5LOVEH5KI

50K0LSKI KOLEDRR

ZR LETO 1907

S SI

UREDIL

MIROSLAV AMBROŽIČ

VADITELJ »SOKOLA" V LJUBLJASII

V KRANJCI 1906

IZDAL IN ZALOŽIL VADITELJSKI ZBOR »SOKOLA" V KRANJU.
TISK J. BLASNIKfl tiASLEDMlKOV V LJUBLJANI.

Koledar za 1. 1907 e>

<9 ' .

Leto 1907

je navadno in ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan.
Judovsko  leto 5667/5668,
turško  leto 1324/1325.

@ £5

Zlato število. 8

Epakta.XVI

Solnčni krog. 12

Rimsko število . 5

Nedeljska črka . F

O o

PREMIČNI PRAZNIKI.

Ime Jezusa .

Septuagesima
Pepelnica . .

Velika noč .

Križevo . .

Vnebohod
Binkošti . .

Sv. Trojica .

Sv. rešnje telo
Srce Jezusovo
Angel varih .

Ime Marijino

. . . 20. prosinca

... 21 .  »

. . . 13. svečana

. . . 31. sušca

6., 7. in 8. vel. travna
. . . 9. »

. . . 19. »

. . . 26 . »

. . . 30.

. . . 7. rožnika

. . . 1. kimovca

. . . 15.

5

Rožnovenska nedelja
Posveč. cerkva . .

1. adventna nedelja .

6. vinotoka
20 . »

1. grudna.

d s

Od božiča do pepelnične srede
1 dan.

d 0

je 7 tednov in

NORMNI DNEVI.

aj Ples je prepovedan:

Zadnje tri dni velikega tedna, velikonočno ne¬
deljo, binkoštno nedeljo, na dan sv. rešnjega tel.,
24. grudna, t. j. na sveti večer, in 25. grudna, t. j.
o božiču.

b)  V gledališčih se ne sme igrati:

Zadnje tri dni velikega tedna, na dan sv. reš¬
njega telesa in 24. grudna.

c)  Gledališke predstave in koncerti v dobrodelne
namene se smejo prirejati samo s privoljenjem
kompetentnih oblastev:

Velikonočno nedeljo, binkoštno nedeljo in o
božiču.

d 0

POČ1TNI DNEVI PRI SODNIJAH

so vse nedelje in prazniki ter od 15. mal. srpana
do 26. vel. srpana.

d d

ZAŠČITNIKI DEŽEL,

ki se praznujejo v avstro-ogrski državi.

V Bukovini:  Janez Novi (14. rožnika).

Na Češkem:  Ivan Nepomuk (16. vel. travna)
in Vaclav (28. kimovca).

V Dalmaciji:  Spiridion (14. grudna).

6

\

V Galiciji: Stanislav (7. vel. travna) in Mihael
(29. kimovca).

Na Go r n j eavst r i j skem:  Leopold (15. listo-
pada) in Florijan (4. vel. travna).

Na Hrvaškem:  Ilija (20. mal. srpana) in Rok
(16. vel. srpana).

Na Koroškem:  Jožef (19. sušca) in Egidij
(1. kimovca).

Na Kranjskem:  Jožef (19. sušca) in Jurij
(24. mal. travna).

Na Moravskem:  Ciril in Metod (5.mal.srpana).

Na Ogrskem:  Štefan (20. vel. srpana).

Na Primorskem:  Blaž (3. svečana) in Jožef
(19. sušca).

Na Sedmograškem:  Ladislav(27.mal.srpana).

V Slavoniji:  Ivan (24. rožnika).

Na Solnograškem:  Rupert (24. kimovca).

Na Spodnjeavstrijskem:  Leopold (15. listo-
pada).

V Slezi  ji:  Hedvika (15. vinotoka).

Na Štajerskem:  Jožef (19. sušca).

Na Tirolskem:  Jožef (19. sušca) in Vigilij
(26. rožnika).

V Trstu:  Just (2. listopada).

0  0

LETNI ČASI.

Pomlad  se prične 21. sušca ob 6. uri 53 minut
zvečer.

Poletje  se prične 22. rožnika ob 3. uri 20 minut
zvečer.

Jesen  se prične 24. kimovca ob 6. uri 7 minut
zjutraj.

Zima  se prične 23. grudna ob 12. uri 50 minut
zjutraj.

@ a

7

SOLNČNI IN LUNINI MRKI.

V letu 1907 mrkne solnce dvakrat in luna
dvakrat.

1. Solnce mrkne popolnoma dne 14. prosinca;
začetek ob 4. uri 53 min. zjutraj, konec ob 9. uri
18 minut dopoldne. Vidno razen severnih delov v
celi Aziji, v severovzodni Afriki in vzhodni Evropi.

2. Luna mrkne deloma (0'715 premera) dne
29. prosinca; začetek ob 1 uri 6 minut popol¬
dne, konec ob 4. uri 10 minut popoldne. Mrk je
viden v severni Ameriki, na Tihem oceanu, v
Avstraliji, Aziji, na Indijskem oceanu in v vzhodni
Evropi.

3. Solnce mrkne obročasto dne 10. malega
srpana; začetek mrka ob 1 uri 35 minut popoldne,
konec ob 7. uri 14 minut zvečer. Vidno v južnem
delu Atlantskega morja, južni Ameriki in vzhodnem
delu Tihega oceana.

4. Luna  mrkne deloma  (0'620 premera) dne
25. malega srpana. Začetek mrka ob 4. uri 4 minute
zjutraj, konec ob 6. uri 41 minut zjutraj. Mrk se
vidi v zahodni Evropi, Afriki, na Atlantskem morju,
v celi Ameriki in vzhodnem delu Tihega oceana.

Poleg tega prehaja Merkur  mimo solnca dne
14. listopada in se bode videl na njem kot črna
pika; vstopi ob 11. uri 24 minut dopoldne, izstopi
ob 2. uri 50 minut popoldne. Prehod se bode videl
povsod, kjer je ta čas solnce vidno, torej tudi
pri nas.

s a

LETNI VLADAR MERKUR.

Merkur je solncu najbližji planet. Vidimo ga
samo kratek čas ob jutranjem in večernem mraku.
Njegov ekvatorijalni premer meri4786 km.  Od zemlje
je oddaljen 79—218 milijonov km,  od solnca iz-
srednje 57,900.000 km.  Za pot okoli solnca rabi

8

87 dni, 23 ur in 15'7 minut. Merkur je lepo svetla
zvezda, doseže svetlost najsvetlejše stalnice. Nje¬
gova gostota znaša 3 / 3  zemeljske.

a @

ZNAMENJA ZA LUNINE PREMENE

(po srednjeevropskem času):

Mlaj. ©

Prvi krajec. 3

Ščfep ali polna luna.©

Zadnji krajec. ©

Prosinec

Poljsko: Styczen

Češko: Leden
Hrvat.-srbsko: Siečanj
Rusko: Janvar

Dr. Murnik: Slovenec sem, in kdo je več!

BELEŽKE

Svečan

Poljsko: Luty

Češko: Unor
Hrvat.-srbsko: Veljača
Rusko: Fevral

Dr. Ed. Grčgr: Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker
je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se tudi mi
odvračamo od teme, od črne noči nevednosti in blodenj
in potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih pro¬
svete in resnice.

BELEŽKE

Icpp Češko: Brezen

Hrvat.-srbsko: Ožujak
Poljsko: Marž e c Rusko: Mart

BELEŽKE

Mali traven

Poljsko: Kwiecien:

Češko: Duben
Hrvat,-srbsko: Travanj
Rusko: Aprjel

Krepimo se!

BELEŽKE

Veliki traven

Češko: Kveten
Hrvat.-srfcsko: Svibanj

Poljsko: Maj Rusko: Maj

Kdor Slovan, ta Sokol.

BELEŽKE

Rožnik

Poljsko: Czerwiec

Češko: Červen
Hrvat.-srbsko: Lip arij
Rusko: ljun

V telesu zdravem zdrav prebiva duh.

BELEŽKE

Mali srpan

Poljsko: Lipi ec

Češko: Červenec
Hrvat.-srbsko: Srpanj
Rusko: J j ul

Fiigner: Ne koristi, ne slave!

BELEŽKE

Veliki srpan

Češko: Sr pen
Hrvat.-srbsko: Kolovoz

Poljsko: Sierpien Rusko: Avgust

Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!

BELEŽKE

Kimovec

Poljsko: Wrzesien

Češko: Žari
Hrvat.-srbsko: Rujan
Rusko: Septabr

Kollar: Kdor je svobode vreden, čisla svobodo drugih,
oni, ki v robstvo kuje sužnje, sam je suženj.

BELEŽKE

Vinotok

Poljsko: Pazdziernik

Češko: Rij en
Hrvat.-srbsko: Listop
Rusko: Okt’abr.

ad

Aškerc:  Slovenec vsaki bodi Sokol hraber,
Slovenka vsaka vrla Sokolica.

BELEŽKE

Češko: Listopad
Hrvat.-srbsko: Studen

Poljsko: Listopad Rusko: Nojabr

Žižka: Sovražnikov se ne bojte, na njih število
ne glejte!

Listopad

BELEŽKE

Gruden

Češko: Prosinec
Hrvat.-srbsko: Prosinac

Poljsko: Grudzien Rusko: Dekabr

Podlaga vsakemu delu je telesno zdravje.

BELEŽKE

VAŽNEJŠE POŠTNE DOLOČBE.

A. DOLOČBE ZA PISEMSKO POŠTO.

Navadno pismo  v Avstro-Ogrsko, Bosno in Her¬
cegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20gramov.
Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške in
hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar)
in celo Nemčijo s Helgolandom, mora imeti tuzemsko
znamko za 10 vin. Za lastni kraj, kjer se odda pismo
(za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka
za 6 vin., nad 20 gramov 12 vin.

Pismo nad 20 gramov do vračunši 250 gramov
v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino
ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 vin.

Nad 250 gramov težkih pisem ne vsprejema
pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo
po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopi¬
sovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem
prometu do 2 1 / 2  kilograma; taka pisma, namenjena
na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino pa le do
1 kilograma.

Pisma v inozemstvo.  V Nemčijo stanejo pisma
do 20 gramov 10 vin., nad 20 do 250 gramov 20 vin.;
v Črnogoro za vsakih 15 gramov 10 vin.; v Srbijo
za vsakih 15 gramov 15 vin., v druge države za
vsakih 15 gramov 25 vin.

Za priporočena pisma  se mora plačati kot pri¬
poročilno pristojbino brez razločka teže tako za
tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske
pristojbine še 25 vin. Priporočiti se morejo vse
pisemsko-poštne pošiljatve.

Povratni listi (retour-recepisi) se pridevajo pismu
le na izrecno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 vin.

34

Dopisnice  so dovoljene v celem obsegu svetovno-
poštnega društva. Iste stanejo v vse kraje Avstro-
Ogrske in cele Nemčije 5 vin.; v Črnogoro 5 vin.;
v Srbijo in v druge k svetovno-poštnemu društvu
spadajoče dežele 10 vin.

Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat
toliko, kakor navadne dopisnice; dovoljene niso
samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč
v vse dežele svetovno-poštnega društva.

Tiskovine.  Kot tiskovine proti znižanim pristoj¬
binam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige,
mehko in trdo vezane, slike, karte, objave itd.,
tiskane, litografirane in fotografirane. Zavite mo¬
rajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vse¬
bina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih
prilog ali dostavkov; v notranjem prometu, potem
v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kilo¬
grama, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa
ne teže 2 kilogramov.

Dovoljeno je pri cenilnikih lastnoročno vpiso¬
vanje cen in podpisovanje imen; pri korekturnih
polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih;
pridevati se sme tudi rokopis.

Kot pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske
in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je
3 vin. do 50 gramov; 5 vin. do 100 gramov; 10 vin.
do 250 gramov; 20 vin. do 500 gramov; 30 vin. do
1 kilograma. V vse ostale dežele svetovno-poštnega
društva je za vsakih 50 gramov 5 vin.

Obrazci in poskušnje blaga.  Poskušnje blaga se
morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo
odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina,
imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih
drugih pisanih opazk, kakor ime ali tvrdko od-
pošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali
trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero
blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne
smejo poskušnje blaga presezati 30 cm  v dolgosti,
20 cm  v širokosti in 10 cm  v visokosti, kakor tudi
ne teže 350 gramov.

35

3 *

Pristojbina v notranjem prometu in v onem z
Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 vin. do 250
gramov, od 250 do 350 gramov 20 vin. V ostalem
svetovno-poštnem prometu 5 vin. za vsakih 50
gramov, najmanj pa 10 vin.

Ekspresna pisma  morajo imeti jako natančen
naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristoj¬
bina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno
le 30 vin. Ako pa naj se izroči pismo zunaj od¬
dajnega kraja (mestne proge), zaračuni se za vsakih
7'/ 2  km  1 krono vročnine.

Denarne poštne nakaznice  (komad po 2 vin.) do
zneska 1000 kron mora vsprejeti vsak poštni urad.
Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah
v Avstro-Ogrsko in Lichtenstein se plača Za zneske
do vračunši 20 kron 10 vin., do 100 kron 20 vin.,
do 300 kron 40 vin., do 600 kron 60 vin., do
1000 kron 1 krono.

V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo v
Plevje, Priepoljejn Priboj) in v Srbijo je od de¬
narnih nakaznic plačati: do 40 kron 20 vin., do
100 kron 40 vin, do 300 kron 80 vin., do 600 kron
1 krono 20 vin., do 1000 kron 2 kroni.

V Nemčijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) in
Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do
40 kron 20 vin., za vsakih nadaljnih 20 kron 10 vin.

Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici
v druge zunanje države znaša: za vsakih 25 kron
25 vin., čez 100 do 1000 kron od vsakih 50 kron
25 vin. — Na Angleško, Irsko in v Združene države
Severne Amerike: za vsakih 25 kron 25 vin.

Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-
Ogrske je porabiti »mednarodne poštne nakaznice«,
katerih komad stane 2 vin.

Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg
teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno
odpošiljatev itd.

Zalepke  po 6 vin., oziroma one po 10 vin. se
rabijo kakor pisma.

36

Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz pošt¬
nega urada pred odhodom ali po odhodu pošte,
naznaniti mora to dotičnemu poštnemu uradu
pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za
vsako škodo, katera bi mogla nastati iz tega, da
se pismo nazaj vzame. Ravnotako se tudi naslov
že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko
premeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu
uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako se
glaseč naslov in, ako je pismo zapečateno, tudi
isti pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na
vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti
prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma
je v notranjem prometu 35 vin., v dežele med¬
narodnega poštnega društva 50 vin. Zgodi se to
lahko tudi brzojavnim potom.

B. DOLOČBE ZA VOZNO POŠTO.

Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in za¬
vojčke (pakete) z denarjem, listine z navedeno
vrednostjo, zaveznice in dr., pisma brez vrednosti,
ki tehtajo nad 250 gramov, vozno blago, naj je
vrednost navedena ali ne, do 50 kilogramov, po¬
šiljatve proti poštnemu povzetju, vrednostna pisma
in poštne zavojčke.

Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti
popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela,
kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka.

Denarna pisma  se morejo oddajati zaprta ali
odprta; odprta le do teže 250 gramov in v vred¬
nosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih
zavitkov za denarna pisma (komad po 2 vin.) za¬
dostuje zapečatenje z dvema pečatoma; ako se
pa rabijo drugi zavitki, spravljati se morajo denarna
pisma v navskrižne zavitke in zapreti s petimi
pečati. — Zavita denarna vsota se mora na naslovu
navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih
pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma,
ne za njegovo vsebino.

37

Vrednostni papirji,  dolžna pisma, delnice itd. se
morajo vedno zaprte oddati; navesti se mora nji¬
hova vrednost, ter naj se zapečatijo s petimi pečati,
ako se porabi navskrižni zavitek.

Vozno-poštne pošiljatve  se morajo vsebini pri¬
merno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti
do vsebine, ako se ne odpro ali poškodujejo za¬
vojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce
vrvice itd.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem
številu.

Vsem voznim pošiljatvam, ki presegajo 50 gramov,
se mora pridejati poštna spremnica (komad stane
12 vin.) Kupon poštne spremnice se sme porabiti
za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik
odrezati.

Brez navedene vrednosti se morajo vozno-poštne
pošiljatve pošiljati tudi v notranjem prometu. V
slučaju, ako se pošiljatev izgubi ali pa poškoduje,
povrne poštni zavod od dokazane škode za vsak
kilogram 4 K.

S poštnim povzetjem  smejo vozno-poštne poši¬
ljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-
ogrski ter bosniško-hercegovinski poštni uradi in
do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek,
katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu
uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovih
(na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v

vrednosti z besedami: »povzetje.K . . vin.«

natančno s številkami in črkami, in sicer pri po-
šiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države.

Spremnica za poštno povzetje je različna od
navadne poštne spremnice in stane komad 12 vin.

Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo,
Ogrsko, obsedne dežele, Črnogoro in Srbijo po
v/o, to je 1 vin. od vsakih 2 K, najmanj pa 12 vin.

Ekspresne pošiljatve.  Tudi vozno-poštne poši¬
ljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po nji¬
hovem prihodu s posebnim selom naslovniku v
stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno
spremnico se mora razvidno zapisati beseda

38

»ekspres« ali »s posebnim selom«. Pristojbina za
ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje
znaša 50 vin. v slučajih, v katerih se pošiljatve
same vroče, v onih slučajih pa, v katerih se do¬
stavijo samo naznanila (avisi), 30 vin. Za pošiljatve
v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na da¬
ljavo 7 'l 2  kilometrov.

O s

VAŽNEJŠE DOLOČBE POŠTNE
HRANILNICE.

Med navadnimi uradnimi urami sprejemajo vsi
poštni uradi tudi denar v svojo hranilnico ter
dajejo pojasnila glede tega. Vložiti more v poštno
hranilnico vsakdo. Najmanjši znesek, ki ga ta
vsprejme je 1 K. Večji zneski morajo biti deljivi
s 50. Vložnik sme imeti le eno hranilno knjižico
in vrednost se ne sme presegati 2000 K. Vloge se
obrestujejo po- 3°/ 0 .

Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se pod¬
piše s svojim navadnim podpisom v knjižici na do¬
ločenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter pove
stan, dan in kraj rojstva ter svoje bivališče; izvoli
si tudi lahko »geslo«, to je kako poljubno besedo,
ki mu izpričuje lastninsko pravico, kar pa napiše
le v potrdilu ter si jo sam zapomni. Knjižica je
brezplačna. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v
knjižico, poštni urad pa pošlje vložniku, ako je
vloženo 100 kron še prejemno potrdilo.

Za manjše zneske kakor 1 K so poštne hra¬
nilne karte,  z vtisnjeno desetvinarsko znamko.
Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet
desetvinarskih znamk ter se vpošlje poštnemu
uradu kot vloga 1 krone. Znesek od 2—40 K se
lahko vzame takoj iz poštne hranilnice, pustiti pa
se mora najmanj še 1 K v hranilnici za tisto knji¬
žico. Znesek pod 2 in nad 40 K se mora pri poštno-
hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar
se prejme plačilno nakaznico.

39

Vložnik lahko zahteva, da se za njegovo vlogo
nakupijo obrestonosni papirji; mora pa tudi že
tako vložiti v poštno hranilnico in dobi posebno
rentno knjižico.

Obresti v poštni hranilnici so proste dohodnin¬
skega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne
hranilnice je vložnikova nedotakljiva last, ne more
se mu niti vzeti, niti zastaviti, niti zarubiti.

V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj,
kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K,
ki jih mora pustiti v hranilnici, dokler hoče biti
pri čekovnem oddelku.

Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v
vložni knjižici; natančen pouk o čeku in njega
porabi z vzorcem položnih listov in čekov pa se
dobi brezplačno pri poštnih uradih.

a a

PLOSKOVNE MERE.

1 ruska vrsta. 1.067 metrov

1 angleška milja. 1.609 »

1 morska milja vseh narodov . . 1.852 »

1 francoska morska milja . . . 5.556 »

1 geografična milja. 7.420 »

1 danska milja. 7.532 »

1 švedska milja. 10.688 »

1 norveška milja. 11.295 »

1 stopinja ekvatorja (15 geogr, milj) 111.300 »

40

tu

o

>
H
c n
tu

UJ

Z

>

O

z

-J

o

tae;

41

TABELA ZA PRERAČUNANJE DOMAČEGA IN TUJEGA DENARJA.

42

Strokovni del s>

<o


NAŠE DOLŽNOSTI.

Iz članka Karla Vanička  „Naše povinnosti" v »Vestniku
Sokolskem".

Različna so mnenja o tem, kje naj iščemo
vzroka sočasnemu družabnemu razdoru, tej raz-
dejanosti, ki tako silno teži današnje naše živ¬
ljenje, toda eno najbolj vrednih spomina, četudi
ne vsem prijetno (resnica seveda oči kolje), je
mnenje, da kalni vrelec modernega strupa vre
osobito iz najglobjega razporka v življenskem
nazoru ljudi našega časa, in ta je: Nedostatek
zmisla za dolžnosti.  Nočem reči, da bi bili
naši predniki brez te hibe, vedno so bili gotovo
ljudje vestni in brezvestni, marljivi in leni, zna¬
čajni in brezznačajni, ali nikdar, morda odkar je
padla rimska svetovna vlada, ni bilo toliko druhali,
ne hoteče priznati dolžnosti, kakor dandanes.

Ta nedostatek je tem večjega obžalovanja
vreden, čim tužnejši je pogled v bodočnost v tej
zmesi najrazličnejših, drug drugega križajočih in
uničujočih interesov. Nekateri upajo v splošno vo¬
lilno pravico, drugi v socijalno revolucijo, tretji si
želijo »zlatih« patrimonijalnih časov, ogromni del
ljudstva pa trdno veruje, da zaželjena blaginja
pride samaobsebi, brž ko se izpolni en ali drug
ideal. Cenim prvo kot posledico splošne pravič¬
nosti, mirno lahko razmišljam tudi o drugem
(dasi smatram črko r  za nepotrebno, ker se trajen
napredek vrši le z evolucijo, t. j. razvojem, nikakor
pa ne s prekucijo) — o tretjem, danes nemogočem,
škoda tratiti besed — toda vidim, da nam niti eno

45

niti drugo ne izpolni nad, toliko časa praznih,
dokler bomo pozabljali na to, kar sigurno prinese
pozitivni uspeh, namreč na delo in z njim spo¬
jene dolžnosti.

Kar najširše pravice bi hotel imeti vsak, ali
dolžnosti — o ne, teh se rajši ogne. In vendar
na svetu ni pravice brez dolžnosti,  kakor
ni življenja brez gibanja.

Tudi v Sokolstvu se znatni del članstva izogiba
temeljnih sokolskih dolžnosti, ali vendar moramo
priznati, da naše osredje pridržuje članstvo k dolž¬
nostim bolj, kakor katerakoli druga prostovoljna
združitev v narodu. Boljše rečeno: zavest dolžnosti
pri nas ni zanemarjena v toliki meri, kakor je to,
žalibog, v širokih vrstah naroda, kjer so prazne
fraze namesto dela, pleve namesto zrn. Vem dobro,
da je tudi pri nas mnogo plev, toda mirno in
veselo moremo obenem pokazati na marsikatero
težko zrno, ki ga je rodilo Sokolstvo za ves narod.
In ta zavest me vedno varuje polagoma stereotipne
tožbe, da ni vse tako, kakor bi si želeli. Toda
kdo n. pr. je v širnem svetu dosegel  ideal? Ali
kdo se je v našem češkem in, recimo, slovanskem
svetu približal izbranemu idealu bolj, kakor prav
Sokolstvo? Morda zategadelj, ker se je tožilo in
jadikovalo? Nasprotno, samo zato, ker se je delalo,
četudi so za tisoče lenuhov storile to samo desetke
delavcev, navdahnjenih z zavestjo dolžnosti. Ali
vendar delalo  se je resno od tega trenutka, ko
je s Tyrševih usten zazvenel poziv: »Le možata
pesem samozaupanja naj zveni nadalje ponosno
iz naših grl!«

Katere pa so te sokolske dolžnosti? Poleg živ-
ljenskih, tičočih se samega sebe in rodbine, so to
dolžnosti do župe, Sokolstva, naroda, Slovanstva
in človeštva vobče. O vseh teh tu govoriti seveda
ni mogoče, ali ne more škodovati, če omenjamo
vsaj nekatere, ki se najbolj prilegajo namenu
Sokolstva, oziroma ga omogočijo izpolnjevati.

Kdor je pogledal vsaj prvi odstavek sokolskih
pravil, ta ve, da je cilj Sokolstva, povznesti telesno

46

in duševno (nravno) silo naroda. Kar velja za vse,
to velja tudi za posameznika. Predno pa morem
uspešno delati za povzdigo drugih, moram po-
vznesti samega sebe. Sicer sem lažnjivec ali glumač,
nikoli apostelj, in moje delovanje ni v prospeh,
temveč v kvar. Pravilno umevana sokolska dolž¬
nost zadeva torej najprej posameznika,  to
pa v dveh ozirih: telesnem in duševnem.

O telesni krepitvi je bilo že toliko napisanega
in govorjenega, da se lahko na tem mestu ome¬
jimo na zagotovitev nujnosti telovadbe za telesno
zdravje, svežost in silo vsakega posameznika. O
tem danes ni več dvoma, da pri telovadbi telesne
moči rastejo, krepi se zdravje, in vse telesne
zmožnosti se ne le izvečajo in bistre, temveč po¬
stanejo tudi sposobnejše. Vendar to zahteva pra¬
vilnosti, zakaj le z neprestanim delom se ohrani
stalna zveza napredka in rasti, ali če bi hoteli to
grafično ponazoriti, črta napredovanja stopa enako¬
merno, dočim bi nepravilna udeležba pokazala
lomljeno črto, kakor če se val dviga in pada. Iz
takega trganega napredka seveda naposled ne
ostane mnogo.

Zato je prva dolžnost vseh, ki morejo*), da telo¬
vadijo pravilno, redno.  Prijateljski sestanek
preloži na dan, ko ni telovadbe, ravnotako obisk
gledališča, zabav itd., izjema bodi le v resnično
važnih primerih. Redni obisk telovadbe pa ima
tudi v duševnem oziru  velik pomen. S telo¬
vadbo namreč združujemo v telovadnicah svoje
moštvo in naraščaj k rednim sestankom, pri ka¬
terih se vzajemno spoznavamo, bratimo, veselimo,
vzpodbujamo in izobražujemo. To delovanje ni
manj važno nego telesno. Vsaj duh vlada telo;
kjer je silen duh, tam je telo pokorno, omahljiv
duh ne vzdrži telesa na uzdi, vsled česar se po-

*) Smatram šolo telovadišča za velepotrebno vsakemu,
kdor se hoče posvetiti sokolskemu delu, drugače lahko po¬
stane enostranski in tako — četudi nehote — v svoji sodbi
ne vedno pravičen.

47

javijo trsti, ki se majejo v vetru, iz kakršnih
sestoji človeštvo najmanj do devet desetin.

Ali hočete spoznati nazorno en del duševne
delavnosti, ki naravnost izhaja iz sokolske telo¬
vadbe? Pa pojdite pogledat katerekoli vaje dobro
vedenega našega društva, sledite marljivo skupnim
vajam, pazite na vaje na orodju in na vedenje
članstva vobče, in spoznate, da so te telesne vaje,
samo dozdevno posvečene tej snovi, prešinjene
s čisto duševnimi prvinami discipline, bratske
ljubezni, enakosti, svobode in složnosti.

Poglejmo bližje te ogelnike sokolske stavbe.

Disciplina je skrivnost (pa vsakemu videčemu
očitna) vsakega uspeha vobče, sokolskega pa po¬
sebno. Uspevajo organizacije, v katerih se vzdržuje
disciplina z najtršimi sredstvi (vojaštvo), kako bi
ne cvetele organizacije, kjer vlada prostovoljna
disciplina.  Seveda, tu je uspeh le v toliko,
kolikor res vlada disciplina; kjer se svetijo samo
na papirju pravil in poslovnikov lepe besede, čin
pa je zakopan v naplavu svojevoljnosti in samo-
ljubnosti, tam je neizogiben upadek namesto rasti,
in število hitro kaže znano pravilo mizerije — od
deset k pet.

Toliko me vedno veseli, da prostovoljno poslu¬
šamo one, ki so Tzšli izmed nas, ki smo jih sami
svobodno izvolili, ne ozirajoč se na to, če je do-
tičnik bogat ali pripada kaki »višji kasti«, ali pridno
uvažujoč, če je sposoben za svoje mesto ali ne.
Če je temu tako, in če se spaja strokovna spo¬
sobnost s poštenostjo značaja, marljivostjo, vzorno
sokolskim neomadeževanim vedenjem, potem je
veselje, vodstvu takega brata se podvreči, in je
častna dolžnost, podpirati ga z vsemi silami. Kdor
takemu meče polena pod noge, ta je sam poleno,
ne le da društvu nikakor ne koristi, temveč na¬
sprotno, mu je nevaren škodljivec.

Ko bi popolna disciplina proniknila vsakega
sokolskega posameznika, kje bi danes že mogli
biti, kje ves narod, ko bi vsaj vsak deseti razumel,
hotel razumeti pomen discipline. Toda eni vlečejo

48

na desno, drugi na levo, neznatna manjšina na¬
vzgor, ogromna večina pa navzdol, v blato, po
čisto osebnem, često koristolovskem zaželjenju.

Naravnost od discipline pridemo k složnosti,
tej dolžnosti in čednosti, ki jo danes smatrajo za
tako malovažno, ki jo tako zasmehujejo. Zadela
jo je ista usoda kakor rodoljubje: smeje se ji vsak
cinik in vsak glupec. Ali misleč človek, ki zna
razločevati sodržnost črede, ki jo varuje pes, od
zavedne složnosti duš, ki jih navdaja krasna skupna
misel, se spomni na staro in še vedno dobro res¬
nico: »V složnosti rastejo male stvari, v neslož-
nosti razpadajo tudi največje«, in po tem tudi dela.
Kot pravi prijatelj društva deluje na to, da se
vzdržuje v njem zavedna složnost, složnost duhov
različnih nazorov, različnih stopenj razvoja, ki
imajo v življenju različne cilje, v društvu pa složno
delajo za skupen cilj, za prospeh naroda, Slovan¬
stva in človeštva.

Ta zavedna složnost nas vodi k vzajemnemu
uvaževanju in cenitvi moči vsakega posameznika,
ona nas vodi k bratski ljubezni, ki se v Sokol¬
stvu z besedo in dejanjem dokazuje. Posamezni
slučaji . neljubezni me ne ovirajo dokler vem, da
so in ostanejo mnogo številnejši dokazi resničnega
bratstva, katero cenim posebno kot protitežje proti
nespametnemu kastovstvu. Ta izrodek človeške
brezumnosti do danes še ni izginil. Preživel je
tisoče let od starega Egipta do današnje ohole
kulture in živi še danes. Uničujemo ga v Sokolu
z mislijo bratstva in enakosti vseh ljudi dobre
volje, z uspehom zatiramo ta plevel. Dolžnost je
tvoja, ki prihajaš v naš krog, da se otreseš ne¬
spametnih stanovskih predsodkov, rama ob rami
stoj z nami v vrsti bratov, ki ničesar ne dajo na
lupino, temveč povsod cenijo le jedro. Istotako
odkritosrčno stisni žuljevo roko delavca, kakor
mehko roko tega, ki se živi s peresom, zahtevajoč
edino: da bi bila oba dobra in vrla.

Ostane nam tretji člen gesla velike francoske
revolucije: svoboda. To braniti v društvu in zunaj

49

4

njega je istotako ena važnih dolžnosti dobrega
Sokola. Toda treba je pojme dobro razločevati!
Pogosto čujemo, da hvalijo tega ali onega, češ,
ne vda se, pogumen je, ali, poglejmo bližje —
vidimo le surovost brez misli; in drugje slišimo:
energija — pa vidite le neotesanost; pravijo: dovtip,
pa je golo prostaštvo; namesto inteligence — »nobel«
nevednost, namesto naprednjaštva prazno govo¬
ričenje, namesto kritike bodisi laskanje, bodisi
trganje itd.

Najpogosteje se zamenjuje "pojem svobode. To,
kar si velik del ljudstva predstavlja v svobodi,
ni svoboda, temveč razuzdanost, nevezanost. Ne
pustite, da bi v društvu in v vam bližnjih krogih
zavladala taka žalostna zmeda pojmov! Držimo
pa se vedno gesla: Kdor sam zahteva svobodo,
ta naj svobodo privošči tudi drugim, ali, kdor je
sam vreden svobode, ta zna ceniti tudi svobodo
drugih.

Od svobode izhaja neposredno pojem strplji-
vosti, katere v življenju vobče, posebno pa še v
društvu ni moči dosti priporočati. Vseh glav pod
en klobuk spraviti .se ne da, to je stara resnica,
pustite torej svobodo mnenj, dokler so ta častna
ter ne nasprotujejo dobrim težnjam društva in
naroda. Sami bodite strpljivi, učite pa tudi druge
te čednosti, ki je najlepše izražena v reku: »Česar
sam sebi ne želiš, ne napravi drugemu!« Strpljivi
bodite zlasti v političnem oziru. Vse poštene smeri
naj bodo v Sokolu svobodne, zastopniki in pristaši
raznih strank se bratsko stikajte v tem skupnem
taboru; to pa je mogoče samo takrat, kadar dru¬
štvo samo ne dela politike. Če čutiš za društvo,
ne pusti, da bi se v društvo samo vtepla politika,
kakor tudi ne, da bi društvo vlačila ta ali ona
politična stranka; bolj važen kot vsa politika naj
ti bo razcvet sokolskih teženj in idealov, ki smere
za blaginjo vsega naroda brez ozira na stranke.

Toda priporočujoč strpljivost ne rečem, da bo¬
dite mehka skuta, in če vas udari kdo v desno
lice, da mu hitro ponudite še levo. Bog obvari!

50

»Česar nočeš, da bi tebi drugi naredili, ne na¬
pravi drugim«, ti torej sam svojevoljno ne boš
udaril, ali če si udarjen, daj rano za rano, če treba
dve za eno. Ne ostali bi kot narod, če bi vedno
le nastavili hrbet in držali, dokler ne prestanejo
tolči. Saj smo držali dosti dolgo. Neomahljivost,
možatost in junaštvo,  to naj bodo prve čed¬
nosti Sokola; levja sila, sokolji vzlet.

Daljna dolžnost in čednost, katero bi rad videl
splošno razširjeno, je vestnost.  Nedostatek vest¬
nosti — ta velika napaka vsega Slovanstva,— je
eden vzrokov mnogega našega neuspeha. Česar¬
koli se lotiš, delaj vestno. Vestno delaj zase, če
hočeš doseči zaželjeni cilj, če ti je pa zaupana
skupna stvar, tedaj bodi podvojeno vesten! Ako
prevzameš katerokoli društveno funkcijo, izvršuj
njene dolžnosti temeljito; če veš v naprej, da ne
bodeš mogel iz tega ali onega vzroka dobro oprav¬
ljati, pa raje ne prevzemi ničesar. Vsaj ne škodiš,
če ne moreš pomagati. Nevestno je, biti član dru¬
štva ter ne pravilno plačati prispevka, nizkotno
pa je naravnost, izstopiti iz njega ter pustiti za
seboj dolg na članarini. Ne druži se nikdar z
ljudmi, ki ne poznajo sramote, to ni družba gent-
lemanov, kakor to niso oni, ki se ravnajo po reku,
da »iz tujega ne teče kri«. V družbi takih se pri¬
bližuješ tem, ki ne delajo razločka med svojim in
tvojim, in veruješ mi, da te tudi nepazljivost
na društveno imetje mnogo k njim približuje?

Pazljivost na stvari in na osebe ti bodi zapoved.
Bodi varčen zlasti s posmehom; vesel dovtip osveži
sicer duha, zasmeh pa je strup, ki je povzročil že
cesto v društvih razpor in neslogo, poleg tega pa
trdovratno sovraštvo in veliko škodo. Izražaj se
vselej mirno, tvoja polemika bodi vedno stvarna,
nikdar osebna, da ne raniš z besedo, ki je večkrat
ostrejša kakor dvorezni meč.

Znak ugl-ajenosti  je ta mirni način izražanja
tudi v besednem boju. Naš mojster in učitelj
dr. Miroslav Tyrš je hotel, da bi bil vsak Sokol

51

4*

v gotovem zmislu vitez, ki bi junaštvo in moč
spajal z uglajenostjo in uljudnostjo.

O pravem času molčati, to je v resnici umet¬
nost, in čudili bi se, ako bi vedeli, koliko škode
je že imel naš narod ravno zaradi tega, ker se je
raztrobilo, kar bi bilo moralo ostati tajno. Govori
torej manj, zato pa o pravem času več preudarjaj
in delaj! Da, preudarjati moramo, toda ne po
vzgledu tistih, ki imajo za Sokolstvo ali drugo
narodno dolžnost, da, često za pripadništvo k na¬
rodu beraško vprašanje: »Kaj imam od tega«, ali
»Kdo mi zato kaj da?« Zaničuj vsakdo izmed vas
take ljudi brez časti!

Premisli pa vedno, če si dosti močan, kadar
hočeš to ali ono prevzeti, kajti nič ne ohromi člo¬
veka bolj kakor opetovani neuspehi nepremišljenega
dela. »Dvakrat meri, enkrat rež!« Ko si se odločil,
zasleduj svoj cilj neomahljivo in vztrajno.

Ali veš, kaj pomeni vztrajnost?  Veliki mon¬
golski osvojevalec Timur Lenk je v začetku do¬
živel tak neuspeh, da je poražen ležal za porušenim
zidom ter čakal smrti. Toda njegova malodušnost
je hitro izginila pri navadnem, ali poučnem pri¬
zoru — videl je mravljo, ki je vlekla breme, večje,
kakor je bila sama. Zopet in zopet je plezala z
njim po strmi steni ter zdrknila nazaj, ko je bila
že skoro na cilju — končno pa je morda po pet¬
desetem poskusu vendar dosegla, kar je hotela —
zmagala je — in Timur Lenk je doumel tajnost
uspeha: disciplino in vztrajnost. — Leto za letom
na primer nam odvedejo najboljše telovadce, v
katere smo stavili največje nade, in mi moramo
zopet v boj skoro s praznimi rokami. Ali jih radi
tega denemo križem v naročje? Ne! Posnemamo
mravljo. Delamo ter vztrajamo!

Končno naj omenim še zmisel  za  čast. Ta
naj ti bo zvezda vodnica, ki naj te vodi v viharju
življenja, bodi ti svetilnik, ki kaže tvoji ladji varno
pot. Brez njega se ti razbije popolnoma ali deloma,
gotovo vsaj v nravnem oziru, in to ni manjša
izguba od gmotne.

52

Zmisel za čast ti brani, da bi zahajal v nizkotne
družbe, obiskoval sumljive lokale. Zmisel za lastno
čast ti da tudi čut za čast društva in naroda, da
si prizadevaš ohraniti jo nedotaknjeno in neoma-
deževano. Sovražnik se je more dotakniti, omade¬
ževati pa jo more le nevreden lastni sin; ti pa
moraš biti dober sin v vsakem oziru!

Resno glej na življenje, ki je boj, v katerem
ostane zmagalec le oni, ki ne zahteva od njega
več, kot more dati. Resno izpolnjuj življenske dolž¬
nosti, resno tudi te, ki si jih prevzel prostovoljno.
Ena izmed teh je tudi sokolska dolžnost in pro-
spehu sokolske naloge naj služijo združene moči
vseh, ki so spoznali, kako je velika, krasna in
vznesena. Na zdar.

(S

53


JAVNI NASTOPI V LETU 1906.

Še nobeno leto ni slovensko Sokolstvo toliko
javno , nastopalo kakor letošnje. To so bili veči¬
noma izleti z javno telovadbo in telovadbe v do¬
mačem kraju. Na tem mestu se moram omejiti
samo na važnejše, in najvažnejši so gotovo nastopi
v Brežicah, kresna veselica v Ljubljani, razvitje
zastave šišenskega Sokola in izlet celjskega Sokola
v Št. lij.*)

Dne 3. in 4. rožnika, o binkoštih, je slavil Sokol
v Brežicah, v kraju, kjer imajo Nemci večino,
razvitje svojega prapora. Te slavnosti so se ude¬
ležila vsa slovenska sokolska društva bodisi korpo¬
rativno, bodisi po deputacijah, poleg Slovencev pa
je prišlo 150 Hrvatov, tako da je bilo v izprevodu
do 400 Sokolov v kroju. Najkrasnejše se je izvršilo
razvitje prapora, škoda, da popoldne nismo mogli
dovršiti telovadbe radi silnega dežja tako, kakor
je bilo na sporedu. Vadilo se je samo proste vaje
(Slovenci in Hrvatje) za I. hrvaški vsesokoiski zlet
pod vodstvom br. Smertnika, zagrebški Sokol je
jako lepo nastopil s kiji in ljubljanski z batonom,
vse v dežju, ki je lil nazadnje tako silno, da smo
morali nadaljno telovadbo opustiti. — Sokoli so
nastopali v Brežicah strogo disciplinirano, prezirali
so zlobne napade nekaterih tamošnjih Nemcev ter
pustili in odnesli najboljše utise.

Dne 24. rožnika je ljubljanski Sokol priredil
kresno veselico s telovadbo v prid koroškim
Slovencem. Pri tej priliki so nastopila na dirkališču

*) O Zagrebu na drugem mestu.

54

društva iz Ljubljane, Celja, Kranja in Šiške. Proste
vaje (iste kakor v Brežicah) je izvajalo 70 telo¬
vadcev. Na orodju sta nastopili dve ljubljanski
vrsti (I. na bradlji in mizi, 11. na drogu in kroju
vzdolž brez ročajev) ena vrsta iz Celja (na bradlji
in drogu), ena vrsta iz Kranja^ (na drogu-bradlji
in na mizi) ter ena vrsta iz Šiške (na drogu in
bradlji). Na koncu so pokazale vrste iz Ljubljane,
Celja in Kranja po 3 skupine na bradljah. Ko se je
zmračilo, je nastopilo pod vodstvom br. dr. Murnika
120 Sokolov pri rajalnih vajah, vsak držeč v desni
bel, oziroma rdeč lampijon. To je bila gotovo naj¬
lepša točka te telovadbe, občinstvo je svojo zado¬
voljnost pokazalo z burnim ploskanjem. Po telo¬
vadbi se je razvila na dirkališču prekrasna veselica,
ki je najboljše uspela v vsakem oziru.

Sokol v Šiški  je razvil svoj prapor dne
1. malega srpana. Tu so bila poleg domačega
zastopana sokolska društva iz Brežic, Domžal,
Jesenic, Kamnika, Kranja, Ljubljane, Novega mesta,
Tržiča in Zagorja, poleg tega pa razna pevska in
gasilna društva iz Ljubljane in okolice. Razvitje
prapora se je na prostem, na nalašč za to pri¬
pravljenem prostoru lepo izvršilo. Popoldanska
javna telovadba na Kozlerjevem vrtu je pokazala
posebno delo šišenskega Sokola. Naraščaj (40 dečkov),
katerega vzgoji se posebno posveča veliko pozor¬
nosti v tem društvu, je nastopil s prapore! in
skupinami. Pri prostih vajah in vajah na orodju
so bila zastopana vsa zgoraj omenjena društva,
poleg tega pa je nastopil še šišenski Sokol z vajami
s kiji in ljubljanski z batonom.

Izlet celjskega Sokola v Št. lij v Slov.
goricah  dne 5. avgusta 1906 je bil velevažen za
povzdigo narodne zavesti ob severni slovensko-
nemški jezikovni meji. Po 20 letnem vztrajnem in
požrtvovalnem narodnem boju so pjiborili slo¬
venski posesti tamošnji rodoljubi trg Št. lij, ki ima
nad 1000 prebivalcev. Zmaga se je proslavila s
sokolskim izletom. Celjskemu Sokolu sta se pri¬
družila po deputacijah ljutomerski in žalski Sokol,

55

»Celjsko pevsko društvo«, »Celjsko delavsko dru¬
štvo« ter več društev iz Maribora in ^okolice. —
Diven je bil pogled z višine na naš Št. lij! Vse
polno narodnih zastav po hišah, celo na visoko
lipo in orjaški jesen so obesili vrli slovenski fantje
velike trobojnice. Ljutomerski Sokoli so se pripe¬
ljali od Spielfelda na vozovih in so prišli do kolo¬
dvora nasproti celjskemu in žalskemu Sokolu. Ko
je pridrdral vlak je ljudstvo vriskalo samega veselja,
godba je zaigrala »Naprej zastava slave«, cirberški
župan g. Hanc je pozdravil Sokole in br. podsta-
rosta dr. Gv. Sernec je odzdravil. — Kako so zijali
in se tresli nemškutarji, ko so ponosno korakali
mimo Siidmarkhofa Sokoli izprevodu na čelu, za
njimi pa nepregledna vrsta ^narodnih društev in
drugih izletnikov. Sprejem v Št. liju je bil nad vse
ginljiv. Slovenska dekleta v narodnih nošah so
napravila špalir, iz oken je letelo neprenehoma
cvetje in šopki na Sokole, pozdravni »Živio« in
»Nazdar«-klici pa so preglasili zvoke godbe. Na
slavnostnem odru je pozdravil došle Sokole vrli
Št. lljski župan gosp. Franjo Thaler. Odzdravil je
načelnik br. Jože Smertnik. — Z največjim zani¬
manjem je sledil narod javni telovadbi. Le žal,
da prostor za gledalce ni bil dovolj prikladen.
Ljudstva je bilo zbranega nad 4000, a komaj polo¬
vica je mogla dobro videti telovadbo. Proste vaje
(zagrebške) je izvajalo 50 telovadcev na povelje
brez godbe. Na to je telovadilo 5 vrst na orodju:
drog, bradlja, konj in skok v višino. Končno pa
je zaključil »Celjski Sokol« telovadbo s skupinami
pa bradlji. Pri vseh vajah so želi Sokoli burno
uriznavanje, kar ni čuda. Ta javna telovadba bi
uzadovoljila strogega strokovnjaškega kritika — a
ljudstvo je videlo povečini Sokole prvič v živ¬
ljenju. »Jej, jej, kaj znajo Slovenci!« je vzkliknil
priprost kmetič, ki je sledil telovadbi s svojo pipico
v ustih ....  — Pri javni telovadbi so sodelovali,
celjski, ljutomerski, žalski in bodoči mariborski
Sokoli. Na tem izletu so tedaj prvič nastopili
Mariborčanje pri javni telovadbi in s tem pokazali,

56

da se z vso resnostjo pripravljajo na ustanovitev
mariborskega Sokola, ki je le še vprašanje časa.
— Po javni telovadbi se je razvila običajna ljudska
slavnost. Ob 10. uri zvečer pa je poklical sokolski
rog brate na odhod. S Sokoli se je vzdignila velika
množica in jih je spremila do kolodvora. Težka je
bila ločitev od teh heroičnih narodnih bojevnikov.
V njihovem nadaljnem boju bodi ta izlet moralna
podpora!

Dne 1. malega travna je nastopilo »Zensko
telovadno društvo v Ljubljani«  v,telovadnici
z 82 telovadkami (članice in gojenke). Četvero vrst
je vadilo na bradlji, konju in gredeh, enkrat menjaje.
Gojenke so izvajale vaje s praporci, vaditeljski
zbor vaje s kiji, članice vaje s šerpami, na koncu
pa je nastopil še vaditeljski zbor s fleureti.

Pri članski telovadbi ljubljanskega Sokola
dne 8. malega travna je nastopilo 33 telovadcev
pri prostih vajah, na orodju pet vrst, in sicer:
I. vrsta na bradlji in mizi, II. vrsta na drogu in
konju vzdolž brez ročajev, III. vrsta na konju vdolž
brez ročajev in s skokom v višino, IV. vrsta na
konju na šir in s skokom v višino in daljino,
V. vrsta na mizi in s triskokom; nato vaditeljski
zbor na konju na šir, 9 telovadcev z batonom in
9 telovadcev z vzornimi prostimi vajami.

Sokol v Kranju  je praznoval dne 20.vel.travna
svojo desetletnico. Pri tem slavju, ki je imel na
sporedu samo javno telovadbo in komerz po telo¬
vadbi, so bila zastopana tudi društva iz Ljubljane,
Šiške, Tržiča in Kamnika. Telovadilo je samo
društvo iz Kranja, in sicer naraščaj z vajami s
palicami ter na orodju, članstvo je izvedlo precizno
in živahno štiri oddelke prostih vaj, določenih za
zlet v Zagrebu, ter nastopilo na orodju. Šest telo¬
vadcev je delalo boks, ki se je, žalibog, ponesrečil.
Javno telovadbo je zaključila izborno uspela skupina
vseh telovadcev. Pri komerzu je podal kratko sliko
desetletnega delovanja »Gorenjskega Sokola« v
prisrčnih besedah br. dr. Kušar; nato sta govorila
brata dr. Murnik in Evgen Sajovic.

57

Jako lepo se je izvršila telovadba zopet oživ¬
ljenega Sokola v Novem mestu  8. mal. srpana,
kjer je vadilo proste vaje 20 telovadcev, dve vrsti
novomeškega Sokola sta nastopili na drogu, bradlji
in konju ter ena vrsta iz Ljubljane na drogu,
bradlji in z batonom.

Dne 22. malega srpana je napravil zagorski
Sokol  izlet z javno telovadbo v Šmartno pri
Litiji.  Tu je nastopilo 25 telovadcev s prostimi
vajami in dve vrsti na drogu, bradlji, konju in s
skokom z enkratnim menjanjem, ženski oddelek
(14) z vajami z zastavicami. — 29. velikega srpana
je isto društvo nastopilo v Zagorju.  Proste vaje
je izvajalo 14 telovadcev, člani kakor žene so na¬
stopili ravnotako kakor v Šmartnem.

Dne 22. malega srpana sta bili javni telovadbi
v Idriji,  kjer se je jako lepo izvršila, in v Ilirski
Bistrici,  kjer je ondotni Sokol nastopil skupno s
Sokolom iz Voloske in Opatije.

Dne 5. velikega srpana je napravil Sokol iz
Kranja  izlet z javno telovadbo v Tržič.  30 telo¬
vadcev^ (24 iz Kranja in 6 iz Tržiča) je vadilo proste
vaje. Štiri vrste so nastopile na drogu, bradlji,
drogu-bradlji, mizi in s skokom v daljino ter
višino. 16 dečkov naraščaja je izvedlo vaje s pali¬
cami ter vadilo tudi na orodju.

Isti dan je nastopil kamniški  Sokol v Kam¬
niku. Nastopilo se je s prostimi vajami ter na drogu
in bradlji.

Dne 26. velikega srpana je bila telovadba žen¬
skega oddelka in naraščaja  Sokola v Kranju.
Žene so nastopile z vajami z obroči ter na bradlji
(z različno višino lestvin) in na dveh konjih, na¬
raščaj pa z vajami s praporci in na bradlji, konju
in s skokom v daljino. Telovadba se je izvršila v
splošno zadovoljnost.

Isti dan je nastopil jeseniški  Sokol na Bledu.

Dne 8. kimovca so nastopila pri slavju narodnih
društev v Tolminu  sokolska društva iz Gorice
(24), Solkana  (44) in Jesenic  (26). Pri prostih

58

vajah je vadilo 32 telovadcev, na orodju so nastopile
tri vrste (na drogu in bradlji, skupina).

Tekmovalna telovadba društev iz Gorice, Sol¬
kana in Trsta  se je izvršila dne 15. vel. srpana.
Tekmovalo se je z vajami, določenimi za zlet v
Zagreb.

Prostor ne dopušča, da bi natančneje označil
vse te javne nastope, splošno se mora reči, da bi
se bil marsikateri lahko izvršil dovršenejše, vendar
se mora konštatirati ravno na tem polju v letu
1906 veliko delavnost, kar gotovo ni slabo izpri¬
čevalo o delu v društvih.

(S!

59


SLOVENCI NA ZLETU V ZAGREBU.

Sokolstvo nam najbližjega slovanskega naroda
je stopalo v dneh 1., 2. in 3. kimovca v vsej mo¬
gočnosti in sili pred svoj narod, slavilo I. hrvaški
vsesokolski zlet  ter pri tem v bratski vzajem¬
nosti krepilo vezi, s katerimi slovansko Sokolstvo
veže ideja Tyrševa.

Slovenci nismo hoteli zaostati za drugimi gosti,
saj nas z narodom hrvaškim že od nekdaj druži
najožje bratstvo, hiteli smo v najlepšem številu v
njegovo prestolico. Slovenska sokolska zveza je
nastopila v Zagrebu s 461 Sokoli v kroju; od teh
jih je bilo 84 iz Ljubljane,- 42 iz Celja,' 37 iz No¬
vega mesta, 36 iz Ljutomera, 26 iz Zagorja, 24 iz
Idrije, 24 iz Trsta, 23 iz Kranja, 22 iz Šiške, 20 iz
Brežic, 18 iz Postojne, 15 iz Solkana, 14 iz Ilirske
Bistrice, 14 iz Kamnika, 13 iz Žalca, 11 iz Gorice,
11 iz Jesenic, 9 iz Domžal, 7 iz Mozirja, 6 iz Prva-
čine, 3 iz Tržiča in 2 zastopnici ženskega telo¬
vadnega društva v Ljubljani. Celo pot iz Ljubljane
so nas pozdravljale slovenske zastave ob progi, na
kolodvorih na štajerskih tleh in pred Zagrebom
pa so pokali topiči, nebroj ljudstva nam je izka¬
zovalo svojo ljubezen.

V Zagrebu nas je pozdravil podstarosta hrvaške
sokolske zveze br. dr. Lazar Car,  odgovarjal mu
je v imenu S. S. Z. podstarosta br. dr. Otokar
Ribar.  Korakajoče s kolodvora v mesto nas je za¬
grebško ljudstvo burno pozdravljalo. - Isti večer
se je vršil komerz na vrtu Sokola in Kola. Tu je
svirala domobranska godba; nastopali so govorniki,
v imenu Slovencev je govoril br. dr. Gv. Sernec.

60

Drugi dan slavnosti, 2. kimovca, se je zjutraj
ob 6. uri že polnilo lepo in obsežno telovadišče,
katerega so dičile zastave vseh slovanskih narodov.
Pričela se je tekmovalna telovadba  na drogu,
bradlji, konju na šir in vzdolž ter v skoku; v prostih
vajah, kakor je bilo določeno, Slovenci radi po¬
manjkanja časa niso tekmovali. Tekmovali so Hrvatje
med seboj in Slovenci med seboj, drugi narodi
se niso udeležili tekme. V višjem oddelku so
tekmovale tri slovenske vrste: Celje, Kranj-Idrija
in Ljubljana; v nižjem 9 vrst, in sicer Brežice,
Celje, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Šiška,
Trst in Žalec, poleg teh pa še posamezniki iz Idrije
in dr. Izid tekme je bil za Slovence jako ugoden,
v višjem oddelku imajo skoro vsi tekmovalci dosti
nad 70°/ 0  dosežnih točk, vrste so dobile vse tri
priznanja, in sicer prvo iz Ljubljane s 252 točkami
(od 276 dosežnih), drugo iz Celja z 236'25 točkami,
tretje iz Kranja-ldrije z 22775 točkami. Kot posa¬
meznik je bil prvi zmagalec br. Josip Smertnik
(Celje) s 45'25 točkami (4 poprave) od 46 dosežnih,
drugi br. dr. Viktor Murnik (Ljubljana) s 45'25 toč¬
kami (5 poprav), tretji br. Josip Černe (Ljubljana)
s 45 točkami. V nižjem oddelku je prva vrsta iz
Ljubljane s 206'50 točkami (340 dosežnih), druga iz
Novega mesta s 196'25 točkami, tretja iz Celja s
187 75 točkami. Posameznik v nižjem oddelku je
bil prvi br. Fran Gregorc (Novo mesto) s 38 toč¬
kami (1 poprava) od 40 dosežnih, drugi br. Vladimir
Dekleva (Trst) z 38 točkami (3 poprave), tretji Ru¬
dolf Brajnik (Trst) s 3675 točkami. — Po tekmo¬
valni telovadbi so se dopoldne izvršile še skušnje
za popoldansko telovadbo, na kar smo nastopili
pri krasnem izprevodu po mestu. Pri tem je bilo
poleg 1300 Hrvatov in Srbov iz Hrvaške, 800 Čehov,
500 Poljakov, 461 Slovencev, 150 Srbov »Dušana
Silnega«, 200 Srbov »Junaka« ter zastopniki Bol¬
garov in Malorusov. Pred umetniškim paviljonom
je bil stik Sokolstva. Tam nas je pozdravil zagreb¬
ški župan dr. A m ruš. V imenu hrvaške sokolske
zveze se je zahvalil za pozdrav br. dr. Lazar Car.

61

— Javna telovadba popoldne je krasno uspela.
Nastopilo je čez 900 Sokolov pri prostih vajah.
Po izvedbi teh smo Slovenci nastopili s sku¬
pinami,  ki so krasno uspele ter nam prinesle
pohvalo najboljših strokovnjakov. Pri teh je nasto¬
pilo 23 telovadcev iz Ljubljane, 22 iz Celja, 18 iz
Kranja, 12 iz Zagorja, 8 iz Idrije, 7 iz Šiške in 6
iz Trsta-Gorice. Nadalje smo ta dan videli Plzensko
župo na 12 bradljah, »Moreško« in Poljake s kopji.
Telovadba je trajala do mraka, potem pa se je vršil
koncert na vrtu Sokola in Kola, sijajni meščanski
ples na Strelišču in predstava v gledališču.

Tretji dan smo si šele mogli ogledati krasno
hrvaško prestolico, razstavo itd., ker nas je dolž¬
nost klicala šele popoldne k telovadbi. Pri tej so
se kakor včeraj izvedle proste vaje; jako lepo so
nastopili Hrvatje in Čehi z vajami s kiji, praška
društva z vajami s kratko palico in Hrvatje z
»Moreško«. Pri vzornih vajah  Slovencev, Hrvatov
in Poljakov je telovadila ena slovenska vrsta na
bradlji. Poljaki so ponovili vaje s kopji, nato pa
so zaključili telovadbo Čehi z vzornim nastopom
na orodju, ki so izvajali samo krasne vrhunške vaje
na drogih, bradljah (nizkih in visokih) in konjih.

Po javni telovadbi se je pričela velika ljudska
svečanost v razstavi, ali Slovenci smo se morali
posloviti. Z večernim vlakom smo se odpeljali z
najboljšimi utisi, katere smo dobili od Sokolov
drugih narodnosti, obenem pa tudi s sladko zavestjo
dobro izvršene lastne naloge.

62

VADBENI NAČRTI

ZA ČLANE (L, II. IN III. VRSTA) IN
ZA NARAŠČAJ (I., II. IN III. VRSTA).

Vadbeni načrt (člani) I.

*) Lestve: Kjer so v društvu lestve, uvrsti jih namesto 1/2  plezanja (6krat), in sicer: L Vodoravna lestva: 1. Vesa in izmene vese. 2. Ročkanje v vesi. 3. Obrati. 4. Vzmiki — naupori.
II. Poševna in navpična lestva: 1. Ročkanje v vesi in opori. 2. Stopanje in ročkanje v vesi.

**) Miza: Kjer je v društvu miza, uvrsti jo namesto raznih skokov (6krat), in sicer: I. Miza na šir: 1. Prednožni meti. 2. Zanožni, odbočni meti. 3. Skrčni, raznožni. meti. 4. Prevali, prevrati,
premeti. II. Miza vzdolž: 1. Prednožni, odbočni meti bočno. 2. Prevali, prevrati, premeti.

***) Na koncu s čelom not.

Vadbeni načrt (člani) II

*) Miza: Kjer jg v društvu miza, uvrsti jo namesto raznih skokov (4krat), in sicer: I. Miza na sir: 1. Prednožni in zanožni meti. 2. Skreni, raznožni meti. 3. Prevrati, premeti. II. Miza
vzdolž: 1. Prednožni, odbočni meti bočno.

**) Lestve: Kjer so v društvu lestve, uvrsti jih namesto 1/2  plezanja (6krat), in sicer: I. Vodoravna lestva: 1. Vesa in izmene vese. 2. Ročkanje v vesi. 3. Vesa in izmene vese. 4. Obrati.
II, Pošeyna in navpična lestva: 1. Ročkanje v vesi in opori. 2, Stopanje in ročkanje v vesi.

*) Lestve: Kjer so v društvu lestve, uvrsti jih namesto 1/2  plezanja (6krat), in sicer: I. Vodoravna lestva:  1. Vesa in izmene vese. 2. Ročkanje v vesi. 3. Obrali. 4. Ročkanje v opori.
II. Navpična in poševna lestva:  1. Ročkanje v vesi in opori. 2. Stopanje in ročkanje v vesi.



J

Vadbeni načrt (naraščaj) I.

*) Lestve: Kjer so v društvu lestve, uvrsti jih namesto 1/2  plezanja (6 krat), in sicer: I. Vodoravna lestva: 1. Ročkanje v vesi. 2. Vesa in izmene vese. 3. Obrati. 4. Ročkanje v opori.
II. Poševna in navpična lestva: 1. Stopanje in ročkanje v vesi. 2. Stopanje in ročkanje v opori.

**) Miza: Kjer je v društvu miza, uvrsti jo namesto raznih skokov, in sicer: I. Miza na sir: 1. Skrčni, raznožni meti. 2. Prednožni meti. 3. Zanožni, odbočni meti. 4. Prevrati, premeti. II. Miza
vzdolž: 1. Prednožni, odbočni meti bočno. 2. Prevali — Prevrati — Premeti. (Razne skoke pa uvrsti 4krat do skoka v višino in daljino.)








NEKAJ O PEŠIZLETIH.

Namen sokolskih izletov so vaje na prostem,
in sicer: korakanje, tek, skakanje, redovne vaje,
krepitev telesa proti vročini, mrazu, dežju, skratka
vse, kar spada v telovadbo, kar se pa ne more
vaditi v telovadnici.*)

Pešizlete delamo v izletnem kroju  ali v
navadni obleki; v prvem slučaju bodi vedno skrb
izletnikov kakor izletovega vodnika (načelnika ali
njegovega namestnika), da se nastopi v popol¬
noma enakem kroju,  kakor ga predpisuje
Slovenska sokolska zveza; pri tem je posebno
paziti na enotnost krojeve barve (izginejo naj tudi
svilene srajce), kroja in visokosti ovratnikov, kjer
se pri nas še premnogokrat greši, kajti že s tem,
da smo vsi do pičice enako opravljeni, pokažemo
na prvi pogled disciplinirano četo. Istotako naj
skrbe društva in člani, da si nabavijo kolikor mogoče
vsi površnike (pelerine) enake barve in enakega
kroja, katere naj zvite v kolobar obesijo čez ramo
ter razvijejo samo v slučaju potrebe: dežja, mraza,
kadar se upehani ustavijo itd.

Točno ob določeni uri odhoda se zbero izletniki,
uvrste hitro v četverostope  na sledeči način:

*) 1. člen izletnega reda S. S. Ž.

65

5

o

o

o

o

o

o

o

o

o

o

Načelnik in starosta
3 koraki razdalje
Med krajnikoma prapor
O
O
O
O

ali  v predelke  na sledeči način:

O O Načelnik in starosta

3 koraki
razdalje

"H Prva četa. Na desnem krilu prapor
1 korak. Četnik prve čete.

6 korakov

iininiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinnnMii

nmnilHiimmiinii

n i nn m i: n n mi ii n 1111 mm 111111 n

Druga četa

6 korakov

Tretja četa

O

Slovenska sokolska zveza predpisuje glede
razvrstitve društva sledeče:

1. Na vodnikovo povelje ali znamenje se morajo vsi člani
takoj postaviti v vrsto. Iz vrste ne sme nihče izstopiti pred
poveljem »Razhodi"

2. Običajna oblika pri pohodu je četverostop, ako pa
to ovira cesta ali druge okoliščine, se koraka v dvostopu ali
tudi v zastopu. Pri slavnostih in v izprevodih, če ne ovira
prostor in je dovolj članov, se priporoča nastop v predelkih.

3. Vodnik določi vaditelje za krajnike in četnike.

66

4. Starosta in načelnik se uvrstita na čelu čete, in sicer
starosta na desni strani načelnika.

5. Praporščak s praporom se uvrsti na povelje: »Nastop v
red“ ali »Nastop dvored" na desno krilo; po premeni dvo-
reda v četverostop je praporščak med sprednjima kraj¬
nikoma.

6. Vsi odborniki so uvrščeni v četo, ravnotako podstarosta,
kadar je pri javnem nastopu navzočen starosta.

7. Trobentač se uvrsti na desno k prvemu četverostopu,
zbor trobentačev pa se uvrsti pred starosto in načelnika.

Za trobentače veljajo naslednja določila:

a)  Trobentači smejo trobiti le na znamenje vodnika.

b)  K nastopu se pripusti trobentač le, če ga je odobril

načelnik, eventualno s porazumoin z veščakom.

c)  Vodnik javnega nastopa ima pravico, pobrati ustne nastavke.

d)  Trobentač ne sme oddati roga pod nobenim pogojem komu

drugemu.

Vsak izletnik naj natančno prečita »Izletni
red«,  ki ga je izdala Slov. sokolska zveza*). Ta
mu daje natančna navodila, kako se ima obnašati,
opozarjati pa je še posebej na pozdravljanje, v
katerem oziru predpisuje S. S. Z. sledeče:

1. Četa pozdravi četo na povelje: „V desno (levo) glej!“
Po izvršenem povelju si četi zakličeta kratko „Na zdar!“

Vodnika in starosti si salutirajo.

2. Posameznik pozdravi četo vedno naprej, in sicer s
salutiranjem in pozdravom „Na zdar!“ Odzdravita mu samo
vodnik in starosta na enak način.

3. Posameznik pozdravi posameznika s salutiranjem
in pozdravom „Na zdan“

4. Pri posebno pomembnih slavnostih dajo člani lahko na
primeren način izraza svojemu navdušenju, vendar se mora
pri tem strogo paziti, da ne trpi red v četi.

Z zmernim, dolgim korakom se koraka natančno
po že prej določeni poti; ako ni izlet dolg, vadimo
med pohodom redovne vaje, tekamo itd.; skrb
vodnikova bodi, da izletniki skozi vasi in mesta
korakajo molče, da ne govorijo celo z osebami
zunaj čete ter opustijo kajenje. Sploh naj se kajenje
prepove. Pljučam ki globoko dihajo, pustimo srkati
sveži zrak in ne škodljivega tobakovega dima.

Pešpoti vzemimo za poldnevni izlet 15 do 25
kilometrov. Ta naj se razdeli tako, da se vračamo
po drugi poti, kakor smo šli prej. Istotako pri celo¬
dnevnih izletih, kjer lahko prehodimo do 45 in
tudi več kilometrov. Seveda moramo tu delati od-

*) »Slovenski Sokol" 1906, str. 37.

67

5*

more (vsakih 15 kilometrov 1 uro odmora). — Pri¬
poročljivo je, med_ pohodom peti narodne pesmi v
taktu koračnice. Če nas namreč ljudje, ki nas ne
poznajo, slišijo prepevati znane pesmi, takoj vedo,
da jim nismo tuji in si nas zapomnijo tembolj.

Dospevši na cilj se ustavimo navadno v kaki
narodni gostilni, da se okrepimo za nadaljno pot.
Napačno pa je, če tu sedimo ves čas skupaj pri
mizi, govorimo zase in se zabavamo zase. Misliti
moramo vedno na to, da nismo prišli na izlet
samo za lastno zabavo, temveč, da smo pri
sokolskem, narodnem delu. Pojdi tedaj k prepro¬
stemu človeku, razgovarjaj se ž njim, povej mu,
da si Sokol, razloži mu po možnosti namen So¬
kolstva, navdušuj ga za Sokolstvo in Slovenstvo.
Povej mu, da se v sokolskih društvih telovadi,
čemu se telovadi in kako vpliva telovadba na
človeško telo. Poleg tega pa ne bodi nikdar vsiljiv,
govori ž njim v čisti slovenščini, ki jo lahko raz¬
ume, ter ne rabi nikdar tujk, ki bi jih ne razumel.
Pusti tudi njemu povedati svoje mnenje in, če
misliš, da v čem nima prav, povej mu svoje mnenje,
vendar bodi vedno prijazen in odkrit ter govori
po lastnem prepričanju, nikdar drugače kakor misliš.

V krajih, kjer še niso videli Sokoiov telovaditi,
pokažimo ljudem nekaj skupnih prostih vaj; to
jim bode gotovo ugajalo in zanimanje za nas bode
tem večje.

Istotako je priporočati, da se napravi pri vsakem
izletu za ljudstvo kako predavanje  o Sokolstvu,
vplivu telovadbe itd.

Nastopajmo pa tudi v kolikor mogoče velikem
številu: gojimo skupne izlete več društev.
V ta namen naj si izbero najbližja društva skupni
cilj, kjer se ob določeni uri sestanejo. Ob taki
priliki se posvetimo v prvi vrsti sebi, vselej naj
se predava o za Sokole važnih predmetih; pri
takih izletih se medsebojno spoznavajmo in izpo¬
polnjujmo. Delajmo skupno, da dosežemo skupen
in enoten uspeh. Ne pozabimo tudi pri skupnih
izletih vaditi redovne vaje v zboru.

68

Nočne izlete bi priporočal v najbolj vročem
poletnem času, ko podnevu ni mogoče napraviti
daljšega pešizleta. V svetli lunini noči odidemo
zvečer ter se vračamo proti jutru. Seveda ima tak
izlet pomen edino za Sokole-izletnike same, nikakor
ne za ostali narod, vendar je naša dolžnost, pridno
jih gojiti.

Pri pešizletih pozimi  glejmo na to, da ne
dosežemo nasprotnega, kar smo hoteli, da si kdo
zdravja ne pokvari namesto ukrepi. Zato si izbe¬
rimo krajšo pot, katero nastopimo dobro oblečeni
ter se vračajmo vedno pred nastopom noči.

Posebne važnosti so pešizleti naraščaja.
Skrbni vaditeij naj pelje svojo mladež vedno na
kraj, ki dečke v taki starosti najbolj zanima: na
razvaline starih gradov, k izvirkom rek, slapom,
na nižje gore itd. Povsod naj jim bo učitelj, pojasni
in odgovori na vsako vprašanje, pokaže in razloži
vsako zanimivost. Omenjam n. pr. grajske razvaline,
kjer so svoje dni bivali nasilni nemški grajščaki,
katerim so naši slovenski pradedje tlačanih. Razloži
naj jim na licu mesta razmere, ki so vladale tedaj,
nasilje tujcev in bedo slovenskih kmetov; to bode
v prvi vrsti izredno zanimalo naraščaj, poleg tega
pa vplivalo na njihov narodni čut, ki ga moramo
razpihati in vneti takoj v mladem srcu. — Pokažimo
jim lepo slovensko domovino v vsej njeni krasoti,
vzbudimo v njihovih srcih zanimanje in ljubezen
do nje, pripravimo jih, da stopijo pozneje trdni in
neomahljivi v boj.

69


VAŽNEJŠE DOLOČBE S. S. Z.,
TIČOČE SE JAVNIH NASTOPOV.

Javni nastopi. 1. Društvo se poslužuje pri
javnih nastopih posebnega enotnega kroja in last¬
nega prapora. Sokolski znaki, spadajoči h kroju,
so: sokolje pero s kokardo in monogramom, trak
na levi strani prsi z imenom društvenega sedeža
in pa sokolski monogram na pasu.

Vsak član mora paziti pri javnih nastopih na
enotnost sokolskega kroja in telovadne obleke po
določilih Slovenske sokolske zveze.

2. Kdor se hoče udeležiti javnega nastopa, se
mora izkazati, da zna temeljito redovne vaje. Ako
je za javen nastop določena posebna vadba redovnih
vaj, je dolžnost vsakega člana, ki se hoče udeležiti
javnega nastopa, priti k najmanj dvema takima
vajama.

Vodnik javnega nastopa ima pravico, prepovedati
članu udeležbo na izletu, ako spozna njegovo
nezmožnost.

3. Društveni člani nimajo pravice, posluževati
se društvenega kroja brez odborovega dovoljenja.
Sokolski kroj se sme nositi le tedaj, ako to določi
društveni odbor. Ravnotako je prepovedano nositi
brez odborove odredbe sokolske znake.

Kdor ravna proti tej odločbi, je takoj po izve¬
denem dokazu izključen iz društva.

4. Društveni prapor se sme rabiti le tedaj, ako
to določi odbor.

70

Na rednem društvenem občnem zboru volijo
člani dva praporščaka in dva namestnika.

5. Predčasno oblačenje kroja pred kakršnimkoli
javnim nastopom je prepovedano. Vodnik ima
pravico, izključiti od izleta vsakogar, ki je ravnal
proti tej odločbi, ako pa tega ne stori, pa mora
zadevo naznaniti odboru v razsodbo.

6. Ako določi vodnik, da morajo člani, vrnivši
se od javnega nastopa, sleči sokolsko obleko, mora
po povelju: »Razhod!« oditi vsak član naravnost
domov in se preobleči v civilno obleko.

7. Udeležiti se javnega nastopa drugega sokol¬
skega društva se sme vsak član samo z dovoljenjem
svojega društvenega načelnika ali njegovega na¬
mestnika.

8. Članom, ki niso plačali tri mesece članarine,
ni dovoljeno udeležiti se izleta.

Kdor se je priglasil k društvu za člana ter
vplačal vpisnino in mesečno članarino, toda ga ni
še odbor sprejel, se sme udeležiti izleta samo z
vodnikovim dovoljenjem.

Javni nastopi Slovenske sokolske zveze.

Pri skupnih nastopih društev, ki so člani Slovenske
sokolske zveze, je vrhovni vodnik zvezni načelnik
ali' njegov namestnik. Ako se udeleži javnega na¬
stopa toliko število članov, da bi jim ne mogel
vladati samo en vodnik, razdeli vse člane na¬
čelnik v samostojne zbore, obsegajoče po štiri čete,
zborom določi vodnike, kateri zopet razdelijo pri-
deljene jim člane v čete in določijo četam četnike
in krajnike.

V potrebi uvrsti vodnik vse člane po velikosti
brez razlike, h kateremu društvu pripadajo člani.

Dolžnost društvenih načelnikov je, da privedejo
točno ob določeni uri svoje društvo na skupno
zbirališče, in so odgovorni za točno razvrstitev
svojih članov v določeni jim zbor.

Pravilna oblika  nastopa Slovenske sokolske
zveze v izprevodu je sledeča:

71

o o

Godba

o F

\

J

\

]

o o o

l

I

o o
o o

oF

oF

0F0F

oFoF

3 koraki

Zvezni prapor med dvema sabljačema
3 koraki

Zvezni starosta, načelnik in pobočnik (na¬
čelnik na levi, pobočnik na desni strani
staroste)

3 koraki

Reprezentančna četa (staroste, oziroma njih
namestniki)

3 koraki

Društveni prapori, po trije prapori s
šeštimi praporščaki

O

I

3 koraki

Vodnik prvega zbora

3 koraki

Prva zborova četa
1 korak. Četnik prve čete
6 korakov

Druga zborova četa

6 korakov (od prvega člena čete k četi).

Tretja zborova četa
6 korakov itd.

Pripomnja: Slika čet predočuje tu oba člena;
pri razvrstitvi ob društvenem nastopu je v sliki
na strani 66 naznačen vsak člen posebej.

O pozdravih glej str. 67!

Znaki sokolskih funkcijonarjev. Društveni
starosta in podstarosta imata na surki na desni

72

rami zaponko v trobojnih  barvah, društveni
načelniki in vaditelji pa v svetlomodri  barvi.
Načelniki nosijo razen zaponke še t rob k o. Pra¬
porščaki imajo na desni rami zaponko v rdeči
barvi (in rokavice). Zvezni starosta in, kadar na-
domestuje  starosto, tudi i. ali II. podstarosta
nosijo trobojno šerpo preko desne rame proti levemu
boku, pa le pri zveznih nastopih.  Zvezni na¬
čelnik in, kadar nadomestuje  načelnika, tudi
zvezni podnačelnik imata svetlomodro šerpo preko
desne rami proti levemu boku.

O pogrebih. Društvo se udeleži, ako to sklene
odbor, pogreba za društvo posebno zaslužnega
člana korporativno, sicer pa določi odbor deputacijo,
ki se udeleži pogreba v civilni, črni obleki. — Ob
korporativni udeležbi koraka društvo s praporom,
zavitim v črn ovoj, pred krsto; deputacije gredo
za krsto. Med cerkvenim opravilom in v izprevodu
je ves čas »Pozor!« Pri cerkvenem opravilu se člani
odkrijejo na povelje: »Čepice doli«, po zvršenem
opravilu pa pokrijejo na povelje: »Čepice gor!« -
Na pokopališču se ustavi društvo na primernem
kraju. Starosta, načelnik in praporščak pristopijo
h gomili rajnega in se odkrijejo. — Po končanem
cerkvenem opravilu pokloni praporščak na gomilo
prapor v znamenje zadnjega pozdrava.

73


VSESOKOLSKI ZLETI.

ČEŠKI:

!. dne 18. rožnika 1882 v Pragi ob priliki dvaj¬
setletnice praškega Sokola. Udeležba pri izprevodu
je bila 1600 članov v kroju, telovadilo je pri prostih
vajah 700 telovadcev iz 76 društev, na orodju
40 vrst in 6 vaditeljskih zborov. Prireditelj tega
zleta je bil »Praški Sokol«.

II. v dneh 27.—30. rožnika 1891 v Pragi ob pri¬
liki jubilejne razstave. Udeležilo se je izprevoda
206 društev s 5600 člani v kroju, telovadilo 2500
telovadcev proste vaje, na orodju 241 vrst in 30
vaditeljskih zborov. Prireditelj Č. O. S.

III. v dneh 28.—30. rožnika 1895 v Pragi ob pri¬
liki narodne razstave. Udeležilo se je izprevoda
311 društev z 7366 člani v kroju, proste vaje telo¬
vadilo 4271 telovadcev, nastopilo 700 naraščaja.
Prireditel Č. O. S.

IV. v dneh 28.—30. rožnika in 1. malega srpana
1901 v Pragi. Udeležilo se je izprevoda 550 društev
z 12000 člani v kroju, telovadilo proste vaje 6500
telovadcev, 800 žen, 1700 naraščaja. Priredila ga
je Č. O. S.

POLJSKI:

I. v dneh 5. in 6. rožnika 1892 v Lvovu. Ude¬
ležilo se ga je izmed 50 društev 23 galiških in 5
velikopoljskih s 871 Sokoli v kroju, 40 Sokolov iz

74

Pruske in 150 Čehov. Izvajalo je 600 telovadcev
proste vaje, ter nastopilo 60 vrst in 8 vaditeljskih
zborov na orodju.

II. v dneh 14. in 15. rožnika 1894 v Lvovu. V
izprevodu je bilo 1520 članov v kroju, proste vaje
je vadilo 768 telovadcev, vaje s palicami 720, s kiji
250 telovadcev, na orodju 72 vrst.

III. v dneh 28. in 29. rožnika 1896 v Krakovu.
V izprevodu 1480 Sokolov. Telovadilo 660 telo¬
vadcev, 72 vrst na orodju.

IV. v dneh 28. in 29. rožnika 1903 v Lvovu.

V izprevodu je bilo 4000 Sokolov (med temi 500
Čehov), proste vaje vadilo 2000, vaje s sulicami
1100, s kiji 1000, na orodju 169 vrst, 200 žen.

SLOVENSKI:

I. dne 8. in 9. septembra 1888 ob priliki 25 let¬
nice »Ljubljanskega Sokola«. Telovadilo se je na
Kozlerjevem vrtu, tekmovalo v realčni telovadnici.

V izprevodu je bilo 5 društev (Ljubljana, Gorica,
Trst, Novo mesto in Mozirje) s 180 člani, 2 hrvaški
društvi (Zagreb in Karlovec) s 40 člani. Proste vaje
je vadilo 60 ljubljanskih telovadcev, na orodju so
nastopila 4 slovenska in 2 hrvaški društvi.

II. 16. in 17. malega srpana 1904 v Ljubljani.
Telovadišče na dirkališču. V izprevodu, je bilo 14
slovenskih društev s 500 člani, 1000 Čehov, 220
Hrvatov, skupaj, 1720. Proste vaje je vadilo 215
Slovencev, 365 Čehov, 60 Hrvatov, skupaj 640. Na
orodju je nastopilo 27 slovenskih vrst, 25 telovadcev
z vzornimi prostimi vajami, 72 žen s kiji in na
orodju, 100 naraščaja s palicami in 38 pri skupinah.
Tekmovalo je 55 čeških, 10 slovenskih in 5 hrva¬
ških vrst na vseh glavnih orodjih in v plezanju.

HRVAŠKI:

I. v dneh 2. in 3. kimovca v Zagrebu. Telova¬
dišče na vojaškem vežbališču poleg narodno¬
gospodarske razstave. V izprevodu je bilo 1300 Hr¬
vatov, 800 Čehov, 461 Slovencev, 500 Poljakov, 350

75

Srbov. Tekmovale so 4 hrvaške in 3 slovenske
vrste v višjem in 24 hrvaških ter 11 slovenskih
vrst v nižjem oddelku na drogu, bradlji, konju, v
skoku in s prostimi vajami.

@ O

V. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI L. 1907.

Vsesokolski zlet v Pragi se vrši v dneh 28., 29.,
30. rožnika ter 1. in 2. mal. srpana 1907 s sledečim
sporedom: 28. junija, v petek dopoldne: tekmovanje
odbranih tekmovalcev. Pozdrav gostov. Popoldne
na telovadišču ob 5. uri koncert. Pozdravni večer.
Seja sodnikov. V nar. divadlu slavnostna predstava.

29. junija, v soboto zjutraj: I. tekmovanje vrst,
II. skušnje: a) ženskih odsekov, b) članstva. Po¬
poldne: javna telovadba: a) gostov (pol ure), b)
članstva (skupne vaje, 20 min.), c) ženskih odsekov
(skupne vaje, 20 min.), d) vaje vzornih vrst (event.
tekmovalnih vrst, 20 min.). Zvečer od 8. do 11. ure
javen nastop na podiju, kjer bodo društva izvajala
posebne vaje.

30. junija v nedeljo: zjutraj prosto. Uvrstitev
izprevoda od 9. do 11. ure. Ob 11. uri pojde iz-
prevod z Vinogradov pred mestno hišo in dalje na
telovadišče, tam razhod na zbirališču. Skupni obed.
Popoldne: javna telovadba: a) skupne vaje članstva,
b) skupne vaje ženskih odsekov, c) tekmovalna
telovadba žup, d) metanje. Proglasitev uspehov
tekmovalne telovadbe odbranih tekmovalcev in vrst.
Zvečer od 8. do 11. ure: javni nastop na podiju.

1. julija, v ponedeljek: zjutraj prosta tekma —
tekma v posebnih vajah, tekma v plavanju. Popoldne
ob 4. uri javna telovadba jezdecev. — Proglasitev
zmagovalcev v prosti tekmi, v posebni tekmi ter
v tekmi žup. Prijateljski večer v slovo.

2. julija: izleti. Zvečer naŽofine zaključna zabava.

(Sl

76


RAZNOTEROSTI.

Dva ministra — Sokola. Prvikrat je letošnje
leto slavil viteški češki Sokol zmago v mednarodni
tekmi pri olimpijskih igrah, prvikrat sta poklicana
v ministrstvo dva Čeha - Sokola. Pač se je malo¬
kateri spomnil, ko je bral, da sta imenovana
dr. Pacak in dr. Fort ministrom, na ta dva sokolska
delavca, ki sta še na IV. vsesokolskem zletu v zlati
Pragi korakala v reprezentančni četi praškega So¬
kola. Obadva sta bila marljiva in zvesta sokolska
delavca, dr. Pacak' celo večletni starosta društva
na Kutni gori. Daj, da bi tudi na novem častnem
mestu sokolsko zastopala svoj viteški narod in ne
pozabila pri tem ostalih bratov Slovanov!

Telesna vzgoja. »Vestnik sokolsky« piše: Vedno
se toži, da ni splošno zanimanje za telesno vzgojo
tako, kakoršno bi moralo biti v pravem razmerju
k naravnim zahtevam. Možno je reči, da z gine-
vanjem fizičnih sil in zmožnosti ter z množenjem
higijenskih zaprek upada istočasno — ali vsaj v
katerikoli zvezi z njim — tudi smisel za telesno
vzgojo. To se skoraj splošno občuti in zato vznika
vedno določneje stremljenje, s telesno vzgojo po¬
živiti bodočo družbo in paralizirati nasledke pre¬
napete duševne vzgoje. Vzgled takega stremljenja
nam kaže objava pariškega lista »L’ education
physique«, po kateri naj bi se dobilo objasnenje
in zedinjenje v tem vprašanju. Dotična vprašalna
pola se glasi v kratkem: 1. Kako mislite o splošno

77

se razvijajočem športnem gibanju? 2. Kake važ¬
nosti je telesna vzgoja za duševno izobrazbo?

3. Katere nravstvene in socijalne posledice ima na
posameznika, rodbino, družbo, domovino in ljudstvo?

4. Z ozirom na to, da so metode duševne izobrazbe
večinoma mednarodno soglasne, bi bilo treba po¬
izvedeti, bi li ne bilo možno tudi za telesno vzgojo
postaviti splošen načrt, akoprem se ljudski orga¬
nizem tudi v celoti javlja? 5. Kateri temeljni sestav
bi združil prednosti dosedanjih in sicer tudi takih,
ki si nasprotujejo? 6. Ali bi se ne mogla poravnati
nasprotja na ta način, da bi se napravil načrt
telesne vzgoje po analogiji pouka za ljudske, srednje
in visoke šole po stopnjah in potrebi mladeži in
dorastlih. 7. Ker gotovo vznikne bodoči načrt telesne
vzgoje vsled spojenja sedaj obstoječih, bi bilo po¬
treba navesti prednosti in napake dosedanjih se¬
stavov: švedske gimnastike, telovadbe na orodju,
športnih vaj in sobne telovadbe.

V. sestanek zastopnikov evropskih telo¬
vadnih zvez. V Bernu se je vršii 14. vel. srpana
t. 1. V. sestanek zastopnikov evropskih telovadnih
zvez, katerega so se udeležile belgijska zveza
(N. J. Cuperus in Kopal), češka (dr. Scheiner), fran¬
coska (Lazaiet in Avoiron), holandska (Van Aaken),
laška (Ferralasco), luksemburška (Kayser), švicarska
(Oelzer in Ritter) in madjarska (Maurer in dr. Cse-
lotei). Predsednik shodu je bil N. J. Cuperus iz
Antverpna. Na dnevnem redu je bilo predvsem
vprašanje o prirejanju mednarodnih tekmovanj.
Mnogo govornikov je povdarjalo različnost telo¬
vadnih sestavov, ki ovira udeležbo pri tekmah.
Predlagalo se je, naj se radi tega tekmuje s prosto¬
voljnimi vajami in ne s predpisanimi, toda ta
predlog ni prodrl. Ostalo je vse pri dosedanjem
načinu, tehnični komisiji se je pa naročilo, da naj
se ozira kar največ na vaje, ki se splošno goje.
Nadalje je bilo sklenjeno, da zveza, ki priredi tekmo,
prispeva drugim, ki se je udeleže, po 500 frankov
v pokritje troškov, ki nastanejo vsled pošiljatve
tekmovalne vrste. Tekmovalna vrsta šteje poleg

78

vaditelja samo šest članov. Za tem je bil soglasno
sprejet predlog dr. Scheinerja, da se vrši pri¬
hodnja mednarodna tekma v Pragi  ob
priliki V. vsesokolskega zleta. — Posamezna društva
se smejo udeležiti tekme tuje zveze s posredo¬
vanjem in dovoljenjem lastne zveze. Društva, ki
niso v zvezi, se ne smejo pripustiti k tekmi. Tuja
društva se smejo povabiti k tekmi istotako samo
s posredovanjem zveze. Z ozirom na priglašenje
angleške zveze se mora še dalje pogajati, ker je
na Angleškem več telovadnih zvez.

Union des Societes de Gymnastique de
France, zveza francoskih telovadnih društev, je
bila ustanovljena leta 1873. Pokrovitelj zveze je
M. Fallieres, predsednik francoske republike, častni
predsednik pa E. Loubet, bivši predsednik francoske
republike. Zveza šteje 1015 društev s približno
250.000 člani. Društva so združena v 34 župah, ki
so pod nadzorstvom »Unije«. Zvezino glasilo je:
»Le Gymnast«. Prispevki rednih zveznih članov
znašajo 16.000 frankov, izvanrednih pa44.000frankov.
Članom zveze olajšuje poseben zakon vojaško
službo. XXXIII. zlet zveze bode letos v Clermont-
Ferrandu, XXXIV. pa v Troyes 1. 1908. Na zletu
1. 1906 v Tourwingu je dobil starosta češke so¬
kolske zveze dr. Scheiner častni naslov »Officier
d’ Akademie«. - Francoski gimnasti so z veseljem
pozdravili novoizvoljenega predsednika republike
M. Falliera. On je bil v vsej svoji mladosti eden
prvih telovadcev v njihovih vrstah ter se je tudi
dosedaj še vedno udeležil vsake slavnosti »Unije«.
— Zveza francoskih gimnastov je dala izdelati
godbeno spremljevanje pri prostih vajah za zlet v
Bordeaux za fonograf, ter je potem plošče raz¬
poslala vsem društvom, da ta lahko natančno in
ceno seznanijo telovadce z godbenim spremlje-
vanjem.

Pregled telovadnih zvez v ostalih evropskih
državah. Danska:  Telovadna društva so zdru¬
žena na Danskem v »Dansk Gymnastik-Forbund«

79

(D. G.-F.), ki obsega 23 društev z približno 3000
člani. Poleg te obstoja zveza danskih strelcev
(»Federation des Francs-Tireurs danois«), ki šteje
v 600 društvih 16000 članov. — Nemška:  Telo¬
vadna društva so združena v »Deutsche Turner-
schaft«, ki je ustanovljena 1860. Zveza šteje 287
žup z 7538 društvi, v katerih je 772.134 članov. —
Angleška  šteje 5 telovadnih zvez in sicer: 1.
»National Physical Recreation Society«, ustanovljena
1885, pokrovitelj S. M. le Roi Eduard Vil., članov
čez 20000. 2. »Anrateur Gymnastic and Fencing
Association«. 3. »Irisch AmateurGymn. Association«.
4. »Scottisch Amateur Gymnastie Association«. 5.
»Welsch Amateur Gymn. Association«. — Švica:
»Eidgenossischer Turnverein«, ustanov. 1832, šteje
684 društev z 51766 člani. Žup v našem smislu ni.

— Laška:  »Federatione Ginnastica Italiana«, usta¬
novljena 1887, pokrovitelj kral Viktor Emanuel lil.
Zveza šteje 192 društev z 20175 člani. Zadnji zlet
je bil v Milanu 1.1906, prihodnji bode v Benetkah
i. 1907. — Luksemburg:  »Union de Societes
luxembourgeoises de Gymnastique«, šteje v 20 dru¬
štvih 1375 članov. Vlil. slavnost je bila v Luxemburg-
Clausenu 21.—22. mal. srpana 1906. Svojega glasila
zveza nima. — Ogrska:  »Magyarorszagi Tornae-
gyletek Szovetsege«, ustan. 1885, dežela je razde¬
ljena v 4 okraje: a) severovzhodni, b) severozahodni,
c) jugovzhodni, d) jugozahodni. Zveza šteje 55 dru¬
štev z 10000 člani in 2 društvi: a) eno za vaditelje,
b) drugo za borilce s sabljami, skupaj 57 društev.

— Nizozemska:  »Nederlandsch Gymnastick Ver-
bond«, ustan. 1868. Zveza je razdeljena na 6 okrajev,
v katerih je 227 društev z 13956 člani. In sicer je:
telovadcev 3780, podpornih članov 5948, žen 763,
deklet 395, naraščaja 2579, častnih članov 491.
Norveška:  »Norges Turn-og Idroetsforbund«,
ustan. 1890, z 125 društvi, v katerih je 8500 članov.
Glasilo je: »Turnbladet«, Bergen. — Švedska:
»Svenska Gymnastik och Idrottsforderbundet«,
ustanov. 1891, obsega 35 društev s približno 2200
člani.

80

Higijenska razstava je bila na Dunaju otvor-
jena meseca vel. travna ter je trajala do konca
rožnika. Obisk razstave, na kateri se je odmerilo
častno mesto tudi telovadbi, je bil velikanski. Proste
vaje in razne igre so se kazale praktično; izvajali
so jih dečki in deklice ljudskih in meščanskih šol
v svrho tega, da jih širše občinstvo bližje spozna.

Iz športnega sveta. Nov rekord v metanju
diska je dosegel Američan Sheridan pri strogi športni
kontroli, z metom v daljino 42'61 m.  — Dva praška
veslača (»Regata«) sta napravila v svojih čolnih
izlet v Draždane in sta rabila za 219 km  dolgo pot
16 3 / 4  ure. — Pri gorski telovadni slavnosti v Har-
kortu je bilo doseženih v skoku v višino 1'80/n,
v skoku v daljino 6 m, v zatoču kocke 6'50 m.  —
Znani angleški tekalecSchrub preteče vuri 18'878/rm.
— Svetovni rekordi v drsanju so sledeči: 500m v
45'/s sekunde (Oestlund, Frondhjem), 1000m v

1 min. 34 sekund (Oestlund, Frondhjem), 1500 m v

2 min. 22V 2  sek., 5000 m  v 8 min. 37 3 / 5  sek. (Eden,
Holandan) in 10000 m v 17 min. 50 3 / s  sek. (Oestlund,
Frondhjem). — Lepi uspehi so bili doseženi pri
slavnosti norveškega društva za gojitev športa v
Elmshornu, in sicer v teku na 150m je bil naj¬
hitrejši čas 18 4 / 5  sek., v zatočenju kamena v daljino
45'15/n, v zatoču kocke 6'50m, v metanju diska
34-50 m.

81

PREGLED GOJITVE TELOVADBE

SLOVENCEV NA SREDNJIH ŠOLAH.

STATISTIČNI IZKAZ SLO-

Pripomnje glej na naslednji strani!

84

VENSKEGA SOKOLSTVA.

85

PRIPOMNJE K STATISTIČNEMU IZKAZU.

*) Sokol v Celju nima telovadnice. Do lanskega leta jo je
imel v okoliški šoli. Ta telovadnica pa je v zdravstvenem
oziru tako slaba, da je obolelo več telovadcev. Radi tega je
društvo moralo to telovadnico opustiti in je sedaj takorekoč
brez strehe.

2 ) Naraščaj idrijskega Sokola telovadi : šolski dvakrat,
obrtni enkrat in dijaki dvakrat na teden.

3 ) Podporni člani mesečno 1 K, izvršujoči po 60 vin., žene
po 40 vin.

4 ) Izvršujoči člani mesečno 60 vin., podporni 1 K.

5 ) Izvršujoči člani mesečno 30 vin., podporni 50 vin.

6 ) Vaditeljski zbor enkrat.

7 ) Gojenke posebej dvakrat.

s) Šolski trikrat, obrtni enkrat.

9 ) Obrtni dvakrat, šolski v dveh oddelkih, vsak oddelek
dvakrat.

i°) Obrtni vajenci in kmečki dečki.

n ) Telovadci mesečno 50 vin., podporni člani 1 K.

12 ) Poleg teh sta še dve vaditeljski pomočnici in dve vadi¬
teljski pripravnici.

13 ) Telovadi v ljubljanski Sokolovi telovadnici.

14 ) Za podporne članice letno 8 K.

86

Slovansko Sokolstvo

KRATICE:

Ust. == ustanovljeno
st. == starosta
pst. = podstarosta
nač. = načelnik
t. = tajnik
zap. = zapisnikar
bi. = blagajnik
odb. = odborniki
nam. = namestnik
pr. r. = pregledovalci
računov
vad. = vaditelj
v. pr. = vaditeljski pri¬
pravnik

v. p. = vaditeljski po¬
močnik

pnač. = podnačelnik
or. = orodjar
arh. = arhivar

zZ. = zastopnik društva
v zveznem odboru
nZ. = namestnik za¬
stopnika

čl. = člani (število čla¬
nov)

tel. = telovadci

čl. v kr. = člani v kroju

nar. = naraščaj

o. nar. = obrtni naraščaj

š. nar. = šolski naraščaj

ž. = žene.

Pri funkcijonarjih vadi¬
teljskega zbora je v okle¬
pajih za imenom označeno,
ali je član vaditelj, vadi¬
teljski pomočnik ali pri¬
pravnik.

SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA.

Ust. 1.1905.

Sedež: Ljubljana.

Predsedništvo:  St. dr. Vladimir Ravnihar
(Ljubljana), I. pst. dr. Otokar Rybar (Trst), II. pst.
dr. Ovidon Sernec (Celje), nač. dr. Viktor Murnik
(Ljubljana), t. Bogumil Kajzelj (Ljubljana), bi. Ru¬
dolf Vesel (Ljubljana), zap.Bojan Drenik(Ljubljana).;
namestniki: Fran Perdan (Ljubljana), Viljem Rogelj
(Ljubljana); Viljem Vincenc (Ljubljana); pr. r. Julij
Novak (Idrija), Hinko Sachs (Kamnik), dr. Janko
Savnik (Trst).

87

Zastopniki društev: Dr. Josip Strašek, nam.
Benjamin Kunej (Brežice); Jože Smertnik, nam.
Mirko Meglič (Celje); dr. Josip Levpušček, nam. J.
Zadel (Gorica); Julij Novak, nam. Jan Gruden
(Idrija); Avgust Ludwig, nam. Radovan Strnad (Ilir¬
ska Bistrica); Lovro Humer, nam. Fran Bokal
(Jesenice); Hinko Sachs (Kamnik); Janko Sajovic,
nam. Jos. Cvar (Kranj); dr. Anton Švigelj, nam. Vilko
Bukovnik (Ljubljana); dr. Dragotin Chloupek, nam.
Lovro Petovar (Ljutomer); Avgust Kraigher, nam.
Rudolf Pevec (Mozirje); Vladimir Vojska, nam. Jos.
Reisner (Novo mesto); dr. Fran Piki, nam. Fran
Paternost (Postojna); dr. Jos. Fanagelj, nam. Josip
Mozetič (Prvačina); dr. Alojzij Franko, nam. Josip
Zavrtanik (Solkan); Ivan Zakotnik,-mam. Dragotin
Klobučar (Šiška); Humbert Maurin, nam. Anton
Muha (Trst); Ivan Dobrin, nam. Jos. Zupan (Tržič);
Janko Levstik, nam. Vek. Strajnar (Zagorje); Fran
Piki, nam. Jos. Hvalenc (Žalec); Josipina Kajzelj,
nam. Mila Vdovičeva (žensko telovadno društvo v
Ljubljani).

Vaditeljski zbor:  Nač. dr. Viktor Murnik
(Ljubljana), nam. nač. Jože Smertnik (Celje); vadi¬
telji: Miroslav Ambrožič (Ljubljana), Viljem Bu¬
kovnik (Ljubljana), Evgen Šajovic (Kranj), dr. Janko
Šavnik (Trst), Viljem Vincenc (Ljubljana); načelniki
slovenskih sokolskih društev: Janko Vidmar (Bre¬
žice), Lovro Skok (Domžale), Josip Zadel (Gorica),
Julij Novak (Idrija), Albert Domladis (Ilirska Bistrica),
Vinko Rabič (Jesenice), Ivan Poljak (Kamnik), Janko
Sajovic (Kranj), Bojan Drenik (Ljubljana), Fran
Stanjko (Ljutomer), Avgust Kraigher (Mozirje),
Fran Gregorc (Novo mesto), Fran Križe (Postojna),
Aleksander Kostnapfl (Šiška), Humbert Maurin
(Trst), Kristjan Šarabon JTržič), Miroslav Jesih
(Zagorje), Viljem Kukec (Žalec), Josipina Kajzelj
(žensko telovadno društvo v Ljubljani).

Nadzorniki:  Zvezni načelnik dr. V.'Murnik za
Ljubljano; Mir. Ambrožič za Domžale, Kamnik in
Šiško; Bojan Drenik za Idrijo, Ilirsko Bistrico, Kranj,
Novo mesto, Postojno, Z agorje in žensko telov

društvo v Ljubljani; Evgen Sajovic za Jesenice,
Kranjsko goro in Tržič; Jože Smertnik za vsa
društva na Štajerskem; Josip Zadel za društva na
Primorskem.

Zvezno glasilo:  »Slovenski Sokol«, urednik
dr. V. Murnik.

DRUŠTVA:

1.  Brežice (Štajersko): Ust. 1. 1904. — St. dr.
Josip Strašek, pst. Benjamin Kunej, nač. Janko
Vidmar, t. Josip Boečio, bi. Miha Balon, odb. dr. J.
Benkovič, dr. Šmirmaul, Jos. Holy, Ant. Levak, pr.
rač. Fran Lipej, Fran Lipej, Fran Gerec; zZ. dr. J.
Strašek, nZ. Benjamin Kunej, čl. 85, tel. 20, čl. v
kr. 32, o. nar. 15; telovadi se v ponedeljek, sredo
in petek od 9. do 10. ure. Članarina 60 vin. mesečno,
vpisnina 2 K. Orodje: drog, bradlja, konj, krogi,
priprava za skok, uteži, palice.

Vaditeljski zbor:  Nač. Janko Vidmar, zap.
Alojzij Hotko (v. pr.) or. Jos. Holy (v. p.), arh. J.
Boečio (v. p.); vad. pr. Fran Sikošek.

2. Celje (Štajersko): Ust. 1.1890. — St. dr. Josip
Karlovšek, pst. dr. Gvidon Sernec, nač. Jože Smertnik,
t. Anton Černe, bi. Mirko Meglič, odb. Maks Detiček,
Fr. Lončar, dr. Ljudevit Štiker, dr. Janko Sernec,
pr. r. Fr. Leskovšek, Jos. Jagodic; zZ. Jože Smertnik,
nZ. Mirko Meglič; čl. 115, tel. 27, čl. v kr. 75, o.
nar. 28; telovadi se v torek, četrtek in soboto
(redovne in proste vaje v veliki dvorani »Narodnega
doma«), Mesečnina 1 K, vpisnina 2 K.

Vaditeljski zbor:  Nač. Jože Smertnik, vad.
Tomo Burgstaler, Maks Detiček, Pavel Detiček,
vad. pr. Prostoslav Furlan.

3. Domžale (Kranjsko): Ust. 1. 1905. — St. Kri¬
stijan Engelman, pst. Fran Ravnikar, nač. Lovro
Skok, t. Jože Adamič, bi. Fran Kuhar, odb.JVlilan
Jenčič, nam. Stonič Ivan, pr. rač. Vekoslav Škofič.
Čl. 103, tel. 7, o. nar. 15.^ Telovadi se v torkih in
petkih od , / 2 9.  do 10. ure. Članarina 50 vin. mesečno,
vpisnina K 1'—, telovadnica meri: ploskev 18 m 3 ,
visokost 3'5 m.  Orodje: drog, bradlja, pripr. za skok.

89

4. Gorica (Primorsko): Ust. 1. 1887. — St. dr.
Dragotin Treo, pst. dr. Josip Levpušček, nač. Josip
Zadel, t. Fran Šolar, bi. Ivan Meljavec, odb. Ludovik
Kranjc, Mirko Koršič, Avrelij Bisail, pr. r. Andrej
Kopač. zZ. dr. J. Levpušček, nZ. J. Zadel; čl. 136,
tel. 32, čl. v kr. 40; telovadi se v ponedeljek, sredo
in petek od 1 / 2 9. do 10. ure. Članarina 60 vin.
mesečno, vpisnina 1 K, telovadnica meri: ploskev
18975 m 2 , vis. 7'5 m.

Vaditeljski zbor: Nač. J. Zadel, pnač. Ludovik
Kranjc, vad. p. Josip Saražin, Anton Malnič, Ivan
Vuga.

5. Idrija (Kranjsko); Ust. 1. 1897. — St. Jan
Gruden, pst. Fran Ciniburk, nač. Julij Novak, t.
Janko Šinkovec, zap. Dragotin Tavzes, bi. Andrej
Primožič, odb. Fran Krčnik, Ivan Pajer, Leopold
Pivk, pr. r. Srečko Kogej, Ivan Pivk; zZ. Julij Novak,
nZ. Jan. Gruden; čl. 106, tel. 28, čl. v kr. 36, žen
42, gojenk 22, o. nar. 6, š. nar. 32; telovadi se: člani
v ponedeljek, sredo in petek od 9. do , / 2 11. ure,
žene iste dneve od 6.— 1 / 2 8. ure; naraščaj a) učenci
v četrtek in soboto od '\ 2 1.  do '/ 2  8. ure, b) dijaki
v torek od 1 / 2 7. do 8. ure in v nedeljo od */ 2 11.
do 12. ure dopoldne, c) obrtni nar. v nedeljo od
V 2 4.  do 5. ure pop.; članarina: podporni 12 K,
izvršujoči 7'20 K letno; žene 4'80 letno, vpisnina
1 K; telovadnica meri: ploskev 180m 2 , visokost 6m.

Vaditeljski zbor: Nač. J. Novak, pnač. Fran
Krčnik (vad.), zap. Zdravko Albreht (vad.), bi. Janko
Šinkovec (vad.)

Društvo ima poseben veselični odsek.

6. Odsek idrijskega SokolavŽireh (Kranjsko);
Ust. 1.1905. — Predsednik Tomaž Žakelj, podpred¬
sednik Ivan Kavčič, t. Fran Bizjak, bi. Matevž Strlič,
odb. Ivan Kržišnik, Ivan Šubic; čl. 35, tel. 16, čl. v
kr. 16, o. nar. 14, š. nar. 10; telovadijo člani v po¬
nedeljek, sredo in petek od '/ 2 9. do 10. ure, naraščaj
v nedeljo popoldne. Članarina 1 K mesečno, vpis¬
nina 2 K. Telovadnica meri: ploskev 30m 2 , viso¬
kost 3 m.

90

7. Ilirska Bistrica (Kranjsko): Ust. 1. 1905. —
St. Josip Samsa, pst. Anton Tomšič, nač. Albert
Domladiš, tajnik Dragotm Val, bi. Radovan Strnad,
odb. Robert Bilc, Anton Žnidaršič, Kristijan Hodnik,
Anton Batista, Vinko Šket, pr. r. Ivan Jan, Vlado
Valenčak; zZ. Avgust Ludwik, nZ. Radovan Strnad;
čl. 74, tel. 18, čl. v kr. 14, o. nar. 16, telovadi se
v torek in petek od 8.-9. ure zvečer, vrsta sta¬
rejših bratov iste dneve od V 2 7. do ’/ 3 8.ure. Čla¬
narina: podporni člani 1 K, izvršujoči 60 vin. mesečno.
Telovadnica meri: ploskev Tim?,  visokost 3'40 m.

8. Jesenice (Kranjsko): Ust. 1.1904. — St. Lovro
Humer, pst. Fran Bokal, nač. Vinko Rabič, t. Mihael
Saiberger, bi. Mihael Artelj, odb. Karel Ažman, Jos.
Ravnik, Fran Pavlin, Simon Žmitek, pr. r. Ivan
Šlesinger, Fran Lipar; zZ. Lovro Humer, nZ. Fran
Bokal; čl. 60, tel: 37, čl. v kr. 41, nar. 13; telovadi
se v torek, četrtek in soboto od 8.—10. ure. Me-
sečnina 60 vin., vpisnina 1 K; telovadnica meri:
ploskev 96 m 2 , visokost 3'30 m.  Društvo ima pevski
in igralni odsek.

Vaditeljski zbor: Nač. V. Rabič, pnač. Karel
Ažman (vad.), zap. Simon Žmitek (vad.), bi. Karel
Ažman (vad.), or. Fran Ravnik (vad.), vaditelja Sil¬
vester Boštele, Fran Koblar, vad. p. Mih. Ažman,
Ivan Pristov, Josip Ravnik, vad. pr. Gabrijel Wutti.

9. Kamnik (Kranjsko): Ust. 1. 1905. — St. dr.
Alojzij Kraut, pst. Ivan Košir, nač. Ivan Poljak,
t. Blaž Logar, bi. Avgust Herman, odb. Hinko Sachs,
I. Potočnik, Ivan Eksler, Ivan Hudobilnik, pr. r.
Franc Stele; zZ. Hinko Sachs; čl. 76, tel. 8,. čl. v
kr. 24, telovadi se v ponedeljek, četrtek in soboto.
Članarina 50 vin. mesečno za podp. čl., 30 vin. za
izvršujoče člane, vpisnina 2 K.

Vaditeljski zbor:  Nač. Ivan Poljak, vaditelja
I. Kravs in J. Fincinger.

10. Kranj (Kranjsko): Ust. 1. 1896. — St. dr.
Josip Kušar, pst. Vinko Majdič, nač. Janko Sajovic,
t. Ivan Valenčič, zap. Josip Cvar, bi. Ivan Jagodic,
odb. Fran Ažman, Konrad Geiger, Ciril Pirc, pr. r.

91

Ivan Pirec, Ivan Švare; zZ. Janko Sajovic, nZ. Josip
Cvar; čl. 128, tel. 28, čl. v kr. 41, žen 16, gojenk
23, o. nar. 24, š. nar. 38; telovadi se: člani v po¬
nedeljek, sredo in petek od '/ 2 9.— V 2 IO. ure, vadi.
zbor v četrtek, žene v torek in četrtek od 5. do
7. ure, š. nar. v ponedeljek, sredo in petek od 5.
do 6. ure, o. nar. v nedeljo od.2. do 4. ure popoldne;
članarina 1 K mesečno, vpisnina 2 K; telovadnica
meri: ploskev 210 m 2 , vis. 4'45 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Janko Sajovic, pnač.
Fran Ažman (vad.), zap. Fran Benedik (vad. pr.),
or. Valentin Vester (vad. pr.), vaditelja K. Geiger,
Evgen Sajovic, v. pr. Jos. Cvar.

11. Kranjska gora (Kranjsko): Ust. 1. 1905.^
St. Iv. Žerjav, pst. Anton Slavec, nač. Ivan Slavec,
t. Rudolf Šinkovec, bi. Jurij  Jakelj, odb. Ivan Hribar,
Justin Černe, Anton Cvek, Mihael Benet, Josip
Jakelj; pregl. rač. Makso Razinger, Andrej Košir:
čl. 40, telovadi se v sredo, soboto, nedeljo.

12. Ljubljana (Kranjsko): Ust. I. 1863. — St.

dr. Viktor Murnik, pst. dr. Vladimir Ravnihar, nač.
Bojan Drenik, t. Leon Rogelj, bi. Pavel Skale, odb.
Viljem Bukovnik, Avgust Jagodic, dr. Fran Novak,
dr. Anton Švigelj, Rudolf Vesel,_pr. r. Fran Čuden,
Uroš Kersnik; zZ. dr. Anton Švigelj, nZ. Viljem
Bukovnik; čl. 606, tel. 60, čl. v kr. 110, o. nar. 30,
š. nar. (vštevši dijake) 90; telovadi se: člani v po¬
nedeljek, sredo in petek od ure; nar. v

torek in četrtek od '/ 2 9. do Val0. ure; članarina 1 K
mesečno, vpisnina 2 K; telovadnica meri: ploskev
300 m 2 , vis. 12 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Bojan Drenik, pnač.
dr. Viktor Murnik, vad. Miroslav Ambrožič, Viljem
Vincenc, v. pr. Janko Dimic, Josip Rihar, Edmund
Sever, Makso Rupnik, Ernest Windischer.

13. Ljutomer (Štajersko): Ust. 1. 1903. — St. dr.
Karel Chloupek, pst. Josip Rajh, nač. Franc Stajnko,
t. Franc Schneider, bi. Anton Mišja st., odb. Ivan
Tomažič, Janko Horvat, dr. Karel Grossmann, Janko
Dijak, pr. r. Janko Karba, Franc Zacherl; zZ. dr.

92

Karel Chloupek, nZ. Lovro Petovar; čl. 70, tel. 20,
čl. v kr. 60, žen 14, naraščaj (obrtniški in kmečki
dečki) 24; telovadi se: člani v torek in petek, žene
v ponedeljek in četrtek, nar. v nedeljo; članarina
1 K mesečno; telovadnica meri: ploskev 120 m 2 ,
vis. 5 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Franc Stanjko, vad.
Ignac Lipovec, Janko Vučko.

Društvo ima tamburaški zbor.

14. Mozirje (Štajersko): Ust. 1.1880.- St. Rudolf
Pevec, pst. Avgust Drukar, nač. Avgust Kraigher,
t. in bi. Rado Tušak, zap. Drago Paš, odb. Ivo
Lipold, Fran Holovar, Ignacij Šijanec, pr. r. dr. Jos.
Goričar, Ivan Verbič; zZ. Avgust Kraigher, nZ.
Rudolf Pevec; čl. 80, tel. 14, čl. v kr. 30; telovadi
se v ponedeljek, sredo, petek; članarina: izvršujoči
člani 2 K, podporni 4 K letno.

15. Novo mesto (Kranjsko): Ust. 1. 1887. — St.
Vladimir Vojska, pst. dr. Jakob Schegula, nač. Fran
Gregorc, t. Josip Germ, bi. Rado Jeglič, odb. Edmund
Kastelic, Josip Reisner, pr. r. Josip Morauc, Fran
Wokač; zZ. V. Vojska, nZ. Josip Reisner; čl. 121,
tel. 18, čl. v kr. 36; telovadi se v ponedeljek, sredo,
petek; članarina 60 vin. mesečno; telovadnica meri:
ploskev 126'07m 2 , visokost 7 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Fran Gregorc, pnač.
Dragotin Chiautta, vad. Viktor Kozina, vad. pr.
Lud. Papež, N. Šmid, Fer. Mikolič.

16. Postojna (Kranjsko): Ust. I. 1894. - St. dr.
Fran Piki, pst. Emil pl. Garzaroli, nač. Franjo Križe,
t. Franjo Kuttin ml., zap. Janko Prosenc, bi. Dra¬
gotin Vičič, odb. Andrej Baraga, Franjo Ditrih,
Janko Jež, pr. r. Fran Kuttin st., Makso Šeber;
zZ. dr. Fran Piki, nZ. Fran Paternost; čl. 110, tel. 6,
čl. v kr. 40, š. nar. 25; telovadi se v ponedeljek in
četrtek; članarina 60 vin. mesečno, vpisnina 2 K;
telovadnica meri: ploskev 72 m 2 , visokost 5'75 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Franjo Križe, pnač.
Janko Prosenc, vad. pr. Franjo Vilhar.

93

17. Prvačina (Primorsko): Ust. 1. 1890. — St.
dr. Josip Fanagelj, pst. Josip Mozetič, t. Ant. Zorn,
bi. Vinko TuSar, odb. Edvard Furlani, Jakob Gre¬
gorič, Jakob Zorn, pr. r. Ivan Šemolje, Rihard Orel,
Janez Gregorič; zZ. dr. Josip Fanagelj, nZ. Josip
Mozetič; čl. 80, tel. 28, čl. v kr. 15; članarina 4'80 K
letno, vpisnina 2 K.

Društvo ima pevski odsek.

18. Solkan (Primorsko): Ust. 1899. — St. dr.
Alojzij Franko, pst. Josip Zavrtanek, nač. Ivan
Leban, t. Štefan Fon, bi. Josip Zavrtanek, odb. And.
Ličer, A. Zavrtanek, 1. Doljak, Jos. Fon, A. Boškin,
J. Bašin, pr. r. Avg. Golob, A. Bitežnik; zZ. dr. Al.
Franko, nZ. Jos. Zavrtanek; čl. 185, tel. 35, čl. v kr.
75, o. nar. 15; telovadi se v torek, četrtek in soboto;
članarina 50 vin. mesečno, vpisnina 50 vin. mesečno,
vpisnina 1 K; telovadnica meri: ploskev 32 m-,
visokost 6 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Ivan Leban, pnač.
Josip Fon, zap. Štefan Fon, bi. Jos. Zavrtanek, or.
Josip Fon.

19. Šiška (Kranjsko): Ust. 1.1902. — St. Ivan
Zakotnik, pst. Franc Burger, nač. Aleksander Kostn-
apfl, t. Dragotin Mohar, bi. Franjo Flumer, odb.
Dragotin Klobučar, Rudolf Zahradnik; zZ. Ivan Za¬
kotnik, nZ. Drag. Klobučar; čl. 102, tel. 18, čl. v kr.
40, o. nar. 16, š. nar. 72; telovadijo člani v torek,
četrtek, soboto, nar. ob nedeljah v treh oddelkih;
članarina 6 K letno; telovadn. meri: ploskev 96 m 2 ,
visokost 4'5 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Aleksand. Kostnapfl,
pnač. Fran Železnik (vad.), zap. Stanko Legat (vad.),
bi. in or. Franc Novak (vad.), vad. pom. Slavina,
Fran Zajec, vad. pr. Al. Hladnik.

20. Trst (Primorsko): Ust. 1.1882. — St. dr. Oto¬
kar Rybar, pst. dr. E. Slavile, nač. Humbert Maurin,
t. Herman Furlan, zap. Vlad. Ternovec, bi. Fr. Ma¬
rušič, odb. Lud. Modic, Anton Muha, pr. r. Cando-
lini N., Hofer Fran; zZ. H. Maurin, nZ. Ant. Muha;
čl. 198, tel. 30, čl. v kr. 40, š. n. 20, gojenk 15; telo-

94

vadi se vsaki dan; članarina 1 K mesečno; teiov.
meri: ploskev 140 m 2 ,  vis. 6'5 m.

Vaditeljski^ zbor:  Nač. Humbert Maurin,
pnač. in or. dr. J. Savnik (vad.), bi. Ant. Muha (vad.),
vad. Vlad. Dekleva, Herm. Furlan.

21. Tržič (Kranjsko): Ust. 1. 1903. —„St. Mihael
Zaletel, pst. Ivan Mrak, nač. Kristjan Šarabon, t.
Franjo Meglič, bi. Josip Zupan, odb. Fr. Kristofek,
Jos. Luzar, Peter Smolej, Ivan Ješe, pr. r. Josip
Ster, Fran Stupica; zZ. Ivan Dobrin, nZ. Jos. Zupan;
čl. 82, tel. 14, čl. v kr. 20, o. nar. 10; telovadi se v
sredo in soboto od 8.—10. ure zveč.; mesečnina
20 vin., vpisnina 1 K.

22. Zagorje (Kranjsko): Ust. 1. 1890. — St. dr.
Tomo Zarnik, pst. Tomo Koprivc, nač. Miroslav
Jesih, t. Ferdo Poljšak, bi. Rudolf Ahčan, odb. Ivan
Bajcar, Slavoj Blažič, Ferdo Drnovšek, Lazar Halek,
Janko Levstik, Dragotin Kolenc, Matija Pelko, Ve¬
koslav Strajnar, pr. r. Ognjeslav Firm, Fr. Handelj;
zZ. Janko Levstik, nZ. Vekoslav Strajnar; čl. 93,
tel. 12, čl. v kr. 34, ž. 8, gojenk 7; članarina 40 vin.
mesečno, vpisnina 1 K; telovadnica meri: ploskev
38 m 2 ,  vis. 4'5 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Miroslav Jesih, pnač.
Dragotin Kolenc, or. Franjo Umek.

23. Žalec (Štajersko): Ust. 1.1903. — St. Edvard
Kukec, pst. Josip Brinar, nač. Viljem Kukec, t. V.
Vabič ml., bi. Fran Piki, odb. Josip Perger, Josip
Hvalenc, Fran Nidorfer, 1. Mikuš; zZ. Fran Piki,
nZ. Josip Hvalenc; čl. 69, tel. 46, čl. v kr. 15; telo¬
vadi se v torek in petek od l l 2 9.—'VjH. ure, čla¬
narina: podp. člani 1 K, tel. 50 vin.; telovadnica
165 m 2 ,  visokost 3'20 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Viljem Kukec, vad.
Fran Piki, Ivan Perger, Josip Hvalenc.

24. Žensko telovadno društvo v Ljubljani.
Starostka Franja dr. Tavčarjeva, pst. Milica Hri¬
barjeva, nač. Josipina Kajzelj, t. Mila Vdovič, bi.
Marija Skaletova, odb. A. Hudovernikova, C. Kauč-
nikova, M. Jebačinova, M. Perušekova, M. dr. Ko-

95

kaljeva, pr. r. A. Juvančičeva, M. dr. Pirčeva, zZ.
Josipina Kajzelj, nZ. Mila Vdovic; članic 51, tel. 12,
gojenk 75; telovadi se v sredo in soboto od */ 2  6.
do 8. v dveh oddelkih; članarina za podp. članice
8 K, za izvršujoče 12 K letno, vpisnina 2 K za
izvršujoče članice in gojenke. Društvo telovadi v
ljubljanski Sokolovi telovadnici.

Vaditeljski zbor:  Načelnica Josipina Kajzelj,
nam. Matilda Debevc, vaditeljice Rika Kokalj, Iva
Belič, Jelca Jebačin, Minka Jebačin, Bela Kaučnik,
Ženi Seunik, Vika Svetek, vadit, pomočnici Ana
Sever, Mici Sedej, vad. pripravnici Dana Rozman,
Marta Rojnik.

@ a

BIVALIŠČA SLOV. NAČELNIKOV.

Zvezni načelnik: dr. Viktor Murnik, Ljubljana.
Brežice: Janko Vidmar, Brežice, Narodni dom (št. 53).
Celje: Jože Smertnik, Celje, Narodni dom II.
Domžale: Lovro Skok, Domžale.

Gorica: Josip Zadel, Gorica, Gosposka ulica 7.
Idrija: Julij Novak, Idrija 78 (mestna hiša).

Ilirska Bistrica: Albert Domladiš, Ilirska Bistrica.
Jesenice: Vinko Rabič, Jesenice.

Kamnik: Ivan Poljak, Kamnik 91-92.

Kranj: Janko Sajovic, Kranj.

Ljubljana: Bojan Drenik, Ljubljana, Gledal, ul. 5, II.
Ljutomer: Fran Stajnko, Ljutomer 46.

Mozirje: Avgust Krajgher, Mozirje.

Novo mesto: Fran Gregorc, Novo mesto 80.
Postojna: Fran Križe, Postojna 162.

Solkan: Ivan Leban, Solkan št. 120.

Šiška: Aleksander Kostnapfl, Šiška.

Trst: Humbert Maurin, Trst, Via S. Francesco 22.
Tržič: Kristjan Šarabon, Tržič 74.

96

Zagorje: Miroslav Jesih, Toplice 12.

Žalec: Viljem Kukec, Žalec.

Žensko telovadno društvo v Ljubljani: Josipina
Kajzelj, Ljubljana, Pred škofijo.

ES ES

ČEŠKA SOKOLSKA ZVEZA.

Ust. I. 1889.

Sedež: Praga.

Predsedništvo:  St. dr. J. E. Scheiner(Praga),
I. pst. dr. Per. Fiša (Brno), II. pst. in nač. dr. J. Va-
niček (Smichov), t. Fr. Mašek (Vysočany), nam.
zap. dr. A. Sobotka (Zbraslav), bi. Eda Waraus
(Vysočany), nam. nač. Rudolf Bilek (Vyšehrad), nam.
t. Vaclav Kukan (Praga).

V tej je združenih 38 žup (na Češkem 25, na
Moravskem in Šlezkem 12, na Spodnjeavstrijskem 1),
s 671 društvi. V teh društvih je 53.000 članov,
izmed teh 13000 telovadcev, 7500 naraščaja, 6200
gojencev, 6600 žen, 2500 gojenk, 3210 vaditeljev.

HRVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA. •

Ust. 1.1904.

Sedež: Zagreb.

St. dr. pl. Stjepan Miletič, nač. Dragotin Sulce.

POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA.

Ust. 1.1892.

Sedež: Lvov.

VELIKOPOLJSKA SOKOLSKA ZVEZA.

Ust. 1.1893.

Sedež: Poznanj.

97

SLOVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRU¬
ŽENIH DRŽAVAH V AMERIKI.

Ust. 1.1896.

NARODNA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ.
DRŽAVAH V AMERIKI.

Sedež: New York.

POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ.
DRŽAVAH V AMERIKI.

Ust 1.1904.

Sedež: South-Bend, Ind.

DRUŠTVA.

Na Srbskem: Beligrad, Niš, Pirot, Vran.

Na Bolgarskem: Sredec, Kustendil, Plovdiv,
Gabrova, Varna.

Na Ruskem: Kijev, Moskva, Petrograd, Dubno.
Na Ogrskem: Budimpešta.

Na Nemškem: Avgsburk, Berolin, Draždane,
Hamburk, Lipsko, Monakovo, Norimberk, Pirna.
Na Francoskem: Pariz.

Na Angleškem: London.

Oglasi  g)

©

B lago za sokolske obleke
in haveloke

Humpolško sukno in loden
Damski lodni

Modno sukno za obleke iz
čiste ovčje volne

priporoča

KAREL KOCIflN

tog. zo suhnov Humpolcu (ČBšho)

lino m volneno blago

za gospode, modno blago, lodni
za lovske, gozdarske in civilne
oble ke, blago za različne uniforme,
_beli flanel i. t. d. priporoča

].  SkorkoVsky

Humpalec (Šeško).

Vzorci sta zahtevo franko.
= Soiidtia postrežba. =

Naj cenejša
in največja do¬
mača eks-
portna tvrdka!

Razpošiljanje
švicarskih ur
na vse kraje
sveta!

H. SUTTNER

LJUBLJANA, Mestni trg nasproti rotovža

preje v Kranju,

Naznanilo preselitve.

Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v
glavno mesto Ljubljano in otvoril na Mestnem trgu, na¬
sproti rotovža veliko nanovo urejeno prodajalno, z naj¬
večjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga.
Torej je priložnost cenjenim odjemalcem, da si osebno lahko
izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo
prodajalno, v kateri se nahaja ne samo blago, katero je na¬
vedeno v cenilniku, ampak ogromna izber vseh različnih, mo¬
dernih ur, kakor: žepnih, salonskih in stenskih ter budilk,
briljantov, zlatnine in srebrnine po konkurenčnih cenah.
Ker vse blago nakupujem zagotovi denar in tudi prodajam blago
za gotovi denar, zato mi je posebno še vsled ogromnega prometa
mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah.

Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje za¬
upanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti
moji trgovini svojo naklonjenost.

Z velespoštovanjem J-J^ SllttneP.

Opomba: Prosi se, da se blagovolijo pošiljati odslej vsa
naročila in dopisovanja na naslov: H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg.

® Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. 9

H. Miter p Ljubljani.

Prave švicarske ure, zlatnina in srebrnina, kakor
tudi stenske ure in budilke v največji izberi solid¬
nega, trpežnega izdelka po najnižjih cenah. Bodisi
ura najnižje ali najvišje cene, jamčim za njo dve
leti. Vsaka ura je natančno preizkušena. Radi
poštene postrežbe in dobrega blaga je moja
tvrdka znana po celem svetu. Zahtevajte naj¬
novejši cenik, kateri obsega blizo 1000 slik; pošlje
se ga zastonj in poštnine prosto.

■n Špecijaliteta: Sokolske verižice za ure,
wmmm  nikelnasta 85 kr., srebrna gld. 2-90.

9  Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. 9

Jvtarija f)renik

trgovka v Ljubljani

na Kongresnem trgu

priporoča obleko za telovadbo in
druge potrebščine za sokolsko
uniformo.

Statistični zapisnih

za sokolska društva

v platno vezan, za 6 ali 3 vrste. Cena
večjemu za 6 vrst 4 K, manjšemu za
3 vrste 3 K. Zapisnik zadošča za 2 leti.
Naročila na:

Vaditeljski zbor Sokola

v Kranju.

Prot! zobobolu in gnilobi zob

izborno deluje dobro znana

...  antiseptična ==

Melusine ustna in
zobna voda

ki utrdi dlesno in odstranjuje
neprijetno sapo iz ust.
i steklenica z navodilom i K.

Blagorodnemu gospodu M. Levsteku,
lekarnarju v Ljubljani.

Vaša izborna Melusine ustna in zobna
voda je najboljše sredstvo zoper zobobol,
odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je ne-
prekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato
jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem
pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melusine
ustne in zobne vode.

Dovolim, da to javno oznanite, ker je
res hvale vredno.

Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1905.

Dež. lekarna Mil. Leusteka

v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1

poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubilejnega mostu.


Cene nizke,

Trgovina z železnino in spec. blagom

na drobno in debelo

.MERKUR*

Peter Majdič v Kranju

priporoča

veliko zalogo različnega paličnega železa, šin,
podvozi, voznih peres, pakfan, bakrene, me¬
dene, cinkaste, pocinjene, pokositrene in druge
železne pločevine. — Žico, žičnike in kovane
žeblje. — Vsakovrstno rokodelsko in polje¬
delsko orodje, osobito pljuge, slamoreznice,
žage, pile, trame in druge kose. — Stavbinske
potrebščine, kakor: okove za okna, vrata,
vedno sveži Roman- in Portland-cement, tra¬
verze (nosilci), železniške relze, cevi iz kamen-
šice za stranišča, dimnike, trsje za obijanje
stropov, karbolinej, strešna lepenka itd. —
Vodnjake (trombe) ter različne vodovodne
cevi. Nadalje štedilnike,železne peči, kuhinjsko
posodo, vlite kotle in bakrene kotle za žganje
kuhati. Tehtnice, železne in bakrene uteži.
Puške in samokrese. Dobro pozlač. nagrobne
križe. Velika izber različnih visečih, stenskih
in drugih svetilk. Zaloga nepremočljivih voznih
plaht in pokrival za komate. Prodaja špece¬
rijskega blaga, špirita in dež. pridelkov. Zaloga
različnih barv, firneža, lakov in terpentina.

Prodaja Tomaževe žlindre in kajnita, klajnega
apna in redilnega praška.

Postrežba točna.


Vzorce na zahtevo franko.

Leopold Brdlth

in sinovi

tovarna za sukno in volneno blago

v Žirovnici na Češkem

priporoča cenjenim sokolskim društvom

Mago lastnega izdelka

za sokolske kroje (surke, hlače, have-
loki), izdelane po predpisu Č. O. S.
Najtrpežnejše po zmernih cenah. —
Za stanovitnost barv se jamči.

Vzorce na zahtevo franko.



Najstarejša manufakturna
trgovina v Kranju

FEHD. SAMIC

priporoča

razne sokolske potrebščine, kakor
tudi svojo bogato zalogo sukna,
volnenega blaga za ženske obleke,

bombažastega blaga, platna i. t. d.

(§  "V e)

SEVDL1N

najboljša

ustna voda

se dobi povsod.

Najizvrstnejše in najboljše tamburice (glasbeno orodje)

izdeluje in razpošilja

prva sisečka tovarna tamburic

T- STJEPIJSIU

Sisek (Hrvaško).

Ta tovarna je bila odlikovana na pariški raz¬
stavi leta 1900 in na milanski leta 1896.

Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsako¬
vrstne sekirice (note) za različne inštrumente v
zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare,
mandoline, harmonike in okarine. V isti tovarni
izhaja tudi strokovni list „Ta m b u r i ca“ po
enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z
glasbeno prilogo vred.

Za vsaki inštrument se jamči. - Velik cenik s
slikami se pošlje na zahtevanje zastonj.

Prohop Shorhovshy km

Glasovita tovarna lodna in modernega
sukna iz čiste ovčje volne

v Humpolcu na Češkem.

Priporoča se sukno. za sokolske obleke in
za sokolske haveloke ter tudi za druge
vrste obleke.

Vzorci se pošiljajo gratis in franko.

Giro-konto pri Ljubljanski kreditni
banki.

3EHNE3 BAHOVEC

Marijin trg Ljubljana Marijin trg

Filijalka: Resljeva cesta št. 7.

0  0

Zaloga vsakovrstnega papirja, pečat¬
nega voska, peres, svinčnikov itd.

0  0

Založnik peres družbe sv. Cirila in
Metoda.

0  0

Zaloga kipov slovenskih literatov.

0 0

Tovarniška zaloga šolskih zvezkov,
trgovskih in poslovnih knjig.

0  0

Založništvo nastenskih tabel za
Črnivčevo računico.

0  0

Zaloga šolskih in molitvenih knjig,
svetih podobic itd.

Poštno-čekovni račun št. 863.511.

@<gg)Cgt3)<

Strokovna trgovina.

Založnik sokolskih potrebščin

Vaclav Kodel

Praga II. Sokolska cesta 35, nasproti
praške Sokolovne

priporoča bratskim jugoslovan¬
skim društvom za telovadbo hlače,
jopice, čevlje, pasove, obleke za
telovadke, blago za slavnostne
obleke, čepice, pasove, surke in
vrvice, rdeče srajce itd., blago za
žensko telovadno obleko, blago
za trikot-hlače, za haveloke in vse
druge sokolske potrebščine.
Lastni izdelek. Cenik pošljem na
zahtevo.

Založnik vaditeljskega zbora
„Praškega Sokola 11 .

za šolo  7,  8,  10,
12 in 14 K.
za  orkester  v

skrinjici z lo¬

kom št. 0: 18 K,
št. 1 : 20 K,

št. 2 : 24 K,

št. 3 : 30 K,

št. 4 (posebno
fine): 40 K.
koncertne v skrinjici z lokom: lit. A: 50 K,
lit. B: 60 K, lit. C: 80 K, lit. D: 100 K,
lit. E: 130 K, lit. F: 150 K.

Najboljša godala iz lesa in kovin

m sinovi

v Kralj. Brad

Sl _s°z_

l@

C. kr. priv.

avstr.

zavarovalna družba

Dimov m  Dunaju,

ustanovljena leta 1867,
zavaruje: a)  škodo proti požaru glede

premičnin in nepremičnin,
b ) proti transportnim škodam,
e) sklepa zavarovalne pogodbe
na življenje, rente itd.,

d)  zavaruje proti razpoku
stekla,

e)  proti vlomu in tatvini,

f ) proti škodi provzročeni po
toči.

Glavni zastop za Gorenjsko je v Kranju.

Pojasnila v zavarovalnih zadevah,
daje radovoljno


RUDOLF KORAL],

glavni zastopnik.


&

IS

Sokolski dom

n  v Celju n

je za razvoj Sokolstva
oo Štojershem nepre¬
glednega pomena.
CELJSKI SOKOL jz danes
brez streho, BREZ TELO-
VODNICE.

Brstje Sokoli!
Spominjajte se v veselih
dražbah

FR. ČUDEN, Ljubljana

urar in trgovec z zlatnino ter srebrnino

Prešernove ulice, nasproti fran?išk. samostana.

Najtopleje priporočam svojim cenj. odjemalcem
najnovejše ter najfinejše srebrne žepne ure po
jako nizkih cenah, z znamkami:

„Tavannes Watsch Co.“ in „Union“
posebno pa „KIassig“,

koje sem na novo izbral osebno v Švici!

O O O

Koncem oktobra 1906 izidejo popolnoma novi
ceniki najnovejšega blaga po jako nizkih cenah in
se bodo pošiljali brezplačno ter franko.

Manufakturna trgovina

v

Česnih E Milavec

Ljubljana, Lingerjeve ulice

===3 priporoča &====

predpisano blago za so=
kolske obleke (ševiot) in
loden za pelerine, istotako
predpisano platno za te=
m m  @ @ lovadke. @ © m m  ©
V zalogi imava nove vrste
blago za sokolske obleke
(ševiot). Za barvo in kakovost
© © @ @ @ @ se jamči, aaaaaa

Cene najnižje.

Mestna hranilnica

v Kranju

obrestuje hranilne vloge po 4%

brez odbitka novega rentnega davka, katerega
plačuje hranilnica iz lastnega, in pripisuje
narasle obresti vsakega pol leta, ne da bi bilo
strankam zglašati se radi tega pri hranilnici.

Za varnost hranilnih vlog jamči poleg
lastnega rezervnega zaklada mestna občina
Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso
svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge
res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to
hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih
otrok in varovancev.

Hranilnica posoja na zemljišča po 5°/ 0  , j
na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da |
na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma J
poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje hranilnici vsakega pol leta po 3 krone.

Splošni rezervni zaklad 148.000 kron
posebni „ „ 19.000 „

Koncem avgusta 1906: Stanje hranilnih
vlog 4,108.000 kron, posojil na zemljišča
2,333.000 kron.

P. n. trgovci pozor!

Doktorja pl. Trnkoczyja

redilni priseli za prašiče, rogato
živino itd.

se dobi le pod imenom

MASTI N.

Prodajalna cena 50 h za 1 zavitek,
250 zavojev franko 62 K 50 h, torej,
čisti dobiček 62 K 50 h; 45 zavojev
franko po pošti 14 K 40 h, dobiček
8 K 10 h; 15 zavojev za poskušnjo,
nefrank. 4 K 80 h; dobiček 2 K 70 h.
(slednji kot poštni zavoj pod 5 kg)
proti povzetju ali predplačilu zneska.
Plakati in reklamni listi zastonj v vsakem jeziku.

Tovarniška zaloga

lekarna Trnkoczy, Ljubljana.

GRAND P R I X !

London, Pariz, Rim in Dunaj.

Najvišje odlikovanje!

/ Ljubljanska kreditna banka

| v Ljubljani

Deln. glavnica K 2,000.000.
Rezervni zaklad K 250.000.

se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče
transakcije, katere je pripravljena najkuiantneje
izvršiti.

Denarne vloge sprejema na knjižice in v teko¬
čem računu, ter jih oorestuje po 4 od sto.

Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko
poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. —
Sprejema

Naročila na vrednostne papirje, preskrbuje
Nakup in prodajo vseh vrst rent, zastavnih
pisem, prijoritet, delnic in srečk. Pri nakupu vred¬
nostnih papirjev za

Vojaške ženitninske kavcije se ozira v prvi
vrsti na kolikor mogoče visoko obrestovanje in
preskrbuje vse tozadevne manipulacije.

Predujme na vrednostne papirje daje proti
primernim obrestim; sprejema

Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško
in inozemske borze, katere najkuiantneje izvršuje.

Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi
nakaznice na vsa mesta.

Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi
pogoji.

Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje
proti kurzni izgubi pri izžrebanju.

Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v
Depot in oskrbo vrednostne'papirje. Prodaja
večje

Srečke na tekoči račun; v tem slučaju vloži
kupovalec na račun 20—30 od sto kurzne cene in
ostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih.
Izvršuje najkuiantneje

Izplačila za vsa tu- in inozemska mesta.
Blagovni oddelek se peča s prodajo sladkorja.
Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto.

Ravnateljstvo.

Podružnici v Spljetu in Celovcu,



(C _

J) (§>

k

Založena 1847. Založena 1847.

Tovarna pohištva

LJUBLJANA

1 1 NAGLAS

S >

— 6i

b ■+■»

J

‘H.

5

6  S

bJO >t/J
O CS
^ *v?

N S
f-

Zaloga priprostega in najfinejšega lese¬
nega in oblazinjenega pohištva, zrcal,
strugarskega in pozlatarskega blaga, po¬
hištvene robe, zaves, odej, preprog,
zastiral na valjcih, šaluzij.

Otroški vozički, železna in vrtna
oprava, nepregorljive blagajnice.

Stanje hranilnih vlog:
22 milijonov kron.

o (cj -

O

Rezervni zaklad:
760.000 kron.

~0) o

Mestna hranilnica ljubljanska

■ —  v lastni hiši t-= . _

v Prešernovih ulicah št. 3

poprej na Mestnem trgu zraven rotovža

sprejema hranilne vloge vsak delavnik “
od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do =
4. ure popoldne, jih obrestuje po 4  °/ 0
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa¬
kega pol leta h kapitalu. Rentni davek
od vložnih obresti plačuje hranilnica
iz svojega, ne da bi ga zaračunila
== vlagateljem. ===

Za varnost vlog jamči poleg last¬
nega rezervnega zaklada mestna
občina ljubljanska z vsem svojim
premoženjem in vso davčno močjo.

Da je varnost vlog popolna, svedoči
zlasti to, da vlagajo v to hranil¬
nico tudi sodišča denar mladoletnih
otrok in varovancev.

@ @

Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom
c. kr. poštne hranilnice.

Posoja se na zemljišča po 4 3 /4%, na menice in na
vrednostne papirje pa po 5°/o na leto.

Q)  O (C)'

IBBlBi

K. PUCmK

a v KRANJU m

NAJSTAREJŠA IN NAJSOLID-
NEJŠA KROJAŠKA FIRMA

SE PRIPOROČA V IZDELOVANJE
VSAKOVRSTNIH NAJFINEJŠIH
OBLEK PO NAJMODERNEJŠEM
KROJU.


Na stotine pohvalnih pisem, diplom in odlik.

Prva tovarna za telovadno orodje

br. J.  VlNDYŠfl v PRfKal

Smichov-Vinohradska ulica

dobavlja telovadno orodje, narejeno po lastnih, od nobene
druge tovarne prekošenih vzorih in izborne kvalitete skoraj za
vsa sokolska društva v deželah češkega kraljestva in po drugod,
za šole, vojaške zavode itd.

Nnnnet I Patentna bradlja na kolescih ter llnnnef I
nUVUui ! patentna bradlja razložna, konji, llUifUul l

- koze in drugo težje orodje na kolescih. -

Prireja cele telovadnice po lastnih načrtih, ki so se
povsod obnesli. Dobavlja posamezno telovadno orodje, orožje
in druge potrebščine za borjenje, orodje za igre. Vse naj¬
bolje izvršeno in s popolnim poroštvom.

Cene zelo nizke, obroki po vzajemnem dogovoru.
Ilustrovane cenike, načrte in proračune pošiljam na
zahtevo zastonj.

SE PRIPOROČA

HOTEL

,N0VR POŠTR'

RUD. JEGLIČ V KRANJU.

ČEVLJARSKA DELAVNICA

brata

1 Z9ML]EH-n

KTS LjuBLjnnn .ets!

B m  • I »o 1  • • 9  9

Priporoča se za vsa v njegovo
00  stroko spadajoča dela. 00

Izdeluje predpisane telovadske
S in prave gorske čevlje. O

b

d b

d b

Založništvo L. SC5WEMTMER

priporoča nastopne knjige:

Aleksandrov (Murn), Pesmi in romance,  broš. K 3-50, eleg.
vezane 5 K.

: škerc A., Zlatorog.  Planinska pravljica iz Trente, , broširana
K 160, eleg. vez. 3 K.

Aškerc A., Mučeniki.  Slike iz naše reformacije, broš. 3 K,
eleg. vez. K 4*50.

Cankar Ivan, Vinjete.  Broš. K 3 f 60 eleg. vez. K 4'60.

Cankar Ivan, Jakob Ruda. Drama.  Broš. K 1'20.

Cankar Ivan Za narodov blagor. Komedija.  Broš 2 K, eleg.
vez. 3 K.

Cankar Ivan, Knjiga za lahkomiselne ljudi.  Broš. K 2;50,
eleg. vez. K 3 50.

Cankar Ivan. Kralj na Betajnovi. Drama.  Broš. 2 K.

Cankar Ivan, Erotika.  Broš. 2 K, eleg. vez. K 3 20,

Cankar Ivan, Hiša Marije Pomočnice.  Broš. 2 K, eleg. vez. K3‘50.

Cankar Ivan, Gospa Judit.  Broš. 2 K, eleg. vez. K 3 20.

Cankar Ivan, Nina.  Broš. 2 K, eleg. vez. K 3 50.

Čehov Anton, Momenti.  Broš 3 K, eleg. vez 4 K.

Jelovšek Ernestina, Spomini na Prešerna.  Broš. 2 K, eleg,
vez. K 3’40.

Ilešič Fran, Prešeren in Slovanstvo.  Broš. 70 vinarjev.

Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini.  Broš. 50 vin.

Kersnik Janko, Zbrani spisi.  Broširana izdaja. Dosedaj
izšlo 8 snopičev po K 2'50.

Kersnik Janko, Zbrani spisi.  Vezana izdaja. Dosedaj izšli
4 zvezki, elegantno v platno vezani po 6 K, v pol francoski
vezbi po 7 K.

Kette Dragotin, Poezije.  (Razprodano; nova izdajase pripravlja.)

Kocbek Fran, Pregovori, prilike in reki.  Broš. 60 vinarjev.

Kveder Zofka, Iz naših krajev.  Broš. K 2-50, eleg. vez. 4 K.

Murnik Rado, Navihanci.  Broš. K 2*50, eleg. vez. K 3'50.

Murnik Rado, Buček  v strahu.  Burka. Broš. 70 vin.

Poljanec Ljudmila, Poezije.  Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K.

Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc. Broš. K 1*40, elegantno
vezana Elzevir izdaja 3 K.

Rozman, Testament.  Narodna igra po romanu Janka Kersnika.

* Broš. K v l -40.

Šorli Ivan, Človek in pol.  Broš. K 2-50, eleg. vez. K 3 50.

Trdina Janez, Bahovi huzarji in Iliri.  Broš. 3 K, elegantno
vezana K 4 - 50.

Trdina Janez, Bajke in povesti,  I. zv. Broš. 2 K, elegantno
vezana K 3-20.

Trdina Janez, Bajke in povesti,  II. zv. Broš. 2 K, elegantno
vezana K 3-20.

Vošnjak Bogumil, Na razsvitu. Ruske študije.  Broš. 4 K,
elegantno vezana K 5*50.

Vseučiliški zbornik Broš. 4 K.

Zupančič Oton, Čaša opojnosti.  Broš. 2 K. eleg. vez. 3 K.

Zupančič Oton, Čez plan.  Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K.


u

M. PIRC

trgovina z mešanim blagom

tik župnijske cerkve v KRANJU

priporoča

svojo zalogo raznovrstnih tkanin,
= zlasti domačega platna. ~~r
Obenem opozarja na svojo

bapvanijo v Knanju

Savsko predmestje št. 27.

S

Priznalna pisma na razpolago.

Fran Ks. Casper

Soteska 8 Ljubljana Soteska 8

v bližini realke.

Zaloga vsakovrstnih hišnih oprav, oprav za
spalne, jedilne sobe in vseh vrst tapecira¬
nega pohištva, naslonjačev, otomanov itd.

Specijaliteta; Vakovrstne rolo, šaluzine,
lesene in železne valjčne zastore.
Prevzema naročila za telovadne blazine iz
kokosove trave v poljubnih velikostih.

Ceniki, vzorci in proračuni zastonj.

Vprid družbesB-CirilainfliEtodal

Prva domača slovenska pivovarna

G. fluerMMM

v Ljubljani, Wolfove ulice 20

ustanovljena 1.1854 in odlikovana
na razstavah živil v Parizu in Lon¬
donu z najvišjim odlikovanjem
»grand prix« in zlato kolajno ter na
svetovni razstavi v Liege

priporoča

sl. občinstvu in spošt. gostilničarjem

svoje izborno marčno pivo v
sodcih in steklenicah.

m

1

iiJijMMiJ

Gričar S Mejač

Ljubljana, Prešernove ulice 9.

@ © ©

Velita zaloga izgotovljenih oblet

za gospode, dečke in otroke.

© © ©

® ® Konfekcija za dame. © s

© © ©

Solidno blago po čudovito nizkih cenah.

Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine

© © © © @ © © prosto. © © @ © © © ©

fflffiMfflfflfflffiSI

s

j

j Milko Krapeš

o o a @ © o @j urar 121 @ s @ @ @

^ Ljubljano, Mičen trg 3. ^

(Pri železnem mostu.)

Priporoča slav. občinstvu svojo bogato
zalogo različnih stenskih in žepnih ur,
verižic, prstanov in uhanov.

Staro srebro in zlato kupujem, ali pa
vzamem v zameno.

Popravila izvršujem točno, solidno in po
nizki ceni.

Za vsako kupljeno ali popravljeno uro

( ----—--v

Mizarsko podjetje

z električno silo brata

Matija Bžman-a

v Kranju

a a a se priporoča a a a

v nabavo telovadnega
orodja, kakor tudi hišne
oprave in vseh v to stroko
a spadajočih izdelkov, a

_____

Kavarna in restavracija

ŠVICRRIJR

==  Ljubljana =

Nad parkom ,/Tivoli"

Najlepša stran Ljubljane

Velik naravni park

Gorka in mrzla jedila vsak čas.
Izborna naravna vina, vedno sveže
in dobro vležano marčno pivo. —
Švicarija je oddaljena 8 minut od
c. kr. poštnega in brzojavnega urada
in lahko dostopna. -— Telefon št. 105.