Dr. O. I.:32 Črni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. Župnika Miložiča so odvedli dne 9. aprila 1614 v zapor. Še le potem, ko je svečano obljubil, da hoče takoj, ko se vrne iz zapora, dati med tem časom zopet postavljeno kapelico, sežgati ter ne pripustitl, da se še kedaj pozida nova, dokler bo župnik v Šent Lenartu in kakšno uporno ravnanje takoj javiti, so ga izpustili iz ječe. Župnik Miložič je tudi takoj izpolnil svojo obljubo. Dogovoril se je s trškim sodnikom Avguštinom Fleischhaker, ki je bil po nenadni Bmrti Ivana Voller izvoljen za to mesto, vse potrebno, da se kapelica podere. Bilo je v tretjem tednu po Veliki noči 1. 1614, ko je prispelo nekaj moških iz Šent Lenarta po noči v Radehovo, ki so v kratkem razdejali kapelico. Veliko je bilo začudenje RadehovČanov drufo jutro, ko niso našli več kapelice, kajti celi ¦tavbni les so odnesli Šentlenarčani v trg. Koloman Šef je bil ves iz sebe, a pomagati si ni mogel, vedel je, da se tudi ne moreveč zanašati na župnika Miložiča, ki se mu je le na videz delal naklonjenega. Udati se je moral v svojo usodo ter čakati, da se ponudi ugodnejša prilika za postavitev kapelice. A prebivalci vasi Radehova so bili preveč zavzeti za to, da se na mestu, kamor bi prenesli angelci božji grob, pozida nova cerkev. Rekll so, naj nam stokrat poderejo cerkev, zopet jo pozidamo. To je dalo Kolomanu Šef nov pogum. Zopet je.pobiral okoli darove, in kmalu je stala nova kapelica. In kakor nekdaj so se zbirali na vsako mlado soboto zvečer pristaši skakaške sekte, katerih je bilo vedno več. Postajali so Že zelo predrzni, ug-anjali so vedno bolj očitno svoje sp karije. Ker vsi opomini duhovnih oblasti niso nič dosegli, se je obrnil sekovski knezoškof Jakob Eberlein pl. Rottenbach na cesaria Ferdinanda II., ki je dal kapelico dne 4. januarja 1622 sežgati ter postaviti na tistem mes+u vislice kot stiašilo za vsakogar, ki bi se upal še dalje uganjati skakaške neumnosti. ?" Kolomana Šef je bil to naihujši udarec. F oznal je, da je bilo vse njegovo prizadevanje zastonj. Javno si ni upal ve5 pridobivati pristašev, kajti vislic se je le vsak bal. Tako je hodil okoli, kajti premoženje, kollkor ga je imel, se je zapravilo, le iz usmiljenja mu je dal ta ali oni tihi pristaš skrivoma kak milodar. Vsled starosti in trpljenja v ječi skoz stiri leta, je začel tudi telesno hirati. Videli so ga večkrat, ko je hodil okoli kraja, kjer je stala nekdaj kapelica. Ljudje se dalje ni80 zmenili zanj, nekateri so celo trdili, da se mu je omračil um. Bila je neka mrzla zimska noč. Od 3evera je pihal oster veter, začelo je snežitl, da je v kratkem pokrila bela plast zmrzlo zemljo. Ko so šli drugi dan, bilo je neko nedeljo po mladi soboti, ljudje v cerkev, so videli na mestu, kjer je stala kapelica, človeško truplo. Ko so stopili bližje, so Bpoznali Kolomana Šef. Tako je končal vodja šentlenartskih skakaCev na mestu, kjer je upal, da se postavi svetišče. Ker se ga je spoznalo za krivoverca, je bil tudi tam pokopan. Tako je našel tana svoj lastni grob in tudi svoj mir. O nadaljni usodi župnika Morenusa kronika ne jjoror.a nii* dalje. Dognano je le to, da je bival še ob času v Šent Juriju, ko je prišel tja leta 1607 škof Martin Brenner pregledat cerkev in tamkajšnje razmere. Vsekako se ni pokoril škofovim odredbam in se mu tudi ni poklonil, ampak v neki hiši skril" Škof Martin Brenner piše o njem v vizitacijskem poročilu z dne 9. junija 1607, da je dajal župljanom trumoma odvezo, tako, da jib. je odpravil po 900 v enem dnevu, vsled česar je škof naročil šentenartskemu župniku, da odpravi Morenusa iz Št. Jurja. A tudi Katarina Niirnberger se ni dolgo veselila odhoda župnika Morenusa. Smrt njene neCakinje ji je šla vendar k srcu, ker je bila prepričana, da je bila Agata nedolžna. Udala se je v teh mislih še bolj uživanju vinske kapljice. Leta 1608 je bila izvanredno dobra trgatev. Vino je bilo tako sladko, da so se svetile kapljice na sodu, kamor so padle pri nalivanju, od sladkorja in roke stiskačev so bile mastne kakor od masla. Katarina Niirnberger se je podala nekega dne v vinograd v Zavrh, da popleda, kako vino vre, mož Caharija~je ni spremljal, ker je imel nujne opravke. Ker je izostala celi dan in je tudi še drugi dan ni bilo domu, so šli za njo. Našli so jo v kleti ležečo na tleh p^leg največjega soda — mrtvo. Zadušili so jo plini močno kipečega eina. Caharija Niirnberfrer je še doživel veselje, da e postal trški sodnik. Hud je bil sicer boj za to iastno mesto, njegov nasprotnik je bil Valentin Turšič, ki je imel dosti pristašev, kajti bil je >ogat tržan, zelo prijazen in zavzet tudi za izbolj- ianje In preureditev različnih stvari In sploh za lapredek. Bil je tudi na glasu, da nl naklonjen lovi veri. A protireformacija je zatrla vsako kal love vere. Tako je bil na dan sv. Tomaža — ka- tor je bilo to od nekdaj običajno, Izvoljen Caha- Hja Niirnberger z zahtevano dveti. ijinsko veči- Do za trškega sodnika. Svečano prisego je položil pred tedanjim grajskim oskrb1 ;'com in sodni- kom Jakobom Hefs iz Hrastovca. Nato je bil sprejet kot tržan kovač Jakob Rogoz zaradi zaslug, da je nagnal krvnika Heller In njegova dva pomočnika, da ni prišlo do sežlpanja Agate, n^čakinje novoizvoljenega trškega •odnika, na grmadi. Moral je storitl prisego kakor je bila tedaj Davadna: Jaz Jakob Rogoz persegnem Bogu samemo Jtfogotznemo eno pravitzno persego. Da jas na beschni den sa sniga terschkega Purgata gor vset gratam. Da jas vse tisto, kaj je knuzi ino gor jemainjii tega gmein Terga Sv. Leonarda se dotizhe, no vse tisto svosto storiti zhem, kaj zalli gmein Purgerschofti knuzi bo. No te zhem tudi enemo takemo men-napro postablenemo Richtarii nu enemo Zollemo Rathti vsech postenim Reztech pokorni bitti, na tako Vischo kak se enemo postenemo ino svostemo Purgarii Zhvi sdii. Tako gvischno kak meni Bog pomagai. — Izvolitev so slavill vsi v gostilni poleg rotovža. Novoizvoljeni trški sodnik je dal napolniti veliki vrč iz kositra z najboljšim vinom, pridno je krožila posoda, da ga je-moral napolniti gostilničar Jernej Zimer še večkrat. In prišli so tudi oni, ki so volili Juršiča ter so tudi pill iz tistega vrča. Nastalo je veselo razpoloženje, ugibali so in se posvetovali, kako bi se dalo napraviti, da bi bilo za vse najboljše. Tisti večer je bilo v Šent Lenartu najboljše sporazumljenje in nikdo ni imel sovraštva do soseda. Vse to je bilo mogoče, ker je vsak uvidel, da ima tudi sosed dobre in zdrave nazore in se le s skupnimi močmi da doseči uspeh. — Minule so skoraj dve leti od tega, kar je končala tako žalostno Agata iz Štraleka. V gradu Hrastovec ie bilo kakor mrtvo. Oskrbnik Mi- hael Trenak je kmalu potem, ko Je bila verska komisija, odšel v Negovo, kajti v Hrastovcu nl bilo zanj več obstanka, to tem manj, ker je graščakinja zvedela, da je bll med tistlmi, kl so priporočall zidanje cerkve božjega groba v Radehovi, tudl Mihael Trenak. V Negovi je bil kot oskrbnik In sodnlk do leta 1618. Bil je vedno zamišljen, malo je govoril ln le najpotrebnejše. Bil je najrajši sam. Kot sodnik je bll zelo natančen, a kmalu se je zvedelo, da preveva vse njegove sodbe neko posebno človekoljubje, ni se držal mrtvih določll postave, ampak jim je udahnil zivljenje ter prilagodll vsak slučaj, kakor je velela zdrava pamet. Ii obraza se mu je brala neka posebna resnost ln je bilo spoznati, da duševno trpi, kajti v kratkem so se mu popolnoma pobelill lasje. Tistl, ki je priSel k njemu ter omenll, da J« ta ali ona oseba sumljiva čarodejstva, pri njem ni dobro naletel, gledal ga je nekaj časa srepo, ne da bi kaj rekel, nato pa se je tako zaničljivo nasmejal, da je prešlo vsakemu veselje, Se dalje kaj povedati. Tako se je tudl zgodllo, da ves ta Cas, kar je bil on tam sodnlk, nl blla osbojena nojbena oseba zaradi čarovnlštva. Leta 1618 je razsajala po slovenskih goricah huda kuga, posebno okoli Negove in po benediškl župnlji. Še dandanes m vldi y Drvanjl kamenlU križ z letnico 1618 in oznaCbo treh Imen, kl so vdolbena, In sicer Christof T roschnsi, Peter Gollob ln Nielas Slderltsch. Tl trije so podlegll kugi in blll tu pokopanL Smrt vsled ku>re Je blls strašna, Navldezno popolnoma zdrav človek je pal^l nezavesten na tla, postal je ves črn ln v kratkem je premlnul. Oskrbnik Trenak m je skrbno ogibal pritl i ljudnii t dotiko, ki so blll t bližlni okuženih; počlvall bo vsi posll prl sodnljl, Trenak je bll naJrajSi v gozdu all doma v svoji sobi. A kljub vsej prevldnosti nl ušel usodi. Zvečer se je podal še zdrav domu; ker ga drugl dan niso vldell, so sl mlsllll vsi, da Je odšel y gozd kakor navadno. Ko ga pa tudl proti večeru dJ bllo od nlkoder, se Je prebivalcem t gradu 1« zdelo sumljivo; 311 so v njegovo stanovanje. Nudll se ]im ]e grozen prizor: sredl sobe je ležal na tleh Treriak navznak ves črn v obrazu. Postal J« žrtev črne kuge. — Mladl graščak Herbersteln Je bil le vedno ˇ trdnjavi Kaniža. Turki so oblegali od vseb stranl tnestc.