m ■rib, • KcbS? Si ESI» - i *t s?*>" ■W f■» Ljudje okrog nas BISERNOPOROCENCA KANCLER 15. maja 2010 sta si po šestdesetih letih skupnega življenja v cerkvi Sv. Družine v Kidričevem pred županom občine Kidričevo Jožetom Murkom in kidričevskim župnikom Antonom Pačnikom ponovno obljubila večno ljubezen in zvestobo ter izmenjala poročna prstana Jožef in Ana Kancler iz Njiverc, Njiverce vas I I. Biserni ženin se je rodil 17. marca 1925 v Njivercah, nevesta Ana pa je privekala na svet 15. julija 1928 v Lovrencu na Dravskem polju. Jožef se je leta 1944 izučil za krojača pri krojaškem mojstru Rogini na Hajdini.Vse do leta 1952 je bil zaposlen pri krojaškem mojstru Matjašiču v Prešernovi ulici na Ptuju. In ko je zahajal na malico v gostišče Beli križ na Ptuju, je tam v letu 1948 spoznal Ano, ki je bila zaposlena kot strežnica. Med njima je preskočila iskrica in svojo ljubezen sta s poročnim prstanom okronala 13. maja 1950 na Ptujski Gori. Ana je po poroki službo pustila in skrbela za dom in družino ter od leta 1965 do 1987 opravljala pobiranje RTV naročnine na območju Krajevne skupnosti Kidričevo. Jožef se je leta 1952 zaposlil v Delti na Ptuju, kjer je delal vse do leta 1961, ko se je zaposlil vTGA Kidričevo,kjer je delal do upokojitve leta 1980. Doma sta imela tudi nekaj obdelovalne zemlje, da sta poredila kakšnega prašiča. V 60 let trajajočem zakonu sta se jima rodila dva otroka: hči Dragica in sin Jože, v jeseni življenja ju razveseljujejo tri vnukinje: Mateja, Suzana in Saša. Ponosna pa sta tudi na pravnuka Marka Antonija. Čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi uredištvo Ravnega polja in jima želi še veliko srečnih skupnih dni. Saša Peršoh Foto: SP Foto: SP Aktualne informacije o dogajanju v občini Kidričevo www.kidricevo.si Uvodnik Spoštovane občanke, spoštovani občani! »Juhuhu, poletje je tu,« smo se razveselili, ko nam je vreme naklonilo nekaj toplih, (pre)vročih dni. Pa ni trajalo dolgo. Spet je (pre)hladno in dež na dež. Čeprav nas je vse prevzela tudi nogometna mrzlica, bi si vendarle želeli toplejših dni. Pa saj je še čas, saj se je koledarsko poletje šele začelo. Medtem ko nekateri že težko čakate na zaslužene počitnice, pa smo drugi še vedno do vratu zakopani v delo in obveznosti.Tudi v naši občinski upravi in v naši občinski politiki še želimo čim več postoriti pred odhodom na počitnice. Investicije v naši občini, ki so v teku (primarna kanalizacija, sekundarna kanalizacija v Strnišču, Kidričevem in Apačah, večnamenska športna dvorana v Kidričevem, cesta Sikole-Sestrže, kamasacija Dravsko polje 3), potekajo brez večjih problemov in bodo zaključene do roka, večinoma do jeseni, večnamenska dvorana pa do konca leta. Pričenjamo tudi s projektom ureditve Cirkovc, od katerega je že v izgradnji pločnik in posodobitev vse ostale infrastrukture ob in pod pločnikom. Izjema je ureditev samega centra Cirkovc, kjer je v izdelavi projektna dokumentacija, z deli pa bi naj pričeli jeseni. Z vsemi navedenimi projekti bomo kandidirali tudi na razpisu za sofinanciranje iz državnih in evropskih skladov. Zraven omenjenih večjih pa pripravljamo še več manjših investicij v skoraj vseh vaseh in naseljih naše občine V teh dneh se že vrstijo prireditve ob našem 13. občinskem prazniku, saj imamo veliko razlogov za praznovanje. Ob tej priliki smo že praznovali v Apačah, kjer smo predali namenu obnovljeno cesto s pločnikom in urejeno drugo infrastrukturo ob njej.Tudi v Zupečji vasi smo že praznovali, saj smo slovesno zaključili dela na obnovi vaške gmajne, okrog nje smo zgradili pločnik, namestili otroška igrala ter v zemljo položili vse druge infrastrukturne vode. Slovesnost smo združili s praznovanjem 100-letnice cerkve v središču vasi, ki so jo prizadevni vaščani skupaj z župnijo in občino Kidričevo temeljito obnovili. Kar nekaj prireditev ob prazniku naše občine pa nas čaka še v teh dneh. Vrhunec bo vsekakor zaključna proslava, ki bo v nedeljo v Kidričevem, kjer bomo podelili priznanja najboljšim osnovnošolcem in najzaslužnejšim občanom naše občine. Spoštovane občanke in občani, mandat, ki ste nam ga namenili pred štirimi leti, se počasi izteka, pa si kljub temu dovolimo razmišljati naprej.V tem mandatu nam na žalost in kljub velikim prizadevanjem ni uspelo pridobiti prostorov za nov zdravstveni dom, kar bo morala biti vsekakor prioritetna naloga novega župana in občinskih svetnikov, prav tako pa bo potrebno še naprej intenzivno graditi sekundarno kanalizacijo po vsej občini, urejati bo potrebno cestno infrastrukturo, ki je po izgradnji kanalizacije vsa pokrpana, je pa še veliko želja in potreb v vseh vaseh.Veliko realnih in nerealnih obljub vam bodo dajali kandidati in stranke pred jesenskimi volitvami, vi pa boste sami odločili, komu bolj zaupate. Pred nami je poletje in so počitnice - čas za nabiranje novih moči.Vse, ki bomo od vas želeli dobiti mandat za kreiranje razvoja naše občine tudi v bodoče, pa nas čaka še »vroča« jesen. Vsem občankam in občanom želim toplo poletje in prijetne počitnice, kjerkoli jih že boste preživeli. Prav posebej pa vam čestitam ob 13. prazniku naše občine in ob dnevu državnosti. Udeležite se prireditev ob obeh praznikih in prijetno praznujte. Podžupan Jože Medved IZDAJATELJ: Občina Kidričevo Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Saša Peršoh, elektronski naslov: sasa.persoh@gmail.com Tajnica uredništva: Zdenka Bek Uredniški odbor: Zvonko Milošič (LDS), Andrej Napast (SLS), mag. Silvestra Klemenčič (Zares), Edvin Aubelj (DeSUS), Ivanka Korez (SDS) in Vinko Mlakar (NSi) Lektoriranje: Vesna Voglar Tisk: Ekart design d.o.o Naklada: 2.400 izvodov Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članek o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Gradnja kanalizacije Foto: David Jerič Uvodne besede / Občinski svet JUNIJSKI ŠTEVILKI NA POT Poletje je že v polnem zamahu in preden odidemo na zaslužene počitnice, vam ponujamo v branje še eno številko Ravnega polja. V mesecu maju sta Jožef in Ana Kancler iz Njiverc praznovala 60 let skupnega zakonskega življenja in tako dokazala, da ljubezen premaga vse ovire in da brez nje ni Življenja. Obveščamo vas o načinu priključitve na javno kanalizacijsko omrežje in o združitvi internih kanalov Kabelske televizije Cirkovce in Lovrenc na Dr. polju.V pomladnih mesecih so bili zelo aktivni občinski odbori in društa in ker se zaključuje šolsko leto pišemo tudi o številnih dejavnostih in dosežkih naših najmlajših in osnovnošolcev. V branje vam ponujamo prispevke o vakuumski kanalizaciji, zgodovini Strnišča in okoliških krajev ob razpadu Avstro-Ogrske, o skrbi za hišne ljubljenčke ... Mesec junij je zaradi občinskega praznika in dneva državnosti v sodelovanju občine in društev zapolnjen s številnimi dogodki in prireditvami. In čeprav je večina letošnjih slovesnosti že za nami in bomo o njih podrobneje pisali v posebni septembrski izdaji Ravnega polja, vas vabimo, da si nedeljo, 27. junija, rezervirate za osrednjo prireditev ob 13. prazniku Občine Kidričevo in dnevu državnosti, ki bo letos v dvorani Restavracije Pan v Kidričevem. Čestitke ob občinskem prazniku, prijetno počitnikujte in dopustujte ter nasvidenje septembra. Saša Peršoh, odgovorna urednica Ravnega polja VSEBINA Ljudje okrog nas 2 Uvodnik 3 Uvodne besede 4 Občinski svet 4 Obvestila 5 Politične stranke 7 Odbori 9 Aktualno 13 Kotiček za živali 17 Zgodovina občine Kidričevo 18 Varnost pri delu 20 Vzgoja in izobraževanje 21 Društva 29 Pisma bralcev 37 Šport 39 26. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Na seji, ki je bila 22. aprila 2010 in jo je vodil podžupan Jože Medved, so kidričevski svetniki razpravljali le o I I točkah dnevnega reda, eno točko - predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja gramoznice v Pleterjah - so namreč umaknili. Po potrditvi zapisnika so svetniki soglašali s predlogom Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Kidričevo. V prvi obravnavi so soglašali s predlogom Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PI6.S4 Njiverce I sever (gre za ureditev območja na severnem robu naselja Njiverce, kjer je predvidena izgradnja stanovanjskih hiš). V nadaljevanju seje so svetniki soglašali s predlogom zaključnega računa Občine za minulo leto, ki zajema 5.926.991 evrov prihodkov in 6.501.508 evrov odhodkov. Negativno razliko v višini 574.517 evrov so pokrili s prihodki z naslova vračila dolgoročnih posojil in dodatnega zadolževanja v višini 400.000 evrov. Realizacija proračuna je na prihodkovni ravni 78-odstotna, na odhodkovni pa 67-odstotna. Svetniki so v prvi obravnavi soglašali s predlogom Odloka o plakatiranju v občini Kidričevo in s spremembami in dopolnitvami odloka o ustanovitvi Javnega vzgo j n o- izo b raževal n ega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. Potrdili so oba predloga prodaje občinskega stavbnega premoženja za leto 2010 (prodajo 238 m2 v k.o. Apače lastniku bara Capri in 7.512 m2 zemljišča v industrijski coni Kidričevo podjetju Boxmark Leather). Po daljši razpravi ob obravnavi predlaganega obračuna cene komunalnega prispevka za kanalizacijo so svetniki sklenili, da se v Apačah pri obračunu odmere komunalnega prispevka ne bodo upoštevale dosedanje investicije. Krajanom, ki so odločbe že prejeli, pa bo Občina izdala popravljene odločbe. Svetniki so soglašali s predlaganimi normativi in kadrovskimi pogoji v Vrtcu Kidričevo, enoti vrtca Cirkovce so potrdili odprtje četrtega in enoti Vrtca Kidričevo devetega in desetega oddelka v šolskem letu 2010/201 I. Odprtja devetega oddelka za nedoločen čas pa niso potrdili. Potrdili so oceno delovne uspešnosti ravnateljice OŠ Cirkovce, ravnatelja OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, medtem ko ocene delovne uspešnosti ravnateljice Vrtca Kidričevo niso potrdili. Saša Peršoh 27. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA 27. redna seja sveta Občine Kidričevo, ki jo je sklical in vodil podžupan Občine Kidričevo Franc Planinšek, je bila 27. maja 2010 v občinski sejni sobi in na njej je bilo obravnavanih trinajst točk dnevnega reda. Svetniki so potrdili trende varnostnih pojavov na območju občine Kidričevo v letu 2009 in soglašali z oceno izvajanja občinskega programa varnosti občine Kidričevo v letu 2009 ter v prvi obravnavi soglašali s sklepom o potrditvi novelacije I.občinskega programa varnosti občine Kidričevo. Razpravljali so o poslovnem načrtu izvajanja dejavnosti občinske gospodarske javne službe, nadaljevanje razprave in odločanje pa so prestavili na naslednjo sejo občinskega sveta. V drugi obravnavi so soglašali z Odlokom o plakatiranju v občini Kidričevo in Odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Kidričevo. Sprejeli so sklep, da se v letu 2010 podeli občinsko priznanje v obliki plakete Mihaelu Žitniku iz Starošinc, in imenovali občinsko volilno komisijo, kateri bo predsedovala Matilda Klasinc iz Župečje vasi. Niso pa dali soglasja podjetju ETI M za obratovanje odlagališča oz. zbirnega centra nenevarnih gradbenih odpadkov na lokaciji stare gramozne jame v lasti Slovenskih železnic v naselju Strnišče, odločanje o sanaciji neurejenega odlagališča v Starošincah pa so prenesli na naslednjo sejo. V nadaljevanju so potrdili oceno delovne uspešnosti direktorici Lekarn Ptuj in bili so enotni, da bodo o zneskih za plačilo komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje za obstoječa gospodinjstva razpravljali prihodnjič. Pred koncem seje so potrdili še končno poročilo nadzornega odbora, ki je opravil nadzor porabe na proračunski postavki za Župečjo vas v letu 2009. Saša Peršoh PRIREDITVE OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU v soboto 1 2. 6. 2010 ob 16.00 Otvoritev ceste in kužnega znamenja v Apačah v nedeljo 13.6.2010 ob 13.00 5. kmečke igre - Vaški dom Rongrce v četrtek 17.6.2010 ob 10.00 Turnir v vrtnem kegljanju - Dom upokojencev Lovrenc na Dr. polju v petek 18. 6. 2010 ob 20.00 Veteranski turnir v malem nogometu -Športni park Apače v soboto 19. 6. 2010 ob 1 8.00 Razstava izdelkov društva Invalid Kidričevo - Osnovna šola Kidričevo v soboto 19. 6. 2010 ob 19.00 VI. revija pevskih zborov od Drave do Save -Osnovna šola Kidričevo v soboto 19. 6. 2010 ob 15.00 in v nedeljo 20.6.2010 Teniški turnir za moške in ženske - TC Kidričevo v nedeljo 20. 6.2010 ob 9.00 Šahovski turnir - Športni park Apače v nedeljo 20. 6. 2010 ob 1 0.00 Srečanje Zupečanov ob 1 00-letnici postavitve cerkvice in otvoritev centra Zupečja vasi v petek 25. 6. 2010 ob 9.00 Občinsko gasilko tekmovanje - Jablane v petek 25. 6. 2010 ob 16.00 Nočni turnir v malem nogometu - Športni park Lovrenc na Dr. polju v soboto 26. 6. 20 10 ob 10.00 Razstava likovnih del - Restavracija Pan Kidričevo v soboto 26. 6. 2010 ob 1 0.00 Kolesarjenje po občini Kidričevo - zbor igrišče pri Osnovni šoli Cirkovce v nedeljo 27. 6. 2010 ob 1 5.00 Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika Občine Kidričevo - dvorana Restavracije Ran v Kidričevem Vabimo Vas na osrednjo prireditev ob 13. občinskem prazniku Občine Kidričevo in dnevu državnosti v nedeljo, 27. junija 20 10, ob I 5. uri v dvorano Restavracije Pan v Kidričevo. Ravno polje - junij 2010 Občina Kidričevo župan Jožef Murko 5 Ravno polje - junij 2010 OBVESTILO Prebivalce občine Kidričevo obveščamo, da je dne 26. I. 2010 pričela poskusno obratovati “Biološka čistilna naprava Apače”, na katero je že možna priključitev interne kanalizacije preko javnega kanalizacijskega omrežja. Skladno z 12. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Kidričevo (Uradni list Republike Slovenije, št. 21/02) se morajo uporabniki ob zgrajeni kanalizaciji v najkrajšem možnem času, najkasneje v roku 6 mesecev od tehnične možnosti priključitve, to je do 3 I. 7. 2010. priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Vsi, ki se bodo do tega roka priključili, bodo lahko v več obrokih poravnali komunalni prispevek. Občina Kidričevo ima sklenjeno pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda s KOMUNALNIM PODJETJEM PTUJ d.d. Predstavnik omenjenega podjetja bo vršil nadzor nad izvedbo priključkov interne kanalizacije, zato se za vsa morebitna tehnična vprašanja usklajuje z njim. O pravilno izvedenem priključku bo omenjeni predstavnik izdal potrdilo. Splošni tehnični pogoji priključevanja: 1. kanalizacijski priključek se lahko izvede le v revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju; 2. kanalizacijski priključek in navezava na revizijski jašek morata biti izvedena vodotesno; 3. v javno kanalizacijo se smejo odvesti le komunalne odpadne vode, METEORNE VODE SE NE SMEJO PRIKLJUČITI V JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE; 4. meteorne vode s streh se ponika po čiščenju v peskolovih, meteorne vode s povoznih površin se ponika po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj ali odvede v bližnji vodotok. Meteorne vode z dovoza ne smejo odtekati na javno površino; 5. greznica se pri obstoječih objektih ob izvedbi kanalizacijskega priključka do javne kanalizacije ukine; 6. priključki, ki so nižji od nivoja kanalizacijskega omrežja, se lahko na javno kanalizacijsko omrežje priključijo z vgrajeno interno črpalko, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje povratni vdor odplak; 7. v javno kanalizacijo se ne sme odvajati odpadnih vod iz kmetijskih dejavnosti (npr. hlevov). Stroške izvedbe priključkov interne kanalizacije si uporabnik financira sam. Odločba o odmeri komunalnega prispevka bo poslana naknadno, vendar bo pred priključitvijo moral biti plačan komunalni prispevek. Postopek izvedbe priključkov na javno kanalizacijsko omrežje: 1. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in upravljavec kanalizacijskega omrežja (Komunalno podjetje Ptuj d. d.) na terenu z lastnikom in financerjem izvedbe kanalizacijskega priključka določi traso, način izvedbe, naredi skico, popis potrebnih del za izvedbo z navedbo kvalitete materialov, ki ga pošlje lastniku objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijsko omrežje. Upravljavec opravi tudi nadzor nezasutega izvedenega hišnega priključka, ki ga tudi zaračuna. Izvedba samega hišnega priključka pa je možna tudi s strani drugih strokovno usposobljenih izvajalcev. 2. Vsi terenski ogledi se izvedejo s strani Komunalnega podjetja Ptuj d. d. Kontaktne osebe so Primož Petek (02 787 51 89 ali 031 451 121) in Aleksander Merc (02 787 51 81 ali 041 935 404) od pon. do pet. ob delavnikih od 7. do I 5. ure. 3. Možni izvajalci kanalizacijskih priključkov so tudi izvajalci v okviru projekta “Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza” in upravljavec. To so: - Komunalno podjetje Ptuj d. d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj - CPM, d. d., Iztokova ulica 30, 2000 Maribor - VGP Drava Ptuj, d. d., Žnidaričevo nabrežje 1 I, 2250 Ptuj Nizke gradnje d. d„ Puhova ulica 6, 2250 Ptuj, 2250 Ptuj drugi strokovno usposobljeni izvajalci Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na OBČINO KIDRIČEVO - Herberta Glaviča, tel. 02/799 06 10. OBČINA KIDRIČEVO ZDRUŽITEV INTERNIH KANALOV KABELSKE TELEVIZIJE CIRKOVCE IN LOVRENC NA DR. POLJU Že dva meseca imajo naročniki kabelske televizije na območju K RS Cirkovce in Lovrenc na Dr. polju enoten interni kanal, kjer lahko spremljajo novice, obvestila, reklame, slike iz dogajanja v naši občini, posnetke z lokalnih prireditev in prenose v živo iz večnamenske dvorane v Cirkovcah. Pobuda za poenotenje internih kanalov v naši občini je bila že pred več leti, vendar do realizacije zaradi različnih vzrokov ni prišlo. Sedaj sta združena samo interna kanala, potekajo pa tudi dogovori o formalni združitvi obeh kabelskih društev. Seveda se s to združitvijo še ne smemo zadovoljiti, saj nam mora biti interes, da dobimo enoten interni kabelski program za območje naše občine, s čimer bomo dosegli enotnejše in boljše informiranje naših občanov, med drugim tudi prenose sej občinskega sveta. Do takrat pa naredimo ta program KTV Cirkovce - Lovrenc na Dr. polju čimbolj zanimiv in aktualen, zato lahko pošljete svoja obvestila, reklame in drugo v brezplačno objavo na elektronski naslov krs.cirkovce@triera.net, po dogovoru pa vam tudi izdelajo kakovostno reklamo za objavo na tem in drugih medijih. Andrej Napast Obvestila / Politične stranke EVROPSKA SREDSTVA ZA VEČ CIVILNEGA DIALOGA Evropska unija s pomočjo programov, kot so Mladi v akciji ter Evropa za državljane, financira projekte, ki so usmerjeni k civilnemu dialogu, demokraciji in strpnosti. Samo lani je bilo s pomočjo sredstev iz teh programov v Sloveniji izvedenih več kot 160 projektov, še večje pa je število v drugih državah podprtih mednarodnih projektov, v katerih so sodelovali udeleženci iz Slovenije. Ob dnevu Evrope se mnogi vprašajo, kakšne koristi prinaša članstvo v EU. Del odgovora na to vprašanje ponujajo programi in podporne aktivnosti, v okviru katerih EU omogoča sofinanciranje in podporo projektov, ki so usmerjeni v sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Sredstva za projekte lahko pridobijo društva, zavodi, občine in druge nepridobitne organizacije. Program Mladi v akciji omogoča podporo neformalnemu učenju in mobilnosti mladih s sofinanciranjem projektov, kot so mladinske izmenjave, projekti evropske prostovoljne službe, projekti mladih za demokracijo in srečanja med mladimi ter političnimi odločevalci.V letu 2009 je Nacionalna agencija programa Mladi v akciji v Sloveniji podprla 126 projektov v skupni višini 1.317.488,96 EUR, v njih pa je sodelovalo 1670 mladih.V okviru Evropske prostovoljne službe je Slovenija v letu 2009 gostila 65 tujih prostovoljcev, v drugih državah pa je prostovoljno službo opravljalo 38 slovenskih prostovoljcev. V podporo programu Mladi v akciji deluje info-servis Eurodesk, ki mladinskim organizacijam, knjižnicam in šolam posreduje informacije o priložnostih za usposabljanje mladih in politikah EU na področju mladine. Eurodesk Slovenija je v letu 2009 objavil 218 evropskih razpisov in nate- čajev za mlade in tiste, ki z njimi delajo. Podporo mladinskim organizacijam in prostovoljcem na Balkanu pa nudi tudi podporni center SALTO South East Europe, ki je v letu 2009 izvedel 24 usposabljanj z več kot 236 udeleženci. Program Evropa za državljane je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, kot so srečanja prebivalcev pobratenih mest. Cilj programa je spodbujati medkulturni dialog in razpravo evropskih državljanov o prihodnosti EU. V programu je do sedaj sodelovalo več kot 30 slovenskih občin in nevladnih organizacij, ki so za projekte prejele približno 300.000 EUR. MOVIT NA MLADINA je zasebni nepridobitni zavod, ki izvaja dejavnosti nacionalne agencije za program Mladi v akciji, v okviru zavoda pa delujejo tudi informacijska točka za program Evropa za državljane, infoservis Eurodesk in podporni center SALTO za Jugovzhodno Evropo. Dodatne informacije: • Spletna stran programa Mladi v akciji www. mva.si; publikacije http://www.mva.si/ogledalo/ publikacije/ • Spletna stran programa Evropa za državljane www.ezd.si; publikacije http://www.ezd.si/ogledalo/publikacije/ • Spletna stran Eurodesk www.eurodesk.si; publikacije http://www.eurodesk.si/ogledalo/publi-kacije/ • Spletna stran SALTO www.salto-youth.net/ see/; publikacije http://www.salto-youth.net/ seepublications/ Mojca Slana JAVNI JAMSTVENI IN PREŽIVNINSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE V slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. -Iz jamstvenega sklada lahko uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delavno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 1121. -Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 14 14. Več informacij lahko dobite na naši internetni strani www.jps-rs.si. N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka V NSI SPOŠTUJEMO VREDNOTE Stranka NSi je trenutno zunajparlamentarna stranka, vendar se vsi skupaj trudimo, da smo še vedno aktivni in prisotni v slovenskem političnem prostoru.V NSi smo trdno odločeni, da bomo najprej z lastno prenovo okrepili krščansko demokracijo v Sloveniji ter se preko evropskih, lokalnih in državnozborskih volitev vrnili na vse ravni političnega odločanja v slovenskem političnem prostoru. Slovenija namreč za zdrav gospodarski in politični razvoj potrebuje stranko, ki je pristna zastopnica načel in vrednot krščanske demokracije. Zaradi splošne krize, ki ji še ni videti konca, smo v NSi ustanovili Zbor za vrednote, s katerim zborujemo v vseh večjih krajih v Sloveniji. Razprave in zaključki na zborih so v večji meri enaki: vsesplošna kriza v Sloveniji je nastala kot posledica krize vrednot, popolnoma se je porušilo delovanje pravne države, država postaja talec interesov političnih in gospodarskih elit, ki pozabljajo na potrebe državljanov in izrabljajo svoj položaj za lastne koristi, zraven tega pa se zaznava pomanjkanje jasne vizije glede prihodnosti. Pred nami so lokalne volitve. V NSi vam bomo ponudili kandidate, ki bodo upoštevali glavne strankine usmeritve.Vsi, ki bodo izvoljeni, si bodo prizadevali delovati za skupno dobro ob upoštevanju etičnih načel in spoštovanju vrednot krščanske demokracije. Prizadevali si bodo za dolgoročni razvoj celotne občine in delovali povezovalno za povečanje kvalitete življenja v naši občini. V naši občini sta v iztekajočem se mandatu naš podžupan in svetnik delovala po omenjenih načelih. Nista se vezala ne na večinsko koalicijo niti na opozicijo, oba sta vedno delovala povezovalno v duhu najboljših odločitev in realizacij projektov. Spoštovani občani, v kolikor boste na jesenskih volitvah dali možnost našemu kandidatu za župana in kandidatom za svetnike, vam obljubljamo, da bomo tudi v bodoče delovali maksimalno v duhu zgoraj opisanih načel in v korist vseh občanov naše občine. Vsem občanom naše občine želim prijetno praznovanje občinskega praznika in dneva državnosti ter toplo poletje in prijetne dopustniške dni. Jože Medved, predsednik 00 NSi Kidričevo Politične stranke Občinska organizacija SD Kidričevo OO zares Kidričevo DIMENZIJE, (NE)MOGOČEGA DELOVANJE ODBORA SD Čas, ki je minil od prejšnjega objavljanja v občinskem glasilu, je bil zelo pozitiven ter delovno usmerjen. Zraven vseh aktivnosti, kot je tekoča problematika, spadajo tudi aktivnosti v bližnji okolici. Sem spadajo tudi sestanki v območni organizaciji Ptuj ter udeležba na soočenju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem na okrogli mizi v Narodnem domu na Ptuju, katere tema je bil arbitražni sporazum, za katerega sprejetje smo se odločali na volitvah. Poleg vseh težav, ki so prisotne, je vlada sprejela določene poteze o zmanjšanju finančnih težav ter pelje aktivnosti v dobro vseh. V okviru občinskega odbora smo imeli sestanke, ki so zajemali predvsem aktivnosti v času volitev. Potrebno je povedati, da rezultati kažejo dobro, kar pomeni, da se kandidati zbirajo tako za svetnike kot za župana. Čas neizmerno hitro beži, kar pomeni, da bo potrebno nekatere reči še doreči ter jih spraviti v svoje okvirje. Čeprav sedaj vsi na občinski ravni delujejo pozitivno, pa bo čas pokazal, kaj je dobro in kaj je tudi dejansko realno izvesti in uresničiti. Zato določena podtikanja gotovo ne obrodijo sadov na dolgi rok. Potrebno se je zavzemati za čim bolj konstruktiven in pošten odnos do vseh prebivalcev občine in vedeti, da nerealne obljube ne prinesejo nič dobrega.V nas samih je potrebno razmisliti in dati možnost, da strnemo vrste, znanje in potenciale, ter tako omogočiti razvojni preobrat, ljudem, predvsem mladim, pa dati dolgoročno perspektivo in priložnost, da realizirajo svoje potenciale in si zagotovijo dostojno življenje. Vemo, da smo pripravljeni na razvoj krajev naših občin v dobrobit vseh nas. V prihodnjih mesecih bodo določene aktivnosti usmerjene v bližajoče se lokalne volitve, ki bodo prinesle spremembe. Na lokalni ravni je prednost v tem, da gre razvoj naprej, zato pa je potrebno še bolj izkoristiti evropska sredstva kot enega redkih virov razvoja v času krize. Ta čas je priložnost, da v družbenem soglasju z različnimi zainteresiranimi skupinami in z organizacijami civilne družbe oblikujemo novo identiteto lokalne skupnosti, ki prinesejo rezultat. Zato je potrebno dati ljudem možnost da zaživijo v okolju, kjer prinesejo k povečani kakovosti življenja občank in občanov Občine Kidričevo. Slavko Krajnc, predsednik 00 SD Kidričevo Delovanje OO Zares Kidričevo v občinskem svetu je bilo v tem mandatu konstruktivno. S svojimi predlogi smo skušali izboljšati predvsem organizacijo dela občinske uprave in občinskega sveta s svojimi delovnimi telesi (odbori, komisije). V luči učinkovitosti, optimalnosti in racionalizacije dela smo posredovali več pisnih pobud. Za manj »zapravljanja« proračunskih sredstev ali za boljšo razporeditev le-teh smo tudi na zadnji seji na vodstvo občine naslovili zahtevo, pobudo in predlog: I Zahteva za natančno specifikacijo porabljenih sredstev za sejnine v 2009 Po poročanju smo po višini sejnin na 7. mestu v Podravju, po porabljenem denarju zanje pa kar na 2. mestu.V Zares menimo, da je to posledica prevelikega števila krajevnih odborov (imamo jih kar 13 in smo glede na št. preb. slovenski rekorderji), prevelikega števila nestalnih delovnih teles (komisij), prevelikega števila podžupanov (Ptuj - 8 CS in samo I podžupan; Ruše - 4 KO in I podžupan; Prevalje - 3 KO in I podžupan ipd.) in prevelike postavke za sejnine vseh delovnih teles. 2Pobuda za razpravo in preučitev možnosti ustanovitve Javnega zavoda za kulturo, šolstvo, šport in mladino občine Kidričevo V občini Kidričevo imamo bogato kulturno življenje, imeli bomo dve veliki športni dvorani in športno področje je pri nas precej razvito, imamo razvejano šolstvo, to je dve osnovni šoli in podružnico, predvsem pa ker mladini posvečamo premalo pozornosti in jim namenjamo premalo sredstev, predlagamo ustanovitev skupnega javnega zavoda, tudi in predvsem z vidika racionalnejše porabe, učinkovitega dela in kakovostnega razvoja. 3Predlog (ki posebne obrazložitve ne potrebuje, ker dejstva govorijo sama zase), da znotraj resorja družbenih dejavnosti vzpostavimo strokovni mehanizem, specializiran samo za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Tudi na račun zmanjšanja števila krajevnih odborov in števila podžupanov v občini lahko to brez povečanja sredstev izvedemo. V upanju, da bomo s tem ne le zmanjšali sredstva za sejnine, ampak povečali racionalnost in kakovost dela oziroma da bo kdorkoli uvidel, da gre za pravo stvar, in zadeve pognal naprej, vsem občanom in občankam občine Kidričevo želimo lep praznik občine, dobro počutje in varno bivanje. Mag. Silvestra Klemenčič, občinska svetnica Zares Kidričevo SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR KIDRIČEVO SPOŠTOVANI! Čestitamo vam ob prazniku občine in dnevu državnosti in vas vabimo, da jih primerno obeležite na prireditvah ob njih. Seveda bomo v teh dneh z vseh strani poslušali, koliko smo v zadnjem obdobju naredili in kako uspešna občina smo. O tem imamo kot marsikdo izmed vas svoje mnenje. Svoje o tem govorijo tudi odstopi funkcionarjev (podžupan in člani krajevnih odborov) v tem mandatu. Dotaknil bi se samo nekaj primerov, kot so prodaja skladišča v Šikolah, delitev interventnih državnih sredstev po neurju (trajalo je več kot eno leto), nespretnost pri prevzemu novega vrtca (ostali smo brez bančnih garancij, ni bilo zadržanih sredstev za odpravo napak), težave pri vračanju prekomernih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje, nezaupanje mladini (zahtevana kavcija za najem občinskih prostorov), zapleti pri obračunu komunalnega prispevka za kanalizacijo ... Veliko je bilo govora o večji učinkovitosti občinske uprave (ta se je kadrovsko še okrepila, prav tako skupna občinska uprava), prav tako se je govorilo o zdravstvenem domu, obnovi Tovarniške ceste ... Se zmeraj smo invalidom neprijazni (dostop ni omogočen niti v sprejemnem uradu). Res je, da nas nepoklicni župan z dvema podžupanoma stane manj kot poklicni župan, vendar zato leva roka pogosto ne ve, kaj dela desna, odgovornost se prelaga, za vsako stvar se ustanavljajo odbori in komisije. Se sreča, da smo se priključili konzorciju občin v projektu zaščite podtalnice Dravskega polja in nas tako tok nese proti izgrajeni kanalizaciji in obnovljenemu vodovodu, seveda z nam lastnimi zapleti. Pa da vas ne morimo preveč, pred nami je poletje in dopusti, počitnice, ko se bomo lahko vsaj malo oddaljili od vsakodnevnih skrbi. Vabimo pa vas, da nas obiščete v naši pisarni (Lovrenc 7, bivša krajevna skupnost), in sicer vsak delovni ponedeljek med 20. in 21. uro (razen v času dopustov v juliju in avgustu) ali na naši spletni strani www.kidricevo.sds.si. Zelo veseli pa bomo tudi vaših vprašanj, mnenj, predlogov, ki nam jih lahko posredujete na e-naslov: predsednik@kidricevo.sds. si. Bogdan Škafar, predsednik 00 SDS Kidričevo ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ČE BI MLADI ZNAL, STARI MOGEL IN LENI HOTEL, JE NI STVARI, KI JE NE BI NAREDILI (italijanski pregovor) Tokrat ne bom podrobneje predstavljala točk dnevnega reda sej, ampak jih zgolj naštela, kajti čas je za mlade, za otroke, dijake in študente. V tem času smo obravnavali in razpravljali o spremembah odloka ustanovitve Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, delovni uspešnosti ravnateljev šol in javnih zavodov, dodelitvi koncesije zasebne fizioterapevtske dejavnosti, dodatni liniji prevozov otrok v šolo, o potrditvi normativov za oddelke v Vrtcu Kidričevo in predlogu potrditve treh oddelkov v enoti Kidričevo in enoti Cirkovce, izbrali izvajalca prireditve Veter v laseh; ob odpiranju in pregledu vlog, ki so prispele na razpisa za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture, humanitarnih, invalidskih, zdravstvenih in drugih društev ter organizacij, pa ugotavljali popolnost njihovih vlog glede na razpisne pogoje. Na prihodnji seji odbora (medtem bo lokalno glasilo že izšlo) bomo ocenjevali prispele programe na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev ter prijavljenim društvom in organizacijam transparentno in pravično porazdelili denar. Vloge je pravočasno oddalo sedem kulturnih in sedemnajst ostalih društev in organizacij. Vsekakor na mlade, njihove potrebe in interese nismo pozabili, saj smo o tej tematiki govorili v posebni točki. K temu nas je navedlo dejstvo, o katerem smo pisali že v prejšnji številki Ravnega polja, to je, da se tej tematiki premalo posvečamo. Prvi korak smo naredili z izdajo zloženke s potrebnimi informacijami za otroke, mladino in starše, naslednji korak je postavitev obljubljenih nabiralnikov, poimenovanih Varna točka (po Unicef-u), v katere bodo lahko mladi naslovili kakršno koli vprašanje, pobudo, predlog ..., mi pa bomo poiskali odgovore strokovnjakov in jih objavili v občinskem glasilu. Nabiralnike bomo namestili pred vse tri osnovnošolske javne zavode in po dogovoru morda še kje. Ker že nekaj (preveč) časa čakamo na predlog združenih pravilnikov za nagrade študentom in dijakom in ker smo na odbor prejeli tudi predloge in vloge posameznikov za žepnine in/ali za enkratno denarno pomoč, smo sprejeli sklep, ki govori o tem, da bomo naredili vse, da sredstva, ki smo jih za to področje predvideli tudi v proračunu 2010, vsekakor razdelimo. Podatke o številu šolajočih in o številu ter strukturi brezposelnih v naši občini nam je končno uspelo pridobiti, zato bomo na podlagi teh informacij pripravili še osnutek pravilnika za dodelitev enkratne denarne pomoči študentom. Upamo, da bo ta različica na sosvetu župana, kjer vodje svetniških skupin odločajo o umestitvah tematike na dnevni red sej občinskega sveta, zadovoljila poglede predstavnikov vseh prisotnih političnih strank in da bomo o tem čim prej razpravljali in odločali na občinskem svetu. Čeprav na seji odbora še nismo razpolagali s podatki, smo bili soglasni, da jih bomo, ne glede na to, da participacije mladih pri odločanju v naši sredini tako rekoč ni, sami spodbudili k sodelovanju. Zato bo naše naslednje prizadevanje za 364 študentov in 269 dijakov naše občine (vir: SURS za šol. leto 2008/2009) narediti nekaj zanje.V prvi fazi bo spodbuda temeljila na podelitvi enkratne denarne pomoči, potem na nagradah študentom in dijakom, nadalje pa morda tudi na zagotovitvi prostora in sredstev za delovanje lokalnega mladinskega sveta v naslednjem proračunu. To bo zagotovo naša sugestija, vendar je/bo le-ta odvisna tudi in predvsem od mladih samih. Na koncu pa le še informacija o številu in strukturi brezposelnih v naši občini, o čemer bomo na prihodnji seji odbora ne le govorili, ampak zastavili okvire, kako naprej. Po podatkih je bilo aprila 2010 v Kidričevem preko 340 brezposelnih, in sicer nekaj malega več moških kot žensk. Po izobrazbi med brezposelnimi prevladuje peta stopnja, to je srednja šola, precej pa jih je tudi z osnovnošolsko izobrazbo. Tistih, ki so zaključili študij in pridobili visokošolsko izobrazbo, je 17, kar je za našo občino absolutno preveč. Torej, če v duhu pregovora iz naslova sklenemo, da pri nas mladi znajo, stari zmorejo in leni hočejo, smo lahko optimistični. Potrebujemo le voljo, in kjer je volja, tam je zagotovo pot. Mag. Silvestra Klemenčič, prof., predsednica odbora za družbene dejavnosti ODBOR ZA GRADNJO KANALIZACIJE GRADNJA PRIMARNE KANALIZACIJE V SKLEPNI FAZI Gradnja primarnega voda kanalizacije v naši občini, ki jo gradimo v sklopu projekta »Zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja«, je v zaključni fazi.Vsa dela, vključno s tehničnim prevzemom celotne novozgrajene trase od Zgornjih Pleterij do Stražgonjce, naj bi bila končana do konca septembra 2010. Trenutno gradimo kanalizacijo na odseku od Si kol v smeri proti Pongrcam in na odseku od Spodnjih Jablan proti Pongrcam, kjer se bosta oba odseka spojila. Tukaj se gradi vakuumski sistem kanalizacije s centralno vakuumsko postajo v Spodnjih Jablanah (pri ekološkem otoku). V Dragonji vasi gradimo gravitacijski sistem kanalizacije v smeri centra Mihovc (do Klajnška), kjer se spoji z že zgrajenim vodom. Ostane nam še spojitev primarnega kanalizacijskega voda v Zgor- njih Pleterjah (od plinovoda do kovačnice), kjer so se dela začasno prekinila zaradi problematike prečkanja kanalizacije s plinovodom. Istočasno gradimo tudi sekundarno kanalizacijo v Strnišču in naselju Kidričevo. Sekundarna kanalizacija v Strnišču naj bi bila končana v juliju 2010, v Kidričevem pa v kratkem pričnemo z izgradnjo v smeri »četverčkov«. Ob izgradnji zgoraj opisane kanalizacije Občina Kidričevo financira tudi vzporedno izgradnjo hišnih priključkov do parcelne meje na celotnem območju ob novozgrajenih vodih kanalizacije. Tako se lahko vsi, ki ste ob trasi novozgrajene kanalizacije, nanjo tudi priključite, in sicer imajo občani od Kidričevega do Zg. Pleterij to možnost že od januarja tega leta, drugi pa boste to možnost imeli jeseni. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije se gradi povezovalno vodovodno omrežje (v tem času se je zgradil še zadnji odsek v Pongrcah - od kapele do železniškega prehoda). V jesenskem času še predvidevamo začetek izgradnje posameznih odsekov sekundarne kanalizacije na območju Apač in Lovrenca. Z dokončanjem del na primarnem vodu kanalizacijskega omrežja in izvedeni povezavi ter menjavi vodovodnih cevi na posameznih odsekih jeseni v letošnjem letu zaključujemo največjo investicijo v zgodovini naše občine, ki je v večjem delu sofinancirana iz kohezijskih skladov EU in državnega proračuna, Občina Kidričevo pa bo v naslednjih letih intenzivno nadaljevala z izgradnjo sekundarnih omrežij v vseh vaseh. Spoštovani občani, zaželjeno je, da se vsi, ki vam je že omogočeno, in tudi tisti, ki vam bo omogočeno šele jeseni priklopiti se na kanalizacijsko omrežje, nanjo čim prej priklopite - pogoji so objavljeni na spletni strani in v vsakem glasilu Ravno polje. Obvestiti vas moramo, da ste po veljavni zakonodaji to tudi dolžni storiti, in sicer v roku šestih mesecev, odkar vam je priključitev omogočena (za sistem od Kidričevega, Njiverc.Apač do Zg. Pleterij teče ta rok od januarja letos, za ostale pa bo rok začel teči od tehničnega prevzema objektov - predvidevam od oktobra 2010). Za vse priključke v omenjenem roku vam nudimo tudi obročno odplačevanje komunalnega prispevka za priklop. Višina komunalnega prispevka je odvisna od neto stanovanjske površine in velikosti parcele in se izračuna po predpisani formuli za vsakega posameznika posebej. Občane še obveščamo, da so izvajalci del dolžni poškodovano infrastrukturo (ceste, dovozne poti, zelenice ...) urediti v prvotno stanje. Močno se trudimo in od izvajalcev zahtevamo, da po svo- jih zmožnostih to tudi sproti izvajajo.Tudi ob zaključku investicije bomo od njih zahtevali ponovno preplastitev vseh posedlih odsekov cestišč in drugih odsekov, vse vas pa prosim za malo strpnosti in razumevanja do dokončne sanacije vseh objektov. Jože Medved, podžupan, predsednik Odbora za izgradnjo kanalizacije (w35CTTJ?Bl pozdravimo Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. Projekt delno financira Evropska unija. ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V OBČINI KIDRIČEVO ZEBE NAS - ČEPRAV JE JUNIJ Zelo hitro je minilo pet mesecev letošnjega leta. Dolga zima se nam je vlekla vse do aprila in tudi v maju ni bilo veliko boljše. Tisti, ki smo razen od svojega dela odvisni tudi od narave, to pošteno čutimo. Veliko obratnih sredstev je bilo vloženih v nabavo najboljšega in dobrega semena, sedaj pa ne more normalno rasti, saj mu temperature in vlaga tega ne dopuščajo. Mlade rastline so vzklile, sedaj pa se ne morejo premakniti v svoji rasti.Tisti, ki niso poskušali na srečo in so poslušali vremenske napovedi iz sredstev javnega obveščanja, še do danes nimajo pokošenih travnikov, s tem pa so veliko izgubili na vrednosti in kvaliteti sena. Da je življenje na kmetijah iz dneva v dan težje, je pripomogla »recesija«, v zadnjem času pa se kmetovalci ubadajo s problemom, kako zrejene živali prodati in po kakšni ceni. Čeprav statistika ugotavlja, da naša samooskrba iz dneva v dan pada, saj je že pri nekaterih proizvodih padla po 50 %, se pri nas v Sloveniji še nihče ni resno zamislil. Kmetijstvo imamo verjetno samo za to, da nam ureja pokrajino, za drugo pa ni važno. Da se za kmetijstvo malokdo briga, nam pove tudi to, da dolgo časa sploh nismo imeli kmetijskega ministra. Pa ne zato, ker bi se kdo bal kme- tov, saj to je najmiroljubnejša populacija Slovencev. Če bi se na primer dohodki v kateri drugi branži tako močno poslabšali, bi že bili vsi na cesti z raznimi transparenti in njihovi predstavniki bi vsakodnevno »bombardirali« medije s svojimi zahtevki. Tudi v naši občini v kmetijstvu ni nič rožnatega. Imamo premalo obdelovalne zemlje na kmetijo, zato je velika bojazen, da se bo tudi pri nas nekaj kmetij zaprlo - prenehalo kmetovati. Do letošnjega leta smo kmetovalci imeli možnost zavarovanja kmetijskih pridelkov proti elementarnim nesrečam, to je proti toči in proti požaru. V letošnjem letu vsi tisti, ki smo zvesti zavarovanci Zavarovalnice Maribor, te možnosti nimamo več, saj je zavarovalnica odpovedala zavarovanje vsem kmetom, čeprav je država njihov solastnik. Zavarovanje sklepa samo zavarovalnica Triglav, ki pa seveda pogojuje, da tudi druga zavarovanja sklenemo pri njih, kar pa je po drugi strani tudi razumljivo. Ne razumemo pa Zavarovalnice Maribor, ki ima na drugih področjih naših zavarovanj velike dobičke. Upajmo samo, da se nas bo narava usmilila in ne bomo deležni toče. Čeprav nekateri že razmišljajo o dopustih, je tega v kmetijstvu zelo malo.V tem mesecu in naslednjih bomo začeli s sestanki po vaseh za izpeljavo komasacije »Dravsko polje 3«. Želimo si, da bi se čimprej dogovorili za pravično razdelitev površin iz komasacijske mase in da bi bili s predlagano razdelitvijo vsi zelo zadovoljni. Meje naj bi se v naravi prenesle v mesecu oktobru 2010, tako da bi naslednja setev že stekla na združenih in odmerjenih površinah komasacijskega območja. Zatem bo potrebno urediti še vse ceste, mogoče tudi katero na novo.Tudi za ureditev cest so predvidena sredstva iz državnega proračuna. Iz občinskega proračuna smo v mesecu maju navozili sejani gramoz in ga razplanirali po skoraj vseh poljskih cestah razen tam, kjer bo komasacija. Čeprav je bilo zapeljanih več kot I 600 m3 gramoza, so potrebe še vedno velike.Vseeno pa upamo, da boste uporabniki teh cest v bodoče bolj pazili nanje in jih ne boste po nepotrebnem uničevali z nanašanjem zemlje ali celo z oranjem v cesto ali nanjo. Z upanjem na boljše čase bi vam zaželel dobro letino, bogato žetev in čim manj vremenskih neprilik. Franc Planinšek ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA IN POŽARNO VARNOST OBČINE KIDRIČEVO OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu je nastal kot pristna civilna pobuda, katere odziv in medijska podpora akciji, da skupaj zabredemo v slovenske smeti in poskušamo malo bolj konkretno pospraviti za sabo, sta bila tako velika, da sta presenetila tudi same organizatorje. Odbor za varstvo okolja in požarno varnost Občine Kidričevo je v svojem mandatu skupaj z LD Kidričevo in LD Cirkovce že organiziral čistilne akcije v naši občini, zato smo letos termin akcije zastavili 17. aprila in se tako pridružili Sloveniji.V okviru projekta je nastajal tudi prvi vseslovenski digitalni register divjih odlagališč, na podlagi katerega smo na odboru izdelali plan čiščenja po krajih in vaseh, hkrati pa k udeležbi pozvali tako posameznike kot številna društva v naši občini. Vodja in organizator akcije je bil predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost g. Anton Leskovar, ki je izdelal plan ter seznam vodij in zbirnih mest. Na skupnem sestanku pred akcijo smo se z vodji zbirnih mest ter predstavniki lovskih družin tudi sestali, analizirali obstoječe stanje, število ter lokacije divjih odlagališč, si razdelili naloge glede organizacije, potrebnega prevoza odpadkov ter pripomočke: rokavice in ustrezne vrečke v večjih količinah, saj smo pričakovali večjo udeležbo kot doslej na čistilnih akcijah. Kljub temu da imamo v občini zbirni center za ločevanje odpadkov že nekaj časa, se še vedno pojavljajo posamezniki, ki v naravi puščajo za seboj sledi. In zgodil se je 17. april. V naši občini se je v soboto ob 9. uri na zbirnih mestih registriralo 570 občanov vseh generacij ter v dopoldanskem času naravo olajšalo za 296m3 smeti.Veliko? Malo? Pogosto ob akcijah zamahnemo z roko, misleč, če ne bomo sodelovali mi, bo kdo drug. Ni ali — ali. Če ne bomo mi, nas bodo preplavile smeti. In tistim, ki smo bili tam, ni vseeno. Zato se vsem tistim, ki ste se akcije udeležili, zahvaljujemo za udeležbo in vaš prispevek k čistemu okolju. Se posebej zahvala lovskima družinama Kidričevo in Cirkovce, katerih člani so tudi poskrbeli za malico ob zaključku akcije v Lovrencu in Cirkovcah, vsem gasilskim društvom v občini, g. župniku Antonu Pačniku z birmanci župnišča Kidričevo, Planinskemu društvu Kidričevo, Foto:Arhiv Odbora za varstvo okolja in požarno varnost Občne Kidričevo Ime vodje in zbirnega mesta Sodelujoči posamezniki Odpadki m3 Tomaž Debeljak - Kungota 30 20 Franc Godec - Njiverce 45 25 Roman Svenšek - Kidričevo 100 45 Jože Šafranko - Strnišče 30 12 Daniel Zajc - Apače 44 45 Športnemu društvu Stražgonjca-Gaj, DPD Svoboda Kidričevo. Društvu upokojencev Kidričevo ter Osnovni šoli Cirkovce in Vrtcu Kidričevo. Hvala vsem in vsakemu posebej. Ogromno vloženega prostovoljnega dela bo pripomoglo ne samo k lepšemu in bolj zdravemu okolju, pač pa tudi večji povezanosti občanov ter krepitvi prostovoljstva v naši občini. Z lastnim zgledom lahko vsem generacijam pokažemo, kako pomembna je skrb za okolje in kvaliteto življenja ter kakšen vpliv imajo posamezniki, ko združijo moči za skupno dobro. Naj nam ne bo vseeno! Ivan Ivančič - Lovrenc 56 18 Jože Peršuh - Zupečja vas 10 7 Franc Planinšek - Pleterje 31 32 Srečko Godec - Dragonja vas 32 20 Stanko Fideršek - Cirkovce 19 12 Stanko Krničar - Pongerce 21 10 Toni Dolenc - Jablane 45 8 Rajko Roba - Šikole 27 28 Jože Goričan - Stražgonjca 22 10 Miro Male - Starošince 34 1 1 Društvo upokojencev Kidričevo 24 15 Natalija Kutnjak, članica Odbora za varstvo okolja in požarno varnost Občine Kidričevo Foto:Arhiv Odbora za varstvo okolja in požarno varnost Občne Kidričevo STAR0Š1NCE V ČISTOČA IN UREJENOST OGLEDALO KRAJA Očistimo Slovenijo v enem dnevu - je bil izziv za p re n e kare rega državljana, ki se je udeležil omenjene akcije. Tako smo se v soboto, 17.4. 2010, ob 8.30 pred gasilskim domom v Starošincah zbrali Starošinčani, ki čutimo odgovornost in se zavedamo, kaj pomeni čisto in urejeno bivalno okolje in narava, kateri pripadamo in smo odgovorni, da jo čuvamo in tudi očuvamo.Več kot 23 ljudi se je v dveh skupinah z vrečami podalo na teren, da očistimo svoj kataster. Imeli smo dva traktorja s prikolicama. Kaj vse neodgovorni ljudje puščajo in odmetavajo v naravo! Izredno veliko je odvrženih kosovnih odpadkov, svinjskih kož, pohištva in podobnega.V dobrih treh urah smo zbrali več kot I I m3 odpadkov, ki smo jih odpeljali na ustrezno mesto. Med samo akcijo smo izmenjavali različna kritična mnenja in pobude, ki bi jih bi bilo smiselno vključevati v sklop podobnih akcij, saj je brezposelnih v državi preveč in bi bilo smiselno kako drugače razmišljati in jih vključevati v omenjene projekte. V občini imamo zelo dobro urejen in organiziran ZBIRNI CENTER ZA ZBIRANJE ODPADKOV, zato ponovno pozivamo vse, ki ustvarjamo smeti in odpadke, da te odložimo na to mesto - brez strahu, samo pripeljati in sortirati jih je potrebno, saj zbirni center deluje vsak torek in četrtek od 10. do 18. ure in vsako soboto od 8. do 1 3. ure. Zberite pogum in pripeljite odvečni material v zbirni center, tako bomo prizanesli in ohranili naravne lepote, jim dali naravni videz in vrednote. HVALA, DA RAZUMETE! Čistili smo Starošince Foto: Mihael Žitnik Za skupino Starošinčanov zapisal Mihael Žitnik. STRNIŠČE Veseli smo da nam je akcija uspela, v naši vasi se vsako leto zbere približno trideset ljudi in tudi vsako leto se nabere približno enaka količina odpadkov. Koordinator Jože Šafranko Akciji se je pridružil tudi mladi rod Foto:Jože Šafranko Čiščenje v Jablanah Foto: SP Eden izmed najstarejših udeležencev akcije Foto: SP Odbori / Aktualno ------------------- ::| OKOLJSKA IN KMETIJSKA PROBLEMATIKA Takšna je bila tema 16. 4. 2010 v Šikolah. V dvorani gasilskega društva je bilo na seji skoraj 60 prisotnih, ki so želeli slišati in nekateri tudi predstaviti svoje probleme, ki iz nerazumnega razloga čakajo na uresničitev vlog in zahtevkov o nadaljnji usodi svoje eksistence v teh zapletenih in nejasnih časih glede prostorske problematike. Ravno tako je beseda tekla o problematiki o zemljiščih na ožjem vodovarstvenem območju - menjava in gospodarjenje z njimi in ukrepi ter kako zagotoviti mladim prevzemnikom kmetij več zemljišč za ustvarjanje prave družinske kmetije. Za vse omenjene teme smo pridobili govornike, ki po svojih resornih področjih pokrivajo in o omenjenih primerih lahko več povedo oziroma dajo priporočila, kako dalje. Na kratko se nobena stvar ne da na hitro reševati, zato je potreben čas. Razumemo, da se stvari glede prostorske opredelitve in prostorskih aktov verjetno dajo rešiti prej kot v petih letih, zato je dolžnost lokalnih oblasti skupaj s pristojnimi v državi na raznih resornih področjih, da bolj dogovorno in sodelovalno pristopijo in prisluhnejo zahtevam občanov, če želimo biti vir napredka in eksistence. Prav tako je bila izjavljena zahteva, da ima pri določenih zahtevah občina več pristojnosti o posameznih opredelitvah, če pa se pojavi turbo kapital, pa se zadeve rešujejo prehitro. Na območju zemljišč na ožjem vodovarstvenem območju naj država skupaj z distributerji vode več naredi za ohranitev na teh območjih in omogoči, da se zemljišča zamenjajo ali odkupijo. Saj si vsi želimo zdravo pitno vodo, zato zahtevamo, da resorne institucije nemudoma pristopijo k ureditvi razmer in zagotovijo skrb in nadzor. Po širši debati je bila celo dana zahteva po nepokorščini in nespoštovanju trenutno nevzdržnih razmer, zato pozivamo ustrezne in pristojne, da nemudoma pristopijo k ureditvi razmer. Če želimo dati poudarek na pravo družinsko kmetijo, je potrebno zagotoviti več zemljišč za mlade prevzemnike kmetij, obstajajo optimalne možnosti, zato se daje pobuda, da se pristopi k realizaciji zahtev. Do sedaj je malo možnosti da bi se mladi odločali za večje projekte in ustvarjanje družinske kmetije, saj je kmetijsko zemljišče vir za ustvarjanje in napredek na kmetiji. Poudarjeno je bilo, da se mladi tudi ne upajo prijavljati na razne prezapletene projekte in ne morejo koristiti sredstev za mlade in perspektivne kmetije. Da smo omenjeno problematiko dodobra načeli, smo v pomoč poklicali določene strokovnjake, ki so o zadevah veliko povedali, go. magistro Bernardo Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor, predsednika odbora za kmetijstvo v državnem zboru, poslanca SLS in župana občine Krško, g. Franca Bogoviča, in predsednika kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije,g. Cirila Smrkolja, skupaj z domačimi predstavniki, ki najbolj čutimo situacijo v občini Kidričevo. Svoje poglede in pripombe je povedal predsednik sindikata kmetov Slovenije, ki je zelo kritično ocenil stanje v državi.V upanju, da se s tega mesta kritike začnejo razreševati v dobrobit vseh, so naši govorniki zagotovili in zahteve posredovali na resorna mesta. Hvala vsem za udeležbo. Mihael Žitnik Ako je drugi dan malega srpana (2. julija) grdo, še štirideset dni bo mokro. 4. POSTAVITEV »LEPŠEGA TER VEČJEGA« »MINI« PRVOMAJSKEGA DREVESA SOSEDOV PRIJATELJEV KIDRIČEVO Tudi letos smo se prijatelji iz sosednjih ulic in blokov v Kidričevem dogovorili, da bomo postavili svoje »mini« prvomajsko drevo, in sicer že četrtič. Nekaj dni pred dnevom postavljanja smo se prijatelji že zbrali in se dogovorili, kako bo potekal ta naš dogodek. V petek, 30. aprila 2010, pa smo se zbrali ob 14.30 pred vhodom bloka v Ul. B. Kraigherja I 3 in se začeli pripravljati na postavitev. Okrasili in pripravili smo drevo, prostor postavitve itd. Nad letošnjo udeležbo otrok in mladih smo bili kar presenečeni, saj se nas je zbralo lepo število postaviteljev in tudi gledalcev ob 17. uri, ko smo dvignili četrto, večje, lepše in bogatejše »mini« prvomajsko drevo sosedov prijateljev Kidričevo. Po postavitvi pa je sledil turnir v badmintonu vse do večernih ur, ko smo se razšli v upanju, da nas bo prihodnje leto še več in da bomo imeli še lepše in večje drevo, saj bo prihodnje leto naše druženje potekalo že »jubilejno« petič. Hvala vsem za pomoč! H 13. ŽEGNANJE KONJ V ŽUPEČJI VASI V nedeljo, 25. 4. 2010, je potekalo v Župečji vasi že 13. že-gnanje konj, ki so ga organizirali vaščani Zupečje vasi v sodelovanju s Turističnim društvom Občine Kidričevo. Prireditev se je skozi leta lepo prijela in privablja vsako leto zelo veliko obiskovalcev.Tako je bilo tudi letos. Konji in konjeniki so se začeli zbirati ob robu vasi, na ovinku, že ob pol drugi uri popoldan. Konje z vpregami in jezdece je bilo potrebno razvrstiti v parado, da so se tako pokazali vsem vaščanom in obiskovalcem. Kljub strogim veterinarskim zahtevam se jih je zbralo kar 53, od tega je bilo 15 dvovpreg in kar 23 posameznih konjev z jezdeci, ki so prišli od blizu in daleč. Ugotavljamo, da je vedno več konjev tudi v sami občini Kidričevo, kar je zelo razveseljivo.V paradi, na čelu katere so bili člani godbe Repi Krulet, so se vprege in jezdeci popeljali okrog središča vasi in se zbrali v posebnem prostoru ob cerkvi sv. Antona, ki prav letos praznuje 100-letnico. Zupečja vas je v zadnjem letu ali dveh dobila novo podobo. Po zaslugi Občine Kidričevo in finančne pomoči Evropske skupnosti je središče Zupečje vasi popolnoma preurejeno, zasajena so drevesa, postavljene klopce in številna igrala za otroke. Zunanjost cerkve sv. Antona še ni popolnoma dokončana, notranjost cerkvice pa je Foto: Marija Predikaka vredna ogleda. Seveda vsega tega ne bi bilo brez pridnih rok vaščanov Zupečje vasi. Brez nekaterih zanesenjakov iz Župečje vasi tudi te prireditve ne bi bilo. Seveda je potrebno omeniti Zvonka Babiča, ki je pri žegnanju konjev gonilna sila že od vsega začetka. Tako je tudi letos imel vse niti v svojih rokah, da je prireditev potekala tako dobro. Ko so se konji in konjeniki zbrali v ograjenem prostoru, je najprej sledil kratek kulturni program, ki ga je povezoval Marjan Bezjak.V slavnostnem govoru je vse prisotne nagovoril župan Občine Kidričevo Jože Murko. Poudaril je pomen ohranjanja kulturne dediščine, kamor sodi tudi Jurjev blagoslov konj. Sledil je blagoslov konj, ki ga je s kruhom in soljo opravil lovrenški župnik Karel Pavlič. Konjeniki so ob blagoslovu konj dobili tudi spominsko ploščico iz lesa, ki jih bo spominjala na I 3. žegnanje konj. Po blagoslovu so pridni domačini vsem prisotnim postregli s kruhom, klobaso in pijačo. Pozabiti ne smemo tudi na pecivo, ki so ga spekle marljive žu-pečke gospodinje.V prijetni družbi in z glasbo se je prireditev nadaljevala do večera. Številni konjeniki in obiskovalci pa so obljubili, da pridejo tudi naslednje leto. Foto: Marija Predikaka Marija Predikaka SE NAM NA DRAVSKEM POLJU PRIBLIŽUJE NOVA EKOLOŠKA KATASTROFA? Ko sem pred nekaj dnevi v reviji Jana prebrala članek, ki ga je v svoji kolumni v tej reviji napisal Anton Komat, samostojni raziskovalec, ekolog, sem bila šokirana. Ali ljudje, ki živimo na območju Dravskega polja, sploh ne vemo, kako je ogrožena pitna voda, ki jo pijemo? Ali se sploh zavedamo, kakšni strupi so zakopani pod nami in ogrožajo podtalnico? Seveda ne vemo teh dejstev in hvalabogu, da obstajajo ljudje, kot je Anton Komat, ki nekaj vedo o zgodovini pitne vode na tem območju in še marsikaj drugega, kar je javnosti prikrito. Gospoda sem poslušala v Ormožu, kjer je predstavljal svojo knjigo Umetnost preživetja, eno izmed mnogih svojih knjig. Moram reči, da je enkraten predavatelj, človek, ki ogromno raziskuje, opozarja na nepravilnosti, vzpodbuja ljudi, kako sploh naj preživimo ob neprestanem bombardiranju politikov, farmacevtskih in naftnih lobijev, trgovskih mrež, ki ponujajo plastično hrano, samo da jo prodajo, kako se izogniti potrošništvu, saj smo vzgojeni z vseh strani tako, da trošimo, kupujemo in spet kupujemo. Skratka mož je pameten in pravi borec. Pravi, da bo tokrat šel do konca, če se zadeva s podtalnico ne reši enkrat za vselej, predvsem pa imajo ljudje pravico vedeti in seveda pomagati. Komat mi je posredoval besedila, v katerih pravi takole (besedilo je bilo objavljeno v reviji Jana): »V sredini osemdesetih let so v naselju Brunšvik na južnem delu Dravskega polja razkrili izjemno visoko onesnaženje pitne vode z organoklornimi pesticidi (POPsi), ki so bili takrat že prepovedani, in z aktualno uporabljanimi pesticidi. Nadaljnje meritve so pokazale, da je kontaminirano celotno območje južnega dela Dravskega polja. Oblast je zaradi ekološke katastrofe razglasila izredno stanje, zaprla vse vodovode in začela prebivalstvo oskrbovati s pitno vodo s cisternami. Preiskava UNZ je pokazala, da so vir kontaminacije opuščene gramoznice, v katere so odmetavali vse mogoče stru- pe, od prepovedanih pesticidov (DDT, endrin, dieldrin), aktualno uporabljanih (alaklor, atrazin, simazin), do takih, ki jim je potekel rok, in tudi odpadke, nastale pri njihovi proizvodnji in transportu. Identificiranih je bilo 17 takih gramoznic.Jedro ekološke katastrofe je bila Kozoderčeva jama, v kateri je bilo po oceni mariborskega Inštituta za varovanje okolja (1989) 50.000 ton kontaminirane zemljine.Vsebnost strupov je bila tako visoka, da je ni bilo dovoljeno deponirati na odlagališče za nevarne odpadke. Vlada RS je zato sprejela Zakon o sanaciji Dravskega polja. derčeva jama, reši tako, da nanj »uradno pozabi«. 1. S spremembo zakonodaje je za dvajsetkrat (od 0,1 do 2,0) dvignila dopustno koncentracijo pesticidov v pitni vodi! 2. Problem Kozoderčeve jame je izginil iz uradnih planov, programov in državnih dokumentov; od evidentiranih 17 gramoznic z nevarnimi odpadki so sanirali zgolj 4! 3. Ustavile so se vse raziskave, meritve in tehnološke rešitve za sanacijo teh ekoloških bomb, od katerih je Kozoderčeva jama daleč najnevarnejša! Povzetek takratnih medijskih poročil (vir:Večer, Maribor); 28.7. 1989 - voda še vedno čezmerno onesnažena, najbolj črpališče Skorba; - iz Kozoderčeve jame je nujno odstraniti vse odpadke, sanacija se začne takoj; - sanacija gramoznice pri Križu se nadaljuje; - občinski štab CZ Ptuj razvaža pitno vodo s 15 cisternami; 3.8. 1989 - v Pinusu zanikajo očitke, da bi bili oni krivi za tokratno katastrofo; direktor Pinusa trdi, da je pesticidov v Kozoderčevi jami le za vzorec; - vlada RS govori o spremembi normativov, kar naj bi bil eden od ukrepov za sanacijo ekološke katastrofe (?!) (SFRJ je imela takrat normativ 0,1 mikrograma pesticidov na liter vode, kar je danes normativ EU); 30.8. 1989 - za sanacijo Dravskega polja zmanjkalo denarja; - začasna rešitev Kozoderčeve jame bi stala 7,7 milijarde din; - ljudje pravijo, da so »pesticidi nenavadno hitro izginili«; - Dravsko polje ostaja enako ogroženo, kot je bilo pred katastrofo; 14. 9. 1989 - od Brunšvika do Kungote je v podtalnici o rja ški oblak pesticidov; - za Kozoderčeve jamo bo čez mesec dni jasno, ali bo izvedena rešitev trajna ali začasna; 30. 12. 1989 -Vlada RS; »Takoj je potrebno začeti sanacijo Kozoderčeve jame«; - vlada pripravlja spremembo zakonodaje, s katero bo dopustno koncentracijo dvignila z 0,1 na 2,0 mikrograma na liter, torej za 20-krat (?!); 31.5. 1991 - Kozoderčeva jama ni največje zlo, to je neurejena kanalizacija; - najprej je potrebno zgraditi kanalizacijo in čistilne naprave; - šele po preventivni dejavnosti se bo začela sanacija Kozoderčeve jame; 17. 3. 1993 - končana sanacija divjih odlagališč na Dravskem polju; - ostali sta še gramoznica pri Marjeti in Kozoderčeva jama. Potem se v zgodnjih 90. letih sanacija Kozoderčeve jame pojavlja v programih MOP kot prioriteta, dokler ne izgine. Na današnji spletni strani MOPE pri rubriki Sanacija ekoloških bremen sanacije Kozoderčeve jame ne najdemo. Država je torej od odkritja ekološke katastrofe na Dravskem polju naredila vse, da največji in ključni problem, ki ga predstavlja Kozo- Toda problem Kozoderčeve jame ostaja, pridobiva vse večjo težo in predstavlja vse večjo grožnjo podtalnici Dravskega polja, zdravju ljudi in ekosistema. 1 V Kozoderčevi jami je najmanj 50.000 ton s POPsi izjemno kontaminirane zemljine, ki bi jo bilo potrebno zaradi ogrožanja zdravja ljudi TAKOJ INAKTIVIRATI (raziskovalna naloga Inštituta za varovanje okolja Maribor iz leta 1989). 2 Slovenija je podpisnica Stockholmske konvencije, ki nas zavezuje k inaktivaciji POPsov (Persistant Organic Chemicals), ki so najbolj nevarne kemikalije današnjega sveta. 3 Postavlja se resno vprašanje kazenske odgovornosti tistih, ki z opustitvijo in prikrivanjem tega problema povzročajo splošno nevarnost in ogrožajo zdravje prebivalstva. In še nekaj podatkov, ob katerih se zamislimo: »Sedemnajstega aprila 2004 je v Sloveniji pričela veljati Stockholmska konvencija o obstojnih organskih polutantih (POPs - Persistant Organic Chemicals), prva pravno zavezujoča mednarodna pogodba za nadzor 12 obstojnih strupenih kemikalij. Med ta ducat umazanih (dirty dozen) spada 8 pesticidov (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex in toksafen), dve industrijski kemikaliji (heksaklorbenzen in PCB-ji) ter dva stranska produkta (dioksini, furani). V EU se dograjuje zakonodaja s področja ravnanja s kemikalijami, ki se bo nanašala na registracijo, oceno in odobritev kemikalij, kar skrajšano imenujejo REACH (Registration, Evaluation and Autho-risation of Chemicals). Njen cilj je zapolniti vrzel v poznavanju tveganj uporabe kemikalij in prenos dokaznega bremena na proizvajalce, ki bi bili s tem prisiljeni dokazati, da so njihove kemikalije varne za uporabo. Dokazno breme se torej z uporabnikov prenaša na proizvajalce. Najnevarnejše strupene kemikalije (POPs) se v okolju zelo počasi ali pa se sploh ne razgrajujejo, se kopičijo v živih organizmih in človeku (bioakumulacija, biomagnifikacija), motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem (hormonski motilci), so genotoksične in povzročajo genske mutacije (mutagene), povzročajo raka (kancerogene), imajo škodljiv vpliv na razmnoževalni potencial in povzročajo razvojne anomalije novorojenih. Dne 9.6.2004 je bil v EU sprejet Environmental Health Action Plan, ki določa testiranje krvi, urina, las in maščobnega tkiva živih oseb na vsebnost najbolj nevarnih kemikalij. Ob promociji navedenega programa so decembra 2003 testirali kri 47 oseb na vsebnost 101 kemikalije in v krvi preiskovanih oseb našli kar 76 obstojnih strupenih industrijskih kemikalij.V raziskavo, ki sta jo izpeljali WWF in Co-operative Bank, je bilo vključenih tudi 39 poslancev parlamenta EU, med njimi komisarka za okolje, Margot VVallstrom. Podatki so bili javno objavljeni in govore, da so med predstavniki 17 evropskih držav Skandinavci zaradi stroge okoljske politike najmanj kontaminirani. Med testiranci bi si vsekakor želeli vsaj nekaj naših ministrov, npr. za okolje, zdravje in kmetijstvo,« navaja Komat. Kaj so POPsi? »POPsi so izjemno nevarni strupi posebej zaradi dejstva, da smo ljudje izpostavljeni množici kemikalij, ki se tržijo brez predhodnega in zadostnega toksikološkega testiranja ter ocene tveganja za zdravje ljudi. Zaradi kombiniranja kemikalij in njihovega sinergič-nega učinka je na epidemiološki ravni izredno težko ugotoviti dokončno vzročno povezavo med izpostavljenostjo in razvojem raka oz. drugimi zdravstvenimi težavami. Edini izhod v tej metodološki zmedi je torej dosledna uporaba previdnostnega načela. Časi, ko je bila večina izdelkov, ki smo jih uporabljali, naravnega izvora, so nepreklicno minili. Že desetletja industrija ustvarja sintetične snovi, ki v okolju ne razpadejo in se potem kopičijo. Mednje spadajo tudi POPsi, ki pa niso proizvod množične POP kulture, pač pa proizvod ne-kulture in posledica biocidnega odnosa do narave in človeka. POPsi spadajo med najbolj nevarne strupe, kar jih pozna znanost, so zahrbtni in se kot sence smrti širijo skozi ekosistem, lahko udarijo kjerkoli in kadarkoli in imajo naravno tendenco, da se kopičijo v organizmih.Toda ne kopičijo se zgolj zaradi naravnih procesov, pač pa predvsem zaradi človeške neumnosti, pohlepnosti in brezbrižnosti.Tako kot recimo na Dravskem polju, kjer je z nevarnimi snovmi do roba napolnjenih kar nekaj gramoznic. Na vrhu je seveda zemlja in grmovje ali drevje, nekje celo koruza, seveda za kamuflažo in za sonaraven videz.Tako rekoč spojijo se z okoljem, s kulturno krajino, kakor agrostepo ljubkovalno imenujejo agronomi. Spodaj pa so seveda POPsi, ki pronicajo počasi v podtalnico in ogrožajo celotno Dravsko polje, natančneje ogromne zaloge vode, ki se pretaka pod njim.Toda voda je univerzalno topilo in tako se skupaj z vodo pretakajo tudi POPsi, in to naravnost na vodovodne pipe. In tako svojo pot končajo tam, kjer se je začela, pri človeku,« še opozarja Anton Komat. Kaj pa zdaj? Na našem območju naj bi bilo 17 takih jam, ki so kontaminirane. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo strupi začeli pronicati. Ampak problem je v tem, da ekipa, ki se s tem ukvarja, ne pozna lokacije vseh 17 jam, lociranih je le 8. Zato pozivam vse, ki ste takrat živeli na območjih, kjer so zasipavali jame, in se še spomnite, kje so te lokacije, da pridete in pokažete, kam naj se ekipa napoti. Katastrofo še lahko preprečimo, register vseh jam še lahko naredimo. Naša država je dolžna vsem zagotoviti pitno vodo po zakonu in dolžna je sanirati ta kontaminirana območja. Manja Kokol VAKUUMSKA KANALIZACIJA Glede na številna vprašanja krajanov Sp. in Zg. Jablan oziroma od tam, kjer je že zgrajen in še ne v funkciji sistema vakuumske kanalizacije, podajam krajši opis delovanja sistema. Izboljšana tesnost Razvoju mest je sledilo tudi kanalizacijsko omrežje, sistemi so postali obsežnejši in bolj razvejani. Nekateri razvodi, ki so jih postavljali pred dvema desetletjema s takrat običajnimi materiali in tehnologijo, imajo velike izgube in nekateri delujejo bolj kot ponikalnice. To se na žalost dogaja tudi na vodovarstvenih območjih.Vakuumska kanalizacija spada med manj znane, vendar zelo uporabne rešitve, cevni sistem in razvodi pa so popolnoma tesni. Prednosti Osnovni namen vakuumske kanalizacije je popolnoma enak kot pri običajni, saj z njo odvedemo odpadne vode iz gospodinjstev, obrti in industrije. Primerna je za ravninska m ■ ■ ■ ■ ■ m- vakuumska postaja { ivm/ vakuumski ^zbiralnik ■ ■ ■ ■ ■ s / 7 r f Slik* vakuumski {j mu iTvTT območja, barje, obmorska in objezerska naselja ter za območja, kjer je višina podtalnice visoka.Vgradimo jo tudi takrat, kadar je sestava tal ali nosilnost neugodna, na primer na barju, na Krasu in na skalnatih območjih ter v zaščitenih conah za pitno vodo. Uporabna je tudi za redko naseljena območja in kadar zbiramo in odvajamo odpadne vode samo sezonsko, na primer v »kempingih«. Nepogrešljiva je še pri sanaciji industrijsko-obrtnih površin in pri sanaciji starinskih mestnih središč z zelo ozkimi ulicami ter na krajih, kjer odvajanje kanalizacijskih vod izgleda nemogoče, na primer v Benetkah. Princip delovanja Kanalizacija je izvedena iz popolnoma tesnega cevnega razvoja, ki je podložen v žagasti obliki. Pri tem cev pod površino nekaj časa položno pada, nato ostro zavije proti površi- ni in po ostrem zavoju spet položno pada. Vkop takih razvodov lahko poteka tik pod površino in je lahko izveden že z gradbenimi stroji, ki delujejo kot frizerji. Ob vsaki stavbi je v tleh vgrajen vakuumski jašek, v katerega so speljane hišne odplake. V jašku se nahaja poseben ventil, ki je opremljen s plavačem in občasno odpre povezavo z vakuumskim kanalizacijskim vodom, podtlak pa posesa odplake v odtočno kanalizacijo. Na drugem koncu kanalizacijske mreže se nahaja vakuumska postaja, v kateri je velik zbiralnik z vakuumsko črpalko, ki neprenehoma povzroča podtlak v njem. V trenutku odpiranja ventila v jaška ob hiši ta podtlak posesa odplake, ki se po kanalizaciji pomaknejo proti centralni zbiralni postaji. Ventil ob stavbi se spet zapre, dokler nivo na hišnem jašku spet ne naraste, nato se postopek spet ponovi. Enako se dogaja v vseh objektih, ki so priključeni na ta sistem. Vakuumska kanalizacija je sposobna odvesti vse odplake enako uspešno kot običajni kanalizacijski sistemi. Več kot 1000 Vakuumski način odvodnjavanja je odlična rešitev za veliko primerov, ko je vgradnja običajne kanalizacije nemogoča. Na ta način lahko premagamo zapreke zaradi neugodne topografije. Današnja vakuumska tehnologija deluje brez okvar, trenutno pa v svetu deluje več kot 1000 vakuumskih omrežij. Nekaj takšnih sistemov deluje tudi pri nas, prvega pa so postavili leta 2003 v Zapolju pri Logatcu. Vir: www.varčevanje-energije.si Milan Fideršek odvod v čistilno napravo vakuumska postaja / vakuumski zbiralnik hišni priključek BOLEZNI USTNE VOTLINE PRI HIŠNIH ŽIVALIH Psi se kotijo brez zob. Mlečno zobovje začne izraščati pri okoli 2 tednih starosti. Psi imajo 28 mlečnih zob, ki jih nadomesti 42 stalnih zob. Mlečno zobovje začne izpadati okoli 4 meseca starosti. Ob menjavanju zob pri psih opazimo podobno kot pri otrocih različne simptome:od nelagodja, izgube apetita, krvavitve dlesni,drgnjenja in grizenja ... Rast stalnih zob se zaključi okoli 7. meseca starosti. Glede na položaj zobovja ob ugrizu psa ločimo: 1. škarjast ugriz: je pravilen in značilen za večino pasem - zgornji sekalci se ob ugrizu tesno prilegajo preko spodnjih.Tak ugriz je anatomsko pravilen; 2. predgrizavost - spodnja čeljust je nekoliko daljša od zgornje in spodnji sekalci so vidni - tak ugriz je pogost pri brahioce-faličnih - kratkogobčnih pasmah (buldogi, mopsi, bokserji ...). Ugriz anatomsko ni pravilen; 3. podgrizavost - zgornji sekalci so preko spodnjih - anatomsko prirojene napake različnih pasem. Ugriz ni pravilen; 4. kleščast ugriz - sekalci so ob ugrizu drug nad drugim, ugriz ni pravilen, opazimo pri lovskih terierjih. Mucki imajo 26 mlečnih zob, ki izrastejo do 7. tedna starosti, nadomesti jih 30 stalnih zob v starosti 6 mesecev.Tudi mačke lahko imajo prirojene napake ugriza - nesimetričen ugriz, pomaknjen nekoliko na levo oz. desno stran. Mačke imajo visoko razvito zobovje, značilno za mesojede živali. Pri obeh vrstah (psih in mačkah) lahko opazimo odstopanja v številu zob.V ustni votlini zdravih živali najdemo ogromno bakterij, ki so prilepljene na zobno sklenino in za svojo rast ter razmnoževanje uporabljajo ostanke hrane. Ob tem nastajajo tudi odpadne in strupene snovi, ki povzročajo vnetja obzob-nih tkiv — dlesni. Ob tem se na zobu nalagajo obloge, iz katerih nastane zobni kamen. PARADONTALNA BOLEZEN - podobno kot pri ljudeh se zelo pogosto pojavlja pri psih in mačkah. Gre za skupino kliničnih znakov vnetja dlesna, odmikanja dlesni in v hujših primerih celo poškodb čeljustne kosti.V končni fazi je paradontalna bolezen vzrok izpadanju zob. Bolezen je lahko omejena na I zob, lahko pa razširjena na večje število. Kako nastane paradontalna bolezen? Kot sem že omenil, je posledica razvoja velikega števila določenih bakterij v ustni votlini. Bakterije potrebujejo za svoj razvoj ostanke hrane, zato je tudi pri živalih pomembna higiena ustne votline. Paradontalna bolezen je lahko v določenih primerih vzrok tudi drugim boleznim, saj se iz vnetih dlesni bakterije razširijo tudi na druge organe (npr. srce, ledvice ...)V slini se nahaja kalcij in se vgradi v odmrle bakterije, tako se zobne obloge kal-cificirajo in nastane hrapava površina - zobni kamen.Ta sam po sebi ni nevaren, služi pa nadaljnjemu prilepljanju bakterij. Pod njim ob stiku zoba z dlesnijo nastajajo žepi in dlesen se odmika. Po določenem času zob izgubi oporo in edina rešitev je izdrtje zoba. Paradontalni bolezni so nekatere pasme bolj podvržene kot druge. To so ponavadi psi manjših pasem (maltežani, kodri, /orkshire terierji). Pri teh pasmah bolezen hitreje in pogosteje napreduje v hujšo obliko kot pri psih večjih pasem. Zato je pomembno, da lastniki psov manjših pasem posvečajo veliko pozornosti higieni ustne votline. Pri večjih pasmah je bolezen ponavadi omejena samo na 1-2 zoba in zob ima večjo oporo v čeljustni kosti.Vendar pa tudi pri večjih pasmah nastajajo obloge, iz njih pa zobni kamen, zato je tudi zanje pomembna higiena ustne votline oz. preprečevanje bolezni.Tudi za pa-radontalno bolezen velja, da jo je bolje preprečiti kot zdraviti. Kako se bolezen kaže? Lastniki živali najprej zaznajo neprijeten zadah iz ustne votline. Nekateri lastniki tudi sami opazijo zobni kamen in vnetje dlesni. Žival se lahko pretirano slini, odklanja hra- no, je občutljiva na dotik v področju dlesni, včasih škripa z zobmi in hrane ne žveči več, temveč jo golta. Zelo pomembno je pregledovanje ustne votline, saj je pomembno, kdaj odkrije lastnik težave. Če je to zelo pozno, je na žalost lahko edina rešitev izdrtje več zob. Kako bolezen zdravimo? Ko je bolezen prisotna, jo je potrebno zdraviti. Najprej opravimo temeljit klinični pregled živali. Posebno pozornost posvetimo splošnemu kliničnemu stanju, saj je pri zdravljenju potrebno uporabiti anestezijo. Ko je žival v anesteziji, opravimo temeljit pregled zobovja. Po potrebi uporabimo rentgen. Zobni kamen odstranimo s posebnim aparatom, ocenimo stanje zob. Če je bolezen zelo napredovala, moramo majave zobe odstraniti. Ponavadi so to sprednji zobje - sekalci. Za pse in mačke ni to noben problem, saj 1,2 ali 3 manjkajočih zob ne pogrešajo, ker imajo 42 oz. 30 zob. Problem nastane pri hujših oblikah bolezni, ko moramo populiti večje število zob. Ampak tudi to je ponavadi večji problem za lastnika (izgled) kot pa za žival. V tem primeru moramo kasneje živali pripravljati mehko hrano. Na koncu očiščeno zobovje spoliramo, za domov predpišemo antibiotike in preventivno čiščenje zob. Kako pa bolezen preprečujemo? Preprečevanje paradontalne bolezni je vedno boljše kot zdravljenje le-te. Poznamo več načinov preprečevanja bolezni. Način prilagodimo stopnji ogroženosti naše živali, kar pomeni, da bo lastnik npr. maltežana ali shih-tzuja namenjal veliko več pozornosti higieni ustne votline psa kot npr. lastnik nemškega ovčarja. Tako je potrebno bolj izpostavljenim prej omenjenim pasmam odstranjevati obloge dnevno s ščetkanjem. Konstantno dnevno čiščenje je najbolj zanesljiva metoda, ščetka-nje dvakrat tedensko je bolje kot nič, vendar se še vedno nabirajo bakterije. Najbolje je, da na to začnemo navajati že mladiča. Sliši se nenavadno, vendar če smo lastnik pasme, ki je nagnjena k paradontalni bolezni, se nam Kotiček za živali / Iz zgodovine trud zelo povrne.Torej določenim psom in tudi mačkam je potrebno ščetkati zobe minimalno dvakrat tedensko. Izberemo mehko, lahko otroško zobno ščetko. Če uporabljamo pasto, svetujem uporabo posebne enci-matske zobne paste, ki pomaga raztapljati obloge in zavira rast bakterij.Te posebne paste imajo ponavadi okus po mesu, ki živalim ustreza. Uporaba »naše« zobne paste ni primerna, ker draži želodec, saj živali pasto pogoltnejo. Vedno začnemo s ščetkanjem lične strani, kasneje, ko se žival na ščetkanje privadi, ščetkamo tudi grizno in jezično stran zob. Priboljški in diete: znano je, da si živali z grizenjem in žvečenjem čistijo zobe. Zato so za ta namen pripravljene posebne anatomsko oblikovane žvečljive kosti. Uporabljamo jih kot dodatek ščetkanju ali če žival ščetkanja ne prenaša. Obstajajo tudi posebni briketi, ki so po sestavi nekoliko trši in večji, in pri hranjenju s temi briketi se pomagajo odstranjevati zobne obloge. Za večje živali svetujem kakšno veliko govejo kost, da jo žival grize in gloda. S tem si odstranjuje obloge in učvrsti mišice in zobovje. Opozarjam pa, da kosti ne sme zgristi, saj potem nastopijo druge težave. Paradontalna bolezen je nevarna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Veliko lahko naredimo sami z redno higieno z rednim čiščenjem oblog. Čistimo z mehko zobno ščetke vsaj dvakrat tedensko. Svo- Foto: Saša Peršoh ji živali redno kontroliramo zobovje. Privzdignemo ustnico, pogledamo zobovje. Če zaznamo neprijeten zadah in rumene obloge na zobeh, je dobro, da se posvetujemo z veterinarjem. Želim vam lepo in prijetno poletje! DAMIJAN PEKLAR, dr. vet. med, Ambulanta za male živali, Slovenja vas 2 C Aktualne informacije o dogajanju v občini Kidričevo www. kidricevo.si IZ ZGODOVINE OBČINE KIDRIČEVO (8) STRNIŠČE IN OKOLIŠKI KRAJI OB RAZPADU AVSTRO-OGRSKE Jeseni 1918 je I. svetovna vojna trajala že štiri leta. Avstro-Ogrska je v vojaškem pogledu še povsod obvladovala tuja ozemlja. Na Balkanu je imela zasedeno Črno goro, Srbijo in ozemlje Makedonije. Po premirju v Brest-Litovsku med sovjetsko vlado in centralnimi silami so njene čete kljub temu ostale tudi na ruskem bojišču. Z zmagovitim prodorom pri Kobaridu oktobra 1917 pa je Avstro-Ogrska osvojila še cel severni del Italije vse do reke Piave. Avstro-Ogrska je navzven bila videti kot zmagovalka, toda zaradi socialnih in nacionalnih vrenj je začela notranje razpadati. Narodi Avstro-Ogrske so vedno odločneje zahtevali svoje pravice. Zaradi slabe prehrane, splošne naveličanosti nad vojno, deloma pa tudi pod vplivom oktobrske revolucije so se upirali vojaki. Nezadovoljstvo nad razmerami so izražali delavci. Ko so na nemško zahodno bojišče začeli pritiskati Francozi, Britanci in Američani, na solunski fronti prodirati Britanci, Francozi in Srbi ter nazadnje iz Italije še italijanska vojska, se avstro-ogrski vojaki niso hoteli več bojevati. Poveljniki so izgubili oblast nad svojimi vojaki in vsi so si želeli le čimprejšnje vrnitve domov. Slovenski in hrvaški politiki so se pred propadom države pripravljali na narodno samostojnost in ustanovitev la- stne države. 29. oktobra 1918 so v Ljubljani, kjer se je na Kongresnem trgu zbrala velika množica, razglasili slovensko narodno neodvisnost, 3 I. oktobra pa je bila imenovana Narodna vlada za Slovenijo. Z vojaškega vidika so Slovenci zlom avstro-ogrske monarhije pričakali popolnoma nepripravljeni. V največjih slovenskih mestih Ljubljani, Mariboru in Celju so bili nastanjeni avstrijski vojaški oddelki, ki so jih sestavljali vojaki tujih narodnosti, medtem ko so bili avstrijski polki, v katerih so služili pretežno slovenski vojaki, daleč na tujem. Pretila je nevarnost, da umikajoča se avstro-ogrska vojska popolnoma preplavi slovensko ozemlje. Zato so začeli na Slovenskem takoj prve dni organizirati tako imenovane narodne straže. Njihova naloga je bila vzdrževanje reda in miru, razoroževanje vračajočih se enot av-stro-ogrske vojske, še posebej skupin vojakov, ki niso bile pod nadzorom poveljnikov, ter varovati premoženje domačinov. Pri tem pa zaradi maloštevilnosti niso bile vedno najbolj učinkovite.Tako je bilo tudi v Strni-šču, kjer je od leta 1915 delovalo taborišče za vojne ujetnike in več vojaških rezervnih bolnišnic. Celoten kompleks je imel okrog 295 barak, ki so bile večinoma razporejene v 9 ograjenih območij.Ta so nosila imena: Sa- nok, Klatovo, Mlada Boleslava, Dunaj, Halic ... Oktobra 1918 naj bi tako v barakah rezervnih bolnišnic Klatovo in Mlada Boleslava bilo več kot 10.000 bolnikov, v taborišču pa še več kot 1000 italijanskih in ruskih vojnih ujetnikov. Ko so se popoldne 3 I. oktobra 1918 iz Pragerskega mimo Strnišča začeli voziti vlaki, polni umikajočega se tujega vojaštva, se je še isti večer v taborišču uprlo moštvo madžarskega taboriščnega stražne-ga oddelka. S streli so si izsilili pot, pred odhodom pa še razdejali skladišče s strelivom in orožjem. Kmalu zatem se je iz taborišča razbežala večina vojnih ujetnikov. Ostali so samo težko bolni in ranjeni. Od nekdanjega številnega zdravniškega osebja pa je ostalo le nekaj čeških zdravnikov, eden iz Dalmacije, pet sester Rdečega križa in dr. Franc Toplak iz Maribora. Od številnih duhovnikov različnih ver, ki so med vojno delovali Strnišče leta 1916. Gradnja barak za ruske vojne ujetnike. Fotografija borca za severno mejo (Original hrani Pokrajinski arhiv Maribor.). v strniškem taborišču, je ostal le še vojaški kurat Franc Kogaj. Poleg teh oseb so na velikem poštnem uradu v taborišču ostali še vodja pošte Franc Mlinarič, Karel Majksner in Adolf Kosi. Z odhodom stražarjev in večine drugega osebja je tako po skladiščih v taborišču v Strnišču ostala popolnoma nezavarovana ogromna količina živil, zdravniškega materiala, posteljnine, obutve, kuriva in drugih dobrin, ki jih je ob koncu vojne hudo primanjkovalo. 6. novembra so taborišče napadli madžarski vojaki. Na slepo so streljali po barakah in vdirali v skladišča.Vodja pošte Mlinarič je ob teh dogodkih po telefonu takoj zahteval pomoč od sreškega načelnika dr. Otmarja Pirkmajerja. Ptujski Narodni svet je nato v Strnišče poslal Milana Brenčiča in dr. Toneta Horvata, z nalogo, da na miren način preprečita ropanje in uničevanje. Uspeha ni bilo, saj so vojaki že od daleč obstreljevali njun avto, tako da sta se morala umakniti. Da bi se preprečilo ropanje in uničevanje, je bil nato v Strnišče poslan narednik Janko Reich z oddelkom narodne straže iz Ptuja.Vendar tudi ta enota zaradi maloštevilnosti, neizkušenosti predvsem pa zaradi preobsežnosti taborišča ni bila uspešna. Plenilcev so se znebili šele, ko je bila pri Hajdini popravljena železniška proga in so se Madžari lahko z vlakom umaknili proti Ptuju. 5. novembra 1918 se je namreč na Hajdini zgodila zelo huda železniška nesreča. Ob 23:30 je iztiril Slovenski vojaki v bojih na Koroškem ob začetku leta /9/9. Iz zgodovine občine Kidričevo peti,zadnji vagon vlaka, ki je iz smeri Pragersko domov peljal zdravnike, častnike, strežnice, moštvo in bolnike neke madžarske rezervne bolnišnice. Izgubo zadnjega vagona so opazili šele na Ptuju. Da pa bi bila nesreča še večja, je na vagon, ki se je prevrnil, z veliko hitrostjo naletel naslednji vlak. Pri tej nesreči je umrl železničar in 68 vojakov. Vendar plenjenj po taborišču niso zagrešili le umikajoči se vojaki, ampak tudi okoliško prebivalstvo, ki je v letih vojne trpelo veliko pomanjkanje. Ti niso odnašali le živeža, orodja in posteljnine, ampak so na obrobju taborišča razdrli tudi nekaj barak in se polastili lesa. Prebivalstvo se je polastilo tudi orožja. Moški so si oblekli odvržene vojaške uniforme in pod zaščito streljanja plenili ne le po skladiščih, ampak tudi med bolnimi in ranjenimi vojaki. 3. novembra 1918 je bilo v vsesplošnem streljanju v Strnišču veliko ranjenih. Zaradi takšnih razmer je 7. novembra general Rudolf Maister izdal povelje stotniku M. Rakuši s podporočnikom Vrbičem, da z eno strojnico in 12 vojaki odide iz Pragerskega v Strnišče.Takoj ob njihovem prihodu so se začeli s plenilci spopadi, ki naj bi v dveh nočeh prerasli skoraj v pravo bitko. Stotniku Rakuši jih je uspelo premagati, šele ko je iz Ptuja dobil pomoč voda vojakov, ki jih je pripeljal njegov brat Ciril.V spopadu je padlo veliko plenilcev, katerih trupla pa so njihovi tovariši odpeljali. Izgube so bile tudi na strani vojske. Padel je enoletni prostovoljec Ferdo Zepan, dijak 2. razreda učiteljišča v Mariboru, med vožnjo iz Strnišča proti Ptuju pa je bil 13. novembra iz zasede ustreljen narednik Reich. Konec I. svetovne vojne, zlom Avstro-Ogrske in razorožitev tujega vojaštva ni prinesel miru. Sočasno so se pričeli boji za severno slovensko mejo, v katerih so sodelovali tudi domačini z območja današnje občine Kidričevo. Že 2. novembra 1918 je narodna vlada sprejela sklep o mobilizaciji. Marsikdo se pozivu ni odzval, vendar neposlušneži kljub resnosti položaja niso bili nikoli kaznovani.Tako so vsi častniki kakor tudi vojaki, ki so organizirali slovensko vojsko, v glavnem bili prostovoljci. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki naj bi, če bi bila priznana, zajemala južnoslovanske predele avstro-ogrske monarhije, je vojsko organizirala po vojaških okrožjih. Slovensko ozemlje je pokrivalo 2. vojaško okrožje s poveljstvom v Ljubljani. Formalni poveljnik slovenske vojske je postal Hrvat, nekdanji avstro-ogrski podmaršal Nikola Ištvanovič, dejanski pa poverjenik za narodno obrambo dr. Lovro Pogačnik. General Maister, ki je I. ZVEZO MAISTROVIH 80BCEV V MRRtSORU Članska izkaznica Tov. T« ' " f ČČ.Cdir je dan Zveze Maistrovih borcev#odsek ttjruk: Predsedrnk: članska izkaznica Zveze Maistrovih borcev v Mariboru, branilca Radgone, nadporočnika Benedikta Zeilhoferja (Pokrajinski arhiv Maribor). novembra 1918 prevzel vojaško oblast nad mestom Maribor, 23. novembra pa iz mesta izgnal nemško varnostno stražo, je postal poveljnik Štajerskega obmejnega poveljstva. Že 9. novembra 1918 je izdal poziv za mobilizacijo letnikov 1879 do 1900.Tisti, ki so živeli na ptujskem območju, so se morali do 18. novembra javiti v Mariboru v vojašnici 26. strelskega polka. Koliko oseb z območja današnje občine Kidričevo in tudi drugih območij današnje Slovenije se je takrat odzvalo pozivu in kdo so pravzaprav te osebe bile, je skoraj povsem neznano. Do današnjih dni se je ohranilo le nekaj skopih podatkov, ki so jih po 2. svetovni vojni o svojih članih zbrale različne zveze borcev za severno mejo. Seveda vanje niso bili včlanjeni vsi, ki so se udeležili bojev. Mnogi so do takrat že pomrli. Do tistih, ki so živeli v odročnejših krajih, pa informacije o obstoju teh združenj niso nikoli prišle ali pa se osebe enostavno niso potegovale za članstvo. Zaradi Zakona Člani Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo ob razvitju prapora leta 1973 (Pokrajinski arhiv Maribor). o borcih za severno mejo iz leta 1968, ki je priznaval status borca le osebam, ki so v slovenske prostovoljske vojaške enote vstopile najkasneje do I. februarja 1919 ter med 2. svetovno vojno niso sodelovale z okupatorji, pa marsikdo sploh ni izpolnjeval pogojev. Na podlagi arhivskega gradiva je tako danes možno z gotovostjo trditi le, da je na območju današnje občine Kidričevo bilo rojenih ali pa je tu bivalo še dolgo po 2. svetovni vojni vsaj 13 oseb, ki so se pridružile slovenskim oboroženim enotam. Ob vstopu v slovensko vojsko so bili povprečno stari 23 let. Najmlajši 18, najstarejši 32.Vsaj štirje izmed njih so v enote vstopili pred razglasom za mobilizacijo.V vojski so bili povpreč- Iz zgodovine / Varnost pri delu no dobrih 9 mesecev. Le za 3 osebe pa se je ohranil podatek o tem, v kateri enoti so služili. Tako je Franc Galun iz Lovrenca na Dravskem polju kot topničar korporal služil v I. bateriji mariborskega artilerijskega polka. Franc Beranič iz Cirkovc je služil v 3. četi mariborskega polka. V tem polku je služil tudi Ivan Jus iz Apač, ki je 29. 4. 1919 padel na Koroškem in bil pokopan v kraju Grebinj, v severozahodnem delu celovške kotline. Kje so se borili preostali, pa žal na podlagi razpoložljivega arhivskega gradiva ni možno ugotoviti. S slovensko vojsko, ki je bila kmalu po združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo popolnoma ukinjena, so Slovenci pridobili Štajersko. Usodo Koroške je zapečatila mednarodna politika in izveden plebiscit. Radovan Pulko, profesor zgodovine in geografije Seznam arhivskih virov in literature je pri avtorju. NAVODILA ZA VARNO DELO PRIVEZOVALCEV OZ. UPRAVLAJLCEV DVIGAL S TAL Upravljavec dvigal s tal je dolžan opravljati svoje delo pazljivo in vestno, da tako varuje svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje svojih sodelavcev. Pri svojem delu je dolžan upoštevati predpisana varnostna navodila, navodila proizvajalca dvigala in interna varnostna navodila. PRIVEZOVALEC IN UPRAVLJAVEC DVIGALA S TAL MORATA OBVEZNO UPORABLJATI OSEBNA VAROVALNA SREDSTVA. UPRAVLJAVEC DVIGAL VEDNO UPORABLJA VARNOSTNO ČELADO. Privezovalec mora delati pod nadzorom upravljavca dvigal s tal ter mora torej poznati vsa navodila in dolžnosti, tako kot upravljavec dvigal s tal. Ko priveže breme, se mora umakniti in to sporočiti upravljavcu dvigala, spremljati premik in o nenormalnostih takoj obvestiti upravljavca dvigal s tal. PRED DELOM JE DOLŽAN opraviti vizualni pregled dvigala in okolice. Vizualni pregled obsega: - pregled in ureditev delovnega mesta oziroma manipulacijskega prostora, - pregled dvigala in njegove opreme: • kavelj in njegovo stanje, • stanje nosilnih in navezovalnih vrvi in verig. • stanje dovodnih in krmilnih električnih kablov, • ali je komandni taster v brezhibnem stanju. Pri opravljenem vizualnem pregledu je dolžan še preizkusiti delovanje: - komandnih naprav, - zavor, - končnih stikal, - zvočnih signalov. MED DELOM JE DOLŽAN pred vsakim dviganjem pregledati, 1. ali je tovor pravilno navezan in uravnovešen, 2. ali je glede na okoliščine mogoče brez nevarnosti izvršiti dviganje in premik tovora, 3. ali so se delavci umaknili z nevarnega območja, 4. breme moramo dvigati pazljivo in zbrano, 5. premik bremena izvrši neposredno nad tlemi ali v višini 2 m iznad tal oziroma iznad ovir, 6. pri premiku tovor spremlja, to še posebej velja, če je tovor nad tlemi manj kot 2 m, 7. premik mora opraviti brez nihanja, 8. odlaganje tovora mora opraviti mirno, 9. tovor mora odložiti na primerne pod-ložke in lepo poravnano, 10. tovora ne sme odlagati na transportne poti in ne tja, kjer bi oviral normalen potek dela. PO DELUJE DOLŽAN: a) razbremeniti dvigalo, b) dvigalo parkirati na primerno mesto, kjer ne ovira dela, in obvezno izključiti komandne naprave, c) nosilna sredstva in druge dele dvigala, ki so se med delom umazali, je dolžan očistiti, d) navezovalna sredstva in vso uporabljeno opremo obvezno odložiti na za to predpisano mesto, e) napake, ki jih opazi na dvigalu, je dolžan prijaviti nadrejenim oziroma mojstru delavnice. UPRAVLJAVCU DVIGALA JE PREPOVEDANO - dvigalo obremenjevati preko njegove nosilnosti, - uporabljati varnostne naprave in končna stikala v redne namene, - nihaje prenašati ali spuščati breme, - prenašati nevarne tovore, če ni poskrbel za posebne varnostne ukrepe (varnejšo navezavo, odstranitev ljudi z nevarnega območja in podobno), - dvigati breme, ki ni prosto (pritrjene, založene in podobne predmete), - zaustavljati dvigalo tako, da vključi nasprotno gibanje (zaradi sunkov pride do lomov), - navezovati breme tako, da ga obesi na vezi, s katero je povezan. PREIZKUŠANJE ZAVOR Zavore so zelo pomembne za varno delo z dvigali. Zavoro za zadrževanje bremena mora dnevno preizkusiti. Preizkus opravimo tako, da breme, ki ga nameravamo dvigniti, pravilno navežemo in malo dvignemo od tal (10-15 cm). Po izključitvi dvigala mora breme ostati na mestu. Če breme ne stoji na mestu, temveč drsi navzdol, zavora ni brezhibna. VZDRŽEVANJE DVIGAL Za vzdrževanje dvigal mora biti določena odgovorna oseba in oseba, ki ji je poverjeno delo v zvezi z vzdrževanjem. Pri dvigalih so predpisani dnevni, tedenski, mesečni, letni, generalni in izredni pregledi. Pri industrijskih dvigalih moramo posebno pozornost posvetiti tedenskim pregledom, ki jih opravlja vzdrževalec v sodelovanju z upravljavci dvigal s tal. Tedensko vzdrževalec opravi: - pregled navezovalnih in nosilnih sredstev, - mazanje jeklenih vrvi, zobniških prenosov, ležajev, - kontrolo olja v reduktorjih, - preizkusi zavore, varnostne naprave, - izvrši pregled in čiščenje električnih naprav, - odkloni druge manjše nepravilnosti na dvigalu in pomožnih sredstvih. Za mazanje vrvi, zobatih koles in reduktorjev uporabljamo samo predpisana sredstva (grafitna mast, viskolit). Pri čiščenju električne opreme uporabljamo sredstva za zaščito električnih kontaktov (elektro-luks). Zvonko Milošič, univ. dipl. ing. stroj. Če Cirila in Metoda (7. julij) dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. VRTEC KIDRIČEVO ŠPORT IN PROMET V VRTCU Lepi sončni dnevi nam dajejo možnost, da več časa preživimo zunaj. Letos je nestabilno hladno vreme kar dolgo trajalo, tako da smo se zelo razveselili težko pričakovanega lepega vremena. Tako lahko veliko aktivnosti z otroki izvajamo na prostem. Če bi imeli v vrtcu v Kidričevem nadkrite terase tako kot v Cirkovcah, bi lahko jedli zunaj, se dolge ure brezskrbno igrali, tudi če bi rosilo.Takšne terase so zelo pomembne za otroke prvega starostnega obdobja, ker leti fizično ne zmorejo večjih naporov. Paziti moramo tudi, da otrok ne izpostavljamo dlje časa sončnim žarkom, saj so ti močni in nevarni. Otroške glavice zaščitimo s kapami, ki jih imajo otroci zelo radi. Tako si lahko privoščimo dolge sprehode, na katerih v prvi vrsti skrbimo za varno hojo po cestišču, saj se otroci s prometom srečajo zelo zgodaj in prav tako postanejo aktivni udeleženci v prometu. Ponosni smo na novo pridobitev za naše najmlajše otroke.V vrtcu v Kidričevem in v enoti v Cirkovcah imamo po en voziček, v katerem se lahko hkrati pelje 6 otrok. Zanje nam je sredstva dala Občina. Tako se lahko tudi najmlajši, ki še ne hodijo ali so komaj shodili in so njihove fizične sposobnosti še omejene, pripeljejo do nekega mesta, ki je oddaljen od vrtca, in se tam igrajo, nato pa se čez čas vrnejo Poglejte, kar dobro nam gre, ko upoštevamo cestnoprometne predpise. - pripeljejo v vrtec.Tudi oni so udeleženci v prometu. V Kidričevem bi potrebovali še najmanj en takšen voziček. Otroci se skozi vsa leta bivanja v vrtcu učijo, kako se hodi po robu cestišča, kako se pešci obnašajo na cesti, kako jo prečkajo, in seveda spoznajo prometne znake, ki so v neposredni okolici, spoznajo pa tudi semafor. Starejši otroci so tudi vključeni v mednarodni projekt »Pasavček«, kjer z vsebinami, ki jih obravnavajo, spoznavajo cestnoprometne predpise. Letos smo jim pripravili prireditev »Kolesarčki«, ki je bila v Kidričevem. Otroci starejše skupine iz Cirkovc so se z vlakom pripeljali v Kidričevo. Že na vlaku so se morali izkazati kot pravi potniki. Ko pa so bili na vrsti pri kolesarčkih, pa so ob vožnji s formulo ob velikih prometnih znakih in pravem semaforju pokazali, če jih poznajo, jih upoštevali, in če so uspeli, so dobili priznanje. Moram reči, da so se izkazali. Ko so otroci opravili svoj »izpit« iz prometne varnosti in predpisov, so lahko na poligonu preizkušali svoja znanja tudi nekoliko mlajši otroci.To prireditev so nam z donacijami omogočili Občina Kidričevo, Talum d.d. in Računovodski servis Lampič. Vsem donatorjem se v imenu otrok in zaposlenih zahvaljujem. Pomladanski kros smo izpeljali 25. maja kot vsako leto. Starejši otroci že prav zagnano tečejo in se borijo za zmago, mlajši otroci pa progo v duhu pripadnosti do športa izmenjaje prehodijo in pretečejo. Pomembno je priti do cilja - je naša spodbuda. Naš vrtec se je udeležil tudi medobčinskega tekmovanja v krosu na Ptuju z ekipo dečkov in deklic. Moramo se pohvaliti, saj so se deklice zelo dobro odrezale in dosegle ekipno tretje mesto. Dečki pa so imeli preveliko konkurenco. 0, kako je zanimivo, saj z žogo lahko delamo marsikaj, pa tudi v koš že zadenemo. Košarkarska zveza je za svojo populacijo košarke začela izvajati projekt »Igriva košarka«. Ponudili so nam možnost, da se vključimo v ta projekt, kar smo z veseljem storili. Na dan športa, 10. maja, smo imeli igrivo košarko v Kidričevem. Otroci so bili navdušeni nad poligoni in velikima lutkama, ki sta otroke animirali. Športni pedagogi so otroke po skupinah na igriv način popeljali skozi poligone in osnove košarke. Otroci so preko igre spoznali košarko in veselje do nje. Na koncu so se vsi posladkali. Za dobro sodelovanje smo dobili v Kidričevem dva koša na podstavkih in dve žogi.V enoti v Cirkovcah smo imeli »Igrivo košarko« naslednji dan. Otroci so prav uživali. Tudi v Cirkovcah so dobili en koš in eno žogo. Takšne in še druge zanimive aktivnosti so za otroke zelo pomembne v njihovem razvoju. Ker se vse odvija skozi igro, jim je tudi zelo všeč. Radost in veselje za vse otroke v vrtcu. Marsikateri otrok tega ne bo okusil, če mu ne bo uspelo priti jeseni v vrtec. Skupaj z občino se trudimo najti prostor za otroke, ki so ostali zunaj. Igrive radosti in veselje čaka tudi njih. Ravnateljica Nežika Šešo OŠ CIRKOVCE NA PLAVALNEM TEČAJU OD 7. DO 10. APRILA 2010 SO BILI UČENCI 2. IN 3. RAZREDA OŠ CIRKOVCE NA PLAVALNEM TEČAJU V TERMAH SNOVIK. Po malici smo se šli kopat. Bil sem v srednji skupini. Mi fantje smo v sobi igrali karte. Dobil sem zlatega konjička. Zadnji dan nas je obiskal palček Snoviček. Denis Gajšt Z Enejem, Nejcem, Sašom in Denisom smo bili skupaj v sobi. Spal sem z Enejem v dnevni sobi. Bil sem v najboljši skupini. Dobil sem zlatega delfina. Moral sem preplavati v eni minuti in 30 sekundah kravl tja in nazaj, 10 minut sem preplaval, kar sem hotel. Najtežje je bilo hrbtno plavanje tja in nazaj ter žabica in kravl enako. Najboljše kosilo mi je bilo prvi dan. Lovro Lozinšek V termah je zelo lepo. Imeli smo se v redu. V sobi sem bila z Ino, s Saro in Špelo. Skoraj cel dan smo se kopali.V sobah so zelo lepe postelje in omare. Bila sem v dveh skupinah plavalcev. Bazeni so lepi. Učiteljica nas je hodila preverjat. Hrana je bila dobra. Učili smo se skakati na glavo. Obiskaf nas je palček Snoviček. Sara se je hecala. Dobila sem bronastega delfina. Lara Perkovič ZVaneso in Niko smo se imele lepo. Imeli smo nočno kopanje. Bila sem v najboljši skupini. Dobila sem bronastega delfina. Zadnji dan smo imeli za kosilo pico. Prvi dan nismo mogle zaspati. Pogrešala sem mamo, atija, babico, dedka in brčico Gelo. Najboljšo skupino je imel učitelj Simon.Vanesa je hotela domov. Obiskal nas je palček Snovi-ček in nam prinesel diplome. Bil je smešen. Iva Šmigoc Spal sem z Denisom in Nejcem. Največ sem se kopal v malem bazenu. Plaval sem s črvom. Strah me je bilo velike vode. Nisem se še naučil plavati. Zadnji dan nas je obiskal palček Snoviček. Saša Pišek Naša hiša je bila lepa. Spala sem z Ivo in Niko. Naučila sem se plavati. Dobila sem zlatega konjička. Pogrešala sem družino. Zvečer nismo mogle zaspati. Obiskal nas je palček Snoviček. Pogrešala sem psičko, ki ji je ime Mimika. Enkrat sem za mizo zaspala. Imela sem se lepo. Vanesa Čelan V sobi so mi delale družbo Sara, Ina in Lara. S Saro sva spali na kavču. Zjutraj smo šli k zajtrku. Ko smo se najedli, smo šli v bazen. Jaz sem bila v 2. skupini. Plavali smo žabico. Zadnji dan je bilo presenečenje - palček Snoviček. Vsi smo mislili, da je bil palček učiteljica Mateja, pa ni bila. Špela Auer Zelo sem pogrešal atija, mamico in sestro. S sošolci smo igrali šah. Potem smo se razdelili v skupine. Drugi dan smo imeli nočno kopanje. Tretji dan smo imeli pižama parti. Zadnji dan je prišel palček Snoviček. Dobil sem bronastega konjička. Enej Marin Na plavalnem tečaju sem se naučil plavati kravl. Dobil sem bronastega delfina. Kupil sem si žogice. Zadnji dan nas je obiskal palček Snoviček. Nejc Kvas Na plavalnem tečaju je bilo v redu. Naučila sem se skakati na glavo. Dobila sem spon-kico in zlatega delfina. Bila sem v najboljši skupini. Učili smo se kravl. Na kosilo smo šli okrog enih. Za kosilo smo jedli pico. Jedli smo tudi sladoled in pomfri. Palček Snoviček nam je prinesel potrdila. Ina Unger Na plavalnem tečaju nisem bila, ker sem imela vodene koze. Na računalniku sem videla fotografije sošolcev in sošolk. Zelo sem bila žalostna, da sem bila bolna ravno v tem času. Karmen Kušar 9. UNESCOV NARAVOSLOVNI TABOR V GRIŽAH Bil je petek, 21.5.2010, ko smo se učiteljica Jožica Jurgec, Žiga Ciglarič in jaz ob pol osmih zjutraj zbrali pred šolo.Tam nas je že čakal taksi, ki nas je odpeljal proti Grižam. Učiteljica nama je povedala, da bo tabor potekal na Osnovni šoli Liboje, ta šola pa je podružnica Osnovne šole Griže. Ob deveti uri je bil v gasilskem domu v Libojah kulturni program, pozdrav organizatorjev in razdelitev v skupine. Kulturni sprejem pa nam je popestrila tudi finalistka oddaje Slovenija ima talent, Sanja Poljšan Pesan. Po zaključni prireditvi smo odšli skupaj s člani in mentorji svoje skupine v šolo, kjer je potekala naša delavnica. Jaz sem se vključila v skupino »keramična hladilna posoda«.Tam so nam tri mentorice povedale in pokazale, kaj vse bomo delali, nato pa so nam razdelile malico in vodo. Začeli smo s predavanjem na vretenu. Nato pa smo odšli delat hladilno posodo za vino.Vsak pa se je tudi preizkusil na vretenu.Tam je vsak od nas napravil tri posodice. Ob dvanajstih smo odšli na kosilo, po njem pa smo odšli v svoje delavnice, kamor so prišli snemat, kaj delamo.Vsak pa je tudi odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj. Po intervjuju smo odšli v gasilski dom, kjer smo imeli predavanje o plenarnem prikazu poizkusov s področja »zrak«. Predaval je prof. dr. Ivan Leban. S seboj je prinesel še pline v tekočem stanju. Predavanje mi je bilo zelo všeč, saj je bilo zelo zanimivo. Nato pa je sledilo še predavaje o mehurčkologiji, ki ga je vodil učenec Mario. Po predavanju je sledila še predstava Romeo in Julija. Po vseh predavanjih in predstavi smo imeli kratek odmor, nato pa smo se vrnili v svoje delavnice. Tam smo hladilno posodo za vino še zavili, tako da je bila nato pripravljena za žganje. Po vsem delu, ki smo ga imeli v delavnici, smo se na koncu še podpisali na majice, ki smo jih dobil tam. Potem pa smo svoje izdelke odnesli na razstavo v gasilski dom.Tam je bila zaključna prireditev. Ob pol devetih zvečer smo se vrnili v Cirkovce, kjer pa so me že čakali starši. Enodnevni tabor mi je bil zelo všeč, saj sem tam spoznala veliko novega, svoje vrstnike in se z njimi tudi zelo zabavala. To je bil zelo naporen, a lep dan. Laura Dolenc, 8. r., OS Cirkovce DEJAVNOSTI V OKVIRU TEDNA RDEČEGA KRIŽA (8. 5.-15. 5. 2010) V OSNOVNI ŠOLI CIRKOVCE V Osnovni šoli Cirkovce deluje krožek Rdečega križa, v okviru katerega so učenci dejavni na več načinov, od prostovoljnih aktivnosti, vključevanja v razna tekmovanja s področja organizacije Rdečega križa, obiskov Domov upokojencev Kidričevo in Ptuj, pa vse do nudenja pomoči drugim (sošolcem, mlajšim učencem, starejšim občanom skratka vsem, ki so pomoči potrebni). Veseli smo, da se učenci tako radi odzovejo, saj s tem krepijo in širijo zavest o pomenu medsebojne pomoči in solidarnosti. V tednu Rdečega križa smo še posebej poskrbeli za to, da se je kaj dogajalo in da so učenci lahko spoznali kaj novega - to, kar jih zanima in je hkrati poučno in uporabno v njihovem vsakdanjem življenju. Sprejem prvošolčkov med mlade člane Rdečega križa Torek, I 1.5. 2010, je bil za skupino prisrčnih prvošolčkov iz Osnovne šole Cirkovce nekoliko drugačen dan, saj so bili v Tednu Rdečega križa Slovenije slovesno sprejeti v vrste mladih prostovoljčkov Rdečega križa. Ob sprejemu so si ogledali zanimivo predstavo o Križem kapici, ki so jo zaigrale učenke 6. in 7. razreda in prikazuje osnovni pomen organizacije Rdečega križa in znaka rdeči križ na otrokom razumljiv in prijazen način. Sledila je slovesna podelitev knjižic mladih članov Rdečega križa, razdelitev jabolk in kratek pogovor o tem, kako bodo kot mladi člani Rdečega križa skrbeli za uresničevanje sedmih temeljnih načel, ki usmerjajo delovanje same organizacije Rdečega križa. V prihodnjih dneh si bodo mladi člani ogledali tudi prostore krajevne organizacije Rdečega križa v Cirkovcah, kjer jih bo sprejela predsednica ga. Pavla Veler. Petra Vodošek TEKMOVANJE ZA MLADE ČLANE RDEČEGA KRIŽA NA TEMO »ŠIRJENJE ZNANJ O RDEČEM KRIŽU IN KRVODAJALSTVU« 13. 5. 2010 smo imeli tekmovanje Rdečega križa na Ptuju v prostorih gasilskega doma. Tekmovanje je potekalo tako, da je vsako šolo zastopala tričlanska ekipa učenk oziroma učencev, ki obiskujejo 4. do 7. razred devetletne osnovne šole. Osnovno šolo Cirkovce smo zastopale učenke 5. razreda - Katja Belca, Nina Slanič inTia Kac. Na Ptuj smo se odpeljale z učiteljico Petro in gospo Pavlo Veler. Ko smo prišle tja, smo bile zelo vznemirjene, saj nismo vedele, katere bomo na vrsti. Vsaka ekipa je morala izbrati svojega predstavnika, ta je izžrebal listek s številko, ki je določila vrstni red odgovarjanja. Skupno smo se odločile, da bo našo številko izžrebala Katja Belca. Izvlekla je številko 10. Ko se je začelo, smo se posedli v prostoru, kjer je potekalo tekmovanje. Sekretarka območnega združenja RK Ptuj, gospa Marjana Cafuta, nas je najprej lepo pozdravila, povedala nekaj uvodnih besed in nam predstavila potek tekmovanja.Vprašanja so bila povezana s poznavanjem organizacije Rdečega križa, zgodovine, organiziranosti, mednarodnega humanitarnega prava, znaka RK, temeljnih načel; posebna tema letošnjega tekmovanja pa je bila krvodajalstvo. Preverjanje je potekalo ustno. Izmenično odgovarjali po dve ekipi, in sicer na tista vprašanja, ki jih je posamezna ekipa izžrebala. Nestrpno smo čakale, da pride na vrsto številka deset, seveda pa smo ves čas pozorno poslušale vprašanja, ki jih je zastavljala gospa sekretarka drugim ekipam. Končno je nastopil čas za našo ekipo. Tekmovale smo z Osnovno šolo Metlika. Ozračje je bilo zelo napeto; začele smo zelo dobro, saj smo na prva tri vprašanja pravilno odgovorile, medtem ko se je pri četrtem in šestem vprašanju nekoliko zalomilo. Naši odgovori niso bili dovolj za prvo mesto, kljub močni konkurenci in kljub temu, da smo bile med najmlajšimi udeleženci, smo osvojile odlično 5. mesto od 14 nastopajočih. Bile smo zelo zadovoljne z doseženim, na koncu smo vsi dobili priznanje, nagrade in malico. Še bolj smo bile vesele, ko nas je gospa Pavla povabila na sladoled. Ko smo prišle domov, smo bile vesele, ker so na nas bile ponosne vse učiteljice in starši. Katja Belca, Nina Slanič in Tia Kac (5. razred, OŠ Cirkovce) OBISK ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ 12. 5. 2010 smo se učenci od 5. do 9. razreda odpravili na ogled Zdravstvenega doma Ptuj. Zaradi zamude avtobusa sicer nismo imeli veliko časa za ogled, a smo vseeno izvedeli veliko novega. Ker nas je bilo veliko, so nas razdelili v tri skupine. Petošolke so si najprej ogledale ženski dispanzer, kjer so izvedele pomembne stvari za njihovo starost in odraščanje. Fantje so najprej odšli v krvodajalski center, kjer so izvedeli stvari, povezane s krvodajalstvom. Skupina punc 7., 8. in 9. razreda smo si naj- prej ogledale rešilni avtomobil in opremo, ki se nahaja v njem. Nato smo me odšle v krvodajalski center, fantje pa na ogled reševalnega vozila. Po ogledu krvodajalskega centra smo si še na hitro ogledale prostor, kjer preverjajo zdravje ljudi, ki iščejo službo, tam jim potem povejo, če so primerni za izbrano službo. Polni novih informacij o zdravstvu smo se z avtobusom vrnili v šolo. Laura Belca, 9. razred OŠ Cirkovce SPOZNAVALI SMO IRSKO Učenci OŠ Cirkovce smo se v aprilu vključili v projekt Spoznajmo države EU - Ptuj 2010, ki sta ga organizirali Mestna občina Ptuj in Turistično društvo Ptuj. V soboto, 8. 5. 2010, je na Ptuju potekala sklepna prireditev. Šole iz naše regije so pripravile predstavitve evropskih držav. Vsaka šola je imela svojo stojnico, kjer je predstavila del tistega, kar so ustvarili učenci. Z raznimi plakati, predmeti in tudi kakšnimi zanimivimi jedmi, ki so značilne za države EU, so jo predstavili obiskovalcem. Tako so se lahko obiskovalci, domačini in tudi učenci sprehajali od stojnice do stojnice. Na odru, ki je bil postavljen pred mestno hišo, pa so medtem potekale krajše predstavitve vsake države.To so bili plesi, pesmi, zgodbe, igranje na instrumente in podobno. Naša šola je predstavila Irsko. Naredili smo štiri plakate, na katerih smo predstavili osnovne podatke države in geografske značilnosti, književnike, šport in glasbo. Povabili smo tudi irsko družino, ki živi v Ivanjkovcih, njuna otroka sta na odru zapela in zaplesala, naši učenci so prebrali dve pesmi, učitelj glasbe pa je ob spremljavi kitare zapel irsko ljudsko pesem. Ko so bile predstavljene vse države, so si stojnice ogledali tudi častni gostje. Učenci so s stojnic vzeli balone in se odpravili v ptujski evropark, kjer so predstavniki občine, turističnega društva in predstavniki ambasad dvignili evropsko zastavo in spustili balone. Tako smo tudi mi prispevali k dnevu Evrope, 9. maju. Nuša Gregorc, 8. a, OŠ Cirkovce Foto:Arhiv OŠ Cirkovce ŠPORTNI DAN V PONGRCAH Tretješolci Toplega aprilskega dne smo imeli učenci prve triade športni dan. Peš smo se odpravili v Pongrce k vaškemu domu. Po malici smo se igrali in tekmovali v šta- fetnih igrah. Pri gospodu Krničarju smo si sposodili avtomobilske gume. Te smo uporabili pri različnih igrah. Bilo je zelo smešno in zabavno, še posebej, ko smo kotalili gume in obešali rutice na vrv. Napeta je bila tudi nogometna tekma dečkov. Deklice smo se igrale s sosedovim psičkom in pletle venčke s cvetja. Dopoldan je prehitro minil.Veseli, zadovoljni in utrujeni smo se vrnili v šolo. Vsem tistim, ki nas v Pongrcah vedno lepo sprejmejo, se zahvaljujemo. Go - Car - Go ... Bo, kar bo V četrtek, 20. 5. 2010, smo se v okviru tekmovanja GO - CAR - GO učenci osmega in devetega razreda odpravili na Šolski center Ptuj, kjer je potekalo tekmovanje osnovnih šol v projektu GO - CAR - GO ... Bo, kar bo. Na tekmovanju je sodelovalo 20 osnovnih šol, med njimi je bila tudi Osnovna šola Cirkovce. Ko smo prišli na Šolski center Ptuj, nas je v telovadnici nagovorila gospa profesorica Zlatka Lampret, ki je tudi sodelovala v projektu GO - CAR - GO ... Bo, kar bo, prav tako pa tudi vodja projekta na Šolskem centru, gospod Stanko Kostanjevec, ki mu gre zahvala, da je projekt sploh nastal. Razložila sta nam, kako je nastalo ime GO - CAR - GO. Ime je nastalo tako, da je nek- do rekel Go, nekdo je rekel Car in nekdo je rekel Go. Na koncu pa je nekdo še pristavil: »Bo, kar bo.« Za sodelovanje se nam je zahvalil tudi priznani komentator formule I Miran Ališič, ki je na hudomušen način predstavil nadgradnje posameznih avtomobilčkov. Po uvodni predstavitvi smo se odpravili na prizorišče tekmovanja, kjer so se najprej vsi avtomobilčki predstavili. Glavno besedo je pri tem imel Miran Ališič. Po komentiranju se je začelo tekmovanje. Vsi smo nestrpno pričakovali start prve vožnje, ki je potekala na dveh startnih rampah istočasno. Upošteval se je čas, ki so ga avtomobilčki dosegli, ko so prevozili določeno progo. Vsaka šola je imela možnost voziti dvakrat med slalomskimi stožci, tekmovanje pa je potekalo v dveh krogih. Po zaključku tekmovanja smo se odpravili v jedilnico šolskega centra, kjer so nam postregli s kosilom. Po kosilu je sledila razglasitev rezultatov, kjer so najboljšim tekmovalcem podelili priznanja. Učenci, ki so pod mentorstvom učiteljice Jožice Jurgec in učitelja Ivana Ko j ca sodelovali v projektu izdelave avtom o- KOLESARSKI IZPIT Letos smo se učenci 5. razreda Osnovne šole Cirkovce pripravljali na kolesarski izpit. Septembra smo se začeli izpopolnjevali v teoretičnem znanju, reševali smo naloge v delovnem zvezku. Nato smo vadili in reševali naloge na računalniku. Marca smo vsi na računalniku uspešno opravili teoretični del izpita. Po prvomajskih počitnicah smo se v šolo začeli voziti s kolesi. Nismo se smeli pripeljati sami. Lahko smo šli ob kolesu peš ali so nas spremljali starši. Nekateri starši so dali kolesa v prtljažnik in so se z avtom pripeljali v šolo, kolo pa vzeli iz prtljažnika pred šolo. Na igrišču za šolo smo vozili po poligonu in se učili spretnosti na kolesu. Med vožnjo smo se zabavali, hkrati pa se veliko naučili. Po nekaj urah spretnostne vožnje smo odšli na cesto. Nadeli smo čelade in oblekli jopiče odsevne rumene barve, ki so voznike na cesti opozarjali, da smo začetniki in še nimamo izpita. Zelo dolgo smo na cesti samo vadili. Končno pa je prišel dan, ko smo opravljali izpit. Za opravljen izpit si lahko imel največ 7 odbitih točk od 29.Vsi so uspešno opravili ta izpit, razen mene ter mojih sošolk, ki sta bolni. Imam roko v mavcu, tako da me ta preizkušnja še čaka. Liza Klajnšek, 5. a, OŠ Cirkovce bilčka, so bili Miha Hajšek, Sašo Gerečnik, Darko Hergan, Domen Hergan in Primož Rojko. Ekipa naše šole je dobila priznanje za najboljše amfibijsko vozilo. Nato smo se utrujeni, a polni lepih vtisov odpravili domov. Laura Belca, 9. razred GOLICA V soboto, 5. 6. 2010, smo imeli člani šolske planinske skupine pohod na Golico. To je bil naš zadnji pohod v tem šolskem letu. Zjutraj ob 6.30 je avtobus odpeljal izpred šole. Vozili smo se dve uri in ob tem občudovali prelepo pokrajino, ki je tekla mimo nas. Avtobus je ustavil v vasi Planina pod Golico, od koder smo se začeli vzpenjati. Najprej smo hodili po asfaltirani cesti, nato smo zavili na pešpot. Ustavili smo se na travniku, kjer smo malicali. Imeli smo srečo, da nas je pot vodila skozi gozd, saj je že sijalo močno sonce. Prispeli smo do razpotja, kjer smo se morali odločiti, po kateri poti bomo nadaljevali. Izbrali smo lažjo in manj zahtevno pot. Se naprej smo hodili po gozdu in imeli vmesne postanke. Prišli smo iz gozda in morali smo se zaščititi pred soncem, saj je že močno pripekalo. Ob poteh smo videli travnike posute z narcisami in drugim planinskim cvetjem. Pred sabo smo zagledali kočo in se po stopnicah povzpeli do nje.Tam smo si naročili hrano in kupili vodo. Po kratkem počitku smo odšli na vrh. Pot do vrha je bila zahtevnejša. Trud je bil poplačan s prečudovitim razgledom. Na desno stran se je videla sosednja država Avstrija z reko Dravo in Vrbskim jezerom, na levo pa naša prelepa domovina Slovenija, s čistim razgledom na Julijske Alpe.Tik pred nami pa se je bohotil naš najvišji vrh Triglav. Na vrhu so se pasle ovce.V planinski dnevnik smo si dali žig. Začeli smo se spuščati. Pred kočo smo se nekateri zleknili na travo. Čez pol ure smo se začeli spuščati v dolino.Tudi tokrat smo izbrali manj zahtevno pot in vmes smo spet imeli postanke. Avtobus nas je čakal v dolini. S čudovitimi vtisi smo se rahlo utrujeni odpeljali proti domu. Izlet mi je bil zelo všeč, ker smo videli in doživeli veliko novega. Lara Draškovič, 5. r., OŠ Cirkovce DRUŽENJE TREH GENERACIJ NA OŠ CIRKOVCE V soboto, 22. maja, je na OŠ Cirkovce v okviru vseslovenske prireditve »3. dan druženja in gibanja vseh generacij« potekalo medgeneracijsko druženje, na katerem smo se zbrali vsi, ki se radi gibamo in družimo. Dan smo priredili v okviru Zdrave šole in Ekošole, pomagali pa so nam ga uresničiti RK Cirkovce, Športno društvo Cirkovce in Društvo upokojencev Cirkovce.V slovenskem merilu se je akcije udeležilo 81.600 udeležencev. Vsi udeleženci smo se družili najprej na pohodu, nato pa še na športnih in družabnih igrah, kjer so se udeleženci različnih generacij pomerili v košarki, nogometu, odbojki, kegljanju ali pa v hoji s smučkami, skakanju v vrečah in drugih družabnih igrah. Udeleženci so si na ta dan lahko dali izmeriti krvni pritisk in krvni sladkor, lahko pa so se posladkali tudi z zdravimi zeliščnimi namazi in »treskami«.V okviru tega dne smo priredili tudi srečelov in zbirali del denarja, ki ga potrebujemo za izgradnjo nove plezalne stene. Dogajanje nam je popestrila šolska glasbena rock skupina, ki jo sestavljajo naši glasbeno nadarjeni učenci. Napisala Karmen Mandl. ffi " j #5 '^FH. 1 ^ _, L_ O Naložba v vašo prihodnost *.• rtyVC£ --- .mm«** Projekt Nasilje je OUT, mi smo IN PLANINSKI IZLET NA NANOS Planinci Osnovne šole Cirkovce smo se 8. maja 2010 s Planinskim društvom Ptuj odpravili na Nanos. Z vlakom smo se odpeljali proti morju. Pot z vlakom je bila dolga, vendar zanimiva in vesela. Izstopili smo v Postojni in se z avtobusom odpeljal do Razdrtega. Ko smo izstopili, je začelo deževati, zato smo si nadeli dežne plašče. Pot navzgor je bila težka, ker smo plezali po klinih in morali smo biti zelo previdni. Tudi kamenje je bilo mokro. Med potjo smo opazili gamsa, ki je stal na oddaljeni skali, in veliko spomladanskega cvetja. Prišli smo do vrha in odšli v planinsko kočo. Tam smo si odpočili in se okrepčali. Za nekaj trenutkov nas je pozdravil tudi sonček. Navzdol smo šli po drugi poti, ampak vseeno je bila težka. Spodaj nas je pričakal avtobus, s katerim smo se odpeljali do vlaka. Domov smo prišli zvečer in bil sem zelo utrujen. Planinski izlet je bil zanimiv, ker smo plezali. Jaša Lozinšek, 4. razred Foto:Arhiv OŠ Cirkovce V okviru razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja se v tem in v naslednjem šolskem letu na 10 šolah v regiji odvija projekt Nasilje je OUT, mi smo IN. Pri tem OŠ Cirkovce povezuje 10 šol v regiji in si skupaj s temi šolami prizadeva pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja na šolah. V projekt so kot partnerske šole vključene OŠ Breg, OŠ Dornava, OŠ Hajdina, OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Kidričevo, OŠ Mladika, OŠ Majšperk, OŠ Videm in OŠ Žetale. Projekt se sofinancira s strani evropskih socialnih skladov ter Republike Slovenije. Cilj našega projekta je delovati predvsem preventivno, zato se bodo na šolah odvijale različne osebnostne delavnice za otroke, delavnice joge, šole za starše, predavanja za starše ter izobraževanja za učitelje. V okviru projekta se bo izdelala tudi spletna stran, kjer bodo učenci in starši lahko poiskali več informacij v zvezi z medvrstni-škim nasiljem, poleg tega pa bodo lahko povprašali tudi za nasvet. V okviru projekta se bodo otroci udeležili terapij s pomočjo konjev, ki so namenjene učenju socialnih veščin, upoštevanju pravil in modifikaciji vedenja. Prav tako pa se bodo s pomočjo tega projekta na vseh omenjenih šolah učitelji izobrazili iz me-diacije ter ta znanja prenesli na učence. Mediacija je zelo učinkovit postopek razreševanja konfliktov, katerega glavni cilj je iskati skupno rešitev, s katero sta obe sprti strani zadovoljni. S tem projektom želimo otroke in starše ozavestiti, da nasilje je, in jih naučiti, kako si lahko v primeru nasilja pomagajo, kam se lahko obrnejo, učiteljem pa ponuditi možne alternative ukrepanja v primeru pojavljanja nasilja na šoli. Naša mreža šol sodeluje tudi z mnogimi priznanimi strokovnjaki in društvi, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja in ozaveščanjem javnosti. Tako sodelujemo z Društvom ZRNO, društvom Za boljši svet, društvom Joga v vsakdanjem življenju ter Fundacijo Nazaj na konja. Karmen Mandl, koordinatorka projekta NEPOZABNA EKSKURZIJA V četrtek, 3. 6. 2010, smo učenci 4. in 5. razreda imeli ekskurzijo v Velenje. Zbrali smo se pred šolo. Ob osmih smo se z avtobusom odpeljali v Velenje. Vozili smo se eno uro in trideset minut. Ko smo prispeli vVelenje, smo že od daleč videli velenjski grad. Avtobus je ustavil pod gradom. Po stopnicah smo se začeli vzpenjati in med hojo smo opazovali skakalnico. Prispeli smo pred grad, kjer smo imeli malico. Nato smo odšli v grad, kjer nas je že pričakal vodič. Najprej smo odšli v sobo, kjer je bila televizija. Vodič nam je povedal, kdo vse je živel v gradu. Povedal je, da je v gradu živelo šest do sedem družin. Videli smo grbe družin. Ogledali smo si oltar. Izvedeli smo, kako so živeli ljudje v Šaleški dolini med 10. in 17. stoletjem. Odšli smo naprej po hodnikih, kjer so bile na stenah freske. Malo naprej so bile vitrine s skledami.Videli smo tudi hišo, ki se je imenovala dimnica, ker ni imela dimnika.V njej je bil samo en prostor. Potem nam je vodič pokazal relief. Prižgal je modre lučke.Te so pokazale, kje so bili nekoč gradovi, rdeče lučke pa, kje so bile nekoč cerkve. Pokazali so nam tudi kipe. Nato smo videli afriško zbirko stolov, glasbil, nakita in skled, ki so jih izdelovale samo ženske. Pogledali smo si še trgovino in gostilno iz prejšnjega stoletja. Odhiteli smo naprej, saj se nam je že mudilo. Druga naša postaja je bil Muzej premogovništva Velenje. Ko smo vstopili v zgradbo, so nas pozdravili z besedo: Srečno!To je rudarski pozdrav. Na začetku so nam pokazali kopalnico, kjer so se umivali rudarji. Potem smo si ogledali stanovanje glavnega rudarja.Temu je sledila razstava stolov. Povedali so nam, kako se krsti mladega ru-darja.Temu običaju se reče »skok čez kožo«. Mlad fant dobi nageljček in vrček piva. Postavijo ga na sod in on skoči čez usnjen predpasnik.Tako dobijo novega rudarja. Potem smo dobili vstopnice za v rudnik. Najprej smo jih potrdili. Nadeli smo si delavsko obleko in čelado ter shranili malico. Odpravili smo se v rudnik. Z dvigalom, v katerem je bilo zelo temno, smo se spustili 178 m pod zemljo. Hodili smo po predorih. Pesnik Anton Aškerc nam je po zvočnikih pripovedoval zgodbo o tem, kako so delali v rudnikih pred mnogimi leti. Zvenelo je, kot da bi bil pesnik med nami. Prikazali so nam eksplozijo. Nato smo imeli malico. Ugotovili smo, da so bile nekoč malice za rudarje zelo skromne. Po malici smo se odpravili naprej, kjer so nam prikazali, kako premog kopljejo zdaj. Peljali smo se po tekočem traku. Pokazali so nam stroj, s katerim danes kopljejo. Povedali so nam tudi, katera barva čelade je za katero delo. Nato smo se peljali z vlakcem in od tam z dvigalom nazaj, kjer smo vrnili delovne obleke in čelade. Potem smo se poslovili. Za nekaj časa smo odšli na bližji travnik, od tam pa v jamo Pekel. Povedali so nam pripovedko o hudiču. Potem smo odšli v jamo.Videli smo kapnike v obliki ohrovta, žabe, meduze, hobotnice, čokolade, medveda in kače. Odšli smo do 4 m visokega slapa. Po stopnicah, ki jih je bilo 187, smo prišli iz jame. Vsi smo si po ogledu jame kupili lučke, sedli na klopco in se pogovarjali. Z avtobusom smo se odpeljali v Cirkovce, kjer so nas že čakali naši starši. Izlet mi je bil zelo všeč, saj smo se naučili veliko novega ter doživeli še eno prijetno izkušnjo. Ostala nam bo še dolgo v spominu. Lara Draškovič, 5. a, OŠ Cirkovce Foto:Arhiv OŠ Cirkovce OŠ BORISA KIDRIČA -PODRUŽNICA LOVRENC NA DRAVSKEM POUU BILI SMO V ZOO Pa je le prišel ponedeljek, 24. maj, ko smo se odpeljali na zaslužen končni izlet v ZOO Ljubljana. Zjutraj smo se zbrali v šoli s polnimi nahrbtniki hrane, sladkarij in pijače. Ko se je pripeljal avtobus, smo vstopili in se z učiteljico Sonjo odpeljali v Kidričevo po »sosošolce«.Vsi skupaj smo se odpeljali proti Ljubljani. Na avtobusu smo se pogovarjali in šalili, da nam je čas hitreje minil. Končno smo prispeli. Ko smo vstopili v živalski vrt, smo najprej jedli, ker smo bili že pošteno lačni. Nato smo si ogledali predstavo morskega leva.Videli pa smo še medvede, volke, žirafe, opice,leva,geparda,ptice,pava ... Najbolj mi je bil všeč pajek ptičar. Prvič sem ga držal v rokah. Ni me bilo strah. Čas je hitro minil in treba je bilo iti domov. Preden smo zapustili ZOO, smo se ohladili s sladoledom in v trgovini kupili še spominke. Sebi sem kupil plišasto opico, sestrici Niki pa prstan. Pot domov je bila prav tako prijetna in je hitro minila. Izlet v ZOO mi bo ostal v lepem spominu. Bilo je SUPER! Domen Drevenšek, 4. c Komaj sem čakal, da bo ponedeljek, da se bomo odpravili na izlet v živalski vrt v Ljubljano. Zjutraj sem se zbudil, se oblekel, umil, najedel, vzel nahrbtnik in vesel odšel v šolo. Pred šolo nas je že čakal avtobus. Odpeljali smo se do Kidričevega, kjer so se nam pridružili še učenci četrtega razreda. Pot proti Ljubljani je bila dolga. Peljali smo se skozi tunele. Ko smo prišli do živalskega vrta, smo bili zelo veseli. Dobili smo vstopnice in končno smo vstopili. Najprej smo si ogledali ovčke. Nato smo prišli do morskega leva, ki mi je bil najbolj všeč. Ogledali smo si še kače, pajke, opice, tigre, slona, žirafe ... Nato smo šli na sladoled. Kupili smo si še spominke. Hitro je minilo in odpravili smo se proti domu. Izlet mi je bil zelo všeč. Žan Plohl, 4. c Na zaključni šolski izlet smo šli v živalski vrt v Ljubljano. Tam smo opazovali in občudovali zanimive živali. Izvedeli smo veliko novega. Najbolj smešne so bile opice. Najbolj veličastne so se mi zdele žirafe. Na svojih dolgih nogah so se premikale zelo počasi. Gledale so name z ogromne višine. Najbolj všeč mi je bil nastop morskega leva.Ta je skakal skozi obroč, poskušal je ujeti žogico, skakal iz vode in ploskal s plavutmi. Bilo mi je zelo všeč in rad bi še kdaj obiskal živalski vrt v Ljubljani ali kje drugje. Denis Žumer, 4. c OŠ BORISA KIDRIČA KIDRIČEVO ŠPORTNI DAN LEPA PRESENEČENJA SO ZMERAJ MOGOČA V ATLETIKI - NAJ SE ZGODIJO V NAŠIH SRCIH V petek, 7. maja 2010, smo učenci od 6. do 9. razreda imeli športni dan. Z avtobusi smo se odpeljali v Slovensko Bistrico na atletski stadion.Vsak učenec je tekmoval v dveh disciplinah, ki si ju je izbral že predhodno, čisto na koncu pa so se še deklice in dečki 8. in 9. razredov pomerili v štafeti 4 x 100 m. Učenci so pomerili moči v naslednjih disciplinah: tek na 60 m, 300 m, 600 m in 1000 m, skok v daljino, skok v višino, suvanje krogle. Ob zaključku so najboljšim podelili priznanja. Športni dan se je uspešno končal in utrujeni smo se odpeljali proti šoli. Jana Turk, 9. a (novinarski krožek) Učenci in delavci naše šole smo v sončnem petkovem dopoldnevu konec meseca maja prejeli svetovno plamenico miru, ki nam jo je predala skupina tekačev s celega sveta. Prvi smo plamenico prejeli devetošolci, ki smo skupaj s prvošolčki z roko v roki tekli naproti nosilcem miru. Športniki so se predstavili vsak v svojem jeziku, mi pa smo ugibali, iz katere države prihajajo. Zapeli so nam himno, učenci pa smo jim pripravili kratek kulturni program z glasbenimi vložki, s katerim smo jim predstavili našo deželo. Pesem teka svetovne harmonije: “Run, run, run, run, run, run! VVorld Harmon/ Run. VVe are the oneness and fullness of Tomorrow’s Sun.” Tek miru je leta 1987 ustanovil vizionar miru Šri Cinmoj, ki si je prizadeval, da bi navdihnil in služil človeštvu s svojim predanim delovanjem. Od leta 1987 se vsako leto teka udeleži vedno več tekačev s celega sveta, ki po svetu nosijo baklo miru. Tek svetovne harmonije s plamenico nam simbolizira vrednote prijateljstva, kulturne raznolikosti, ljubezni, miru in dobre medsebojne odnose. Letos bodo mednarodne skupine tekačev ponesle gorečo plamenico po poti, dolgi preko 48.000 km. Pri teku bo sodelovalo milijon tekačev in podpornikov teka. Na dan pretečejo od 70 do 160 kilometrov. Med prijatelji in podporniki teka miru v Sloveniji so: Miroslav Cerar, pokojni Tomaž Humar, Martin Strel, Jerca Mrzel, Dragan Bulič in Dejan Zavec. Plamenica miru je v naših srcih vzbudila občutke miru, sodelovanja, prijateljstva, ljubezni, harmonije ter povezanosti med nami in nosilci miru po vsem svetu. Jana Predikaka, 9. a PONOVNO VELIK USPEH UČENCEV NA NATEČAJU Z DOMIŠLJIJO NA POTEP Z domišljijo na potep je literarni natečaj, na katerem lahko s svojimi literarnimi prispevki sodelujejo tako osnovnošolci kot dijaki. Glasovi žirije in bralcev odločijo o nagrajencih, zgodbe prvih treh pa izidejo v knjižni obliki.V letošnjem šolskem letu so se v OŠ Borisa Kidriča Kidričevo na natečaj odzvali tako učenci predmetne kot tudi učenci razredne stopnje. V četrtek, 6. maja 2010, smo se učenci, ki smo sodelovali na natečaju, skupaj z mentoricami Sonjo Lenarčič, Lidijo Horvat, Majdo Vodušek Klemenčič in Klaro Vindiš Pušnik odpravili na Vrhniko v Cankarjev dom, kjer je potekala zaključna prireditev. Na prireditvi so razglasili najboljše mlade pisce in jim podelili tudi nagrade. Učenci naše šole so se ponovno izkazali.Talita Krajnc in Julija Lozar, učenki 9. a-razreda, sta z zgodbo »Bolezen v baletnih copatkih« osvojili 4. mesto v kategoriji učencev predmetne stopnje. Prav tako pa je na nehvaležnem četrtem mestu v kategoriji učencev razredne stopnje pristal Blaž Vidovič, učenec 2. a-ra-zreda, ki je napisal izredno zanimivo pravljico »Lukec Ukec in mogočni hrast«. Čeprav po pravilniku izdajo zgodbe v knjižni obliki samo prvim trem učencem iz vsake kategorije, so se na založbi Smar-team odločili, da bodo zgodbe v samostojni knjigi izdali tudi našim trem učencem. Čestitamo! SREČANJE NADARJENIH UČENCEV V soboto, 27. marca 2010, smo se nadarjeni učenci odpravili na OŠ Breg. Druženja se je udeležilo 161 učencev in mentorjev iz OŠ Cirkovce, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc in OŠ Breg. Sprejel nas je ravnatelj OŠ Breg, nekaj uvodnih besed pa sta povedala tudi župan Občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter ravnateljica OŠ Cirkovce ga. Ivanka Korez. Učenci in mentorji smo nato dobili navodila, kako bo potekal dan. Delo je v delavnicah potekalo v sproščenem vzdušju, saj so bile delavnice v prvi vrsti namenjene druženju. Tisti učenci, ki so se vključili v novinarsko in novinarsko-fotografsko delavnico ter v delavnico fotografije, so obiskali različne delavnice, fotografirali izdelke in učencem zastavili nekaj vprašanj. Učenci so sodelovali še v naslednjih delavnicah: Montažni kip, Filmska delavnica, Povverpoint v angleščini, Ko nogavice oživijo, Skok v Avstralijo, Zgodovinsko-tehniška delavnica, Zabavne spretnostne igre, Izdelovanje velikonočnih dekoracij, Šport malo drugače, Šah, Romski ples, Solarni mlin na veter. Druženje smo sklenili z zaključno prireditvijo, na kateri so vse delavnice predstavile svoje delo. Novinarsko-fotografska delavnica OS Kidričevo in OŠ Cirkovce Talita Krajnc in Nuša Korošec, 9. a (novinarski krožek) TEŽAVE ODPRAVI Z NASMEHOM Včasih pride takšen dan, ko rad obrnil bi se vstran. To je takšen dan, ko rad bil bi čisto sam. Pestijo te težave, ki ti ne gredo iz glave. Velikokrat se vprašaš: »Zakaj ravno ti?« Odgovor pa iščeš čisto sam v temi. Ko te vpraša: »Kaj je narobe? Tvoja družba?«, rečeš, da je kriva služba. Ne iščeš niti razlogov za veselje, raje drugim prepustiš norenje. Čeprav poskušaš težave pozabiti, misli o njih nočejo pustiti. Rad bi se smejal na ves glas, da bi slišala vsa vas. A to ni mogoče, ker srce tako hoče. Zvečer, ko si nov načrt sestaviš, že majceno na težave pozabiš. Ko pa se zjutraj spočit zbudiš, rečeš si, da je nov dan, in starega odženeš vstran. Dan preživiš z nasmehom. Zdaj veš, da se lahko spopadeš s skoraj vsakim problemom. Sara Kelenc, 8. a OBISKALA NAS JE PISATELJICA JANJA VIDMAR bralci (devetošolci, ki so bralno značko osvojili vsa leta osnovnošolskega izobraževanja). Letošnje leto so se med zlate bralce vpisali: Nuša Korošec,Talita Krajnc, Matic Pintar, Jana Predikaka, Anita Pulko, Jana Turk, Aleš Vek, Nino Zidarič,Tina Milošič, Evelin Potočnik. Pisateljici smo v zahvalo za njen obisk poklonili ročno izdelano skrinjico, v katero smo položili knjigo, ki jo je napisala naša bivša učenka Katja Kopajnik. Za nami je še en zabaven in predvsem s knjigo obarvan dan. Jana Turk, 9. a (novinarski krožek) V torek, 18. maja 2010, smo učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo imeli kulturni dan ob zaključku bralne značke. Obiskala nas je mladinska pisateljica Janja Vidmar, ki živi v Mariboru. Učenci razredne stopnje so Janjo Vidmar najprej spoznali skozi njena dela, nato pa so literarno in likovno poustvarjali. Učenci predmetne stopnje smo z razredniki najprej govorili o življenju in delu JanjeVidmar ter o pomenu branja knjig, na začetku kulturnega dne pa smo pol ure posvetili tudi branju. Vsak učenec je po predhodnem naročilu knjižničarke prinesel s seboj svojo najljubšo knjigo. Nato smo si knjige med sabo zamenjali in brali.V sklopu kulturnega dne je vsak razred na predmetni stopnji izdelal tudi svoj razredni časopis. Janja Vidmar se je najprej predstavila učencem razredne, nato pa še učencem predmetne stopnje. S svojima nastopoma je več kot navdušila, saj je oddajala neverjetno pozitivno energijo. Razglašeni so bili tudi zlati LJUBIM MIR, KER SEM MIROLJUBEN Kaj je s tem svetom? Zakaj ljudje trpimo? Samo živimo. Vsega nas je strah. Bojimo se lastnih senc. Ali je to mir? Prišel je v tišini, odšel je z glasnim vpitjem. Potrebujem mir! Jana Predikaka in Anita Pulko, 9. a Vojna spet divja, matere trepetajo, čakajo na mir. Lana Klemenčič, 9. b Sonce, megla, dež. Vse bolj hladno je. Prihaja jesen. Nika Kopajnik, 6. b Kaj je nasilje? En kup norčij, ki ima kij. Preprečimo ga! Jernej Kaker, 7. o Sive so ceste, bele so naše sledi. Ljubimo mir! Doris Hertiš, 7. a USPEH MLAJŠIH DEKLIC V ODBOJKI Ekipa mlajših deklic OŠ Borisa Kidriča Kidričevo se je v letošnjem šolskem letu udeležila tekmovanja v mali odbojki. Na medobčinskem tekmovanju v Majšperku smo premagale ekipo OŠ Juršinci in ekipo OŠ Majšperk ter se s tem prebile v finale medobčinskega tekmovanja. Finale je potekalo na OŠ Juršinci, kjer smo premagale ekipo OŠVidem in ekipo OŠ Breg.Tekmo z OŠ Juršinci pa smo za las izgubile ter tako osvojile drugo mesto. S tem smo se uvrstile na področno tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Gustava Šiliha Laporje, s katero smo se najprej pomerile in bile poražene. Nato pa smo po borbeni tekmi, ki smo jo odigrale z OŠ Poljčane, zmagale in osvojile končno 3. mesto, s katerim smo bile izjemno zadovoljne. Poudariti moramo, da smo tako velik uspeh dosegle kljub temu, da nimamo telovadnice, saj je ta trenutno v izgradnji. Smo pa si nekatere igralke svoje odbojkarsko znanje pridobile v OK Kurent s Ptuja pri trenerju Martinu Kurešu. Prav tako nam takšnega rezultata ne bi uspelo doseči brez pomoči učiteljice za športno vzgojo Sonje Liber in učitelja Tomaža Klajdariča. Obema učiteljema se iskreno zahvaljujemo. Ekipo mlajših deklic so sestavljale: Lea Ivančič, Kaja Ferlež, Lara Skok, Maja Ferlež, Eva Požgan, Nika Kozoderc, Nina Kozoderc, Anja Bezjak. Lara Skok, 7. b Lea Ivančič, 7. a Pravo prijateljstvo gore premika, se rodi, se smeji in mežika. Prijateljstvo se prijateljev dotika, od mezinčka na nogi do besede z jezika. PRIJATELJSTVO Druženje, ki ga zlepa ne pozabiš, je nekaj, na kar čakajo učenci Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo vselej, kadar se srečujejo s svojimi sovrstniki iz Reke. Mednarodno sodelovanje učencev in učiteljev iz naše šole in OŠ Pečine iz Reke ima že večletno tradicijo. Učenci naše šole, predvsem tisti, ki so si kot izbirni predmet izbrali turistično vzgojo, so bili 25. in 26. maja gostitelji učencev iz OŠ Pečine. Dva nepozabna dneva sta se pričela s kratkim kulturnim programom, v katerem so se učenci posebej zahvalili gospodu ravnatelju Branku Tonejcu in gostujoči ravnateljici gospe Ireni Margan.da ohranjata večletno prijateljstvo med osnovnošolci. Po druženju v šoli so se gostje nastanili v dijaškem domu na Ptuju. V spremstvu učencev iz Kidričevega in učiteljic Metke Gumilar, Alenke Kutnjak, Jane jerenec in Alenke Brumen so naši gostje popoldan preživeli ob spoznavanju turističnih, športnih in zgodovinskih zanimivosti mesta Maribora. Prepolni lepih vtisov in navdušeni nad novimi poznanstvi smo se skupaj odpravili v naš največji nakupovalni center Europark. Dan smo zaključili ob skupni večerji, športnih igrah in plesu. Ob teh dejavnostih je bilo veliko smeha in obilo zabave, saj je učencem medsebojno sporazumevanje delalo velike težave.Večkrat so morali na pomoč priskočiti profesorji. Naslednji dan so se naši učenci skupaj z gosti in s profesorji odpravili na ogled znamenitosti Ptuja. Povabili smo jih na turistično ladjico in se z njo popeljali po reki Dravi, od koder smo opazovali prelep Ptuj in njegovo okolico. Lep sončen popoldan smo preživeli v Kidričevem, kjer smo odigrali prijateljsko nogometno tekmo na igrišču Aluminij. Sprehodili smo se po našem naselju in Rečani so bili navdušeni nad zelenimi površinami, ki jih v Reki ne vidijo. Žal pa je vsega lepega enkrat konec in tako so se morali učenci iz Reke posloviti. Skupaj smo zapeli, obdarili svoje goste, izmenjali naslove in pomahali svojim prijateljem v slovo. Druženje slovenskih in hrvaških osnovnošolcev bomo nadaljevali prihodnje šolsko leto, ko bodo naši učenci obiskali Reko. Učiteljici Metka Gumilar in Alenka Brumen Foto:Arhiv OŠ Kidričevo POSTAVITEV PRVOMAJSKEGA DREVESA V KIDRIČEVEM Ob letošnjem sončnem I. maju se je na zelenem trgu v osrčju Kidričevega zbralo lepo število Kidričanov pa tudi nekaj tistih, ki jih je družba ali pa zgolj želja po prazničnem dogajanju prinesla iz drugih naselij in občin. Že drugo leto zapovrstjo je postavitev prvomajskega drevesa potekala v organizaciji Društva za zdravje in šport CORPUS Kidričevo. Člani društva so s pomočjo krajanov na klasičen način dvignili drevo, ki ga je za postavitev dala na razpolago Občina Kidričevo. Ob zvokih glasbe, ki se je razlegala skozi naselje, je bilo poskrbljeno tudi za naše najmlajše. Zanje sta bila na voljo brezplačna pijača in sladek prigrizek, razen tega pa so lahko svojo kreativnost pokazali ob risanju prvomajskega drevesa, barvanju pobarvank ali risanju s kredami. Pod motom praznika, da je delo potrebno nagraditi, so bili tudi naši najmlajši za svoj trud nagrajeni s številnimi praktičnimi nagradami, ki so se jih otroci (pa tudi nekateri odrasli, ki so bili pripravljeni sodelovati) zelo razveselili. Za otroke je bil organiziran tudi športni poligon, na katerem so lahko preizkusili in pokazali svoje motorične spretnosti ter se izkazali pred vrstniki in starši. Nasmejani in zadovoljni otroški obrazi, skupine ljudi, ki so ob osvežilni pijači in pogledu na postavljeno prvomajsko drevo brezskrbno klepetali, so poplačali trud organizatorjev. Ponovno se je pokazalo, da ni pomembna razsežnost prireditve, temveč namen in cilj le-te. Če smo vsaj za nekaj ur popestrili dogajanje v občini, medtem ko nam je uspelo na trg pripeljati množico ljudi, in če smo uspeli pripraviti naše najmlajše, da sodelujejo pri pripravljenih aktivnostih, smo dosegli svoj namen in dobili motivacijo za naprej. Tomi Muršec, predsednik Društva za zdravje in šport CORPUS Foto:Tomi Muršec Aktualne informacije o dogajanju v občini Kidričevo www.kidricevo.si % » m DRumom iDunvit m fln CORPUj ŠD STRNIŠČE TRADICIONALNA POSTAVITEV SODELOVANJE NA DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ V PTUJU MAJSKEGA DREVESA V STRNISCU Kot vsako leto smo tudi letos organizirali tradicionalno vaško kresovanje. Letos je del kresovanja prevzela mladina ŠD Strnišča, pomagali pa so nam tudi odrasli. Tako so fantje skupaj z odraslimi pripeljali majsko drevo, dekleta pa smo (ob moški pomoči) spletle venec in okrasile »majpan«. Skupaj smo nato naredili še kres. Majsko drevo smo postavljali v petek, 30. 4. 2010, na igrišču, in sicer na že tradicionalni način - ročno. Da niso bili preveč žejni, so jim gospodinje nosile pijačo, veliko pa je bilo tudi gledalk in gledalcev. Po postavljenem majskem drevesu smo se ob jedači in pijači ter ob toplem ognju zabavali še dolgo v noč. Darja Predikaka Foto:Arhiv ŠD Strnišče • « j i viATi; li^L . UL. SESTMETRSKI PRESMEC Pri velikonočnih delavnicah v župniji Svete Družine Kidričevo, ki jih je pripravilo Katoliško kulturno društvo Zvezdni Dol pod vodstvom Slavice Mlakar, so Mike Letonja, Rok Ciglar in Jure Marzi-dovšek naredili presmec, dolg kar šest metrov. Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo je v nedeljo, 23. 5. 2010, na stojnici v minoritskem samostanu zastopalo našo občino in s pomočjo margarine Rama speklo različna peciva, ki so jih obiskovalci z veseljem poskusili. Istočasno smo delile tudi recepte za peko: sadne štruce, sirovih palčk, srninega hrbta in rezin amsterdam. Zanje vam posredujemo recept, ki ga je vredno poskusiti. REZINE AMSTERDAM Sestavine: 5 jajc, 10 d kg sladkorja, 10 d kg moke, 10 d kg margarine Rama, 10 d kg naribane čokolade, 10 d kg rozin, I žlica ruma, 10 d kg mletih orehov Jajca stepate skupaj s sladkorjem v trdo maso, ki ji postopoma dodamo moko, orehe, rozine rum in čokolado. Maso zlijemo na pekač, poravnamo in pečemo na cca 180 stopinj C približno 35 minut, da se ne prijema na vbodeno konico. Naredimo preliv iz 15 d kg čokolade in 5 d kg margarine Rama, ki smo ju topili nad soparo, in ga prelijemo po testu. Ohlajeno narežemo na poljubne rezine. Dober tek! Marija Metličar Foto: Marija Metličar POTEPANJE PO SAVINJSKI DOLINI Vida Komljenovič Foto:Arhiv KKD Zvezdni dol Če na Marjeto (20. julij) dež lije, seno na travniku zgnije. V letošnjem letu smo sklenile, da gremo na poučno ekskurzijo in tako združimo prijetno s koristnim. Odpravile smo se na kmetijo Podpečan v Galicijo pri Žalcu in videle, kako je treba ohraniti staro arhitekturo in jo koristno uporabiti za zadovoljitev turistov, ki vedno bolj cenijo našo doma pridelano hrano in življenje na podeželju. Delavnik na njihovi kmetiji je precej natrpan, saj poleg molže krav, predelave mleka in prodaje različnih sirov, jogurtov in skute nudijo bivanje v apartmajih in uporabo vvelnesa. Med degustacijo njihovih izdelkov je moč videti skozi steklo v pritličje: predelavo, zorenje in prodajo izdelkov. Celoten objekt pa je preurejen stari hlev. Popoldan smo si ogledale najmodernejšo hmeljarsko kmetijo pri Roja-novih v Savinjski dolini, ki prideluje hmelj na 64 ha. Za dobri dve uri smo se peljale v Logarsko dolino k slapu Rinka in občudovale lepo ohranjeno naravo, za kar pa je potrebno plačati vstopnino, ter zaključile potepanje na turistični kmetiji pri Mlinarju, kjer redijo prašiče, piščance, gojijo hmelj in se ukvarjajo z vinogradništvom. Ugotovile smo: kjer je pogum, sloga, volja in natančnost, je uspeh zagotovljen. Predsednica društva Marija Metličar UTRINEK KULTURE IZ LOVSKIH VRST V soboto, 29. maja 2010, smo člani ZELENE BRATOVŠČINE na Ptujskem praznova- li. ZLD Ptuj-Ormož je organizirala in tudi udejanjila VSESLOVENSKO 37. SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGI-STOV. Več ko tretjino stoletja je spoštljiva tradicija te kulturne prireditve LZS. Za nas spoštljiva tudi zato, ker je letos zaupana organizacija in realizacija ZLD Ptuj-Ormož. Prireditve v Ptuju še ni bilo, je pa bila letošnja organizirana in udejanjena v presežnikih, saj imam kar nekaj izkušenj iz preteklosti, ko sem na njih sodeloval z LOVSKIM OKTETOM, ki je »zrasel« iz LESKOVŠKEGA SEKSTETA LD Zg. Leskovec v Halozah; ta je na revijah sodeloval pred oktetom tudi dlje časa.V primerjavi s prejšnjimi je letošnja prireditev bila odraz resnično kulturnega pomena; od posamičnih v Ormožu, Juršincih, Cirkovcah in Podlehniku, kjer so bile zastopane manjše posamezne pevske in instrumentalne skupine. LD »Dravinja«, katere član sem, smo se prireditve udeležili v Podlehniku, kjer nas je pri vstopu v dvorano pred prireditvijo ubrano pozdravil PIHALNI ORKESTER KD Podlehnik. V programu je bilo zastopanih enajst skupin, med njimi pevski zbor Doberdob iz zamej- stva in skupina rogistov iz hrvaške Kraljeviče. Program na sceni, aranžirani s prevladujočo zeleno barvo, sta prikupno povezovali učiteljici iz osnovne šole Podlehnik, ga. Danica Kurež in ga. Zdenka Go-lub. Seveda je svoje pridal in svojo občino predstavil podlehniški župan, tudi lovec, g. Marko Maučič. Ni ravno vredno pohvale, da med publiko niso prevladovali lovci, kar nam zagotovo ni v prid in ne v pretirano zadovoljstvo organizatorjem za vložen trud. Enako je bilo tudi na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, kjer je bila sklepna prireditev. Po pozdravni skladbi rogistov ZLD Ptuj-Ormož in nagovorih ptujskega župana, predsednika LZS Srečka F. Kropeta in slavnostnega govornika Emiljana Trafele, predsednika ZLD Ptuj-Ormož, je sledil skupen nastop rogistov. Domiselno in racionalno je prireditev združena s podelitvijo srebrnega odlikovanja, REDA ZA ZASLUGE 2. stop., s katerim je LZS odlikovala ROGI-STE ZLD Ptuj-Ormož za 20 let tvornega delovanja, predanega lovski organizaciji, ne samo na Ptujskem, za kar je zagotovo najbolj zaslužen njihov dolgoletni predsednik Franc Slodnjak. S podelitvijo priznanj so se ptujski rogisti zahvalili najbolj prizadevnim v podpori ob njihovem delu. Za slavnosten pridih uradnemu zaključku so družno zapeli združeni pevski zbori. Organizatorji so poskrbeli tudi za prijetno druženje po uradnem programu, kar se je pozno v noč slišalo iz posebej za to postavljenega prireditvenega šotora. Edvin Aubelj TEKMA MED VETERANI NK LOVRENC IN ŽNK MARIBOR V četrtek, 3. junija 2010, ob 18. uri smo si v Športnem parku Lovrenc ogledali dolgo pričakovan derbi med ekipama NK Veterani Lovrenc in ŽNK Maribor. Lepo in razgibano igro je sicer otvoril dež, a veterani NK Lovrenc in članice ŽNK Ma- ribor so tekmo zaključili v prijateljskem duhu in s prav takim rezultatom 5 : 5. Dekleta so zadovoljna s tekmo in pogostitvijo, veterani pa se veselijo povratne tekme in gostovanja v Mariboru. Špela Vogrinc Foto:Arhiv veterani NK Lovrenc IZLET PGD LOVRENC V PREKMURJE Kot že nekaj let poprej smo tudi letos člani PGD Lovrenc na Dravskem polju odšli na izlet. Tokrat smo se podali proti Prekmurju, naš prvi postanek pa je bil pri mlinu na Muri, kjer nam je gospodar pripovedoval o svojem delu nekoč in danes ter nam povedal marsikatero anekdoto. Nato smo se odpeljali proti cerkvi Svete Trojice v Odrancih, katere zanimivost je njena osmerokotna gradnja, kasneje pa še proti Turnišču, kjer smo obiskali njihovo gasilsko društvo. V popoldanskih urah smo odšli do jezera Dobrovnik in si privoščili sprehod med energetskimi točkami, na turistični kmetiji Zel ko pa smo najprej kosili. Nato je sledila predstavitev lončarstva, ki je ena izmed dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo na tej kmetiji, na koncu pa so nam pripravili še degustacijo vin, pridelanih v njihovih vinogradih. Po kosilu smo odšli še na Goričko, kjer smo z ogledom največjega gradu v Sloveniji - gradu Grad - zaokrožili naš izlet ter se podali nazaj proti Lovrencu. PGD Lovrenc Foto:Arhiv PGD Lovrenc OBČNI ZBOR PGD LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Dne 20.2.2010 smo se gasilci PGD Lovrenc zbrali na 124. rednem občnem zboru. Nagovoril nas je predsednik društva Anton LESKOVAR. Z nastopom mladega harmonikarja se je oživilo vzdušje v dvorani pred uradnim delom občnega zbora. Po izvolitvi organov občnega zbora so sledila poročila predsednika, poveljnika, predstavnice članic, predstavnika mladine, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Poročilo predsednika društva je bilo zelo obširno, zato ga tudi prilagam: »Delo je potekalo po planu dela za leto 2009, katerega smo v celoti izpolnili. Takoj ko je dopuščalo vreme, smo se pričeli aktivno pripravljati za razna gasilska tekmovanja, na katerih smo bili zelo uspešni, saj smo v prostore gasilskega društva prinesli kar 24 pokalov. V velikem številu smo se udeležili skupne svete maše na Florjanovo nedeljo v Kidričevem in organizirali postavitev majskega drevesa na igrišču. Za vse člane smo 30. maja organizirali izlet z ogledom gasilske brigade v Ljubljani, Tehničnega muzeja v Bistri pri Vrhniki, ogledali smo si nastop ekipe Veteranov PGD Lovrenc na ligaškem tekmovanju v Žalcu in zaključili izlet z degustacijo sirov na turistični kmetiji Podpečan. V mesecu juniju smo se udeležili parade ob 13. dnevu gasilcev GZ Kidričevo in svečane predaje prenovljenega gasilskega vozila PGD Starošince. Julija smo pripravili prikaz gasilske tehnike ter piknik z družabnimi igrami za udeležence tabora gasilske mladine GZ Kidričevo na Pohorju. Prav tako smo pričeli s pripravami za tradicionalno prireditev »lovrenška nedelja«, ki nam je zelo dobro uspela. 30. avgusta smo pripravili tradicionalno tekmovanje starejših gasilk ter gasilcev za pokal Lovrenca in pokalno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal GZS. Ponovno smo se izkazali kot dobri organizatorji, saj smo bili ocenjeni kot najboljši organizator v nizu pokalnih tekmovanj starejših gasilk in gasilcev za leto 2009. Našo dobro organizacijo pa so z odličnim uspehi kronali naši veterani, saj so v ligaškem tekmovanju zasedli skupno 4. mesto. V mesecu požarne varnosti smo organizirali dan odprtih vrat za vse občane ter jih pogostili z moštom in pečenimi kostanji ter opravili več aktivnosti na operativnem področju. Našim najmlajšim smo organizirali izlet s kopanjem v ptujskih termah. Uspešno delo smo v lanskem letu zaključili s postavitvijo novoletne jelke pri gasilskem domu.« Poročilo poveljnika društva pa je obsegalo področje iz operative in ga tudi prilagam v skrajšani obliki: »Intervencij oz. izvozov z avtomobilom je bilo v letu 2009 6. Prvič smo na teren odhiteli že 4. 1.2009, in sicer v Župečjo vas, kjer je prišlo do dimniškega požara. Gasilci smo dimnik pregledali in očistili. Dne 5.2.2009 so v zgodnjih jutranjih urah zagorele farme za vzrejo piščancev v Starošincih, ki pa so bile prazne. Požar se je hitro širil. Požar je gasilo 7 društev iz Gasilske zveze Kidričevo. En objekt je pogorel v celoti, drugega je ogenj poškodoval. Dne 21.2.2009 sta zagorela zabojnika za komunalne odpadke v Lovrencu na Dravskem polju. Požar je delno poškodoval fasado in okno bližnje stanovanjske hiše. 26. 7. 2009 je v zgodnjih jutranjih urah zagorela instalacija na peči pekarne v Apačah. Omenil sem že, da je tudi v lanskem letu v naši občini pustošilo neurje, kar pa glede na vremenske okoliščine lahko pričakujemo tudi v naslednjih letih. Našo občino je v noči s 3. na 4. avgust prizadelo neurje z močnim vetrom, ki je razkril okoli 20 objektov, podrl veliko dreves in nekaj drogov električne napeljave. S folijo smo prekrili poškodovane strehe, počistili cestišča, odstranili podrta drevesa in drogove, ki so ogrožali stanovanjske objekte ali cesto. Iskali pa smo tudi eno pogrešano osebo. Dne 5. 4. 2009 smo bili obveščeni, da je v Apačah pogrešana oseba, ki smo jo potem našli nepoškodovano.« Iz poročil je razvidno, kaj se je v preteklem letu dogajalo v društvu. Ugotovili smo, da tega ni bilo malo in se je vse, kar se je zadalo, tudi naredilo. Predsednik društva tov. Anton LESKOVAR je podal tudi plan dela za leto 2010, investicijski plan in finančni plan za leto 2010. Imenovali smo tudi delegata za občni zbor GZ Kidričevo, podelili priznanja in odlikovanja, sprejeli nove člane. Besedo so dobili tudi vsi povabljeni gostje. Podžupan občine Kidričevo g. Franc PLANINŠEK nam je namenil nekaj vzpodbudnih besed in se nam zahvalil za delo, ki ga opravljamo, poveljnik GZ Kidričevo tov. Jože KANCLER nam je izrazil zahvalo za vso delo v preteklem letu in nam posredoval nekaj smernic na področju gasilstva, pozdrav in zahvalo za medsebojno sodelovanje nam je izrazil tudi predsednik DU Lovrenc g. Srečko LAH. Po končanem uradnem in resnem delu smo se vsi udeleženi okrepčali in pozabavali ob zvokih glasbe še pozno v noč. Nevenka Pulko AKTIVNOSTI STAREJŠIH GASILCEV IZ LOVRENCA V zadnjih letih v lovrenškem gasilskem društvu najvidnejše uspehe na tekmovanjih pod mentorstvom Antona Leskovarja dosegajo člani iz vrst starejših gasilcev, ki že pet let sodelujejo tudi na pokalnih tekmovanjih Gasilske zveze Slovenije. Prav na teh tekmovanjih pa se uvrščajo v sam vrh, saj so lani dosegli skupno 4. mesto v celotni slovenski konkurenci dvajsetih desetin. Zaključno tekmovanje lige bo tako kot že nekaj let tudi letos potekalo zadnjo avgustovsko nedeljo v Lovrencu, prav ta prireditev pa je po ocenah tekmovalcev in Gasilske zveze Slovenije najbolje pripravljeno tekmovanje lige. Starejši gasilci že redno trenirajo, rezultati pa so že vidni, saj so na tekmovanju v Grosupljem zasedli 2. mesto. Hkrati že nestrpno pričakujejo tudi državno tekmovanje, na katerega so se kvalificirali in bo 19. junija v Celju. PCD Lovrenc HUMANITARNA PRIREDITEV »NAREDI NEKAJ DOBREGA« Društvo za medgeneracijsko sodelovanje - DMS Kidričevo deluje od leta 2006. Z različnimi aktivnostmi se trudimo povezovati generacije med sabo, dvigniti kvaliteto življenja, predvsem pa spodbuditi raznoliko in pestro preživljanje prostega časa.V ta na- men smo izpeljali projekt »Družabne igre za vse generacije«, okrogle mize o aktualnih temah, medgeneracijska izobraževanja, delavnice in podobno. Prizadevamo si tudi k ekološki osveščenosti in spodbujamo medsebojno pomoč. Na srečanjih in s pomočjo aktivistov Rdečega križa v naši občini ter projekta Društva upokojencev »Starejši za starejše« smo ugotovili, da je veliko ljudi med nami pomoči potrebnih, saj se nekateri komaj preživljajo. V društvu se v času gospodarske, finančne, socialne, kulturne in družbene krize ter krize nasploh zavedamo, da je danes solidarnost še kako pomembna in potrebna. Ker je osnovni namen društva delovati medgeneracijsko in spodbujati tovrstne aktivnosti, predvsem pa pomagati vsem generacijam, smo se odločili in izpeljali humanitarno prireditev, ki je bila 9. aprila 2010 v restavraciji Pan v Kidričevem. Zelo veseli smo bili, da je bil častni pokrovitelj humanitarne prireditve predsednik Državnega zbora dr. Ravel Gantar, ki se je prireditve tudi udeležil. Ni vsakdanje, da v naši sredini gostimo tako visokega predstavnika Republike Slovenije, predvsem pa smo ponosni, da se je predsednik, ki skrbi za celo Slovenijo, odzval na prireditev v tako majhnem kraju, ki je marsikomu zagotovo veliko pomenila in tudi dala. Prireditev je zaradi državniških obveznosti predsednik sicer moral predčasno zapustiti, vendar je že s svojo prisotnostjo in pripravljenostjo odzvati se pokazal svojo humanost. Na prireditvi nas je nagovoril tudi župan Občine Kidričevo Jože Murko, ki je prav tako pohvalil naše delo in trud. Humanitarne prireditve se je udeležilo zelo veliko ljudi, kar pomeni, da med nami občutek za pomoč ljudem v stiski še vedno o(b)staja. Program je bil raznolik in zanimiv. Nastopajočim, Tamburaškemu orkestru in Mešanemu pevskemu zboru Prosvetnega društva Cirkovce, otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru OŠ Kidričevo, ansam- Kidričevo mag. Silvestri Klemenčič, brez katere prireditve, vsaj v takšnem obsegu, ne bi bilo. Zahvaljujemo se Talumu d.d., ki nam je odstopil dvorano za izpeljavo prireditve, in restavraciji PAN,Tiskarni Ob polni dvorani je spregovoril tudi predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. Foto: Martin Ozmec blu Stranger iz OŠ Cirkovce, folkloristom in pevskemu zborčku iz Vrtca Kidričevo, znanima pevcema Moiri in Petru Janušu, se v imenu DMS Kidričevo še enkrat zahvaljujem za udeležbo in nastop na humanitarni prireditvi. Sredstva smo zbirali preko donacij in prostovoljnih prispevkov ob vstopu na prireditev. K sodelovanju smo povabili predstavnike Rdečega križa KO Kidričevo, KO Cirkovce ter njunih podmladkov v osnovnih šolah in vodjo projekta Društva upokojencev »Starejši za starejše« v občini Kidričevo. Vsa zbrana sredstva smo predali njim, da so jih razdelili ljudem, pomoči potrebnim. Posebej se ob tej priložnosti zahvaljujem predstavnicam omenjenih organizacij, ge. Pavli Veler, ge. Malčki Cernezel in ge. Andreji Emeršič, da so sredstva razdelile tistim, ki jih zares potrebujejo. Posebna zahvala je namenjena pobudnici in koordinatorki prireditve, članici društva in predsednici odbora za družbene dejavnosti ter svetnici v Občini Ekart, ki nam je sponzorsko izdelala plakate, snemalcu Štefanu Trčku, ki je prireditev posnel, Fundaciji Nazaj na konja, ki je darovala terapijo jahanja, ter Meso-izdelki Fingušt s. p. za poravnavo plačila položnic v določeni vrednosti. Zahvaljujemo se tudi naslednjim donatorjem, ki so darovali sredstva, to so: Občina Kidričevo, Tenzor d.o.o., Revital d.o.o., Albin Promotion d.o.o., Čevljarstvo Dolenc Janez s. p., Kritine S-metal d.o.o., Av-toprevozništvo Medol - Medved Anton s.p., Avtoservis Dobič Milan s.p. in Kmetijstvo Polanec d.o.o. Humanost, ki je temelj pravičnosti, in dobrota, ki jo izžarevamo, sta še kako potrebni, pa ne samo ob kakšni prireditvi, ampak vsak dan. Než/ko Šešo, predsednica DMS Kidričevo IZ DU KIDRIČEVO - PREDAVANJA, IZLETI, REKREACIJA IN ... Bo že držalo, da smo prisluhnili pobudam, ki so se pokazale bolj razpredanje kot želeno, saj se je ugotovilo - že poverjeniki so ob zbiranju prijav prišli do zaključka - da je odziv precej »medel«, lahko bi trdili: neodgovoren. Skupaj z UO in poverjeniki smo se trudili organizirati predavanja, izlet, pa tudi rekreacijsko kolesarjenje, vendar kot da ni volje ali potrebe. Dogovarjali smo se z go. Jožico Mrzlekar, dr. splošne medicine, zdravnico z bogatimi izkušnjami, za predavanje in svetovanje o pomanjkanju mineralov, vitaminov in drugih prehranskih dodatkov pri ljudeh v tretjem življenjskem obdobju in kako ublažiti starostne zdravstvene tegobe. Zbrali so se manj ko 3 % članstva, ki so se prijavili. Razumljivo - predavanje je odpovedano. Za spoznavanje z računalnikom in njegovo uporabo smo k nam povabili za to usposobljenega strokovnjaka iz uveljavljene ustanove, z referencami, celo iz Ljubljane. Na brezplačno predstavitev smo k udeležbi povabili tudi društvi iz Cirkovc in Lovrenca, ki pa se razen dveh iz Lovrenca predstavitve niso udeležili. Iz našega društva pa se je ugotovilo, da prisotni razen dveh že imajo neko predznanje, predvsem pa je bilo vprašanje, kdo bo kril stroške nadaljnjega tečaja. Še posebej se je za to zanimala »gospa«, ki je bila prepričana, da ji je, še ne za njeno polletno članstvo, to pripravljeno kriti društvo. No, tako hudo pa nam res ne gre, da bi si na tak način »pridobivali« člane, še posebej ne takšnih, ki gledajo le na svojo korist, ne glede na to, kaj si o tem mislijo drugi, po njenem se lahko postavijo na glavo - vem, nevredno komentarja. Zardeval sem pred predavateljem, ki se je iz vljudnosti vzdržal razprave, vendar svojih opažanj in negativnega vtisa ni mogel skriti, le da smo nadvse heterogena druščina, je še pripomnil, kot da se mu nadaljnje sodelovanje z nami ne zdi več zanimivo oziroma primerno. Pa poskušajmo z izletom, smo sklenili z UO. Rekli smo, najbolj primeren čas bi bil v maju, in ker so poverjeniki zahtevali natančen datum, smo tudi tega določili. Razdelili smo si, kaj bo kdo opravil. Tako sem bil zadolžen za program, kako bo potekal izlet, skupaj s prevoznikom. Rok prijav in vsega, kar sodi zraven, je bil sedem dni pred določenim datumom. Ko poverjeniki zberejo polovico prijav, ki smo jih predvidevali za 50-sedežni avtobus, si prevoza ob takšnem številu nismo mogli privoščiti. Moral sem ga odpovedati. Odpovedal naj bi tudi izlet, pa ga zaradi največ prijavljenih sovaščanov iz Njiverc nisem imel korajže, poiskal sem drugega prevoznika s 30-sedežnim avtobusom. In še se je zmanjšalo število prijavljenih na 18, tako da so že preostali spraševali, kaj bo z izletom, ki smo ga kljub vsemu udejanjili, verjamem, v zadovoljstvo udeleženih. Čeprav je to bila moja slaba izkušnja, ki pa veliko pove, še več, terja k razmišljanju, čemu in zakaj bi se trudil, pa ne samo za izlete, smo(so) pač takšni! So takšni, da proti vsemu negodujejo, da jih »moti«, če v sekciji kegljačev vidijo zavidanja vreden način druženja. Niso pa poskušali kaj narediti zase, za svoje dobro. Od takšnih je utopično pričakovati, da bodo to počeli za drugega, kaj šele za društvo.To pa je težko razumeti, in vendar se dogaja, v našem društvu niti ne tako nezaznavno. E. A. IZDELOVANJE VELIKONOČNIH PISANK Kot župnijska Karitas Cirkovce se v glasilu Ravno polje oglašamo prvič. Člani in članice smo na vseh področjih dobrodelnosti aktivni in složni.Tako smo letos v času pred praznikom velike noči izvedli delavnice, kjer smo pod vodstvom mentorice ge. Marte izdelovali velikonočne pisanke. V učilnici cirkovškega župnišča smo pripravili ves potreben material in se ob prijetnem pogovoru spustili v delo. Tega smo se lotili zato, da smo lahko podarili pisanke predšolskim otrokom, ki so s svojimi starši na veliko soboto prinesli jedila k blagoslovu. Srčno upamo, da bomo v bodoče organizirali še več tovrstnih delavnic, saj smo polni ustvarjalnih idej in se že oziramo za novimi cilji. Majda G. Foto: Stane G. AKTIVNOSTI ŽUPNIJSKE KARITAS CIRKOVCE OB VELIKONOČNIH PRAZNOVANJIH Na velikonočno soboto je v župnijski cerkvi v Cirkovcah ob 15. uri potekal blagoslov jedi, kamor so starši s seboj pripeljali predšolske otroke. Pred blagoslovom je starše pozdravil in nagovoril g. župnik Janko Strašek. Povabil jih je k božjemu grobu, kjer so dobili v dar pisanice, ki smo jih izdelale v zimskem času na naših delavnicah. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, saj je po pisanice prišlo več kot 100 otrok. Dva dni zatem - na velikonočni ponedeljek - pa smo že šestič zapored pripravili srečanje zakonskih jubilantov, ki letos praznujejo 5, 10, 20, 25, 30, 40 in 50 let skupnega zakonskega življenja. Povabili smo kar 65 parov. Pred cerkvijo smo jubilantom pripeli svatovske šopke, nato pa so se ob pritr-kovanju v procesiji zvrstili v cerkev, kjer je zahvalno sveto mašo daroval g. Stanislav Slatinek. Ob koncu smo jubilantom podarili spominske svečke za dolgoletno zakonsko zvestobo. Sledilo je fotografiranje in nato pogostitev z veselim druženjem. Člani in članice ŽK smo veseli, da nas za naše delo nagradijo z veliko udeležbo. I I. 4. 2010 smo organizirali tudi dobrodelni koncert. K sodelovanju smo povabili domače pevske skupine in posameznike, ki obiskujejo glasbene šole. S svojim petjem in igranjem so nas navduševali kar poldrugo uro. Koncert je vodila in povezovala gdč. Martina Gojkošek, pozdravni nagovor pa je pripravil domači župnik. Nastopajočim smo v zahvalo podarili vrtnico in pripravili svečano pogostitev. Veselo druženje se je nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Majda G. Foto:Toni P. tSUr. 6> J&J KORK CIRKOVCE BILO NAM JE LEPO Ta pomlad je bila delovna in vesela. Uspešno smo dvakrat delili pakete s hrano, pomagali mladi družini pri pripravi vsega potrebnega ob rojstvu otroka in razdelili zbrana sredstva na humanitarni prireditvi «Naredi nekaj dobrega«. Praznovali smo 90 let Angele Avguštin iz Šikol in Helene Rampre iz Cirkovc. Pesem, glasba in klepet so nas družili več ur.Tam smo bili člani KORK, otroci OŠ Cirkovce,Vesele polanke in sorodniki. Druženje več generacij se je nadaljevalo pri pohodu ob polni luni, najbolj veselo pa je bilo pri prireditvi OŠ Cirkovce Šport-špas. Sodelovali so še Društvo upokojencev Cirkovce in Športno društvo Cirkovce.Tudi zbiranje denarja za plezalno steno v OŠ Cirkovce je bilo uspešno - 1200 €. Hvala vsem, ki ste se odzvali našim prošnjam. Čakamo še na izkupiček internetne licitacije podarjenih slik. Učenci OŠ Cirkovce so se udeležili tekmovanj Območnega združenja Rdečega križa Ptuj. Obiskali smo JZ Zdravstveni dom Ptuj: Dispanzer za žene, Reševalno službo in Dispanzer za medicino dela, prometa in športa ter Bolnico Ptuj - transfuzijski oddelek. Čeprav smo imeli kar lepo zamudo, smo od prijaznih gostiteljih izvedeli veliko o njihovem delu, o zdravem načinu življenja in nesebičnem darovanju krvi in organov. Hvala za prikaz in potrpljenje! 90 let gospe Angele Avguštin Za potrebe KORK in za lepši in bolj domač sprejem naših obiskovalcev nam je gospod Branko Rodošek podaril in vgradil kuhinjo s plinskim štedilnikom. Iskrena hvala! Polepšali smo urice stanovalcem doma Muretinci in Sončni dom Maribor. Tudi za nastopajoče, Vesele polanke, Veterane folkloriste Prosvetnega društva Cirkovce in veteranke Žanjice, so bili to nepozabni trenutki.Veselo smo prepevali plesali in se veselili ponovnega srečanja. Skupaj z Veselimi polankami smo praznovali 80 let starosti Antonije Zajc in Marije Mlakar, nekdanji članici Žanjic Prosvetnega društva Cirkovce. 21 članov odbora pa je sodelovalo v akciji Očistimo Slovenijo. Vesela pomlad je mimo, gremo v toplo poletje in novim nalogam naproti. Pavla Veler, predsednica KORK DRUŠTVO "INVALID" KIDRIČEVO - POHOD PO POHORJU Društvo “INVALID” Kidričevo po svojem letnem programu aktivnosti izvaja tudi posebni socialni program INVALIDOM IN OSEBAM Z INVALIDNOSTJO PRIREJENEGA ŠPORTA IN REKREACIJE. Program se izvaja skozi vse leto, prilagojen pa je zmožnostim in potrebam invalidov in osebam z invalidnostjo, kakor tudi zmožnostim, ki jih lahko društvo nudi svojim članom. Športne in rekreativne dejavnosti obsegajo predvsem treninge vrtnega kegljanja, igranje pikada, kolesarjenja po bližnji okolici in organizacijo manj zahtevnih pohodov. Ker je mesec maj nekako najbolj primeren za organizacijo pohodov, smo zadnjo soboto tega meseca namenili pohodu po Pohorju. Kljub manj obetavni vremenski napovedi, ki nam je grozila z možnimi plohami in nevihtami, smo se vsi prijavljeni udeleženci ob določeni uri zbrali pred prostori društva, od koder smo se z avtobusom odpeljali proti Pohorju.Tudi vožnja v gondolah nove pohorske vzpenjače je potekala brez večjih pretresov, nato pa smo nadaljevali peš proti razglednemu stolpu, Mariborski koči, bivšemu železničarskemu domu in nazaj do izhodiščne točke. Trasa pohoda je bila dolga dobrih 6 kilometrov in smo jo ob krajših postankih vsi udeleženci v treh urah tudi uspešno prehodili. Po vrnitvi v dolino smo izgubljeno energijo dopolnili z malico v bližnjem gostinskem lokalu in se v poznih popoldanskih urah v lepem sončnem vremenu vrnili v Kidričevo. Silvester SKOK, predsednik društva 'O INV; Foto:Arhiv Društva INVALID Kidričevo TISKARSKI ŠKRAT V prejšnji številki Ravnega polja smo namesto pevske skupine Katoliškega kuturnega društva Zvezdni dol Kidričevo pomotoma zapisali, da so se na prireditvi ob kulturnem prazniku predstavile pevke Druge pomladi. Za napako se iskreno opravičujemo in dodajamo, da sta ob tej priliki iz omenjenega društva z recitalom nastopali tudi Katja Kopajnik in Sandra Anžič. Saša Peršoh SEJEM INTERSCHUTZ Foto: Uroš Leskovar Od 7. do 12. junija je v Leipzigu v Nemčiji potekal mednarodni sejem Interschutz 2010, na katerem se je predstavilo več kot 1000 razstavljavcev s področja reševanja, požarnega varovanja, nesreč, varnosti in civilnih sektorjev varnosti. Sejem je eden izmed večjih na svetu te vrste in se prireja vsakih pet let. Sejma smo se udeležili tudi gasilci iz GZ Kidričevo in štab CZ občine Kidričevo.V nedeljo smo se v jutranjih urah odpravili na pot proti Nemčiji, po 12 urah vožnje pa smo prispeli v Dresden, kjer smo se namestili v hotelu in si ogledali mesto. Naslednje jutro nas je čakala še pot do sejmišča v Leipzigu.V načrtu smo imeli celodnevni ogled sejma, kjer smo si ogledali naj novejšo opremo za reševanje, različna gasilska vozila, videli prikaze gašenja in reševanja. Se posebej inovativni so predstavniki iz azijskih držav, ki s svojo tehniko prodirajo na naš trg. Po ogledu pa smo se odpravili domov, kamor smo prispeli v torek zjutraj. Uroš Leskovar ZE PETO SREČANJE Konec meseca maja smo posamezni krajani Starošinc, člani Prosvetnega društva Cirkovce - folklorna skupina - veterani in posamezni člani Turističnega društva Občine Kidričevo udeležili že petega tradicionalnega srečanja v hrvaški Crikvenici, kjer izmenjujemo redna vsakoletna srečanja v znak prijateljstva in sodelovanja med dvema državama - sosedoma. S prepolnim avtobusom se v petek, 28. maja, v popoldanskem času odpravimo proti Crikvenici in v večernem času varno prispemo na obisk k našim prijateljem. Seveda sledi prisrčna dobrodošlica, topel sprejem ob prijetni glasbi in pogostitev s figami in figovim desertom ter nastanitev pri gostiteljih na njihovih domovih, kjer je pogovor potekal pozno v noč. Naslednji dan že zarana krenemo z ladjico z več kot sto udeleženci po njihovem morju okrog otoka Krk vse do Golega otoka, ki je bil v polpretekli zgodovini poglavje zase, saj je bil po drugi svetovni vojni na njem politični zapor za tiste, ki so malo drugače razmišljali in upali, da po osvoboditvi zaživimo bolje, bolj demokratično in da se lahko izražajo mnenja, volja in zamisli še tudi kako drugače. Tako je bilo pripovedovanje domačinke o dogajanjih na tem otoku, ki ima v svoji izkaznici zapisano, da je bilo na njem več kot 16000 ljudi aretiranih in zaprtih. Večina sploh ni vedela, zakaj. Pogled na razrušene zgradbe je res zastrašujoč. Ravno v tem času so na otoku snemali do- kumentarec o političnih zapornikih iz Prištine ob navzočnosti posameznikov, ki so bili obsojenci v letu 1968 in kasneje; koliko so pretrpeli in izkušali gorje takratnih oblastnikov. Po nekaj urah vožnje in ogledu znamenitosti na podvelebitskem kanalu se v večernih urah vrnemo v Crikvenico, kjer so nam gostitelji pripravili prečudovit večer z glasbo in plesom, ki je trajal vse do nedeljskih jutranjih ur. Po čudoviti večerji smo gostiteljem in nekaterim vidnim ljudem izročili simbolna darila - portrete naših vasi, se jim zahvalili za dobrodošlico, prijaznost, prijetno gostoljubje in jih povabili, da jeseni obiščejo naše kraje oziroma občino Kidričevo, ko turistično društvo pripravlja že tradicionalno prireditev - ZAHVALO PO- LJU. Obljubili so, da zagotovo pridejo.V nedeljo zjutraj smo bili prisotni pri sveti maši v cerkvi, ki je posvečena svetniku Antonu Padovanskemu, kjer nas je pozdravil njihov duhovnik in nam zaželel prijetno bivanje v njihovem kraju. Ob koncu maše smo duhovniku v spomin na srečanje izročili sliko župnijske cerkve v Cirkovcah. Po kosilu in prijetnem pogovoru z gostitelji je bilo težko odločiti se in reči hvala za vse, saj je v tem času pričelo rahlo deževati in treba se je bilo posloviti s povabilom na ponovno snidenje. HVALA VAM ZA VSE! Mihael Žitnik z izletniki Foto: Mihael Žitnik Pisma bralcev ------------------------------ f---------------------- JAVNO VPRAŠANJE ŽUPANU OBČINE KIDRIČEVO NEPRAVILNOSTI PRI VRAČANJU SREDSTEV V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE V CIRKOVCAH IN OKOLIŠKIH KRAJIH Gospod župan Jože Murko, javno vas vprašujem, kdaj bomo upravičenci iz bivše KS Cirkovce prejeli vsa sredstva iz naslova vračanj v telekomunikacijsko omrežje. V epilogu objavljenega članka (Večer, 18. 6. 2008) je novinar napisal, da se zgodba o vračanju denarja šele začenja.Verjetno je to res, saj se vleče že dve leti in prišli smo tako daleč, da je proti odgovorni osebi (Občini Kidričevo oz. županu) podan predlog za uvedbo postopka o prekršku pri izvajanju Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ker do sedaj ni bilo nobenih informacij s strani Občine Kidričevo, je prav, da se podajo nekatera dejstva in informacije, ki jih občani željno pričakujejo. Bivša KS Cirkovce je iz naslova vračanja prejela 559.524,23 evra. Znesek je bil razdeljen natri dele: 1.432,77 evra za 144 upravičencev ali vračilo 9.90 evra (verjetnost pomanjkljive dokumentacije), 353.574,71 evra za 292 upravičencev, 204.5 16,75 evra, kjer pa ni podano število upravičencev. Miha Ekart, član komisije, je z verodostojnimi dokumenti dokazal naša vlaganja, saj drugače ne bi podpisali poravnave dne 3. 9. 2007 ter prejeli zneska dne 24. 9. 2007. Tako piše v poravnavi med občino kot pravno naslednico KS Cirkovce in Republiko Slovenijo. Z elaboratom g. Ekarta smo krajani bivše KS Cirkovce dokazali vlaganja preko 1.500.000 nemških mark, od katerih sta se odbila priključnina in prispevek SIS, ter smo tako prejeli neto zneske, kar sem vam z odgovorom pravobranilstva tudi dokazal. Vendar, gospod župan, ni se vam zdelo vredno, da bi reagirali in poskušali popraviti napako. Res je, da ste sklicali komisijo 24. 8. 2008 in mi razlagali vse mogoče, samo tega ne, kar piše v zakonu. Tudi po posredovanju odgovora pravobranilstva se niste odločili, kot odgovorna oseba občine, da bi manjkajoči znesek (414 EUR) po upravičencu razdelili. Za znesek 204.5 16,75 EUR trdite, da je iz naslova samoprispevka, ampak do danes niste podali nobenih dokazil, čeprav jih po zakonu morate. Ponovno moram spomniti na 6. člen zakona, ki govori, da sorazmerni del vračil pripadajo lokalni skupnosti, pri čemer je potrebno paziti na sorazmerje (vas opominja ministrstvo v svojih dopisih),saj sorazmerje ni celota, ampak del od celote.V KS Cirkovce je v tistem obdobju bil razpisan samoprispevek, katerega je plačevalo 1668 krajanov, od tega dobršen del iz katastrskega dohodka, in se ni zbralo veliko, dobimo pa sorazmerje. Samoprispevek se tudi med letoma 1985 in 1988 ni koristil v ta namen, saj zaradi velike infl acije varčevanje ni bilo smiselno; smo pa leta 1985 začeli z zbiranjem namenskega denarja za telefonski priključek na KS Cirkovce. Kot član občinskega sveta sem dolžan opozarjati na nepravilnosti, če jih zasledim, in tako sem vas tudi na te opozoril ter se vseskozi trudil, da bi zadevo obravnaval občinski svet, ki bi lahko po razpravi sprejel neki sklep.Vendar do tega ni prišlo, čeprav je bilo obljubljeno: ko bomo prejeli mnenje s strani ministrstva. Mnenje je bilo poslano na Občino Kidričevo 15. 9. 2009, na katerega se vam v razumnem roku ni zdelo vredno odgovoriti. Občina in vsi sodelujoči v zgodbi bi se morali truditi, da krajani dobijo čim več. Tako je bilo v drugih krajevnih skupnosti. Na to vas opozarja mnenje, v katerem piše, da se je ravnalo napak. Danes je prepozno, da uveljavimo še fi žično delo, ki ni bilo zajeto v poravnavo, in ga ovrednotimo. Delovne ure so se morale opraviti ali pa so se plačale in vsak jih je moral po pogodbi dokazati, drugače mu bivši PTT telefona ni priključil. In če te ure vrednotimo po sedem mark krat število upravičencev, dobimo lep znesek. Glede na to, da ste obvestilo in pouk - da pojasnite dejstva in okoliščine prekrška - prejeli ter na njega odgovorili, vas javno sprašujem, kdaj bo zgodba končana. Krajani bivše KS Cirkovce to od vas pričakujemo, saj želimo, da se nam denar po zakonu vrne. Upam, da bodo sredstva vrnjena z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kajti trdite, da so dobro naložena na posebnem računu občine. Mi smo naša vlaganja dokazali, sedaj ste na vrsti vi, da dokažete, zakaj jih zadržujete. Spoštovani župan, ker se je denar začel deliti v vašem mandatu, pričakujem, da ga boste do konca mandata razdelili in končali zgodbo. Milan Fideršek, Zgornje Jablane 16, 2326 Cirkovce ODGOVOR NA JAVNO VPRAŠANJE: DENAR ZA TELEFON IZPLAČALI PO RAZLIČNIH MERILIH (2), JAVNO VPRAŠANJE ŽUPANU OBČINE KIDRIČEVO Gospodu Milanu Fideršku iz Cirkovc, ki me javno sprašuje, kdaj bo končana »zgodba« o vračanju prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter da doslej ni bilo nobenih informacij od Občine Kidričevo, moram pojasniti, da je informacije, odgovor in predloge dobil na seji komisije dne 24. 6. 2008 ter na sestanku dne 3.11.2009. Na seji dne 24. 6. 2008 so prisostvovali tudi g. Fideršek, direktorica občinske uprave ter župan. Obravnavano je bilo le vračilo vlaganj, seja pa je trajala 4 ure. Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za elektronske komunikacije je septembra 2009 poslal pojasnila glede izvajanja določb Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in na koncu tega pojasnila zapisal, da je to mnenje neobvezno mnenje ministrstva, ki nima pravno zavezujoče narave. Na sestanku dne 3.11.2009, vodil ga je podžupan g. Planinšek, je g. Fideršek dobil odgovor in napotek za pravno varstvo svojih pravic. Ker je odgovor Občine bil drugačen, kot ga je želel, je izjavil, da gre k odvetniku. Občina je končnim upravičencem začela vračati sredstva v novembru 2007, in to s sklenitvijo poravnave s končnim upravičencem. Poravnava med Občino Kidričevo in gospodom Fiderškom je bila sklenjena 17. 12. 2007, Občina je podpisano poravnavo gospoda Fi-derška prejela 4. 1.2008, denar (796 EUR) pa mu je bil nakazan I I. I. 2008. Po predpisih mora Občina za vsakega upravičenca posebej ugotoviti višino njegovih vlaganj. Za gospoda Fiderška je tudi potem, ko ga je 24. 6. 2008 pozvala, da predloži dokazila o svojih vlaganjih, znova ugotovila, da le-teh ni bilo. Ker pa je Občina pri vračanju vlaganj upoštevala najvišji dokazani znesek posameznega upravičenca ob predpostavki, da so vsi vložili sredstva v enaki višini, je tudi gospodu Fideršku izplačala sredstva iz naslova vlaganj. Občina se je po prejetem mnenju ministrstva, da za vsakega upravičenca posebej ugotovi višino njegovih vlaganj, odločila, da ne bo pre- dlagala spremembe poravnave, po kateri bi moral gospod Fideršek prejeti denar vrniti, seznanila pa ga je, da lahko tak predlog občini poda sam. Občina se je odločila, da v primeru, kjer je poravnava že bila sklenjena, ne bo predlagala sklenitve dodatka k poravnavi oziroma njene spremembe, bo pa nov izračun napravila v vseh tistih primerih, ko do sklenitve poravnave ni prišlo, in v primeru, ko bo to zahteval končni upravičenec. Večina končnih upravičencev vlaganj ni dokazala, zato bi morali že prejeti denar vrniti Občini. Za razširitev telefonskega omrežja je takratna Krajevna skupnost Cirkovce razpisala referendum za obdobje od I. I I. 1985 do 31. 10. 1990. Po sklepu o razpisu referenduma se 4 % zbranih sredstev namenijo za razširitev telefonskega omrežja. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 18/85. Občini po vseh prizadevanjih ni uspelo najti dokumentov o zbranih sredstvih samoprispevka Pisma bralcev ter o porabi le-teh, kot tudi ne dokumentacije o izgradnji telekomunikacijskega omrežja Cirkovce II. Dokumentacija o izgradnji telekomunikacijskega omrežja se nahaja pri fizični osebi (zasebne listine). Gospod Fideršek je v svojem pisanju v sredstvih javnega obveščanja navedel, da sredstva samoprispevka, ki ga je plačevalo 1668 krajanov, »tudi med letoma 1985 in 1988 niso bila porabljen v ta namen«, torej za razširitev telefonskega omrežja. Iz povedanega je sklepati, da ima gospod Fideršek za navedene trditve dokazila, ki bi jih lahko predložil na vpogled Občini ter tako argumentiral očitek takratnemu vodstvu Krajevne skupnosti Cirkovce, da dela zbranih sredstev ni uporabilo za razpisan namen (širitev telefonskega omrežja). Za bivšo Krajevno skupnost Cirkovce, kjer je bila dokumentacija zelo pomanjkljiva, je Občina Kidričevo na državno pravobranilstvo vložila tri zahteve. Za telekomunikacijsko omrežje, zgrajeno v letu 1977, je bilo s poravnavo vrnjenih 1.432 EUR za 144 končnih upravičencev (9,94 EUR na končnega upravičenca). Za objekt pošte v Cirkovcah je bilo s poravnavo vrnjenih 204.5 16 EUR.To so bila v celoti sredstva samoprispevka in se namenijo za infrastrukturo na območju, na katerem so bila zbrana. Za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja v Cirkovcah v letih 1985-1991 (Cirkovce II) je bilo s poravnavo vrnjenih 353.574 EUR za 292 končnih upravičencev. Vrnjenega zneska ni mogoče razdeliti na 292 enakih delov, ampak je treba višino vlaganj vsakega končnega upravičenca posebej ugotoviti. Višina vračila končnemu upravičencu se po zakonu in občinskem odloku določi na podlagi pogodbe med krajevno skupnostjo in končnim naročnikom ter računi in drugimi verodostojnimi listinami ali dokumenti. Od te osnove se odšteje priključnina in prispevek SIS-u v višini 1.388 DEM (736 EUR). Nekaj končnih upravičencev je dokazalo, da so vložili 2.940 (najvišji dokazani znesek), od katerih je treba odšteti 1.388 DEM in dobimo 1.553 DEM oziroma 796 EUR. Če bi znesek 353.574 EUR razdelili na 292 enakih delov, bi dobili 1.210 EUR in bi tako posameznemu uporabniku vrnili tudi del priključnine in prispevka SIS-u, kar pa je v nasprotju z zakonom. 289 končnim upravičencem Cirkovce II so sredstva že bila vrnjena, 3 pa poravnave z Občino niso sklenili, pa tudi s svojim drugačnim NE GRE ZA HLASTANJE PO DENARJU ... ... kot bi se mi rado pripelo, marveč gre za odnos in pripadnost do soljudi, s katerimi delimo ta življenjski prostor, tudi do tistih, ki so morali za vselej oditi. Do tistih, ob katerih niso bili užaloščeni samo svojci. Bili so znanci, prijatelji, sosedje, bili so krajani, občani, ki smo jim ob poslednjem slovesu dolžni izkazati zadnje spoštovanje, pa ne tisto namišljeno, »odigrano«, tisto, ki ga določajo neke dogovorjene in zapisane norme, tudi floskule (pa še te si jemlje vsak po svoje), pravo je tisto iskreno, medčloveško. Že dolgo se zgražam nad neodgovornim početjem za to odgovornih, ki si upajo na glas naduto izjavljati, da jih to ne zanima. Ne zdi se jim vredno odgovarjati na dopise in tako razjasniti nepojasnjeno. Kot menda zdaj ja že Kidričana me je močno motilo, da med nami ni bilo najti primernega za pogrebne nagovore našim umrlim krajanom. Sam sem se čutil dolžnega, da za naše člane, člane DU Kidričevo, to udejanjim, a ne vsiljivo. Ni me obremenjevalo, ko so svojci želeli, da je to edini nagovor. Ni pa se mi zdelo pošteno, da so si drugi (ga. iz Lovrenca - res z vso pravico) to lahko zaračunali. Začel sem poizvedovati. Zvedel sem, da je treba skleniti avtorsko pogodbo.Tu pa se je zataknilo - več ko pol leta odgovora ni bilo. Ob soočenju z uradnikom ta ovinkari in me poskuša po njegovo prepričati. Iskali so se izgovori po dolgem in počez, le pravega odgovora ni bilo. »Zakaj mi ni bilo odgovorjeno na moj dopis, zakaj nisem dobil v podpis pogodbe itn.?« Izpadlo je, kot da sem pogodbo izsiljeval. Žal so medtem tudi umirali, na željo svojcev sem imel tudi zanje nagovore, ki pa niso bili »legitimni«, torej jih na občinski upravi ne priznavajo, oziroma jih (ga) ne zanimajo.Torej to potrjujejo govorice, da nagovore lahko opravlja le ga. iz Lovrenca, se oproščam, s Slap. Če to drži, potem gospe prijazno zaupam, da (se) govornik postane, vendar ne slučajno in ne samo iz svojega prepričanja. Ni pošteno, ne lepo prerivati se v ospredje, odrivati druge in se prikazovati samovšečno, to se hitro začuti in slabšalno deluje, tudi tu velja, da se je treba nenehno učiti ali držati nekih pravil skromnosti, ki jih gospa zanemarja ali jih ne pozna. Samo dobronamerno svetujem. Pokojnika se v nagovoru ne nagovarja v prvi osebi zaradi »dejanskega stanja«, temveč govorimo prisotnim — živim o njem, o njegovem življenju (v preteklem času). Ne poslužujemo se neresnice, ne pretiranih olepševanj, ki delujejo osladno, v stavkih se ne ponavljamo, saj izničimo pomen verodostojnosti, tudi oguljene fraze so nepotrebne itn. Upoštevaje že vse našteto ni težko dojeti, da pri vsem veljajo neka pravila temeljnih resnic, te »govorec« mora poznati, jih uporabiti kot skelet za svoj nagovor. Vem, ni preprosto, še posebno ne, če svojci v nagovoru želijo o umrlem slišati nekaj izvirnega, nekaj čustvenega, pa tega s podajanjem osnovnih podatkov o njem niso izrazili. Statistično monotono podajanje se začuti pri neveščem, neosebnem nagovoru. Ničk-olikokrat sem se zgražal nad ravnodušnim predlogom se niso oglasili. Sredstva samoprispevka se po zakonu namenijo za investicije v infrastrukturo na območju, na katerem so bila zbrana sredstva samoprispevka. Sredstev samoprispevka, ki naj bi ga po vaši navedbi plačevalo 1668 krajanov, Občina ne more razdeliti med 292 krajanov - naročnikov telefona v letih 1985-199 I. Nadzorni odbor Občine Kidričevo je 18. 2. 2009 opravil nadzor vračanja vlaganj v telekomunikacijo. Sprejel je sklep, da počaka na odgovor z ministrstva za gospodarstvo. Občinski svet Občine Kidričevo je poročilo obravnaval na 19. redni seji dne 13.5.2009. Vračanje sredstev po domnevi, da so bila vlaganja krajanov na istem območju enaka in da naj bodo enaka sedaj tudi vračila, je bilo osnovno vodilo Občine oziroma Komisije za zastopanje interesov vlagateljev do povračila prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Ravnati po predpisih, pri tem pa biti čim bolj pravičen in življenjski, je bilo naše temeljno vodilo. župan Jožef Murko ravnanjem odgovornih, zakaj take nagovore, zagotovo čustveno-občutljive narave, prepuščati »slučajnosti«, redkim namišljenim »retorikom«, pretirano samozavestnim posameznikom, ki so na svoje početje gledali že malodane monopolistično (jaz, pa nihče drug), kar je dvakrat nedopustno. Kot Kidričanu se mi je to zdelo podcenjujoče, zato sem za naše člane to opravil sam. Več ko leto nazaj tudi »namesto občinskega govorca«, ker so svojci pokojnikov tako želeli. V TEDNIKU smo sicer prebrali, kako se »tarna o pomanjkanju govorcev«, meni pa, kot sem dejal, se ni hotelo odgovoriti v zvezi s podpisom avtorske pogodbe, ki naj bi jo podpisal, resda začasno, dokler ne najdemo mlajšega. Zato ponavljam, da ne gre za denar, temveč za nepravilen pristop in odnos uradnikov, ki naj bi bili v pomoč občanom, pa niso. Gospod, v uradovanju zadolžen za svetovanje (kakšno in komu le), se »spozabi« tako daleč, da ob soočenju ne ve, komu je namenjeno njegovo svetovanje.V razgovoru z njim se nisem mogel znebiti občutka, da me »ima« za svojega podrejenega, da bi skril svojo osemmesečno neažurnost. Zagotovo to ni pravilen način uradovanja - službovanja, ki niti ni tako slabo plačan. Presojo opisanega ravnanja, ki ga ne gre jemati kot polemično obrekovanje, prepuščam bralcem glasila ... Edvin Aubelj Šport VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI, ŠPORT JE ŽIVLJENJE! Vedno več mladih išče rešitev v drogah, mi pa smo prepričani, da je bolje izbrati šport. Z njim lahko sproščamo svojo energijo,spoznavamo sebe in druge na pozitivne načine. Zato smo člani Športnega društva Cirkovce 5. junija 2010 v sodelovanju z Občino Kidričevo in Športno unijo Slovenije izvedli »Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi« - vseslovensko akcijo, s katero se želi mlade opozoriti, vzpodbuditi in jim ponuditi drugačen pogled na življenje - aktiven, prijazen, vesel, sproščen, dinamičen skratka prevetren. Glavna oz. osrednja prireditev je potekala 5.6.2010, in sicer od 9. do 14. ure. Preostali del aktivnosti pa smo izvedli v nedeljo, 6.6. 2010, od 14. do 20. ure. Na sami osrednji prireditvi je sodelovalo okrog 90 otrok iz OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo in 30 športnih animatorjev - članov ŠD Cirkovce.V nedeljo pa se nam je pridružilo še okrog 40 otrok in mladostnikov. Učenci so tekmovali v različnih športnih panogah, kot so med dvema ognjema, mali nogomet, odbojka na mivki, košarka, namizni tenis, rolanje. V sklopu akcije smo organizirali tudi lite- rarni natečaj S športom proti drogi, kjer so učenci 8. a pod mentorstvom učiteljice Kristine Bauman napisali šest pesmi.Te pesmi sodelujejo tudi v literarnem natečaju na državni ravni. Celotno dogajanje smo tudi dokumentirali. Za glasbeno podlago in ton pa je kot vedno poskrbel Bogdan Babšek. Za sodelovanje pri projektu se zahvaljujemo Občini Kidričevo in OŠ Cirkovce ter vsem donatorjem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi. Donatorji, ki so podprli našo prireditev: - OBČINA KIDRIČEVO - ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKOVCE - PLASTIKA MEDVED - ČEBELARSTVO IN MEDIČARSTVO DAMJAN MEDVED - REKLAMNI ATELJE BABŠEK -TRANSPORT SREČKO FRANGEŽ - SLOMASTER - DANILO MEDVED - BP BIRO - BOJAN POTOČNIK - LESNINA EMMI - KMETIJSKO-GOZDARSKA ZADRUGA SLOGA - AVTOLIČARSTVO ŽITNIK - BAR CEZAR - NLB - ČEVLJARSTVO IN ROKAVIČARSTVO DOLENC - HSE - KAMNOSEŠTVO ŽUNKO - KRI&ZA - GOSTILNA KUREŽ ŠIKOLE - PAPIRNICA PERO CIRKOVCE - BETON, FIDERŠEK STANKO - PICERIJA KLARA Zahvaljujemo se vam za sodelovanje pri tem projektu in upamo, da smo z dobro organizacijo pridobili vaše zaupanje za izvedbo še več podobnih projektov. Seveda pa moram omeniti vse športne animatorje - člane ŠD Cirkovce, brez katerih takšnega projekta sploh ne bi bilo mogoče iz- peljati.To pomeni, da še obstajajo ljudje, ki so pripravljeni narediti vse volontersko za dobrobit otrok. Tudi čez poletje se bo na igriščih v Cirkovcah veliko dogajalo, zato ste vabljeni vsi.Več info na www.sportnodrustvocirkovce.si in sdcirkovce.mojforum.si. Športni pozdrav! Samo Gajser, predsednik U0 ŠD Cirkovce Z vetrom v laseh Veter v laseh ima na ustih smeh. Iskrica v očeh in rdečica na licih. S športom bolj pestro je življenje, z njim pridobiš mišice in potrpljenje. Z zdravim imaš telesom večje veselje, lahko se s kolesom odpelješ v Celje. Z vetrom v laseh, s športom proti drogi, da ne bo življenje, splavalo po vodi. Vesna Kotnik, 8. a OŠ Cirkovce Cigareti, droge, alkohol Cigareti, droge, alkohol, ne jemlji jih, saj nisi nor. Po njih pot vodi le še gor ali v zapor. Športov se ne boj, da tekel boš kot noj, če ne bo strašen joj. Lepo se imej, zdravo jej in se tudi ob žalostnih trenutkih smej. Foto: Saša Urih Primož Rojko, 8. a OŠ Cirkovce 39 ŠPORTNO DRUŠTVO APAČE PRAZNUJE Leto 2010 bo za ŠD Apače zelo pomembno leto, saj letos praznujemo 40-letnico obstoja in igranja nogometa v Apačah. Članska ekipa je dosegla največji uspeh v vsej zgodovini igranja nogometa v Apačah. Osvojila je 2. mesto v prvem razredu MNZ Ptuj. Seveda ima to 2. mesto še toliko večjo težo, ker vemo, da smo se uvrstili tik za eno najboljših ekip na našem območju (NK Zavrč) in kar s precejšnjim naskokom pred tretjeuvrščeno ekipo. Pohvale pa si zaslužijo tudi ekipe mlajših selekcij, to so mladinci Apač in mlajši dečki U8, ki nam jih »posoja« NK Aluminij. Barve Apač pa prav tako uspešno zastopajo veterani. Zato bo ob uspehih naših ekip praznovanje ob jubileju 40-letni-ce igranja nogometa v Apačah toliko slajše. Športno društvo Apače je v tekmovalni sezoni MNZ Ptuj 2009/10 sodelovalo s štirimi selekcijami, in sicer s člani, mladinci, mlajšimi dečki U8 in veterani. Športno društvo Apače deluje na mestu nekdanje »šoderjame«, ki smo jo vaščani Apač s svojimi pridnimi rokami in veliko truda spremenili v prelep športni objekt, ki ga danes imenujemo ŠPORTNI PARK APAČE. Prvi objekt je namenjen igralcem.V njem se nahajajo slačilnice s tuši, sodniška soba, sanitarije, fitnes soba z osmimi napravami in klubska soba. Drugi, večnamenski objekt (brunarica) je namenjen sprostitvi (pikniki, različna praznovanja, organizacija različnih športnih prireditev, šahovska tekmovanja, tekmovanja v namiznem tenisu, računalniški krožki ...).Tretji objekt je garaža, ki je bila nujno potrebna, saj tako veliki športni park za vzdrževanje in hrambo potrebuje stroje in orodja, ki morajo biti pod streho (veliki traktor za valjanje igrišča, dve trak- Foto: Arhiv ŠD Apače torski kosilnici za košenje igrišča in okolice, ročna motorna kosilnica, namakalni sistem in razen drobni inventar).V športnem parku Apače je zraven velikega nogometnega igrišča še asfaltno igrišče za igranje rokometa in malega nogometa ter košarkaško igrišče in igrišče za petanko (balinanje). Asfaltno igrišče in polovica velikega travnatega igrišča imata razsvetljavo, tako da nam omogoča vadbo tudi v nočnih urah. V upravnem odboru Športnega društvaApa-če si prizadevamo, da bi uredili še razsvetljavo na drugi polovici velikega travnatega nogometnega igrišča. Prav tako si želimo kupiti zemljišče za pomožno nogometno travnato igrišče in ga urediti. S temi pridobitvami bi igralci od cicibanov do članske selekcije in veteranov pridobili vrhunske pogoje za delo - seveda v tem razredu, kjer tekmujemo zdaj, ali pa mogoče še za razred višje. Športni park Apače pa ni namenjen samo igranju nogometa, ampak želimo, da je to prostor, kjer se bodo lahko družili tako najmlajši, mladi in starejši kot najstarejši.Vseh teh projektov pa brez pomoči Občine Kidričevo in naših zvestih sponzorjev ne bi mogli izpeljati. Prav tako pa so nam bili v veliko pomoč vaščani Apač z delom in donacijami. Športno društvo Apače bo ob praznovanju 40-letnice organiziralo več prireditev, ki bodo zaznamovale naš jubilej. Potekale bodo takole: - petek, 9. 7. 2010 - nočni turnir v malem nogometu od 20. ure dalje; - nedelja, I I. 7. 2010 - otvoritev igrišča za petanko in tekmovanje v petanki od 9. ure dalje; - torek, 13. 7. 2010 - ob 14. uri se prične Foto:Arhiv ŠD Apače turnir med ekipo iz Druge lige NZS NK ALUMINIJ, ekipo iz Prve lige NZS RUDAR iz VELENJA z zelo znanim trenerjem BOJANOM PRAŠNIKARJEM in domačo ekipo NK APAČE (odigran bo turnir po sistemu triangel); - sobota, 17. 7. 2010 - odigrali bomo turnir za prehodni pokal preminulega predsednika Franca Turnška. Sodelovalo bo 6 ekip. Pred finalno tekmo tega turnirja bo ekshibicijska tekma med veterani Apač in igralci, ki so pred 40 leti začeli igrati nogomet v Apačah. Turnir se prične ob 10. uri; - nedelja, 18. 7.2010 - razstava peciva (jedi) žena iz Apač v brunarici v športnem parku; kronološka razstava o izgradnji Športnega parka Apače; risanje otrok s kredo po asfaltu rokometnega igrišča od 10. ure dalje. Ogled razstav bo možen od 10. ure dalje. Sledile bodo vaške igre, ki se bodo pričele ob 13. uri. Po končanih igrah bo proslava in podelitev pokalov za vsa izvedena tekmovanja ter prosta zabava. Športno društvo Apače bo izdalo tudi almanah o 40-letnem delovanju kluba. ŠPORTNO DRUŠTVO APAČE bo v času počitnic julija in avgusta organiziralo nogometno šolo za vse kategorije dečkov. Nudili vam bomo strokovno vodeno nogometno vadbo, navajanje na zdravo tekmovalnost in predvsem veliko zabave.Vsi, ki imate veselje do nogometa in si želite pridobiti osnovno nogometno znanje, se obrnite na kontaktne osebe Športnega društva Apače. Šolanje je brezplačno, potrebujete dobro voljo, željo po igranju nogometa in osebno športno opremo. Marjan Kovačec, predsednik ŠD Apače Foto: Arhiv ŠD Apače