17. štev. Novo iiieHto 1. septembre 1ÎMM>. XXII. letnik. DOLENJSKE NOYICE Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnin« vred »a celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. K razpisu petih deželnih štipendij za učence iimetijske šole na Grmu. V današnjem listu razpisuje slavni deželni odbor 5 deželniii štipendij za brezplaiino šolanje v kmetijski Boli na Grmu. Ne moremo si kaj, da bi naše kmetijske gospodarje se posebej na ta razpis ne opozorili ter jim gorko priporočali svoje, kmetijskemu gospudarstvu namenjene sinove, v to solo poslati, da se v nji strokovno izobrazijo. Ni treba namreč dosti pojasnila, dosti dokazov, kako prekoristna, kako přepotřebná da je vsaka strokovna šola v obče, in posebno za kmetovalca torej kmetijska, kakorsna je ravno ona na Grmu. V poslednjih 100 letili spremenilo se je vse okolo nas zelo vse na svetu ; le eno je ostalo pri nas, in to osobito na Dolenjskem zelo pri starem, in to je — kmetijstvo naše. Vzemimo, da bi bilo mogoče, da bi kak nas bistroumen možak prejšnjega stoletja, reeimo iz dobe Napoleona 1,, iz groba vstal in bi današnji svet ter spremembe na njem opazoval, moral bi pač strmeti ter vzklikniti : vse je drugače postalo, vse se je spremenilo, to ni več tisti svet, na katerem sem jaz nekdaj živel. Kako bi se mož ne čudil našim dandanašnjim prometnim sredstvom, katerim je sopar, elektrika, bencin gonilna moč. Kako debelo bi gledal naše dandanašnje železnice in parobrode? Kar prestrašil bi se jih ter pred njimi bežal. Kaj bi rekel mož, opazivsi velikanski napredek v obrtništvu, opazivsi velikanske tovarne, razvito trgovino, stavbniŠtvo? Kaj bi rekel, opazivši veliko bogastvo, izvirajoče iz teh obrtniških in trgovskih podvzetij. Mož bi se ne mogel prečuditi vsestranskemu napredku navedenili človeških ukvarov, l^e eno človeško ukvaro našel bi zelo povsod tako, kakorŠno je pred 100 leti zapustil, in ta je — naše kmetijstvo. iJa, to našel bi Be marsikje veliko slabše, kakor je bilo za njega dni, nase! bi nekdaj premožna kmetijska gospodarstva opešana, ubožana, našel bi osobito največja kmetijska gospodarstva, našel bi nekdanje graščine večinoma raz-kopane ali pa če že to ne, osirotele. Tako je in niČ drugače, in Žali Jiog, da je temu tako. Vprašajmo se, kako, odkod pa pride to, da obrtnlja, trgovstvo tako napreduje, kmetijstvo pa da ni le na stari stopinji ostalo, niarvec da je se nazadovalo, šlabše, revnejše postalo, kakor je nekdaj bilo? Prepričani smo do dobrega, da i)o marsikateri čitatelj-kmetovalee, ko bo ta članek do tukaj prečital, list nevoljno od sebe sunil ter, ako ne glasno, pa saj v duliu vskliknil: Naj se nam naših sinov v Vííjake ne jemlje, toliko vojaštva po mestih ne vzdržuje, naj se toliko uradnikov po uradih ne nastavlja ter tako izvrstno plačuje, naj se pot v Ameriko zagradi, naj se nas z davki tako ne obklada, naj vlada več za kmeta stori, pa bo tudi za kmetovalca boljši, opomogel si bo tudi on. Res je do gotove mere vse to, vse na svetu se da opravičevati, dasiravno ne vselej resnično tudi opravičiti, toda vpraša se vendar lahko to-le: Kako pa to pride, da so si obrtniki, trgovci tako pomagali, da so si tako zmogli, saj žive tudi oni v jednacili razmerah in bogastvo pač tudi njim v podobi Elizejevega plašča iz nebes na zemljo padlo ni? In ravno tako se lahko še dalje vpraša; Odkod pa neki to pride, da so si tudi kmetovalci druzib dežel zmogli, da BO toliko premožni postali, da prav dobro shajajo, n. pr. Švii^rji, Belgijci, Nizozemci, Amerikanci, Uehi, Šleiaki, Nižjeavstrijci itd., saj so bile svoj čas zanje vendar ravno take razmere, kakor za nas Slovence v obče, blagostanje gotovo tudi njim ni kar tako skozi okno pritrčalo. No, kratki odgovor na ta vprašanja je ta-Ie: Za obrtnike, trgovce, uradnike ustanovilo seje Že (lavno strokovne šole. Isto t ako ustanovilo se je šole v naprednih deželali, seveda veliko pozneje, tudi za kmetovalce. Te šole so m pridno obiskovale, to že za časa, ko se pri nas na kmetijske šole še niti mislilo ni, ko se je pri nas Še trdilo, da za kmetovalca niti šole treba ni, da zadostuje, ako on pridno dela ter moli. Prvo slovensko kmetijsko šolo ustanovilo se je v Ljubljani še za časa, ko sta Klubek in dr, lileiweisH v najboljših letih njiliove delavnosti bila, torej že pred več kakor 70. leti. Drugo slovensko kmetijsko šolo ustanovilo se je v Gorici na Primorskem leta 18G8. Tretjo slovensko kmetijsko, toda šptcijalno, to je le vino- in sadjerejsko šolo ustanovilo bc je potem leta 1873. na Slapu pri Vipavi. Četrto pa leta 188G na Grmu pri Novem mestu. In kaka je bila usoda teh šol, katerim je bil vendar vsem eden in isti plemeniti namen, kmetijstvo povzdigniti, kmetovalce polagoma do blagostanja privesti ? Ljubljanska šcda se je prav kmalo, Čez par let že nehala, ker se ni za njo zadosti uč.encev zglašalo. Goriška šola Životari z vedno jednakim, pa kaj majhnim številom učencev se dandanašnji. Šolo na Slapu preneslo se je leta 1886. v Grm na Dolenjsko, ker je bila na Slapu jako slabo obiskana, in rečeno je bilo, da tudi zato, ker je bila prebllzo goriške šole, in ker treba za Dolenjce šolo na Dolenjskem, ne pa na Vipavskem že na meji dežele, No, in kako je obiskovana zdaj šola na Grmu? Da bi bila dobro obiskana, to je v velikem številu nčencev, osobito pa od pravih učencev obiskovana, to je takili, kakor-snih je želeti, ne bilo bi treba danea v „Dol. No- vicali" tega Èlaoka objaviti. Število njenih učencev pada žal od leta do leta, Daiuestu da bi rastlo, iu tudi učenci niao po vstra vsi taki, kakorsni bi morali biti. Namesto da bi se pošiljalo n a G r m m 1 ad en i Če , kateri bi po dovršeni soli doma na lastnem gospodarstvu ostali, pošilja se tja tudi take, katerih se liočejo doma iz kakega vzroka koli znebiti, ter jih spomočjogrm-ske sole do krulia izven domačije privesti. Nikakor redkokrat se še celo to pripeti, da se, kjer je več sinov v eni hiii, pametnejšega, brihtnejsega, pridnejšega doma obdrži, zabitega ter lenega pa na Grm pošlje, ces, naj se tam križajo ž njim, naj mu tam pripomorejo do kruha. Kako naj potem grmska šola doseže, kar ji je namen, kako naj potem nase kmetijstvo napreduje, kako naj dospe ono na stopinjo blagostanja. To ni mtigfiČe, nikakor mogoče. Zato se obračamo danes do naeili, in sicer do naših trdnih, večjih kme-tijskili gospodarjev s priporočilom grmske šole, da s prošnjo, da svoje, gospodarstvu namenjene sinove tja pošljejo, da se v gospodarstvu tako izobrazijo, kakor to današnja doba zalUeva. Obračamo se pa tudi do naše prečastite duhovščine, do naših Častitih gospodov ljudskih učiteljev, da oni kmetijske gospodarje nagovarjajo, da jih takorekoČ silijo svoje, gospodarstvu namenjcoe sinove, na Grm v strokovno izobrazbo poslati. Hvala jim za to lepa v imenu kmetijskega napredka že naprej. —1— Vspehi s dioseško pšenico na Grmu. V poskuševaliscu kmetijske šole na Grmu se je letos že tretje teto sejala dioseška pšenica, ki je doma na Ogrskem. Vspeh je bil vsa tri Itta ugoden, kajti dioseška pšenica je dala zmeraj v^ù zrnja in več slame, kakor domača pšenica. Letos je bil uspeh posebno ugoden. Od vsake pšenice se je posejalo za puskušnjo po 100 štirjaških metrov prostora, in se je vzeto za ta prostor po 2 '/j litrov semena. Vspeh je bil sledeč : Od domaće pweoice se je pridelalo 22Va zinja in 4OV2 kg. slame. „ ditiseške „ „ „ „ 31 „ „ „ 54 „ „ líazlika v pridelku je očitna in velika in znaša pri 100 štirj. metrih 8'/« 1- zrnja in 13'/>2 kg. slame. Ako preračunamo ves ta pridelek na oralo (joh), po tem se je pridelalo na 1 oralu ; od (lomaétj pšenice okolu bi. zrnja ia 23 m. cent. slame „ ilioseske „ „ 17% „ „ „ 30% „ „ Na enem oralu bi se po tem takem pridelalo za 5 hI, več dioseske pšenice in za okroglo 6 metr. centov več slame. Zrnje dioseške pšenice je res nekoliko manj polno kakor ono domače pšenice, zato je tudi nekoliko lažje. 1 ht domače pšenice tehta letos 75 kg, dioseške pa 74 kg. Vzlic temu je pa pridelek dioseške pšenice veliko večji in več vreden, kajti' če gledamo na težo, se je pridelalo domače (12V4 hI po 75 kg) 9 5 6 kg, dioseiškc pa 13 13 kg, toraj za 3 5 7 kg več ; to pa znaša v denarju, Če računamo lOO kg po 16 K, celiti 5 7 K 12 h, kar je na vsak način lep dobiček. Kmetijska šola na Grmu še ne more oddajati letos semena te pšenice, lahko se pa dobi potrebno seme pri grajščini barona Lichtetiberga v Ablah pri Mengšu na Gorenjskem, ki seje to pšenico v večji meri že več let. —r— Politični pregled. Presvitli cesar je 18. m. m. obtiajal zdrav in čil svoj 76, rojstni dan. Po vsem cesarstvu so bite slovesne službe božje za dušni in telesni blagor ljubljenega vladarja ter tudi mnogokje posvetne veaclice in slovesnosti. III. slovenski katoliški shod se je vršit v Ljubljani v dneh od 26. do 28. avgusta, Udetežnikov je bito v nedeljo 26. m, m. nad 7000, vseh prireditev katoliškega shoda pa se je udeležilo nad 10,000. Otročje-smešnu je, da se trudijo liberalni časopisi svetu dopovedati, da udetežnikov ni bilo totiko, ampak veliko manj. liedasto-neumno je, da se isti časopisi zaganjajo v vlado in njene uradnike ter druge javne činitelje, ker so se udeležili katoliškega shoda. Na Nemškem pridejo katoliške shode pozdravit možje vlade in župan dotičnega mesta, če tudi so morebiti drugoverci, protestanti, pri nas pa župan stolnega mesta nima toliko olike, da bi pozdravil zborovalcc, in, kakor rečeno, liberalci grde tiste može, ki pokažejo olikanost. Naravnost zbeenela hudobija pa je, kar ao uprizorili ljubljanski liberalci v nedeljo 26. m. m. Imel! so svoj protestni shod, po tem shodu pa je vrelo par sto ljudij najnižje vrednosti in kakovoati (nekateri trdijo, da so bili napojeni, nasičeni in plačani za toj pred zt>orova-lisče katol. ahoda. Ko so udeležniki zapuščati zboro-valiiče, zagnati so velikansko vpitje in divji krik ter so z najbolj surovimi psovkami, kakorsnih so zmožni te vrste ljudje, obsipali udeležence katol. shoda, zlasti pa so z besedami in dejaujako zaaramovati skoťu in duhovnike. Ljubljanska policija pa je mirno gledata to „sijajno demonstracijo", kakor imenujejo liberalci to podlost plačane druhali. Med ta izvržek Ijuhljaiiskega prebivalstva so se pomešati pa tudi marsikateri uradniki in drugi, ki jim moramo reči glede na njiti stan in izobrazbo ,,gospodje", liil je škandal za Ljubljano, da ga mu ni para. Tako vsprejema središče Btovenstv» svoje goste, samo za to, ker so drugega prepričanja, naščujejo nanje poulične smeti. Ta izbruti podivjanosti kaže onemoglo jezo liberalcev, katerim se godi čedalje slabše, dočim sicer počasi, a vstrajno in zmagovito napreduje „Slovenska Ljudska Stranka" in katoliška zavest. So ljudje, kateri pograbijo za poleno, ako koga ne morejo z besedami prepričati. Ilavno zato pa želimo iz vsega area, da naj postanejo resolucije, sklepi in nasveti IIL slov. katol. shoda čimprej dejanja v korist našega naroda, kojega rešitev in sreča ni in ne bo v liberalizmu sploh ne, najmanj pa v liberalizmu ljubljanske razdivjane in pobesnele druhali. Komur to nc odpre oči, nc bo spregledal svoj živ dan ne! Državni zbor se snide 18. septembra, odsek za volivno preosnovo pa se snide 12, t m. Spor med Grki in Bolgari ae se ni polegel, ker liolgari Grke po raznih mestili prav kruto preganjajo. Zna ae napraviti tudi prava vojska med Grško in liol-garsko, ker grška vlada dolži bolgarsko, da daje nasilnikom potuho. Papež Pij X, je spregovoril odločilno besedo o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Kar je glavno, papež prepoveduje ustanovitev takih verskili družb, ka-knrane lioČe iii pripusřa francoska vlada, ker bi to utegnilo vitditi do razkola. In s tem so izročeni francoski katoličani zli volji framasonake vlade, ki jim bo prej ali slej vzela cerkve, kapele in splob cerkvena poslopja ter prepovedala vsako bogoslužje. Tako utegnejo priti že meseca decembra nad nje budi dnevi preganjanja, katero pa je na Francoskem kar naravnost potrebno, da se ločijo pleve od žita ter vzbudi katoliška zavest in postavnim potom odloicn odpor proti vladnim nasilstvom. Ta postavna pot pa so volitve. Francozi doslej pri volitvali nikdar niso poslušali svojib škofov, in zato se jim godi tako. V Rusiji čedalje bolj grozi krvava revolucija. Pnn-tarji 80 hoteli z bombo umoriti novega miniaterskega predsednika Stolvpina, a njega niso zadeli, ostal je nepoškodovan, pač pa jc bilo nad 70 ljudi pri napadu deloma umorjenih, deloma ranjenili. — Vsak dan skoraj beremo, tla so umorili kacega generala ali kacega dru-Zfga veljavnega moža. Spopadi med vojaštvom in uporniki se vrše prav pogosto in obilo krvi je teklo zopet zadnje 14 dni. Cîar pa se kar ne more odločiti, da bi dal ljudstvu svoboščine in tako napravil red in mir, v katerem bi potem labko ukrotil skrivne rovarjein puntarje. Poškodovana slika. (Dalje.) ' Ko ate se vrnili dekleti domov, reče Milici svoji sestri: „VeS kaj, ljuba Lojzika, naáa soba se je po zimi precej za-kfldilH. Mfd tťni, kt» mateie ne bo doma, dale bodeve sobo pobelit, potem mt>rave oprati zavese, omiti pûd in sploh, kar se da omit), d» izgine umazanost ztme. Sedaj, ko imamo tako lepo pomlad, je kakor nalašč Čas zato. In ko pridejo mati nazaj, pa bodo videli lepo pobeljeno sobo, oprane zavese, osnažena okna, omit o kako bodo veseli. Ali ne? Lojziki je bila ta misel jako vŇeč, kar tlesknila je z rokama samega veselja in rekla; „Milica, ti pa res vedno kaj pametnega uganeš. Da, da, prav tako bodeve naredile, kakor si rekla." Brž brž ste naroČili zidarja, sami pa ste ta in naslednji dan prali in pomivali in snažili in se sukali po stanovanju semtertja, da so jima kar žarela lîca. Ko je bilo vse díígotdvljeiio, ste bili prav zadovoljni in veseli. Dtugo jutro na to reče Mibca: „Hvala Bogu, vse je lep« vrejeno. Sedaj grem pa na trg in kaj knpim, da pripravim materi dobro večerjo, ker se bodi» vrnili briičas že nocoj. „Le naredi tako, prav bo tako!" pravi Lojzika. Milica vzame jerbaňček in odide. Ko se pa vrne, priteče naspioti Li^jzika vsa objokana in zakliče: „O Milica, kaj řiem naredila! Kolika nesieča! Lepo podobo rajnega očeta sem po nerodno.tti in neumnosti popolnoma pokvarila. Le pridi in poglej !" Milica pogleda podobo in se prostrasi. Lojzika pripoveduje: „Olej, podoba se je po zimi tako zakadila in zaprašila, pa sem jo hotela omiti. In dejala sem v vodo celo mila, čes, da bo bolj snažna podoba, P» kaj se zgodi? Prepozno zapazim, da sem odpiayila umazanarijo pa tudi — barve! Ljubka podoba je popolnoma uničena in poškodovana." Sedaj se spusti ttidi Milica v jok: „da, da, poškodovana je, žal, žal." in hoteč Lojziko malo potolažiti, pristavi: „Spreten umetnik bi jo nmrebiti Se popravil." Še ste se pogovarjali ter ugibali kak" in kaj, kar vstopi mati. Zfio jo je razveselilo, ko je naila stanovanje lepo posnaženo in v najlepšem redu. „Ste pa res pridni, otroci," je dejala veselo. «No, pa jokali ste? kaj vama pa je? Čemu in zakaj solze?" Lojzika se oglasi: „Ljuba mati, odpustite mi, nisem niialila, da bo kaj tako hudega. Hotela sem to podobo osna- žiti, a sem jo pokončala. Prosim vas, odpustite mi! In poklekne pred mater. Mati je bila silno razžalostena, ko je ugledala podobo. Kar obledela je in se začela tresti. A premagala se je in mirno rekla: „Nesreča je velika in dala bi ne vem kaj, da se to ni zgodilo." Fa izvleče naočnike, da bi si natančneje ogledala poškodovano slik» in reče: „Barve bo bile samo vodene barve in zato so se dale oprati. A čudno! Pod temi vodenimi barvami najdem slikarijo, slikano z oljnatimi barvami. Glej, glej, tukaj je mojstersko naslikan mezinec neke roke. Kaj naj storim? A, sUka je itak aničena in se ne da popraviti; izprala jo bom." lu ne da bi odložila popotno obleko, vzame gobo in začne odločno izmivati vodene barve. Kmalu se pi>kaže roka, rama, cela postava angelja, kakoršno more naslikati le največji mojster. Spočetka je uničevala delo rajnega moža z nekim strahom, a čim dalje ji je bolj ugajala umetna stika, ki se je prikazovala izza barv. Predstavljala je sveto družino, obdano od angeljev, ki ji strežejo in jo molijo. „Će se ne varam." pravi mati, „je ta slika delo kneza vseh slikarjev, samega Rafaela. Ko sva nekoé potovala z mojim rajnim možem po Italiji, sem videla mnogo Rafaelovih slik in zato mi je znan način njegovega slikanja. Mislim, da se nikakor ne motim, Če pripisujem tu sliko prvemu slikarju sveta, Rafaelu, Vsekako pa moram povprašati starega prijatelja mojega rajnega moža, gospoda dvornega siétnika Petrovčiča, ki je velik in spreten poznavalec umetnin ter pošten mož, da mu ga ni para," Eekši, si Že ogrne plašč in odide. Plemeniti mož je bil takoj voljan iti Ž njo na njen dom. Komai da je ugledal sliko, zakliče: „Zares, za Boga, to je delo Rafaelovo! Čudovito lepa sbka je to! Id sedaj tudi umem, zakaj je vaš rajni mož skril to krasno shko pod navadno vsakdanjo slikarijo. Ker se je nje prvi lastnik bal, da bi mu sovražniki v nastali vojski ne zaplenili te dragocene slike, jo je poslikal z vodenimi barvami, ki se dado kaj hitro izmiti. Tako je skril ta umotvor, ki mu je bržčas jako prirasel k srcu, da bi ga rešil roparskih rok. In v hudi bolezni je popolnoma pozabil razodeti vam to skrivnost, in vsi so smatrali sliko za delo njegovo in tako bi bila ta slika ostala prikrita še sto in sto let. Pa Bug je obrnil drugafie. Pripomogel vam je tako — kakor mi ljudje pravimo slučajno — do dragocenega zaklada, ki naj vam vsem pomaga iz stiske in zadrege. Treba je le, da najdete moža, ki ima smisel za umetnost, a tudi dovolj denarja, da to podobo poplača umetni slikariji primerno, Plemenita žena prayi: „Pa li morem to dragoceno sliko obdržati z mirno vestjo? Jaz sem jo kupila jako ceno!" (Konet sledi.) DomaČe vesti. (Zlato mašo) bo praznoval v nedeljo, dne 23. sept, mil. g, prošt Fraujo Dovgan v Metliki. Ker bo istega dne tudi sv, birma v farni cerkvi, čaka metliško faro posebno slavlje. Veliko vrsto let živi g. prušt že v Metliki; s svfjo nesebično delavnostjo za svojo fnro si je pridobil srca vseh faranov. Postal je njihov pravi oče, spoštuje in Ijnbi ga vse, kar bo pokazal njegov slavnostni dan. Pevski zbor se pripravlja za krasno serenado, cerkev se prenavlja, fuje se, da obiščejo ta dan slavljenca vsi vč. gg. duhovniki, ki so službovali pri njem kot kaplani. Vse kaže, da bo zlata maša mil. g. prošta pravi praznik za faro in celo Belokrajino. (Odlikoval) je Nj. Vzvišenost vojvoda Pavel Meklen-Imrški blag. gosp, okrajnega glavarja novomeškega barona Rechbacha s podelitvijo Greifovega reda. (Osebne vesti.) Prestavljena sta Črnomaljski okrajni glavar g. Viktor Parma v Litijo in litijski okrajni glavar g. Ivan Tekavčič v Krško. Črnomaljsko glavarstvo je poverjeno C, kr. deielnovladnemu tajniku g, Karolu Ekel, (Poročili so se) v kapiteljski cerkvi v Novem mestu dne 30. m, m. g. dr. Ivan Orel, c. kr. profesor na učiteljišču v Ljubljani, z gpdč. Emo Tirlik, bivšo učiteljico; g. Arnošt Cham, odvetniški kandidat v Ljubljani, pa se je poročil z njeno sestro gpdč. Marijo Tirlik. (Umrl je) y Toplicih dne 28. m. m, po noći nadzornik C. kr. vojaškega kopališča major Blábolili. Zadela ga je bila kap. Boril se je s smrtjo &0 ur, take» močne narave je bil. Već let je bil toplićarjera znana in priljubljena oseba. Star je bil 68 let. N. v. m. p ! (Ženska podružnica) družbe av. Cirila in Metoda za Novo mesto in okolico priredi v nedeljo dne 9, sept, t. 1. na vrtu pri sf. A. Mutlerju veliko vrtno veselico. Spored: Godba. " Buftit, — Srečolov. — Šaljiva posta. — Kurjandoli. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. za osebo. K obilni udeležbi za v dobrovoljni namen prosi Odbor. (Priporočila vredna) je „Prva dolenjska posredovalnica služb za posle in obrtne delavce" g. Lovro PuŠ-a v Eudolfjvem. Ona postreže kar le najbolj mogoče dobro delo-in službodajalcem, kakor delo- in ulužbojemalcem. Stariši naj se obračajo na to posredovalnico glede zdravih stanovanj in hrane za svoje učence In dijake. Kdor bi pa želel pismenega odgovora, naj pošlje dotično znamko za pismo. (Kupil je) grad Zagorica pri Mokronogu od g. M. Hočevarja za 75000 K ljubljanski mesarski mojster in hišni posestnik Iran Crne. (Ne v Ameriko!) Razna znamenja kažejo na to, da se ta čas zopet Živo agitira za izseljevanje v Brasiliško državo S&u Paulo. Dotični agenti ne obljubljajo samo dosti dela, zelo dobro plačo in najugodnejše pogoje za kmetijsko na-selništvo, ampak farbajo tudi ljudstvo, da se bodo izseluiki brezplačno pripeljali v državo San Paulo. V resnici so pa za naseljence kakor za navadne delavce v San Paulo ta čas zelo neugodne razmere, in si morajo izseljenci pot po morju v San Paulo sami plačati. Zato deželna vlada svari ljudi pred izseljevanjem v Brazilijo. (C. kr. ministerstvo za deželno brambo) je z odredbo z dne 17 julija t. 1. st. 344/XIV sporazumno s c. in kr. državnim vojnim ministerstvom določilo, da Be letos za nedejalno muštvo vojske in vojne mornarice in domobrance pregledni zbori ne bod» vršili. Glavni zbori za nedejalne gažiate (ČHStnike in vojaške uraddike) pa se bodo vršili po navadi. (Narodni kolek) družbe sv. Cirila in Metoda v v Ljubljani ter legitimacijske listke, komad po 1 krono, ki jih ie naši družbi v korist založilo akademičiio društvo „Sava" na Dnnnjn, rabi odslej znana Ćrkolilnica češke delniške družbe. Opozarjamo vse slovenske tiskarne na to slovansko tvrdko, ki tako dejansko razumeva češko slovensko vzajemnost. Oiirajte se pri svojih tttzadevnih naročilih nanjo. Saj nam vsem mora veljati: „8voji k svojim!" » * (Na ples.) Izšla je v zalogi slov. kršČ. socialne pod-zveze v Trstu nad 100 strani broječa poučnu knjižica za stare in mlade, za p-ijatelje in sovražnike plesa. Knjižico krasi već podob. Cena ji je le 30 vinarjev, to pa radi tega, da si jo morejo kupiti tudi levni ljudje. Najbolje je, Če eden naroči za več skupaj, da ne bo uprava imela toliko postnih troskov. Preplačila bodo na korist lista „Družinski Prijatelj". Naroča se pri upravništvu „Družinskega Prijatelja" v Trstu, Rojan 3. Ker je dandanes mladina zelo potrebna takega berila, priporočamo knjižico vsem, ki bi radi omejili kugo nevarnega plesa. Gospodarske stvari. — (Gospodinjska šola) c. kr. kmetijske družbe kranjske prične nov enoleten tečaj 1. oktobra t. 1. Prošnje za sprejem gnjeiik je vložiti do 15. septembra t, 1. — (Skupen izlet v zagrebško kmetijsko razstavo.) Kmetijska razstava v Zagrebu ho poučna in zanimiva posebno v času od 15. do 19. septembra, ko se razstavi raznovrstna živina in potem od 20. do 25.septembra, ko se razstavi sadje in grozdje. Želeti bi bilo, da si jo ogledajo tudi Dolenjci, in sicer skupno. Vožnja ni draga, in ako se priredi skupni izlet, skrbelo se bo lahko tndi za cenejša stanovanja kakor tudi za druge ugodnosti. Izletniki bi se lahko zbirali na raznih krajih, skupaj bi se pa sešli v Krškem, oziroma v Brežicah, odkoder bi se odpeljali potem v Zagreb. Kdor se želi tedaj adeletiti skupnega obiska zagrebške razstave, kï se ima prirediti za nedeljo 16. septembra t. 1,, naj se zglasi Čim preje pri kmetijski podružnici v Novem mestu, ki hoče poskrbeti za potrebíia stanovanja in za vodstvo izletnikov. — (Bike plemenjake,) in sicer murbodenske in cikaste pincgavske pasme, nakupljene z državno pudporo, bo oddajal» kmetijska družba mesca oktobra. Kdor želi takega bika dobiti, naj se do 15 septembra t. 1. obrne s prošnjo na c- kr. kmetijsko družbo v Ljubljani. Vsak prosilec mora v prošnji sledeče navesti: 1.) da je pripravljen bika sprejeti o pravem časa na tisti postaji, ki jo določi družba in da vzame tistega bika, ki ga določi odbor; 2.) da pošlje na račun bika 20 K, kakor hitro se mu naznani, da ga dobi, kateri denar pa rapade, ako ne bi hotel bika prevzeti; 3.) da plaća pri sprejemu bika polovico nakupnih stroškov, odračunši že plačanih 20 K in 4.) da se zaveže, imeti bika dve leti za pleme. — Opozarjamo na to priliko vse tiste dolenjske živinorejce, ki bi radi bike kupili in jih poživljamo, da se pravočasno oglase pri kmetijski družbi v Ljubljani. Naj se tudi občine zavzemo za to in naj skušajo vplivati na znane živinorejce, da vlože prošnje za dobavo potrebnih bikov. — (Cepljenje prašičev proti rndečici) se bo moralo tudi na Dolenjskem vpeljati, Rudečica povzročuje na Dolenjskem vsako leto tako veliko škodo, da se je je treba tudi pri nas ogibati z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. In v tem oziru zavzema cepljenje prvo mesto. Po drugih krajih se s cepljenjem prav vapešno bojujejo proti nevarni ra-dečici, zakaj bi toraj pri nas ne cepili prašičev, ki nam dajejo glavne dohodke pri našem gospodarstvu? — (Uši pri praáičih) niso le nadležne, ampak ao tudi škodljive. Uáivi prašiči se slabo redijo, ker živali nimajo potrebnega miru, pa tudi zaraditega, ker jih uši zajedajo. Snaga je tudi pri prašičih najboljše sredstvo proti usem. Gospodinja, ki svoje prašiče pridno glajšta, koplje, umiva in ki skrbi tudi s potrebnim kidanjem in dobrim nastiljanjem za telesno snago, ne bo imela ušivih prašičev. Ce se je prašič naležel uši, jih je pokončati s tem, da se ušiva mesta po-štupajo z mrčesnim prahom ali ca)ierlin< im. Pri belili svinjah se debele in črne prašičje uši lahko obirajo in zrnaste. — (Mazilo za zamazati sode,) kateri puščajo je kaj priporočljivo tu-le: Vzame se mastnega ugašenega apna, recimo tri žlice, in prav flno v moko stolčenega vmnkega kamna (venštena) eno žlico. To oboje se kar le mogoče hitro sknpaj zmeša. Ako je apno presuho, dolije se tudi malo vode, in z tako zadobljenem mazilom se sod, tam kjer pušča zamaže. Puščanje neha takoj, in naj odteka vino tudi prav močno, recimo kakor iz čepa, — (Vrednost gozdne paše) je različna ali po-gostoma se njena vrednost pretirava. Večkrat bi bilo veliko boljše, ako bi živino doma krmili, kakor da jo gonimo v gozde. Po mnogih gozdih ne dobi živina skoro nič, ampak tava lačna okolu in pusti Se to malo gnoja zunaj, kar bi ga imelo doma ostati. Boljši posestniki so tu tudi že uvideli in redijo raje doma živino, kakor da jo gonijo v gozde, kjer dela živina vrhu tega še škodo pri mladih nasadili. Skrbimo raje za potrebni gnoj, za zadostno pridelovanje krme m pustimo gozde pri mirn. — (Bahlsen-ova žita,) ki se tako ponujajo, se pri nas na obnesó, Bahlsen prodaja razne vrste velikanske semenske rži kakor n. pr. rž „Askania", „Elite" in „Triumf", ali vse ta vrste dajejo v našem podnebju in na naši zemlji pičle in veliko slabše pridelke kakor naša navadna domač» rl Zato jih pa ni naročati! In ravno tako je tudi z Bahlseno-vimi vrstami pšenice, — (Oe se krava ne da mlesti,) Krave, ki se ne dajo mlesti, ki brcajo z nogami, so prava pokora pri hiši. Z» take krave se priporočajo raznovrstna sredstva, aLi najbolje utegne biti sledeče: Taka krava naj se sredi života preveže z vrvjo, ki se toliko nategne, da se dobro čuti. Tako prevezana vrv obrne pri kravi vso pozornost nase in krava obmiruje in se da mirno pomlesti. Tu prevezovanje naj se potem ponavlja toliko Časa, dokler treba. Pozneje zadostuje, Če se dotična vrv položi na Život, tako da visi po obeh straneh hrbta dolu. Slednjič S6 tudi s tem lahko preneha. — (Boli He kakor vsaka cikorija) in naj se imenuje Ômkel, Kiiajp ali kakor si bodi, je pusnseoo ter korenje. V to avrho se korenje ostrie, na drobne kocke zreie ter v krušni peći posuši, Posusene kocke se potem kakor kavo v ponvi žge, ter zmelje in knvi primeša, Koliko da je gre na gotovo innoi.ino kave vzett, je stvar skušnje. -»- .ti' ♦ lla/glas. E 304/6 10 Ra/no stvari, * (Velik potres v Južni Ameriki.) Grozovit potres 80 imeli dne 16, m. m. v ljudovladi čile v Južni Ameriki-Okoli 10. ure 40 min. po tamošnjem fasn ali ob L uri 40 min. po noči 17. m. TO. po našem fiaau, je pretresli» okolico mesta Valparaizo tako močno, da je bilo taitoj skoraj vse v razvalinah. Prvemu sunku je sledil drugi, ki je se to nniiil, kar je ostalo pri prvem celo. Potres je napravi] obilo škode tudi v drugib mestih Južne Amerike. Poroćila slikajo strašno nesrečo kakor pri potresa v S-tn Francisko. Mesto Valparaizo je skoraj popolnoma porušeno, goreti je začelo na ve6 mestih, tako da je ljudstvo kakor brez uma begalo okoli. Na stotine ljudi je pokopanih pod raziralmami ali pa se je ponesrečilo v ognju, Valparaizo je drugo veliko mesto ljudovlade Čile, ki se razteza na južno zapadni obali Južne Amerike, Mesto šteje okoli 200.000 prebivalcev in je najznamenitejše trgovinsko in obmorsko mesto v tem delu. Morali je bodo pozidati popolnoma na novo. Loterijske številke. TRST, 18. avgusta 47 66 50 GRADEC, 26. avgusta 61 77 7 90 27 21 Prostovoljno je na prodaj epa lilâa, sicedenj. kozolec, tilev, 2 njive, 2 gozda, 1 travnik in svinjak. Poslopji; )e v redu pri cesti in pri vodi. Cena 4.000 K. Natančneje pn Janezu Pevcu, Moravče, p. sv. Križ pri Litiji. (ia8) Kathreifierjeva Kneippova sladna kava je edina sladna kava, ki dobiva po Kath-reinerjevem naíinu posebnega pro zvaianja priljubljeni vnnj in dobri okus zrnate kave. Njene velike, vobče priznane zdravstvene prednosti so iestokrat poudarjali najod- liřnejSi strokovnjaki znanstva. Poleg izdatnega prihranka v vsakem gospodinjstvu je vsakdanja uporaba zlasti za mladino neprecenljive vrednosti Poud#r}fl|tr pri nakupovanju jjs-re£m> Imř KAŤHRť.lWl^R in lahte-vijte 1« iivirni! zivo)» i varstveno —. znifnko »ïuprrjk Krïejpp«. —- v pondeljek 3. septembra t. 1. dopoldne ob pi>lu jednajsti uri se bode pred mestno hišo v Nrivem meatn prodxlo na javni dražbi 7 plehastih in 3 koloseus železnih ngujišč po!«ara Č ali skupno kupcem, ki bodo največ obljubili m kupnino precej plačali. C. kr, okrajno sodišče v Novem mestu, oddeiek II.. due 13. avřiiBta 1306. (182-Ž!-2) NAZNANILO. Na deSki ljudski šoli v Rudolfovem se prične prihodnje šolsko leto dne 17. septembra sè sveto mašo ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. Potem je takoj redni pouk. Vpisovalo se bode dne 14. in 15, septembra od 9—12. ure dopoldne in od 3,-4, ure popoldne v IV. razredu deške šole. Na novo vstopivši učenci naj prinesejo s seboj krstni list ali vsaj izpisek iz krstne knjige in' zadnje šolsko naznanilo. Ker so šolski prostori le za v mestu bivajoče uience namenjeni in so bili razredi v preteklem šolskem letu prenapolnjeni, sklenil je mestni šolski svet omejiti sprejem učencev iz sosednjih šolskih obČin, (V 111, razred se iz okolice ne more nobeden učenec več sprejeti,) (m)__VODSTVO. Viiziianilo. Na C. kr, gimnaziji v RuctoHovem se prične šolsko leto 1906/07 dne 18. septembra 1906 s slovesno službo božjo ua čast sv. Duhu. Učenci, ki Žele vstopiti v 1. razred, naj se s sv(»jimi starši ali njih odgovornimi zastopniki oglase pri gimnazijskem ravnateljstvu v nedeljo 16. septembra ter prineso s sebuj krstni list in obiskovalno izpričevalo (šolsko naznanilo), v katerem mora biti izrecno povedano, čemu je bilo izdano in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika in računstva. Sprejemni izpiti za 1. razred se vrse v pondeljek 17. septembra. Sprejemnih izpitov ponavljati, bodi si na istem ali na kakem drugem učilišču, ni dovoljeno, V ostale razrede (II.—Vili.) se bodo sprejemali učenci lé. Id 17. septembra. Sprejemnina znaša 4 K 20 h, prinos za nakup učil 2 K, C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. v Rudolfovem, 1. septembra 1906, (i86) V bližini Šmihela át, 68, na cesti poleg bolnišnice sprejme se tri dekleta (šolarce), katere obiskujejo šmihelsko samostansko šulo na stanovanje - in hrano. - {191) Voinja -traja . " Ah^^^P dni g dr-i znsjnovejèimi leta 1805 in 06 ograjen im i velil\an5l\^^mi pamitg ^ « ■.-ri! V O oe ■2. 't? "d O » 156. âteT. 10.301. Razpis. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dve-Jetnim slovenskim poukom j« oddati pet deželnih ustanov za prihodnje Šolsko letn 1906/7 (ozir. tudi za 1907/8), ki se začne dne 3. novembra 1.1. Pravico do t^li ustanov imajo sinovi Ifl-anjakih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, Čvrstega zdravja, ter su z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničen), ki uatanejo, dovršivši šolo na Grmu, gtitovo na svojem domu in se bodo peiali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Uienci z nstanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zHvodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za Šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti, V Bolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrann po 80 h na dan in in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji učerei (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo unifurmo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej. Prošnje svojeročno pisane in kolkované s kolkom za 1 K, je pcslati do 20. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetjjske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji Sttli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in itupnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plaëilu je pridejati obvezno piamn (reverz) stanšev oziroma varuha zaradi vzdrževanja nčenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostpga računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj ho delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje, ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali ua svojem ali svojih stanšev domu, imajo na podstavi odredbe vis. c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1896, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski. (i84-2-i) v Ljubljani, dne 17. avgusta 1906. iêiM HLAPCA Prednost ima, ki je vešč vinogradstva. Letna plača 300 K. Službo nastopi takoj. Več pove »pravniatvo QOI. Novic. (172-03) šolske knjige in vse (Iru^e iolske potrebfioine liri J. Krajec nasi, v Uiulolfovcni. FAFF w « ( n tů t- Ljubljana, rotovški trg 9,-- sfvaifif stro HO najbolji za družinske potrebe, kakor: Šivanje^ vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!) Glavni zasto|inik: Fniiic Tscliiiikol, Kočevje, v gradu. mmmxI ^ ■ obrtne Ci. IkM^ "KI obrtnem muzeju na Dunaju na obrtnem ucilišču v Ijani i/praî§anî lil Ljublji podpisani vljudno naznanjam preč. duhovščini in vsem stanovom, da izdelujem talarje, salonske, kolesarske in navadne obleke jako solidno po zmeini ceni. [166-3-1) Na razpolago imam krasne vzorce tu in inozemskih tovarn po zmernih cenah. Za solidno delo se jamči. Priporočevaje se v obilna naročila z vsem spoštovanjem Jos. Paulin, krojač; v Kandiji na Karlovški cesti. 1 ali 2 mizarsiia pomočnika sprejme takoj r Ignac Baudes, mizaski mojster, Jezero, pošta Trebnje. {190-2-l> samec sprejme se takoj v službo. Natančna določila da upravništvo „Dol. Novic" v Novem mestu. (187) P UJ prostorno 2 vsemi pritiklinami se odda pod ugodnimi pogoji mirni stranki. Kje pove upravništvo „Dol. Novic." (ise o-i) Velika zaloga • • Šivalnih strojev ^aB vsakovrstnih sistemov, posebno C Singer-jevili. Iste prodajam po najugodnejiih plačilnih pogĐ)iti z najdalje «egajailm poroštvom po najnižjih cenah. (178-3-2) Jos. Ogoreutz, Novo mesto. 17. Btev. [)OL?:NJSKE novkt.. 157. P 0) ■♦J r v m Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki „Severonemšlsega Lloyda" BREMENA iz Y NEW-YORK Bcesarakimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. o M O Ph Nitančen zanesljiv poduk in veljavne, vcizne liatke za paruike gori navedenega parobrodneg» diuatva kakor tudi listke za vse proge ameriških Železnic dobite v Ljubljani edino-le pri Sd^ai;^ v Kolodvorskih iilir.nli št. iio. nasproti obieznane gostilne „Pri starem Tlšlerju". (ss-si-u) Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In sobolo. Vsa. potovanja se likajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna tn solidna. — Potnikom, naroenjenim v zapadne dríave, kakor: Colorado, Mexiko, California, Aiiona, Utah, Wyoming. Nevada, Oregon in Waschingion, nudi nase društvo posebno ugodno izvanredno ceno ćez Galveston-Odhud na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele Kveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aireji, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. MÚ (1'J3-2-l 14 ;ili 1.') let stii.r, ktcM'i íiikí, do lončarske in pečarske obrti veselje, se sprejme v puuk pri Antonu Piletiř, stara vas.p. Ší.-Jernej. I I Vino na prodaj I | ■ ■--1_ ■ ■ Prav dobro rudeče namizno vino, posebno pa fino belo starino (zeleniko) ima na prodaj kmetiška šola na Grmu. Cena rudeÈerau 44, belemu 48 vin. liter (tTO.o-8) Posestvo, (183-3-1) obstoječe iz već njiv, gozda, travnikov, vinograda in sadnega vrta je na prodaj. Gospodarsko poslopje je v prav dobrem stanu, Cena približno 10.000 kron. Več pové lastnik Tomaž Muliič, vas Gradeje pri Brli cerkvi, zadnja pnSra Smarjeta, jir- ŽENSKE LASE (234-24-21) zmešane in rezane, kupujem na malo m veliko. Vnaki nabiralec las naj se prepriča, da plačujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (haroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejAem nafcinu. — V zalegi imam najfinejša mila svetovnuznane tvrdke H. Kieihauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleku m mnugo priznani) tekočmo Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščuje prlmt. SpoStovsnjem se pri poro Suj em Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiSe). pop^s-bvo kje na Dolenjskem ob cesti in blizo župne cerkve ležeče, z dobro pitno, najbolje živo vodo preskrbljeno. Biti mora zadostno drv za kurjavo, steljein krme za petero goveje živinein poliaza pridelovanje žueia. Piše.naj sb pnd naslovom N. N. p. resi. Žužemberk.- (l8if-2-l> (112-1Í4-7) ïovaiMia stťojov in železí^livariia K, & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran. sejalnib strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatllnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilnlh kotlov, grozdnih In sadnih mlinov In stiskalnic itd. Posebna Izdelava sesalk. vodovodnih naprav, bencinovih motorjev In lokomobil, vrtalnih strojev In strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec. oV Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji 'm m^m Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji' ^^^^ Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zasto^^za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, ISOZtlSltiČ^ Dunajska cesta itev. 31. 158 DOLENJSKE NOVICE. 1! j iz hrastovega losii, vsake velikosti do 70 licktolitov prodajo M Breyer i sinovi v Križevci. Cena počenši 6 K od 100 litrov. 1 Kupec mora sode v Križevcu prevzeti. (148.5.4) ki ima veselje in sposobnost za trgovino ter nekoliko nemščine -——veŘf, sprftjme — ■ ■ J. Razboršek v šmartnem pri Litiji, {Ď2-6-6) m \i iros p J rp Lj je na prodaj Joieta Jordana v Grobljah (sedaj v Ameriki), četrt ure od Št. Jerneja. Posestvo obstoji iz hiše št. 22. z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, 12 njivam, 2 dela hoste in dvema travnikoma, kakor tudi s pravico pašnika. Diaiba na, drubno se bode vršila dne 16. t, m. dopoldan ob 8. uri na. lica mesta. Prodajalec si pridrži pravico kupnine do IB. oktobra t. 1. potrditi ali odkloniti. Več se izve pri oblaBČencu Jan6ZlJ JOP-dan-U v Grobijali šl. 38. pri St.-Jerneju. {173-3-2) Učenec, Gostilna Ferlić, Glavni tr^. iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. (131-0-5) Ordinira vsaki pondeljek od 10.—5. ure. WxočL&jeu -XTineL- Imam v kleti veČ sto hektolitrov pristnega belega, Črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (83-16-9) viQoiçrailnik in trgovec (VoilnjiiTi DiRiiRUii-liitra). kateri ima veselje za peïarijo, sprejme se pri (16(5-3-3) J. Mehora v Rudolfovem. (1-24-17) Prodajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SiNOER-jevi šivalni stroji Singer Co. del. družbo šivalnih strojev v Novem mestu, Glavni trg št. 88. Z 500 let stara lekarna, v kateri se izdelujejo po izkušenem zdravniškem receptu želodčne kapljice (z varstveno znamko sv. Marka) Te Želodčne kapljice, ki so izgotovljene po receptu, ki g^a mi je dal zdravnik na razpolago, so se izborno obnesle za vzdrževanje zdravja, Postavno zavaravano. (z v'ars'bvexxo ker je dokazano, da je nervoznost, bledoličnost, nespečnost, migrena, glavobol vedno 1« posledica slabe prebave, in vsled tega pomanjkljive tvoritve krvi. Kapljice izborno učinkujejo pri prehladi želodca, želodčni slabosti, slabi prebavi in ž njo zvezanem telesnem zaporu in breztecnosti. Izpis iz skoraj vsak dan ml prostovoljno priposlanlh zahvalnih pisem: Z Vašimi ModČnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mOjo hóer dolgoletne bledičnosti. Prosim, poHljite mi zt 8 K še 3 tucata. Z odliénim spoštovanjem Henrik Kubricht, krajevni sodnik v K'