Bogdan Badovinac, Drago Kladnik, Jože Volfand: Savinjsko-Celje-Velenje od A do Priročnik za popotnika in poslovnega človeka*
Murska Sobota 1997: Pomurska založba, 312 str. in 42 str. poslovno-reklamnih sporočil, ISBN 86-7195-235-5
V	uveljavljeni in čedalje bolj priljubljeni zbirki Pomurske založbe “Slovenija total” je izšel sedmi zvezek, ki prikazuje Posavinje. V njem so predstavljene pokrajine in ljudje z vsemi njihovimi posebnostmi in značilnimi potezami. Bolj kot kjerkoli drugje na Slovenskem so se na obravnavanem območju izoblikovali trije samosvoji pokrajinski tipi z neštetimi vmesnimi prehodi, ki poudarjeno osvetljujejo značilnosti in svojstva alpskega, predalpskega in supbanonskega sveta. In v vsakem izmed njih so
Pri nastajanju knjige so s posameznimi prispevki sodelovali: Ljerka Godiel, Tanja Hohnec, Alenka Kolšek, Franc Kebevšek in Alenka Vogrin. Večino fotografij je posnel M. Garbajs, karte pa izdelal Geodetski zavod Slovenije.
razpoznavno zarisani pokrajinski in gospodarski potenciali ter duhovno-ustvarjalni dosežki in njihove posledice, ki se zrcalijo v podobi kulturne pokrajine ter v bogastvu naravne in kulturne dediščine.
Pokrajine med Savinjskimi Alpami in Posoteljem ter južnim Pohorjem in Zasavjem so polne neprecenljivih pokrajinskih privlačnosti, ki vabijo ljudi od blizu in daleč v vseh letnih časih. V knjigi so z besedami in barvnimi fotografijami prikazane glavne pokrajinske, gospodarske, naselbinske in kulturno-zgodovinske posebnosti in znamenitosti Posavinja. Najobsežnejši je drugi del vodnika (str. 57-312). Celotna vsebina je strnjeno podana v 121 geslih, ki so namenjena opisom posameznih predelov, pokrajin in njihovih sestavin, gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembni za popotnika, turista in obiskovalca. Navedena sta skoraj celotna podoba in sistem pokrajinske infrastrukturne opremljenosti Posavinja in njegovega zaledja, kar predstavlja enega izmed osnovnih pogojev za usklajeno in uspešno turistično ponudbo posameznega kraja ali območja. Med stvarnimi gesli jih je kar 43 namenjenih predstavitvam središčnih in vodilnih naselij ter njihovemu celotnemu zalednemu naselbinskemu omrežju. V tem sklopu je podana podoba vseh 612 naselij v Posavinju, kar daje knjigi dodatno veljavo in vsakdanjo uporabno vrednost.
Tudi v najnovejši knjigi zbirke “Slovenija total” so poudarjeno, s samostojnimi stvarnimi gesli, osvetljene nekdanje in današnje gospodarske (hmeljarstvo, pivovarstvo, planšarstvo, splavarstvo, spravilo in plavljenje lesa, žagarstvo, premogovništvo, zlatarstvo idr.), kulturne (gledališče, muzeji), zgodovinske (Celjski grolje oz. knezi), stavbarske (gradovi in samostani) in druge značilnosti ali posebnosti (npr. zdravilišča, celjski sejem, planinstvo s postojankami itd.). Z njimi so pregledno zarisani pokrajinska podoba in njene sočasne razvojne težnje kakor tudi njene celostne ponudbeno-privlačnostne zmogljivosti. To so tiste dragocene in svojstvene pokrajinske oznake, ki dajejo posameznim predelom in območjem samosvoje fiziognomske značilnosti in poteze. V njih so udejanjene pretekle oblike kakor tudi ves današnji gospodarski utrip in vse druge oblike vsakdanjega načina življenja in dela ljudi.
Knjiga “Savinjsko-Celje-Velenje” nam ponuja obilo dragocenih spoznanj in informacij o ljudeh in pokrajinah v Posavinju. Kljub odličnosti posameznih prispevkov, ki so zajeti v stvarnih geslih, pa je vendarle treba opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, napake ali spodrsljaje. Savinjsko je umetno pokrajinsko ime za Posavinje, kije uveljavljeno in strokovno določljivo. Domačini in strokovnjaki poznajo Šaleško dolino in ne kotline (str. 240). Mozirske planine so del Golt, ne pa sinonim za to zakraselo planoto (str. 115). V Savinjski dolini ni več kot 100 m prodne nasutine (str. 236), temveč je vsaj petkrat tanjša. Ribniki v Mozirju, Preserjah in Šmatevžu so v knjigi preimenovani v jezera; izostala pa je navedba ribnika v Vrbjah, ki je naj večji v Posavinju. Večkrat je zapisano, da sta Letuška in Podvinska Struga potoka; dejansko sta mlinščici ob Savinji. Bukovnik kot najvišji kmečki dom pri nas je na višini 1327 m in ne 1317 m (str. 290). Višino Ojstrice je treba znižati od 2530 na 2350 m (str. 140). Turistična kraška jama Pekel je v Zalogu pri Šempetru in ne v Podlogu v Savinjski dolini.
Med arheološkimi najdišči ni Apnarjeve jame na Kotečniku (772 m) nad Libo-
jami, kije bila zatočišče neandertalskih lovcev in nabiralcev. Med kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami pogrešamo Kulturni center Laško ter občinske matične knjižnice v Laškem, Konjicah in v Šentjurju. K seznamu muzejev je treba dodati paleolitsko zbirko pri Firštu v Solčavi in Valentinčičevo zbirko, ki je v Laškem dvorcu. Pregled značilnih jedi seje omejil zgolj najužno Pohorje in Zgornjo Savinjsko dolino (str. 134-135). V pregledu kmetijstva je izostala Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola v Medlogu pri Celju (str. 141).
Pomanjkljiv in nezanesljiv je pregled industrializacije. Bombažna predilnica v Preboldu je začela obratovati 1842 in ne v 30. letih 19. stoletja (str. 132). Petrovče nimajo keramične industrije (str. 133), Šmartno ob Paki pa ne obrata tovarne Gorenje (str. 246), ki pa je v sosednjem kraju Gorenje (str. 247). Začetek pivovarstva v Laškem ni usklajen in nastopa z dvema letnicama (1817 na str. 150 in leto 1825 na str. 180).
Kljub vsem tem obrobnim in drugim pripombam pa sem prepričan, da bo knjiga koristno služila svojemu namenu. V njej je zbrano obilo dragocenega in temeljnega gradiva in predstavljena so vse glavne pokrajinske značilnosti in posebnosti Posavinja. Zato vodnik ni namenjen samo turistu, obiskovalcu in popotniku, temveč tudi slehernemu domačinu in rojaku, kiju zanima, bogati in privablja njun domači kraj.
Milan Natek