Poštn! urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCelovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 9. APRiL 1982 ŠTEV. 14(2065) Pravilnost našega staMšča do sedmojuiijske zakonodaje je potrdita tudi razprava v odboru OZN . Kakor smo v našem listu kratko predstavnik Bahnev je posebej pou-poročali, je odbor OZN za od- daril, da je za odbor važno vedeti, če so pripadniki etničnih ali rta- Pravo vseh oblik rasne diskriminacije na svojem letošnjem zasedanju v Ženevi ponovno razpravljal uidi o tem, kako Avstrija izpolnju-je obveznosti, ki jih je prevzela z ranimi mednarodnimi dokumenti 9!ede odprave rasne diskriminaci-in spoštovanja človekovih pra-vic. v okviru te razprave pa je bilo Posebej govora tudi o avstrijski Manjšinski politiki ter so se posamezni člani odbora OZN zlasti zankali, koliko je Avstrija v času od Zadnjega zasedanja napravila za Uresničitev manjšinskih pravic. Vprašanja, ki so jih člani odbo-^ stavili predstavniku avstrijske ^ade, gotovo niso bila prijetna. Ta-je na primer jugoslovanski zar ^opnik Silvo Devetak menil, da se Je avstrijska vlada po svojem prejšnjem poročilu menda povezala s Posameznimi skupinami in da se jrudi razrešiti obstoječe probleme, oda v naj novejšem poročilu o vsem 'Srn sploh ni govora. Zato je kar neposredno vprašal, kako je s prahami manjšin, navedenih v členu državne pogodbe, ki je vendar sestavni del avstrijskega ustavnega Ostema? Nadalje je želel vedeti, ^skaj ni bilo možno ustanoviti sonetov za Hrvate, Slovence in Če-S- In končno ga je še zanimalo, Si so pri šolski reformi, ki je zdaj teku, upoštevali tudi interese snjšin in kakšno stališče zasto-Ps avstrijska vlada v vprašanju otrobih vrtcev. V podobne smeri je šlo tudi za-'Manje drugih članov odbora. Zla-' so se vprašanja nanašala na Problematiko sosvetov in je bilo Piošno izraženo ..začudenje", za-SJ je bil doslej osnovan le sosvet ^ rnadžarsko narodno skupnost. 3ne odbora je očitno zanimalo, akšni morajo biti vzroki, zaradi aterih se narodne manjšine tako osledno upirajo, da bi jih spravili Posvete, ki jih je avstrijska stran ^rio slikala kot največjo prido-' sv za manjšine. ^rez dvoma v tem smislu je zve-zanimanje sovjetskega pred-^avrtika Starušenka, ki je želel veti, kako je trenutno s sosveti, ki ^ j bi pripadnikom etničnih skupin ionsko zagotavljali možnosti, da t- °^ajo o svojih zadevah. Zahod-jg ^smškega zastopnika Partscha ^^snimalo, če so lahko prepričali ^ ' Hrvate, Slovence in Čehe, da ali v RrmMorn ai,i pa vedno madžarsko osnovnih svoboščin. Panamski predstavnik Martinez pa je izrazil presenečenje, da poročilo avstrij- rodnih manjšin enakopravni glede ske vlade ne govori o konkretnih uživanja človekovih pravic Kdaj bo Avstrija iZKORiSTiLA „UGODNO OZRAČJE"? Prihodnji teden odpotuje zvezni predsednik dr. Kirchschiager na večdnevni uradni obi:k v Ju-gostavijo. Ha njegovem potovanju ga bosta poteg drugih spremljata tudi zunanji mini:ter dr. Pahr in mini:ter za trgovino Staribacher, kar obi:ku brez dvoma daje pomen, obenem pa tudi nakazuje, da bodo ob tej pritoino:ti potekati važni pogovori o :odetovanju med obema državama. V okviru priprav na to avstrij-sko-jugosiovansko sreianje je skupina jugosiovanskih novinarjev obiskaia Dunaj, kjer jo je med drugimi sprejei tudi zunanji minister Pahr. Ha pogovoru je Pahr znova (v zadnjem času ze je to namreč že večkrat zgodiio) žeto ugodno ocenii razvoj od-nozov med Avztrijo in iugoziavi-jo in govorit o ..odtičnem zode-tovanju". Pri tem je pozebej na-giazit, da dobri odnozi uztvarja-jo tudi ,ozračje, ki korizti prizadevanjem po ohranitvi in nadatj-njem razvoju ziovenzke in hr-vatke manjšine v Avstriji". Lepo, naz zeio vezeti, bi iah-ko ugotoviti v zmiziu nekdanjega Cezarjevega izreka. Toda: kdaj bo uradna Avztrija začeta izkoriščati to ugodno ozračje v korizt manjSinam — zaj zpričo dizkriminacij, ki ze v zadnjem čazu množijo na podtagi zedmo-jutijzke zakonodaje, vendar o tem te ni mogoče govoriti. ukrepih v zvezi z uresničevanjem člena 7; poleg tega je želel podrobnejše informacije tudi o gospodarskem in družbenem položaju etničnih manjšin, predvsem Hrvatov, Slovencev in Čehov. Predstavnik avstrijske vlade Berchtold je bil vidno v zadregi — vsaj njegova ..pojasnila" k vprašanjem članov odbora OZN so bila vse prej kot zadovoljiva. Tako je glede sosvetov ponovil le toliko, da je bil doslej osnovan samo sosvet za madžarsko skupnost, „več sosvetov pa še ni uspelo ustanoviti". In tudi pojasnilo o vlogi in funkcionalnosti edinega sosveta je bilo dokaj skopo: da so z njim dobili globlji vpogled v položaj madžarske narodne skupnosti in da je sosvet „forum diskusije" — ničesar pa o tem, da bi se z ustanovitvijo sosveta reševanje odprtih vprašanj premaknilo vsaj za korak naprej. O takšnih izkušnjah pa so Madžari že sami poročali na primer na zadnjem srečanju narodnih skupnosti sosednjih dežel, ko so druge manjšine resno svarili pred vstopom v sosvete. Torej je tudi razprava pred odborom OZN za odpravo rasne diskriminacije potrdila pravilnost in utemeljenost stališča, ki ga zavze- 1942 - Štiridesettetnica -pregnanstva in upora V a b i ) o 1982 Na sporedu govori, recitacije in nastop pevskih zborov. SPOMINSKO SLOVESNOST v nedetjo 18. apriia 1982 s pričetkom ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu. Od 11. ure dopoldne bo v prostoru pred veliko dvorano na ogled razstava s!ik in dokumentov O PREGNANSTVU IN UPORU KOROŠKIH SLOVENCEV ki jo je pripravil Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Z udeležbo na prireditvi bomo izpričali zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi leti usodno posegli v življenje našega naroda. Pripravljalni odbor Svet je postal ..bogatejši" za novo nevarno žarišče Prejšnji teden je Argentina zasedla darskih in drugih interesov predvsem Falklandske ali Malvinske otoke, ki so mednarodnopravno pod britansko tudi za prestižno vprašanje, saj so Falklandski otoki eden izmed red- upravo. V Buenos Airesu so na veli- kih preostankov nekdanje imperijske kih manifestacijah patriotizma navdu- veličine. Na nasprotni strani pa je šeno praznovali „zmago" nad britan- treba videti tudi še nekaj drugega: skim kolonializmom; v Londonu pa vprašanje Falklandskih otokov je za so se odločili za ..reševanje" spora na argentinske oblastnike postalo „ak-ta način, da so proti Falklandskim tualno" vedno tedaj, kadar so se otokom usmerili vojno ladjevje. Tako znašli pred notranjimi težavami in so je svet, ki je že sicer poin nemirov nezadovoljstvo ljudstva preusmerili v tn vojnih nevarnosti, postal „boga- patriotična čustva, tejši" za novo nevarno žarišče, ki se mamo koroški Slovenci do zakona lahko v najkrajšem času razraste v o narodih skupinah in posebej do oborožen spopad, sosvetov, namreč: da to ni izpolnitev člena 7, marveč „rešitev", ki Spor med Veliko Britanijo in Argentino zaradi Falklandskih otokov jo moramo zaradi njenega diskri- ima že dolgo zgodovino, njegove kto- minacijskega značaja odločno dosledno odkloniti. renine segajo najmanj 150 let nazaj. Toda „konec stopetdesetletne britanske okupacije", kakor v Argentini imenujejo in slavijo sedanjo argentinsko akupacijo Falklandskih otokov, ni samo zadeva obeh neposredno prizadetih držav, marveč vzbuja upravičeno zaskrbljenost najširše sve- Predsednik predsedstva SR Slovenije je sprejel predstavnike koroških Slovencev v sosvete, ali Za britansko stran gre poleg gospo- tovne javnosti, čeprav gre za majhno ozemlje in za razmeroma majhno število prebivalstva (na Falklandskih otokih živi vsega skupaj le 1800 ljudi), se je ž novim položajem takoj bavil tudi varnostni svet. Obsodil je nasilno reševanje spora ter zahteval takojšen umik argentinske vojske z otokov, obenem pa obe strani pozval, naj poiščeta mirno rešitev medsebojnega spora. Prav tako so se s položajem bavili tudi drugi forumi in povsod je opaziti dvoje: zaskrbljenost, da se sedanji spor ne bi sprevrgel v odkrit vojaški spopad, pa odločna zahteva, da je treba iskati miroljubne rešitve. Predsednik predsedstva SR Slo- nizacij na Koroškem dr. Predstavniki koroških Siovencev so sogovornike obvestiti o aktuai-nem poiožaju in dejavnostih sio-venske narodne skupnosti v Avstriji, o čemer so pred kratkim seznaniti tudi predsednika avstrijske re-pubiike dr. Rudoifa Kirchschiager-ja. Se posebej so opozoriti na dejstvo, da z obstoječo avstrijsko manjšinsko zakonodajo niso uresničene obveznosti iz čiena 7 avstrijske državne pogodbe. Pojasniti so tudi svoje predioge za neposredne konkretne ukrepe, ki bi iz-boijšaii poiožaj stovenske narodne Franci skupnosti in prispevati k sožitju g, ^3ja [g s^vet za ^ bolgarski predstavnik venlje Viktor Avbeij je v sredo 7.4. Zvvitter in predsednik Narodnega °beh narodov na Koroškem. Hkrati nnev je izrazi) začudenje, zakaj 1982 skupaj s predsednikom Re- sveta koroških Siovencev Matevž s° izraziti staino pripravijenost nji- pubtiške konference SZDL Siove- Q,iic. gp^jemu sta prisostvovaia nije Mitjem Ribičičem in čianic. ".mestnik prednik. Repubii-predsedstva SR Sioventje, predsed- nico Repubiiškega družbenega sve- družbenega sveta za medna- p ^'iska vlada ni smatrala za po-- rebno, da bi v svojem novem **°6ilu dala informacijo tudi o 'taiiu sosvetov. Sploh je bila z več strani izraže- hovih organizacij za razgovore o teh vprašanjih z avstrijsko viado. Obojestransko je bito izraženo prepričanje, da ugoden razvoj do- ta za mednarodne odnose Vido '°dne odnose tov. Marjan Osoinik brososedskih odnosov med SFR jetika, da je poročilo avstrijske Tomšičevo sprejet predstavnike Predsednik Komisije za manjšin- jugosiavijo in repubiiko Avstrijo - v koiikor se nanaša na manj- obeh osrednjih organizacij koroš- ska in izseijenska vprašanja pri Re- t^jivo .problematiko, zelo pomanj- kih Siovencev, ki sta jih vodita pubiišk! konferenci SZDL Sioveni-nezadovoljivo. Bolgarski predsednik Zveze stovenskih orga- je Daniio Turk. mora tudi prispevati k dosiednemu uresničevanju čiena 7 avstrijske državne pogodbe. Mimo vsega tega pa ima spor zaradi Falklandskih otokov lahko posledice tudi še drugod. Predsednik španske vlade je namreč že napovedal, da „ta pot pelje do obnovitve suverenosti Španije nad Gibraltarjem" in da na to ne bo treba dolgo čakati. Podobnost obeh primerov je očitna: Argentina pravi, da hoče napraviti konec kolonialnemu položaju Falklandskih otokov; Španija meni, da bo treba nujno čimprej odpraviti kolonialni status Gibraltarja — v obeh primerih pa gre za dediščino britanskega kolonializma. Trenutno je razlika samo v tem, da je Argentina stopila po poti nasilnega reševanja spora, medtem ko Španija zagotavlja, da svoje ..zgodovinske pravice" ne želi uveljaviti ssilo. „Nikdar več Mirne - nobene Evrošime!" Pod geslom „Nikdar več Hiroši-me — nobene Evrošime!" potuje v teh dneh po Avstriji japonska mirovna štafeta, ki bo obiskala vsa večja mesta v naši državi. V četrtek 15. aprila bo štafeta prispela tudi na Koroško: najprej se bo ustavila v glavni šoli v Velikovcu, potem jo bo sprejel celovški župan Leopold Guggenberger, popoldne bo prireditev v Šentvidu ob Glini, zvečer ob 19.30 uri pa bo zaključna prireditev v Mohorjevem domu v Celovcu, kjer bodo poleg infor- mativnega dela sporeda nastopili še znani umetniki Erhard Zach, Gerhard Pilg ram i n J oseh i Hanak. Pobudo za pot japonske mirovne štafete po Avstriji je dala Hirošima-skupina na Dunaju, ki jo sestavljajo povečini Avstrijci, dva člana pa sta Japonca, ki sedaj živita oziroma študirata na Dunaju. V Avstrijo so povabili dva „hibakuša" (to je japonski izraz za tiste, ki so preživeli napad z atomsko bombo — op. ured.) in tako zdaj vodja Obveščevalnega biroja za žrtve atomske DPK, KDZ in ZSM Zveza siovenske mladine in vabijo na prireditev mirovne štafete Koroška dijaška zveza pozivata na NIKDAR VEČ HIROŠIME -NOBENE EVROŠiME! POHOD ZA MiR # Dva preživela poročata o v Ceiovcu 23. aprila 1982 in na atomski katastrofi v Hirošimi DEMONSTRACiJO # Kulturni spored ZA MiR IN RAZOROŽiTEV na Dunaju 15. maja 1982. Četrtek 15. aprila 1982 Skupen odhod in prevoz, ob 19.30 uri v jediinici prijave v KDZ-klubu in Mohorjevega doma v Ceiovcu pri ZSM (0 42 22) 32 5 50! bombe dr. Šuntaro Hida in predsednica Zveze žrtev atomske bombe Nakako Kubo kot neposredni priči tudi avstrijsko javnost seznanjata o katastrofi, ki je prizadela prebivalce japonskih mest Hiroši-me in Nagasakija, ko so bile tam leta 1945 odvržene prve ameriške atomske bombe. Za pripravo in izvedbo obiska japonske mirovne štafete na Koroškem je bila osnovana celovška Hi-rošima-skupina, v kateri so poleg katoliških in evangeličanskih mladinskih organizacij, Zveze demokratičnih žena in Komunistične študentske zveze; zastopane tudi tri slovenske organizacije: Društvo prijateljev Kladiva, Koroška dijaška zveza in Zveza slovenske mladine. Te tri organizacije so sploh aktivno vključene v avstrijsko mirovno gibanje in imajo važno vlogo tudi pri izvedbi omenjene prireditve. Japonska mirovna štafeta „NIKDAR VEČ HIROŠIME - NOBENE EVROŠIME!" pa je le del širokega mednarodnega mirovnega gibanja, v katerega okvir sodita tudi POHOD ZA MIR v Celovcu 23. aprila ter DEMONSTRACIJA ZA MIR IN RAZOROŽITEV na Dunaju 15. maja. Pnstove ,pMstotovščime" im vzgoja koroške šoiske miadine GojpoJ^rjM težave, M' že TteMj časa pejiijo /oMM t:j^ v Tlfjtr:;:, postajajo vedno Mfj očitne tnJ: na .Korošcem. Še n: Jo/go tega, M je Mo govora o g/asi/a MrojM EPO „EJrntner N%cM:'cMen" :'n to neM-tert jpr^tdjM v zvezo s tem ce(o oJ-jfop Mata Ježefnegg ^ogfavarja tvo-PoJnj^^^rjev j po/ožaja mettnega tvetnfM v Ce/ovcK. teJen pa je Jojeg/% vtte^ ^rtza o^oi: g/at;7a ^o-rot^e OVP „Vo/Mze:'t^ng" ter je Mo že govora o njen: ^Mnitv:',* v zadnjem tren%tM je menM te Mtpefo hoteči rešitev, ^i zagotav/j^ na&t/jnje izdajanje omenjenega /itta. TVevarnott nd/nitve /:'tta je teve^a ogroža/a taci: Jo/očeno število Jeiov-n:d mett tado pr: fistn tamem dot t%-Ji v titdarn: Carintdia. V tem td/o-p% pa je preJvtem prizadet t::J: /ngomar Patt, d: dra/ce tvojega dtta Mn za Mem teznanja z izčrpnim: in giododoamnimi domentarji o tvetov- nem dogajanja in te potedej o zgoJo-vintdid MgoJdid, di jid t tvojim „ama tvetiim mečem" poJroMo ana-iizira, M zve javnott vto resnico o zgodovini in je primerno teznanjena z „retnico" o tem, dado Mnatnjo poii-tido v celoti odvia^ajeta „rJeče ži-Jovjtvo" in „tiovantda zioda". ^aj te imamo prav tadema odvetčanja taji zadvaiiti za to, Ja vemo, dado je na primer amorov v Vietnama in E/ MivaJorja „jatno" driv le meJna-roJni domanizem in dado ZDzl „te-veJa" dranijo (e tvodoJo in Jemo-dracijo. ččer je torej grozi/a nevarnott, Ja Patt predo iitta ne do več mogei razširjati tvojid retnie, te je lotil pitanja dnjige. /n iz zaJnje ttevifde araJne-ga čatopita ceiovtde odčine „Klagen-jart" je razviJno, Ja je morai napi-tati pravo epodaino Jeio o prvi tve-tovni vojni, taj je M naJ njegovo dnjigo „Xamenita jronta" (Die ttei- Delegacija KSŠ v Gradcu na obisku pri ZSO v Celovcu V ponedeljek se je delegacija Kluba slovenskih študentov v Gradcu srečala s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Graški klub so predstavljali predsednik Roman Verdel ter Marija Trampuš, Franc Opetnik in Ani Reichmann, s strani ZSO pa so se sestanka udeležili predsednik dr. Franci Zwitter ter Janez Wutte-Luc, dipl. inž. Feliks Wieser in dipl. inž. Kristijan Ogris. študentje so predstavili svoje delovanje v Gradcu in tudi na Koroškem, kjer se posvečajo kulturnemu delu posebno v krajih, ki so narodnostno ogroženi. Graško javnost bodo med drugim seznanili z diskriminatorskim ravnanjem občinskega sveta v Žitari vasi, ki zahteva odstranitev dvojezičnih napisov v ljudski šoli. Klub slovenskih študentov v Gradcu doslej ni imel lastnih prostorov, kar je otežkočalo njegovo dejavnost; sedaj so študentje optimisti, ker vidijo za biižnjo bodočnost tudi rešitev tega vprašanja. Predstavniki ZSO so seznanili študente s trenutnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pri tem so opozoriti, da se nezadovoljivi pravni poiožaj ni nič spremeni) in da nasprotno doživljamo nove poskuse protislovenskih sil, ki se zaletavajo v slovenski jezik predvsem v šoti in tudi v cerkvi. Nespremenjena je tudi odločilna vloga najmanjše stranke v tristrankarskem paktu, zato je bil poudarjen pomen akcijske enotnosti vseh narodno zavednih sii v boju za uresničitev pravic po členu 7. Ugotovljeno je bilo, da ZSO z zanimanjem spremija dejavnost slovenskih študentov in jim bo v okviru svojih možnosti tudi še naprej nudila vso podporo. neme front — Vont /jonzo z%r Piave) ntenJa celo Ježelni šoljM jvet ta-Eo navJttjen, Ja jo je MrošMžn ŠolaTM priporočil Mt pripomoček pr: poMka zgoJovine. 7oJa glej,- jpet enkrat je je izkazalo, Ja 7M D%naj% TMTHdjo no-kenega razumevanja za koroške težnje. AffMtrtfvo za poak je namreč preJlog Ježe/nega Jo/sMga jveta zavrnilo z utemeljitvijo, Ja Pajtova knjiga n: primerna za poak. ZaraJi oJločitve ministrstva za poak torej koroški ačenci ne j:oJo Mef: prJožnott:, Ja M je Jo retntee o fzro^:E ;n potega prve svetovne vojne Jo^opa/:' j potnočjo Pajtove Mj:ge. Da pa t%J: t:rj: ^rog ne č*: pr;Že/ oč* ta Jragocen: v:r zgoJovtn-Jognanj :'n a^taa/nM komentarjev, je /jnJjka jtranka je enkrat pr:'-jkočJa na pomoč: Vo/kize:'tang ko je naprej :'zkaja/a :'n na njen:'k jtranek je Jan za Jnem zagotov/jen projtor tnJ: za Pajtove pajtofovjčtne, za katere — tega je je kat: — ma :'Jej ne ko zmanjka/o. č^orojke jofjke ok/ajt: koJo morJa kJaj pojkrkeJe za :'zJajo zkranfk Pa-Jtov:'k komentarjev, k: k: j:'k potem /akko prfporočJe m:n:'jtrjtva kot po-jeken „meJ:'jjk: kovček" za po/:'t:'č-no fzokraževanje mJaJme — kot pro-t:atež t:'jt:m ačn:'m pripomočkom, k: jo j:'k razn: kran:7c: korojke Jomov:-ne že J:'jkvak'jtc:rai: za z/agane :'n okrek/j:'ve izkrake /evičarjko-ekjtre-m:Jt:'čn;'k kajjkačevf Pač pa k: joJ-jkema jveta, preJen k: je jpet oJ/očJ za kakjno poJokno pajtofovjčino, jvetova/:, naj je jpomn: znanega /a-tinjkega pregovora, k: prav:'.* tacaijjej pki/ojopkaj manjfjjej" (*Če k: k:/ mo/ča/, k: k:7 ojtaf j:7ozo/j. !ra ter. PR!SPEVAJTE za muzej NOB pri Peršmanu v Lepeni! V nedeljo 25. aprila, za 37. obletnico strašnega zločina, ki so ga zagrešili nacistični krvniki nad Peršmanovi-mi v Lepeni nad Žeiezno Kapio neposredno pred svojim porazom, bo v obnovljeni Perš-manovi domačiji otvoritev muzeja NOB, v katerem je Zveza koroških partizanov uredila stalno zbirko dokumentov iz obdobja narodnoosvobodilne borbe. Za dokončno obnovitev Peršmanove domačije in za ureditev muzejske zbirke so seveda potrebna veiika sredstva. Zato je Zveza koroških partizanov uvedia posebno zbiraino akcijo ter se obrača na rojake s prošnjo, da vsak po svojih močeh prispeva za uresničitev te naloge, ki mora biti častna zadeva nas vseh. Muzej NOB na Peršmanovi domačiji bo zajema) predvsem preganjanje Slovencev in partizansko borbo na območju zamejske Koroške in še posebej v okoiici Železne Kaple. Današnji generaciji in poznejšim rodovom bo ohrani) dokumente o zločinih, ki so jih zagrešiti nacisti nad našim ljudstvom, obenem pa tudi o junaškem uporu in boju partizanov, ki so na domačih tleh prispevali s skupni zavezniški zmagi nad fašizmom. Za zbiralno akcijo se je Zveza koroških partizanov med drugim odločita tudi zaradi tega, ker na uradnih mestih ni našia potrebnega razumevanja. Medtem ko je notranje ministrstvo prispevalo 5000 šilingov, koroška dežeina viada ni dala niti groša podpore - pač pa je dežeini zbor za ..domovinski muzej" v Ve-iikovcu sklenii milijon šiiingov podpore iz deželnih sredstev. Po drugi strani pa so se naši rojaki že takoj po pričetku urejanja Peršmanove domačije zanimati, kako lahko podprejo to akcijo. Zato je Zveza koroških partizanov pri Posojilnici Železna Kapla odprla poseben konto štev. 4105 in z oznako „Muzej NOB — Peršman", na katerega lahko vsakdo vplača svoj prispevek. Že pred časom smo delu naklade Slovenskega vestnika priložili položnice, ki so se jih braici poslužili v razveseljivem števiiu. Tokrat jih priiagamo še drugemu deiu nakiade in tudi braice v tistih krajih, ki jih doslej še nismo zajeli, prosimo, da se jih posiužijo v izdatni meri. Peršmanova domačija, ki je zaradi krvavega zločina na pragu zmage nad fašizmom že sama zase spomenik boja in trpljenja našega ljudstva, bo zdaj urejena kot muzej NOB. To pa mora biti skupna zadeva nas vseh - zato tudi vsi skupaj pomagajmo! Zveza koroških partizanov Danes se začne v Kranju 21. Sejem gozdarstva in kmetijstva Na razstavišču Posiovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju bo danes odprt 21. Sejem gozdarstva in kmetijstva. Sejem gozdarstva in kmetijstva si je postavit za ciij izboijšati kakovost ponudbe, še posebej specia!izirati program in aktualizirati to področje, predstaviti nove izdeike ter obogatiti prireditev še z bogatim spremljajočim strokovnim programom. Letošnji sejem je prirejen na površini okoii 20.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, od tega 9.000 kvadratnih metrov zaprte površine. Poieg dosedanjih objektov bo ietos prvič uporabijena za sejem nova, moderna, večnamenska dvorana z vsemi po- za razstavljaice in obiskovaice trebnimi dodatnimi in spremijajočimi objekti. Vsega skupaj bo sodeiovaio 510 razstavijaicev, od tega 352 domačih in 158 tujih; med tujimi drža- Neizenačena menjava med Avstrijo in Jugoslavijo Odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo se — kakor vedno spet slišimo — v zadnjem času izredno dobro razvijajo. Če pa pogledamo, kako se razvija gospodarsko sodelovanje med obema državama, potem pridemo do zaključka, da gre to precej v eni smeri. Avstrija, ki ima sicer trgovinske odnose s 176 državami, menda prav v trgovini z Jugoslavijo ustvarja največji suficit (presežek). Jugoslavija je po uvozu iz Avstrije na sedmem mestu, torej takoj za najbolj razvitimi industrijskimi državami — toda po izvozu v Avstrijo- zavzema šele 19. mesto. Posledica te neizravna- nosti je, da je imela Jugoslavija v lanskem letu v trgovini z Avstrijo kar 320 milijonov dolarjev primanjkljaja. To so povedali med drugim na nedavnem posvetu skupnega gospodarskega zastopstva Jugoslavije v Avstriji, kjer so razpravljali o tem, kako preprečiti neugodni razvoj v trgovini Jugoslavije z Avstrijo. V večurni razpravi so tudi poudarili, da se je treba bolje organizirati pri skupnem nastopanju in da je treba zlasti odpraviti določene pomanjkljivosti, ki jih ugotavljajo v ponudbi jugoslovanskega blaga na avstrijskem trgu. vami zavzema prvo mesto Italija % 81 razstavljale:, takoj pa ji sledi Avstrija z 72 podjetji, poleg tega pridejo še štirje razstavljalci iz Francije eno podjetje iz Švedske. Splošnim gospodarskim prizadevanjem in težnji po napredku se sejem pralagaja tako, da izpopolnjuje svoj program s ponudbami, ki ustrezajo resničnim in praktičnim potrebam. Zato sejem panuja dosti več kot samo prikaz proizvodov, ker tudi nazorno prikazuje njihovo uporabnost; praktičnost in varčnost. Pri tem igr^' jo važno vlogo organizirane službe (kot so recepcija, banka, carina, špedicija ter dvorana za predavanje i" seminarje), prav tako pa tudi razne Spremljajoče prireditve. Take prirej ditve so predvidene tudi letos: jutr' bo na primer predavanje z diapozitivi na temo „Uredimo naš vrt"; pr'' hodnji torek bo na razstavišču Gorenjskega sejma zbor delegatov Živinorejske poslovne skupnosti SR Sloj venije; v sredo bo sledil strokovt" posvet o dosežkih pri pospeševanj" hribovskega kmetijstva na Gorenjske!"-ki ga pripravlja Društvo kmetijski" inženirjev in tehnikov Gorenjske v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, medtem ko bo Splošno združenje gozdarstva Slovenije izvedlo sej" odbora za pridelavo lesa; dne 1^' aprila je na sporedu predavanje ^ diapozitivi -o pridelovanju sadja ljubitelje in proizvajalce; prihodnj" soboto bodo v Filrastju pri Kranj" odprli prodajni servis center za kmetijsko mehanizacijo; v nedeljo 1^' aprila pa pride na vrsto šport: meu tem ko bo kinološko društvo Ško(j'* Loka na razstavišču priredilo ocenjevanje športnih psov, bo na strelišču ^ Bistrici pri Naklem mednarodno l"'' sko strelsko tekmovanje na tarčo s*" njak in glinaste golobe. KONTAKTNA LEČA 82: Obsežen prikaz kutturne dejavnosti ceiovške dijaške mtadine ^ Kontaktna teča — Kontakttinse 82 " dijaški kuiturni dnevi v Celovcu kar zadeva namen prireditve, organizatorji iahko zadovoijni, saj o ie-tega dosegii, namreč, da je v oeh od 30. marca do 2. apriia . 92 dijaška miadina v Ceiovcu /"sia možnost predstaviti svojo Uiturno dejavnost. Kot znano se je Poreditev odvijata v prostorih sio- ^nske gimnazije v Ceiovcu v zgo-navedenih dnevih od 16. do Polnih večernih ur. Tudi giede obi-ska je prireditev povsem zadovoiji- va, čeprav je spored bii prenatrpan in zato čestokrat do obiskovaica prezahteven. Seveda ima v tem oziru miadina svoje pogiede, posamezniki aii skupine so pač obiska-ie tiste točke, ki so jih zanimate. Toda spiošno giedano, je vsaka izmed prireditvenih točk - z maii-mi izjemami - bita izredno zanimiva in kvaiitetna. Zaradi tega je čestokrat biio za obiskovaica maice ..prenaporno" in izvajanim točkam ni mogei sediti povsem zbran. Kajti siediti moderni iiteraturi, kritičnemu teatru, pesmarjem in inštru-mentaiistom je huda obremenitev. Kijub temu so posamezne točke prireditve biie zeio dobro obiskane, seveda je to v giavnem biia miadina. Zaradi gioboke izpovedi vsebine pa je ie škoda, da prire-diteijem ni uspeio zajeti širše javnosti. Tudi koroški tisk je kijub va-biiu v giavnem prireditev zamoičai. Tu je spet enkrat prišia na dan tista koroška stvarnost, ki pač noče pogiedati resnici v oči. in resnice je v teh dneh biio povedano mnogo, biia je kritična, izražena z veiikimi umetniškimi ambicijami in ni zajemata !e koroške probiema-tike in simpatije dijakov večinskega naroda napram siovenski narodnostni skupnosti na Koroškem, OB ŠTiRiDESETLETNiCi NASiLNE iZSELiTVE Vabimo na spominsko razstavo o izsetitvi koroških Siovencev Otvoritev bo v sredo 14. apriia 1982 ob 19. uri v Auii siovenici v Ceiovcu, Pauiitschgasse 5-7. Razstava ostane odprta za ogied od petka 16. apriia 1982, od 13.30 do 17. ure in v nedeijo 18. apriia 1982, od 12. do 14. ure. Prijateljski zbor iz Krope gostoval na Radišah Pevski zbor KUD „Stane Žagar" v Kropi že več kot 15 let goji ^ijateljske stike s Slovenskim prosvetnim društvom „Radiše" na Ra-rj^ah. V teh letih je prišlo do šteilnih gostovanj v Kropi oziroma na Radišah. V tem okviru se je preteklo soboto na Radišah mudil moški pevski KUD „Stane Žagar" iz Krope in v tamošnjem kulturnem domu natopil s celovečernim koncertom. Pod vodstvom prof. Egija Gašperja je gostujoči zbor izvajal slovenske narodne in pesmi drugih na-r*1ov. čeprav je zbor v zadnjih letih doživel močno pomladitev, je pre-^Stietil z izredno ubranostjo in zahtevnim repertoarjem. Gostom je v imenu SPD ..Radiše" izrekel dobrodošlico predsednik advvig Ogris. marveč je bila tudi resno opozoriio, da mladina žeit mir na svetu in enakopravnost vseh narodov in nenazadnje biti deležna posluha za njene pogiede na svet. Zato upravičeno kritizira okostenele in nazadnjaške nazore in odnose starejše generacije napram miajši. Čeprav je prireditev biia napovedana kot dvojezična, siovenščina tokrat ni prišia povsem do veijave, saj je pretežno števiio točk bilo izvedenih ie v nemščini — ceio siovenski avtorji so svoja deta brati v nemščini. Drugo kar je treba še povedati je, da je zakijuček prireditve potrdi) to kar smo zapisati na začetku, namreč, da je spored bii prenatrpan. Zaradi tega je pubii-ka „odpovedaia" v tistem trenutku, ko bi morai nastopiti pesnik Gustav Januš in ko je na sporedu biia še diskusija o kuiturnem udejstvovanju miadine. Tako sta zadnji dve točki biii žrtev obojestranske preobremenitve, to je organizatorjev kot pubiike. Kijub temu je jasno, da je prireditev Kontaktna ieča 82 — Kontakttinse 82 uspeia, saj je v giavnem dosegia svoj namen in izpoved, predvsem pa je zbiižaia dijake ce-iovških srednjih šoi. To bo v odnosih med miado generacijo pripadnikov obeh narodov v dežeii gotovo pripomogio k boijšemu razumevanju in medsebojnemu spoštovanju, ziasti močnejšega napram manjšemu. Zato iskreno žeii-mo, da bodo dijaki ceiovških srednjih šoi tudi prihodnje ieto spet vabiti na svoje kuiturne dneve. Pisateij Dei Vedemjak Poučni iž/ef Avstrijsko-jugoslovansko društvo prireja 15. maja 1982 enodnevni izlet v Nazarje v Sloveniji, kjer bodo udeleženci med drugim obiskali znanega grafika Jožeta Horvata-Ja-kija, ki jim bo razkazal svojo galerijo, razen tega pa vsakemu izroči) še spominsko darilo. Na izlet so vabljeni člani in pri-j ate I j i Avst ri j s ko-j ug os I ovan skeg a društva. Odhod avtobusa je ob 6.30 uri (iz Beljaka, glavni kolodvor) in ob 7. uri iz Celovca (prav tako izpred glavnega kolodvora). Od tam bo pot vodila preko Velikovca, Labota, Slovenj Gradca in Celja v Nazarje. Celotni stroški, vključno s kosilom, znašajo na osebo 360 šil. Prijave so< možne do 30. aprila na n asi o v A vs t ri j sko-j u g osi ovan skeg a društva, Poštni predal 134, 9021 Cetovec/Klagenfurt. Oskar Minuii teden so v Hoiiywoodu (ZDA) podeiiii Oscarje za najboijše dosežke na področju fiimske umetnosti v ietu 1981. To najvišje priznanje med tiimi tujega jezika, je preje) fiim „Mephisto", ki ga je producirata avstrijska teievizija, zrežira) Madžar istvan Szabo, v giavni viogi pa nastopa avstrijski igraiec Kiaus Maria Brandauer. Z fiimom „Mephisto" je avstrij-sko-madžarska koprodukcija dobita prvo tovrstno trofejo oz. priznanje za fiimsko umetnost. To pa tako za režiserja kot za giavnega igraica pomeni sijajno kariero. izštoje Koroško m!adje45 izšio je Koroško miadje 45. Tokrat že z novo sestavo uredniškega odbora oziroma uredniškega sveta. Kot izdajateij, zaiožnik in lastnik nastopa Jani Oswaid, medtem ko poieg njega uredniški odbor sestav-ijajo Jožica Čertov, Marija Jurič, Maja Haderiap, Kristijan Močiinik, Vida Obid, Vaientin Poianšek in Tomo Weiss, siednji je napravi) tudi novo grafično opremo nasiovne strani. V uredniškem svetu Koroškega mladja pa so Feiiks J. Bister, Janko Matie, Vaientin Oman, Stavko Sticker, Oiga Vouk, Viadimir Wakounig, Franc Wutti in Pavei Zdovc. V Koroškem mladju 45 so z objavami pesmi zastopani Jožica Čertov, Maja Haderiap, Matjaž Kropivnik, Janko Messner, Mitka Hartman in Herman Germ. Pri tem gre za refieksivno, satirično, otroško in poezijo v podjunskem narečju. Gost v miadju 45 je avstrijski pesnik Erik Adam; potem so tu še prozni prispevki Jožice Čertov in Kristjana Mo-čitnika. Likovne reprodukcije je prispeva) Vaientin Oman, siikovne grafike pa Jani Oswaid. Kot pesmarki sta v pričujočem miadju predstav-ijeni Eda in Sitvija Veiik. V pubiicističnem deiu Pavie Zdovc objavija prispevek h koroški toponimiji v sodobnem stovenskem knjižnem jeziku, Kiub siovenskih študentov na Dunaju diskusijski prispevek o siovenski kuiturni poii-tiki, Jani Oswaid pod naslovom „Petero misii pri prebiranju nekega spisa o poiožaju iiterature" kritizira Lipušev spis o situaciji književnosti, objavijen v aimanahu zaiožbe Residenz, Mirko Messner opisuje in ocenjuje razstavo „Deiavska kuitura", prikazano na Dunju. Uredništvo v tej števiiki miadja Miiki Hartman čestita k njenemu 80. rojstnemu dnevu, Janko Messner pa v obiiki pisma recenzira knjigo tržaškega pisateija Aiojza Rebuie „Zeieno izgnanstvo". To so v giavnem vsi podatki o Koroškem miadju 45, vendar je treba dodati, da je tudi v tej števiiki miadja na koncu dodan v nemščini še kratek povzetek vsebine. Koroško miadje 45 ima skupno 103 strani čtiva, nova cena za izvod znaša 50 šiiingov; revijo iahko kupite v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu. Še enkrat Mtadost pred sodiščem Odmev iz pubtike V pričujoči oceni bom skušat nakazati predvsem tiste strani, ki se mi zdijo merodajne, da predstava igre „Mtadost pred sodiščem" ni bita povprečna, ampak je pomenita resničen kvatitetni premik v kapetški in tudi koroški amaterski odrski dejavnosti. Za botjše razumevanje te ocene si še enkrat priktičemo v spomin strnjen vsebinski povzetek: „Probiem je izrazito politično moralnega značaja. Razočaranje tjudi, ki so se boriti proti nacističnemu okupatorju in pričakovati, da se bo življe-nje po osvoboditvi izboljšalo, je tolikšno, da jih siti v nadatjno borbo. Toda to borbo družba sedaj v mirnem času smatra za zločinsko dejavnost. Storilci pridejo pred sodišče. Na zatožni klopi so formalno oni, v resnici pa avtor posadi na zatožno klop vso družbo, ki je kriva, da so ti mladi ljudje morali na pot zločina, na zatožno klop pa posadi starše, ki so ma sredstvoma odrskih uprizoritev: jezikom in mimiko in sicer tako, da je bila mimika v pravi meri podrejena jeziku in s tem predvsem čustveno podčrtavala vsebino. Drugo, kar je treba omeniti, je bila močna identifikacija vsakega posameznega igraica z njegovo vlogo. Svežina in neizmaličeno podajanje vloge sta pritegnili gledalce, ki so ob začetku v igralcih pač videli še kmeta iz skeča „Kmet in fotograf", ali pa veselega in prebrisanega Goldonijevega „slugo dveh gospodov" ter nesrečne žrtve njegovih nakan itd., da so se vživeli v igro in postali pozorne ,,priče" sodnijske razprave. To pa ni samoumevno, saj na primer že lahko zatikanje v govornem toku pretrga gledalčevo neposredno doživetje dramskega dejanja, ki so ga ta večer nekoliko motila le nenavadna imena dramskih oseb, ker je marsikateri sodnikov poziv povzročil med gledalci :: T' L - svoje otroke slabo vzgajali. Pred sodiščem ni mladina, marveč v zadnji konsekvenci vsa kapitalistična družba, njena zlagana morala, laktaštvo, borba za udobje in brezskrbno življenje. V tem smislu je Tiemayerjevo delo globoko napredno in naravnost revolucionarno." Problematika, ki se je je holandski avtor Tiemayer lotil v tej - drami je v bistvu problematika mnogih držav po drugi svetovni vojni, tako tudi naša, kar naredi celotno vsebino še zanimivejšo. Vsebinska zasnova, ki ni enostavna nam že sama dosti pove o težavah, s katerimi so se gralci in režiser srečali pri uprizoritvi te drame. Tako se celotno dogajanje odigrava pred sodiščem, torej v precej omejenem prostoru z bolj ali manj „predpisanim potekom", ki igralcem ni dopuščal večje igralske svobode. S tem je postal glavni nosilec dejanja, če izvzamemo kratko vmesno sceno, ki prikazuje umor, jezik. Igralcem, ki so do sedaj večinoma igrali komedije in druge igre z izrazito živim dogajanjem, je tukaj uspela prava sinteza med obema glavni- ugibanje ,koga bo pripeljal sodnijski sluga k zasliševanju in zagovoru. Nadvse pozitivno presenetila pa me je lepa in razumljiva izgovorjava vseh igralcev, ki je omogočila, da je bilo sorazmerno težkemu besedilu lahko slediti. K vzdušju, ki ga je zahtevala vsebina je prinesla svoje tudi scenska slika, ki je bila glede na omejene možnosti spretno izdelana. In še par besed k prevodu. Ker ne poznam originala in bi ga tudi ne razumel, ne morem soditi, v koliko se ga je prevajalec držal, zelo dobro pa je izrabil slovenski repertoar besed iz žargona mladoletnikov in tako povečal slikovitost jezika. Naj zaključim s splošno ugotovitvijo: Premiera, ki smo jo doživeli minuli petek v Železni Kapli, je pomenila brez dvoma velik korak naprej, in kakor je bilo slišati iz pogovorov med gledalci po končani prireditvi, ga je ljudstvo sprejelo in vzelo na zanje s splošnim odobravanjem in zadovoljstvom. Kapelški igralski skupini in njenemu režiserju čestitamo. /ože RDjs ŽiTARAVAS: Andrej Arnol navdušil s svojini jazz-sekstetom V soboto 3. aprila 1982 je v Žitari vasi v diskoteki „Happy Night" na povabiio Zveze siovenske miadine predstavi) sodobni jazz siovenski saksofonist Andrej Arno). Poslušalci so prišli iz vseh predelov Koroške in so bili zelo navdušeni nad jazz-glasbo. Navdušenja ni bilo kraja in skupina je morala večkrat dodajati, tako' da se je podaljšal koncert. Brez dvoma je prireditev pokazala, da ta zvrst glasbe ni suhoparna, ampak da v glavnem zavisi od izvajalca, kako jo ljudje sprejmejo. V splošno zadovoljstvo organizatorja je bilo dejstvo, da je bilo zastopanih zelo veliko nemškogovo-rečih mladincev iz okolice Žitare vasi in drugod. Pomembno pa je bilo zanje prav gotovo tudi to, da so bili nagovori v obeh deželnih jezikih. Ugotovitev, da postaja jazz tudi v širšem krogu zopet zanimiv, je spodbuda za ZSM, da bo prire- dila še takšne ali podobne prire- Stingl (piano), Ladislav Rebrek ditve in to seveda tudi v širšem (bas), Ratko Divjak (tolkala), Milan krogu. Ferlež (kitara), Peter Ugrin (tro- Sekstet je igral v sledeči zased- benta). bi: Andrej Arnol (saksofon), Silvo m. p. PiSMO BRALCA: Siovenski jazz odmeva ZMnjo soboto prf TČKtdrjM v Zf-t<2rz go$fov%/ yl?2zA*ej-zl?'72o/-.se^-tft. AMrej Arno/ je z?MM Ko: ^vojegz: je tzzJž on čJnn VeJž^egn raJzj^^eg^ or^e^trn Ljn^Jja-nn. zlnJrej ^4rwo/ je šfKahngl ajt-M^o-jon nn jzzzz-a^nzjewzjz v GrMc?:. Prvič yo n% terce zn te^tte nzzvzzjenzt zzteM tJzMfn ^arnzonžjo zn „tjzžrz't" „znoafern-jzzzz-n". ^zz^tojonžtt vlrno/ zn trobentač Peter Ggrzn ttzt perje^tno nzznzzzzja teme, ^z' to tpo-nzznja/e (jzz^žte/je jnzzz: nn znnnn ^e-^op-M^tojonz'tt% /ojznn Co/trnne-z! zn C/tzzr/ze Pnr^erjzt. Na pozj/agž preJ- ttztv/jene tente to potzznteznž toJzttž zgra^zl: tvoje zzrzzzzte zzcr^zne žznpro-tzžzzzcžje, to pot/zztnJcž nztgrzzJzVž z natzJzttenžzn pJot^ztnjenz. 'fVtzzj tžttž, ^1 to przt/ž z'z znnzznzznjn zn ne :z o(z-veznottž nnprntn orgzznzzntorjn/j. Dzt^ote^zz „Nzzpjzy Nžgjzt" je Mzz nnpo/njenn t tJovent^o zn nenzt^o znJnzjzno. Prež tjvonzn Jo^rznntnjo tzz-M trečzznjn nzJMzne o^eP nzzroJnzA t^zzjznottž ^ oJ^r<3v/j%72;M prezjto^ov. PreM je poPvn/žtž znžczntzvo ntfn-Jznt^e orgnnzzzzczje, ^z' je t tenz koncertom ^r;'po??20g/% rnztžrztž pnJeto tjotzentkzk kzz/tnrnžk Jejntznottž. kri-fi Zbor iz Novega mesta v Šentprimožu Zadnjo soboto je bi) v Šentprimožu na četrtem obisku mešani pevski zbor KRKA iz Novega mesta. 35-članski zbor pod vodstvom profesorja Francija Možeta je v Kulturnem domu dal uspešen koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter pesmi drugih narodov. Za pozdrav je zapel domači mešani pevski zbor pod vodstvom Hanzija Kežarja. Spored pa je povezovala Staša Vovk. Že pred 10 leti je Slovensko prosvetno društvo Danica navezalo stike z zborom iz Novega mesta, ki ga sestavljajo delavci in delavke znane tovarne farmacevtike KRKA. Zbor so vodili tudi že prof. Janez Žnidar, Rock 'n' Ro!! v Kutturnem domu Okoli 50 parov se je prijavilo, ko je SPD Danica vabila začetek leta na plesni tečaj za „seniorje". Treba je bilo napolniti vrzel, ker nekateri v mladih letih niso imeli možnosti obiskovati plesnega tečaja, ali pa so želeli obnoviti in modernizirati svoj plesni repertoar. Pod vodstvom priljubljenega Gregorja Krištofa so začeli vaditi v Kulturnem domu in maja meseca bo zaključen 15-večerni plesni tečaj. 9 plesov so se do sedaj že naučili: od angleškega valčka, tanga do rockln'roll-a in „čajfa". Za najbolj pogumne pa bodo po tem tečaju še nadaljevali z novim tečajem in razširjenim programom. prof. Radovan Gobec in prof. Mirko Kokol. Leta 1972 pod vodstvom profesorja Radovana Gobca je zbor gostoval prvič na Koroškem. Trikrat je bil mešani pevski zbor Danica že v Novem mestu in zadnjo sobono je dobil ponovno vabilo za povratni obisk, kateremu se bodo Šentvidčani radi odzvali. Tesni stiki med obema zboroma, so se z obiskom zadnjo soboto in nedeljo še poglobili. Pevci-gostje so stanovali na domovih članov domačega društva, v nedeljo pa so ob spremstvu podpredsednika društva in zborovodje Hanzija Kežarja napravili izlet na Djekše. Nato so bili povabljeni še na kosilo v Kulturnem domu „Da-nica", kjer so domačini poskrbeli za dobro počutje gostov. Zbor iz Novega mesta s predsednikom Kulturno umetniškega društva KRKA Andrejem Pelko na čelu pa se je za gostoljubnost zahvalil tudi s knjižnimi darili za društveno knjižnico. V KONCENTRACiJSKO TABORiŠČE MAUTHAUSEN Zveza korofkih partizanov priredi ob obiefniti dneva zmage nad fafizmom, 9. maja 1982 enodnevni iziet v nekdanje nacistično koncentracijsko taborižče Mauthausen. Na ogied tega kraja groze vabimo !e prav posebno miadino, da se seznani, kako so tam trpeii in umiraii tudi naži ijudje. Ob tej priioinosti se bomo pokioniti spominu tisočerih žrtev. Cena vožnje znafa 200 žiiingov. Prijave sprejemamo do 2$. apriia 1982 na nasiov: Zveza korožkih partizanov, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10; teiefon (0 42 22) 32$$0. Podrobnosti bomo ie pravočasno objaviti. Odbor Mormaeija o ,žitrajskem primeru' sredi Dunaja Okoii 15 stovenskih študentov, ki sveta. Opozarjati so na trdovrat- jati s števiinimi Dunajčani. V ve-študirajo na Dunaju, se je prejšnji no staiišče občinske in dežeine tikih skupinah so se zbirati in raz-teden z ietaki, iepaki in knjižno obiasti, ki sta še vedno za odstra- pravtjaii o zahtevah Siovencev na potico o manjšinski probiematiki v nitev dvojezičnih napisov v žitraj- Koroškem. Paieta argumentov je „operni pasaži" obrniio na Dunaj- ski ijudski šoii. segata od popotnoma odkioniinih čane, da jih seznanijo še boij z Od dveh popoidne do večera so staiišč, vmes so bita tudi izzivatna, odiočitvijo žitrajskega občinskega se študentje intenzivno pogovar- do odprtih vprašanj pa tja do odtočne podpore dunajskih demokratov koroškim Stovencem. S protestnimi podpisi so ti ijudje izpričati svoje trdno prepričanje, da zapo-stavtjanje Siovencev ne more biti doprinos k mirnemu vzdušju in ne pot do enakopravnega poiožaja Siovencev. Diskusije so se nadaije-vate menda še potem, ko so študentje že davno zapustiti ta močno frekventirani kraj v prvem dunajskem okraju. Študentje so napraviti s to informativno akcijo dobro izkušnjo, zato so se odiočiii, da bodo nadaije-vaii s to akcijo tudi še v drugih krajih in v drugih mestih. Sioven:ko prozvetno druMvo ..Zarja " v Zeiezni Kapii vabi na komedijo v treh dejanjih ŠTUDENTJE SMO na veiikonočni ponedeeijek 12. apriia 1982 : pričetkom ob 11. uri v farni dvorani v Zeiezni Kapii. Go:tuje: igrahka rkupina SPD „Dani-ca " iz Šentvida v Podjuni. Režija: Siivo Ovzenk Gia:beno vodrtvo: Hanzi Kežar VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM BRALCEM, n, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM VESTNIK Miadina iz Sremske Mitroviče v gosteh pri siovenskih dijakih V nošah narodov in narodnosti Vojvodine :o dijaki pripraviti po:ioviini kuiturni zpored. Sodelovanje med slovenskimi dijaki iz Koroške in dijaki raznih narodnosti iz Vojvodine se razvija in se bo v prihodnosti prav gotovo nadaljevalo, to je bilo mnenje mladine in vzgojiteljev, ko so se v torek zvečer v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu poslavljali dijaki iz Sremske Mitroviče. Za pet dni so bili dijaki šole „Fruš-kogorski partizanski odred" in drugih šol iz Sremske Mitroviče na obisku pri slovenskih dijakih na Koroškem. Prišli so, da bi v naših velikonočnih počitnicah skupaj s slovenskimi dijaki, ki so jih lani obiskali ob istem času, ogledali deželo in življenjske pogoje njihovih sovrstnikov pri nas. Lani so se gojenci dijaškega doma lahko na licu mesta v Vojvodini prepričali o enakopravnem življenju narodov in narodnosti v tej mno-gonacionalni avtonomni pokrajini. 21 deklet in 14 fantov s 4 pedagogi in eno zastopnico interesne skupnosti za izobraževanje v Sremski Mitroviči, Delič Zoro, se je zadnji petek z omnibusom pripeljalo iz znanega mesta Sremska Mitroviča. Mesto je znano po rimskih izkopaninah, še bolj pa je znano po zaporih, v katerih so pred drugo svetovno vojno in med njo trpinčili in ubijali borce za svobodo in enakopravnost. Danes pa je znano tudi kot mesto kmetijskih velesejmov. Prve dni so gostje iz Vojvo- dine preživeli na domovih slovenski dijakov na Žili, Rožu in Podjun'' Nato pa so bili gostje Slovenski šolskega društva v Celovcu. Bivali ^ v Dijaškem domu v Tarviser Strani kjer so imeli možnost si ogledati film' od tam so napravili tudi izlet p*^r Kotmare vasi, Bilčovsa do Baškega je* zera, preko Vrbe do prestola na Go* sposvetskem polju. Skupaj z dijaki so si ogledali tudi mesto Celovec. Peršmanovi domačiji in pri spornem* ku padlih partizanov in žrtev fašiznP v Zeiezni Kapli pa so bili seznanjenj z zatiranjem slovenskega naroda rnejj preteklo vojno in z odporom nas'" ljudi. V torek zvečer so se dijaki iz Srem* ske Mitroviče poslovili s posebnim kulturnim sporedom od gostiteljev J dijaškem domu. Ob tej priliki jim ^ izrekel pozdrave celovškega župa*P Leopolda Guggenbergerja njegov stopnik gospod Peter Kurnik, ki je b'* prvi oficialni zastopnik mesta v dr jaškem domu. Navzoči so bili tu^' zastopniki Slovenskega šolskega drus* tva inž. Franci Einspieler, tajnik ZS)/ dipl. inž. Feliks Wieser in vzgojitelj)' Direktorica doma Ančka Kokot pa med gesti lahko pozdravila tudi Zj' stopnika konzulata SFR Jugoslaviji v Celovcu konzula Svetislava Pope viča, ki je posredoval in priporno* gel, da se je srečanje odvijalo tak" uspešno. Poučen iz!et na sejem gostinstva v Ceiovec Prejeli smo dopis zvestega naročnika našega lista iz Slovenije, ki ga radi objavimo: Turistično podjetje Integral (Via-tor) iz Ljubljane je priredilo 25. marca izlet na sejem turizma in gastronomije v Celovec (Gast 82). Potovali smo z dvema avtobusoma, kjer so bili večinoma gostinci iz Ljubijane, med njimi tudi direktor Gostinske šole tov. Zbrizaj in še drugi gostinski strokovnjaki. Pot nas je peljala preko Ljubelja, kjer smo videli priče nacističnega koncentracijskega taborišča. Srečali smo se tudi s snežno pokrajino, ki nas je spremljala po vsej lepi koroški deželi. Vodič Dušan nam je med potjo mirno tcimačil zanimivosti krajev in razmer koder smo potovali. Pred sejmom smo opazili še avtobus iz Maribora pa še iz ene republike. Bi) je ravno jugoslovanski dan sejma, slišali smo mnogo naše slovenske in hrvatske govorice. Sejemski prostori so bili lepo urejeni, v znamenju cvetja. Videli smo razne naprave ali priprave za razvoj današnjega sodobnega turizma, n. pr. prenosni mini-bife in še drugo. Zanimive so bile predvsem sobne opreme, opremljene vrtne lope in še marsikaj. Bili smo deležni raznih pokušenj, kakor vina, piva, kave In tudi sira. Po končanem olgedu smo se odpeljali na kosilo, v lepo slovensko naselje Bilčcvs, v znano go- Ijubno sprejeti in použili izvrstno pripravljeno kosilo, lepo servirano-Zatem smo se družabno razgovaf* jali. Žal se našega srečanja ni mo* gel udeležiti domačin-upokojenec ravnatelj slovenske gimnazije v Ce* lovcu — dr. Pavle Zablatnik, ki sem ga podpisani povabil. On bi nam namreč kaj več povedal o doseže^ nih uspehih dijakov na s.lovensk' gimnaziji, ki bo letos slavita že 25-obletnico obstoja, ter nam dala le* po število domačega slovenskega izobraženstva. Domov smo se vračali okrog Vrbskega jezera, a žal, smo naletel na „cbvoz" ter smo ga videli le višine, a je bilo ponekod še za* mrznjeno. Lepa je Koroška deželi; z ličnimi hišicami in zgodovinskim' kraji, kjer živi mnogo slovenske^ življa. Zelja vseh, ki smo napravi'' ta lep izlet je bila, naj bi po 60 le* tih le enkrat zaživeli v svobodnej' šem duhu s svojimi nemškegovore* čimi sodeželani! Taka je tudi res* nična želja predsednika avstrijske republike dr. Kirchschlagerja, ki nekaj dni za tem obiskal vas Se^ na Koroškem. 2. 4. 1982 Stanko Sko<5'^ Slovernko pro:vefno druMvo „Radi!* vabi na igro KASTELKA ,< v :oboto. dne 24. apriia 1982 ob 20-v kaitarnem domu na RadiJah. ^ Natfopa dramtka tkupina KuifurnM druMva Brezje. odb<" Bleščeča spet vabi Od 1. maja naprej bo slovenska Paninska postojanka „Koča nad rihovo pečjo" na planini Bleščeči spet redno odprta in sicer ob so-otah (najkasneje od 16. ure na-P**sj) in nedeljah ter praznikih. Do ' maja je postojanka odprta sa-ob nedeljah in praznikih, kot ^dina planinska postojanka v Karavankah, ki ima dežurno službo 'Udi preko zime. . Koča je bila zgrajena leta 1968 'P je med tem časom glede priročnosti že precej spremenila svo-Js lice tako znotraj kakor tudi zu-"3j. čeprav je na zunaj videti majhna, je pa v resnici kar prostorna. jSak kdor jo je obiskal mu je ko-^a prirasla k srcu in jo rad obiskuje ter priporoča obisk tudi drugim. Kot vsa leta, tako tudi tokrat opozarjamo obiskovalce, da koča ni oskrbovana. Koča je, če se tako izrazimo „samoprehranjevalnega" ti-Pa. Na razpolago je kuhinja, kjer si planinci lahko skuhajo oziroma pripravijo jedi in kjer je seveda možnost prenočevanja. Med tednom, ko je koča zaprta, imajo člani Slovenskega planinskega društva možnost uporabe koče. Ključ dobijo pri gospodarju koče, trgovcu Ton-čiju Korenu v Šentjakobu v Rožu. Idilična lega s pogledom na Baško jezero in na večno bele s snegom pokrite Alpe privlači skozi celo leto staro in mlado, da obišče oziroma $i ogleda ta prelepi svet nad prepadno Arihovo pečjo in privlačno in izredno razgledno Kom-nico. Bleščeča (s kočo) je edinstven planinski kotiček, ki mu naši predniki niso dali zastonj ime Bleščeča. Zlasti se blešči pozimti, ko je okrog in okrog obdana s temnimi gozdovi ali spomladi, ko se na planini bohoti na tisoče rumenih „putrnc". „Koča nad Arihovo pečjo" je ugodna točka za razne izlete. Kepo ali Jepo (2143 m) je možno doseči v treh dobrih urah — čudovit pogled na prvaka Julijskih Alp. Zelo obiskana je tudii nekoliko nižja Komnica (Ferlacher Spitze) 1739 m, ki je tudi pogost oilj zimskih vzponov (2 uri). Eno uro od koče je prav tako lepa razgledna točka Gračenica (1362 m), s katere je lep pogled na Rož z akumulacijskimi jezeri in mogočne vrhove Karavank. Ob severovzhodnem vznožju Gračenice je v gradnji avtocesta, ki bo skozi karavanški predor povezovala Avstrijo z Jugoslavijo. Samo četrt ure od koče je razgledna Ari-hova peč z lovsko kočo. Še bliže pa je Hum — poraščen holm severno od koče, od koder je tudi lep pogled na okoliške hribe in svet okoli Baškega jezera. Naj še zapišemo, da vodi preko Bleščeče, to se pravi mimo koče južno-alpska transverzala št. 3 (povezuje Sillian na Vzhodnem Tirol- Sloveruko pro:vetno druTtvo ..Borovlje" vabi na predvajanje (iitna ..BOJ MA POŽIRALNIKU" Film bomo predvajali na velikonožni ponedeljek 12. aprila 1982 ob 20. uri pri Cingetcu na Trati [po ple:nem te-iaju). Odbor skem s tromejo Avstrija, Madžarska, Jugoslavija). Transverzalisti se radi ustavijo v koči in se odpočijejo in okrepčajo od dolgega potovanja. Na planini je tudi kontrolna skrinjica z žigom transverzale št. 3. Glavno breme vzdrževanja planinske postojanke na Bleščeči nosijo tako imenovani ..dežurniki", to je skupina najaktivnejših planincev in ljubiteljev narave, ki svoj prosti čas posvečajo tej plemeniti dejavnosti, ki kuje planince v ljudi posebne vrste - idealiste. Česf/famo Pred nedavnim je koroSki deielni 3*ovar Leopold Wagner v !vojih po-j'9vnih pro:torih predal laduinim Ko-'9'icam in KoroTcem odlikovanja in debete. Med odlikovanci je bil tudi prof. *'9ven:ke gimnazije in obiimki odbornik dr A-rr.n E < O- Hi V! UJ < Z tu U tu 5 UU 3: 5 n. Sienčnik Dobria vas avtobusno podjetje z dotgoletno tradicijo praznuje letos 50 let obstoja. Mednarodna potovanja z novim, modernim klimatiziranim avtobusom. Avtobusi od 30 do 54 sedežev Vam stojijo na razpolago. Izvleček iz programa 82: 14.—16. 5. 3 dni otok Mainau - Einsiedeln - Rheinfalle 2 '/2P S 1.180,- 20.—23. 5. 4 dni Prag - Dresden - Leipzig - Bayreuth 3 V:P S 2.500,- 28. —31.5. 4 dni Gardasee - Genua - Piša - Florenz 3 VzP S 1.800,- 29. 5,—4. 6. 7 dni dopustni teden v Cattolica-Rimini 5PPS 1.980,- 5. —6.6. 2 dni okrog Istre - Pula - Opatija 1 PPS 580,- 4.—5. 9. 2 dni Zillertal - Innsbruck - Krimmlerfalle 1 'AP S 580,- 25.—26. 9. 2 dni Plattensee - Budapest 1 PP S 890,- 6. —7.10. 2 dni Dunaj - Safaripark - Ganserndorf 1 'APS 550,- 23.—26.10. 4 dni Rim - Florenz - Orvieto 3'APS 1.900.- 6.—13.11. 8 dni dopusti v Radgoni-Radencih-Moravcih- Rogaški - Atomskih Toplicah - Dobrni cena v izdelavi Oopustl982 UMAG-PUNTA YU Dopustni tedni tUtji Z3 V3S Turnus Termin cena na osebo brez vožnje št. vse vključeno 1 7. 5,—14. 5. 2 14. 5.—21.5. polni penzion S 1.550.- S 1.100,- 3 21.5.-28. 5. 4 28. 5.-4. 6. 5 4. 6,—11.6. polni penzion S 1.860.- s 1.410,- 6 11.6.—18. 6. 7 18. 6.-25. 6. Pozor, časovna sprememba: 8 25. 6.-4. 7. 9 dni polni penzion S 2.200,- s 1.750,- 9 4. 7.—11.7. to 11.7,—18. 7. 11 18. 7,—25. 7. 12 25. 7.—1.8. polni penzion S 2.390,- s 1.940,- 13 1.8.-8. 8. 14 8. 8,—15. 8. 15 15. 8.-22. 8. 16 22. 8.-29. 8. polni penzion S 1.860,- s 1.410,- Pozor, časovna sprememba: 17 29. 8.-3. 9. 5 dni polni penzion S 1.460,- s 1.000,- 18 29. 8,—10. 9. 12dni polni penzion S 2.870,- s 2.420,- 19 20 3. 9,—10. 9. 10. 9.—17. 9. polni penzion S 1.860,- s 1.410,- 2) 22 17. 9.-24. 9. 24. 9,—1.10. polni penzion S 1.550,- s 1.100,- V tej ceni so vključeni: polni penzion v hotelu Belvedere, vse sobe WC/D, dodatno eno kosilo med potjo, prosti vstop v bazen, avtobusna vožnja tja in nazaj. Znižane cene za otroke! Pristopite lahko: od Pliberka, Železne Kaple, Dobrle vasi, Velikovca, Celovca pa tja do Borovelj. VSA POTOVANJA VSEKAKOR Z DOMAČtM PODJETJEM r-r m 13 O < > 3: < m un m m m > O o }— o < r^ m Z m < m O z O n. z m "O > N Z 7S m m X! 3^ z O O O c ht —< > Z > 3 *9 O -) O < > z Sienčnik 9141 DOBRLA VAS IS* (0 42 36) 22 19 Prijavite se lahko dnevno od 7.—19. ure Gimnastika za ženske Težko delo na polju, bremena gospodinjskega dela, enoličnto delo v službi zahtevajo spremembo. Tu ne gre samo za oddih, gre tudi za enakomerno obremenjevanje mišičevja, ki sprosti in olajša vsakdanje življenje. To so si verjetno mislile ženske ko so začele snovati načrte za gimnastiko za ženske v okolici Šentprimoža. Pred kratkim so končale prvi tečaj, ki ga je vodila v Kulturnem domu Danica učiteljica Anica Valentinič. Od 5. novembra lani do 1. aprila letos so se dobile ženske za eno uro teden- sko in ob spremljavi muzike delale v skupinah gimnastične vaje, za vse ude in mišice posebej. Javilo se je 30 žena v starosti med 20. in 60. letom in pridružil se jim je tudi en moški. Vsi so bili zadovoljni. Ženske po ugotovile, da je ta gimnastika dejansko zelo koristna zadeva, ki zbudi nove življenjske sile. Splošno zanimanje je sedaj večje in že kujejo načrte, kako bi v prihodnjem letu bilo mogoče lahko nadaljevati tak tečaj, poleg tega pa prirediti tudi še enega za moške. XX. jubilejni taborniški tek Zveza takornlkov Slovenije vakl takornlkov, 22. aprlln; dnev% OF /KMejn: W. f%For- ??% gr^tAšČK OJ- Zveza koroških partizanov 9020 Klagenfurt/Celovec, Gasometergasse 10, Telefon [0 42 22) 32 5 50. Zveza koroških partizanov vabi na svoje vsakoletno potovanje, leto! na petdnevno potovanje skozi pet držav 1. dan, 20. maja: Celovec — Trbiž — Tolmezzo — Ampezzo —* Pieve di Cadore — Cortina — preko dolomitskih prelazov: Falzare-ga — Pordoi in Kararpas: v Božen (Večerja, prenočišče). 2. dan, 21. maja (zajtrk): Meran — Schlander: — Mals — Re-!chenpa!! — Nauder! — Landeck — Arlbergpa:! alr Arlbergtunnel — Bludenz — Vaduz v Liechtensteinu — Zurich v Švici — Maria Einsiedeln (Večerja, prenočišče). 3. dan, 22. maj (zajtrk): Ogled Ziiricha — Kloten — Schaffhau-sen — RheinfdHe — cvetlični raj na otoku Mainau — Konstanz — Bregenz (Večerja, prenočišče). 4. dan, 23. maj (zajtrk); Kempten v Nemčiji — Fiissen, do znanih bavarskih kraljevskih gradov — Starbergersee — Dachau, ogled muzeja in krematorija nekdanjega Kaceta [Večerja, prenočišče). 5. dan, 24. maja (zajtrk): Ogled Miinchna — Salzburg — Wolf-gangsee — Bad Ischl — Bod Aussee — Bad Mitterndort — Liezen — Trieben — Scheifllng — Friesach — Celovec. Potovanje z udobnim Sienčnikovim avtobusom, na bazi polpenziona (prenočišče v dvoposteljnih sobah, zajtrk in večerja), stane samo 2.400 šilingov. Vstop v avtobus je možen od Pliberka preko Celovca do Pod-kloštra. Javite se pismeno na gornji naslov ali po telefonu. Telefonične prijave so možne tudi na sledeče celovške številke: dopoldne 72 4 35, popoldne 72 17 74. Prisrčno vabljent! Za organizacijo potovanja: Janez Weiss „VAS OB MEJ!" V pripravi 3. dei fiima V času od 3. maja do 18. junija bodo na Južnem Koroškem za avstrijsko televizijo snemati 3. dei fiima „Vas ob meji" (Das Dorf an der Grenze), katerega dogajanje sega v teta 1966—1976. S tem fiimom bo narejen poskus, prikazati poiožaj koroških Siovencev v tem času. Kakor v obeh prvih deiih, govorijo osebe v svoji materinščini, torej siovensko in nemško. Čeprav osebe v triiogiji „Vas ob meji" v giavnem predstav-ijajo pokiicni igraici, naj bi na podiagi dobrih izkušenj pri fii-mu „Lepi dnevi" (Schone Tage) obe giavni viogi igraii ijudje iz kroga tukajšnjega prebivaistva. Zato iščemo miade moške raziičnih pokiicev (tudi šoiarje in študente) v starosti od 17 do 27 iet, katerih materin jezik je siovenščina. Osebno se iahko predstavijo v Borovijah v gostiini „Zur Post " (Hauptpiatz 2) dnevno (razen ponedeijka) od 20. do 21. ure. teamtiim produktion wien SLOVENSKI ATLETSKI KLUB vabi na prvenstvene tekme V NEDELJO 11. APRILA 1982 SAK - KAC ob 10.00 uri SAK „pod 23" — KAC „pod 23" ob 8.15 uri Igrišče: Koschat Pischeldort ml. — SAK ml. ob 15.00 uri Igrišče: Lassendorf V PONEDELJEK 12. APRILA 1982 Bistrica v Rožu šol. — SAK šol. ob 9.30 uri Igrišče: Weizeisdorf/Svetna vas Prisrčno vabljeni! Spominska prosiava OB 40. OBLETNiCi PREGNANSTVA iN UPORA KOROŠKiH SLOVENCEV v soboto 1. maja 1982 ob 20.00 uri v mestni hiši v Borovljah. Prirejajo in obiikujejo jo domača siovenska društva: Borovije, Sveče, Šentjanž, Siovenji Plajberk, Sete, Seie-Kot, Šmarjeta v Rožu. Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci vabi na komedijo v treh dejanjih ŠTUDENTJE SMO na velikonočni ponedeljek 12. aprila 1982 ob 20. uri v kulturnem domu na Brnci. Gostuje: igralska skupina SPD . Danica" iz Šentvida v Podjuni. Režija: Silvo Ovsenk Glasbeno vodstvo: Hanzi Kežar Menjava denarja Stanje v četrtek 8. apriia 1982 Za 100 dinarjev dobite 29.00 Si*-Za 100 dinarjev plačate 34.00 3^' Za 100 iir dobite 1.26šit- Za 100 iir plačate 1.35 3ii- Za 100 mark dobite 693.00 šf- Za 100 mark plačate 709.30 3''-