/j 1 j' rl 0 'i j A V v /1 N D ŠTUDIJSKA knjižnica KRANJ,Titov trg KAKO BOMO DELALI » V LETOŠNJEM LETU • Proizvodni plan za leto 1967 je Proizvodnja avtozračnic je pred-eestavljen na osnovi predvidenih videna skozi vse leto v treh izme-deviraniih sredstev, ki jih bomo nah. prejeli od Jugobanke — GDK (Garantirana devizna kvota) in ki ne bo večja od kvote, ki smo jo pre- LETO VII. — ŠTEVILKA 1 KAJ DELAJO STROKOVNI DELAVCI V RTS? Piše: jeli nai osnovi novih standardnih receptur za leto 1967, ki jih je KRANJ, 20. JANUAR 1967 predložila RTS im na osnovi struk-_________________ ture nabave surovin — konvertibilno področje — vzhod — domače tržišče, bi s temi sredstvi lahko proizvedli 13.000 ton gumijevih zmesi, (ostalo odpade na kord, žico, tekstil, ventile itd.), za teh 8.000 ton zmesi pa nekaj čez 4.000 ton kavčuka in regenerata (vzeli bomo okroglo 4.000 ton zaradi lažjega računanja). V letu 1964 je bilo n. pr. za 12.000 ton izdelkov potrebno: 3.000 ton (75%) naravnega kavčuka ali 2.190,000.000 SD 800 ton (20 %) sintetičnega kavčuka ali 424,000.000 SD 200 ton (5 %) regenerata ali 46,000.000 SD Skupaj 2.660,000.000 SD 400 Delovna enota 13 — velopnev-matikarna Predlog plana upošteva proizvodnjo veloplaščev z žmulo v 4 izmenah, kakor tudi redno proizvodnjo plaščev in zračnic 14x4 in povečanje proizvodnje velo-zračnic na 250 ton. prcšani iz- nimo, da je pri tem delu sodelo- izdelkov. Ker to še zdaleč ne po- valo 20 sodelavcev RTS (razvojni kriva naših strojnih kapacitet, ki _ ____________________________ _________ tehnologa, operativni tehnologi omogočajo pn polnem izkorišča- posledica preselitve preš razvojni laboratorij itd.). Vsak od 20.000 ton proizvodnje, v stiskamo II. Delovna enota 14 delki I Planirano zmanjšanje proizvod- njih je povprečno prihranil Savi smo bdli prisiljeni zagotoviti še ... , . .. - dodatne tuje aranžmaje, bodisi v 9,140.000 dm v enem letu, ah ce .. v. . ... obliki avansiranega izvoza, bodi-odštejemo njihov bruto osebni do- gi y obliki dodeiavIljih poslov, hod ek na leto, blizu 7,000.000 din. Ce bi vsak član kolektiva prihra- Plan proizvodnih delovnih enot: nil enako vsoto bi to zneslo 10,5 Delovna enota 10 — valjarna I milijard din. Profil Save pa zna- ša približno eno milijardo din Dokončno se v naslednjem letu letno. Komentar, upam, ni potre- ^me ''»stavljalmca v obratu I, bomo v najkrajšem času uspeli ker se v ta prostor preseli pove- . . x. . ... , .. I1fvn- na tej preši proizvajati plošče za Delovna enota 15 — stiskama II Zaradi zalog termoforjev in pomanjkanja surovin smo predvideli proizvodnjo termoforjev šele za II. polletje 1967. Za litostrojsko čeljustno prešo nismo prejeli nobenih fiksnih naročil im tudi ni planirana. Vendar predvidevamo, Ivan Škofič dipl. ing. To vprašanje je večina bralcev prav gotovo že večkrat slišala, ne malo pa jih je to vprašanje že večkrat tudi postavilo. Ker sem eden tistih, za katerega se ne ve, kaj dela, in ker dobro vem za mnenje nekaterih o nas, bom poizkusil na to vprašanje delno odgovoriti. Zelo na kratko, vendar podkrepljeno s številkami, bom prikazal del tistega, kar so naredili tehnologi v razvojno-tchnološki službi v preteklih dveh letih. Na bliki je podano razmerje med uporabljenimi vrstami kavčuka (v %) v letih 1964, 1965 in 1966. Za ilustracijo je na isti sliki označeno tudi povprečno evropsko razmerje v letu 1965 in stanje v ZDA istega leta, kakor tudi planirano stanje za Savo, za leto 1967. Vzemimo ceno naravnega kavčuka 730 din/kg, povprečno ceno sintetičnega kavčuka 530 din/kg, ceno regenerata pa 320 din/kg. čana konfekcija velozračnic. Ostale kapacitete bodo koriščme v nezmanjšanem obsegu. Predvideno je tudi vlečenje vseh velo oblog za velopnevmatikamo. lito «1^ W Odnosi />°rQ.b» kariukev v SaW ' Za enako proizvodnjo je bilo v letu 1966 potrebnih: 1.950 ton (49 %) naravnega kavčuka ali 1.423,500.000 SD 1.333 ton (33 %) sintetičnega kavčuka ali 706,000.000 SD 717 ton (18 %) regenerata ali 164,900.0000 SD Skupaj 2.294,400.000 SD Razlika obeh številk je 365.600 Morda bo kdo od bralcev pripomnil, da je v RTS zaposlenih 80 delavcev. Naj ga pomirim s trditvijo, da na podlagi izvršenih nalog na podoben način lahko pridemo do podobnih rezultatov tudi za ostalih 60 delavcev RTS. In na koncu bo morda še kdo pripomnil, da na svojem delovnem mestu nima prilike, da bi Za 12.000 ton letne proizvodnje tisoč din in predstavlja prihranek prihranil toliko na materialu, ali je potrebno približno 8.000 ton pri surovinah v dveh letih. De- kakorkoli drugače. Pa poglejmo še nekaj številk! Mesečno gre 10 ton gumiranega korda med odpadek. Če se odpadek korda zmanjša (samo z večjo pazljivostjo pri delu!) na polovico, predstavlja to 5.000 kg x 1200 din/kg = 6 mili- Strokovn! tečaji za delavce proizvodnih DE Na eni zadnjih sej upravnega od teh je prejel pismeno vabilo in odbora je tov. Judita Arko - Rako- skripta. Prvi dan, to je 12. 12., se vec poročala o poteku dveh teča- je od določenih 25 delavcev tečaja jonov mesečnega oziroma 72 mili-jev, ki sta bila organizirana za udeležilo 6 delavcev. Zaradi pre- jonov letnega prihranka. Samo de-delavce proizvodnih delovnih enot. majhne udeležbe je bil tečaj pre- set ljudi naj bi z gumiranim kor-O pripravah in organizaciji dvo- ložen na naslednji dan. Namestnik dom ravnalo kot s svojim denar-dnevnih strokovnih tečajev je de- vodje delovne enote je o tem ob- jem (ker to je njihov denar) in lavski svet podjetja v letu 1966 vestil še ustno vseh 25 delavcev, rezultat bi bil: 7 milijonov letnega sprejel več sklepov in zadolžil gu- Ta dan pa sta na tečaj prišla sa- prihranka na enega člana kolek-marski izobraževalni center, posa- mo 2 delavca. Predhodno se za- tiva! In take primere bi lahko na-mezne strokovne delavce ter radi opravičljivih razlogov ni nih- števali še in še. Tako imenovanih vodje delovnih enot. Takrat smo če opravičil. Jasno je, da tudi ta notranjih rezerv pravzaprav še zapisali: »Namen strokovnih teča- dan ni bilo tečaja, jev je, da se delavci seznanijo s Po sklepu delavskega sveta so za tehnologijo, stroji in napravami udeležbo na tečajih odgovorni ter napakami, ki se pojavljajo pri vodje DE, vendar je razvidno, da njihovem delu na njihovih delov- kljub dvakratnemu obveščanju de-nih mestih.« lavci niso prišli na tečaj. Ob analizi izobrazbene struktu- Razlogi, ki jih navaja vodja vare delavcev po delovnih enotah je y.arne nc morejo biti opraviti ilo ugotovljeno, da je le-ta naj- čila, npr. ni udeležbe, ker ni sank-slabša v valjairni II. Prav zato sta c*j. oziroma tečaj m uspel, ker je bila v tej enoti najprej organizira- v obratu I. , Vodstvo valjarne mora biti samo prepričano, da so potrebni ti tečaji oziroma morda kaka druga Delovna enota 11 — valjarna II Za predloženi plan proizvodnje za leto 1967, ki znaša 14.400 ton, je potrebno 12.200 ton zmesi. Ker smo v letu 1966 vključili v proizvodnjo mikser 160 1 obstoječe kapacitete povsem zadoščajo. V prvem kvartalu predvidevamo ukinitev gumiramja avtokorda in brizganje protektorja, ker bo v tem času že pričel obratovati del novo zgrajene avtopnevmatikame. Delovna enota matikama 12 — avtopnev- nismo začeli izkoriščati. IVAN ŠKOFIČ Plan za leto 1967 predvideva povečanje proizvodnje v tej delovni enoti. Povečanje predstavlja v glavnem 6 novih BOM tovornih preš, katere smo v letošnjem letu postopno aktivirali. Za proizvodnjo sta planirani tudi dve češki preši. Ena češka preša naj bi bila v bodoče namenjena izključno za popravilo avtoplaščev, ena pa bo rezervirana za izdelavo ogrevnih duš. na dva tečaja. Navajamo dobesedno del poro- gumarskega izobraževalnega feo oblika izp0p0injevanja na u r\ VoT>aT da je bila to popotnica mnogim, ki so zjutraj prihajali na delo. Ko je stal na vratih čuvajnice in pozdravljal prihajajoče, je vsakogar, ki je nosil steklenico s seboj, vljudno poprosil, naj jo pusti kar pri njem in naj jo pride iskat, ko bo šel iz službe. Toda očitno se je zmotil v svoji domnevi, kajti vsak je imel v steklenici le mleko ali čaj — le nekdo je priznal, da ima čaj z vinom. No, ko je vratar pogledal (ali poduhal) steklenice, je ugotavljaj da sta mleko, čaj itd. dobila kaj čudno barvo ali vonj. V glavnem pa je ta dan minil v obratu I dokaj mirno v primerjavi z obratom n. Ko sem postala v obratu II pri vratarju, se je tudi tu ponovilo tisto z mlekom in čajem. Žal je v tem obratu precej več delavcev, zato je nekaterim le uspelo pretihotapiti pijačo v tovarno in učinek tega se je kmalu pokazal: ob 11. uri se je pred vratarjem zbrala množica delavcev in hotela tm vsak način izsiliti izhod iz podjetja. Opazovala sem to in si mislila: mar je naša demokracija, naš toleranten odnos do nediscipline in naše samoupravljanje res doseglo že tisto stopnjo, da lahko zahtevamo visoke osebne dohodke in dodatno delitev, sami pa prav malo naredimo, da bi to dosegli z delom? Vprašujem tiste, ki so se v sredo znašli pred vratarjem: zakaj tako odločnega pohoda ne pripravite tudi tedaj, ko vozimo tone in tone odpadnega materiala, korda, avtoplaščev in drugih reči na kupe v obratu II? Mar vas bolj zanima: boste šli zadnji dan v letu tri ure prej domov, kot pa stomilijonska izguba zaradi odpadka? Zgleda, da reforma še ni uveljavljena. V glavnem se je ta dan slabo končal. Ob 12. uri jih je bilo že precej v »rož’cah« — le tisti, ki so še delali inventuro, vratarji, šoferji in še nekaj drugih je moralo biti na svojih mestih. in drugih vzdrževalcev. Kar po 3 vzdrževalci pridejo na 4 delavce v neposredni proizvodnji. Večji del strokovnega in kvalificiranega kadra je izšlo iz stare »Victorie«, novi kader pa vzgajajo sami s pomočjo tečajev z izpiti ter z gumarsko šolo, ki je podobna naši poklicni šoli. Obe pnevmatikami »Victoria« in »Danubiana« tudi sicer tesno sodelujeta, zlasti na komercialnem področju, medtem ko imata skupni razvojni sektor. Dvorišče podjetja in neposredna okolica proizvodnih prostorov so sorazmerno lepo urejena; polno je zelenic in nasadov cvetja. Pozornost zbujajo kopica različnih (sicer lično izdelanih) razglednih desk, parol za izvrševanje plana, stenčasov, diagramov in slično, kar pa pravzaprav že nekako sodi v sistemsko posebnost njihovega življenja. (Se nadaljuje) JANEZ PONEBSEK Stopila sem še v upravno Zgradbo in naletela že pri vhodu na našega urednika in enega od vodij DE, ki je vpil i. •' njim: »K... bom jaz teu po g..., če boš še kdaj pisat o nas in to tako, kot si zadnjič!« Vlekel ga je za površnik in ploha besed se je vsula nanj. Res, bil je pijan, toda mar je moral čakati prav ta trenutek, da pove, kaj smemo in kaj ne smemo pisati v našem glasilu. Odšla sem domov, kajti ne počutim se dobro med pijanimi »junaki«. Zvečer sem odšla na prireditev, čeprav nisem dobila vstopnice. Pa nič zato, saj je bilo ob 20. uri še kakih 50 sedežev praznih. To so bili sedeži tistih, ki so se najbolj borili za vstopnice, pa niso prišli na prireditev. V dvorani sem opazovala nekaj pre-napetežev (pod vplivom al-ko-par), ki bi bili kar v redu za humoristične točke — v kakšnem ZOO. Opazila sem tudi, da dvorana kina Center ni bila kaj preveč pripravljena, menim pa, da bi malo reklame lahko obesili. Kot sem zvedela, so to v propagandni službi odločno odklonili in svetovali — tujega aranžerja, ki naj bi dvorano pripravil za prireditev. Na ples pa nisem šla, ker sem se bala, da se bo moj fant Žu-žu preveč napil (in se je res!). Tako, to naj spada še k inventuri 66! Iz stare pošte sem dobila tale dopis: »Spoštovana Micka Gumica, vljudno te naprošamo, če nam preskrbiš žleb, po katerem bi iz gornjih nadstropij administratorke spuščale pošto k vratarju. Zdaj jo namreč kar mečejo z vrha dol — to pa je precej nerodna reč, saj je zadnjič precejšen »paket« padel na nos nekemu potniku, ki je čakal spodaj pri vratarju. S spoštovanjem vratarji »Stara pošta« In še drug dopis: »Naprošamo tovarišico, spoštovano M. G., za pomoč v naslednji zadevi! Pri nas že tretje leto ustvarjamo prospekt za klinasta jermena, in drugo leto za transportne trakove — nikakor pa se nam jih ne posreči dokončati. Če se med člani kolektiva čuti kdo bolj sposobnega, naj se oglasi pri nas. Honorar zagotovljen. P. S.« Na dva moja lanskoletna prispevka je bilo precej reakcije; najprej so se uprli ključavničarji v TH, češ da so res balinali, vendar med delovnim časom in da naj to nikogar nič ne briga. V redu, če to res nikogar nič ne briga (tisti, ki naj bi jih), tudi mene ne bo! Drugi so se pritožili v stiskami I, ko smo pisali o nemarnem ravnanju s kalupi. Pravijo, da bi le-oni imeli red in urejene kalupe, če bi imeli ustrezen prostor. Ko sem jih povprašala, če so tak prostor tudi že zahtevali, so odgovorili: »Seveda, že ničkoliko-krat.« Za danes dovolj, kajti moram k zdravniku, da mi bo dal kaj za reakcijo proti reakciji. Lep pozdrav Micka Gumica Strokovni tečaji... (Nadaljevanje s 1. str.) — kadrovske komisije in druge organi upravljanja, ki odločajo o razporejanju in premeščanju delavcev, naj dosledno upoštevajo tudi to, ali je kandidat za določeno delovno mesto uspešno opravil strokovni tečaj.