ODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ue"w 13. septem 13© Xj©-fco V J_L. 10 let trdnjave. Fet sodnike? je bilo za obsodbo, dra za oproščenje, Zatoženec mirno poslušal obsodbo. Zagovorniki uložili priziv. Dreyfus hode le Se pet let zaprt, njegova žena ga sme spremiti v ječo. Ren ne s, 9. sept. Velika žalo-igra v Ren ne«, kamor s«« se upirala oči vsega sveta v poslednjih pet"h tednih je končana. Stotnik Dreyfus je bil včeraj vdrugič krivim spoznan veleizdaje in izdaja domovine — in obsojen deset let ječe v trdnjavi. Pet sodnikov j * bilo za obsodbo, dva za oproščen]©. Sodba potrjuje degradiranje. Ker je Dreyfus že pet let kazni prebil na Vražjem otoku, bode imel še polovico kazni prestati. Kakor bi nek poseben pomen imelo, se je podnebje pri napočenju vo^ jn n,rig>poludne je bilo nadaljevanje obravnavo. Nebo se je zjasnilo. Varnostne naredbe so bile še atro-geje; glnde poslušalcev so bili še holj strogi, nikomu niso pustili sebi J vzeti kukal*, tudi večje novce težje < d pet frankov niso pustili, da bi seb ^j vzelit tako so ljudem žepe preiskovali briči dep. »stične Ijudo-vlade. Naznanilo obsodb e. Po 1 [ urnem posvetovanju se je sodišče povrnilo zopet v dvorano in izročilo spisano sodbo predsedniku »fouaustu Čitanje obsodbe je prousročilo zelo dramatičen prizor. Sicer '-»soren glas Jouauseta se je tresel in tudi roke, v kterih je držal epis se tresle v sicer kot železo trdem autokratu. Sodba seje glasila kakor že preje omenjeno na defu't z:: pora v trdnjavi, to je od 14. oktobra 1S94. naprej, tako da ima Dreyfus biti šm pel let zaprt. Iz tega je razvidno, da Dreyfusa ne bod»> zopet odposlali na Vražji otok, ker tam ni trdnjave. Najbrže bode ►dposlan v kako francosko trdnja-"o v družbi žene in tja po velikem trgu Place de la 8(^ufcja Republique, na mostovih, kteri vodijo čez reko vijočo se skozi sredino mesta, pa se blesketala modro ru-deča barva pešcev. Vojni oddelki so od VBeh strani obdali Lyceum, vse to se je zgodilo prav mirnim potom. Ni bilo čuti nobenega znaka rogu, ne udarcev bobnov, še celo ne zapovedovanja častnikov, kteri so samo z roko dajali znamenja. Današnja konečna obravnava se je pričela ob 7.30 zjutraj. Ivanred-ne naredbe za varnost in mir so bile odrejene. Oddelek policajev in vojakov je zasedel vse vhode Lvceja vsako osobo so telesno preiskali, ako nema skritega orožja, na dvorišču pa je bil oddelek vojakov. Vstop v dvorauo je bil dovoljen samo 50 osobam. Damam niso dovolili vstop, izvan soprogi Laborija in Štirim drugim gospem, niti „bela dama*', neutrujeua poslušalka Dreyfusove pravde ni smela zavzeti svoj navadni sedež. Sodna dvorana je bila polna orožnikov, bričev in vojakov ter so ti bili raztreseni med poslušalci in dopisniki listov. Bled kakor stena in znaki na obrazu so kazali, da ni mi nolo noč oči zatisuil, je bil zatoženi Dreyfus, izgledal je kakor oni, kteri gre poslednjo pot —- na morišče, Globoko je imel udrte oči ter tajno odsevale. Med poslušalci je bil baron Rus-^ seli iz Killowen, lord iz Angli-- Je, tad i danes ni manjkal; dalje je bil na sedežu za priče bivši justični minister Trerieux poleg druge odlične gospode, v drngej vrsti je sedel Match ieu Dreyfus, brat zato-ženca, poleg njega pa orožniški stotnik. Ob 7. uri 30 min. dopoludne je Maitre Demange pričel zagovor in sicer nadaljevanje včerajšnjega. Lepo je odmeval njegov glas po obširnej dvorani; častniki in vojaki pri vratih na straži stoječi so se na prste vzdigovali, da bi zamogli videti izvrstnega govornika; mnogim poslušalcem so se utrinjale solze in tudi nekaj sodnikov je bilo vidno ginjenih, ko je zagovornik Demange vsako besedo posebej na-H glašal, ko je rekel proti sodnikom obrnjen: ,, Vi nesmete računati z mogočim s lučaje m. Sodnik mora imeti dokaze. Na njegovej vesti ne morali s«« jih odvesti na zrak na dvorišče. Predno so sodniki vstopili v dvoran i, je bilo straža n\ za-povedeno prezpnti rati in med tem je J ona ust preči tal sodbo, Dreyfus ni bil navzoč v dvorani med čitaujeui sodbe. Čakati je moral v drngej sobi, tam mu pa naznanil zapisnikar sodbo. Ivo je čul izrek sodnikov je rekel mnogo sku-šeni mož: ,,Kljuhu temu sem nedolžen llt in z rokami vil. Gospod lli 11, Laborijevpomočnik mu je naznanil obsodbo natančno in hotel z lepimi besedami povedati. ,,Kaj je?" prašal je Dreyfus. ,,DHget let trdnjave", mu je odgovoril Hill. ,,Pričakoval sem to", je odgovovil Dreyfus. Z^na Dreyfusa je nestrpno pričakovala izrek sodbe. Mlajši brat obsojenega bi imel s kolesom prinesti poročibi; toda šel je počasi peš. Od britkosti skušena žena je mirno sprejela naznanilo. Tolažilo jo je le, da ne bodo moža zopet odposlal i na Vražji otok in smela blizo njega bivati. Jutri bode Dreyfus podpisal pri-ziv in zato ne bode še nastopil kazni. Zarnčljiva je etrahopetnost, ktero so pokazali sodniki v tem slučaju. S poGetka so bili trije sodniki za oproščenje, toda jedoega so pregovorili, da naj ž njimi glasuje, Češ Dreyfus bode dobil najnižjo kazen in priporočen pomilo-ščenju. Oba sodnika, ktera sta glasovala za oproščenje, sta znana in sicer major Braon in stotnik Beau-vais. Prvega je predsednik sodišča povabil, da bi se ž njim vozil na dom, toda glasno je odklonil to povabilo, potem šel v cerkev in skoraj celo uro klečal ter molil. Vsled obsodbe Dreyfusa so ee vršile v raznih krajih demonstracije in sicer: v Rimu, Odesi, na Dunaju, v Buda pošti, Milanu, Neapolu, Madridu, Parizu, Ohicagi, Harris-burgu, Luisville in druzih krajih v Zjed državah. Denarje prihraniš, ako se pri pošiljanju teh v staro" domovino obrneš na FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich St., New York. Novi nayal grabeže? pokojnine. Ugled Grand Army že nekaj časa sem trpi pri dostojnih in trezno-mislečih meščanih, in to ker vedno poskuša, stari pokojninski sistem naše dežele zavreči in zvezno blagajno izročiti plenenju. Sirotišna pokojninska poštova od 1. 1890. je venčala one poskuse, in celo s to postavo, ktera se da vendar tako liberalno tolmačiti in jim jo je na klonila Harrisonova uprava, niso še zadovoljni člani Grand Arm v, temveč zahtevajo stvari, kterih ni mogoče dovoliti v očigled liberalne postave. Za administracijsko dobo (Jlevelauda so ravno tako tolmačili razne paragrafe kakor za Harrisona in člani Grand Army so bili lahko zadovoljni ž njo ; toda od McKin-1 eye ve uprave mislijo zopet kaj vet* pridobiti. Njih nezadovoljnost se tiče tolmačenje postave glede dohodkov kake osobe kedaj ta siromak postane in je opravičen do siromašne pokojnine. Člani Grand Army hočejo višji dohodek, neg . se slaga z opravičenjem do pokojnine. Pri tem so pa še tako perfidut. da pod Harrisonom trdno določena navodila pripisujejo Clevelandovej upravi, samo da bi pridobili vtis, češ, demokratična uprava je z nami slabeje postopala. Priznati moramo McKinlevn, da je pokojninskega komisarja Evansa dosedaj dobro podpiral proti grabeži pokojnine in upamo, da jih bode tudi sedaj odklonil, in ravno tako tudi korgres, na kterega se obrniti prete, ako bode uprava obstala pri navodilih, ktere so postavili za uprave Harrisona v varstvo zvezne blagajne. Toda za gotovo to še ne vemo, ker nahajamo se pred volitvijo predsednika in ob takem Času se pol i ti k a rji boje ,, vojašk i h glasov", in reči moramo, da vlada, ktera poskuša zvezno blagajno varovati pred grabeži pokojnine, najde premalo varstva od javnega mnenja te dežele. Take postave, kakor o podaljšanju roka glede zahtev, ktere se opirajo na vojue službe, in o poznejšem navedeuju dneva pokojnin, kakor o zahtevah, ktere se v obče ne vpirajo na nezmožnost dela nastale vsled vojne službe, temveč na nezadostne dohodke, je ljudstvo malomarno sprejelo, namesto, da bi odločno postopalo proti grabeži pokojnine,zato pa so ti vedno bolj predrzni postali, politikarji so se pa še bolj podvrgli tem zahtevam. Ako bi v tej deželi ne bilo druzega uzroka, vojne do skrajne meje se izogibati, toraj bi morala zadostiti gotovost, da bi vsaka vojna zahtevala par človeških starosti za uesramna korupcijska pokojninska plenenja. Po druzih državah se pokojnine znižujejo, tembolj, ko se čas vojne oddaljuje, pri nas se pa vedno poninožujejo, ker napravljajo vedno več razredov za pokojnino opravičenih. Prvotne pogoje za opravičen je do pokojnine med vojaki in častniki nikdar ne drže, in največjo pokojninsko sleparijo pokrijejo z lepim plaščem domoljubja, in ako se kdo tako daleč spozabi, da bi temu sleparstvu oporekal in nasprotoval, ga še celo nazivajo slabega domoljuba, ga obsojajo in celo zasledujejo. To je sicer pripravno sredstvo, da zamorejo kritikovati in napadati neljubo vlado ter jej predbacivajo, da ni dovolj domoljubna, in to se uprav sedaj godi s to vlado, ker ne odpre državno bla-gajnico na stežaj, da bi zamogli pokojninski grabeži z obema rokama notri seči in jo opleniti, ako bi davkoplačevalci še tako krvaveli. To predrznost so se pa priučili od politikarjev, kteri tudi zajemajo iz državne blagajne tako globoko, kolikor le morejo, ako le zraven pridejo. no Razprtija med Filipine i. Manila, 11. sept. Šes=t sotnij 19. pešpolka se je v krcalo na pre-vožni parni k ,,Indiana", da odrinejo na Iloilo, kjer bodo opravljali službo namesto 1. prostovoljnega polka iz Tennessee, kteri se v nek-terih dnevih povrne v domovino. Minulega julija je bil duhovnik Agli pav iz katoliške cersve izobčen, Od istega Časa je nadškofa t Manili hudo napadal in pridigal takozvano „ s veto vojsko". Sem pa, ker je krstil Aguinaldovega sina, provzročll je razprtijo med nadško-fovimi prištaši in „sveto stvarjo" Slednja je najvažnejši dokaz, s kfce-rim vplivajo Filipinci na deželno prebivalstvo. Kako b o d o š I i F i 1 i p i n c e m do živega. Washington, 11. sept. V vojnem oddelku mislijo, da se bode vojskovanje proti Filipinci na otoku Luzonu zgodaj pričel,> in sic^r po general Otisovem načrtu, kt-iri pa ostane š<» tajen. Naj ve* je odvisno od tega, kdaj bode prenehalo deževno vreme in to je zelo negotovo. Mi nolo leto na pr. ni nastalo suho vreme pred 1. decembrom, letos pa upajo, da bode deževno vreme popreje prenehalo. Pod vsemi pogoji z vojskovanjem noč'j o čakati do decembra. General Otis je vojnemu oddelku svojHČasno poročal, da bode razdelil Filipine v vojaške 'ikra je, kakor hitro mine deževno vreme in Filipine- zatrl, kakor so storili z Indijanci. Kadarkoli so bili namreč Indijanci k uporu nahujskani, dal je vojni oddelek poveljniku dot>č-n^ga vojaškega okraja, v kterem je nastal upor, povelje poslati vojake nad upornike. Ako bodo ta načrt naFilipinah vpeljali, razdelili bodo otok Luzon v dva vojaška okraja in sicer tako, da bi Visa vas spadali v jeden, Sulus pa v drugi okraj. V prvem bi prevzel višje povelj-uištvo general Lavvfcon v drugem pa general McArthur. Slednjega bi čakali najhujši boji, imel bi pa pri svojih operacijah prosto roko in bi ne vpljivali nanj niti iz Manile, uiti iz Washington a. Glavni poročnik je dobil danes zjutraj iz Manile brzojav, da je prevožni parnik ,,Senator" z desetimi častniki in 660 novinci iz San Francisce dospel v Manilo. Novinec Viljem B. Godthwaite je med potom umrl. Splošen boycot za leto 1900. » — Po vseh delih civiliziranega sveta so javno izrekli svoj gnev nad sramotnim izrekom vojnega sodišča v Rennes, posebno ker se je že preje videlo jednostransko postopanje sodnikov in ni bilo druzega pričakovati, nego da ti vojaški sodniki potegnejo z generalnim štabom in vojaško kanalijo, ne zmeneč se za pravico. „Francoskemu narodu je potreba pokazati splošnjo zaničevanje in to z vsem poudarkom od vsega civiliziranega sveta. Zato ker nema nobenega sočutja za čast, zato ga je potreba potipati na najbolj občutnem mestu, to je pri njegovej neči-muruosti." To je izrek necega angleškega lista. Kot sredstvo Francozom dokazati splošnjo zaničevanje so izumili občni boycott Pariške svetovne razstave leta 1900. Ne sicer od strani vlad, ktere so obljubile sodelovati pri svetovni razstavi temveč od straui mednarodne velike in male obrtuije in od trgovcev. Ali reči smerno, da je to nesmisel. Do otvorenja svetovne razstave na Mara polju bode še precej mesecev minolo; občni gnev proti francoskemu narodu, kteri je nastal vsled izreka sodbe v Rennep, in se pojavil po vsem kulturnem svetu, ue bode več tako plapolal, kakor te dni in se zelo polegel. Kdo pa zamore že dauec vedeti, kako se zadeve do odprtja svetovne razstave na Francoskem rešijo? Katedralui kapitel v Ostrogonn na Ogerskem se je prvi oglasil z boycotom. Ovrgel je sklep, da bi razstavil dragoceni zaklad katoliškega primasa (nadškofa), saj tako poroča brzojav iz Budimpešte. Kapitel se namreč boji , da utegne na Francoskem priti do silnega preobrata, in da bi bilo kaj lahko mo goče, da bi na razstavo poslane dra-gocouosti bile uničene ali poškodovane. Ta sklep iz previdnosti katedral-nega kapiteljna vOstrogouuje tako daleč opravičen, v kolikor se tiče zgube ali poškodbe nenadomestljivih zgodovinskih cerkvenih zakladov: in enako utegnejo postopati v več slučajih, ter doma pridržati marsikako vrednostno stvar, za kojo ne bode posestnik v mirnom t^ku življenja vskrbi, kar se pa o Franco-skej ne more reči, ker francoski narod mu ne more več dati onega zali panja in varstva za nenadomestljive dragocene stvari. \ si to lahko pripoznamo in je deloma opravičeno; toda splošen boycot Pariške razstave od straui obrtnikov in trgovcev zelo razvitih dežela na svetil pa ni pričakovati vsled Dreyfusove zadeve in tudi ni spelji v. Naj si bode moralični srd te dni še tako velik proti Francoske], toda kmalu se bode oglasila ,,druga mi* sel", to je mirnokrvnost; ako se v Parizu ne pojavi kaj druzega, ue bode svetovna razstava leta 1900 vsled nesrečne Dreyfus-obsodbe od 9. sept. 1890 mnogo trpela. Do tja se bode javno mnenje mogoče še s kako drugo zanimivo zadevo bavilo in Drevfusova zadeva bode potisnjena v ozadje in morala prostor napraviti novejšej. Pueblo, Colo., 7. sept. Gospod urednik! Prosim dovolite mi malo prostorčka v cenjenem listu ,,Glag Naroda", da naznanim pretresljivo vest, ktera se je tukaj pripeti'a- Včeraj popoludne je Iv. M a v c, žena našega rojaka Franc Mavca v kuhinji kurila za večerjo. Da bi bolje gorelo, vzela je polno posodo petroleja in polila ž njim žrjavico. Plamen je šinil v posodo, ktera se je raznesla in goreče olje seje razlilo po vsem životu nesrečne žene in po nogah njenega malega deteta, ktero je ležalo poleg nje ua tleh. V hipu je bila vsa kuhinja v plamenu. Na strašno kričanje uboge žene so prihiteli ljudje na pomoč in pogasili plamen na telesu rojakinje, kakor najhitreje mogoče. Revica je bila tako strašno ožgana in opečena, da ni bilo na vsem životu toliko zdrave kože, kar roka pokrije. Zdravniška pomoč je bila takoj pri rokah, toda storiti ni bilo možno druzega, nego nekoliko polajšati grozne bolečine. Pol ure pozneje je uboga mučenica izdihnila svojo dušo, Tudi dete je bilo po nogah hudo opečeno, a ostalo je še pri življenju. Pokojna je bila 25 let stara, doma izZapotoka na Kranjskem, zna-ua po domače kot Šušterjeva Ivana in še le 12 mesecev omožena. Njen mož, ktere mu je žalostna osoda na tako grozoviti način iztrgala sopro- go od njegove strani, od domačega ognjišča, je doma iz Golega, župnija Želimlje na Kranjskem. To je že druga nesreča v teku jednega tedna, ktera se je pripetila v našem mestu vsled razBtrelbe petroleja. Taki žalostni dogodki, naj bi bili našim rojakinjam v svarilen izgled, da bi se za naprej nikdar več ue posluževale nevarnega petroleja pri kurjavi peči. Ravno tako nevarno je napolnjevanje gorečih svetilk s petrolejem, kajti pri jednakih se pripeti na leto neito-vilno nezgod po širnem svetu. Pozdrav vsem roj a ko m po širnej Ameriki. j Z Dolenjskega, 3. avg. Ker tudi čitam aruerikanske slovenske liste, zato imam svoje rojake onkraj ,,široke luže" večkrat v mislih. Čudim se, da Vam je mogoče brez škode izdajati te liste v našem milem jeziku. Ta ugodni pojav na amerikauskem slovenskem časnikarskem polji morem si le na ta način razlagati, da so naši rojaki v Ameriki v boljšem gmotnem sta-nji, da si morejo na tako obširne liste naročevati. Ta pojav pa tudi pričuje, da zraste omika in vedo-željnost naših rojakov, kedar se prepeljejo čez ocean. Zna biti sta pa tisk in papir v Ameriki cenejše, kaj? (Papir gotovo, tudi ni potre-koleka plačati in poštarine je od funta časnikov samo en cent, ajlepše pa je, da ni treba lista nositi od Petra do Pavla v cenzuro. red. ) Toda pustimo to, kar sem napisal itak samo v dokaz, da si v tari domovini večkrat spominjamo Vas. Vi, g. urednik in č. čitatelji Vašega lista bi pa radi izvedeli kaj novic s Slovenskega, osobito z Do-□jskega. Toda to je težko napisati. ker vse važnejše novice itak že iz naših novin izveste, ter jih dobro izbrane zopet v svojih listih svojim čitateljem podajate, V obče moram pohvaliti %^se Vaše Kste v tej zadevi, ko postrežete s tolikimi mnogovrstnimi novicami in drob-tinarni, tako, da sem na pr. jaz v zadregi, kaj naj bi Vam napisal. Pa začnimo z vremenom, če-tudi me bode Prešeren v nebesih grajal, da nič boljšega ne vem. V obče letos na Dolenjskem ni bilo za razne pridelke preveč neugodno vrbtne. Seno in otave so dobili ljudje' dovolj. Žito je bilo slabše od lanskega, ker je bilo preveč deževja med cvetjem. Sadja bode silno malo, jabolk skoro nič in orehov tudi ne. Morel ice ni bilo nobene, breskev bode malo. Slive, kterih je pa-ItftoB obilo, baš zdaj obirajo in prodajajo ■ imajo kaj lepo ceno. Grozdje bode dozorelo, ker sta bila julij in avgust , Sir! Ill Mi nismo edini pivovarji na svetu, pač pa emo -pi-vovar, kteri vari in prodaja najboljše pivo, ktero se imenuje II Ali piješ to? Naprodaj je povsod i v steklenicah in sodih. .. Izvrstno glede čistosti. Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, Mica ■MBI ■ _ -........TT Entered as second clas matter at tl*e New York, N. Y. Post office October 2. 1893 ,,GLAS NARODA". List alovenakih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by F. SAKSEfL. 109 Greenwich St. New York City Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Lm. Evropo za vse leto . . . gld. 7.- pol leta......3.50, „ fcatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki^ ,Glaa Naroda" izhaja vsako =>~edo in soboto. »GLAS NARODA' („Voice ok the People4') Will be i sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic ae plačr. SO cen tov. Dopisi brez podpisa in osobiiosti no uatisnejo Dunar naj se blagovoli poslati p<> Mou>y Order. Pi • spremembi kraja naročnikov rrotiuao, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika Dopisom ii> poSiljatvam nar«dite naslovom : „Gias Naroda". 109 Greenwich St N. w Y<-rk Cilv zelo topla. T. da na mnogih mint-gib trtah je letos zelo grda boh-zen, ki bode vzela skoro polovico pridelka. Ta bolezen je pleauoba, ki stori, da postane grozd plesnjiv in pepelast, potem črn in razpokan, da ni za nič in da ga je še grdo pogledati. — Kakoršna je ta bolezen na trti, taka je tudi naša slovenska politika, o katerej se le čudim, da jo Vi, g. urednik kot svoboden Amerikanec, nikoli ne obsodite. Zakaj ne opozorite naše Slovence, kako škodujejo slovenstvu, ker se tako na stranke cepijo, na stranke, o kterih ogromno število Slovencev nič vedeti neče?! Zakaj ne p 'veste4, da je neumno, ko se uboge Slovence skuša po časnikih razdeliti na liberalce, klerikalce, krščanske so-, cijaliste, demokrate?! Zakaj ne grajate naše liste, posebno Ljubljanske? Zakaj jim ne očitate, da v Ljubljani ne vzdržujejo Bloge tako, kakor štajerski Slovenci? Naši zavezniki Cehi se nam poemehujejo in nas pomilujejo, da smo tako kratkovidni politiki. Nas žalosti, g. urednik silno, da se strankarstvo tudi Se na Goriškem razširjuje, da •e ondi veledelavni domoljubje med •»boj ravsajo in kavsajo. Žalosti nas, da obe slovenski stranki v Ljubljani v svoji zaslepenosti Bku-ftate prepir zasejati še med štajerske in koroške Slovence. Žalosti nas, da se tako umetno goji slovensko strankarstvo v Ljubljani, ko vsi dobro vemo, da sta tega kriva le oba slovenska voditelja, ki sta osebna protivnika od kterih dobro vemo, da v srcu nikdar tega odo-brujeta, kar pišeta in kar ukažeta in dovolita pisati. — (Dostavek uredništva: Prav mnogokrat bi radi rekli kako besedo o ,.domačem prepiiu'% toda vemo kak odgovor bi dobili: Brigajte se ta svoje razmere, nas pa v miru pustite. Razmere pa dobro poznamo, toda preakromni smo, da bi se postavili sodnikom. Da pa med narodom največjo ,,zdraho" delajo nekteri mladi gospodje, kterih vsakdanje skrbi so zelo omejene in najdejo zaslombo in potuho blizu cerkve sv. Miklavža v Ljubljani, pa vidi kdor ima oči, in čuje, kdor ni gluh.) Razne vesti. J eden milijonar manj. Ve6 nego stokratui milijonar Cornelius Vanderbild je 12. t. m. vsled kapi na možganih v svoji krasni palafti v New Yorku v 55. letu svoje starosti umrl. Ž^na, hči, jeden sin in posli so bili pri smrtni postelji. Starejši sin ni smel stopiti v očetovsko hišo, odkar se je oženil z revno deklico, radi česar ga tudi umrli oče v svoji oporoki ni omislil. Cornelius Vanlerbild je bil tretjega rodu BVPtozuane amerikanske milijonarske družine, ktera je posedala velik del najboljših železnic severne Amerike. Pri Vanderbildo-vih železnicah posluje približno 150.000 raznovrstnih delavcev. Njihovo delo Vanderbiltove milijone od dne do dne pomnožuje; njegova smrt, in ako bi tudi vsi Vanderbilti pomrli, jih prav nič ne gine. Jeden milijonar več ali manj, kapitalizem ostane vedno isti ožemalec delavskega ljudstva. „F:ikirjt" se nadejajo dobre žetve. De \ve3-e v sprejem in prazniki v to svrho hudo že sedaj ne malo število ,,fakirjev" za tisoče pomnožili. Mož, kteri mnogo takim prodajalcem daje delo je rekel te dni, da bodo med Deweyevo slavnostjo nad 10.000 ,,fakirjev" na cestah po vseh delih mesta ponujalo svoje novosti. Ljudje iz vse dežele celo iz Califor-nije bodo samo radi prodaje De-Wevevih novosti prišli v New York. Ob De we-v o vem prihodu bodo te fakirje spustili na človeštvo in še par te i nov pozneje Upajo izdelovalci novosti j, kteri spravijo v žep glavni dobiček, na zlato žetev. Že dalj časa s ■ si izumitelji belili glavo, kako bi izumili kako Deweyovo uo\ >al in p 'slediea temu bode velike množine prav smešnih pa tudi bedastih novostij. Najnovejše v tej stroki je samoumeviiO skrivnost, k. r h h boj« ponarejanja, isto bodo --le • ••> prieetku s-lavnesti prodajali. Slad k or hode eenejši. Tru-it sladkorju j<-znižal ceno /a iste, kt.-n -zkJ.,uču«. nj<-g v sladk r prodajajo. C'«na je določena za ku-povalce na debelo in nastopi po I reteku <',( dni. Potem b^d^ trg- v-ci n;» debelo plačevali 4 94tio cente za funt sladkorja, toda tudi drug« družbe, ktere se pečajo s sladkorjem so nemudoma določile isto ceno za ^se odjemalce. Nek tern tvrdke, kakor Arbucle Brothers in dr. so določilo nekoliko višjo ceno, dovolj i le pa nekoliko večji odpust St trideset milijonov ali pa potres. Mož srednje starosti je hitel t-dni v banko Jarmudovsky & Co. v New Yorku in zaklical klerkn Aleksandru Mintzu : „Dajte mi takoj 40 milijonov dolarjev, ali potres bode uničil banko." Mintz je zgrabil moža in oba sta se borila na tleh in zdrobila okno, kar j" policaja privedlo in ptujega možn prijel in odvedel v zapor. V bolnišnici, kamor so moža prepeljali, so ga zdravniki blaznim spoznali in izročili blazuici. Vlak nadponi i ene železnice v plamenu. Velik je bil strah in trepet potnikov vlaka nadpoulične železnice v nedeljo v Brookiynu, ko ju iz tal z ljudmi napolnjenega voza pričel švigati plamen in marsikdo se bode še dolgo časa spominjal na grozovito v žnjo. Ko je vlak ostavil postajo, zgorel je motor z velikim pokom in predno je zamogel motor-man se zaviro vlak ustaviti, švigni! je ogenj skozi tla :n v malo minutah je bil ves voz v plamenu. Ženske in otroci so pričeli obupno kričati, in nektere ženske so že nameravali poskakati skozi okna na cesto, ko so priskočili nekteri možaki in preprečili osodepolno nesrečo. Tudi občinstva zdolej na cesti se je polastila nepopisna razburjenost; poklicali so nemudoma požarno hrambo in ambulance. Konečuo se je vendar posrečilo razburjene potnike toliko pomiriti, da so v redu izstopali in korakali poleg tira do bližnje postaje. Očividci trdijo, da je velik čudež, da pri splošni razburjenosti in veliki nevarnosti ni nihče ponesrečil. Okrogel milijon. V sedajnih dobrih časih je kaj naravno, da je v gorenjih slojih nekaj ljudi, kteri z svojim denarjem ne vedo kaj početi. K tem ljudem je prištevati tudi angleškega bogataša sir Tom Liptona, odličnega Irca, kteri je svujo _>i>če občudovano ladijo ,,Shamrock" poslal sem, da bodo tekmovala s „Co- lumbijo" za amerikansko čašo. Ta ,,špaš" ga stane okrogel milijon. ,,Shamrock" namreč cenijo na S350.000. Vsak mož na ladij i dobi priboljšek. Za spremstvo „Sham-rocka" je kupil Bir Tom Lipton parnik ,,Erie" za malenkost S375.-000. Častniki in moštvo obeh ladij dobiva primeroma visoko plačo. Dnevni stroški ,,Erie" znašajo najmanj S2o00. Vožnja par-nika ,,Shamrock" do s^m bode veljala kakih $150.000. Ilazun tega je najel Lipton osem parui-kov ob dolenjem zalivu, kterih ga vsak velja povprečno $100 na dan. Ako računamo vse skupaj je milijon gotov. Sir Tom Lipton je radi svoje uljudnosti zelo priljubljen, kar angleški časopisi jako hvali-sajo. Roparski umor. Bartisto Spingola 31 let starega Italijana so našli tedni v njegovem stanovanju umorjenega in oropane-ga. Spingola je prodajal sadje in snažil čevlje v New Yorku in stanoval sam v basementu. 141etni deček, kteri je delal pri Spignoli je našel truplo, ko je prišel zjutraj na delo. Bilo je še gorko, iz ust in velike rane na glavi je tekla kri, stene so bile s krvijo oškropljene. Spingola je bil pri svojih rojakih znan skopuh. Imel je pri sebi dostikrat do $200, ko so pa našli truplo so bili vsi žepi izpraznjeni, zato misli policija, da je bil rop povod umora. Delo za 1500 mož. T r o y, N. V., S. sept. American Steel A' Wire Co. (žični trust ) je včeraj pokupila tovarne Crown Point Iron Co. vpostevši 20.000 akrov zemlje, 27 milj železnice, zemljišče s hišami za stanovanje v Crown Pointu, istotako rudnike Witherbee Sherman it Co. in druga posestva v Port Henry in Mine-ville, Essex Co. Družba bode na obeh krajih takoj B 1500 možmi pričela izdelovati bessemersko jeklo iz domače železne rude. Posten tramp mrtev. Sim Wray, splošno znan pod imenom ,,pošten tramp" je na Potters Field, Harts Island, našel slednji počitek. Pošteno ime si je pridobil, ko je našel listnico s tisočakom in izročil isto pravemu gospodarju. Za to dejanje ni sam nikoli iskal hvale, pripovedoval pa je dogodek takole : Nekega mrzlega večera 1. 1SS4. sem poprosil kakih 40 osob za par centov, da bi plačal prenočišče in si kupil kak požirek, toda zaman. Pred Park-hurstovo cerkvijo sem našel denarii ico s tisočakom. Sel sem potem v najmanj 70 krajev menjat tisočak, toda povsodi so me s smehom odpravili. Ako bi bil lino oblečen, zmenjali bi mi bankovec brez pomisleka, tako pa so mislili, da je ponarejen. Čez dva dni sem čital v časopisu, da je v Hoffman House stanujoč mož zgubil denar, in obljubil dobro plačo tistemu, kdor bi prinesel najdeno listnico. Z velikim trudom se mi je posrečilo priti do moža. Ko sem mu podal najdeno listnico s tisočakom je djal : Vi ste najbolj pošten tramp na svetu. V plačilo sem dobil S100 in pijače kolikor sem hotel piti. Drugi dan je bila moja slika videti po časni-nikih in moje ime kot ,,honest tramp" označeno. Stroj nadomesti 200 delaveev. Ashtabula, O., 11. sept. Veliki stroj, s kterim bodo rudo izkladali iz ladij, je sedaj popolno izgotovljen. Današnja prva poskuš-nja se ni prav povolji obnesla, morali bodotoraj še marsikaj popraviti. Stroj je edini te vrste na svetu in opravlja delo za 200 mož. Pet tacih strojev bode zadostovalo, da 1000 v tukajšnjem pristanu pri rudi de-lajočih mož spravijo ob kruh. Ker se boje nekakega nasilstva od teh ljudi, stražilo stroj noč in dau; razun tega je po noči od vseh strani električno razvitljen. Ako se bode stroj obnesel, ga bodo vpeljali v vseh pristanih kjer izkladajo rudo. Ze več let so izumljenje tacega stroja prerokovali, akoravno so stro- Strašno trpljenje. M i I w a n k e e, 10. sept. Na par-niku „Case" pta dane« dospela sem kapitan Richard Freeman in mornar Nelson Aquire, kiera sta spadala k moSfu na vcžnji pri F^rt Gratiot potopljenega parni k a,, Clintona" in ladije ,,Grimsby". Z ladiiann vred se je potopilo pet osob med temi tudi kapitauova zena. V soboto, 2. septembra, se je parnik ,,Clinton" v strašnem viharju potopil in moštvo seje rešilo na barko „Grimsby", ktera se je tudi pričela potapljati. Z velikim trudom so ostali zbili skupaj plav, na kterem so se rešili. Pet dni so nesrečnike na plavu drvili valovi po jezeru sem in tja. Jedeu mornarjev je vsled lakote zblaznel. V četrtek je našel parnik ,,Case" oslabljena mornarja na plavu in ju vzel na krov. Trnst tiskarskih strojev. P 1 a i n f i e 1 d, N. J., S. sept. Iz zanesljivega vira se poroča, da bodo v Trentonu v kratkem inkor-porirali trust tovarnarjev tiskarskih strojev. Osem tovarnarjev je v to že pismeno privolilo. Od večjih tvrdk, ktere nočejo pristopiti k tru-stu so: R. Howe je včeraj poročalo, da je predsednik Krtiger sklenil suzereneteto Anglije v Transvaalu pripoznati, kar pa tukaj le malokdo veruje. Sicer pa ostane položaj nespremenjen. O p o r t o, 9. sept. Vsled razširjanja kuge, vedno več tovarn zaprejo in število brezposelnih je na-rastlo na 12.500. Včeraj sta dve oso be uuirle. Vojaški kordon je tako pomanjkljiv, da lahko vsakdo m^sto zapusti, kdor vojake podkupi z denarjem ali živežem, ker j mi slednjega primanjkuje. Velik smeh prouzročnje trdovratni poskusi oblasti priti na sled mački, ktera je kakor pravijo, požrla okužene miši. L o n d o n, 11. sept. Vojuo mini sterstvo razvija neprenehoma veliko delavnost. V uradu admi-ralitete je imel včeraj prevožni vodja ves dan dovolj posla. Danes so častniki tega oddelka obiskali razne pristane ob obrežju, da bi izbrali pripravne prevožne ladije. General sir Redders Henry Buller, kteri bode britiški vojni v južni Afriki poveljeval, bode buje v aaboto odrinil proti Kapu. Belfast, 11. sept. Tukaj seje vršil javen shod, pri kterem so molili za odvrnitev vojske med Angli jo in Transvaalom. P r e t o r i a, 11. sept. Nestrpno pričakuje občinstvo podrobnosti odloka britiškega kabineta. Državni tajnik Reitz je odpotoval v Johannesburg v Kapstadt. O mo-gočosti vojske ljudje živahno raz-motrivajo, akoravno prihod au-gleških vojnih čet ni še ravno posebno znamenje vojske, ampak v tem kritičnem času pomeni le pora-n oženje armade v južni Afriki, ktera je bila dosedaj pomanjkljiva. London, 11. sept. Iz Pretorije se brzojavno poroča, da je 1000 Ircev ponudilo transvaalaki vladi svoje službovanje v slučaju vojske. Isto je bilo sprejeta. Pariz, 11. sept. MeBtni sovet je v soboto dovolil oOO.OOO frankov, da bi se Francoska \amvala pred kugo. To svoto so razdelili med dotičue zdravstvene urade. Barcelona, 11. sept. Mnogo trgovcev v Catalouiji, kteri so se upirali, nove, od vlade naložene davke plačati seje skesalo. Mnogo tisoč strank je že piačalo davek. Sedaj so jim dovolili prevažanje blaga. D u n a j, 11. sept. Zelo razbitih je prišlo danes več kolesarjev iz vasi Wilka-Prodersdorf. Ko so kolesarji Um mimo pokopališča vozili, planili so nanje kmetje, misleč, da so hudobni duhovi in jih začeli pretepati. Ljudje so Btopili raz koles in pokazali, da so pravi ljudje, toda vkljub temu so jih kmetje tako dolgo pretepali, da so nezavestni obležali. Potem so vaščani zbežali. B e r o 1 i n, 11. sept. Dekla Berta Berger je umorila vdovo Filitz z sekiro. Dekla, kteri je umorjena aka-zala muogo dobrot, je vse obetala, med drugim tudi to, da je zid ob oknu s krvijo namazala, da bi vzbudila sum, da je kak ptujec učinil umor. Umorila je vdovo zato, ker i o je večkrat karala. Bombay, 11. eept. Ker je prišel še ob času blagodejni dež Be v m ■■ i 3ETir>, tsfr v Jugoslovanska Katoliška Jednota. | ^ Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Pr«dB*idnik: Jožef Aovift, Box 26«, Ely, Minnesota. PodprmlBftduik: Josip Pezdirc, 1024 South 13 th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Bnx 105, Ely, Minnesota: II. „ Jon N Globok Ait, Box 302, Ely, Minnesota; Bla?n mk: Matija Agni6, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSikn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj s« blagovolijo pošiljati na I. tajnika 1 van Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI: K društvu sv. J«-ž.-fa št. 12, Braddock, Pa., Auton Drašler; „ ...........». Joh" Stehlaj. Društvo štnje 3G udov. Ivan Gov že, I. tajnik. Društveno glasilo jp „GLAR NARODA"- zatoč ni Iudiji nadejajo boljše letine nego pred dežjem in s« ui veft l»ati lakote. Tudi bombaž po d^žju veliko lepš« ol>eta. Pariz, 12. sept. ,,Figaro" danes poroča, da j* dr. Pozzi, kt<>ri zdravi kapitana Dreyfnssa rek^l, za njegovega bolnika je z^lo malo upanja. Po mnenju zdravnika bode Dreyfus živel samo še par tednov, k večjemu par m^s^cev. Bolnik za-more uživati samo mleko. Te posameznosti so eporofiili vladi in ee hode danes pri seji kabineta o tem govorilo. Časopis dostavlja, Dr^y-fusov položaj daje vladi zaželj^no priliko, izvršitev obsodbe zabraniti. Budimpešta, 12 sept. Kadi budnga deževati j a in povodu j i ho morali odložiti ogrske konjiškp vojne vaje pri Papi, kteri h se jp nameraval tndi cesar Frauc .Tož^f udeležiti. V Al»o-Kazmarku je udarila strela v deset vojakov in štiri od njih ubila. London, 12. sept. Kakor po rofcevalpc ,Daily News4 iz Rima poroča, so vatikanski dostojanstveniki v skrbeh radi papeževe notranje bolezni. Bolnik jf- zelo slab iu komaj zamore govoriti. Njegov osobni zdravnik dr. Lappoi je poklical k bolnikovi postelji dr. Mazzonita, kteri je papeža operiral. Dunaj, 12. sept. Avstro-Ogrska vlada in Rnsija, so srbskoga kralja Aleksandra posvarile naj nikar ne potrdi smrtne obsodbe čez kakega radikalnega vodja radi udeležbe za-zarote proti raz kralju Milanu, ker bi obsodba utegnila dati povod vstaji. Pravica. (Dalje.) Nekoliko omoten vsled žganja je uemo predse zrl in se prav široko vsedel. Pred njim pa se je drenjal cvet Dunaja na Bivem tlaku; v visočini pa seje noč borila s poslavljajočim se dnevom ; vedno bolj so bleščale plinove sveti Ulice v dolgih zaporednih vrstah, električna luč pa te oadkriljevala, češ: jaz vas porinem v pozabljivost; zvezdice na nebu so migljalo iu zrle na trudne potnike zemlje . . Da, dal . Zdehalo se mu je in ftiroka, žuljava, zagorela roka mu je počasi zdrčala na kolena. Na debelih, sivih delaluih hlačah ■o bili videti široki madeži od rude- opeke, ktere je dobil pri posled njem delu, pri stavbah v pred meat ju. Nemaruo je gledal te madeže ter ■ prsti praskal. Hkrati se mu v duhu prikaže ous siromašna koliba tam zunaj v predmestja, gorej podstrežjem je bih ono zaduhlo in vlažno stanovanje, v ktere m Bta oba poslednja leta siromašno životarila — kdo vt čakaj? -. . Videl jesiromašno postelj in nbožico z belim, hudo upalim licem, videl je sam sebe kako je v poslednji trenotkih sedel Be zadržanimi solzami poleg nje ob robu postelje,videl kako to i.jeni ugašajoči pogledi njega ljubeznjivo in skrb* ktera ga tako trdo drži iu ga tako nogledali — t' no l>ili poslavljajoči pogledi, ona »>-i v njegovih rokah izdihnila sv -o dušo. . Lahno in t atko se je nasmehnil, med tem pa je s prsti cukal hlačnico, njegov pogled pa zrl v živahni promet in s^m in tja drvenje voz, konj iu kolesov. Zopet je nemo in nepremakljivo sed^l na k lupi. Le na njegovih ustnicah je osi a 1 še nasmeh, oči pa imel zaprta. Videti je bil kokor bi bil zadovoljen in nekaj prijetnega premišljeval; nekako tako kakor preje, ako je na večer po dobrej kupčiji, z vozom zavil na malodvo rišče in otrokom seboj prinesel ke slaščice, ti pa mu z veseljem nasproti hiteli. Toda preobilo bolečin in sramote, globoka rana, ktnra je hila vsekana v njegovo poštenost iti čast v poslednjih l Z odličnim spoštovanjem Andolšek iu Plut, gospodarja 306 So. Union Ave., Pueblo, Colo. Naznanilo. Našim obrtnikom, trgovcem in saloonerjem priporočamo, da svojb oglase ali advertisements priobčijo v Koledarju za 1900, kteri je že v tisku. Cene so jako nizke. Naš KOLEDAR je vsako leto zelo razširjen in razprodan in ga hodemo za drugo leto veliko več tiskali, ker smo ga do sedaj še vedno lahko razprodali. Oznanila so v KOLEDARJU skozi vse leto Čitati. Naši trgovci, obrtniki iu saloonerji bi morali vedeti, da je reklama ne-«>i hodno potrebna za trgovino. Uredništvo ,,Glas Naroda". Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Micb. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino. Vae blago je sveže id prve vrste-Naša posebnost so EtW kranjske klobase. T^s Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v njem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi fipe smodke. V obilen obisk priporočaje se rojakom z velespoštovanjem F. P. Sedlar. Šestleten rešilec življenja. V Waldliausenu na Spodnjem Avstrijskem sta se nedavno kopala šest letui Leopold Wagner in štiriletni Friderik Strohmeier. Muli » Friderik je predaleč zašel, da muje segla voda preko glave. Njegov prijatelj Wagner je šel tak> j za njim ter rešil Friderika gotove smrti. * * * Služabniške plače. ,,Wiener Zeituug" prijavlja temeljem § 14. izdano cesarsko liaredbo, s ktero se — za sedaj provizorno — uveljavlja davno potrebna in težko pričakovana regulacija služabniških plač. Ta zakon določa za vse sluge plačo od 400 do 700 gld., službeno starostno doklado po- 50 gld. za vsakih pet let službovanja in aktivitetuo doklado od 20 do 50 odstotkov plače. S t^m so državni sluge končno dosegli, za kar so se veliko let poganjali in kar co tudi saslužili : pošteno plačilo za pošteno delo. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fiue SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis. Iz proste roke ?p32 ©Ca-SLJ v Kandiji, pole# Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vRa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme iu še posebej za mesarijo. H>ša ima 7 sob, 2 kuhiuje, kaščo, kleti, ledenico, skedenj in p<">d, 2 seniei, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, kt^ra se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem Be na koBi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, VBe strehe bo pokrite z opeko, ('ena 12.000 gold. tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem samec in nemam dedičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, štev. 3, pošta Nov« Mesto, Kranjsko, Avstria. Pnuoi mi kje dru^dobis lUVUI III I sedaj za $40.90 100 gold. avBtr. veljave s poštnino vred 841,10? FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich Street, N e w York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino. Francoska parobrodna družba Tr Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avetria). Paruiki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne La Bretagne La Touraine Lrt Normandie La Champagne La Gascogne 16. sept. 23. „ 30. „ 7. 114. 21. oct. Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje Glavna agencija za Zjed države in Canado: 32 BROADWAY, NEW vORK. V srečnem domu navadno ljubijo godbo. GLASOVIH, za $500 ali ()UG1JE /a S250 si le malokdo od nas zamore omisliti, še manj pa na nje igrali. ,, 1 lome _Music IJox^' pa si lahko vsakdo omisli in iijra razne najieve. Muzika je uvrstena na valjčke z jeklenimi iglami, kar je jako trpežno. Glas je zelo prijeten in glasen kakor orgije. 1-^ra vse priljubljene napeve, raz vedru je bolne in pohabljene, živahne pa spodbuja k plesu, ter razveseljuje posebno mladino. S temi orgijami lahko igraš 1000 komadov, ktere si lahko izbereš sam. Zares £udeien instrument. Imamo tisoče spričeval od zadovoljnih kupovalcev, kteri v mnogovrstnih besedah izražajo svojo zadovoljnost- Stane samo S6.00 v pripravni škatulji. I?to Vam dt*-pošljemo, ako pošljete S^ naprej. Agentje lahko zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošlji 2 ct. znamko za cenik. STANDARD MFG. Co., 45 Versey St., New York, P. O. Boz 2S53, Dept. 74 sMKEKiBSISHHBiiliS^ KM^K&SHHHHH! g I Mestna liranMca v Novem Mestu S3 obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, ia jii M HI M M HI m po 4°|o ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem s« pri tej hranilnici ponuja lepa prilika Ste-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. D^uarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. aaaiBaa[BMMiaHiiBisiiiaBi!si!g5g.B!a| ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako bp nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, 81. mi „ v usDje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81. ,, v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 h „ v usnje vezane, 90ct. Jeza« na križu, zlata obreza, $1. ti „ „ v usuj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr., SI. 10 ti h „ v usnje vez. ,90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 8Qct. h M v UBujevez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 05 ct. »- f, v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. t* i« ,, v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. 81.10 m ,t i» v usnjeSO ct. NaAa ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 4(Tct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. i Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjeka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za. mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Na£ ceaar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Ilaubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski liati iz avstrijska zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto m^d Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubinaskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-b ki Vina na prede]. Dobra rodeča in ernavnia 40 d«» 55 centov galuna s p- > ' rv i. Dobra bela vina p ,V>"do (m nt galona s p- - x! vi--'. Z naroči:/ m i vsa k i » ■}> tudi novce ali M- y O rti -r. NIK. RADOVICH, 702 Vermcn t Street,. Sati Francifc> Ca1. Podpisani priporočam vs^m Slovencem in Hrvatom v Dol iar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno hoflern točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in drage LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Baric h, DOLAK I3AY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grooerljsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE m KUHINJSKO OPRAVO. V«e prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-vi:1 e, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saioon^ 400 Eim Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, svpže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri me .i se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam s veležLOvanjem IGNAC MIKLICH. 1024 South 13. St,, Omaha, Neb/ Vedno s^m pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijačo, finim v h i s key e m in izvrstnim* smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je 1© tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. llllnAlMllt'l I[ffil n't .,1^11 .„;£. ,-j I r^-.i.rtAr. ..nat:.....;:2s.1„alL iiiJl'....^,.,,,^ ImI ............... Vsem Slovencem v Allegheny, Pitts? urgu in okolici so toplo priporoča STROGO SOLIDNA A, A. CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodba, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ■1'iyiiymiywqyiiiBpi.u npuminpi- iiign- ■* '^I'l-'mri -UJM ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. b© uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE al i broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarej am slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko,' ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem uda ni IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoma posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnie ▼•akorrstne fi ne smo tke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini iidelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigar«" i barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na »ah te vanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Usoroe (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expreso trosto in se pri Bprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, oney Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda*'. Moj naslov je : F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. __Sy o ji k s voj i m I Spratai agentje se sprejmo proti ngodnim pogojem. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih org^elj se priporoča za izdelovanje in popravu KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 gias nim od S25 naprej in treba dati S5 „are" Boljše vrste od $4o do $100. Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : H . ■,; Silvester Strametz, ravnatelj mestne gmllje (Citizen Consolidated Band) potrjujem da harmonike izdelane po John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in se zamorejo ui)ora-bitk^ri nakej godbi na. žice, trobente ali piSčali. v.r..... . ...... fH % m hb ^ 1+ i # # l k i * # # 1 I # j 4 KapsctL na ELY, - - - - M NNESOTA, priporoča Slovencem svoj- trpTEE i Meram Mason | kakor obleko za r. . S j. .. • ?. t r o k f-. čevlja, škornje J| in dru stvari, k- • ■ r iti : ? : t i; i n o vsake vrsto. ' £ \ se t lug«.. je o >* »it* po nizkej ceni. Da i je prti.' ■]■ sv. .J ' urejeni w v b: - -vež pivo, ti na vina jf in \vhiskH\ t-v mi n /• ^ fine s m o d k e. w K j j '- n potioira rojaka ! ^ KNAb: Hi« »• . KUEHNE " 11 W'lliam Street. I'roOHi/-. in po- oji v -t; , nakaziiire, menjirp, in dolžna pismi. (znosili;«- in iyJei'l' /-ii»tt•>«"*)«- :> itAjv^vc, V ml ; ■ is* .^iikM predstavlja srebrno uro d i na pokrovom na vijak r ube), k te rem je ndplana z v« podoba, bodisi: lokomotiva. jf-l,-, ali konj. in Btane z dobrim, F ir • i j. kolesovjem i f T kamnov srtmo. . 50 ; in na 15 kamnov samo Ns zahtevanje razp siljaio ce-- . niki frankovani. Tfoštf .ja p->strpž}»a in amstvo za roV>-'. j ^ mojfj g^slo. Za ol'ilo naročbe sp priporočam z vh 13 po-kovanjem : Jofcoh Stonich, V. MAhISON STUEKT. fHICAfiO, ILL ii ^ <> i,- ^ -ir- -r: * "-^gj^tfiiigjSiu :>r»<1 T ■-•-!' r r v»-»m pvoj kras- no Vr^JP:, I Mo te/ f^lorence t 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno b-.d< - to'- 1 razno izvrstno bvpžp ^ pivo. posebno«?t i r« m p o r t i r a n o p 1 z h n- 4j|. s k o p i v o, : i v i :ia; izvrstne smodkfi in o k n a n a j b :! i a ■ orl^m dajal vp.-m goltom ip- proti zmerni cen' ; ob razpolaganje je lepo | keg-ljisce. Posebno se p*-i p - y-r- rojakom za razne evpča-nosti, vesplice. poroL* i., ker storil hnd^m kar je v moji Slovenci obiščete me obilokrat! S-uop k svojzm! Se spoštovanjem Frank Gole. h o te i i r 177 Atlantic Ave., JBrooklvn, N. Y. - ^r Vr ■—*>.- ijlli'1 kmibsisiss^EIP: J CM:-.: KKKKKKH msmmmk m | Mestna hranilnica ljubljanska M obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg P® 4:°|0 m s is s X ^ brez odbitja novega rentnega davka. JigJ Denar — tudi amerikauski — se jej lahko pošilja narav- W J J n»st ali pa s posredovanjem ..Glas Naroda". jg 11 SI MBlHHliiMKEa <.-•«ff Edino slovensko podjetje! Pozo r Slovenci! SUSSES fe Co. ..GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. T. Posreduje rojakom prevoz nie listke za najholiše parnike po n a j n i ž j i h c e n a h. iJonro poučimo posredu-j eni o, da puste naprej pot vati. kar drum agentje* na zapadu ne morejo storiti in so potniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno pa/ijo oni, kteri za koga listek kupijo. — n ^ - "j i --------pazijo oni, kteri za kotja listek kupijo. nlJe Pr«^trl»imo tn protlajam.. rojakom v..žnje listke v Kvropo ali staro domovino za vse p aro h r o d n e d r u /. 1> e i n ž <• I e / n i c e p.. Zjediujenih državah najceneje.— j osi I j am o v staro domovino d e n bodisi za /asobne osobe ali 1 ranilnic e a r j e V'""" "" 1111 Hranilni c e po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo \sak. jx>tujoč v-staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU. ker premnogokrat se zgcnli, «Ia kupijo listek kje na zapadu v New York pa vsled kake železnicne /.amude ali nezgo.! sani., kak., uro prepozno dospejo, paraik odrine tt^no In ti ljn.ije morajo jxitem na sv. stroške Čakati po več dni, med tem. ko si tukaj kaj lahko pomagajo. I-.nako je s potniki i,- stare domovine sem v Ameriko; na zapadu ali v Evropi i -i - . » ......... .............- ..........t napadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe med tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden N e«' York. nazaj poslan, torej po čemu si delati nep .irebne skrbi in strah; za potnike, kteri potujejo l»rez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker it- čas preti rag. — ' N a s e d en a r n o ] > ; i 1 j a n j e v staro domovino je na zelo solidnej pnllagi m vsako posiljatev odpošljem.. s prvim hitrim pamikom. Odposlali smo pa Že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Tor a i vse prednosti g. .\..r e v vseh teh zadevah obrniti se le do : FU- SAK8ER CO (,.i;las naroda-') iog Greenwich Street, New York. - v-7?'^ K,lor potuje v star. domovino nai nam brzojavi doh.»lie da brzojavi i/ Hi i i M i ali Osuict;, Montkkala. ChICAGE itd., ker i/ teh kraiev vo/ijo i dn.. \ Ni w V..RK, \ sakdo „:,i ,>reje vpraša, kdaj pride v -sj-.u \ .»R k m jm> k t ere j žele. -uei. da ga r iš človek pride p.-čakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. \ edno naj \ sakdo pa. i na številko 109 Greenwich Street. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasovi ti in proslavljeni zdravnik OwMWmP&MB, Ml Ml sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljuhljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih Mor tudi vnanjil holeznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-dih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opaBnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh yedjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki bpleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na erbi m o i m. stotine nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. /VAiY FOTIl^K se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svoio bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., kansas. city, mTssoUbi.