipe orodij. V nadaljevanju so prikazani shematski prikaz (Slika 6) in fotografija prototipa (Slika 7) zgornjega dela testnega orodja ter shematski prikaz (Slika 8) in fotografija prototipa (Slika 9) spodnjega dela testnega orodja. Prototipno orodje se bo najprej testiralo v testnem okolju v Gore­nje Orodjarni, sledilo pa bo testiranje v simuliranem industrijskem okolju v podjetju TPV, kjer bo orodje povezano tudi v sistem MES. 4 Pametno orodje in mes Sistem za upravljanje proizvodnje (Manufacturing Execution System ali MES) je racunalniški sistem za nadzor in optimizacijo elementov proizvodnega procesa v realnem casu, ki služi povezo­vanju proizvodnega in poslovnega okolja. Prav tako služi povezo­vanju pametnih orodij na eni strani ter drugih informacijskih in komunikacijskih sistemov v proizvodnih in poslovnih procesih. Pred zacetkom uvedbe sistema MES je treba izpeljati posto­pek namestitve ustrezne sistemske infrastrukture, ki zagotavlja zanesljivost IKT okolja, podpira obseg in rast poslovnih podatkov in omogoca ustrezno hitrost vhodno-izhodnih operacij informa­cijskega sistema. Vse obstojece informacijske rešitve (ERP, DMS in ostale), baze podatkov in operacijski sistemi morajo biti pripravlje­ni na spremembe in na vkljucitev novega sistema v novo (razšir­jeno) informacijsko okolje. Potrebno in smiselno je nadgraditi infrastrukturo za potrebe procesne tehnike v podjetju in dolociti standarde na podrocju procesne tehnike in opreme (PLC, procesna oprema, komunikacijska oprema, standardizacija delovnega mesta v proizvodnji, usmeritve na podrocju priklopa strojev in pametnih orodij v proizvodnji). V povezavi z razvojem demonstratorja za projekt SmartMFor­ming smo z vidika MES pripravili naslednja izhodišca: • MES nastopa v vlogi izvajanja avtomatskega zajema podatkov iz strojev in pametnih orodij ter standardiziranega obvešcanja in analiziranja pridobljenih podatkov. • MES je lahko dodana vrednost izgradnje pametnih tovarn ter pametnih orodij in proizvodnih sistemov. • Obstaja potreba po dolocitvi standardov na podrocju procesne tehnike in opreme, ki bodo uporabljeni tudi pri pripravi zahtev za razvoj in izdelavo pametnih orodij za oblikovanje plocevine. V okviru teh aktivnosti je podjetje TPV pripravilo specifikacijo PLC konfiguracije. Dokument predstavlja osnovno specifikacijo za prenos podatkov iz razlicnih senzorjev in krmilnikov do centralne procesne enote pametnega orodja. Dokument je izdelan s ciljem, da se definirajo smernice in zahteve za nove stroje, naprave in orodja, ki bodo tako »MES-ready«. Priklop strojev in pametnih orodij je smiselno izvajati postopo­ma. Pred prehodom v živo je treba na sistem prikljuciti vse stroje in pametna orodja, iz katerih bomo v realnem casu v proizvodnji pobirali podatke in jih uporabljali za nadaljnjo obdelavo in pri­pravo porocil. Pri tem je treba upoštevati razlicna stanja opreme, strojev in orodij na posameznih proizvodnih lokacijah. Stanje se lahko razlikuje glede na proizvodno tehnologijo, nivoja obstojece avtomatizacije strojev in orodij (rocna delovna mesta, stroji in orodja s krmilniki, stroji in orodja z informacijsko opremo ali brez nje) ter relacije delavec : stroj (rocno delovno mesto, 1 delavec : 1 stroj, 1 delavec : M strojev, N delavcev : 1 stroj, N delavcev : M strojev). Izzivi, ki so bili zaznani in obravnavani v okviru projekta, so predvsem naslednji: • raznolikost tipov strojev (stopnja naprednosti uporabljene tehnologije, vrste krmilnikov, razpoložljivost dokumentacije strojev, dosegljivost dobaviteljev strojev ter stopnja znanja dobavitelja posameznega stroja), • nacrtovanje, razvoj in vzpostavitev delujocega vmesnika med rešitvama MES (proizvodni informacijski sistem) in ERP (po­slovno informacijski sistem), • kompleksnost potreb rešitve MES, ki zahteva izdelavo prilago­dljive, robustne in v realnem casu delujoce rešitve ob upošteva­nju vseh možnih kombinacij na relaciji delavec : stroj. 5 Sklep Pametna orodja za oblikovanje plocevin so kot poseben segment »pametnih izdelkov« postala del koncepta Industrije 4.0. Kompo­nente orodij, ki se uporabljajo v proizvodnih podjetij, morajo biti povezane v internet stvari. V nasprotju s klasicnimi oblikovalnimi orodji za oblikovanje plocevine se pri pametnih orodjih uporablja­jo senzorji in aktuatorji. Senzorji dajejo informacije o obdelovan­cih, stanju orodij in procesih v realnem casu. Na podlagi teh infor­macij ter z uporabo ustreznih algoritmov in aktuatorjev je mogoca regulacija parametrov proizvodnega procesa v realnem casu. Prispevek predstavlja inovativno metodo za oblikovanje plo­cevine v pametnem orodju. Metoda omogoca celovito obdelavo kompleksnih zahtev pri proizvodnji izdelkov iz plocevine in je primerna za metodološki pristop k razvoju pametnega proizvoda v industriji [2]. Z izvajanjem projekta SmartMForming bodo projektni partnerji dosegli cilje, ki bodo pripomogli k hitrejšemu in uspešnejšemu strokovnemu delu razvojnikov pri razvoju, izdelavi in uporabi pametnih orodij, kar je izredno pomembno za dolgorocno konku­rencnost na trgu. Kljub temu da projektne partnerje v prihodnosti caka še veliko dela, so že sedaj pridobili veliko novega znanja in kompetenc, ki jih bodo s pridom izkoristili pri pridobivanju novih in zahtevnejših projektov, tako s podrocja avtomobilske industrije kot v drugih sektorjih. Viri: [1] Bor-Tsuen, L., Kun-Min, H., Kuan-Yu, S., Cheng-Yi, H.: Development of an automated structural design system for progressive dies. Int J Adv Manuf Technol, 68: 1887–1899, 2013. [2] Flegaric, S., Savšek, T., Štorga, M.: Metoda za analizo pametnega orodja za oblikovanje plocevin (angl. Method for analysis of smart sheet metal forming tools strip layout): predstavljeno na 4. mednarodni znanstveni konferenci razvoja industrijskega inženiringa – Priložnosti, potenciali, izzivi, 8. april, Otocec pri Novem mestu, Zbornik povzetkov, str. 7. 2019. [3] Gusel, L.: Vpliv stopnje deformacije na elasticno izravnavanje hladno vlecene zlitine CuCrZr. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za preoblikovanje, 2000. [4] Loebbe, C., Hoppe, C., Becker, C., Tekkaya, A.E.: Closed Loop Spring­back Control in Progressive Die Bending by Induction Heating. Int. J. Precis. Eng. Manuf., 16(12): 2441–2449, 2015. [5] Moghaddam, M.J., Soleymani, M.R., Farsi, M.A.: Sequence planning for stamping operatons in progressive dies. J Intell Manuf, 26:347-357, 2013. [6] Zheng, Q., Zhuang, X., Zhao, Z.: State-of-the-art and future challenge in fine-blanking technology. Production Engineering,13: 61–70, 2018. Tomaž Savšek, Mitja Cerovšek, Boštjan Piletic • TPV, d. o. o., Novo mesto Petra Janežic, Klemen Žužek, Katja Popovic • Gorenje Orodjarna, d. o. o., Velenje Inda Balagic • 3CADCAM Design Centar, Zagreb Stjepan Flegaric, Mario Štorga • Fakultet strojarstva i brodogradnje, Sveucilište u Zagrebu »» Slika 1: Shematski prikaz pametnega orodja. »» Slika 3: Shematski prikaz prve – rezilne operacije »» Slika 2: 3D-model testnega izdelka. »» Slika 4: Prikaz druge – upogibne operacije »» Slika 5: Elasticno izravnavanje v odvisnosti od kota upogiba na orodju Material Debelina plocevine Natezna trdnost Rm DC01 (1.0330) 1,2 mm 334,9 MPa DD13 (1.0335) 1,4 mm 334,5 MPa HC340LA (1.0548) 1,5 mm 483 MPa HCT980X (1.0944) 1,45 mm 1.036 MPa »» Tabela 1: Materialni podatki plocevine »» Slika 4: Shematski prikaz zgornjega dela orodja »» Slika 5: Prototip zgornjega dela orodja. »» Slika 6: Shematski prikaz spodnjega dela orodja »» Slika 7: Prototip spodnjega dela orodja. Sejem parts2clean 2019 Podporni program sejma parts2clean: informacije, inovacije in strokovno znanje Ustrezno ocišceni izdelki in komponente so ena izmed osnovnih zahtev v vsaki današnji industrijski branži za zagotavljanje integritete nadaljnjih proizvodnih postopkov ter brezhibnega delovanja koncnih izdelkov. Sejem parts2clean, ki bo potekal v Stuttgartu od 22. do 24. oktobra, bo predstavil razlicne možnosti za optimizacijo procesa industrijskega cišcenja. Posebni prikazi in program foruma bodo udeležencem podali dragocene informacije in strokovno znanje v okviru vodilnega mednarodnega sejma za industrij­sko cišcenje izdelkov in površin. Uporabniki tehnologije industrijskega cišcenja se soocajo z ve­cjimi spremembami in novimi izzivi. To velja za razlicne sektorje, vkljucno z avtomobilsko industrijo, strojništvo, medicinsko tehno­logijo, letalsko industrijo, elektroniko, natancnim inženiringom in mikro mehaniko, optiko ter polprevodniško industrijo. Proizvajalci na teh podrocjih išcejo nacine, kako poleg odstranjevanja necistoc v obliki delcev lahko odstranijo tudi površinske sloje necistoce. Istocasno, novi materiali in nove proizvodne tehnologije, kot je aditivna proizvodnja ter vse manjše proizvodne serije in ne naza­dnje prehod na elektrifikacijo v avtomobilski industriji, zahtevajo specializirane rešitve na podrocju cišcenja. Razstavljavci na sejmu parts2clean bodo predstavili, kako se lahko industrijski uporabniki soocajo z novimi težavami in dosegajo spreminjajoce zahteve svo­jih kupcev, razlaga Olaf Daebler, globalni direktor sejma parts2cle­an pri podjetju Deutsche Messe. Na sejmu bodo prikazane rešitve za izboljšano ucinkovitost porabe energije in virov, povecano cenovno ucinkovitost in fleksibilnost ter za avtomatizacijo cišcenja izdelkov ter integracijo v mrežne procese. Sejem parts2clean bo potekal od 22. do 24. oktobra v Stuttgartu. Podporni program s posebnimi prikazi Kljucne teme za sedanjost in prihodnost industrijskega cišcenja izdelkov in površin bodo obravnavane v informativnem podpor­nem programu, ki bo vseboval namenske prikaze in forume. Povpraševanje po avtomatiziranih robotskih rešitvah na podrocju industrijskega cišcenja izdelkov strmo narašca v zadnjih letih, tako v Evropi kot v drugih regijah, še posebej v Aziji, razlaga Peter Pühringer, vodja divizije pri podjetju Stäubli Robotics. Za doseganje posebnih zahtev na podrocju cišcenja izdelkov so pred kratkim v podjetju Stäubli Robotics posebej spremenili svoj standardni program robotike za aplikacije na podrocju cišcenja izdelkov. Posebna prezentacija z naslovom »Cišcenje izdelkov 4.0 v praksi« bo poudarila razvoj na tem podrocju. Predstavitve v živo bodo prikazale, kako lahko postanejo podatki o procesu in opremi enostavno razpoložljivi ter kako se lahko te podatke uporabi za posebne zahteve in namene. Poseben prikaz z naslovom »QSREIN 4.0«, ki ga bo pripravilo Nemško združenje za industrijsko cišcenje izdelkov (FiT) v hali 7, bo služil kot sticišce za proucevanje prihodnosti industrijskega cišcenja izdelkov. Na tem mestu bodo lahko razstavljavci in upo­rabniki skupaj razpravljali o procesnih rešitvah za cišcenje izdelkov usmerjenih v prihodnost. Teme bodo pokrivale novo generacijo modulov za kemijo in procese cišcenja, tehnologijo na podrocju meritev, testiranja in procesnih linij ter prilagojen nadzor procesov za adaptivne postopke cišcenja. Cilj te pobude je zagotavljanje iz­hodišc za razpravo o rešitvah na podrocju adaptivnih postopkov, ki se sami prilagajajo stanju izdelkov in zahtevani stopnji cistosti. To zajema optimizacijo obstojecih procesov in razvoj novih rešitev za odpravo težav, poudarja dr. Lothar Schulze, clan izvršnega odbora združenja FiT. Poseben prikaz z naslovom »Procesni tok pri cišcenju izdelkov vkljucno s preverjanjem cistosti«, ki bo pripravljen v sodelovanju s Centrom za odlicnost cišcena (CEC – Cleaning Excellence Cen­ter), bo omogocal obiskovalcem spremljanje razlicnih faz procesa cišcenja izdelkov. Po raziglevanju so izdelki ocišceni v okolju ciste sobe ter nato prestavljeni v drugo cisto sobo, ki je v skladu z razre­dom ISO 7 za koncno kontrolo cistosti, pri cemer se za prestavitev uporablja vozicek, ki je kompatibilen s cistimi sobami in tako preprecuje kontaminacijo. Strokovnjaki na podrocju industrijskega cišcenja bodo obiskovalcem nudili vodene oglede teh posebnih prikazov vse tri dni trajanja sejma (v dopoldanskem in popoldan­skem casu). Dvojezicni forum kot dragocen vir informacij in strokovnega znanja Eden od letošnjih poudarkov bo ponovno tridnevni Industrijski forum parts2clean. Za obiskovalce iz Nemcije in od drugod po svetu predstavlja forum zelo dragocen vir informacij o najnovej­ših napredkih na podrocju cišcenja izdelkov in površin, tudi po zaslugi prispevkov predavateljev, pojasnjuje Olaf Daebler. Vrhunski strokovnjaki iz industrije in razvojno raziskovalne skupnosti bodo predstavili znanje in izkušnje s prezentacijami na podrocju tem, kot so: procesi cišcenja, predhodni in nadaljnji postopki, analitika in metrologija, digitalizacija in avtomatizacija, porocila in najboljše prakse iz razlicnih sektorjev ter scenariji za prihodnost. Forum bo potekal v nemšcini in anglešcini s simultanim prevajanjem. Priho­dnost industrijskega cišcenja izdelkov in površin bo tudi predmet sekcije, ki jo organizira združenje FiT z naslovom »QSREIN 4.0 – procesne rešitve za cišcenje izdelkov v prihodnosti«. Celoten program foruma je na ogled od druge polovice septembra naprej na spletni strani sejma parts2clean v delu namenjenemu podpor­nemu programu. Za obiskovalce sejma parts2clean je udeležba na forumu brezplacna. Vodeni ogledi: najkrajša pot do ustrezne rešitve Program vodenih ogledov bo omogocal obiskovalcem pridobiva­nje informacij o specificnih podrocjih cišcenja izdelkov in površin pri izbranih razstavnih prostorih razstavljavcev, tako da bodo pokriti vsi cleni procesne verige. Taki ogledi predstavljajo hiter in enostaven nacin za odkrivanje ustreznih rešitev in inovacij ter iska­nje dobaviteljev, ki lahko pomagajo pri reševanju težav, s katerimi se soocajo uporabniki. Ogledi bodo trajali približno dve uri ter bodo na razpolago za skupine do najvec 25 udeležencev vse tri dni trajanja sejma. Vsak ogled bo vodil izucen vodnik s komentarji v anglešcini. www.parts2clean.de »» Industrijsko cišcenje izdelkov in površin postaja vse bolj pomemben proces na raznolikih industrijskih sektorjih. Vir: parts2clean ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA »» V podjetju Horstmann uporabljajo obdelovalni center C 42 U tudi za izdelavo zahtevnih komponent za izdelavo strojev za posebne namene. Vir: Hermle V celoti avtomatizirana proizvodnja posameznih izdelkov Hitrost in kakovost sta cilja, ki si jih je postavilo podjetje Horstmann. Ta dva cilja nameravajo v podjetju uresniciti s pomocjo novih 5-osnih obdelovalnih centrov proizvajalca Hermle. Pri tem ima kljucno vlogo rešitev za avtoma­tizacijo HS flex. Podjetje Horstmann Maschinenbau GmbH, ki je bilo ustanovlje­no leta 1979, danes pokriva štiri glavna podrocja poslovanja, in sicer proizvodnjo po narocilu, izdelavo strojev za posebne namene, izdelavo sistemov za shranjevanje in transport ter tehnologijo pakiranja. Podjetje je vstopilo na podrocje tehnologije pakiranja šele pred nekaj leti z razvojem sistema Boxmaker, pri katerem se ne shranjuje škatel za pakiranje, temvec se jih sproti izdeluje glede na potrebe. Pot do avtomatizacije Podjetje Horstmann samo izdeluje posamezne komponente siste­ma Boxmaker, sprva na 3 in 4-osnih strojih brez kakršnekoli avto­matizacije. Za optimizacijo procesa je Klaus Horstmann, direktor podjetja Horstmann Maschinenbau GmbH, sprva vpeljal uporabo vpenjalnih sistemov z izhodišcem. Z nadaljnjo selitvijo programi­ranja iz strojev v pisarne je podjetnik pripravil svoje zaposlene na avtomatizacijo. Ta korak so v podjetju Horstmann zakljucili konec marca 2018 in po temeljitih analizah in raziskavah so v podjetju narocili 5-osni obdelovalni center C 42 U s sistemom za manipu­lacijo HS flex proizvajalca Maschinenfabrik Berthold Hermle AG. Vpenjalna površina vrtljive nihajne mize z nosilnostjo 450 kg meri v premer 440 mm. Polžni pogon, ki zanesljivo preprecuje torzijo gredi na obdelovalni mizi, prav tako dosega visoke zahteve po na­tancnosti. Precni pomik je 800 mm tako v X kot Y smeri, medtem ko je v Z smeri najvecji pomik 550 mm. Dodatni zalogovnik za orodje omogoca uporabo do 192 orodij med obdelavo na obde­lovalnem centru C 42 U. Med pojasnjevanjem investicije, Klaus Horstmann poudarja, da je celoten paket, stroj, manipulacija, orodja, servisiranje in podpora, predstavljal odlocilni dejavnik pri izbiri ponudnika. Poleg tega so se možnosti aplikacije prav tako izkazale kot zelo prepricljive. V podjetju Horstmann so potrebovali možnost usta­vitve obdelave komponent za njihov sistem za pakiranje Boxma­ker in tako izvedli bolj urgentne obdelave za svoje kupce, razlaga direktor podjetja. Zanesljiv celoten koncept Poleg fleksibilnosti ima zanesljivost procesa pomembno vlogo pri podjetju Horstmann, ki se poskuša izogibati nastanku napak preko standardizacije, simulacij in nadzornih ukrepov. Obdelovalni center C 42 U samodejno preveri dolžino orodja in položaj vpetega obdelovanca pred zacetkom obdelave. Ce je karkoli narobe, se paleta blokira in zamenja z drugo, razlaga Christian Wensing vodja proizvodnje pri podjetju Horstmann. Kljub temu da dodatni me­rilni cikli zahtevajo dolocen cas, zagotavljajo varnost in natancnost obdelave, kar je izjemno pomembno, poudarja Klaus Horstmann Kljub temu da predstavlja avtomatizacija relativno novo podrocje v podjetju Horstmann, Christian Wensing zelo dobro ve, kako izkoristiti možnosti, ki jih zagotavlja obdelovalni center C 42 U podjetja Hermle. Iz obdelovalnega centra pridejo casi obdelave neposredno v sistem ERP podjetja na avtomatiziran nacin, kar omogoca popolno uporabo stroja. Opcijsko nadzorno orodje HIMS (Hermle »Information Monitoring System«) prikazuje status obdelave v realnem casu ter posreduje dogodke preko elektron­ske pošte. Le nekaj mesecev po namestitvi je obdelovalni center zaseden do 90 odstotkov casa v dvoizmenskem delovnem režimu. Ta uspeh se lahko pripiše tudi podpori, ki jo zagotavlja podjetje Hermle. Servis je edinstven in prepricljiv dejavnik pri odlocitvi za nakupu stroja, poudarja Klaus Horstmann ter hvali sodelovanje s podjetjem Hermle, saj so v okviru tega projekta lahko uresnicili številne svoje vizije. www.siming.si »» Norbert Wieland (odgovoren za prodajo sistema Boxmaker in trženje pri podjetju Horstmann Maschinenbau GmbH), Andreas Härtter (iz podjetja Hermle + Partner Vertriebs GmbH), Christian Wensing (vodja proizvodnje pri podjetju Horstmann Maschinenbau GmbH), Oliver Steinbach (operater stroja Hermle C 42 U pri podjetju Horstmann Maschinenbau GmbH). Vir: Hermle »» Krmilnik stroja Hermle C 42 U dobavlja podjetje Heidenhain (tip TNC 640) in je v celoti digitalen po zaslugi vmesnika HSCI ter vmesnika EnDat. Vir: Hermle Nova serija varovalcnih vijacnih sponk WFS z možnostjo internega mosticenja Popolna varnost in zašcita elektricnih inštalacij Kakovostna in zanesljiva oskrba z elektricno energijo vkljucuje zašcito pred preobremenitvami, kratkimi stiki, pregrevanjem itd. Ucinkovita zašcita tako vkljucuje dve kljucni funkciji: preprecevanje okvar na elektricnih na­pravah (tokovna zašcita) in selektivno izklapljanje že poškodovanih na­prav (odklop), v cim krajšem možnem casu. Za optimalno zašcito cloveka in stroja morajo posamezne rešitve spajanja kombinirati ti dve funkciji v enem samem sistemu. Nove Klippon® Connect varovalcne vijacne sponke WFS 4 zago­tavljajo optimalno tokovno zašcito. V kombinaciji z odklopnimi sponkami WTR 4, ki skrbijo za pravocasno prekinitev napajanja, bo zašcita vaših elektro omar popolna. Široko paleto vrstnih vijacnih sponk za razlicne aplikacije odlikuje poenotena oblika, kar mocno olajša samo konfiguracijo in zmanjšuje potrebo po razlicnem priboru. Sponke so na voljo tako v standardni kot tudi v kompaktni obliki. Slednja omogoca prihranek prostora na nosilni letvi in enostavno inštalacijo v malih prostorih. Glavne prednosti varovalcnih vijacnih sponk WFS Možnost internega mosticenja Sponke WFS4 in WTR4 so narejene tako, da omo­gocajo uporabo internega mosticka za povezovanje potencialov. Ni potrebe po zunanjih mostickih, ki zavzamejo veliko prostora. Enostavna uporaba Nosilec varovalke omo­goca enostavno name­šcanje in odstranjevanje varovalk. Ta je na sponko pritrjen preko posebnega tecaja, ki preprecuje izgu­bo varovalke v primeru menjave ali prekinitve. Razlicne možnosti oznacevanja, enotni mosticki za povezovanje Razlicne oblike sponk omogocajo razlicne nacine oznacevanja, kar prihrani cas pri vzdrževa­nju. Razlicne oblike sponk WFS 4 in WTR 4 pa omogocajo tudi uporabo enotnih internih mostick­ov za povezovanje. Slovenski zastopnik za izdelke Weidmüller je podjetje Elektro­spoji, d. o. o. (Stegne 27, 1000 Ljubljana), ki s podrocja krmiljenja in avtomatizacije nudi najrazlicnejše rešitve. Njihovi svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izbiri optimalne rešitve za vaše potrebe. Vec informacij najdete na www.elektrospoji.si. www.elektrospoji.si Kaj je CAD/CAM Kako deluje racunalniško podprto modeliranje (CAD) in racunalniško podpr­ta proizvodnja (CAM). Tukaj bodo predstavljene osnove CAD in CAM. CAD/CAM je tesno povezan z industrijo 4.0 v proizvodnem sektorju. Brez tehnologije CAD/CAM-a je mogoce proizvesti zelo malo stvari. Da bi dosegli nacela industrije 4.0, je nepogrešljivo znanje o enem izmed njenih najpomembnejših sestavnih delov, eden od teh delov je tudi CAD/CAM. Ta clanek podaja osnovni uvod v koncept CAD/CAM, njegovo uporabo in razvoj skozi leta. Racunalniki igrajo v svetu industrijske izdelave življenjsko po­membno vlogo pri spreminjanju idej od konceptov do resnicnosti. Digitalizirani proizvodni tokovi so prakticno povsod, vendar so še vedno lahko nekoliko prevec zapleteni. Kako te tehnike delujejo in kaj je pri njihovem obvladova­nju najpomembnejše? Tukaj bo predstavljeno, zakaj je njihovo razumevanje bistvenega pomena za vse, od tovarniških delavcev in oblikovalcev izdelkov do direktorjev zagonskih podjetij. Kaj sta CAD in CAM? Veliko zmede nastane zaradi dejstva, da se obe tehniki obicajno uporabljata v istih industrijskih okoljih. V resnici pa gre za dve razlicni disciplini: Racunalniško podprto modeliranje – CAD, znano tudi kot racunalniško podprto oblikovanje, je postopek uporabe program­ske in strojne opreme za ustvarjanje, izboljšanje ali kako drugace prilagoditev nacrtov izdelkov. S tem, ko oblikovalcem omogocajo spreminjanje specifikacij, ki bodo kasneje uporabljene za izdela­vo izdelkov, ti delovni tokovi, ki temeljijo na aplikacijah, olajšajo izvajanje skupnih nalog. Racunalniško podprta proizvodnja – CAM vkljucuje uporabo racunalnikov za nadzor dejanskih industrijskih procesov, ki imajo za posledico proizvodnjo prototipov in koncnih izdelkov. Na primer, ena obicajna tehnika, znana kot racunalniško numericno krmiljenje ali CNC, vkljucuje uporabo strojev, ki samodejno vodijo orodje, na primer vrtece se frezalo ali stružni nož, skozi obdelova­nec. Tukaj je predstavljenih še nekaj razlik za lažje razlikovanje med tehnikami CAD in CAM: • Lokacija in ozadje: racunalniško podprto modeliranje se obicajno izvaja v racunalniku, tablicnem racunalniku ali podobni napravi. Ceprav lahko nekatera podjetja in inženirji uporabljajo specializirane dodatne naprave, kot so miške z vec gumbi, graficne tablice, sledilne kroglice ali celo opremo za razširjeno resnicnost, ti fizicni vmesniki niso nujno kljucni za ta postopek. Po drugi strani se racunalniško podprta proi­zvodnja pojavlja predvsem v 3D-prostoru. Ker gre za izdelavo dejanskega fizicnega predmeta, racunalnike potrebuje samo za nadzor strojev. • Rezultat: ta postopek je dokaj enostavno razumeti. Na koncu uspešne racunalniško podprtega modeliranja uporabniku osta­ne digitalna datoteka neke oblike, na primer AutoCAD DXF, DWG ali STL. Z racunalniško podprto proizvodnjo je koncni rezultat nekaj oprijemljivega, kot so prirobnica, elektronska omarica ali orodje po meri, izdelano iz ustreznega materiala, torej kakršnikoli izdelek. Še en dober nacin, kako ugotoviti razliko med dvema racunalni­ško podprtima procesoma, je proucitev njunih namenov. Ceprav oba igrata vlogo pri racionalizaciji kriticnih tehnicnih nalog, se osredotocata na razlicne vidike proizvodne linije. Ucinkovita konceptualizacija Racunalniško podprto oblikovanje omogoca hitrejšo uskladitev s koncepti izdelkov. Na primer, oblikovalec lahko takoj opazi, kako so lahko videti razlicne modifikacije izdelka, ne da bi mu bilo treba rocno risati številne razlicice. Oblikovanje z racunalniki poveca tudi dostopnost modelov med inženirji. Ker se inženirska delovna sila vse bolj širi, od podjetja zahtevajo, da uporabljajo modele, ki jih lahko hitro pošiljajo po e-pošti, nadzirajo razlicice modelov itd. Ta potek dela tudi precej preprosteje omogoca uvedbo predlaganih sprememb in izboljšav. Z digitalnimi modeli lahko izvajamo tudi napredne procese testi­ranja, preden izdelamo otipljive predmete. Z uvozom teh datotek v racunalniško podprte inženirske programe je mogoce simulirati sile, pretoke tekocin, obrabo in druge dejavnike realnosti, s kate­rimi se izdelek scasoma lahko sooci. Takšni koraki oblikovalcem pomagajo, da potrošnikom zagotovijo bolj zadovoljive izdelke. Za konec je treba omeniti, da je z digitalnimi risbami in modeli veliko manjša verjetnost za napacno interpretiranje geometrije izdelka. Tako boste porabili manj casa, da boste inženirju, ki vam bo izdelal želen izdelek, razložili, kaj želite. In tudi brez težav boste kasneje izdelali kopijo tega izdelka. Izboljšana ucinkovitost izdelave Racunalniško vodeni proizvodni procesi so mocno spremenili nacin, kako podjetja ustvarjajo izdelke. Namesto da bi morali pošiljati tehnicne risbe izdelovalnim podjetjem in cakati, da bodo narejeni prvi prototipi, lahko vsako zagonsko podjetje z dovolj denarja za majhen CNC-frezalni stroj ali 3D-tiskalnik ustvari prototipe, kar v svojih prostorih. To na videz majhno izboljšanje postopka povzroci ucinkovitejše testiranje in zmanjša možnost napak, saj da oblikovalcem priložnost, da sodelujejo z rezultati svojih prizadevanj, medtem ko so ideje še vedno sveže. V vecini primerov racunalniško vodeni stroji prekašajo svoje usposobljene organske dvojnike oziroma operaterje. Ceprav še vedno obstaja nekaj delovnih mest, ki zahtevajo manevriranje s cloveškimi prsti in ustvarjalnost cloveških možganov, robotska roka in obdelovalni stroj ne podlega silam, kot sta utrujenost ali odvracanje pozornosti. Kadar je pomembno, da stvari vsakic naredite na tocno dolocen nacin, je uporaba racunalniško krmiljenega stroja neizbežna. To je še posebej pomembno ob dejstvu, da vam ni treba poucevati racu­nalniških proizvodnih sistemov, kot bi morali dolgotrajno pouce­vati ljudi. Zdaj, ko razumete osnove, lahko izdelate fizicni model iz racunalniškega modela, kajne? Ne tako hitro. Preden uporabite karkoli racunalniško podprtega, boste morali vedeti, kako se raz­licni vidiki združujejo. Pomemben, vendar pogosto spregledan del uporabe racunalniško podprtega nacrtovanja in izdelave vkljucuje pretvarjanje modela v nekaj, kar prepozna stroj za izdelavo. Na pri­mer, tudi ce ste ustvarili datoteko 3D DXF, ki predstavlja dimenzije predmeta, frezalni stroj ali druga izdelovalna oprema potrebuje posebna navodila, ki povejo, kako narediti to obliko iz bloka plasti­ke, kovine ali lesa. To datoteko lahko nato pretvorite v navodila za izdelavo predvidenega izdelka na ustreznem stroju. Pretvorba: iz racunalniškega modela v navodila za izdelavo Posebni programi obicajno rešijo to tako, da dokoncane datoteke modela pretvorijo v datoteke z navodili za izdelavo. Na primer, pri številnih potrošniških in profesionalnih 3D-tiskalnikih je model v obliki datoteke STL. Ta oblika doloca geometrijo dela tako, da numericno opiše položaje tock, ki predstavljajo oglišca trikotnikov, iz katerih je sestavljena površina modela v tridimenzionalnem kartezicnem prostoru. Drugi formati datotek, na primer AMF, vkljucujejo tudi navodila za razlicne barve materiala in postavitve ali razporeditev po skupinah predmetov. Ko odprete datoteko STL ali AMF, lahko programska oprema, ki poganja tiskalnik, to pretvori v G-kodo. Te datoteke vsebujejo dejanske premike, ki jih bo tiskalnik moral narediti, da bo zgradil želeni izdelek. Na primer, namesto da stroju sporocimo koordinate tock modela, mu z G-kodo sporocimo, naj pošlje glavo tiskalnika do naslednje tocke in da naj medtem iztisne doloceno kolicino materiala. V primeru 3D-tiskanja se ta postopek pretvorbe imenuje razrez modela, saj ima za posledico niz navodil, ki tiskalniku povedo, kako naj se premika v vsaki plast tiska. S CNC-obdelovalnimi stroji in drugimi numericno krmiljenimi napravami se datoteke mode­lov lahko pretvorijo v podobne nabore ukazov, vendar prilagojene tej obdelavi. To pokaže, kako enostavno je isti originalni model uporabiti za popolnoma razlicne postopke izdelave. Izbira pravega programa za izdelovalni proces Razlicne izdelovalne tehnologije zahtevajo razlicne formate dato­tek za racunalniško podprto izdelavo. Na primer, tiskana vezja ali PCB-plošce so obicajno razporejene v plasteh, ki vsebujejo poti ba­kra, ki povezujejo razlicne cipe in komponente vezja. Obicajni pro­grami, kot sta Fritzing in Eagle, vam omogocajo, da razlicne dele postavite tam, kjer jih želite, in narišete povezave med njimi ali celo program samodejno izracuna optimalne poti. Glede na izbrani nacin izdelave vezja, na primer sitotisk in kemicno jedkanje, lahko rezultat pretvorite v datoteko Gerber v vektorski graficni obliki in jo pošljete naravnost tiskalniku. Ena izmed najboljših stvari pri racunalniško podprti izdelavi in modeliranju je, da je na voljo veliko odprtokodnih programov. Vsakdo s poceni prenosnikom, ki lahko poganja osnovno razlicico * nix operacijskega sistema, lahko enostavno prenese programe, s katerimi lahko ustvari svojo lastno garažno proizvodnjo. Najpogostejši odprtokodni programi so: • Orodja za ustvarjanje PCB-plošc: TinyCAD, PCBWeb Desi­gner, Kicad, Fritzing in ExpressPCB. • Splošna orodja za 3D-modeliranje: OpenSCAD, Open – JSCAD, Blender, QCad, Sculptris in FreeCAD. • 3D-orodja za nadzor tiskalnika: Repetier-Host, Slic3r, 3DPrin­terOS, MatterControl in Cura. Pomembno je poudariti, da ti programi ponujajo zelo raznolike nabore funkcij. Na primer, glavno ozko grlo vseh odprtokodnih programov je dejstvo, da odprtokodni programi niso kompatibilni z možnostmi posameznih CNC-krmilnikov potrebnih za profesi­onalno delo. Medtem ko so možnosti, kot je odprtokodni program LinuxCNC, zelo priljubljene in razmeroma dobro podprte, v racunalniško podprti proizvodni industriji prevladujejo podjetja, ki ponujajo svojo lastno strojno opremo in prilagojene programe. Skupna lastniška orodja Na sreco za podjetja, ki zahtevajo zanesljive procese, placljivih programov na trgu ne primanjkuje. Številni, na primer Mastercam, Vectric in Autodesk, pomagajo poenotiti delovne tokove, tako da omogocajo ustvarjanje modelov in nadzor nad proizvodno strojno opremo v istem programu. Nekateri od teh programov vkljucu­jejo brezplacna preskušanja, zato jih je obicajno precej enostavno preizkusiti. Ena izmed najvecjih prednosti racunalniško podprtega toka je, da podjetjem omogoca, da bolje uporabljajo klasicne tehnike. Na pri­mer, podjetja, ki izdelujejo dele z uporabo injekcijskega brizganja in podobnih metod, morajo vložiti velike kolicine kapitala v obli­kovanje kalupov. Medtem ko taki stroški nikakor niso pretirani, se stroški zacnejo hitro povecevati z nepopolnimi procesi. Predsta­vljajte si na primer, da vaše podjetje ne uspe prepoznati napake, ki je bila storjena v fazi modeliranja, preden ste nacrte poslali na proizvodno linijo. V tem primeru lahko naredite na tisoce neupo­rabnih dragih kosov, preden ugotovite, da so neuporabni. Racunalniško podprti modeli so kljucnega pomena tudi za izde­lavo visokokakovostnih orodij. Odkar se uporabljajo naprednejše tehnologije, je zaradi doslednosti cedalje bolj potrebno izvajati postopke testiranja in nadzora kakovosti. Ker lahko programi vkljucujejo alarme in varnostna opozorila, se je morda nekoliko lažje izogniti neumnim napakam, ki pa so bile pred uvedbo racu­nalniško podprtega proizvodnega procesa pogoste. Racunalniško podprti proizvodni procesi niso nic novega, zago­tovo pa so že dalec od svojega nastanka. Strokovni inženirji so že v štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja vkljucili racunalnike v svoje delovne procese. Medtem ko prvi racunalniki niso bili veliko vec kot današnji kalkulatorji, so nakazovali, kaj sledi v prihodnosti. Tehnologija in kratka zgodovina CAD/CAMa Ker so racunalniška tehnologija in vmesniki postajali naprednejši, je bilo za cloveka edino naravno, da zacne uporabljati ta orodja za preoblikovanje sveta. Vecina zgodnjih podlag je bila izrazito teoreticna. V poznih petdesetih letih je matematik Paul de Casteljau objavil istoimenski algoritem, ki se uporablja za opisovanje polinomnih krivulj v številcno skladen nacin. Te ideje je pozneje populariziral Pierre Bézier, Renaultov inženir, ki je ustvaril novo oznako in jo uporabil za opis oblik karoserij vozil. Te Bézierjeve krivulje so postale standard za prve stavcne programske jezike, kot je Postscript. Po nakljucju se je širjenje vektor­skega graficnega modeliranja zgodilo približno ob istem casu, ko je racu­nalniška tehnologija postajala splošno razširjena. Ker je vec ljudi in podjetij lahko dostopalo do monitorjev, mišk in drugih takrat novih orodij, so se podjetja in akademiki seveda zaceli povezovati s proizvodnimi linijami, da bi videli, kaj lahko ustvarijo. Ker so bili digitalizirani industrijski sistemi, kot so programirljivi logicni krmilniki, že desetletja uveljavljeni v avtomobilski industriji, to ni bil tako velik preskok v povezovanju izdelovalnih naprav z racunalniki. Napovedi za prihodnost Številni današnji stroji za proizvodnjo še naprej delujejo po istih temeljnih nacelih, ki so jih izkoristili zgodnji industrijski procesi. Tehnologija CAD in CAM pa je nedvomno naredila ži­vljenje bolj udobno. Ko tehnologije, kot so vmesniki virtualne in razširjene re­snicnosti, postajajo vse bolj razširjeni, bodo racunalniško podprte proizvodne metode skoraj zagotovo zavzele nove razsežnosti. Tehnologija CAD/CAM je v proizvo­dnji izredno mocna in bo v prihodno­sti le še mocnejša, kar omogoca še vec kreativnosti. Ob tem bodo napredovali tudi drugi procesi, kot je dodajalna proizvodnja, ki bodo oblikovalcem omogocili, da se spopadejo s projekti, ki so bili prej nepredstavljivi. »» Od prve ideje do oblikovanja vse do koncnega izdelka. »» Poleg splošne proizvodne industrije igra veliko vlogo CAD/CAM tudi pri zobozdravstvenih raziskavah in zdravljenju. »» CAD/CAM omogoca hitro izdelavo prototi­pov in dostop do takojšnjega testiranja. Optimalna izdelava serij z enim kosom S pravimi podatki o orodju do tocnih oblik Orodjarji imajo skoraj vedno opravka z izdelki, narocenimi v enem kosu: orodje izdelajo samo enkrat, kupec pa nato z njim proizvede vec milijonov brizgancev ali globoko vlecenih delov. Orodjarjem zato vsak škartni izde­lek prinese nesorazmerno izgubo. S pravimi podatki o rezalnem orodju je lahko vsak orodjarski izdelek dober že v prvem poskusu. ZOLLER, specialist za gospodarnejšo obdelavo z odrezavanjem, s svojimi nastavitvenimi in merilnimi napravami pomaga pri dolocanju tocnih podatkov o rezalnem orodju za optimalen proi­zvodni proces. Ti podatki so na voljo tudi za poznejšo uporabo in izboljšujejo produktivnost proizvodnje. Osnova vsakega rezalnega orodja so podatki CAD/CAM iz kon­strukcije, ki med drugim vkljucujejo vse mere in tolerance orodja. Pot od risbe do gotove komponente pa je dolga, saj vkljucuje vse od montaže rezalnega orodja do vpenjanja v obdelovalni stroj in koncno obdelave komponente. Pri vsakem koraku je treba racunati z dolocenimi tolerancami in tudi, ce so te tolerance majhne, lahko v seštevku privedejo do velikih odstopanj, zaradi katerih je izdelek neuporaben. V izgubo je seveda treba prišteti tudi porabljen mate­rial, cas obratovanja stroja in obrabo orodja. S pravimi podatki o orodju se te tolerance zmanjšajo na mini­mum, na rezultate obdelave pa vplivajo le še tolerance vretena. Individualen potek meritev za vsako orodje s pritiskom na gumb Svedri, rezkarji, orodja za rezanje navojev, polna orodja in orodja z obracalnimi plošcicami – pri izdelavi kompleksnih orodjarskih izdelkov lahko sodeluje tudi sto ali vec rezalnih orodij. Ce le eno od teh orodij ne odreže prave oblike in ne pomaga niti zamudna dodelava, je treba cel izdelek zavreci. Tako razlicni kot orodja so razlicni tudi parametri, ki jih je treba dolociti za vsako orodje. ZOLLER lahko za vsako orodje razvije poseben merilni program z optimiziranim potekom meritev. Upravljavec nato le izbere ustrezno orodje – za standardna orodja so na voljo fotorealisticne slike – in potek meritev se zacne izvajati samodejno. Pri preprostih rezalnih orodjih, kot so svedri, je odlocilni parameter obicajno dolžina. Pri drugih orodjih, kot so denimo orodja za obdelavo utopov, so za dober rezultat obdelave pomembne posamezne tocke na rezilih. Numericno krmiljene osi nastavitvene in merilne naprave samodejno poišcejo te tocke in izmerijo potrebne vrednosti, pri orodjih z obracalnimi plošcicami tudi npr. razlicne konturne elemente, ki dolocajo celotno konturo. Varen prenos množice merilnih podatkov Ko je na nastavitvenem listu kompleksnega izdelka veliko orodij, je rocno vpisovanje izmerjenih vrednosti za posamezna orodja v stroj pravi izziv. Veliko bolje je, ce so podatki o komponentah orodja na voljo v elektronski obliki ter jih je mogoce izbrati in dodeliti kompletnemu orodju s preprostim pritiskom na gumb. Osnovni pogoj za to je nedvoumno dolocljivo orodno držalo, ki je oznaceno npr. s kodo QR, crtno kodo, kodo DataMatrix ali cipom RFID. Po montaži je mogoce kompletnemu orodju dodeliti pripadajoce podatke. Sami podatki o orodju se lahko preberejo iz sistema CAD/CAM in na osnovi teh podatkov se samodejno generirajo poteki meritev. Pred meritvijo se identificira kompletno orodje, ki mu bodo pripisane izmerjene vrednosti iz podatkovne zbirke. Ob vpenjanju orodja v obdelovalni stroj se orodje identificira z bralno napravo. Krmilje stroja prebere pripadajoce podatke o orodju in obdelava se lahko zacne brez dodatnega umerjanja ali nastavitev. Red s podatki o orodju Ko so podatki o orodju enkrat zbrani in je mogoce identificirati kompletna orodja, je podatke mogoce uporabljati tudi v druge namene, npr. za organizacijo skladišcenja. Vsakemu orodju se lahko dodeli posebno mesto v omari Smart Cabinet. Programska oprema hrani podatke o mestu hrambe in jih prikazuje v graficni obliki. Uporabniki lahko tako kadarkoli poišcejo orodje v racunalniku in si prihranijo rocno iskanje. S knji­ženjem izdaj orodja je zagotovljena tudi sledljivost poti za namene zagotavljanja kakovosti. www.zoller-a.at »» Nastavitvena in merilna naprava »venturion 450« za samodejne meritve razlicnih rezalnih orodij »» Popolnih izdelkov ni brez popolno premerjenih orodij. Pri serijah z enim samim kosom ni ekonomske koristi, ce ni izdelek dober že v prvem poskusu. »» Rezalna orodja postavljajo najrazlicnejše zahteve glede merilnih postopkov. ZOLLER ponuja individualne rešitve po meri posameznih orodij. Pametne vpenjalne naprave in prijemalni sistemi za kovinsko industrijo »Pametno nalaganje, pametna obdelava, pametno povezovanje – te tri kljucne teme bodo oblikovale industrijski proizvodni svet v prihodnjih petih letih,« poudarja Henrik A. Schunk in nadaljuje: »Glavni cilj je inteligentna poenostavitev industrijske proizvodnje.« Do zdaj sta prevladovali stabilnost in ucinkovitost posame­znih operacij, sodobne aplikacije pa bodo nudile vecjo stopnjo fleksibilnosti v procesni verigi in zagotavljale podrobne podatke o procesih, navajajo strokovnjaki pri SCHUNK-u. »Naše vpenjalne naprave in prijemalni sistemi bodo sposobni nadzirati proizvodni proces podrobno in v realnem casu in samostojno izvajali potrebne reakcije,« je še dejal generalni izvršni direktor. Najboljši primer je senzorsko natancno orodje iTENDO, ki bo na voljo od jeseni 2019 za pilotno aplikacijo. Omogoca nenehno spremljanje stanja in dokumentiranje stabilnosti procesa, spremljanje mejnih vredno­sti brez cloveka, zaznavanje zloma orodja in tudi sproten nadzor rezalne hitrosti in podajanja. Ce rez postane nestabilen, integrirana inteligenca neposredno komunicira v realnem casu in brez posre­dovanja operaterja. Odvisno od situacije se proces ustavi, zmanjša na dolocene osnovne parametre ali prilagodi, dokler se proces odrezavanja znova ne ustali v stabilnem obmocju. Digitalni dvojcki držal orodij iz serije TENDO, TRIBOS in SINO po standardu DIN 4000 zagotavljajo tudi skladnost podatkov v procesni verigi CAD/CAM. Zato ponujajo idealne predpogoje za simulacijo, identifika­cijo kolizije in tudi za upravljanje delavnice. S poudarkom na avtomatiziranem zalaganju strojev Podjetje SCHUNK prvic predstavlja senzorski paletni hitrome­njalni modul na podrocju tehnologije hitre menjave palet VERO-S, ki omogoca stalno spremljanje vlecne držalne sile, položaja vpe­njalnega drsnika ter prisotnosti obdelovanca ali palete. Poleg tega bodo predstavljene nove posebne komponente VERO-S za letalsko industrijo, tridimenzionalni tisk in za neposredno vpenjanje obdelovanca. Poleg naslednjih poudarkov bo SCHUNK predsta­vil prefinjene koncepte s poudarkom na samodejnem zalaganju strojev. Vitke avtomatizirane rešitve, preproste za izvedbo do stro­škovno privlacnih rešitev, aplikacije z lahkimi roboti do prirocnih paletizirnih rešitev za fleksibilno proizvodnjo majhnih serij do ergonomskih kolaborativnih rešitev z dolgohodnim prijemalom Co-act EGL-C v neposredni interakciji z ljudmi za oblikovno stre­go obdelovancev, ki tehtajo do 8 kg. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.schunk.com »» Pametno orodje iTENDO iz podjetja SCHUNK omogoca neposredno spremljanje in nadzor nad procesom v realnem casu. Podatki o geometriji in lastnostih držala orodja ostanejo nespremenjeni ne glede na to, ali je to opremljeno s senzorskim sistemom ali ne. »» Posebej prilagojen modularni sistem SCHUNK za lahke robote Universal Robots omogoca zelo preprosto in stroškovno ucinkovito zalaganje strojev. EUROGUSS išce vzhajajoce talente • Novost v letu 2019: EUROGUSS, nagrada za talente kot priznanje za izstopajoce diplome • Rok za prijavo: 31 oktober 2019 Nove zlitine, digitalizacija, aditivna proizvodnja in elektromobilnost so trenutno teme, za katere obstaja veliko zanimanje na podrocju tlacnega litja. Posledicno ni presenetljivo, da je na teh po­drocjih veliko raziskav, pri katerih se zasledujejo inovativne rešitve in novi pristopi. NürnbergMesse želi preko nagrad za talente EUROGUSS prepo­znati izstopajoce diplome in nagraditi vzhajajoce talente prihodnosti. Diplome lahko obravnavajo podrocja inovacij, izboljšav ali novih aplikacij tlacnega litja in celotne dobaviteljske verige. Pri­jave bodo sprejete to konca oktobra in zmagovalci bodo uradno razglašeni na sejmu EUROGUSS 2020, ki bo potekal od 14. do 16, januarja 2020 na razstavnem centru v Nürnbergu. Diplomiranci in magistri lahko pošljejo temo svoje diplome za ocenjevanje za nagrado za talente EUROGUSS v obliki povzetka v nemšcini ali anglešcini. Namen nagrade je priznanje vzhajajo­cih talentov na podrocju tlacnega litja. Pogoj za sodelovanje je zakljucek diplome ob prijavi, poleg tega pa udeleženci potrebujejo potrdilo univerze, visokošolske ustanove, raziskovalnega inštituta ali podjetja. Zakljucek prijav je 31. oktober 2019, medtem ko se prispevki lahko pošljejo preko sple­tne strani www.euroguss.de/research. Organizatorji sejma EUROGUSS se že veseli­jo velikega števila prijav s podrocja inovativnih projektov in raziskovalnih rezultatov ter posebej spodbujajo mednarodne študente, da se udele­žijo tekmovanja in jih vljudno vabijo na sejem EUROGUSS 2020, poudarja Christopher Boss, direktor in mednarodni projektni vodja sejma EUROGUSS. Mednarodni odbor strokovnjakov, ki ga sestavlja­jo predstavniki razvojno raziskovalne skupnosti in industrije, bo izbral najboljše diplome. Zmagovalci bodo obvešceni najkasneje do 6. decembra 2019, medtem ko bo uradna razglasitev in podelitev nagrad potekala med sejmom EUROGUSS 2020 v Nürnbergu. Vsekakor lahko nagrajenci pricakujejo privlacne nagrade, saj nagradni sveženj zajema letalske vo­zovnice, hotelske namestitve in vstopnice za sejem ter iPad z Apple Pencil. Poleg tega lahko zmago­valci predstavijo svoje delo obiskovalcem sejma EUROGUSS na razstavnem forumu ter bodo imeli možnost objave svojega dela na industrijski platformi SPOTLIGHTMETAL. www.euroguss.de/research Trirezni sveder OSG ADO-TRS prinaša vrhunsko zmogljivost in stabilnost pri obdelavi jekla V proizvodnji se pojavljajo trirezni svedri pri obdelavah materialov, pri kate­rih se tvorijo kratki odrezki. Proizvajalci jih oglašujejo tudi kot primerne za vrtanje v mehka, ogljikova in legirana jekla. Pri trireznih svedrih je pravi­loma sila vrtanja vecja in odvajanje odrezkov oteženo zaradi ožjih vijacnic. OSG je vse te težave rešil z novim trireznim svedrom iz karbidne trdine ADO-TRS. Konvencionalni trirezni svedri zaradi omejitev pri obliki obde­lovancev, vpetju in opremi pogosto ne dosegajo oglaševanih naj­vecjih hitrosti in natancnosti. Poleg tega se pri projektih pojavljajo jekla z visoko trdnostjo in težko obdelovalnostjo. Trirezni svedri vrtajo pri povecanih pomikih in imajo v primerjavi z dvoreznimi v vijacnici manjše kanale za odvod odrezkov. Zato se pri obdela­vi pojavi kopicenje odrezkov, krušenje na rezilnem robu in lom orodja. Da bi proizvajalcem pomagali izboljšati produktivnost, so v podjetju OSG nedavno predstavili sveder ADO-TRS, ki je dobil vzdevek 'trojna revolucija'. Pri razvoju svedra so uporabili številne inovacije. Rezultat je nov sveder za izjemno ucinkovito in stabilno obdelavo jeklenih materialov. Lastnosti svedra ADO-TRS 'trojna revolucija' Sveder ADO-TRS ima tri poglavitne lastnosti za stabilno obde­lavo jekla. Najpomembnejša je na novo zasnovana R geometrija izpraznitve jedra oz. oblike kanalov v vijacnici (OSG-patent), ki je prikazana na Sliki 1. Optimizirana R geometrija v obmocju rezanja zagotovi nadzor nad smerjo odtekanja odrezkov, kar zmanjša težave pri njihovem odvajanju po vijacnici. Tudi pri jeklenih materialih se odrezki lomijo v kratke in zavite delce, ki imajo konstantno obliko. Nova geometrija zmanjša tudi silo rezanja do 30 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi trireznimi svedri. Sila rezanja je manjša celo od sile pri dvoreznih svedrih, ceprav dosežemo pri trireznem ADO-TRS bistveno višjo hitrost pomika. Druga poglavitna lastnost svedra ADO-TRS je širša izvedba kanalov v vijacnici. Za trirezne svedre je znacilno, da nastopajo te­žave pri odstranjevanju odrezkov iz sredine svedra. ADO-TRS ima v tem obmocju kanala širše žepe, ki izboljšajo njihovo odvajanje. R geometrija oblikuje zavite odrezke, zato je njihov tok še bolj gladek in stabilen. Tretja pomembna lastnost pa je OSG-jeva prevleka EgiAs, ki svedru ADO-TRS zagotavlja daljšo obstojnost. Prevleka je narejena iz slojev obrabno-odporne plasti in plasti, ki preprecuje širjenje razpok. Obrabno odporni sloj je sestavljen iz vec trdih plasti. Sloj za preprecevanje širjenja razpok so poimenovali »nano-periodic­ni« in je sestavljen izmenicno iz trde in mehke plasti. V tem sloju se razbremenijo notranje napetosti in zaustavi širjenje razpok. To omogoca EgiAs prevleki, da je obrabno odporna in izjemno žilava tudi pri agresivnih pogojih in parametrih obdelave. Rezalni parametri 1. Odlicno oblikovanje in odvod odrezkov pri obdelavi jekla Glavni prednosti svedra ADO-TRS sta izjemno dobro odvajanje odrezkov in majhen upor pri vrtanju jekla. Material SCM440 je eden izmed bolj viskoznih jeklenih mate­rialov. Pri vrtanju s konvencionalnimi dvoreznimi in trireznimi svedri se pri tem materialu tvorijo podaljšani odrezki, Slika 2. S Slike 3 je razvidno, da konvencionalni trirezni sveder ni sposoben razbiti odrezkov na manjše košcke, zato v kanalih vijacnice zasta­jajo ostanki podaljšanih odrezkov. Pri svedru ADO-TRS dobimo želeno enakomerno kratko obliko odrezkov, Slika 2. Pri obdelavi materiala SS400 s hladilno-mazalno tekocino obstaja nevarnost nenadnega loma in krušenja svedra zaradi zapletanja odrezkov. Stabilnost oblikovanja in odvajanja odrezkov je pogla­vitni dejavnik za stabilnost obdelave mehkega jekla SS400, kjer se še posebej pojavljajo težave z odrezki. Kot je razvidno na Slikah 4 in 5, ima sveder ADO-TRS pri vrtanju jekla SS400 v primerjavi s konvencionalnim trireznim in dvoreznim svedrom izjemno dober odvod odrezkov in dolgo obstojnost. 2. Manjša sila rezanja Na Sliki 6 je podana primerjava upora oz. sile rezanja (parametri obdelave so opisani pri sliki 2). Kot je razvidno na Sliki 6, je sila vrtanja oz. aksialni upor pri rezanju s svedrom ADO-TRS za približno 35 % manjši kot pri kon­vencionalnih trireznih svedrih, in celo manjši kot pri standardnem dvoreznem svedru, ki ima eno vijacnico manj. ADO-TRS tako pri enakih pogojih dosega najmanjšo silo vrtanja. Konvencionalni trirezni svedri zaradi vecje sile vrtanja, ome­jitev pri stroju in obdelovancu pogosto ne dosegajo oglaševanih maksimalnih parametrov obdelave. ADO-TRS je dosegel odlicne rezultate v razlicnih delovnih pogojih in zato velja za vsestransko uporabnega. V nadaljevanju si bomo ogledali še prednosti, ki jih svedru prinaša OSG-jeva nova EgiAs prevleka. Pri vrtanju rocicne gredi iz legiranega jekla je sveder ADO-TRS dosegel dolgo obstojnost in stabilno obdelavo. V primerjavi z dvoreznim svedrom je izdelal neprimerno vecjo število izvrtin in z vecjo hitrostjo pomika znatno skrajšal cas izdelave. Z rešitvijo znanih težav trireznih svedrov, kot sta velik aksialni upor, slabo odvajanje odrezkov in nestabilen proces pri obdelavi jekla postavlja sveder ADO-TRS nova merila za trirezne svedre. Edinstvena R geometrija izpraznitve jedra je bila uporabljena tudi pri dvoreznih svedrih za globoko vrtanje ADO 40xD in 50xD. Omenjena geometrija omogoca izjemno majhno silo vrtanja in odlicen nadzor nad odrezki, ki je zelo pomemben pri vrtanju zelo globokih izvrtin. Ta geometrija se je odlicno izkazala tudi pri dvoreznih svedrih. V podjetju OSG trenutno preizkušajo novo geometrijo tudi na drugih tipih orodja. Sveder ADO-TRS je na voljo v premerih 3 mm do 20 mm za globini 3xD in 5xD, primeren pa je tudi za vrtanje ogljikovih, legiranih in mehkih jekel in kaljenega jekla. Vsi proizvajalci, ki se spopadajo s težavami z odvajanjem odrezkov pri obdelavi jekla, bodo lahko s svedri ADO-TRS koncno izkusili vrhunsko ucinkovitost in stabilnost obdelave. www.osg.co.jp www.bts-company.com. »» Slika 1: Patentirana R geometrija pri svedru ADO-TRS zmanjša silo rezanja in oblikuje kratke, zavite odrezke. konvencionalni trirezni sveder dvorezni sveder ADO-TRS »» Slika 2: Primerjava oblike odrezkov pri obdelavi materiala SCM440 (orodje: ADO-TRS-5D, premer: Ř 16, trdota obdelovanca: 82–90 HB, rezalna hitrost: 80 m/min (1592 vrt./min, pomik: 1019 mm/min (0,64 mm/vrt.), globina izvrtine: 50 mm (skoznja), hladilna tekocina: oljna megla (2–3 cm3/h), horizontalni obdelovalni center (HSK-A 63)). Konvencionalni trirezni sveder Konvencionalni dvorezni sveder ADO-TRS »» Slika 4: Primerjava oblike odrezkov pri obdelavi materiala SS440 (orodje: ADO-TRS-5D, premer: Ř 16, rezalna hitrost: 80 m/min (1592 vrt/min, pomik: 1.019 mm/min (0,64 mm/vrt), globina izvrtine: 50 mm (skoznja), hladilna tekocina: vodotopna, horizontalni obdelovalni center (HSK-A 63)) »» Slika 5: Primerjava obstojnosti orodij pri obdelavi materiala SS400 (orodje: ADO-TRS-5D, premer: Ř 8,5, rezalna hitrost: 100 m/min (3.745 vrt/min, po­mik: 1273 mm/min (0,34 mm/vrt.), globina izvrtine: 43 mm (slepa), hladilna tekocina: vodotopna, horizontalni obdelovalni center (HSK-A 63)) »» Slika 3: Pri konvencio­nalnem trireznem svedru na vijacnici zastajajo od­rezki vrtanja v SCM440). »» Slika 6: Primerjava sile rezanja pri obdelavi materiala SCM440 »» Slika 7a: ADO-TRS je v primerjavi z dvoreznim svedrom izdelal neprimerno vecjo število izvrtin in z vecjo hitrostjo pomika znatno skrajšal cas izdelave. Test A Test B SVEDER ADO-TRS TRIREZNI KONKURENCNI DVOREZNI Premer Ř 8,8 Material Legirano jeklo Rezalna hitrost 80 m/min (2895 vrt./min) Pomik 1.563 mm/min (0,54 mm/vrt.) 347 mm/min (0,12 mm/vrt.) Hladilna tekocina Oljna megla Stroj Horizontalni obdelovalni center SVEDER ADO-TRS TRIREZNI KONKURENCNI DVOREZNI Premer Ř 12,5 Material Legirano jeklo Rezalna hitrost 80 m/min (2038 vrt./min) Pomik 1.101 mm/min (0,54 mm/vrt.) 408 mm/min (0,12 mm/vrt.) Hladilna tekocina Oljna megla Stroj Horizontalni obdelovalni center »» Slika 7b: Primer obdelave avtomobilske rocicne gredi je pokazal, da ADO-TRS izdela neprimerno vecje število izvrtin in z visoko hitrostjo pomika znatno skraj­ša cas izdelave. »» Edinstveno R-geometrijo svedra ADO-TRS so uporabili tudi pri dvoreznih svedrih za globoko vrtanje ADO 40xD in 50xD s kanali za dovod hladilno-ma­zalne tekocine. R-geometrija zagotavlja izjemno majhno silo vrtanja in odlicen nadzor nad odrezki. Zato zagotavljajo dvorezni svedri ADO 40xD in 50xD vrhunsko zmogljivost pri vrtanju globokih izvrtin. »» Sveder ADO-TRS imenovan ‘trojna revolucija’ je zadnja inovacija proizva­jalca OSG. Njegova edinstvena R geometrija izpraznitve jedra rešuje dva najpogostejša problema konvencionalnih trireznih svedrov: silo vrtanja in nadzor nad odrezki. ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA »» V podjetju FSB so dosegli velike prihranke s posebnim orodjem tipa 316. Vir: Horn/Sauermann Na široko odprta vrata za nove projekte Prihranek petih sekund na obdelovanca, prepolovljeni stroški orodja in manj prekinitev v obratovanju strojev: to je uspelo projektnemu timu Horn–FSB, ki se je posvetil optimizaciji procesa izdelave vodilnega nastav­ka vratne kljuke. Sebastian Rothkegel in Frederic Schunicht iz podjetja FSB (Franz Schneider Brakel GmbH) iz Brakla sta se za realizacijo procesa povezala s podjetjem Paul Horn GmbH (v Sloveniji ga zastopa WEDCO Handelsgesellschaft m. b. H.), ki je prispevalo svoje strokovno znanje in izkušnje. Horn je za podporo proizvajalcu visokokakovostnih vratnih kljuk in zapiralnih sistemov imenoval Thomasa Dücka, ki je optimiziral proces s posebnim dvorezilnim orodjem tipa 316. »Posebno orodje se je takoj izkazalo kot zelo uspešno in zagotavlja izjemno obstojnost,« je zadovoljen preddela­vec Frederic Schunicht. FSB in Horn sta zacela z intenzivnim sodelovanjem že leta 2010, ko je Thomas Dück našel prve rešitve za izzive na podrocju obdelave z odrezavanjem v podjetju FSB. Sebastian Rothkegel se spominja ocenjevanja Hornovih kompetenc: »Podjetje Horn smo povabili k sodelovanju, ko smo razvijali tehnologijo obdelave štirikotnih trnov in po prvih uspehih smo se odlocili, da bomo preizkusili in nato vpeljali v proizvodnjo Hornove plošcice za od­rezovanje in druge posebne rešitve za zarezovanje. Ce smo naleteli na težave, nam je Horn vedno prisluhnil, zato so danes med prvimi sogovorniki pri novih projektih,« nadaljuje vodja proizvodnje izdelkov iz nerjavnega jekla. Visoka kakovost Arhitekti in investitorji radi posegajo po izdelkih iz Brakla, ki so se izkazali z visoko kakovostjo in trpežnostjo v javnih ustanovah, hotelih in zasebnih hišah. Kljuke FSB, ki jih vsak dan uporabljajo milijoni ljudi, so izdelane iz nerjavnega jekla, medenine, brona in aluminija. FSB v svoji proizvodnji vratnih kljuk uporablja razlicne izdelovalne postopke. Poleg klasicnega litja in varjenja se pri nekaterih produktnih linijah poslužujejo tudi petosnega rezkanja v polno, precej delovnih korakov pa še vedno opravijo kar rocno. Kljuke so rocno polirane ali krtacene, odvisno od dizajna in želja kupcev. Pri proizvodnji vodilnih nastavkov, ki jih Rothkegelsov oddelek vsako leto izdela v vec sto tisoc primerkih, je obstajal potencial za izboljšave. Vodilni nastavek drži štirikotni trn, ki povezuje kljuki na obeh straneh vrat in njuno okovje, pozneje pa ga zvarijo s kljuko. Operaterji so v preteklosti kopirali zunanjo konturo tega obdelovanca iz avstenitnega nerjavnega jekla z ISO-orodji. »Ob­stojnost orodja pri velikih serijah ni bila zadovoljiva, poleg tega pa smo želeli skrajšati obdelovalne cikle in zmanjšati obseg meritev konture,« pove Schunicht. Dvojno podajanje z dvojnimi rezili Schunicht se je za optimizacijo obdelovalnega procesa obrnil na Thomasa Dücka, svojega tehnicnega svetovalca pri Hornu. Dück je po analizi obstojece strategije priporocil obdelavo konture s po­sebnim dvorezilnim orodjem. Profil precizno brušenih rezil je enak obrisu konture obdelovanca in zunanji obris je tako dokoncan v enem prehodu, vkljucno z ravno ploskvijo. Hornovi konstruktorji so za 5 mm globoko konturo izbrali trirezilno plošcico za zarezova­nje tipa 316. Orodje je zasnovano podobno kot orodja za grezenje, ki izdelajo konturo v enem aksialnem gibu proti obdelovancu. »Pritiske pri rezanju uravnovesita dve identicni rezili, zato lahko delamo z dvojno vrednostjo podajanja,« nadaljuje Dück. Rezalna hitrost je 300 m/min (premer 24 mm) oz. 160 m/min (premer 19 mm), aksialno podajanje je 0,2 mm na obrat in obdelovalni stroj Index C100. 11.000 komponent na vpetje »Posebno orodje se je takoj izkazalo kot zelo uspešno in zagota­vlja izjemno obstojnost. Projektno delo je kot vedno potekalo siste­maticno in se je zakljucilo s pozitivnim rezultatom,« je zadovoljen Rothkegel. S posebnim orodjem jim je uspelo prihraniti pet sekund na obdelovanca, v povezavi z notranjim dovodom hladilne teko­cine (80 bar) skozi orodno držalo neposredno na mesto obdelave pa je bila dosežena obstojnost 11.000 kosov na vpetje oz. 33.000 obdelovancev na par obracalnih rezalnih plošcic. Kljub uporabi posebnih plošcic so stroški orodja zdaj za polovico manjši kot pri ISO-orodjih, pri tej strategiji obdelave pa tudi odpadejo meritve konture. Odrezovanje obdelovancev je prevzel Hornov sistem za zarezovanje z notranjim dovodom hladilne tekocine tipa S100. Dodatne koristi preureditve procesa se kažejo tudi v manj prekinitvah obdelave in v zmanjšanju obsega pripravljalnih del. Obodno brušene plošcice tipa 316 v kombinaciji z natancnimi sedeži zagotavljajo visoko ponovljivost pri obracanju. Za vpenjanje je na voljo orodno držalo z okroglim steblom premera 20 mm, v kombinaciji s hidravlicnim vpenjalnim trnom Schunk pa odpadejo meritve orodja ob menjavi, saj je orodni nosilec Horn ponovljivo vpet v trnu. Kompetence za iskanje rešitev Horn ima vse kompetence za prilagajanje orodij proizvodnim procesom svojih kupcev in tako poleg 20.000 standardnih rešitev ponuja tudi vec kot 120.000 posebnih rešitev. Posebna orodja omogocajo optimizacijo korakov obdelave tako v velikoserij­ski kot v maloserijski proizvodnji, s tem pa obcutne prihranke. Prakticno vsak tip rezalne plošcice Horn je mogoce ustrezno prilagoditi in izbrati najprimernejše držalo za vsako aplikacijo. Omejitev pri projektiranju predstavljajo le možnosti vpetja in konstrukcijska izvedba stroja ter vrsta obdelave. Trirezilni sistem za zarezovanje 316 je zasnovan na sistemu 315. Ta orodja so že vse od ustanovitve podjetja Paul Horn GmbH v standardni ponud­bi proizvajalca orodij iz Tübingena, ki jih tudi nenehno razvija. Odlikujejo se z vsestranskimi možnostmi pri snovanju in s tremi rezalnimi robovi. »» Obdelava vodilnega nastavka s sistemom za zarezovanje Horn S100. Vir: Horn/Sauermann »» Uspešno sodelovanje: Sebastian Rothkegel (FSB), Thomas Dück (Horn) in Frederic Schunicht (FSB) »» Dve nasproti ležeci rezili za uravnovešen pritisk pri rezanju in dvojno podajanje. Vir: Horn Zastopnik v Sloveniji za prodajo Hornovih posebnih orodij, kot jih upora­bljajo v podjetju FSB, je družba WEDCO Handelsgesellschaft m.b.H s se­dežem na Dunaju. Pri obdelavah, ki niso primerne za standardna orodja iz širokega programa Paul HORN GmbH oziroma kjer uporaba standar­dnih orodij ne bi bila vec gospodarna zaradi velikosti serij, se vkljucijo strokovnjaki za obdelavo z odrezavanjem iz podjetja WEDCO in skupaj s podjetjem HORN poišcejo rešitev po meri. Pri tem ne upoštevajo le zahtev obdelave, temvec tudi želje kupca ter druge robne pogoje, npr. predobdelavo in cas ciklov. Pri projektiranju in izdelavi posebnih oro­dij imajo pomembno vlogo tudi dolgoletne izkušnje ter razpoložljivost komercialistov in aplikativnih inženirjev podjetja WEDCO. Dobavni roki Hornove proizvodnje Greenline so kratki in nekatera posebna orodja so lahko dobavljena že v petih delovnih dneh. WEDCO na ta nacin zagota­vlja prihranke v proizvodnji in druge konkurencne prednosti razlicnim kupcem v avtomobilski industriji, proizvodnji medicinskih pripomockov, orodjarstvu in pogodbeni strojni obdelavi. Razvoj in raziskava sistema za pulzirajoce visokotlacno dovajanje hladilno-mazalne tekocine v procesu struženja V prispevku sta predstavljena razvoj in raziskava vpliva pulzirajocega visokotlacnega dovajanja hladilno-mazalnega sredstva na odrezovalni proces struženja. Pri obdelavah težko-obdelovalnih materialov, kot je na primer zlitina Inconel 718, prihaja zaradi njihove slabe toplotne prevodno­sti, deformacijskega utrjevanja in drugih materialnih lastnosti do povišanih temperatur v rezalni coni in do visokih obremenitev, ki se odražajo v kratki obstojnosti rezalnega orodja. Matjaž Kern Franci Pušavec Temu se lahko v doloceni meri izognemo z dovajanjem hladilno mazalne tekocine (HMT), ko z njo oblivamo ali jo še bolje dova­jamo v obliki curka in pod visokim tlakom neposredno v rezal­no cono in tako z njeno uporabo znižamo temperaturo rezalne cone, zmanjšamo trenje in podaljšamo obstojnost orodja. Pri tem nimamo natancne kontrole nad procesom tvorjenja in lomljenja odrezkov, zato je bil cilj dela razviti in testirati pulzirajoci sistem za dovajanje gladilno mazalne tekocine pod visokim tlakom ter izdelati primerjalno analizo struženja težko obdelovalnega mate­riala v treh obdelovalnih pogojih, kjer bo prvic (1) odrezovanje potekalo s klasicnim oblivanjem, drugic (2) bo hladilno mazalna tekocina z višjim tlakom usmerjena med odrezek in orodje v obliki curka konstantnega pretoka, in tretjic (3), se bo njegov pretok v casu spreminjal; hladilno mazalna tekocina bo dovajana pulzno. Prispevek vkljucuje tudi predstavitev rezultatov pridobljenih pri posameznih setih eksperimentov oz. koncne ugotovitve glede zmožnosti nadzora lomljivosti oziroma dolžine odrezkov, porabe energije, obrabe orodij in rezalnih sil pri uporabi omenjenih obde­lovalnih-hladilnih režimov. 1 Uvod – predstavitev projekta Materiali na osnovi nikljevih in titanovih zlitin, ki izkazujejo izjemne lastnosti, kot na primer visoko trdnost in trdoto, viso­ko kemicno odpornost, nizko toplotno prevodnost ter visoko razmerje med trdnostjo in težo, so mocno zaželeni in uporabljeni predvsem v vesoljski in energetski industriji. Enake lastnosti se pri odrezavanju omenjenih materialov odražajo v zelo visokih temperaturah v rezalni coni, kar negativno vpliva na zmogljivost in obstojnost rezalnih orodij. Z namenom podaljšanja obstojnosti se je razvil postopek visokotlacnega (VT) struženja, pri katerem dovajamo hladilno-mazalno tekocino (HMT) pod visokim tlakom v obliki curka v rezalno cono, med odrezek in cepilno ploskev rezalnega orodja. Tekocina pod visokim tlakom prodre bistveno globlje v režo kot pri obicajnem oblivanju s HMT in tvori tekocin­ski klin, ki zmanjša temperaturo v rezalni coni, zmanjša trenje in posledicno rezalne sile med obdelovancem in orodjem ter prispeva k lomljenju odrezkov. To rezultira v povecani produktivnosti in nižjih stroških proizvodnje zaradi vecje obstojnosti orodja. V industriji je ta postopek pri dolocenih aplikacijah omejen na grobe obdelave, saj se pri finih obdelavah odlicna sposobnost lomljenja odrezkov lahko odraža v poškodbi obdelane površine. Visokohitrostni curek HMT lahko mocno pospeši odrezke, ki posledicno obstreljujejo površino obdelovanca in s tem negativno vplivajo na njegovo integriteto površine. Nepoznavanje fizikalnih interakcij pri procesu VT-struženja opušca njegovo uporabo in ne izkorišca polnega potenciala te tehnologije. V ta namen se je razvila ideja o sekvencno nadzorovanem pulzi­rajocem visokotlacnem odrezavanju. Z novo tehnologijo bi lahko dosegli boljšo energetsko ucinkovitost, boljši nadzor in poznavanje procesa tvorbe odrezkov ter boljšo integriteto površine in bi s tem bolje izkoristili potencial omenjene tehnologije. Cilj raziskave je bil razviti sistem, ki bo omogocal sekvencno nad­zorovati pulzirajoci visokotlacni curek hladilno mazalne tekocine, ki ga preko ene ali vec šob dovajamo v rezalno cono med odrezek in cepilno ploskev orodja, ter ugotoviti njegov vpliv na proces rezanja. Pricakovan rezultat je znižanje trenja v rezalni coni in posledicno znižanje rezalnih sil pri odrezavanju, kar rezultira v daljši obstoj­nosti orodja. Drugi doprinos takšne tehnologije je bistveno vecji nadzor nad procesom odrezavanja, ker lahko preko nastavitev parametrov pulziranja tvorimo in nadziramo ugodne oblike od­rezkov. V casu pulza nižjega tlaka HMT zagotavljamo mazanje in hlajenje kriticnega kontakta (orodje – obdelovanec), v casu pulza visokega tlaka HMT pa povzrocimo nadzorovan lom odrezka, še vedno pa zagotavljamo hlajenje in mazanje rezalne cone. Cilj je torej izkoristiti potencial že obstojece tehnologije visokotlacnega odrezavanja tako, da povecamo nadzor nad procesom, zmanjšamo obrabo rezalnega orodja, izboljšamo energetsko ucinkovitost pro­cesa in s tem izboljšamo produktivnost oziroma znižamo stroške procesa, hkrati pa tehnologijo dvignemo na raven, kjer se zaradi boljšega nadzora lomljenja odrezkov lahko bistveno izboljšata tudi integriteta površine in natancnost procesa. 2 Sistem za visokotlacno pulzirajoce dovajanje HMT Eden izmed glavnih ciljev projekta je bil razvoj sistema za pulzi­rajoce dovajanje hladilno-mazalnega sredstva (Slika 1), ki smo ga razvili v laboratoriju LABOD. Kljucen del sistema, ki vkljucuje VT-dovod hladilno-mazalne tekocine, vkljucuje sistem za generiranje tlaka oz. visokotlacno crpalko. V našem primeru to nalogo opravlja klasicna hidravlicna zobniška crpalka z maksimalnim izhodnim tlakom 250 barov, ki jo poganjamo s 3-faznim asinhronskim elektromotorjem, ki je krmiljen preko frekvencnega pretvornika Altivar 58F. Iztisnina crpalke je odvisna od števila vrtljajev le-te, tlak na izhodni strani pa tudi od velikosti izstopne šobe. Vecja ko je šoba, nižji je tlak. V našem primeru je bilo treba za dosego pulzirajocega dovajanja HMT izhodni presek krmiliti, kar smo dosegli z uporabo hidra­vlicnega ventila. Vecina ventilov, ki so uporabljeni v hidravliki ali na splošno za nadzor smeri toka tekocine in pretoka, so direktno krmiljeni klasicni oz. konvencionalni ventili, kar pomeni, da lahko zavzamejo naceloma le dve stanji pretoka – popolnoma zaprti ali popolnoma odprti. Le-ti za našo aplikacijo niso primerni, saj želi­mo imeti zvezni nadzor nad odprtostjo ventila (njegovo pozicijo), zato smo izbrali proporcionalni tokovni ventil, z visoko frekvenco preklapljanja, zmožnostjo delovanja do 350 bar in tokovnim krmi­ljenjem s signali med 0 in 20 mA. Poleg teh dveh bistvenih elementov novo razvitega sistema je bilo treba poskrbeti še za ustrezno filtracijo HMT, varnostni ventil na tlacnem vodu, ki omejuje maksimalen tlak sistema in šciti kompo­nente pred tlacnimi preobremenitvami, za hidravlicni akumulator in ustrezno zadrževanje tlaka v sistemu, za pretvorbo signalov krmiljenja in nadzor senzorjev, kar pomeni potrebo po nadzorno­-krmilni enoti. Srce tega sistema tako predstavlja mikro-racunal­nik, preko katerega krmilimo vse komponente v sistemu in od sistema prejemamo povratne informacije o delovanju. Preko njega in uporabe mikro-krmilnikov, signalnih pretvornikov in drugih elektronskih komponent nadzorujemo tokovno krmiljenje ventila, krmiljenje crpalke in analiziramo vse povratne podatke senzorjev. Sistem je izjemno fleksibilen, omogoca odrezavanje s klasicnim oblivanjem, visokotlacno in pulzirajoce visokotlacno odrezavanje. Poleg razlicnih nacinov delovanja sistema je tudi nastavljanje para­metrov delovanja sistema zelo enostavno, pregledno in uporabniku prijazno, saj uporabnik do nastavitve vseh parametrov dostopa preko zaslona na dotik z le nekaj ukazi (Slika 2). Uporabnik lahko doloca tlak sistema, parametre pulziranja, kar zajema cas delovanja visokega in nizkega pulza ter tlak visokega in nizkega pulza, lahko doloca zacetek pulziranja in le-tega tudi prekine, lahko doloci, ali bo odrezavanje VT ali pulzirajoce VT in podobno. Dodatna specifika, ki je omogocena, je ta, da lahko uporabnik med samim procesom pulzirajocega visokotlacnega odrezavanja nastavi nove parametre pulziranja in jih posodobi kadarkoli, ne da bi morali sistem zaustaviti ali cakati na posodobitev z zamikom. Poleg tega sistem zajema podatke o tlaku v sistemu in frekvenci pulziranja, kar je dodatna kontrola nad procesom dovoda HMT. Vse nastavitve se dolocajo programsko preko graficnega vmesnika aplikacije, ki smo jo razvili v laboratoriju LABOD. 3 Eksperimentalni sistem, uporabljena oprema in izvedba eksperimentov Delovanje novo razvitega sistema in vpliv pulzirajocega dovajanja HMT na proces struženja smo preverili in dolocili z eksperimen­talnim struženjem na CNC-stružnici Mori Seiki SL-153. Obdelovanci so bili iz nikljeve zlitine Inconel 718 v obliki palic premera 50,8 mm, ki smo jih poravnali oz. pripravili na eksperiment z enim prehodom orodja, pri finih parametrih struženja, na premer 50 mm. Kot že omenjeno, je Inconel 718 težko-obdelovalen material zaradi dolocenih lastnosti (slaba toplotna prevodnost, deformacijsko utrjevanje …), zaradi katerih je tudi mocno zaželen v aplikacijah, kjer so pogoji obratovanja ekstremno zahtevni. To so pogoji z viso­kimi tlaki in temperaturami, kjer Inconel kljub povišani temperaturi in pritisku obdrži svoje trdnostne lastnosti, poleg tega na površini dodatno tvori debelo oksidno plast, ki le-to tudi šciti. Za dovod VT-curka v rezalno cono smo izbrali standardno drža­lo za VT-struženje proizvajalca Iscar z oznako PCLNR2525M-12X­-JHP, ki ima zgornjo omejitev tlaka 300 bar in združuje možnost dovoda HMT med cepilno ploskev in odrezek ter prosto ploskev in obdelovanec. Držalo smo uporabljali na nacin, da smo v rezalno cono dovajali zgolj en curek HMT premera 0.8 mm, med cepilno ploskev orodja in odrezek Izbrana rezalna plošcica iz karbidne trdnine in PVD-prevleko ter lomilcem odrezkov je izdelek podjetja Sandvik Coromat, ki ima oznako ISO CNMG 120408-SM H13A. Med procesom struženja smo poleg tvorjenja odrezkov opazovali tudi rezalne sile. Meritve le-teh smo izvedli preko 3-kanalnega dinamometra proizvajalca Kistler. Tega smo povezali v merilno verigo, kjer smo signal (naboj) preko merilnega kabla in nabojnega ojacevalnika peljali do merilne kartice in do osebnega racunalnika. Razlicni nacini dovajanja HMT v rezalno cono potrošijo razlicno kolicino energije. Na podlagi tega smo se odlocili meriti porabo elektricne energije pri vseh treh nacinih dovoda HMT, kar smo izvedli z uporabo naprave Metrel PowerQ MI2492 in treh tokovnih klešc prikljucenih na napajalne kable frekvencnega pretvornika, ki je krmilil crpalko. Kot pri merjenju elektricne energije smo obrabo orodij ravno tako spremljali pri treh hladilno-mazalnih režimih. Uporabljali smo merilno napravo Alicona InfiniteFocus SL, ki nam kot rezultat meritve poda 3D-model merjene površine z locljivostjo 100 nm. 3 Rezultati 3.1 Tvorjenje in lomljivost odrezkov Eden izmed glavnih ciljev projekta je bil doseci kontrolira­no, predvidljivo in ponovljivo lomljenje odrezkov. Po številnih pred-eksperimentih, pri katerih smo spreminjali tako rezalne parametre kot parametre pulziranja, smo prišli do zakljuckov, da pri velikih presekih odrezkov, ko stružimo z veliko globino in podajanjem, samodejno dobimo luskaste odrezke, ki se ob veliki deformaciji lomijo sami od sebe. Pri teh parametrih pulziranje HMT na obliko odrezkov ni imelo vpliva, nasprotno pa se je izka­zalo za primere struženja z manjšimi preseki odrezkov. To je pri manjših globinah rezanja, kjer je s pulzirajocim dovodom HMT mogoce dobiti ugodne odrezke in ima pulziranje najvecji vpliv na lomljivost odrezkov, medtem ko tako visokotlacno odrezavanje in klasicno oblivanje pri takšnih parametrih ne izboljšata lomljivosti odrezkov, ampak vplivata le na njihov radij ovijanja (Tabela 1). Ugotovili smo, da za lom odrezka ni poglavitna le velikost sile, s katero curek deluje na odrezek (tlak dovajanja HMT), ampak se lom lahko zgodi tudi pri manjši sili, ce se le-ta skozi cas spreminja, torej HMT dovajamo pulzno. To je razvidno iz tabele 1, kjer pri visokotlacnem dovodu HMT z 200 bar dobimo dolge odrezke z majhnim premerom ovijanja, medtem ko nam je s pulziranjem pri vrhnjem tlaku pulza 160 bar uspelo doseci, da se odrezki lomijo. Z izbiro pravih parametrov pulziranja HMT torej lahko dosežemo ugodno obliko odrezkov, še vec, z dolžin pulzov oziroma frekvenco pulziranja lahko poljubno izberemo njihovo velikost. V vseh primerih (Tabela 1) so bili obdelovalni parametri enaki, razlika je bila le v nacinu dovoda HMT. 3.2 Obraba Eden izmed poglavitnih faktorjev pri strojnih obdelavah je obraba orodij, saj sta od tega odvisna cas obdelave in ne nazadnje koncna cena izdelka. Obrabo rezalne plošcice smo spremljali pri treh obdelovalnih režimih, torej pri klasicnem oblivanju HMT (tlak HMT 1 bar), visokotlacnem dovodu HMT (tlak HMT 200 bar) in pulzirajocem VT-dovodu HMT (tlak HMT 108 bar). Para­metre pulziranja smo nastavili na podlagi predhodnih eksperimen­tov tako, da je bil ventil v casu visokega pulza povsem odprt za cas 60 ms, pri trajanju nizkega dela pulza pa je bil povsem zaprt za cas 140 ms. Rezalni parametri so predstavljeni v tabeli 2. Obrabo rezalne plošcice smo spremljali na vsakih 50 mm vzdolžnega struženja, ko smo obdelavo ustavili, plošcico ocistili in preverili njeno obrabo tako na cepilni kot prosti ploskvi pod merilno napravo Alicona, vse dokler nismo dosegli mejne obrabe proste ploskve VB 0,3 mm. Videz rezalnih plošcic po dosegu mejne obrabe je prikazan v tabeli 3. Rezultati na sliki 3 kažejo, da je obstojnost orodja najdaljša v primeru visokotlacnega odrezavanja v primerjavi z drugima naci­noma dovoda HMT, kar potrjuje naša pricakovanja in visokotlacni curek res prodre globlje v rezalno cono, jo ucinkovito hladi in s tem podaljša obstojnost orodja. Mejno obrabo proste ploskve (VB = 0,3 mm) smo presegli po 14 prehodih po 50 mm vzdolžnega struženja, cas do mejne obrabe je znašal 7,03 min. Pulzirajoce visokotlacno odrezavanje sicer ima visokotlacne pulze curka HMT, ki prodrejo za trenutek globlje kot na primer pri klasicnem oblivanju, a se ne vzpostavijo stacionarne razmere ohla­janja, saj se le-te konstantno spreminjajo. Kot rezultat je ohlajeva­nje orodja manj ucinkovito kot pri visokotlacnem odrezavanju, a bolj ucinkovito kot pri klasicnem oblivanju. V primeru klasicnega oblivanja je tako obstojnost orodja znašala 4,35 min in v primeru pulznega dovajanja 4,65 min. Ce povzamemo, pulzirajoce dovajanje HMT podaljša obstojnost orodja za 7 % v primerjavi s klasicnim oblivanjem, v primerjavi z visokotlacnim odrezavanjem pa je obstojnost orodja krajša za 34 %. 3.3 Poraba elektricne moci Od režima dovajanja HMT v rezano cono je odvisna tudi celo­stna poraba elektricne moci oziroma energije. Vecji ko je odvzem HMT v smislu pretoka in višji ko so zahtevani tlaki, vec elektric­ne energije potrošimo. Rezultati meritev so prikazani na sliki 4. Razvidno je, da pri zagotavljanju visokih tlakov porabimo najvec energije in je potrebne najvec moci, da poganjamo crpalko, medtem ko je poraba moci pri pulzirajocem nacinu dovoda HMT manjša, vendar še vedno vecja kot pri klasicnem oblivanju, saj je treba še vedno zagotoviti visok tlak, poleg tega pa se obremeni­tev na crpalki spreminja in elektromotor crpalko ob padcu tlaka pospešuje in zavira. To se lahko reši z vgradnjo akumulatorja v hidravlicni sistem, ki zagotavlja velik volumen visokotlacne HMT, tako da crpalka lahko vanj z nizkimi in konstantnimi vrtljaji dovaja visokotlacno HMT, a ob pulzu ne izkusi sprememb bremena, pospeškov, zaviranja in podobnih motenj, ki hudo bremenijo in segrevajo elektromotor. S hidravlicnim akumula­torjem smo sistem res nadgradili in pri eksperimentih obdelave titanove zlitine so prihranki pri pulzirajocem nacinu jasno vidni. Mogoce je doseci še vecje prihranke energije, ki bi jih dosegli z vgradnjo druge, manj mocne crpalke, ki bi dosegala visoke tlake, a nižje pretoke, saj hipno potrebo po vecji kolicini HMT pokrije hidravlicni akumulator. Razlike med mocmi med obdelavami Inconela 718 in titana so tudi posledica razlicnih nivojev tlaka HMT, ki je potreben za lom odrezkov, pri obdelavi Inconela je tlak visokotlacnega dovajanja znašal 200 bar in visokotlacni del pulza 160 bar, medtem ko smo pri obdelavi titanove zlitine viso­kotlacno struženje izvedli pri 160 bar in pulzirajoce pri vrhnjem tlaku pulza 50 bar. 3.4 Rezalne sile Preverili smo še vpliv hladilnih režimov na rezalne sile. Nismo pricakovali mocnega vpliva obdelovalnega režima na rezalne sile, saj so uporabljeni tlaki sistema relativno nizki in povzrocajo relativno majhno silo. Poleg tega je šoba na samem držalu orodja in usmerjena na konico rezalnega roba, tako da ima curek HMT vecjo vlogo v tem, da prodre cim globlje med odrezek in cepilno ploskev in pripomore pri lomu odrezka in hlajenju orodja, kakor pa da zniža rezalne sile. Meritve rezalne in podajalne sile med stru­ženjem smo izvedli z uporabo dinamometra proizvajalca Kistler; rezultati so prikazani v tabeli 4. Zakljucimo lahko, da na potek rezalnih sil hladilno-mazalni režim pri tlakih do okoli 200 barov v našem primeru bistveno ne vpliva, se pa iz grafov poteka sile med procesom struženja opazi vecja stabilnost procesa in vecja ponovljivost pri uporabi pulzirajo­cega dovoda HMT ali pri uporabi visokotlacnega dovoda HMT kot pa pri klasicnem oblivanju. 4 Zakljucek Visokotlacno odrezavanje obstaja že od 60. let prejšnjega stoletja in že takrat so ugotovili, da omenjena tehnologija prinaša dolocene prednosti k procesu struženja, med glavnimi so to ucinkovitejše hlajenje rezalne cone, podaljšana obstojnost rezalnega orodja, manjša poraba HMT in boljša lomljivost odrezkov. Kljub dolgemu obstoju, razvoju in raziskavah na tem podrocju pa se visokotlacno odrezavanje zaradi dolocenih pomanjkljivosti ni mocno uveljavilo v industriji. Med pomembnejšimi pomanjkljivostmi so povecani stroški zaradi dodatne opreme, povecana poraba elektricne energi­je in meglice emulzije, ki se pojavi ob visokotlacni obdelavi. Glavni cilj dela je bilo razviti sistem za odrezavanje, s katerim bi omenjene hibe obstojece tehnologije zmanjšali ali celo odstranili in predvsem, da bi pridobili nadzor nad tvorbo in lomljenjem odrezkov. V ta namen smo uspešno razvili sistem, ki omogoca visokotlacno pulzirajoce dovajanje hladilno-mazalne tekocine v rezalno cono in na podlagi izvedenih eksperimentov smo prišli do naslednjih ugotovitev: 1. S pulzirajocim visokotlacnim dovodom HMT v rezalno cono je možno uspešno nadzirati lomljenje odrezkov in doseci ugodne oblike odrezkov. Okvirno smo dolocili tudi podrocje rezalnih parametrov in parametrov nastavitev pulziranja, pri katerih je ta efekt pri struženju Inconela 718 najbolj izrazit. 2. Ugotovili smo, da je obstojnost orodja z uporabo pulzirajocega visokotlacnega dovoda HMT boljša kot v primeru klasicnega oblivanja, a slabša kot v primeru uporabe visokotlacnega odre­zavanja. 3. Izmerili smo porabo elektricne moci posameznega obdelo­valnega režima in ugotovili, da v primerjavi z visokotlacnim odrezavanjem pulzirajoce visokotlacno odrezavanje porabi med 35 in 85 % manj elektricne energije. Poleg tega lahko porabo z dodatnimi ukrepi še znižamo. 4. Ugotovili smo, da hladilni režim (klasicno oblivanje, visoko­tlacen dovod HMT, pulzirajoci visokotlacen dovod HMT) na višino povprecnih rezalnih sil bistveno ne vpliva, vpliva pa na stabilnost obdelave, ki je vecja v primeru visokotlacnega in pulzirajocega visokotlacnega odrezavanja. 5. Dodatna prednost pulzirajocega dovoda HMT je zmanjšana poraba emulzije v primerjavi z visokotlacnim odrezavanjem, kaj šele s klasicnim oblivanjem. Razvita tehnologija dovajanja HMT v rezalno cono odrezovalne­ga procesa ima velik potencial in bo po nadaljnjih raziskavah ter razvoju primerna za uporabo v širših aplikacijah industrije. Matjaž Kern, Franci Pušavec • UL, Fakulteta za strojništvo »» Slika 1: Prototipni sistem za pulzirajoc dovod VT HMT. »» Slika 2: Prikaz graficnega vmesnika sistema za a) nastavitve v nacinu pulznega delovanja, b) nastavitve v nacinu oblivanja ali VT dovajanja HMT. OBDELOVALNI REŽIM STRUŽENJE S KLASICNIM OBLIVANJEM VISOKOTLACNO STRUŽENJE PULZIRAJOCE VISOKOTLACNO STRUŽENJE Oblika odrezkov Tlak na šobi pšoba [bar] 2 200 160 Moc crpalke P [kW] 0,38 7,8 4,8 »» Tabela 1: Odrezki razlicnih obdelovalnih – hladilnih režimov Material Rezalna hitrost vc [m/min] Podajanje f [mm/vrt] Globina struženja ap [mm] Inconel 718 50 0,28 0,5 »» Tabela 2: Rezalni parametri med spremljanjem obrabe rezalne plošcice. CEPILNA PLOSKEV PROSTA PLOSKEV klasicno oblivanje pulzirajoc dovod HMT visokotlacen dovod HMT »» Tabela 3: Obraba cepilne ploskve pri razlicnih obdelovalnih režimih, ob mejni obrabi proste ploskve. »» Slika 3: Graf obrabe rezalne plošcice pri razlicnih nacinih dovajanja HM »» Slika 4: Graf porabe elektricne moci pri razlicnih nacinih dovoda HMT v rezalno cono. Struženje s klasicnim obliva­njem Visokotlacno struženje Pulzirajoce visokotlacno struženje Povprecna rezal­na sila [N] 155 150 150 Povprecna poda­jalna sila [N] 525 540 540 »» Tabela 4: Rezalne sile pri razlicnih nacinih dovajanja HMT. Celovite rešitve obdelovalnih procesov za obdelavo ulitkov in drugih obdelovancev Bogdan Kukovic UNIOR je podjetje s 100-letno tradicijo na vec podrocjih. Najvecji program odkovki obstaja že od samega zacetka, iz katerega se je razvil program rocnega orodja. Za potrebe lastne proizvodnje pa se je v sedemdesetih letih ustanovil program Strojegradnje. Tako danes Strojegradnja ne izdeluje le strojev za potrebe Uni­orja, temvec je eden od pomembnejših dobaviteljev avtomobilski, kamionski in letalski industriji. Vedno vecji delež prodaje strojev in opreme pa je v zadnjih letih pri dobaviteljih avtomobilski in drugi industriji. V zadnjih letih pa so se mocno razvile tudi podporne dejavnosti avtomobilski industriji, predvsem na podrocju litja (Al zlitin) in kovanja. Na tem podrocju uspešno dela kar nekaj slovenskih pod­jetij, ki so že Uniorjevi kupci. Tržna mreža Unior Strojegradnja danes pokriva skoraj celotno svetovno industrijo, pomembno pa je, da so na vseh lokacijah, kjer stojijo Uniorjevi stroji, organizirani tudi uradni servisi. Osem korakov do obdelovalne linije – stroja Stroja, ki bo izpolnil vse potrebe za zagotavljanje izpolnjevanja vseh zahtev vašega obdelovanca: • Vse iz ene roke, da se optimirajo stroški in zagotovita optimal­na tocnost in stabilnost stroja: »» Izdelava optimalnega koncepta stroja za dani obdelovanec. »» Izdelava vpenjalne priprave in integracija na stroj. »» Izdelava tehnologije in NC-programa ter optimiranje do potrebnih rezultatov. • optimalnega delovanja, • tocnosti obdelave, • nizkih stroškov, • dolgi življenjski dobi. 1 korak: vodenje projekta Zelo pomemben dejavnik pri sodelovanju dveh partnerjev je ena oseba, ki skrbi za projekt in komunikacijo med partnerjema. 1. Projektu se dodeli vodja projekta, ki skrbi za: • Tehnicno izvedbo projekta. • Komunikacijo s kupcem od narocila do koncnega prevzema. • Terminsko izvedbo projekta. • Financno izvedbo projekta. 2. Za pomoc pri spremljanju terminov je odgovorna plansko analitska služba. 3. Velikega pomena je komunikacija v slovenskem jeziku, kar izkljucuje napake zaradi nerazumevanja. 4. Bližina kupcu, da se lahko zelo hitro izvede direktni obisk in razgovor. 2 korak: soudeležba v fazi razvoja obdelovanca Uniorjevi strokovnjaki se vkljucijo v projekt že v fazi razvoja obdelovanca, da se zagotovi: 1. Priprava obdelovanca tako, da se zagotovi dobro in stabilno vpetje. 2. Definiranje možnosti izboljšav na obdelovancu, da se zmanjšajo nepotrebni stroški zaradi težkih dostopnosti in nepotrebnih obdelav. 3. Definiranje morebitnih posnetij na odlitkih-odkovkih, ki zmanjšajo problem srhov pri obdelavi. 4. Zmanjšanje rizika v serijski proizvodnji z izbiro potrebnih toleranc. 3 korak: priprava koncepta tehnologije obdelave 1. Na osnovi zahtev iz risbe obdelovanca se izvede dolocitev teh­nologije obdelav in rezalnega orodja. 2. Izvede se študija najustreznejšega nacina hlajenja orodij in odvoda ostružkov: • Možnosti hlajenja orodja z emulzijo, oljem, MMS in zrak. • Odvod ostružkov s transporterji ostružkov, odsesavanjem, odcrpavanjem, briketiranjem … 3. Vkljucevanje proizvajalcev orodij v fazi koncipiranja stroja, za zagotovitev optimalne izbire orodij, s katerimi se zagotavlja doseganje: • Kvalitete obdelave. • Potrebnih taktnih casov. • Obstojnosti orodij. Na osnovi dolgoletnih izkušenj za vsak material in obdelavo izberemo optimalna orodja, ki zagotavljajo zgornje karakteristike. V vecini se uporabljajo orodja renomiranih izdelovalcev orodij, prilagajamo pa se tudi izkušnjam kupca in njegovim željam. V vecini se uporabljajo orodja: • Mapal, Gühring, Kennametal, Walter, Seico, Iscar, Cajhen … 4. Preracun taktnih casov, ki se izvede na osnovi dolgoletnih iz­kušenj iz obdelave razlicnih materialov z razlicnimi hladilnimi mediji. Preracun je osnova za izbiro koncepta stroja. 5. Na osnovi zahtevnosti obdelovanca se lahko ponudi kupcu tudi poskusna obdelava pred izvedbo stroja, s cimer se zagotovi: • Potrditev kvalitete obdelave. • Potrditev ustreznosti orodja. • Potrditev taktnega casa. • Potrditev obstojnosti orodja. 4 korak: izdelava optimalnega koncepta stroja Na osnovi definicije orodij, taktnih casov in priporocil kupca se doloci koncept stroja. Koncept stroja se izbira na osnovi naslednjih kriterijev: 1. Zagotavljanje stabilnosti obdelave v zahtevani življenjski dobi stroja: • Izbira standardnih komponent, v ustreznem velikostnem razredu. • Preracunu kriticnih elementov. 2. Zahtevana fleksibilnost stroja: • Možnost predelave na drugi tip obdelovanca po ugasnitvi obdelovanca. • Možnost enostavne predelave na drugi tip obdelovanca v serijski proizvodnji. • Možnost obdelave vec razlicnih obdelovancev z avtomatskim prehodom na drugi tip obdelovanca. 3. Koncept stroja: Koncept se doloci glede na zahtevo obdelovanca in na želje kupca. Stroj je sestavljen vedno iz standardnih komponent. V Uniorju lahko ponudimo naslednje koncepte strojev: • 5-osni dvovretenski obdelovalni stroji z locenimi obdelovalni­mi osmi. • 5-osni enovretenski linearni stroji z eno, dvema ali vec vpenjal­nimi pripravami 3,4-osni obdelovalni stroji. • Stroji RWH. • Stroji FPZ. • Stroji za globoko vrtanje razlicnih tipov. • Stroji z vrtljivo mizo za visoko serijsko proizvodnjo. • Drugi koncepti, ki zagotavljajo idealno razmerje med ceno, življenjsko dobo in zahtevano kvaliteto. 5 korak: priprava vpenjalnih konceptov Priprava se izvede v Uniorju, kjer se tudi vpenjalni sistemi izdela­jo in testirajo. Tako se zagotovi 100-odstotna kompatibilnost stroja, orodja in vpenjalnega sistema ter dolgotrajna stabilna proizvodnja: 1. Definiranje RPS in vpenjalnih tock. 2. Izbira vpenjalnih in podpornih cilindrov, ki so lahko s hidra­vlicnim, pnevmatskim, elektricnim ali mehanskim pomikom. 3. Definiranje varovalnih sistemov naleganja obdelovancev in vpetja cilindrov. 4. Izdelava ohišja, ki je izdelano iz litine GGG, da se zagotovi dušenje vibracij in 100-odstotna tesnost oljnih kanalov. Izdelava komponent. 5. Montaža in funkcionalni test. 6. Meritve in umerjanje. 6 korak: priprava avtomatizacije procesa 1. Izdela se nacrt optimalne poti obdelovanca od mesta prevzema surovca do mesta oddaje gotovega obdelovanca. 2. Izvede se integracija vseh potrebnih strojev in naprav za zagoto­vitev izvedbe vseh korakov, ki so zahtevani na tem obdelovancu (transportne poti, kamere, laserski zapis, roboti, pralni stroji in stroji za posnemanje srha, kontrole in merjenja, post-proces merjenje …) 3. Povezava posameznih naprav v centralni krmilnik. 4. Povezava centralnega krmilnika s kupcevim nadzornim siste­mom. 5. Integracija Industrije 4.0. 7 korak: servis v bližini kupca Servis je eden od pomembnejših dejavnikov pri odlocanju za dobavitelja opreme: 1. Kratek reakcijski cas <4h v Sloveniji. 2. Strokovno osebje, ki tudi izdeluje te stroje. 3. Komunikacija v slovenskem jeziku. 4. Zaloga rezervnih delov v bližini. 8 korak: garancija in šolanje Zelo pomembno je izobraziti kupcevo osebje za pravilno uporabo strojev in opreme. Tudi v Sloveniji se proizvaja nemška kakovost in se zagotavljajo evropski ter svetovni standardi. Z orientacijo na kupceve želje pa smo naredili korak vec in se približali kupcevim pricakovanjem. »» Slika 1: Globalna prisotnost Bogdan Kukovic • Vodja prodaje – UNIOR Strojegradnja, UNIOR, d. d. »» Slika 3: Osni dvovretenski obdelovalni stroji z locenimi obdelovalnimi osmi. »» Slika 2: Konstrukcijski oddelek »» Slika 4: CAD-model notra­njosti stroja. »» Slika 5: 5-osni enovre­tenski linearni stroji z eno, dvema ali vec vpenjalnimi pripravami. »» Slika 6: Primer vpenjalne priprave. »» Slika 7: Stroj RWH. »» Slika 8: Notranjost stroja. »» Slika 9: Stroj FPZ. »» Slika 10: Primer stroja za globoko vrtanje. »» Slika 11: Stroj za vrtljivo mizo za visoko serijsko proizvodnjo. »» Slika 13: Servisi po svetu. »» Slika 12: Stroj z robotom. Zadovoljstvo strank je odvisno od zanesljivih postopkov strojne obdelave Pri nacrtovanju in uvedbi postopkov strojne obdelave se proizvajalci obi­cajno osredotocajo na prilagajanje elementov notranjih operacij in morda pozabijo na koncni namen dela: zagotavljanje zadovoljstva strank. Patrick de Vos Zadovoljstvo strank v veliki meri temelji na skrajšanju casa od strankinega narocila do dobave koncnega izdelka. V preteklosti so proizvajalci zmanjšali cas proizvodnje tako, da so strojno obdelali vec tisoc identicnih delov in ustvarili veliko zalogo, iz katere so lahko takoj odposlali izdelke. Ta model proizvodnje z nizko razno­likostjo in velikim obsegom (LMHV) je proizvajalcem omogocil hitro izpolnjevanje potreb strank s postopnim razvojem postopka strojne obdelave ter nepricakovanih napak in prekinitev proizvo­dnje. Današnje tržne zahteve pa so popolnoma drugacne. Stranke vse pogosteje narocajo majhne serije izdelkov, ki so prilagojeni speci­ficnim potrebam. Posledicno proizvajalci redko opravljajo dolge proizvodne cikle. Iste komponente se ne proizvajajo vec v skupinah po vec tisoc enot, ampak po nekaj sto, deset ali celo ena sama. Ta model za širok spekter in majhen obseg (HMLV) ne dopušca prostora za nenehen razvoj postopka ali nepricakovane prekinitve. Proizvajalci se znajdejo pod pritiskom, saj morajo razviti postop­ke strojne obdelave, ki so popolnoma zanesljivi od prvega dela naprej. Takojšnja hitrost, doslednost in predvidljivost so bistvenega pomena. Kljub temu pa se številni proizvajalci še naprej osredotocajo na to, kar sami imenujejo »ucinkovitost« – razvoj proizvodnih po­stopkov, katerih cilj je skoraj izkljucno najvišja možna proizvodnja z najnižjim možnim stroškom. Tako nenamerno prezrejo ocitno težavo – najpomembnejše je namrec zadovoljstvo strank, zlasti njihove zahteve po hitri dobavi. QRM Koncept proizvodnje s hitrim odzivom (Quick Response Ma­nufacturing, QRM), ustvarjen na zacetku dobe HMLV, poudarja kljucno vlogo casa v proizvodnem postopku. Strategije QRM skupaj s prizadevanjem za nepotratnost in optimizacijo postopka zagotavljajo akcijski nacrt, ki proizvajalcem pomaga zmanjšati proizvodni cas ter posledicno povecati zadovoljstvo strank. Rajan Suri, profesor industrijskega inženiringa na Univerzi Wi­sconsin-Madison, je v 90. letih prepoznal bližajoce se spremembe na proizvodnih trgih, zlasti trend prehoda na proizvodnjo HMLV. Leta 1993 je ustanovil center za QRM. Namen centra je ustvarjanje partnerstev med univerzo in proizvodnimi podjetji pri razvoju in izvedbi nacinov za zmanjšanje proizvodnih casov. Strategije QRM se pogosto uporabljajo poleg nepotratne pobude za izboljšanje postopkov, pobude Six Sigma in podobnih pobud. Tradicionalni pristop Vodje proizvodnje v tradicionalnih okoljih strojne obdelave išcejo predvsem najvecjo možno izrabo stroja. Ce stroj miruje, ni ucinkovit in denar troši, namesto da bi ga služil. Cilj je proizvo­dnja velikih serij za zalogo. Deli na zalogi so zašcita za nihanja v povpraševanju strank. V proizvodnji HMLV pa se delo ne opravi za zalogo, temvec za izpolnitev narocila stranke za omejeno število specificnih kompo­nent, zato ni varnostnih zalog. Razmere še dodatno zapletejo dejavniki, kot so tako imenovana »vroca narocila«, ki prispejo nepricakovano zaradi izrednih oko­lišcin ali kot posebne zahteve pomembnih strank. Ce delujejo vsi stroji v obratu, bodo ostala narocila zamaknjena, da lahko najprej izpolnite vroca narocila. Nato ta zamaknjena narocila sama posta­nejo vroca narocila, proizvodni casi se podaljšajo in v proizvodni postopek se prikrade zmešnjava. Druga težava je, da se osebje v proizvodnji pogosto osredotoca na iskanje nacinov za doseganje notranjih ciljev, kot je na primer doseganje 100-odstotne pravocasne dobave. Tako je nacrtovanje pogosto izvedeno z mislijo na te notranje cilje. Osebje na primer ve, da je delo koncano v enem dnevu, vendar bo dodelilo dva dni zaradi morebitnih vrocih narocil ali drugih zamikov. Nacrtovalci dodelijo dodaten cas, da se izognejo opominom vod­stvenega osebja, ce pa podobno naredijo vsi v delavnici, se lahko proizvodni cas z dveh tednov poveca tudi na sedem tednov. V pod­jetju izmerjena pravocasnost dostave bo morda 98-odstotna, osebje v proizvodnji bo veselo, da je izpolnilo notranje cilje, stranka, ki je potrebovala izdelek v dveh tednih, pa ne bo prav nic zadovoljna. Tradicionalno proizvodno okolje ima sistemske omejitve (glejte sliko 2). Na sliki je na levi strani upodobljena avtocesta z zelo malo prometa, ki predstavlja premajhno izkorišcenost virov oziroma v primeru proizvodnje visok proizvodni strošek koncnega obdelo­vanca. Pretirano prometna avtocesta na desni strani, polna prome­tnih zastojev, predstavlja zmešnjavo in podaljšane proizvodne case, do katerih pride, ko se pojavijo napake ali se v proizvodnjo vrivajo nepricakovana narocila. Slika v sredini predstavlja uravnotežen in stroškovno ucinkovit pristop k proizvodnji ter izrabi virov. Akcijski nacrt za proizvodnjo HMLV V okolju proizvodnje HMLV sta kljucnega pomena prvi donos dela in dosledna kakovost v proizvodnji razlicnih obdelovancev. Cilj je proizvodnja prilagojenih izdelkov, kjer je strošek dela v seriji z enim kosom enak kot v seriji z milijonom kosov, zagotovljena pa je tudi takojšnja dobava. Proizvodnja dobrih delov od zacetka je odvisna od vzpostavitve nemotenega in zanesljivega postopka strojne obdelave. Trenutno je priljubljeno prepricanje, da so najsodobnejše proizvodne tehnike in tehnologije digitalizacije rešitev za težave strojne obdelave. Ven­dar pa hitrost, doslednost in fleksibilnost že od nekdaj temeljijo na operativni odlicnosti in izobraženem, pozitivnem in motiviranem osebju v proizvodnji (glejte stransko vrstico). Pred razpravo o digitalizaciji in optimizaciji je zato treba preveriti splošno delovanje delavnice, ugotoviti, kje pride do potrate casa in virov, ter razviti metode za zmanjšanje te potrate. Tako se bo poudarek premaknil na kakovost ali zanesljivost postopka. Nepotratna delavnica Zmanjšanje proizvodnega casa zahteva odpravo potrate v proi­zvodnem postopku. Nepotratna delavnica ne proizvaja nepotreb­nih delov, v celoti izkoristi material obdelovanca in odpravi odvec­ne premike za polizdelke. Med potratne in zamudne dejavnosti v postopku strojne obdelave štejemo pojav srhov, hrapave površine, dolgih odrezkov, vibracij in napak pri strojni obdelavi, ki proizve­dejo nesprejemljive dele. Slabe dele je treba predelati ali zavrniti in znova proizvesti, oboje pa podaljša cas cakanja v proizvodnem postopku. Tudi izdelava dela, ki je kakovostnejši, kot je stranka zahtevala, predstavlja potrato casa in denarja. Delavnice morajo spoznati, da je treba doseci le najnižjo možno kakovost obdelovanca, ki zado­stuje strankinim specifikacijam in zahtevani uporabi. Ce je tolerancno obmocje za del pet mikronov, je doseganje treh mikronov potratno. Za doseganje manjših toleranc je treba uporabiti kakovostnejše orodje in natancnejše delovne postopke, vendar stranka ne bo placala za nezahtevano višjo kakovost. Takšno narocilo bo torej pomenilo izgubo denarja za delavnico. Upoštevanje omejitev V prvi fazi vzpostavitve uravnoteženega postopka strojne obdelave izberete orodja z obremenitveno zmogljivostjo, ki je v skladu z mehanskimi, toplotni­mi, kemicnimi in tribološkimi obremeni­tvami v postopku strojne obdelave. Druga faza obsega izbiro rezalnih pogojev, ki upoštevajo omejitve postopka strojne obdelave, ki jih prinašajo realni dejavniki. Rezalno orodje ima veliko zmožnosti, vendar pa dolocene okolišci­ne omejujejo obseg dejanskih parame­trov uporabe. Zmožnosti orodja se na primer spre­minjajo glede na moc uporabljenega obdelovalnega stroja. Lastnosti strojne obdelave materiala obdelovanca ali konfiguracija dela lahko omejijo hitrost rezanja ali hitrost pomika in pri komple­ksnih ali šibkih konfiguracijah obdelo­vanca lahko pride do vibracij. Kljub temu da obstaja veliko rezalnih pogojev, ki se obnesejo teoreticno, realne okolišcine to izbiro omejijo na nekaj dolocenih parametrov. Ce rezalne pogoje uporabimo brez upo­števanja omejitev za dolocene okolišcine, to prinaša negativne posledice, vkljucno z višjimi stroški in padcem produktiv­nosti. Vecina težav pri strojni obdelavi izhaja iz tega, da se zanemarijo omejitve, ki jih predstavljajo realne fizicne okoli­šcine v procesu rezanja. Ko rezalni pogoji ne presegajo omejitev realnih okolišcin, je delovanje s tehnicnega vidika varno. Vendar pa vse tehnicno varne kom­binacije rezalnih pogojev ne prinašajo vedno enakih rezultatov in s spremembo rezalnih pogojev se spremenijo tudi stroški postopka strojne obdelave. Z agresivnejšimi, a tehnicno varnimi rezalnimi pogoji lahko pospešimo proi­zvodnjo koncnih obdelovancev, vendar pa se bo po dolocenem casu proizvodnja upocasnila, ker se bo zaradi agresivnej­ših rezalnih parametrov skrajšala tudi obstojnost orodja, vec menjav orodja pa bo zahtevalo dodaten cas. Tretja faza doseganja uravnoteženega postopka strojne obdelave posledicno vkljucuje dolocanje optimalne kom­binacije rezalnih pogojev za doloceno situacijo. Bistveno je dolociti delovne pogoje s kombinacijami, ki prinašajo želeni stopnji produktivnosti in ekono­micnosti. Ob zacetku proizvodnje s temi kombinacijami, so obicajno potrebna obdobja odpravljanja specificnih težav, pa tudi nenehna analiza in optimizacija postopka. Vsestranska orodja Ceprav lahko visoko zmogljiva specia­lizirana orodja pospešijo proizvodnjo, je lahko ob upoštevanju omejitev postopka primernejša izbira orodij, zasnovanih za vsestranskost. Ce so orodja izbrana za najvecjo produktivnost in stroškovno ucinkovitost pri strojni obdelavi speci­ficnega dela, bo morda ob spremembi z ene konfiguracije obdelovanca na drugo potrebna popolna izpraznitev izmenje­valca orodij in zamenjava vseh orodij. V modelih HMLV, kjer se majhne serije razlicnih delov pogosto spreminjajo, lahko ta cas menjave iznici vse izboljša­nje produktivnosti po zaslugi uporabe najbolj produktivnih orodij. V primerih, ko je zahtevana najvecja možna zmogljivost orodja, je raztegnjena v najvecji možni meri, nekateri operaterji znižajo rezalne parametre, da ne bi prišlo do okvar orodja ali prekinitev. Po drugi strani pa je vsestransko orodje uporabno v širšem naboru rezalnih pogojev kot orodje, ki se osredotoca na produktiv­nost, vendar z manj agresivnimi parame­tri. Dejanska strojna obdelava številnih razlicnih obdelovancev z vsestranskim orodjem je morda nekoliko pocasnejša ali dražja, vendar s krajšim casom za namestitev in proizvodnim casom ter z manjšo kolicino odpadkov razliko obrne sebi v prid. Zakljucek Cilj vsakega poslovnega odnosa je zadovoljstvo strank in kljucni element zadovoljstva strank v proizvodni dejav­nosti je hitra dobava strojno obdelanih komponent. V modelih proizvodnje HMLV so proizvajalci pod pritiskom, da optimizirajo svoje delovanje tako, da skrajšajo proizvodni cas in pospešijo dobavo. Z upoštevanjem koncepta QRM ter pobud za nepotratnost in optimiza­cijo lahko proizvajalci dosežejo hitrost in zanesljivost, potrebni za izpolnjevanje potreb strank po hitri dobavi, ter hkrati zagotovijo donosnost proizvodnje. www.secotools.com Patrick de Vos, MSc • višji svetovalec in vodja programov tehnicnega izobraževanja, Seco Tools »» Ravnotežje med hitrostjo dobave in ucinkovitostjo »» Splošna ucinkovitost orodja (OEE) Pametni ljudje in pametni stroji Kompleksna in spreminjajoca se narava modelov proizvodnje HMLV ocitno predstavlja odlicne razmere za uvedbo najsodobnejše proizvodne tehnologije, vkljucno z notranjo digitalizacijo s pame­tnimi stroji in analizo podatkov, zunanjo digitalizacijo z vgrajeno dobavno verigo ter spletno povezovanje s strankami za usklajevanje ponudbe in povpraševanja. Val nove tehnologije ocitno zmanjšuje vrednost cloveškega vnosa v proizvodnih postopkih. Nasprotno pa hitro spreminjajoci se elementi v modelih proizvodnje HMLV povecujejo pomembnost cloveškega vnosa. Za zapletene operacije je potrebno tradi­cionalno rokodelsko znanje, ki vkljucuje kreativnost in fleksibilnost za hitro prila­goditev na nenehno spreminjajoce se dele, materiale obdelovanca ter rezalne pogoje. Predvsem pa sta pomembni pozitivna miselnost in motivacija osebja v proizvo­dnji, ki sta potrebni za reševanje novih in raznolikih izzivov, ki jih predstavlja proizvodnja HMLV. Razvoj te miselnosti vkljucuje nenehno notranje izobraževanje, ki osebju v delav­nici dokazuje, da za reševanje proizvodnih težav niso vedno potrebni visoki stroški in najsodobnejša tehnologija. Misel­nost vkljucuje tudi spoznanje kljucnega pomena zadovoljstva stranke. Znanje, pridobljeno pri izboljšanju operacije ali skupine operacij, je mogoce znova upora­biti in razširiti na podobne situacije v vsej delavnici. Izkušnjo v delavnici je mogoce na­knadno nadgrajevati z organiziranimi izobraževalnimi pobudami, kot je STEP (Seco Technical Education Program). To je izjemno razvit program, zasnovan na prakticnih rešitvah, in je namenjen sezna­njanju uporabnikov z najnovejšimi sistemi orodij in tehnikami. Združevanje prakticnih izkušenj v analizah postopkov z izboljšavami z organiziranimi izobraževalnimi programi je kljucno za razvoj pristopa k reševanju težav in izbolj­šav postopkov, ki bo podpiral nadaljevanje uspešne proizvodnje. To izobraževanje dopolnjujejo interaktivni viri informacij, kot je digitalni portal Seco My Pages, ki je spletno mesto, namenjeno narocanju in dobavi orodja, iskanju boljših rešitev za uporabo orodja, optimiziranju postopkov ter zagotavljanju pomoci pri inženiringu. Pri povecevanju izkorišcanja strojne obdelave HMLV se mora vodstveno osebje odmakniti od sistemskih omejitev tradicionalne strojne obdelave v velikem obsegu. Bistvenega pomena je poudarjanje vloge zaposlenih pri zagotavljanju potrebne miselnosti in ustvarjalnosti za vzpostavitev ravnotežja med proizvodnjo in fleksibilno­stjo, ki bo dosledno zagotavljajo popolno zadovoljstvo strank. »» Okvirno delovno obmocje pri mehanskih in to­plotnih ovirah. Rdece crte predstavljajo stopnjo odvzema materiala, modre crte pa predstavljajo obstojnost orodja. 3. vodilni sejem za tehnologije raziglevanja in natancno obdelavo površin Inovacije ter znanje in izkušnje za optimizirane procese raziglevanja in koncne obdelave površin Še nikoli do sedaj ni bilo tako osredotocene in celovite predstavitve rešitev za raziglevanje, posnemanje robov in izdelave natancnih površin. Na sejmu DeburringEXPO, ki bo potekal od 8. do 10. oktobra 2019, bo vec kot 179 razstavljavcev predstavljalo inovativne in napredne tehnologije ter izdelke in storitve za te proizvodne operacije, ki so kriticnega pomena za kako­vost. Ta edinstveni nabor razstavljavcev je dopolnjen s privlacnim okvirnim programom, ki zajema tematske parke, raziskovalne paviljone in dvojezicni strokovni forum. Z vec kot 170 razstavljavci se je udeležba razstavljavcev 3. sejma DeburringEXPO povecala za približno 15 odstotkov v primerjavi z dogodkom leta 2017. Poleg tega bo na sejmu predstavljena najbolj celovita ponudba rešitev za raziglevanje, posnemanje robov in izdelavo natancnih površin. Ta koncentracija tehnologij, storitev in dobaviteljev bo na osredotocen nacin obiskovalcem omogocala tak pregled stanja na tem podrocju, kot ga ne omogoca noben drug dogodek, poudarja Hartmut Herdin, direktor podjetja fairXperts GmbH & Co. KG in organizator sejma DeburringEXPO. Dejstvo je, da postaja spremljanje razvoja takih tehnologij vse bolj pomem­ben dejavnik pri spremembah na številnih industrijskih podrocjih. V preteklih letih sta raziglevanje in koncna obdelava površin postala kriticna dejavnika za kakovost in konkurencnost podjetij. Pokazatelj tega je dejstvo, da dobavitelji teh rešitev vse bolj postaja­jo pomembni partnerji za proizvodna podjetja, saj so vpletena že v zgodnjih fazah razvoja izdelkov ali optimizacije procesov. Zbirno mesto industrije s predstavitvami številnih inovacij Veliko število novih in naprednih tehnologij, izdelkov in proce­sov, ki bodo predstavljeni na letošnjem sejmu DeburringEXPO, potrjuje, da dogodek predstavlja zbirno mesto industrije. To vkljucuje inovativne stroje za popolnoma avtomatizirano razigle­vanje in cišcenje komponent v enem procesu z vodo pod visokim tlakom, ultrazvokom ali suho cišcenje s CO2. Obiskovalci lahko pricakujejo tudi novosti na podrocju strojev za elektrokemicno (ECM) in termicno (TEM) raziglevanje ter raziglevanje in prede­lavo tankih in debelih plocevin. V Karlsruhe bodo prispeli tudi dobavitelji orodij za raziglevanje z najbolj raznolikimi novostmi za avtomatizirano in rocno raziglevanje izvrtin in sticišc izvrtin med drugim. Tudi na podrocju mikro obdelave ali izdelave površin, ki ustrezajo posameznim aplikacijam, bodo novi in napredni izdelki in tehnologije razstavljavcev vedno zagotavljali visoko natancnost in ucinkovitost. Aditivna proizvodnja: koncna obdelava izdelkov proizvedenih s 3D-tiskanjem Letos bo na sejmu DeburringEXPO prvic prikazana konc­na obdelava izdelkov proizvedenih z aditivnimi proizvodnimi postopki, tako v tematskem parku namenjenemu temu podrocju kot s strani razstavljavcev. Zaradi vse vecje uporabe postopkov aditivne proizvodnje v serijski proizvodnji se zahteve za površino izdelkov proizvedenih s 3D-tiskanjem hitro vecajo. Ta razvoj je upoštevan v novem formatu sejma in je deležen veliko zanimanja s strani posameznih podjetij, razlaga Hartmut Herdin. Na sejmu bo predstavljen širok nabor operacij od odstranjevanja podpor­nih struktur, preko odstranjevanja prahu in cišcenja izdelkov do koncne obdelave oziroma priprave površine za nadaljnje obdelave izdelkov proizvedenih s postopki aditivne proizvodnje. Prav tako bodo predstavljene novosti na tem podrocju. Cistost izdelkov: cišcenje po raziglevanju Narašcajoce zahteve po tehnicni cistosti komponent, bodisi zara­di ucinkovitega delovanja ali za zagotavljanje kakovosti nadaljnjih obdelav, se ne da doseci brez zanesljivega odstranjevanja srha in drugih ostankov obdelave ter naknadnega cišcenja. Razstavljav­ci v tematskem parku na podrocju cišcenja po raziglevanju ter druga podjetja, ki delujejo na podrocju tehnologije industrijskega cišcenja, bodo predstavili rešitve za doseganje zahtevane cistosti na zanesljiv in ekonomicen nacin. V živo: delovne operacije v procesni verigi raziglevanja plocevine Med poudarki letošnjega sejma DeburringEXPO bo tudi tematski park namenjen procesni verigi raziglevanja plocevine. Na prostoru tega dogodka, ki je nastal na pobudo strokovnjakov in vodilnih podjetij na trgu tega podrocja, bodo prikazane razlicne tehnologije in nadaljnji procesi, poleg proizvodnih operacij, ki so že od nekdaj del raziglevanja plocevine, kot so razmašcevanje, odstranjevanje oksidnih plasti, raziglevanje, posnemanje ostrih robov in koncna obdelava površine. Vsi koraki te procesne verige bodo prikazani v živo na vzorcnih izdelkih. S tem bo tematski park edinstven dogodek, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali zmogljivost postop­kov raziglevanja površine, kakršnega še ni bilo, dodaja Hartmut Herdin. Strokovno znanje za optimizirano raziglevanje in koncno obdelavo v dveh jezikih Prenos znanja in izmenjava izkušenj predstavljata osrednji fokus tridnevnega strokovnega foruma, ki bo potekal med sejmom DeburringEXPO. Sklop 29 prezentacij priznanih strokovnjakov iz industrije in znanosti bo simultano prevajanih iz nemšcine v angle­šcino oziroma obratno. S tem je upoštevano vse vecje mednarodno zanimanje po informacijah na podrocju tehnologij raziglevanja in natancne obdelave površin, razlaga Hartmut Herdin. Pro­gram foruma, ki je nastal v sodelovanju s Fraunhofer IPK, PTW Inštitutom, TU Darmstadt in podjetjem LIMA Ventures GmbH, je razdeljen na šest sekcij: mehansko raziglevanje, koncna obdelava izdelkov proizvedenih s postopki aditivne proizvodnje, razigleva­nje in izdelava funkcionalnih površin v enem koraku, cišcenje po raziglevanju oziroma raziglevanje in cišcenje, nedefinirani postop­ki raziglevanja (blasting, TEM in drugi procesi) ter raziglevanje plocevine. Udeležba na forumu je za obiskovalce sejma brezplacna. Najnovejše raziskave na podrocju raziglevanja in koncne obdelave površin Še ena novost letošnjega vodilnega sejma na podrocju tehnologij raziglevanja in natancne obdelave površin bo raziskovalni paviljon. Ta bo obiskovalcem omogocal, da se seznanijo z nedavno zaklju­cenimi raziskavami ter tekocimi in prihodnimi raziskovalnimi projekti, ki bodo vplivali na kakovost pri raziglevanju. Vec informacij, spisek razstavljavcev ter program strokovnega foruma je na ogled na spletni strani sejma. www.deburring-expo.de »» Zaradi številnih novih in naprednih metod, izdelkov in procesov na vseh raz­stavnih podrocjih bo sejem DeburringEXPO ponujal tak pregled tehnologije, ki se ga ne da pricakovati na nobenem drugem dogodku na svetu. Vir: fairXperts »» Osnove in strokovno znanje s podrocja razvoja in optimizacije procesov bo podano preko tridnevnega strokovnega foruma med letošnjim sejmom DeburingEXPO s sklopom 29 simultano prevajanih (nemšcina <> anglešcina) prezentacij priznanih strokovnjakov iz industrije in znanosti. Vir: fairXperts Prenovljen stroj za vec prostora in vecjo prilagodljivost Postelja stroja HYPERTURN 45 je bila prenovljena z namenom povecanja delovnega obmocja s povecanjem pomika v Y-osi in povecanja prostora za vgraditev revolverske glave s šestnajstimi mesti za vpenjanje orodij. Stroj ostaja zelo kompakten in z 72° nagnjena poševna postelja odlicno pripo­more k ergonomicnosti in optimalnemu odvajanju odrezkov. Kot najkompaktnejši stroj v seriji Hyperturn navdušuje novi stroj HYPERTURN 45|G3 s povecano razdaljo med vretenoma na 760 mm in dvema revolverskim glavama brez možnosti trka. Razširje­no delovno obmocje nudi dovolj prostora za vgradnjo BMT revol­verske glave z 12 ali 16 mesti za vpenjanje orodij. Stroj je s svojim natancnim vmesnikom za hitro menjavo orodij in direktnim pogo­nom za frezanje kompleksnih obdelovancev odlicna izbira. Vodno hlajeni direktni pogon ima 8 kW moci; vrta in freza z do 12.000 vrtljaji na minuto in nudi 20 Nm navora. Stabilen vmesnik BMT zagotavlja, da imajo orodja dolgo življenjsko dobo. Na splošno daje uporabniku vec možnosti v zvezi z obdelovalnimi operacijami ali povecanjem produktivnosti. Konstrukcija stroja Srce stroja je za 72° nagnjena poševna postelja. S svojo izjemno togo in kompaktno konstrukcijo iz varjenega jekla tvori osnovo za robustno in natancno stružnico. Ojacitve zagotavljajo dodatno togost na obmocjih, ki so izpostavljena dodatnim obremenitvam. Uporaba jekla namesto litega železa izboljša togost in toplotno obnašanje v fazi ogrevanja stroja. Vsa vodila so vgrajena kot predobremenjena valjcna vodila. Privita so na natancno obdela­ne podporne površine in zašcitena pred necistocami z zašcito iz vzmetnega jekla. V delovnem obmocju fiksni pokrovi iz nerjavne­ga jekla povecajo varnost pri delu in življenjsko dobo. Glavno vreteno in pomožno vreteno Velika pogonska moc vretena v kombinaciji z optimalnim navo­rom zagotavlja visoko produktivnost pri frezanju jekla in aluminija z visoko hitrostjo. Vgrajeni motorji vretena (ISM), opremljeni z velikimi natancnimi ležaji, omogocajo doseganje izjemno visokih hitrosti vrtenja, skupaj z izredno dobrimi obdelovalnimi karak­teristikami. Simetricno zasnovana ležišca vretena v kombinaciji s temperaturnimi senzorji na nosilnih tockah in vodnim hlajenjem zagotavljajo visoko toplotno stabilnost. V stroju HYPERTURN 45IG3 je pomožno vreteno namešceno na svojem linearnem vodilu z valjcki in lahko potuje na razdalji 520 mm. Na zahtevo lahko vpenjalni cilinder brez odprtine nadome­stite z votlim vpenjalnim cilindrom s skoznjo odprtino premera 45 mm za odstranjevanje dolgih vitkih delov skozi vreteno. Z najnovejšim krmilnikom za upravljanje in krmiljenje stroja Siemens, Sinumerik 840D sl z emcoNNECT ali Fanuc 31 iB, lahko stroj programirate enostavno in ucinkovito. Zložljiva tipkovnica racunalnika nudi dodatno ergonomsko funkcijo, zlasti kadar se programiranje pogosto izvaja neposredno na stroju. Digitalni asistent za upravljanje stroja in procesa Sistem emcoNNECT pomeni povezljivost in mreženje v proizvo­dnem okolju. Je digitalni procesni asistent za popolno integracijo uporabniških in sistemsko specificnih aplikacij v svetu upravljanja strojev in procesov. Uporabniki in njihove zahteve so osrednji poudarek vsakega koraka delovanja: to omogoca, da so operativni postopki strukturirani ucinkoviteje, hkrati pa ohranjajo znane, zelo zanesljive zmogljivosti strojev v vseh nacinih delovanja. Strojno podlago za emcoNNECT tvorita 22-palcna industrijska nadzorna plošca na dotik in industrijski osebni racunalnik (IPC). Zaradi enostavnega in hitrega posodabljanja ter konfiguracije je sistem emcoNNECT odlicno pripravljen na zahteve prihodnosti. Nabor razpoložljivih aplikacij se nenehno širi. Zdaj lahko na primer prenesete našo aplikacijo Shopfloor Data kot možnost za zbiranje strojnih in delovnih podatkov. Zagotavlja celovito spremljanje vseh strojev, pa tudi organizacijo procesov na obmocju proizvodnje. Za to aplikacijo so znacilni predvsem strojna in izdelovalna neodvisnost ter mobilni dostop do stanja naprave s pametnim telefonom ali tablicnim racunalnikom. Da bi zmanjšali cas izpadov naprave, lahko uporabite aplikacijo v razvoju za ciljno preventivno vzdrževanje – Guardian. Sistem emcoNNECT je standardna funkcija vseh strojev, opre­mljenih s krmiljenjem Siemens 840D sl. Po zakljucku tekocega razvoja za krmilnika HEIDENHAIN 640 in FANUC 31i bo sistem emcoNNECT na voljo na vseh nadzornih krmilnikih. Avtomatizacija: Individualna avtomatizacija Zmogljiv portalni podajalnik EMCO omogoca popolnoma avtomatizirano nalaganje in razkladanje surovcev in obdelovancev oz. izdelkov. Obdelovalni stroj in portalni podajalnik sta zasnovana kot kompaktna enota in ponujata nemoteno delovanje in zelo krat­ke case nalaganja. Krmiljenje podajalnika se izvaja na krmilniku stroja. Za izdelavo obdelovancev iz palic sta na voljo kratki poda­jalnik in podajalnik za 3-metrske palice. Z dodatno opremo, kot so merilna postaja, postaja za oznacevanje, zabojniki za cišcenje ali montažne konstrukcije, se lahko casi proizvodnje mocno skrajšajo. Na primer zavrnjene obdelovance razvrstimo z merilnim tipalom in merilno napravo, opremljeno z integriranim sistemom za od­stranjevanje obdelovancev. Posebnost EMC portalnega podajalnika je os B, integrirana kot vrtljiva enota. Omogoca poševno vstavlja­nje surovcev v prijemalo, pa tudi istocasno zasukanje s podajalnim gibanjem. To ne samo, da daje neomejeno fleksibilnost pri nalaganju in raz­kladanju, ampak tudi drasticno skrajša cas cikla. Celovito merjenje koncnega izdelka ter obdelavo meritev in povratne informacije merilnih vrednosti na krmilniku stroja upravlja sistem SPC (stati­sticni nadzor procesa). Podjetje EMCO za predoblikovane surovce in obdelovance s premerom vecjim od premera luknje skozi vreteno ponuja integri­rano in kompaktno rešitev za avtomatizacijo: nihajni podajalnik za popolnoma samodejno nalaganje in razkladanje. Ta je bil zasnovan skupaj s strojem kot ena enota, odlikuje pa ga zelo kratek cas nala­ganja, nemoteno delovanje in širok spekter možnosti prilagoditev. Krmiljenje se izvaja s pomocjo krmilnika stroja. Nihalno in linear­no gibanje, ki je gnano s servo motorji, omogoca hitre in enostavne nastavitve. Vnaprej izdelane surovce je možno vstaviti v vpenjalno napravo v pravilni usmeritvi. Po koncni obdelavi se koncni izdelki transportirajo iz stroja in se skladišcijo. Za personalizacijo, specificno za stranke, imajo kupci na razpolago širok nabor sistemov za prijemanje in rokovanje. Spe­cificni podajalni sistemi za surovce omogocajo, da se predobliko­vani obdelovanci naložijo s pravilno usmeritvijo v glavno vreteno, kar zmanjša število zaposlenih. Za obdelavo palic podjetje EMCO ponuja dva razlicna podajal­nika, klasicni 3-metrski nakladalnik (EMCO TOP LOAD 8-42) in EMCO nakladalnik za kratke palice SL2100, kjer so površine shranjevanja omejene. »Narejeno v srcu Evrope« je geslo podjetja EMCO, ki seveda velja tudi za stroj HYPERTURN 45 | G3. Razvoj in proizvodnja strojev poteka izkljucno v srednji Evropi, v sodelovanju s priznanimi evropskimi proizvajalci, ki izpolnjujejo najvišje standarde kakovo­sti, produktivnosti in obratovalne ucinkovitosti. Privlacnost stroja HYPERTURN 45 | G3 je njegova ogromna fleksibilnost, zaradi cesar je primeren za najrazlicnejše proizvodne zahteve v zelo razlicnih panogah industrije, za avtomobilske doba­vitelje, ki vecinoma izdelujejo velike kolicine ali natancne obdelave, kot sta zobna tehnologija in izdelava nakita. www.decca.si ESPRIT Vecosno 3+2 merjenje ESPRIT ponuja s svojim Modeless Program­mingTM mocan paket vecosnih ciklov merjenja za katerokoli kombinacijo CNC-strojev, upravljal­nih enot in proizvajalcev merilnih glav. Vecosni 3 + 2 cikli merjenja ESPRIT se lahko dodajajo v kateremkoli trenutku v delovanju programa in se kombinirajo z drugimi ESPRIT-ovimi cikli v celovit program, ki podpira vse cikle obdelave in cikle merjenja. S pomocjo ESPRIT Digital machine se avtomatsko izbirajo cikli merjenja na temelju izbranega dela geometrije za nadzor. Simulaci­ja se izvaja pred obdelavo, s cimer se preveri inšpekcijsko merjenje v kombinaciji z vsemi drugimi procesi obdelave. Na koncu se generira G-kod za aktiviranje ustreznih merilnih ciklov vgrajenih v upravljalno enoto stroja, ki ga ni treba urejati. Lokacija obdelovanca ESPRIT-ovi vecosni merilni cikli se lahko uporabljajo na surovcu ali obdelovancu za dinamicno posodabljanje nicte tocke, kar daje tocno pozicijo, ki se bo uporabljala za nadaljnje operacije obde­lave. V tem scenariju, ko postavljate nov obdelovanec, se nove referencne tocke dolocajo za tocno lokacijo surovca, vkljucno z vpenjalnimi napravami in postavljanjem surovca. Za obdelovance z razlicnimi surovci, kot so odlivki in odkovki, se ESPRIT-ovi cikli merjenja uporabljajo za vzpostavljanje natancnih nictih tock in poravnanje, s cimer se zagotovi, da so naknadni procesi obdelave prilagojeni variacijam obdelovanca. • Preizkušajte surovca in dolocite referencne tocke • Dinamicno posodabljanje nicte tocke in korekcija orodja Zavarovanje od napacno umešcenega surovca Nepricakovano vstavljanje ali napacno postavljen surovec v CNC-stroj predstavljata nevarnost poškodbe obdelovanca ali, kar je še slabše, udara stroja. ESPRIT-ovi merilni cikli se lahko upo­rabljajo za odkrivanje nenatancnosti v postavljanju obdelovanca in vpenjalnih naprav. S pomocjo teh ciklov se lahko merjenje na­stavljanja obdelovanca preveri pred obdelavo, s cimer se zagotovi izvajanje programa v pricakovanem okolju. • Potrdite natancen položaj obdelovanca in njegovo tocno orientacijo Strojno ozavešceno merjenje Z uporabo kombinacije ESPRIT-ovih Multi­-Axis 3 + 2 merjenj in CNC-strojev opremlje­nih s sondami bodo imeli pogoni zagotovljeno povecano prepustnost na obstojeci opremi ob hkratnem zmanjšanju intervencij operaterja. Ta prednost prihaja ob povecanju konsi­stentnosti in kakovosti. Zacenši pri ESPRIT Digital Twin in natancnem digitalnem prikazu sonde dotika, zagotavlja ESPRIT naravni pretok dela za lokacijo obdelovanca, detekcijo napacnega postavljanja surovca, odstopanja premera orodja in merjenja na stroju. Znotraj ESPRIT-a se ustvarja cikel merjenja in se obravnava tudi kot drugi cikli obdelave, vkljucno z uporabo delovne površine za dolo­canje orientacije sonde, avtomatskim izborom cikla na temelju izbrane geometrije in pre­gledom merilnega cikla. Generator povezav zagotavlja vsa gibanja, potrebna za pozicio­niranje sonde za cikel merjenja. Pristopi in pot znotraj merilnega cikla upoštevajo druge dodatke na obdelovancu, tako da so med pre­miki ne trkajo in so optimizirani za kratek cas cikla. Simulacija pokaže natancno tisto, kar se bo zgodilo na stroju, preden se zacne proces obdelave, vkljucno z odvijanjem merilnih, aditivnih in subtrakcij­skih postopkov, ki omogocajo pregled celotnega procesa obdelave. ESPRIT-ov univerzalni pristop k merjenju izpolnjuje potrebe po razumevanju detajlov cikla merilnega dela strojev in njihovih pa­rametrov z dostavo G-koda, ki ga ni treba spreminjati za vse vrste strojev, upravljalnih naprav in proizvajalcev merilnih sond. Dinamicna sprememba korekcij orodja Za obdelovance z ozkimi tolerancami se ESPRIT-ovi cikli merjenja uporabljajo za dinamicno posodabljanje odsto­panj orodja pred koncno obdelavo na temelju preostalega surovca izmerjenega v realnem casu s pomocjo merilnega cikla. Na ta nacin se program avtomatsko prilagaja vsaki potencialni obrabi orodja, kar omogoca, da se obdelajo kriticne znacilnosti delov do natancnih toleranc. • Programi, ki se avtomatsko prilagajajo obrabi orodja • Obdelava kriticnih znacilnosti delov na natancne tolerance Kontrola mer med delom Preverjanje delov po obdelavi na stroju bo zagotovilo dosledna in natancna merjenja ter odpravilo rocne napake merjenja. Vse najpogostejše potrebne inšpekcijske rutine so dostopne znotraj ESPRIT-a za uporabo na katerikoli vr­sti CNC-orodnih strojev. Z izborom dela geometrije, ki se meri, bo ESPRIT avtomatsko identificiral rutino merjenja in njene potrebne parametre. S 4-osno ali 5-osno obdelavo bodo ESPRIT-ovi 3 + 2 merilni cikli orientirali obdelovan­ca s pomocjo rotacijskih osi pred aktiviranjem merilnega cikla za natancno merjenje vecosnih obdelovancev. • Konsistentne in natancne mere • Preprecevanje rocnih napak merjenja Merjenje • merilni cikel 3+2 za vsak tip CNC-obdelovalnih strojev • Razpoložljivo na katerikoli tocki programa • Merjenje zaloge ali izdelkov • Uporaba delovne ravnine za dolocitev orientacije merjenja • Avtomatska izbira cikla na podlagi izbrane geometrije • Predogled poteka meritev • Podprti cikli meritev vkljucujejo: »» Posamezno tocko »» Mrežo/žep »» 3 tocke za izvrtino/pestic »» 4 tocke za izvrtino/pestic »» Notranje vogale »» Zunanje vogale Visokozmogljivo CNC-programiranje Podjetje ESPRIT zagotavlja z uporabo ESPRIT Digital Machine (modeli lupin strojev, emulatorji krmilnikov, parametri stroji in univerzalni post procesor) zmogljivo programiranje, natancne simulacije in G-kode optimizi­rane za stroj. Rešitev podjetja ESPRIT podpira vrhunsko tehnicno podporo za hiter zacetek dela ter delovanje z vrhunsko ucinkovitostjo. espritcam.com www.teximp.si FANUC je na sejmu EMO predstavil nova programsk orodja za CNC-krmilnike Hitrejša obdelava z umetno inteligenco Preprost prevzem v obratovanje, celovit nadzor in popolna zmogljivost so bile glavne teme na razstavnem prostoru podjetja FANUC na pravkar koncanem sejmu EMO v Hannovru. FANUC je razstavil tudi vrsto uporab­nih programskih orodij in opcij, med drugim optimiziran uporabniški vme­snik iHMI in upravljalno enoto PANEL iH Pro z zmogljivejšo strojno opremo. Seriji krmilnikov 30i-B Plus in 0i-F Plus bosta zadnji inovaciji iz oddelka Factory Automation. FANUC-ove novosti na podrocju programske opreme spadajo v segment »Smart Machining« in med drugim prinašajo izboljšanje zmogljivosti s pomocjo umetne inteligence (UI). Funkcija »Smart Feed Axis Acceleration/ Deceleration« med obratovanjem doloca trenutni vztrajnostni moment obdelovanca in temu ustrezno nastavlja optimalen pospešek servomotorja. Prednosti rešitve so ocitne pri visokih stopnjah odvzema materiala, saj je obdelovanec ob koncu obdelave znatno lažji in tako omogoca vecje pospeške. »Servo Learning Oscillation« je programska funkcija, ki bo prišla prav predvsem pri struženju ter omogoca dolgotrajnejšo avtomati­zirano obdelavo. Funkcija zagotavlja osciliranje orodja, preprecuje nastanek dolgih odrezkov in s tem odpravlja potrebo po zamu­dnem cišcenju delovnega prostora. Na sejmu si je bilo mogoe ogledali celo vrsto novih orodij in funkcij. Inovacije so predvsem na podrocju optimizacije razmer med odrezavanjem in doseganja maksimalne razpoložljivosti z boljšim nadzorom nad stanjem. »Edge Analyzing Unit« je sestav, ki ga bo mogoce naknadno vgraditi v obstojece stroje. Novost je sinhrono zapisovanje podatkov CNC-krmilnika in senzorskih podatkov: kombiniranje teh podatkov in primerjava z zahtevanimi vrednostmi bo koristna denimo za preventivno vzdrževanje. Po­dobne informacije bo mogoce pridobiti tudi s programsko opcijo AI Servo Monitoring. To programsko orodje je bilo sprva razvito za analizo in vrednotenje podatkov z delovnega vretena, FANUC pa ga je zdaj razširil tako, da lahko pokrije vse servopogone in pogonske sestave v stroju. Umetna inteligenca primerja zabeležene podatke s faktorjem Normality Score in v primeru prekoracitve nastavljenih mejnih vrednosti predlaga ustrezne vzdrževalne ukre­pe. Ta programska oprema je del sistema MT-LINK i, FANUC­-ove programske opreme za zbiranje, vrednotenje in vizualizacijo podatkov s stroja. Za kakovost obdelave, hrapavost površine in zmogljivost sta na voljo znani, a v dolocenih podrobnostih izboljšani programski opciji Fine Surface Technology in Fast Cycle Time Technology, ki sta zdaj dopolnjeni s funkcijo 5-Axis Integrated Technology. Izboljšana je bila tudi operacija za rezanje navojev »Smart Rigid Tapping«. Po obdelavi izvrtine se vreteno umakne z maksimalno mocjo motorja. Interni prakticni preizkusi so pokazali, da je cikle na ta nacin mogoce skrajšati tudi do 35 odstotkov. Uporabniški vmesnik iHMI je bil še dodatno izboljšan in razširjen ter je na voljo tudi za serijo CNC-krmilnikov 0i-F Plus. FANUC bo z interaktivnimi predstavitvami demonstri­ral preprosto in pregledano rokovanje na postajah iHMI Milling in iHMI Turning. Na voljo so nove funkcije za pri­pravo obdelave (nastavitev orodij, programi in simulacije), za samo obdelavo (easy operation) ter za optimizacijo in vsakodnevno obratovanje s Servo Viewer-jem in Mainte­nance Managerjem. Funkcija in pomen iHMI Maintenance Managerja za vzdrževanje bosta predstavljena na poseb­nem demonstracijskem sistemu na razstavnem prostoru. CNC-krmilnik 0i-F Plus ne blesti le z novim uporab­niškim vmesnikom, temvec tudi z novimi funkcijami v standardni ponudbi. Zmogljivost pomnilnika je bila razširjena na 2 MB, kar bodo pozdravili tako proizvajalci obdelovalnih strojev kakor tudi uporabniki. Prevzem stro­jev v obratovanje je zdaj znatno poenostavljen s posebnim orodjem za zagon za serijo 0i-F. Parametre, ki so pomemb­ni za obdelavo in za vodenje gibanj, je mogoce vnesti vna­prej prek menijev na osebnem racunalniku (pri nekaterih parametrih so predlagane tudi standardne vrednosti) in jih preprosto prenesti v CNC-krmilnik. FANUC je okrepil tudi upravljalne enote: PANEL iH Pro z 21,4-palcnim širokim zaslonom LCD je zdaj opremljen z najnovejšimi procesorji. Prakticna rešitev za proizvajalce obdelovalnih strojev je, da bodo zdaj lahko racunalnik in zaslon postavili na loceni mesti na stroju. Prostor za zaslon se bo tako lahko našel na sprednji strani stroja za prihranek prostora in lepši videz, racunalnik pa bo ostal v elektricni omari. Na ta nacin bo lažja tudi integracija drugega zaslona drugje na stroju, denimo na zadnji strani za menjavo orodja. www.fanuc.eu/si/sl Robotsko držalo z oskrbo medija in sistemom za vpenjanje na nicelno tocko Novo držalo podjetja STARK z oskrbo medija in mit eigener Medienversorgung in ustreznim sistemom za vpe­njanje na nicelno tocko omogoca avtomatizirano menjavo palet tudi na strojih, ki nimajo lastne oskrbe medija. Preko integriranih razlicic spajanja na paletnem držalu je možno za vpenjanje in izpenjanje uporabiti hidravliko, pnevmati­ko ain elektriko. Tako je inovacija namenjena enostavnemu nadgrajevanju. [ Prevod in priredba: Halder, d. o. o. ] www.halder.si »» Slika: Novo robotsko držalo podjetja STARK omogoca avtomati­zirano menjavo palet tudi na strojih, ki nimajo lastne oskrbe medija (Slika: STARK). HALTER uvaja novo proizvodno linijo: BIG Na sejmu EMO 2019 je HALTER predstavil novo linijo izdelkov: HALTER BIG. Ta model omogoca nalaganje težjih obdelovancev do 70 kg. Zaradi vecje površine ima robotska celica še vecjo kapaciteto obdelovancev in jo je mogoce voditi brez operaterja daljši cas. Poleg tega zdaj HALTER sistemi omogocajo nalaganje osi dolžine do 600 mm. Ta funkcija je sestavljena iz posebnega sklopa mreža­stih plošc in prijemal ter posebnega programskega modula znotraj HALTER SmartControl. To zagotavlja kratek cas nastavitve – le nekaj minut, kar znova potrjuje kljucni zašcitni znak znamke HAL­TER, ki se je v zadnjih letih tako obširno uveljavila na svetovnem trgu. Poleg tega novi modeli ponujajo številne novosti, ki jih je mogoce vkljuciti tudi v starejše modele. Na sejmu EMO, ki je potekal od 16. do 21. septembra v Hanno­vru, je HALTER predstavil nic manj kot pet modelov HALTER LoadAssistant, od tega dva iz linije izdelkov BIG. Podjetjem po vsem svetu pomagamo doseci vec donosa njihovih cnc-strojev. Naše poslanstvo je izboljšati donose v proizvodnih procesih s CNC-stroji. Z vec kot 25-letnimi izkušnjami v industriji in mocno povezavo s trgom koncnih uporabnikov CNC-strojev pomagamo malim, srednjim in velikim podjetjem pri optimizaciji proizvodnje in povecanju donosnosti svojih CNC-strojev – tudi z majhnimi serijami od 10 do 10.000 obdelovancev. Operaterji lahko enostav­no nadzorujejo vec CNC-strojev hkrati, pri cemer se osredotocajo na kakovost in optimizacijo procesov. Poleg tega se pri strankah zavezujemo doseci povracilo investicije v manj kot 18 mesecih. Nenehno si prizadevamo za izboljšanje razvoja, proizvodnje, distribucije in storitev naših izdelkov. Da bi to dosegli, se zanašamo na ekipo strokovnjakov in sodelujemo z visoko kvalificiranimi par­tnerji in distributerji. Na ta nacin našim strankjam zagotavljamo zanesljivo in varno avtomatizacijo najvišje tehnicne kakovosti. haltercncautomation.com Rešitev za povezano cišcenje in množicno obdelavo zavornih komponent Nepretrgano procesiranje delov, ki jih je treba zlepiti LUMAG, znan poljski izdelovalec zavornih oblog, je zastavil Röslerju izziv: obdelati površino tako, da bo imela kar najboljšo sprijemljivost pred fazo lepljenja. Rösler je ponudil rešitev za odstranitev olja in obdelavo površi­ne nosilnih plošc zavornih oblog, pri cemer so nosilne plošce neposredno povezane s stiskalnico. LUMAG Sp. z o. o., ki ga je leta 1988 ustanovil Marek Zak, se je specializiral za izdelavo zavornih oblog za bobnaste in diskaste za­vore za gospodarska vozila. S tem namenom je podjetje s sedežem v poljskem Budzynu razvilo svojo lastno proizvodno tehnologijo in tako dvignilo raven kakovosti. Obenem LUMAG razvija, izdeluje in prodaja zavorne obloge za osebne avtomobile in motorna kolesa pod blagovno znamko Breck. Odstranitev olja, posnemanje robov in hrapavljenje Po spremembi proizvodne metode za nosilne plošce zavornih oblog, od ulivanja do štancanja (vtiskovanje), se je LUMAG odlocil za namestitev nove lastne proizvodne linije za te izdelke. To vklju­cuje rešitev za odstranitev olja, posnemanje robov in hrapavljenje štancanih nosilnih plošc z dolžino 210–250 mm in širino 90–100 mm. Omenimo, da imajo komponente režo ali izvrtano luknjo za namestitev senzorja, ki nadzira obrabo zavorne obloge. Ti koraki poskrbijo za to, da precizno štancane nosilne plošce zagotovijo op­timalno sprijemljivost pred prilepitvijo zavornih oblog. Nadaljnje zahteve stranke so bile neposredna povezava obdelovalne opreme s stiskalnico, zelo fino procesiranje in popolna avtomatizacija faz cišcenja (odstranjevanje olja) in množicne obdelave ob nepretr­ganem podajanju obdelovancev. LUMAG se je pri tem projektu odlocil za partnerstvo z Röslerjem, saj ima slednji izjemen ugled na tem podrocju, hkrati pa je lahko zagotovil opremo za oba procesa, vkljucno z obdelovalnimi mediji in spojinami iz enega samega vira. Inteligentna izbira medijev omogoca cišcenje brez potrebe po sušenju Po postopku štancanja transportni trak obdelovance prenese v bobnasti pralni stroj, ki je opremljen z notranjim transportnim svedrom. V bobnu gredo nosilne plošce skozi neperforirano cono, kamor se skozi ploske razpršilne šobe vbrizga cistilna tekocina. Tako se ustvari potopna kopel za odstranjevanje olja. Nato gredo v perforirani boben, kjer cistilna tekocina odtece, med sekundar­nim korakom odstranjevanja olja pa se zatem obdelovance opere z brizganjem. Tej cistilni coni sledijo odkapljevanje, izpiranje ter znova odkapljevanje. Nato transportni trak prenese obdelovance v stroj za množicno obdelavo. Crpalka Dosatron (s proporcionalnim doziranjem) znova dovede cistilno tekocino. Cistilna tekocina in spojina za množic­no obdelavo imata prakticno enake kemicne lastnosti, vkljucno z zacasno zašcito pred korozijo, zato prenos cistilne tekocine v stroj za množicno obdelavo ne predstavlja težav. Ta domiselni trik izloci potrebo po sušilni fazi po postopku cišcenja, kar znatno zmanjša skupne investicijske izdatke, hkrati pa zmanjša operativne stroške. Za ustrezno vzdrževanje cistilne tekocine je pralni stroj opremljen s filtrirnimi enotami in locevalnikom olja. Postopek fine množicne obdelave Posnemanje robov in hrapavljenje obdelovancev poteka nepretr­gano v linearnem vibratorju R 550/6600 DA s posebej prilagojenim nalaganjem obdelovancev. Nalaganje dejansko poteka na zadnjem delu posode za procesiranje, ne pa ob strani, kar mocno zmanjša višino kapljanja. Enako fin postopek prenosa obdelovancev je bil vkljucen tudi v vibracijsko filtrirno enoto in sušilnik s sušilnim medijem Supervelate. Po sušenju dolocene kolicine obdelovancev, glede na natancno izmerjeno težo, se obdelovance izvrže v transportno posodo. Procesna voda iz stroja za množicno obdelavo se nepretrgoma cisti v povsem avtomatizirani centrifugi Z 1000 z avtomatskim izlocanjem odpadne vode. www.rosler.com »» Povsem avtomatizirani sistem za odstranitev olja in pranje je neposredno povezan s stiskalnico ter omogoca nepretrgano podajanje. Edina rocno izve­dena operacija je zamenjava polnih transportnih posod vsakih nekaj ur. »» Dovršeno odstranjevanje olja in množicna obdelava omogocata popolno obdelavo površine pred postopkom lepljenja. Sestavljalni moduli za ergonomicno ravnanje z obdelovanci kot tudi za prilagodljiva montažna delovna mesta Novost modupress ponudbe na vtiskovalnih pripravah podjetja ROEMHELD, s katerimi lahko sestavimo vec gradnikov razlicnih namenov. Podjetje ponuja sistem elementov, ki jih lahko poljubno sestavljamo z namenom doseganja želene individualne funkcionalnosti. Izbiramo lahko med modeli Portal in C oblika, s hidravlicnim ali elektricnim pogonom s hodi med 100 in 400 mm in vtiskovalno silo od 7 do 100 kN. [ Prevod in priredba: Halder, d. o. o. ] www.halder.si »» Številni elementi serije modulog za dvigovanje, vrtenje, zvracanje, fiksiranje in prestavljanje obdelovancev so medsebojno usklajeni in se lahko medsebojno poljubno kombinirajo. (Slika: ROEMHELD). Zmogljivo parabolicno odrezavanje sedaj tudi z rezalnimi plošcicami in za obdelavo v trdo Razširjena družina izdelkov PPC za zmogljivo parabolicno odrezavanje vkljucuje tudi kopirne frezarje z izmenljivimi rezalnimi plošcicami in sodc­kasta frezala za zmogljivo parabolicno odrezavanje, ki so optimizirana za visoko legirana in kaljena jekla. Podjetje Hoffmann Group je razširilo svojo družino orodij za zmogljivo parabolicno odrezavanje (PPC – Parabolic Performance Cutting), ki vkljucuje nove PPC-rezalne plošcice ter sodckasta fre­zala iz trdih karbidov GARANT PPC za obdelavo visoko legiranih in kaljenih jekel. Postopek zmogljivega parabolicnega odrezavanja predstavlja nadaljnji razvoj obdelave z orodji z zaokroženo konico, poznano tudi kot sodckasto frezanje. Ta postopek se prvenstve­no uporablja za koncno obdelavo prostih površin pri obdelavi komponent obdelovalnih strojev in pri orodjarstvu ter omogoca doseganje do devetkrat krajše case obdelave ali bistveno izboljšano kakovost obdelane površine. Z novimi rezalnimi plošcicami PPC, ki so kompatibilne s frezali za natancno kopirno frezanje GARANT kot držali za orodje, je podjetje Hoffmann Group lansiralo na trg alternativo sodckastim frezalom iz trdih karbidov za zmogljivo parabolicno odrezavanje z ravno ali ostro konico glavnega rezalnega robu konicne oblike. Re­zalne plošcice PPC so zelo primerne za obdelavo ravnih površin in prosto dosegljivih površin brez interferencnih kontur na 3-osnem obdelovalnem stroju ter so na razpolago za obdelavo jekla, visoko legiranega in kaljenega jekla, nerjavnega jekla in aluminija. Frezala za natancno kopirno frezanje GARANT, ki so primerna kot držala orodij, so na voljo v razlicici iz jekla in trdih karbidov, vkljucno z GARANT PowerCard. Poleg novih rezalnih plošcic PPC je podjetje Hoffmann Group optimiziralo tri razlicice svojih sodckastih frezal iz trdih karbidov za zmogljivo parabolicno odrezavanje za obdelavo v trdo. Nova orodja imajo tangencialno, konicno ali ostro konicno obliko ter so primerna za koncno obdelavo ravnih površin in velikih površin z interferencnimi konturami ter za obdelavo globokih in težko do­stopnih votlin. Te karakteristike zagotavljajo izkorišcanje celotnega potenciala teh orodij na 5-osnih obdelovalnih strojih. Nove rezalne plošcice za frezanje GARANT PPC so na razpolago tudi za koncno obdelavo komponent iz visoko legiranega ali kaljenega jekla s pro­sto dostopnimi površinami brez interferencnih kontur. Vse nove rezalne plošcice GARANT PPC vkljucno z držali in nova sodckasta frezala iz trdih karbidov GARANT PPC za obdela­vo v trdo so nemudoma na voljo na spletni trgovini ali v katalogu 2019/2020 podjetja Hoffmann Group. Edini pogoj za uporabo teh orodij je CAD/CAM-programska oprema, ki je koordinirana za strategije frezanja, ki omogocajo popis geometrije orodja v obliki podatkovnega modela. www.hoffmann-group.com »» Nova sodckasta frezala iz trdih karbidov GARANT PPC in orodje za natancno kopirno frezanje GARANT z novimi rezalnimi plošcicami PPC omogoca koncno obdelavo komponent iz visoko legiranih in kaljenih jekel. Vir: Hoffmann Group »» Rezalne plošcice GARANT PPC za koncno obdelavo ravnih površin in prosto dostopnih površin brez interferencnih kontur, ki so optimizirane za obdelavo jekla, nerjavnega jekla, visoko legiranih in kaljenih jekel ter aluminija. Vir: Hoffmann Group Enostavno vpenjanje s centrirnim primežem GARANT Xtric Sistem za hitro menjavo celjusti skrajša cas nastavitve pri vpenjanju su­rovcev in koncnih izdelkov brez potrebe po prilagajanju. Podjetje Hoffmann Group je predstavilo nov centrirni primež GARANT Xtric, ki je opremljen z novim sistemom za hitro menja­vo celjusti, ki omogoca enostavno in hitro menjavo brez uporabe orodij ter z natancnostjo menjave v mikrometrskem obmocju in z zaskocnim mehanizmom. Celjusti, ki se jih lahko obrne za 180 stopinj, omogocajo velik razpon vpenjanja ter vpenjanje zelo raznolikih komponent. Pri vpenjanju z vecjim številom primežev GARANT Xtrics se lahko središce natancno nastavi za doseganje vrhunske natancnosti. Ker primež omogoca najvecjo silo vpenjanja do 25 kN neposredno na vpeto komponento ter pri tem prihaja do skoraj nikakršnega privzdigovanja, je primež GARANT Xtric primeren tako za vpenjanje surovcev kot tudi koncnih izdelkov. Pri tem ni treba izvajati prilagajanja posameznih komponent primeža, kar omogoca do 50-odstotne casovne prihranke med nastavitvijo. Pri novem centrirnem primežu GARANT Xtric so zgornje celju­sti izmenljive in se jih lahko obrne za 180 stopinj le z nekaj rocnimi gibi, brez potrebe po uporabi orodja. Pri tem se celjusti vstavijo v lastovicji rep ter pritisnejo navzdol preko dveh vzmetnih plošcic, dokler se ne zaskocijo. To odpravi potrebo po odstranjevanju in privijanju vretenske matice. S tem edinstvenim pritrdilnim siste­mom primež GARANT Xtric veliko pripomore k znižanju stroškov nastavitve. S tem ko se celjusti lahko obrnejo, je zagotovljeno posebej veliko obmocje vpenjanja od 0 do 144 mm pri modelu 80S in od 0 do 194 mm pri modelu 80M. Na letošnjem sejmu EMO je predstavljen dodaten model s širino celjusti 125 mm. Vsi modeli so na voljo tudi v izvedbi z vrtljivimi celjustmi, kar bistveno poveca zanesljivost procesa. Pri primežih GARANT Xtric deluje vpenjalna sila 25 kN ne­posredno na vpeto komponento, kar pomeni, da je ta centrirni primež primeren tudi za vpenjanje surovcev. Ce so uporabljene prijemalne celjusti z zobmi GARANT, jih ni treba prilagajati. Kup­cem, ki že uporabljajo sistem »Lang«, so na voljo primerne celjusti z zobmi sistema »Lang«. Na razpolago so celjusti z oplašcenjem ali brez. Za vpenjanje vecjih obdelovancev z vecjim številom centrirnih primežev se srednjico lahko nastavi do mikrometra natancno z uporabo primeža GARANT Xtric in ce je potrebno, se jih lahko na vsaki strani premakne za do 0,5 mm oziroma skupaj 1 mm. Pri tem je treba odviti stranski vijak, srednico nastaviti z zaticnim kljucem ter znova priviti stranski vijak. Ponudbo dopolnjujejo vzdolžni utori za natancno poravnavo na mizo obdelovalnega stroja, izvrtine za sistem pozicioniranja »Lang« in prilagodljive plošce za vpenjanje na sistem z izhodišcem GARANT Zero Clamp. Možna je tudi prilagoditev na druge vpe­njalne sisteme z izhodišcem. Nove centrirne primeže GARANT Xtric je možno od 8. julija letos narocati v spletni trgovini podjetja Hoffmann Group ter od 1. avgusta naprej iz novega kataloga 2019/2020. www.hoffmann-group.com »» Enostavno vstavljanje celjusti z zaskocnim mehanizmom GARANT Xtric in sistem za hitro menjavo celjusti zagotavljata enostavno menjavo brez uporabe orodij. Vir: Hoffmann Group »» Novi centrirni primež GARANT Xtric omogoca zelo veliko obmocje vpenja­nja, s tem ko se celjusti lahko obrnejo za 180 stopinj. Vir: Hoffmann Group Nova generacija orodja z dušenjem izboljša varnost in produktivnost Izboljšana zmogljivost s tehnologijo dušenja Silent Tools ter lažja in krajša glava orodja za povrtavanje. Podjetje Sandvik Coromat, ki je specializirano na podrocju orodij za odrezavanje in orodnih sistemov, ponuja novo generacijo orodij za fino po­vrtavanje z dušenjem CoreBore 825. Ta orodni sistem uporablja tehnologijo Silent Tools z dušilci, ki so posebej dimenzionirani za vsako velikost razpoložljivega adapterja ter zagotavljajo upo­rabnikom visoko zmogljivost obdelave. Nova rešitev ne poveca le varnosti procesa, kjer se pogosto pojavijo vibracije, predvsem pri dolgih vpetjih orodij, temvec izboljša produktivnost, saj omogoca povecanje vrednosti procesnih parametrov. Med glavnimi spremembami pri zadnji generacij orodij je menja­va materiala glave za povrtavanje iz jekla na aluminij. Poleg tega je glava skrajšana, kar pomeni, da je dušenje bližje rezalnega roba, kar pozitivno vpliva na stabilnost procesa. Za dovod hladilno mazalne tekocine neposredno na rezalni rob se uporabljajo notranji kanali, kar prav tako prispeva k izboljšani kakovosti obdelane površine, vecjim podajanjem povrtavanja ter izboljšani varnosti procesa, razlaga Jenny Nilsson, globalna produktna vodja pri podjetju Sandvik Coromat. Nova generacija orodij bo zagotavljala optimalno zmogljivost in stabilnost z enim standardnim prilagoditvenim delom na obdelovalnem stroju, ki bo služil za vpetje orodja v strm konus, HSK ali vreteno Coromat Capto. Vsakršni dodatni podaljški zmanjšajo stabilnost in zmoglji­vost orodja. Nosilci insertov CoroTurn za novo orodje imajo vstopne kote pri 92–95°. Ta zasnova poveca stabilnost zaradi zmanjšanega odklona orodja pri sestavi, kar omogoca približevanje dnu slepe luknje, ne da bi se pri tem uporabil vecji del rezalnega roba. CoroBore 825 je idealna rešitev za vse aplikacije finega povrta­vanja in pokriva premere 19 do 167 mm, medtem ko se lahko nov nabor kartuš uporablja tudi za povratno povrtavanje. Pri orodjih za povratno povrtavanje je na razpolago enak sistem pretoka hladilno mazalne tekocine skozi orodje kot pri orodjih za konvencionalno povrtavanje. Celotno orodje, ki zajema prilagoditveni vmesnik in nosilec rezalnih insertov, je na razpolago pod eno kodo izdelka, kar poe­nostavi narocanje. www.sandvik.coromant.com »» Novo orodje za fino povrtavanje CoroBore 825 z vgrajeno tehnologijo duše­nja vibracij Silent Tools proizvajalca Sandvik Coromat. | Vir: Sandvik Coromat Enostavna manipulacija pri zunanjem honanju majhnih premerov Fina obdelava majhnih zunanjih premerov se pogosto izvaja s postopkom brušenja. Zunanje honanje predstavlja zanimi­vo in cenovno ucinkovito alternativo. Tak primer je izdelava tolerance IT6 na stružnici, kjer se lahko z nastavitvami serijske proizvodnje uporablja zunanje orodje za honanje z nastavljivi­mi rezalnimi plošcicami in vodilnimi blazinicami doseže take ozke tolerance. Vse to pa zahteva izjemno natancno nastavitev premera orodja in kota vpetja rezalnih plošcic. V podjetju Mapal so za zunanje honanje razvili sistem EA (Ea­syAdjust), pri cemer so želeli zagotoviti cim bolj enostavno rešitev. S sistemom EA je kot vpetja rezalnih plošcic že vgrajen v vložek, ki služi kot držalo orodja, kar odpravlja potrebo po nastavitvi kota manjšega rezalnega roba. Vse, kar je treba nastaviti, je previs rezalnih plošcic glede na vodilne blazinice, kar je obicajno hitro in enostavno opravilo, kar je bilo pred tem možno le pri orodjih za zunanje honanje do dolocenih premerov. Pri zunanjem honanju majhnih premerov predstavlja nastavitev orodja precejšen izziv. V orodje za zunanje honanje je treba vstaviti senzor, ga poravnati z vodilnimi blazinicami ter locirati rezalni rob za nastavitev ustre­znega previsa rezalne plošcice. Ta postopek pa dodatno otežuje zelo omejen pogled v notranjost orodja. Vse to pa zahteva ustrezne spretnosti in znanje operaterja ter primerno šolanje. Nov sistem za enostavno nastavljanje orodja Podjetje Mapal je razvilo nov sistem, ki poenostavi proces nastavitve orodij za zunanje honanje majhnih premerov. Sistem vkljucuje vložke sistema EA, ki so vgrajeni v dodaten vložek. Vlož­ki se lahko zelo enostavno odstranijo, pri cemer se rezalna plošcica lahko hitro in enostavno namesti z uporabo mikrometra ali ustrezne površine. Primerna nastavitev premera za rezalne plošcice je vgravirana na zadnji strani orodja, medtem ko dimenzija ustreza sredini tolerancnega obmocja obdelave. Ko je namestitev rezalne plošcice izvedena, se vložek znova namesti na držalo orodja, medtem ko natancnost menjave rezalne plošcice dosega 2 do 3 µm. Po zaslugi te natancnosti menjave in izjemne enostavnosti nastavitve rezalnih plošcic omogoca nov sistem doseganja zahtevanih toleranc obdelave tudi v primeru majhnih premerov. Sistem EA se lahko uporablja z izmenljivimi rezalnimi plošcicami s štirimi ali šestimi rezalnimi robovi. www.mapal.com »» Sistem EA je vgrajen v odstranljivi vložek, kar poenostavi postopek nastavi­tve rezalnih plošcic na orodju za zunanje honanje majhnih premerov. Odkrijte vec o industriji mazanja Vaš vodnik skozi trajnostno džunglo Trajnost je pomembno ter obenem zelo kompleksno podrocje, pri cemer se postavlja vprašanje, kako se na prakticen nacin soociti s tem ter z vsem, kar to pomeni. V nadaljevanju je podanih nekaj nasvetov glede treh po­drocjih, nabave, uporabe maziv in odpadkov, ki so v pomoc pri poti skozi trajnostno džunglo. Nabava – omejiti in opustiti Celo v fazi nabave obstaja nekaj splošnih pravil, ki se jim lahko sledi. V prvi vrsti je nabava ustreznega izdelka. Na trgu je danes nešteto izdelkov, ki imajo manjši vpliv na okolje in prvi nasvet pravi, naj dobavitelj pomaga poiskati najbolj primeren izdelek. To podrocje je še posebej pomembno, ce se izdelek uporablja na obcutljivih podrocjih, kot so zunanje aplikacije, kjer bi imelo razlitje ali pušcanje unicujoce ucinke, ce mazivo ni biorazgradljivo. Poleg tega, izdelki, ki so škodljivi za zdravje in okolje, vplivajo na delovno okolje, kar je še dodaten razlog za uporabo bolj trajno­stnih alternativ. Drugo splošno pravilo svetuje omejevanje števila nakupa raz­licnih izdelkov. To pomeni, da se uporablja manj izdelkov, kar bo poenostavilo trajnostno delovanje. Ne nazadnje je zelo priporo­cljiva uporaba lokalnih dobaviteljev, tako da izdelki ne prepotujejo dolgih razdalj do lokacije uporabe. Uporaba maziv – pomislite na življenjsko dobo Pri dejanski uporabi maziv je trajnost v bistvu enako kot življenj­ska doba. Zato je treba izbrati izdelke, ki se jih lahko uporablja cim dlje. Taki kakovostni izdelki lahko pokrivajo tudi vec aplikacij, kar omogoca zmanjšanje števila uporabljenih maziv. Osredotocenost na kakovostne izdelke, ki omogocajo dolgo uporabo, zagotavlja manjše število menjav maziva, kar omogoca tudi prihranke energi­je. Glede življenjske dobe je kljucnega pomena spremljati opremo preko pregledov, intervalov mazanja in rednih analiz olja, kar zagotavlja ucinkovito delovanje maziv skozi celoten cas uporabe. Nedaven primer iz prakse, kjer podjetje uporablja približno 50 ton maziv na leto, je pokazal, da ucinkovita uporaba maziv lahko omogoca prihranke energije v vrednosti vec kot 18.000 evrov letno. Poleg tega lahko pametna uporaba zmanjša emisije ogljikovega dioksida za 43 ton. Odpadki – zmanjšan volumen Pri odpadkih je najbolj pomemben nasvet zmanjšanje volumna odpadkov, s tem ko se investira v kakovostne izdelke, ki jih ni treba pogosto menjati. Drugo pomembno podrocje je izbira ustreznega dobavitelja, ki lahko poskrbi za odpadke na varen in okolju prija­zen nacin. Prav tako je zelo smiselno locevati odpadke na mestu nastanka, saj se lahko veliko prihrani. Na tak nacin se lahko proda odpadno olje ali vsaj izogne placilu odstranjevanja. Ustrezno ro­kovanje z odpadnimi mazivi omogoca prihranke ter ima pozitivne ucinke za okolje. www.fuchs.com/si Odziv na hitro rast irskega dobavitelja proizvajalcu medicinskih naprav Citizen Machinery UK je od lanskega poletja do zacetka letošnjega leta postavilo 24 stružnih avtomatov Cincom v eni izmed dveh tovarn podjetja Smithstown Light Engineering, ki proizvaja komponente za medicino. Luke Swinbourne Ta vecja investicija v proizvodno opremo podjetja Smithstown je sledila podpisu pogodbe z multinacionalko na podrocju medicin­ske opreme za izdelavo delov številnih razlicic dveh tipov endo­skopskih naprav iz jekla 303, pri cemer so surovci v obliki palic. Letna kolicina je trenutno 18 milijonov izdelkov za proizvodnjo 9 milijonov sestavov. Gerard King, direktor podjetja Smithstown Light Engineering, je odkril to poslovno priložnost leta 2017 in izdelal vzorcne kose na stroju Cincom L20, ki lahko obdelujejo material v obliki palic do premera 20 mm. Tri leta prej so jih namestili v podjetju v okviru projekta, ki še vedno traja in pri katerem iz nerjavnega jekla 316 izdelujejo vretena za medicinsko napravo. Pri novem projektu so v podjetju Smithstown še naprej razvi­jali proces obdelave ter se odlocili za nabavo stružnih avtomatov Cincom L12, ki lahko obdelujejo palice do premera 12 mm, kar je bolj primerno za proizvodnjo delov za endoskope s krajšimi cikli obdelave. Prvi stroj je bil postavljen avgusta leta 2017 v drugem tedaj kupljenem obratu, ki so ga temeljito obnovili in se nahaja na istem industrijskem obmocju v mestu Shannon, kjer podjetje tre­nutno gradi razširitev, ki bo celotno proizvodno površino podjetja povecala na skoraj 7.500 kvadratnih metrov. Nadaljnji preizkusi so se uspešno nadaljevali s podporo aplikativ­nih inženirjev podjetja Citizen Machinery UK iz tehnicnih centrov podjetja v Busheyu in Brierley Hillu, kjer so optimizirali programe za obdelavo in izdelali zacetne vzorce. Aprila 2018 je proizvajalec medicinske opreme s podjetjem Smithstown sklenil pogodbo za posel, ki se je od takrat povecal na trenutno raven in se bo po vsej verjetnosti še podvojil. Prvi stružni avtomat Cincom L12 je v podjetje Smithstown prispel julija 2018, medtem ko je bil zadnji izmed 24 strojev postavljen januarja letos. Vsi stroji delajo neprekinjeno od same postavitve, kar je omogocalo podjetju Smithstown, da je zacelo pet mesecev po podpisu pogodbe dobavljati izdelke v proizvodnih kolicinah. Ves ta cas so bili deležni izjemne podpore podjetja Citizen, poudarja Gerard King, ki pripisuje veliko zaslug za uspeh partnerstvu, ki se je razvilo med inženirji podjetja Smithstown in inženirji podjetja Citizen Machinery UK, ki ima ravno na Irskem dva servisna in aplikativna inženirja za to podrocje. Pred dobavo strojev jih je podjetje Citizen nastavilo v svojih tehnicnih centrih, vkljucno z visokotlacnim sistemom za dovod hladilno mazalne tekocine, odsesavanjem oljne meglice in celo­tnim naborom orodij, tako da so bili stružni avtomati pripravljeni za proizvodnjo ob namestitvi v podjetju Smithstown. Stružni avtomati Cincom L12 so zelo natancni in zagotavljajo obdelavo z natancnostjo do 5 mikronov, kar je za relativno odprte tolerance pri obdelavi komponent endoskopov vec kot dovolj za doseganje Ppk vrednosti vecje od 2, medtem ko kupec zahteva doseganje Ppk vrednosti 1,33. To pomeni, da ni težko dosegati predpisanih toleranc in manj operaterjev, kot bi bilo drugace po­trebnih, lahko poslužuje vseh 24 stružnih avtomatov. Vse novejše stružnice z drsnimi glavami so opremljene s paten­tirano programsko opremo LFV (Low Frequency Vibration) za vibracije z nizkimi frekvencami podjetja Citizen, ki predstavlja del nadzornega operacijskega sistema, ki pomaga pri lomljenju od­rezkov na materialih, ki obicajno proizvajajo dolge zavite odrezke med struženjem. Na svetu se vsako leto izvede vec ko 300 milijonov endoskopskih pregledov, medtem ko v podjetju Smithstown trenutno izdelajo približno 2,5 odstotka pripadajocih potrošnih delov za endoskop­ske preiskave na najvišjem nivoju. Na podrocju medicine obstaja še veliko poslov s podobnimi številkami in sedaj, ko so v podjetju Smithstown dokazali, da so sposobni postaviti obrat za masovno proizvodnjo v zelo kratkem casu, upajo, da bodo dobili še vec veli­ko serijskih poslov na tem podrocju, razlaga Gerard King. Medtem ko obdelava komponent za endoskopijo trenutno pred­stavlja približno dve petini prometa podjetja Smithstown Light Engineering, so v podjetju zelo aktivni na drugih medicinskih podrocjih, vkljucno z obdelavo implantatov iz kobalta in kroma. Trenutno potekajo tudi preizkusi na podrocju obdelave titanovih zlitin uporabljenih v medicinske namene. www.citizenmachinery.co.uk »» 24 novih stružnih avtomatov v proizvodnji podjetja Smithstown Light Engineering. Vir: Citizen Pnevmatsko zasucno vpenjalno drži vpenjalno silo tudi pri izpadu pritiska Ce vpenjalne sile v obmocju 400 N zadošcajo, so za vpenjalne priprave za avtomatsko polnjenje in praznjenje na razpolago pnevmatska zasucna vpenjala s pojacenjem sile. Novo mehansko zaklepanje zagotavlja, da se vpenjalna sila pri izpadu pritiska ohranja. Pnevmatski nadzor funkcionalnosti omogoca preverjanje izpetega položaja bata, za varnejše nalaganje in razkladanje vpenjalne naprave. Pri suhi obdelavi ali minimalni kolicini umazanije je lahko posnemalec umazanije z dodatnim posnemalnim obrocem zašciten pred malimi delci. [ Prevod in priredba: Halder, d. o. o. ] »» Pri novo razvitem pnevmatskem zasucnem vpenjalu se zaradi mehanskega zaklepanja vpenjalna sila ohrani tudi pri izpadu pritiska (Slika: ROEMHELD). Do 500 barov obratovalnega pritiska in 200 °C obratovalne temperature. Robusten, kompakten, zelo prilagodljiv: nov blokcilinder S Nov blokcilinder S – kot „strong“ – podjetja ROEMHELD je namenjen specialno za uporabo v preoblikovalni tehniki, med drugim koncipiran za štance. Zelo robusten in izjemno kompakten cilinder je nadaljnji razvoj dokazanih blokcilindrov ROEMHELD. Je hidravlicni dvojno delujoc in univer­zalen ter uporaben za vsa linearna premikanja. Blokcilinder S je tako mehansko kot tudi termicno visoko obremenilen in uporaben za obratovalne tlake do 500 barov kot tudi temperature do 200 °C. Po povpraševanju je dobavljiv tudi za temperature do 250 °. Blokcilinder S prevzema visoke obremenitve in precne sile Njegove prednosti se pokažejo posebej tam, kjer imamo opravka z visokimi obremenitvami in precnimi silami, kot na primer pri štancah, prešah, obrezovanih, upogibnih in žigosnih napravah kakor tudi vtiskovalnih napravah. Vsi modeli so s opremljeni z batnimi in batnicnimi obrocki, ki prevzemajo precne sile med gibajocimi se deli. Ti istocasno preprecujejo direktni kovinski kontakt med batom in ohišjem cilindra, tako da je mehanska obraba minimizirana. Zaradi zelo visokih obremenitev pri štancah zaradi zareznega ucinka je obratovalni tlak blokcilindra S pri teh uporabah omejen na 250 barov. Številne možnosti uporabe Po zaslugi številnih razlicic in majhnih dimenzij je blokcilinder S mogoce uporabiti za številne aplikacije. Tako jih lahko uporabimo na primer v proizvodnji kalupnih orodij za odmikanje jeder in odmikal. Pri popolnoma avtomatiziranih obdelovalnih sistemih z zelo kratkimi taktnimi casi so zaradi njihove obremenilnosti prav tako uporabni. Za opcijski nadzor položaja so predvideni induktiv­ni kontrolniki koncnega položaja. Pet modelov: razlicni premeri batov, hodi, sistemi tesnenja Dobavljivih je pet razlicnih velikosti s premeri batov 32 do 80 mm in štiri dolžine hodovod 25 do 100 mm. Po potrebi lahko serij­ske hode s pomocjo nakrcne distancne puše skrajšamo za 5 do 29 mm. Na voljo so razlicice bata z notranjim ali zunanjim navojem. Glede na pogoje uporabe lahko izbirate med petimi razlicnimi tesnilnimi sistemi. S kombiniranjem razlicnih tesnilnih materialov se lahko tesnilni sistemi optimalno prilagajajo glede na razlicne obratovalne tlake, razlicne temperature in hidravlicne tekocine. To je zagotovljeno, da se bat pri nižjih hitrostih gibljejo enakomerno brez Stick-Slip efekta. Visoko obremenilni, varovani proti umazaniji, razlicni prikljucki Za izpolnjevanje visokih mehanskih in toplotnih zahtev so pri blokcilindrih S pojacene navojne puše, ohišje cilindra in notranji nasloni za bate. Tesnila na drogovih zagotavljajo cisto obratovanje. Vdor umazanije ali opilkov preprecujo novo koncipiran posnema­lec necistoc. Blok cilindra je mogoce pritrditi na razlicne nacine. Za to služijo izvrtine na dnu in straneh. Tudi za hidravliko imamo celo vrsto razlicnih možnosti priklopa s pomocjo cevi in prirobnic, premerov, ki omogocajo visoke pretoke. Diagrami obremenjevanja pomagajo pri izboru modela Izbor pravilnega modela olajšajo razlicni pregledni diagrami, ki strankam pokažejo za razlicne pogoje obratovanja vsakokratne meje obremenjevanja. Enostavno so razvidne dovoljene precne sile v odvisnosti od hoda bata, dovoljene hitrosti bata v odvisnosti od mase in glede na vsakokratni uporabnostni namen smiselne kombinacije tesnenja. [ Prevod in priredba: Halder, d. o. o. ] www.halder.si »» Pri blokcilindrih S je na razpolago pet razlicnih velikosti s premeri batov 32 do 80 mm, štiri dolžine hodovod 25 do 100 mm in pet razlicnih sistemov tesnenja (Slika: ROEMHELD). »» Izbor pravilnega modela je olajšan z uporabo razlicnih preglednih diagra­mov, ki strankam glede na razlicne obratovalne pogoje pokažejo vsakokratne meje obremenitev. (Slika: ROEMHELD) ONA QX6+ Za podjetje HAIER, svetovnega proizvajalca številka ena za velike gospo­dinjske aparate, je podjetje ONA zaupanja vreden dobavitelj strojev EDM. Kitajski velikan Haier velja za svetovno vodilno podjetje na podrocju proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov zadnjih osem let. Podjetje si je zgradilo ugled po zaslugi razvoja inovativnih izdelkov ter je tako utrdilo in okrepilo svojo vodilno mesto v tem sektorju. Podjetje Haier stalno teži k odlicnosti in inovativnosti s svojimi petimi razvojno raziskovalnimi centri ter izvaja intenzivne tržne raziskave ter vedno prilagaja svoje razlicne izdelke, da izpolnjujejo lokalne želje in potrebe svojih kupcev. Podjetje je specializirano na podrocju proizvodnje in trženja širokega razpona trajnostnih izdelkov, kot so hladilniki, televizorji, pomivalci posode, pralni stroji, elektronska oprema ter energetske rešitve. Prav zaradi svoje strategije, ki temelji na raziskavah in inovacijah, se je kitajska skupina odlocila za podjetje ONA kot svojega zaupa­nja vrednega dobavitelja strojev EDM za izdelavo orodij za svojo lastno znamko gospodinjskih aparatov. Podjetje Haier je kupilo štiri stroje za obdelavo EDM novega modela QX6+. V podjetju Haier so se odlocili, da v podjetju ONA izvedejo serijo preizkusov obdelave EDM in tako certificirali ta model stroja v skladu s svojimi standardi za produktivnost in ka­kovost. Ti stroji so prvi, ki jih je podjetje ONA prodalo kitajskemu podjetju ter so bili na ogled med delovanjem na dogodku, ki ga je podjetje Haier organiziralo v svojem obratu prvi teden junija letos. ONA QX6+ Stroj za potopno elektroerozijo (EDM) ONAQX6+, ki ga je kupi­lo podjetje Haier, je opremljen z mikrofinim, generatorjem, enoto za filtracijo in CNC-krmilnikom. • 100-odstotno nastavljiv digitalni generator. Vsi parametri generatorja se lahko prilagajajo in/ali spreminjajo preko pro­grama. • Zmogljiv CNC-krmilnik, ki lahko istocasno nadzira do 8 osi. • 3D-obdelava brez omejitev. • Popolnoma avtomatiziran okolju prijazen filter. • Ekspertni sistem za elektroerozijo: 100-odstotno delovanje brez nadzora. • Graficni prikaz orbitalne poti, vecgnezdna obdelava, obdelava po konturi ter ucinkovitost ekspertnega sistema za elektroero­zijo (BES). www.onaedm.com Hitro, hitreje, Xpress Optimizacija postopkov strojne obdelave s storitvami za posebna orodja Walter Natancna ponudba v 24 urah, dobava koncnega posebnega orodja v najvec treh tednih – kar morda zveni kot optimisticna marketinška obljuba, je resnicnost pri strokovnjaku za orodja Walter. Proizvajalec iz Tübingena s storitvijo Walter Xpress nudi hitro dobavo posebnih orodij. Rešitve po meri temeljijo na primerljivih standardnih proizvodih in so prilagojene posebnim zahtevam kupcev. Posledica tega so bistveno krajši casi menjave orodij na stroju in poenostavljeno notranje upravljanje orodij za stranke. Mogoci so casovni prihranki do 40 odstotkov, kar je odvisno od stopnje avtomatizaci­je v obstojecem proizvodnem procesu. Od orodja do procesa Daljši kot so casi delovanja stroja, boljše je – casi menjave orodij so za podjetja, ki se ukvarjajo s strojno obdelavo, neproduktivne faze v proizvodnem procesu. Zato je skrajševanje casov za menjavo orodij pomemben dejavnik pri optimizaciji procesov za vsakega nacrtovalca proizvodnje ali vodjo. Hkrati je treba vzdrževati tudi kakovost v serijski proizvodnji: obstaja namrec zelo malo primerov, ko lahko eno orodje uporabite za celoten postopek, kot je vrtanje, razvrtavanje in posnemanje robov. Strojne obdelave z zahtevanimi minimalnimi odstopanji, ki so še posebej pomembna v avtomobil­ski in vesoljski industriji ali v medicinskem inženiringu, v takšnem primeru ni mogoce zagotoviti. Ali pac? Walter Xpress, samodejna storitev za posebna orodja družbe Walter, na eleganten in ucin­kovit nacin rešuje težave neproduktivnih casov menjave orodij. Ponudba temelji na približno 25.000 variantah posebnih orodij, ki jih je mogoce združiti v zapletene modularne rešitve. Osnovna ideja je vedno enaka: Ali je mogoce procese strojne obdelave, ki jih trenutno izvajamo z razlicnimi orodji, združiti v manj delov­nih korakov? In ali mora zahtevano posebno orodje ostati znotraj ekonomskih parametrov? Ravno zato je treba upoštevati celoten postopek strojne obdela­ve, ki je bistvenega pomena, pravi Frank Hessner, strokovnjak za cene posebnih orodij pri družbi Walter: »Tukaj gre za veliko vec kot za preprosto konfiguriranje dveh ali treh standardnih orodih v eno posebno orodje. Ceprav kot proizvajalci služimo predvsem s prodajo orodij, je optimizacija procesov pomembna za nas in naše stranke. Walter Xpress je zasnovan tako, da je usmerjen v tocno ta vidik. Ne samo, da v rekordnem casu poskrbimo za zasnovo in proizvodnjo novih orodij – celoten proces narocil je usmerjen k hitri implementaciji. Naše stranke prejmejo podatke, ki jih potre­bujejo za nastavitev stroja, še preden prispe novo orodje družbe Walter. Ko orodje prispe k vam, lahko nemudoma prevzame produktivno vlogo.« Posebna orodja – zasnovana v samo 24 urah, dobavljena v treh tednih Konstrukcija posebnih orodij – kot so posebna ohišja, nenavadne lastnosti in daljša življenjska doba. Danes nekateri proizvajalci oro­dij svojim strankam zagotavljajo razmeroma kratke roke dobave, vendar storitev Walter Xpress na tem podrocju izstopa zaradi ob­sežne ponudbe in osredotocenosti na stranke. Naroceno orodje po­gosto dobavimo že v dveh tednih (odvisno od vrste orodja). Tisti, ki ne želijo cakati na našega zaposlenega s terena, lahko tudi sami zaženejo postopek ponudbe z narocilnico, ki je na voljo na spletu na xpress.walter. V roku 24 ur, potem ko prodajni oddelek prejme izpolnjen PDF-obrazec, bo stranki poslana podrobna ponudba. Vecja fleksibilnost pri upravljanju orodij Osnova za hitro ustvarjanje ponudb in kratki dobavni roki je strukturiran, avtomatiziran sistem obdelave ponudb, ki dostopa do Walterjevih standardnih orodnih podatkov. Orodje je nato konstruirano na osnovi pravil iz dane definicije komponent. Dokumentacija, poslana stranki, vkljucuje vse pomembne podatke za nacrtovanje proizvodnje, na primer 3D-model za simulacijo in risbe v obliki DXF po BMG. To pomeni, da stranka, ki uporablja Walter Xpress, ne pridobi samo na ucinkovitosti z vsako kompo­nento – manjše število orodij v obtoku zmanjša tudi trud, ki je po­treben za upravljanje orodij. Zaradi izjemno hitre dobave z Walter Xpress se zmanjša tudi kolicina kapitala, ki ga je treba sicer vložiti v veliko skladišce za orodja. Storitev hitre dobave Walter Xpress je na voljo po vsem svetu. Vsako spletno mesto ima dostop do enakih orodij. Storitev Walter Xpress trenutno vkljucuje orodja za vrtanje, rezkanje in izdelavo navojev. www.walter-tools.com »» Vhodni zaslon Walter Xpress je še posebej prijazen uporabniku. Omogoca hitro nacrtovanje standardnih posebnih orodij. Slika: Walter AG »» V Walter Xpressu je mogo­ce konfigurirati razlicice dol­žine in premera za precizna orodja, ki niso v zalogi, kot na primer sveder iz karbidne trdine DC 170 Supreme. Slika: Walter AG »» Posebna orodja po meri združujejo vec postopkov v enem orodju in zmanj­šujejo neproduktivne menjave orodja. »» Leta 2016 je Walter AG z modeli T2711/T2712 predstavil novo, ucinkovito družino rezkarjev za rezanje velikih navojev. Z Walter Xpressom je mogoce narociti orodja, ki presegajo standardni obseg. »» Storitev Walter Xpress. Dokumentacija vkljucuje vse ustrezne podatke za nacrtovanje proizvodnje, kot je 3D-model za simulacijo procesa in risbo ponudbe. Slika: Walter AG »» Od decembra 2017 so plošcice na voljo tudi prek storitve za hitro dobavo Wal­ter Xpress. Slika: Walter AG »» Stebelne navojne rezkarje Walter lahko sestavimo individualno za vsako stranko na osnovi standardnih orodij. Slika: Walter AG Edinstven koncept strojev GROB Univerzalni obdelovalni centri GROB Univerzalni obdelovalni centri GROB ponujajo uporabnikom prakticno neo­mejene možnosti pri struženju in rezkalno-stružni obdelavi delov iz najra­zlicnejših materialov. Zahvaljujoc kompaktni zasnovi, visoki produktivnosti in najvecji stabilnosti ti obdelovalni centri zagotavljajo ucinkovitost obde­lave in jih je z obširno ponudbo opcijske opreme mogoce idealno prilagoditi potrebam uporabnikov. Univerzalni obdelovalni centri GROB so idealni za petstrano ob­delavo delov s prostorskimi luknjami in poševninami, kakor tudi orodij in pretocnih profilov. Zasnova teh strojev je poleg tega ideal­na za integracijo z najsodobnejšimi rešitvami za avtomatizacijo. Visoka natancnost in zanesljivost Edinstvena zasnova petosnih univerzalnih obdelovalnih strojev G350, G550 in G750 vkljucuje vodoravno vreteno za najdaljši hod po osi Z in optimalno odvajanje odrezkov. Edinstvena razporeditev treh linearnih osi zmanjšuje razdaljo med vodili in mestom obde­lave za vecjo stabilnost stroja. Koncept »tunela« je osnova za obracanje in obdelavo najvecjih komponent v delovnem prostoru brez trkov, tudi pri izjemno dol­gih orodjih. Tri linearne in dve rotacijske osi omogocajo petstrano obdelavo, kakor tudi simultano petosno interpolacijo. Z vrtilnim obmocjem 230° po osi A in 360° po osi B stroji GROB zagotavljajo najvecjo prilagodljivost pozicioniranja. Ne glede na to, ali gre za letalsko in vesoljsko industrijo, stroje­gradnjo, orodjarstvo, avtomobilsko industrijo, industrijo medicin­skih pripomockov ali energetiko: 5-osni univerzalni obdelovalni centri GROB so rešitev za najrazlicnejše aplikacije in zagotavljajo optimalno rešitev za prakticno vsak material. Univerzalni obde­lovalni centri so poleg tega zasnovani za integracijo s sistemi za avtomatizacijo in so po narocilu na voljo tudi kot frezalno-stružni stroji velikosti G350T, G550T in G750T. Nova serija GROB access GROB je nedavno predstavil dva prilagodljiva modela iz svoje nove serije univerzalnih obdelovalnih centrov access: nova petosna obdelovalna centra G350a in G550 sta prepricljivo premišljeni in gospodarni vstopnici v svet edinstvene tehnologije GROB, kupcem iz zahtevnih branž pa ponujata prakticno neomejene možnosti uporabe. Zajamceni sta tudi izjemna zanesljivost in produktivnost v priznani kakovosti GROB. Izvedenki G350a in G550 ponujata vrsto prednosti, ki so upo­rabnikom strojev GROB znane že iz konvencionalne serije G. Novi univerzalni obdelovalni centri zahvaljujoc priznani petosni tehnologiji GROB obljubljajo najboljšo kakovost obdelave pri proizvodnji posameznih izdelkov in pri serijski proizvodnji. Poleg tega sta bila oba osnovna modela zasnovana z mislijo na potrebe proizvodnje jutrišnjega dne ter zagotavljata najvecjo ucinkovitost in prilagodljivost z modularnimi in prilagodljivimi rešitvami za avtomatizacijo. Proizvajalec pri novi seriji access izpostavlja hitro vracilo nalož­be, ki je tudi sicer znacilna za obdelovalne stroje GROB. Visoka stopnja razpoložljivosti strojev vodi do znatno nižjih stroškov in ti univerzalni obdelovalni centri so tako idealna rešitev za dobavitelje avtomobilske industrije in kupce iz splošne strojegradnje, ponu­dnike strojne obdelave, orodjarje ter sektor crpalk in armatur. Da bi odgovorili na individualne izzive in zahteve razlicnih aplikacij do zadnje podrobnosti, pri GROB-u ponujajo razlicne pakete dodatne opreme za nova osnovna modela. Poleg osnovnega stroja, ki ga je mogoce opremiti z decentraliziranim sistemom za odsesavanje iz delovnega prostora in samodejnimi vrati delovnega prostora, lahko kupci izbirajo tudi med razlicnimi opcijami pri orodnih zalogovnikih, sistemih za dovod hladilno-rezalne tekoci­ne, programskimi rešitvami in drugo dodatno opremo. Navdušuje tudi paleta rešitev za avtomatizacijo strojev G350a in G550a: na rotacijskem paletnem sistemu GROB PSS-R je denimo dovolj prostora za 15 manjših palet. Možnost namestitve sistema za vpenjanje delov ali palet zagotavlja vecjo prilagodljivost, opcijski paletni menjalec pa izpolnjuje potrebo po hitri pripravi medtem, ko stroj obratuje. Rešitve za avtomatizacijo skupaj s prilagojenimi paketi dodatne opreme lahko zagotovijo optimalno strego in idea­len proizvodni proces. www.grobgroup.com www.bts-company.com »» Nova petosna obdelovalna centra G350a in G550a sta prepricljivo premi­šljeni in gospodarni vstopnici v svet edinstvene tehnologije GROB. »» Visokonatancni in zanesljivi univerzalni 5-osni obdelovalni centri iz serije G bodo pokrili najrazlicnejše aplikacije Digitalizacija vpenjanja na nicelno tocko zaradi avtomatizacije in Industrije 4.0: STARK.connect Sistem vpenjanja na nicelno tocko STARK.connect je opre­mljen z integrirano senzoriko. Ta loci med vpenjalnimi stanji „brez vpenjalnega cepa“, „vpenjalni cep vpeto“ in „izpeto“. Vsi signali so preko PNP izhodov posredovani na SPS krmiljenje. Razen tega se stanje vpenjanja vidi na zadnji strani vpenjalnega elementa s pomocjo LED-pokazateljev. Hitrovpenjalni sistem vpenja in sprošca pnevmaticno in je kompaktne izvedbe, ima zelo kratke vpenjalne case pri istocasnih visokih vpenjalnih silah: že pri 5 barih dosega potezno silo 3 kN, maksimalna pridržna sila pa znaša 10 kN. Uporabljamo ga povsod tam, kjer je treba obdelovance, priprave, palete in strojne elemente s stroji, roboti in manipulatorji spajati V turbo nacinu: visokohitrostno vreteno, ki se vrti s 120.000 obrati na minuto Podjetje Hyprostatik Schönfeld, ki deluje na podrocju kom­ponent za obdelovalne stroje, je razvilo hidrostaticno suspen­dirano visokohitrostno vreteno, ki doseže hitrosti do 120.000 obratov na minuto. Zaradi visokih hitrosti, izjemnega dušenja in neprimerljivo majh­ne napake opleta vretena lahko doseže visoko stopnjo odnašanja materiala obdelovanca, izjemno kakovost obdelane površine in zelo ozke tolerance obdelave. Minimalno segrevanje vretena pripo­more k doseganju ožjih dimenzijskih toleranc, saj segrevanje zaradi trenja v ležajih nastaja v olju, ki se ga odvaja do zunanje hladilne enote ter ohlajenega vraca v vreteno. Visokohitrostno vreteno je primerno za obdelavo filigranskih struktur celo v aluminiju ter za obdelavo manjših ležajev. Po zaslugi hidrostaticnega vretena se lahko pri obdelavi doseže kakovost opleta 0,2 µm. Za razliko od konvencionalnih vreten s kroglicnimi ležaji, ki dosegajo kakovost opleta 2 do 5 µm. Podjetje Hyprostatik Schönfeld je izracunalo idealne parametre dušenja za vsak primer posebej z lastno razvitim paketom programske opre­me. Druge prednosti hidrostaticnega visokohitrostnega vretena so velika togost in najboljše možno balansiranje. Novo visokohitrostno vreteno podjetja Hyprostatik Schönfeld tako dosega vedno vecje zahteve po vecji kakovosti obdelave in krajših casih obdelave. Vreteno je bilo prvic predstavljeno na sejmu EMO 2019. www.hyprostatik.de »» Vreteno za notranje brušenje podjetja Hyprostatik Schönfeld doseže hitrosti vrtenja do 120.000 obratov na minuto. Vir: Hyprostatik Schönfeld INTERVJU: PATRICK DIEDERICH, SAUER GMBH Intervju: LASERTEC 3D hybrid Koncept celovitosti za dodajalno proizvodnjo Lasersko navarjanje z uporabo šobe za nana­šanje prahu razširja trg podjetju DMG MORI, saj poleg izdelave kompleksnih izdelkov omogoca tudi popravila in oplašcenje izdelkov. »» Patrick Diederich, poslovodni direktor podjetja SAUER GmbH Leta 2013 je podjetje DMG MORI ustvarilo novo poslovno enoto dodajalne proizvodnje in predstavilo stroj LASERTEC 65 3D hy­brid, ki omogoca lasersko navarjanje z uporabo šobe za nanašanje prahu. Šest let pozneje, po vkljucitvi tehnologije selektivnega laserskega pretaljevanja v nabor strojev, se je proizvajalec uvrstil med globalno vodilne ponudnike strojev za izdelavo kovinskih izdelkov z dodajalno proizvodnjo. Poleg tega podjetje DMG MORI na tem podrocju ponuja obsežno storitev in celostno svetovanje. Patrick Diederich, poslovodni direktor podjetja SAUER GmbH in zato odgovoren za obe seriji strojev LASERTEC 3D in LASERTEC 3D hybrid, je v tem intervjuju razložil prednosti strojev za lasersko navarjanje z uporabo šobe za nanašanje prahu in predstavil najno­vejše inovacije. Gospod Diederich, podjetje DMG MORI je s svojim strojem LASERTEC 65 3D hybrid vstopilo na trg dodajalne proizvodnje. Kaj se je od takrat dogajalo na trgu? Veseli smo, da zanimanje za navarjanje z nanašanjem prahu nenehno narašca. To potrjuje visoko tehnicno raven stroja, ki ga kupci pogosto uporabljajo v vec izmenah. Razširitev nabora naših strojev s tehnologijo selektivnega laserskega pretaljevanja ima pozitiven vpliv tudi na lasersko navarjanje, ker to podjetju DMG MORI omogoca, da strankam ponudijo proizvodne rešitve z obema dodajalnima metodama. Zaradi tega smo na trgu dodajalne proizvodnje kovinskih izdelkov polno obloženi in na tem podrocju veljamo za kompetentnega partnerja. Katere so prednosti vaše ponudbe strojev 3D-LASERTEC in LASERTEC 3D-hybrid? Prednosti segajo v koncept celovitosti, ki zajema stroj, program­sko rešitev in strokovno znanje o uporabi, pa tudi v visoko stopnjo zanesljivosti procesov, ki jo zagotavljajo stroji LASERTEC 3D. Stroj temelji na dobro uveljavljeni seriji strojev za 5-osno frezanje iz nabora strojev podjetja DMG MORI. Posledicno lahko kupec pricakuje hitrost izdelave do 1 kg dodanega materiala na uro in podobno natancnost, kot jo imajo 5-osni CNC-stroji. In to v inte­rakciji s programom Siemens NX – najzmogljivejšo programsko rešitvijo na trgu za tehnologijo laserskega navarjanja z uporabo šobe za dodajanje prahu. Rešitev je bila razvita v sodelovanju med razvojnimi inženirji podjetja DMG MORI in podjetja SIEMENS. Stranke že zgodaj v fazi nacrtovanja gradnje in razvoja procesov podpiramo s svojim strokovnim znanjem dodajalne tehnologije. Nudimo tudi posebno usposabljanje, za primere in podporo ob uvedbi teh sodobnih tehnologij v podjetju. Katera podrocja uporabljajo lasersko navarjanje in katere so glavne aplikacije uporabe? V zadnjih petih letih so ciljna podrocja postala tudi aplikacije popravil in oplašcenj, to so podrocja, kjer prednosti tehnologi­je resnicno pridejo do izraza. Vsaka druga stranka iz industrije kupi stroj LASERTEC 65 3D hybrid zaradi stroškovno ucinkovite možnosti, ki jih ponuja za popravila, za hibridni stroj pa je zain­teresiran tudi širok segment kupcev, ki proizvajajo preoblikovalna orodja, torej orodja za hladno in vroce preoblikovanje plocevine in orodja za kovanje. Primer v tem kontekstu so orodja za odrez, ka­terih izdelava obicajno poteka vec dni, zaradi tehnologije laserske­ga navarjanja pa je novo orodje lahko pripravljeno že v eni izmeni. Pri obnovitvi in recikliranju jeder za tlacno litje lahko dosežemo ogromne izboljšave postopka. Posledica tega je življenjska doba, ki je do trikrat daljša, pa tudi znižanje temperature procesa. Pogosto nas kontaktirajo podjetja, ki morajo vzdrževati vse vrste elektrarn in industrije, od naftne, kemijske do farmacevtske. Tehnologija ni zanimiva zaradi stroškov izdelave komponent, temvec zaradi razpoložljivosti sistemov in zmanjšanju casa in truda, potrebnega za vzdrževanje. Je serijska proizvodnja ustrezna tema za stroje LASERTEC 3D hybrid? Nekateri naši kupci že dolgo proizvajajo majhne serije na strojih LASERTEC 3D. Krmilni algoritmi, ki so že vgrajeni v stroje, omogocajo procesno zanesljivo proizvodnjo in dokumentacijo za koncnega kupca, ki preverja skladnost s procesnim oknom in s specifikacijami kakovosti. V katero smer se bodo v prihodnosti razvijali stroji LASERTEC 3D hybrid? Opažamo trend, ki gre v smeri vecjih izdelkov. Na primer, z do­dajalnimi tehnologijami lahko izdelamo celotna orodja za tlacno, namesto da jih izdelamo s pomocjo orodnih vložkov. Posledica neposredne integracije lastnosti dodajalne proizvodnje je daljša življenjska doba orodja. V avtomatizirani proizvodnji in popra­vljanju opažamo pozitiven razvoj. Zato je treba stroje LASERTEC 3D obravnavati kot rešitve za izdelavo in popravila. Vec korakov postopka popravljanja se izvaja zaporedno in samodejno, ne da bi pri kakovosti prišlo do kakršnih koli kompromisov. Kakšno vlogo bodo sistemi za dodajalno proizvodnjo igrali v tovarni prihodnosti? Dodajalna proizvodnja prevzame naloge, ko obicajni procesi dosežejo svoje meje. Metode laserskega navarjanja s šobami za dodajanje prahu in selektivnega laserskega pretaljevanja omogo­cajo izdelavo veliko bolj zapletenih geometrij, ki so bistveno lažje in imajo inteligentne funkcionalne elemente, kot so izboljšana zmogljivost hlajenja komponent iz vec materialov, kar je doseženo z uporabo brona. V tej luci naši stroji LASERTEC 3D in LASER­TEC 3D hybrid ter serija LASERTEC SLM spodbujajo nov pristop k procesom in kot takšni predstavljajo odlicno dopolnilo v priho­dnost usmerjeni proizvodnji. V kolikšni meri podjetje DMG MORI uporablja dodajalno proi­zvedene komponente? Vec strojev podjetja DMG MORI je že opremljenih z dodajalno proizvedenimi komponentami, ki imajo v primerjavi s tistimi, ki se proizvajajo konvencionalno, ogromno prednosti: manjša teža, optimizirana zmogljivost hlajenja, znatno zmanjšajo cas in stroške proizvodnje, zato so bolj ekonomicni ali celo nemogoci za konven­cionalno proizvodnjo. »» Stroji LASERTEC 3D hybrid ponujajo koncept celovitosti za dodajalno proi­zvodnjo kompleksnih kovinskih komponent. »» Lasersko navarjanje z uporabo šob za dodajanje kovinskega prahu je še posebej primerno za izdelavo prototipov in majhnih serij ter za popravilo in oplašcenje komponent. »» Nabor strojev zajema štiri kompletne procesne verige za dodajalno proizvodnjo z uporabo laserskega navarjanja ali selektivnega laserskega pretalevanja. 12.000 lukenj v sekundi premera 1 mikrometer Na trgu je na voljo nova generacija zelo hitre procesne tehnologije. Višja povprecna moc laserja in višja energija impulza obljubljata vecjo zmoglji­vost in ucinkovitost. Na primer, pri izdelavi mikrofiltrov lahko veliko hitreje izdelamo luknje premera pod en mikrometer. Ena od možnosti za boljšo izrabo impulzne energije je vecžarcni koncept, ki vkljucuje delitev laserske­ga žarka na vec žarkov. Na Fraunhoferjevem inštitutu ekipa za lasersko tehnologijo ILT to tehnologijo razvija že od leta 2012. Trenutni izziv je razviti nove koncepte vodenja žarka in postop­kov za distribucijo žarka po površini obdelovanca. Trenutno je glavna omejitev tehnologija procesa: laserski sistemi z visokimi stopnjami ponovljivosti potrebujejo opticne skenerje s hitrostjo do 1000 m/s, medtem ko laserski sistemi z visoko energijo impulza potrebujejo nove koncepte razdelitve in oblikovanja laserskega žarka za distribucijo energije. »Vse je v tem, kako uporabimo ponujeno moc,« je dejal dr. Arnold Gillner Ena od možnosti za boljšo izrabo impulzne energije je vecžarcni koncept, ki vkljucuje delitev laserskega žarka na vec žarkov. Na Fraunhoferjevem inštitutu ekipa za lasersko tehnologijo ILT to tehnologijo razvija že od leta 2012. Od takrat so se strokovnjaki naucili uporabljati difraktivne opticne elemente (DOE) za razde­litev laserskega žarka na vec kot 200 manjših žarkov pri mikro in nanostrukturiranju. To jim omogoca natancne rezultate v obmocju pod mikrometrom. Za elemente DOE ekipa uporablja strukturirano stekleno povr­šino, na kateri se žarki svetlobe ukrivijo. Strukturo površine se v steklo jedka z izjemno natancnostjo z uporabo mokre kemicne teh­nike. Staticna porazdelitev elementa DOE je veliko bolj natancna in odporna kot dinamicno oblikovanje žarka, ki temelji na tekoce kristalnih modulatorjih. Za ucinkovito procesiranje materiala se laserski žarek s pomocjo elementa DOE pretvori v matriko žarka s številnimi vzporednimi žarki. Z opticnim skenirnim sistemom in optiko f-theta se vzporedni žarki usmerijo na obdelovanca in jih je mogoce skupaj premikati cez obdelovanca vzdolž vseh možnih poti. Pri mikro-vrtanju je ekipa Fraunhofer ILT dosegla izjemno visoko natancnost. Strokovnjaki v Aachnu lahko s svojim novim vecžarcnim sistemom ustvarijo natancne luknje s premerom manj­šim od enega mikrometra. Razmik med luknjami se lahko zmanjša na nekaj mikrometrov. Za povecanje produktivnosti delajo z ele­mentom DOE, ki ustvari vec kot 200 žarkov. Tako jim je že uspelo proizvesti vec kot 12.000 lukenj na sekundo z izstopnim premerom manj kot 1 µm. Kaj je ves trik te tehnologije? Poleg vprašanja o ustrezni procesni tehnologiji se je v zadnjih nekaj letih pojavila še ena težava: »hladno« odstranjevanje mate­riala ultra hitrih laserjev, pri katerih se v materialu zelo težko tako hitro generira kaj toplote v primeru enožarcnega procesa, kar pa lahko zelo prefinjeno rešimo z visoko vzporednim procesom. Pri visokih stopnjah ponovljivosti, visoki energiji impulzov in kratkimi razdaljami med luknjami je treba uporabiti prilagojeno termicno razporeditev za optimizacijo strategije obdelave, saj lahko drugace nastanejo obmocja toplotnih poškodb. Znanstveniki iz Aachna se tega vprašanja uspešno lotevajo že od leta 2012 in so kot kljucno podrocje svojih raziskav opredelili toplotno upravljanje za vecžarc­no obdelavo. Razlicne ekipe po vsem svetu so raziskovale problem na podlagi eksperimentov in simulacij ter razvile razlicne pristope k njegove­mu reševanju. Fraunhoferjevi raziskovalci so optimizirali postopke za vrtanje ene luknje in tudi za vecžarcno obdelavo za izdelavo vec lukenj naenkrat. Pri teh procesih deponirana moc laserja ne sme presegati najvecje vrednosti, ki je odvisna od materiala in ciljne geometrije. Rezultat je patentirana tehnologija, ki že lahko izvrta vec kot 12.000 lukenj na sekundo s premerom nekaj mikrometrov in vse do pod mikrometrskega obmocja. Tako lahko izdelamo kovinske površinske filtre, s katerimi je mogoce dolocene delce selektivno lociti, na primer vodne filtre za vec odporne mikrobe ali za mikro­plastiko, pa tudi številne druge aplikacije v biotehnologiji. Uporaba mikrofiltra je zanimiva tudi za živilsko industrijo, na primer na po­drocju sterilne filtracije, tj., ko je treba zadržati vse vrste mikroor­ganizmov. Druge možne aplikacije vkljucujejo filtracijo drobnega prahu v razredih PM od 10 do 1 ali mehansko locevanje belih in rdecih krvnih celic v medicinski tehnologiji, to pa je le nekaj od številnih aplikacij za mikrofiltre. »» Visoke stopnje moci in majhni razmaki med luknjami. »» Simulacija upravljanja toplote med vecžarcno obdelavo. Nove mobilne elektricne vtiskovalne priprave Nove mobilne in elektricne vtiskovalne priprave so do­bavljive kot namizna varianta ali na višinsko nastavljivem okvirju in ponujajo silo do 6 kN. Zaradi njihove funkcionalne in prilagodljive tehnolo­gije lahko z njimi opravljamo opravila, kot so pridržanje, pritiskanje in zapolnjevanje sestavnih delov. Poleg tega podpirajo montažne procese kot na primer fiksiranje, pozicioniranje, blokiranje ali napenjanje vzmeti. Delujejo z vtiskovalnimi pripravami, ki so modulog krmiljene in jih lahko upravljamo enorocno z gumbom, pri povecanih zahtevah po varnosti pa z dvorocnim upravljanjem. [ Prevod in priredba: Halder, d. o. o. ] www.halder.si Nov kovinski filament za 3D-tiskalnike Ultrafuse 316L Filament Ultrafuse 316L se pod dolocenimi pogoji lahko uporablja na kate­remkoli konvencionalnem 3D-tiskalniku s tehnologijo FDM. Mednarodno kemijsko podjetje BSF je na trg lansiralo njihov kovinsko-polimerni filament za 3D-tisk. Filament Ultrafuse 316L je bil prvic predstavljen lani in naj bi omogocal enostavno in stro­škovno ucinkovito proizvodnjo popolnoma kovinskih izdelkov na kateremkoli FDM 3D-tiskalniku. Izdelke natisnjene s tem filamentom imenujemo zeleni kosi, tako kot pri injekcijskem brizganju kovin (MIM). Zeleni kos nato preide skozi postopek odstranjevanja polimernega veziva in sintranja in tako dobimo trden izdelek iz nerjavnega jekla 316L. Filament Ultrafuse 316L je sestavljen iz približno 90 % vsebnosti kovin z mešanico polimernih delcev, ki delujejo kot vezivo. BASF pravi, da visoka vsebnost kovine in enakomerna porazdelitev znotraj matrike veziva zmanjšuje tveganje za napake, medtem ko vgraditev kovinskih delcev v filament obliki zmanjšuje potencialne nevarnosti v primerjavi s postopki na osnovi kovinskih prahov, kot je na primer pri selektivnem laserskem pretaljevanju SLM. Filament Ultrafuse 316L se lahko uporablja tako direktnimi ek­struderji kot tudi s posrednimi pogonskimi ekstruderji (bowden), voden pa je lahko skozi zapletene geometrije transportnih sistemov s filamenti. Vodilno podjetje, ki izdeluje FDM 3D-tiskalnike Ulti­maker, je potrdilo, da bodo programski profil za ta filament dodali na njihov najbolj prodajan Ultimaker S5. Podpredsednik izdelkov podjetja Ultimaker Paul Heiden je komentiral: »Strokovnjaki za 3D-tiskanje po vsem svetu lahko tako uporabijo FDM tehnologijo za izdelavo funkcionalnih kovinskih delov ob bistveno skrajšanem casu in stroških v primerjavi s tradi­cionalnimi metodami.« Generalni direktor podjetja BASF 3D Printing Solutions François Minec je nadalje pojasnjeval združljivost materiala: »Filament Ul­trafuse 316L lahko pod dolocenimi pogoji uporabimo na katerem koli obicajnem tiskalniku FDM z možnostjo uporabe drugih mate­rialov. Naš cilj je bil razviti visokokakovosten kovinski filament, ki bo naredil dodajalno proizvodnjo kovinskih delov bistveno lažjo, cenejšo, hitrejšo in dostopna vsem.« Z nadaljevanjem dirke za cenejši kovinski 3D-tisk in pisarni prijaznim sistemom je predstavitev namenjena širjenju dostopnosti kovinskega 3D-tiskanja širšemu krogu uporabnikov, kot je povedal vodja izdelkov pri podjetju za namizne 3D-tiskalnike Matter­Hackers Dave Gaylord: »Filament Ultrafuse 316L izdelek podjetja BASF omogoca inženirjem in oblikovalcem, da na namiznih 3D-tiskalnikih enostavno in cenovno ugodno izdelajo prave, ciste, industrijske kovinske dele.« Ta material je pomemben tehnološki napredek in resnicen premik v tem, kako opisujemo, kaj je mogoce izdelati z namiznimi 3D-tiskalniki. Kovinske delne odstranljive proteze izdelane z dodajalnimi tehnologijami Podjetje Renishaw iz Gloucestershirea v Veliki Britaniji sodeluje s podje­tjem Egan Dental Laboratory iz Yorkshirea prav tako v Veliki Britaniji, ki je specializirano za krom, kobalt in protetiko, da bi v celoti digitalizirali zasno­vo in izdelavo odstranljivih delnih protez, znanih tudi kot krom. Uporaba digitalnih tehnik naj bi prepolovila cas, potreben za izdelavo kromovega ogrodja, in zagotovila mocnejše, natancnejše, a tanjše odstranljive delne proteze. Podjetje Egan Dental Laboratory je bilo ustanovljeno leta 2002, skupaj pa ima njegova ekipa vec kot petinsedemdeset let izkušenj v zobozdravstveni industriji, z oskrbovanjem zobozdravnikov s kromovimi ogrodji, od enozobnih protez do protez, ki temeljijo na vsadkih. Ker v zobozdravstvu se zavedajo trenda kron in mostick­ov, ki gre proti popolnoma digitalnemu toku dela, je podjetje pri­stopilo k podjetju Renishaw, ki je za njih razvilo robustni postopek dodajalne proizvodnje za odstranljive delne proteze. »S podjetjem Renishaw smo sodelovali pri razvoju dodajalne­ga procesa, kjer je vsaka proizvedena odstranljiva delna proteza vrhunska. Zdaj smo na stopnji, ko je vsako kromovo ogrodje popolnoma primerno,« je povedala generalna direktorica zobne­ga laboratorija Egan, Gill Egan. Pred sodelovanjem s podjetjem Renishaw je podjetje uporabljalo tradicionalne metode za izdelavo in oblikovanje svojih protez, kot je tehnologija litja z izgubljenim voskom. S tem rocnim postopkom so tehniki potrebovali dve uri, da so izdelali vsako lito kromovo ogrodje. Tehnologija litja z izgubljenim voskom je prav tako nagnjena k napakam, ker se pri rocnem vliva­nju kovin material kobaltov krom, ki se uporablja za odstranljive delne proteze, skrci pri hlajenju. Tehnik mora izdelati modele, ki temeljijo na tem nacelu, pri cemer uporabimo tekocino za razteza­nje, tako da se kovina med vlivanjem še vedno prilega ogrodju. Dodatna težava pri rocnem ulivanju je, da je proteza omejena s proizvodnimi omejitvami, ki otežujejo doseganje tankega prereza. Prizadevanje k izdelavi tankega prereza zato pogosto povzroci deformacijo proteze. Napake je mogoce vnesti tudi, ce staljena kovina ne vstopi v kalup neomejeno, kar povzroci, da je ogrodje nepopolno, poleg tega pa obstaja nevarnost poroznosti, ce se stalje­na kovina pregreje, kar lahko povzroci vnos prekomernega ogljika – kar vodi v strukturno poslabšanje. Da bi razvili notranji delovni tok za dodajalo proizvodnjo odstranljivih delnih protez, je podjetje Egan Dental Laboratory zacelo sodelovanje s podjetjem Renishaw. Obe podjetji sta skupaj sodelovali vec kot leto dni, da bi razvili postopek, primeren za vse možne odstranljive delne proteze. Med postopkom je labora­torij prenašal 3D-modele v podjetje Renishaw, ki je nato izdelalo proteze in prilagodilo parametre izdelave dodajalnih sistemov na podlagi povratnih informacij. V podjetju Egan Dental Laboratory menijo, da je najbolj natanc­na metoda za izdelavo odstranljivih delnih protez dodajalna pro­izvodnja. »Nov postopek zahteva le štirideset minut rocnega dela; manj kot polovica casa litja,« je komentirala Gill Egan. »Znatno zmanjšanje delovne sile pomeni, da bi lahko podvojili produktiv­nost laboratorija, pa tudi da bi zagotovili cistejše in varnejše okolje za naše osebje. Dodatni cas smo lahko izkoristil tudi za razvoj novih izdelkov, predavanja in delitev svojih izkušenj o digitalnem zobozdravstvu z drugo industrijo. Dodatna prednost za laboratorij je, da pri dodajalni proizvodnji ne obstaja tveganje za nastanek ogljika in zmanjšano je tveganje za poroznost. »» Kovinske delne odstranljive proteze izdelane z dodajalnimi tehnologijami v podjetju Renishaw. »» Odstranljive delne proteze odstranjujejo od delovne mize. »» Najnovejša verzija strojev serije Integrex -i, paradnega konja podjetja Mazak. Integrex i-500 je najvecji stroj omenjene serije z maksimalnim premerom 700 mm. Opremljen je s podaljšano posteljo za obdelavo dolgih, kompleksnih obdelovancev in se ponaša z zmanjšanim tveganjem zadevanj med stružnim vretenom in rezkalnimi glavami. ACE Tech je prvo podjetje v srednji in vzhodni Evropi, ki ima i-500. Delo jih veseli ... Odlicno in natancno CNC obdelani izdelki. To je kratek opis lastnosti izdel­kov, na katere .je upraviceno ponosno ceško podjetje ACE Tech iz mesta Zlin. Vendar so za izdelavo resnicno popolnih izdelkov potrebni enako po­polni stroji. V podjetju ACE Tech zaupajo pregovorni japonski kakovosti, pri cemer nosijo trije najvecji in najmodernejši stroji v njihovih obratih logotip podjetja Mazak. Hana Janišová Foto: ACE Tech Podjetje se ukvarja s kosovno in maloserijsko proizvodnjo. To pomeni, da nekatera narocila zajemajo izdelavo samo nekaj kosov, najbolj konkurencni pa so v serijah po 100 kosov, v nekaterih primerih pa tudi do 300 kosov. Med našim obiskom v mesecu maju nas je zanimala celotna pro­izvodnja v proizvodnem obratu od A do Ž. Naš vodnik je bil ing. Jan Vrba, ustanovitelj in direktor podjetja. Podjetje smo si ogledali po isti poti, kot jo opravi material, vse od skladišcenja in posame­znih korakov obdelave do koncnega izdelka. Ogled smo zaceli v operativnem skladišcu materiala na zacet­ku velike hale (drugo, vecje skladišce je nekoliko dlje, na parceli podjetja). Tukaj lahko vidimo, na primer, razlicne vrste toplotno obdelanega jekla, vkljucno s krom-molibdenovim, nikljevim in nerjavnim jeklom. Prav tako je v skladišcu tudi duplex in super­duplex. Po besedah Jana Vrbe pa narašca zanimanje za kovinske proizvode iz zlitin, kot je Inconel, zato so tudi ti materiali pripra­vljeni za nadaljnjo obdelavo. “Iz nikljevih zlitin delamo predvsem za naftno in plinsko indu­strijo, eventualno za energetiko. Vendar so naši proizvodi name­njeni tudi za vakuumski segment, transportno tehniko, energetiko in strojništvo na splošno,“ pojasni Jan Vrba. Ko je prejet material za konkretno narocilo, je takoj identificiran, da delavci vedo, kateri material spada h kateremu narocilu. Seveda se to izvaja s pomocjo korporativnega informacijskega sistema. “Imamo sistem ERP Abra Generation, ki ne vsebuje samo eko­nomskega modula,“ pravi Jan Vrba, “temvec gre za kompleksen informacijski sistem, ki zajema tudi nadzor proizvodnje, razporede dela, nacrtovanje in podobno. Veliko modulov je posebej progra­miranih za naše potrebe, da dobimo o stanju proizvodnje cim bolj natancno predstavo.“ Izvrsten pregled Po registraciji narocila pride na vrsto priprava na proizvodnjo. Stroji, ki bodo uporabljeni za konkretno proizvodnjo, morajo biti pravilno programirani. “Vsi naši stroji so prikljuceni na omrežje,” pojasni ing. Vrba. “Povezani so s samostojnim strežnikom, v katerem imamo arhive programov, in upravljavci lahko naložijo programe neposredno s strežnika v stroj.“ Vstopamo v sobo za tehnicno pripravo proizvodnje. Tukaj trije programerji obdelujejo posamezna narocila, izbirajo ustrezno tehnologijo ter pripravljajo programe in kode za stroje. Nato jih naložijo na omenjeni strežnik, jih registrirajo in se lotijo priprave naslednjega narocila. “Proizvodna dokumentacija obsega razpo­red dela, kjer so vse operacije oznacene s crtnimi kodami, tako da imamo popoln pregled nad narocilom,“ se pohvali Jan Vrba. “Vsak stroj ima samostojno enoto, od koder upravljavec prevzame razpored dela. Tako upravljavci vedo, v kakšnem vrstnem redu se obdela posamezno narocilo. Vsak teden mi vodja proizvodnje preda nacrte za posamezne stroje,“ doda g. Vrba. Sledi tehnicna kontrola. Srce te kontrole predstavljajo 3D-me­rilni stroji. Dandanes si brez njih ni mogoce zamisliti natancne proizvodnje. Pravkar eden od delavcev meri labirintni obroc. Po kontroli je koncni proizvod odnesen v skladišce k mehanikom, ki ga pripravijo za odpremo, zapakirajo, poskrbijo za prevoz in proizvod se dobavi kupcu. Na lastne noge Ampak vrnimo se nazaj in poglejmo zacetke podjetja. Kako se je zacela zgodba tega manjšega, a zelo uspešnega podjetja? “Diplomiral sem na Tehnološki univerzi v Brnu iz avtomatizacije in kontrolnega inženiringa,“ se spominja ing. Vrba. “Potemtakem bi se zdelo, da mi je usojeno projektiranje strojev. Po diplomi sem zacel delati kot elektrotehnicni inženir v podjetju ZPS. Bil sem od­govoren za krmilni sistem, izdelavo PLC inštalacije za stroj, skratka za ‚oživljanje‘ stroja. Vendar me delo projektanta ni prevec veselilo. Kmalu sem odkril svoj podjetniški talent in sem postal prodajalec japonskih obdelovalnih strojev v podjetju New Tech. Prodaja stro­jev mi je šla tako dobro od rok, da sem ustvaril zadosten kapital, da sem zacel razmišljati o lastnem podjetju. Vendar sem hotel iti še dlje, v smeri, za katero me je pripravila moja izobrazba – ne samo prodajati, temvec tudi proizvajati. Tako sem leta 2006 ustanovil lastno podjetje, na zacetku še kot posredništvo pri prodaji, vendar smo že leta 2007 montirali prvi stroj in zaceli z obdelovanjem.“ Težko je oceniti, kolikšen delež za uspeh podjetja – še nekaj let pred recesijo – sta imeli sposobnost in volja Jana Vrbe in njegovih sodelavcev in koliko takratno tržišce, ki še ni bilo nasiceno. Tako ali drugace, podjetje je hitro raslo in že po 18 mesecih so imeli montirane tri stroje. “Hitra rast se je odražala tudi v prometu. Ko nas je leta 2009, tako kot vse druge, zajela recesija, je promet logicno padel. Vendar smo zaradi naših izkušenj in tehnologij, ki smo jih takrat že imeli, in našega znanja o uporabi strojev, recesijo premagali,“ pravi g. Vrba. “Od takrat ne rastemo vec tako hitro, vendar je naš položaj stalno stabilen, kar nam je všec. Imamo 35 zelo sposobnih zaposlenih in njim gre zahvala, da uspešno realiziramo vsa narocila.“ Danes podjetje vodi menedžment, ki sestoji iz direktorja podjetja, g. Jana Vrbe, njegovega družbenika, ki je odgovoren za tehnic­ni oddelek, financne vodje, vodje prodaje in vodje proizvodnje. Podjetje stalno raste in ker je – po nekajletnem najemu – kupilo ze­mljišce, na katerem stojijo njegove stavbe, ima prostor za nadaljnjo rast. Aktualni nacrti obsegajo izgradnjo dodatnega proizvodnega obrata in skladišca. Najboljši v panogi Rast podjetja je bila seveda povezana z vedno bolj sofisticiranimi narocili. Na prvotnih strojih ni bilo vec mogoce zadovoljivo realizi­rati teh narocil, zato se je vodstvo podjetja leta 2015 odlocilo za nakup najboljših strojev v panogi – Mazakovih strojev. „Nekateri proizvodi, ki smo jih obdelovali, so bili tako komple­ksni, da smo bili primorani poenostaviti njihovo proizvodnjo, da bi zadržali ucinkovitost in posledicno konkurencnost,“ pojasni g. Vrba. „Na Mazakovih strojih je obdelava takšnih obdelovancev enostavnejša kot na strojih standardnih tehnologij. Znatno enostav­nejše je obdelati obdelovanec z enim setom nastavitev v stružno­-rezkalnem centru, vecfunkcijskem stroju, kot pa razdeliti operacije in najprej obdelati obdelovanec na stružnici, nato ga rezkati nekje drugje in ga spet stružiti na tretjem stroju. Tržišce se dandanes raz­vija v smeri kompleksnejših proizvodov in kompleksnejših obdelav. Seveda so navadni stroji še vedno potrebni za veliko preprostih obdelav, medtem ko niso vec zmožni obdelovati kompleksnejših obdelovancev. Zato mislim, da po svetu segment vecfunkcijskih strojev raste hitreje kot segment konvencionalnih strojev.“ Trenutno imajo v podjetju ACE Tech tri Mazakove stroje. Konkretno gre za Mazak Integrex i-500/2500, Mazak Integrex i-400/1500 in Mazak Integrex i-400S/1500. „Takoj po montaži stro­jev je delo s stroji potekalo pocasneje, kot sem prvotno pricakoval,“ se spominja g. Vrba. „Vecfunkcijski stroj omogoca vec, vendar se morajo ljudje tega nauciti. A od trenutka dalje, ko smo se naucili delati s tem strojem, je bila razlika neverjetna.“ Po njegovih besedah so tudi zaposleni zelo pozitivno sprejeli spremembe, ki so se odrazile v podjetju po nakupu posameznega Mazakovega stroja. Vsi so osebno angažirani k zviševanju konku­rencnosti nasproti podjetjem, ki nocejo oziroma ne morejo investi­rati v nakup stroja takega tipa. “Ker ima naše podjetje zelo dobro tehnološko opremo, hodijo k nam delat fantje, ki jih to delo veseli,“ poudari Jan Vrba. „Tisti, ki se želijo razvijati, nas sami najdejo. Zakaj? Zato ker so ljudje v vecini drugih podjetij zacementirani na dolocenem položaju, ceprav cutijo, da zmorejo vec. Pri nas se – po zaslugi teh odlicnih strojev – razvijajo in delo jih veseli. Poleg tega so ti Mazakovi stroji že x-ta generacija, kar pomeni, da gre za dobro konstruirane stroje. S stroji nismo imeli nobenih konstrukcijskih težav, nikoli se ni pojavila nobena velika, težko popravljiva težava, s katerimi se sreca veliko drugih proizvajalcev strojev tega tipa. Tukaj je vsak del standarden – enota, ki je pravkar prispela, je bila inštali­rana, prikljucena na elektricno omrežje, pripravljeni so bili agregati in stroj od takrat dalje deluje. Pri drugih proizvajalcih je popolnoma drugacna zgodba – pride servis, nastavlja se delovanje, tu in tam nekaj ne deluje, stroj ne dela tega, kar ste hoteli … Zato smo kupili vrhunski proizvod, saj se nam to splaca.“ www.cnc-pro.si »» “Ker ima naše podjetje zelo dobro tehnološko opremo, hodijo k nam delat fantje, ki jih delo veseli,“ pravi ing. Vrba (na levi) Petru Laznicki z Yamazaki Mazak. Hana Janišová • Zlín »» Merjenje na CMM pred odpremo »» Vpenjanje orodja v vreteno stroja Integrex i-500 »» Na stroju i-400S pravkar poteka obdelovanje. »» Trenutno imajo v podjetju ACE Tech tri Mazakove stroje. Konkretno gre za Mazak Integrex: Mazak Integrex i-500/2500, Mazak Integrex i-400/1500 in Mazak Integrex i-400S/1500. Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak Urednik podrocja Nekovin: Matjaž Rot Urednik podrocja Orodjarstvo in strojegradnja: David Homar Urednik podrocja Spajanje, materiali in tehnologije: dr. Damjan Klobcar, dr. Borut Kosec, dr. Aleš Nagode Urednik podrocja Vzdrževanje in tehnicna diagnostika: dr. Franc Majdic Urednik podrocja Proizvodnja in logistika: dr. Mihael Debevec, Boštjan Juriševic Urednik podrocja Naprednih tehnologij: Denis Šenkinc Tehnicni urednik: Miran Varga Strokovni svet revije: Boris Bell, dr. Boštjan Berginc, dr. Franci Cuš, dr. Slavko Dolinšek, Vinko Drev, dr. Aleš Hancic, Boris Jesenicnik, dr. Mitjan Kalin, dr. Janez Kopac, Jernej Kovac, Marko Mirnik, dr. Blaž Nardin, Marko Oreškovic, dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Tomaž Perme, dr. Aleš Petek, Janez Poje, dr. Franci Pušavec, Janez Škrlec Novinar: Esad Jakupovic, Petra Bauman Prevajalci: Ivica Belšak, s. p., Marko Oreškovic, s. p., Dušanka Grubor Železnik, Mojca Savski Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova revije: PROFIDTP d.o.o. Racunalniški prelom revije: Fit media d.o.o. Oblikovanje naslovnice in oglasov: PROFIDTP d.o.o. Tisk: SCHWARZ PRINT d.o.o., Ljubljana Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišce VI 4, 1291 Škofljica, Slovenija Naklada: 2.000 izvodov 920 narocnikov tiskane revije IRT3000 200 tiskanih izvodov revije za promocijo na sejmih in dogodkih 880 narocnikov na e-revijo IRT3000 Distribucija revije v: Slovenija in države narocnikov in oglaševalcev. Brezplacne izvode revije pošiljamo v knjižnice in zainteresirane strokovne šole. Uredništvo revije: Simona Jeraj, vodja Naslov uredništva: Revija IRT3000, Motnica 7a, 1236 Trzin Kontaktni podatki uredništva, narocnine, oglaševanje: Revija IRT3000, Motnica 7a, 1236 Trzin Telefon: +386 (0)1 5800 884 GSM: +386 (0)51 322 442 E-naslov: info@irt3000.si Marketing: GSM: +386 (0)51 322 177 E-naslov: marketing@irt3000.si, pisarna@irt3000.si Cena: 5,00 € za izvod IRT3000 - inovacije razvoj tehnologije Narocnina na revijo velja do pisnega preklica. ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1059. Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. © IRT3000 - Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. Slika na naslovnici: KMS, d.o.o. SEZNAM OGLAŠEVALCEV 89 3WAY d.o.o. 91 A-CAM d.o.o. 149 ADD ProS d.o.o. 96 ANNI d.o.o. 1, 55 ARBURG GMBH + CO KG ASM 19 posvet 139 AVASTAR Automation d.o.o. 19 BASIC d.o.o. 2 BOEHLERIT GMBH & CO KG 189 Bosch Rexroth Kft. 1, 3, 212 BTS COMPANY, d.o.o. 83 CAMINCAM d.o.o. 1, 173 CELADA d.o.o. 30 CELJSKI SEJEM d.d. 196 CENI - sejem MTEC 181 CERATIZIT Deutschland GmbH 1, 41 CNC-PRO, d.o.o. 25 CASNIK FINANCE, d.o.o. 80 DATA COM., d.o.o. 169 DECCA d.o.o. Ljubljana 151 DKT, d.o.o. 135 DMG MORI Balkan GmbH - Podružnica v Sloveniji 121 ECOCLEAN GMBH 157 ELEKTROSPOJI d.o.o., Ljubljana 165 EMUGE - FRANKEN TEHNIKA d.o.o. 1, 57 ENGEL Avstrija GmbH 1, 191 FANUC ADRIA d.o.o. 69 FIST, d.o.o. 123 FUCHS MAZIVA LSL d.o.o. 145 GIMATIC SISTEMI d.o.o. 133 Global Werbeagentur GmbH Nürnberg - sejem Euroguss 2020 17, 23, 29 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 1, 105 HALDER d.o.o. 113 HALTER CNC Automation B.V. 75 HASCO Avstrija GMBH 153 Heinrich Kipp GmbH 107 Hexagon Metrology S.P.A., podružnica v Sloveniji 103 HIDROPNEUMATIKA D.O.O. 1, 155 Hoffmann d.o.o. 167 HSTEC D.D. 175 HURCO GMBH 87 IB-CADDY d.o.o. 6 ICM d.o.o. - sejem IFAM 51 ICM d.o.o. - sejem Voda 137 IN - INFORMATIKA, d.o.o, Ljubljana 49 INglass S. p. A. 109 INOTEH d.o.o. 93 ITS d.o.o. Ljubljana 1, 59 KMS, d.o.o. 71 LAKARA d.o.o. 1, 67 LESNIK, d.o.o., Kranj 65 Moretto 45 MEUSBURGER GEORG GMBH & CO KG 129 MICROCUT EUROPE D.O.O. 1, 99 MIEL, d.o.o. 1, 115 MJM MARUŠA BRINOVEC S.P. 159 MURRELEKTRONIK GMBH 161 Nikša Finka s.p. 73 NOMIS D.O.O. 179 Olma d.o.o. 95 OPEN MIND Technologies AG 4 Pordenone Fiore - Sejem SAMUEXPO 211 PROFIDTP d.o.o. - Industrijski forum IRT 2020 182 PROFIDTP d.o.o. - revija IRT3000 34 PROFIDTP d.o.o. - knjiga Umetnost brizganja 208 PROFIDTP d.o.o. - knjiga Umetnost odrezavanja kovin 163 RD PICTA TEHNOLOGIJE, d.o.o. 117 RLS d.o.o. 61 ROBOS d.o.o. 199 RÖSLER OBERFLÄCHENTECHNIK GMBH 85 RTCZ d.o.o. 171 SCHUNK Intec GmbH 1, 125 SECO TOOLS SI d.o.o. 1 SIMING, Ljubljana, d.o.o. 79 SOLID WORLD d.o.o. 187 Stäubli Systems, s.r.o., Pardubice, Ceška Republika - Podružnica Ljubljana 1,12,21,47 TECOS 193 TEHNA PLUS d.o.o. 119 TEHNOPROGRES D.O.O. 1, 111 TEXIMP d.o.o. 101 TMH d.o.o. 53 TOP TEH d.o.o. 1, 147 TOPOMATIKA D.O.O. 201 TRGOSTAL-LUBENJAK J.T.D 43 UL FS, LABOD 204 UL FS – knjiga Varjenje in sorodne tehnike spajanja materialov v nelocljivo zvezo 63 UNIPLAST d.o.o. 203 VIRS, d.o.o. 127 VIST d.o.o. 195 voestalpine High Performance Metals International GmbH 1, 185 WALTER TOOLS d.o.o. 141 WEDCO GMBH 143 WEILER Abrasives d.o.o. 131 ZOLLER Avstrija GMBH 95–96 94 november–december 2019 oktober 2019 Slika na naslovnici: FUCHS MAZIVA LSL d.o.o. Slika na naslovnici: WALTER TOOLS d.o.o. ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA PROIZVODNJA IN LOGISTIKA Mirobot, šestosna mini industrijska robotska roka 3D tiskanje poganja medicinski trg Na podlagi navdušenja nad industrijsko robotsko roko ABB IRB 6700 je podjetje Mi­robot združilo edinstven industrijski videz in dodatne funkcije v kompaktno robotsko roko. Majhna, cenovno dostopna in uporabniku prijazna robotska roka je dostopna vsem upo­rabnikom. Ne glede na to, ali ste strokovnjak za robote, ustvarjalni navdušenec ali zacetnik, lahko z Mirobotom zacnete delati v vznemirljivem svetu robotike. Ne glede na to, ali ste ga spoznali ali ne, ste 3D-tiskanje verjetno že videli v vsakdanjem življenju. Morda ste se vozili v avtomobilu, pri katerem so v razvojni fazi uporabljali 3D tiskanje ali leteli v letalu, na katerem so bili deli, natisnjeni s 3D tiskom. Ali ce ste morda imeli operacijo, so kirurgi na vas morda uporabili 3D natisnjena vodila. Ni skrivnost, da 3D tiskanje daje prednost trgom z visokimi stroški, zapletenimi geometrija­mi in majhnimi volumni. In prav cloveško telo je kompleksno, z majhnim volumnom in povezano z velikimi stroški. • Hitro popravilo vreten z originalnimi nadomestnimi deli • Orodjarstvo 4.0: Povezava tehnologij industrije 4.0 z orodji in procesi brizganja • Plazemsko rezanje: prednosti in slabosti • Sistematicen pristop do idealnega držala orodja • Natancno obrezovanje penastih delov s pomocjo Ensenso 3D-kamere • Lahek in kompakten robotski menjalec orodij NEKOVINE SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE Tlacni senzor za nadzor procesa brizganja plasticnih materialov Razmagnetenje cevovodov na terenu pred varjenjem z EWM Degauss 600 Z modernizacijo proizvodnje se globalno kaže potreba po inteligentnih sistemih nadzora avtomatiziranih procesov. Želja po »real time« spremljanju proizvodnih parametrov (100 % kon­trola) je torej vedno vecja, tudi v predelavi plasticnih materialov. Visokotlacni plinovodi morajo izpolnjevati najvišje varnostne standarde, kar pomeni, da mora biti vsak zvar popoln. Zato podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo plina po plinovodih, le-te redno pregledujejo glede debeline sten na ceveh. • Kompoziti Lanxess v avtomobilskih sedežih • Reciklaža prehrambenih PP folij • HASCO - 2000 novih plošc P1 • Nova temperirna naprava Wittmann TEMPRO plus D • Aditivna izdelava velikih izdelkov • Razvita nova biokompatibilna nikelj-titanova zlitina za izdelavo zobnih implantantov • Avstralski izdelovalec dentalnih izdelkov opremljen z Lithozovim siste­mom CeraFab za aditivno izdelavo keramicnih izdelkov NAPREDNE TEHNOLOGIJE Umetna inteligenca s custvi VZDRŽEVANJE IN TEHNICNA DIAGNOSTIKA »Dear Glenn« je raziskovalno-razvojni projekt Yamahe, ki je s pomocjo umetne inteligence poustvaril umetniški slog legendarnega, leta 1982 preminulega kanadskega pianista Glenna Goulda. Japonskim raziskoval­cem in inženirjem pod vodstvom Akire Maezawe (na fotografiji levo) je to uspelo s proucevanjem Gouldovih masovnih podatkov ob mentorstvu slovitega pianista Francesca Tristana (na fotografiji desno). Robotski pianist je s pomocjo umetne inteligence v realnem casu muziciral v Gouldovem slogu in obiskovalcem koncer­ta zagotovil pionirsko izkušnjo soustvarjanja med tehnologijo in cloveškim ansamblom. Gre za edinstveni inovativni pristop prihodnosti glasbe z uporabo umetne inteligence pri glasbeni izvedbi. Skupni simptomi hidravlicnih okvar in njihovi vzroki Foto: vog.photo V prihodnji številki revije IRT3000 bomo predstavili skupne simptome za okvare hidravlicnih sistemov, od neobicajno visokega hrupa, visoke delovne tempe­rature in pocasnejših delovnih operacij. Omenjeni simptomi se lahko pojavijo loceno ali pa v kombinaciji. Najprej bomo predstavili, kakšni so vzroki za nespre­jemljivo povecan hrup in posledice na hidravlicni opremi. • Študentski robot osvaja vesolje • Inovacijski radar 2019 • Mikroroboti za manipulacijo celicnega materiala • Mala šola mazanja • Novosti na podrocju tehnicne diagnostike • Metode cišcenja v proizvodnji ›› Ne zamudite Aktualen koledar dogodkov lahko preverite na naši spletni strani: www.irt3000.si/koledar-dogodkov/