5LOVEH5KI 50K0LSKI KOLEDRR ZR LETO 1907 S SI UREDIL MIROSLAV AMBROŽIČ VADITELJ »SOKOLA" V LJUBLJASII V KRANJCI 1906 IZDAL IN ZALOŽIL VADITELJSKI ZBOR »SOKOLA" V KRANJU. TISK J. BLASNIKfl tiASLEDMlKOV V LJUBLJANI. Koledar za 1. 1907 e> <9 ' . Leto 1907 je navadno in ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan. Judovsko leto 5667/5668, turško leto 1324/1325. @ £5 Zlato število. 8 Epakta.XVI Solnčni krog. 12 Rimsko število . 5 Nedeljska črka . F O o PREMIČNI PRAZNIKI. Ime Jezusa . Septuagesima Pepelnica . . Velika noč . Križevo . . Vnebohod Binkošti . . Sv. Trojica . Sv. rešnje telo Srce Jezusovo Angel varih . Ime Marijino . . . 20. prosinca ... 21 . » . . . 13. svečana . . . 31. sušca 6., 7. in 8. vel. travna . . . 9. » . . . 19. » . . . 26 . » . . . 30. . . . 7. rožnika . . . 1. kimovca . . . 15. 5 Rožnovenska nedelja Posveč. cerkva . . 1. adventna nedelja . 6. vinotoka 20 . » 1. grudna. d s Od božiča do pepelnične srede 1 dan. d 0 je 7 tednov in NORMNI DNEVI. aj Ples je prepovedan: Zadnje tri dni velikega tedna, velikonočno ne¬ deljo, binkoštno nedeljo, na dan sv. rešnjega tel., 24. grudna, t. j. na sveti večer, in 25. grudna, t. j. o božiču. b) V gledališčih se ne sme igrati: Zadnje tri dni velikega tedna, na dan sv. reš¬ njega telesa in 24. grudna. c) Gledališke predstave in koncerti v dobrodelne namene se smejo prirejati samo s privoljenjem kompetentnih oblastev: Velikonočno nedeljo, binkoštno nedeljo in o božiču. d 0 POČ1TNI DNEVI PRI SODNIJAH so vse nedelje in prazniki ter od 15. mal. srpana do 26. vel. srpana. d d ZAŠČITNIKI DEŽEL, ki se praznujejo v avstro-ogrski državi. V Bukovini: Janez Novi (14. rožnika). Na Češkem: Ivan Nepomuk (16. vel. travna) in Vaclav (28. kimovca). V Dalmaciji: Spiridion (14. grudna). 6 \ V Galiciji: Stanislav (7. vel. travna) in Mihael (29. kimovca). Na Go r n j eavst r i j skem: Leopold (15. listo- pada) in Florijan (4. vel. travna). Na Hrvaškem: Ilija (20. mal. srpana) in Rok (16. vel. srpana). Na Koroškem: Jožef (19. sušca) in Egidij (1. kimovca). Na Kranjskem: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. mal. travna). Na Moravskem: Ciril in Metod (5.mal.srpana). Na Ogrskem: Štefan (20. vel. srpana). Na Primorskem: Blaž (3. svečana) in Jožef (19. sušca). Na Sedmograškem: Ladislav(27.mal.srpana). V Slavoniji: Ivan (24. rožnika). Na Solnograškem: Rupert (24. kimovca). Na Spodnjeavstrijskem: Leopold (15. listo- pada). V Slezi ji: Hedvika (15. vinotoka). Na Štajerskem: Jožef (19. sušca). Na Tirolskem: Jožef (19. sušca) in Vigilij (26. rožnika). V Trstu: Just (2. listopada). 0 0 LETNI ČASI. Pomlad se prične 21. sušca ob 6. uri 53 minut zvečer. Poletje se prične 22. rožnika ob 3. uri 20 minut zvečer. Jesen se prične 24. kimovca ob 6. uri 7 minut zjutraj. Zima se prične 23. grudna ob 12. uri 50 minut zjutraj. @ a 7 SOLNČNI IN LUNINI MRKI. V letu 1907 mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat. 1. Solnce mrkne popolnoma dne 14. prosinca; začetek ob 4. uri 53 min. zjutraj, konec ob 9. uri 18 minut dopoldne. Vidno razen severnih delov v celi Aziji, v severovzodni Afriki in vzhodni Evropi. 2. Luna mrkne deloma (0'715 premera) dne 29. prosinca; začetek ob 1 uri 6 minut popol¬ dne, konec ob 4. uri 10 minut popoldne. Mrk je viden v severni Ameriki, na Tihem oceanu, v Avstraliji, Aziji, na Indijskem oceanu in v vzhodni Evropi. 3. Solnce mrkne obročasto dne 10. malega srpana; začetek mrka ob 1 uri 35 minut popoldne, konec ob 7. uri 14 minut zvečer. Vidno v južnem delu Atlantskega morja, južni Ameriki in vzhodnem delu Tihega oceana. 4. Luna mrkne deloma (0'620 premera) dne 25. malega srpana. Začetek mrka ob 4. uri 4 minute zjutraj, konec ob 6. uri 41 minut zjutraj. Mrk se vidi v zahodni Evropi, Afriki, na Atlantskem morju, v celi Ameriki in vzhodnem delu Tihega oceana. Poleg tega prehaja Merkur mimo solnca dne 14. listopada in se bode videl na njem kot črna pika; vstopi ob 11. uri 24 minut dopoldne, izstopi ob 2. uri 50 minut popoldne. Prehod se bode videl povsod, kjer je ta čas solnce vidno, torej tudi pri nas. s a LETNI VLADAR MERKUR. Merkur je solncu najbližji planet. Vidimo ga samo kratek čas ob jutranjem in večernem mraku. Njegov ekvatorijalni premer meri4786 km. Od zemlje je oddaljen 79—218 milijonov km, od solnca iz- srednje 57,900.000 km. Za pot okoli solnca rabi 8 87 dni, 23 ur in 15'7 minut. Merkur je lepo svetla zvezda, doseže svetlost najsvetlejše stalnice. Nje¬ gova gostota znaša 3 / 3 zemeljske. a @ ZNAMENJA ZA LUNINE PREMENE (po srednjeevropskem času): Mlaj. © Prvi krajec. 3 Ščfep ali polna luna.© Zadnji krajec. © Prosinec Poljsko: Styczen Češko: Leden Hrvat.-srbsko: Siečanj Rusko: Janvar Dr. Murnik: Slovenec sem, in kdo je več! BELEŽKE Svečan Poljsko: Luty Češko: Unor Hrvat.-srbsko: Veljača Rusko: Fevral Dr. Ed. Grčgr: Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se tudi mi odvračamo od teme, od črne noči nevednosti in blodenj in potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih pro¬ svete in resnice. BELEŽKE Icpp Češko: Brezen Hrvat.-srbsko: Ožujak Poljsko: Marž e c Rusko: Mart BELEŽKE Mali traven Poljsko: Kwiecien: Češko: Duben Hrvat,-srbsko: Travanj Rusko: Aprjel Krepimo se! BELEŽKE Veliki traven Češko: Kveten Hrvat.-srfcsko: Svibanj Poljsko: Maj Rusko: Maj Kdor Slovan, ta Sokol. BELEŽKE Rožnik Poljsko: Czerwiec Češko: Červen Hrvat.-srbsko: Lip arij Rusko: ljun V telesu zdravem zdrav prebiva duh. BELEŽKE Mali srpan Poljsko: Lipi ec Češko: Červenec Hrvat.-srbsko: Srpanj Rusko: J j ul Fiigner: Ne koristi, ne slave! BELEŽKE Veliki srpan Češko: Sr pen Hrvat.-srbsko: Kolovoz Poljsko: Sierpien Rusko: Avgust Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! BELEŽKE Kimovec Poljsko: Wrzesien Češko: Žari Hrvat.-srbsko: Rujan Rusko: Septabr Kollar: Kdor je svobode vreden, čisla svobodo drugih, oni, ki v robstvo kuje sužnje, sam je suženj. BELEŽKE Vinotok Poljsko: Pazdziernik Češko: Rij en Hrvat.-srbsko: Listop Rusko: Okt’abr. ad Aškerc: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber, Slovenka vsaka vrla Sokolica. BELEŽKE Češko: Listopad Hrvat.-srbsko: Studen Poljsko: Listopad Rusko: Nojabr Žižka: Sovražnikov se ne bojte, na njih število ne glejte! Listopad BELEŽKE Gruden Češko: Prosinec Hrvat.-srbsko: Prosinac Poljsko: Grudzien Rusko: Dekabr Podlaga vsakemu delu je telesno zdravje. BELEŽKE VAŽNEJŠE POŠTNE DOLOČBE. A. DOLOČBE ZA PISEMSKO POŠTO. Navadno pismo v Avstro-Ogrsko, Bosno in Her¬ cegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20gramov. Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in celo Nemčijo s Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 vin. Za lastni kraj, kjer se odda pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka za 6 vin., nad 20 gramov 12 vin. Pismo nad 20 gramov do vračunši 250 gramov v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 vin. Nad 250 gramov težkih pisem ne vsprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopi¬ sovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2 1 / 2 kilograma; taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino pa le do 1 kilograma. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 gramov 10 vin., nad 20 do 250 gramov 20 vin.; v Črnogoro za vsakih 15 gramov 10 vin.; v Srbijo za vsakih 15 gramov 15 vin., v druge države za vsakih 15 gramov 25 vin. Za priporočena pisma se mora plačati kot pri¬ poročilno pristojbino brez razločka teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 vin. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retour-recepisi) se pridevajo pismu le na izrecno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 vin. 34 Dopisnice so dovoljene v celem obsegu svetovno- poštnega društva. Iste stanejo v vse kraje Avstro- Ogrske in cele Nemčije 5 vin.; v Črnogoro 5 vin.; v Srbijo in v druge k svetovno-poštnemu društvu spadajoče dežele 10 vin. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko, kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-poštnega društva. Tiskovine. Kot tiskovine proti znižanim pristoj¬ binam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave itd., tiskane, litografirane in fotografirane. Zavite mo¬ rajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vse¬ bina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov; v notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kilo¬ grama, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kilogramov. Dovoljeno je pri cenilnikih lastnoročno vpiso¬ vanje cen in podpisovanje imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. Kot pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 vin. do 50 gramov; 5 vin. do 100 gramov; 10 vin. do 250 gramov; 20 vin. do 500 gramov; 30 vin. do 1 kilograma. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gramov 5 vin. Obrazci in poskušnje blaga. Poskušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina, imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, kakor ime ali tvrdko od- pošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poskušnje blaga presezati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gramov. 35 3 * Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 vin. do 250 gramov, od 250 do 350 gramov 20 vin. V ostalem svetovno-poštnem prometu 5 vin. za vsakih 50 gramov, najmanj pa 10 vin. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristoj¬ bina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 vin. Ako pa naj se izroči pismo zunaj od¬ dajnega kraja (mestne proge), zaračuni se za vsakih 7'/ 2 km 1 krono vročnine. Denarne poštne nakaznice (komad po 2 vin.) do zneska 1000 kron mora vsprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Lichtenstein se plača Za zneske do vračunši 20 kron 10 vin., do 100 kron 20 vin., do 300 kron 40 vin., do 600 kron 60 vin., do 1000 kron 1 krono. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo v Plevje, Priepoljejn Priboj) in v Srbijo je od de¬ narnih nakaznic plačati: do 40 kron 20 vin., do 100 kron 40 vin, do 300 kron 80 vin., do 600 kron 1 krono 20 vin., do 1000 kron 2 kroni. V Nemčijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 kron 20 vin., za vsakih nadaljnih 20 kron 10 vin. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge zunanje države znaša: za vsakih 25 kron 25 vin., čez 100 do 1000 kron od vsakih 50 kron 25 vin. — Na Angleško, Irsko in v Združene države Severne Amerike: za vsakih 25 kron 25 vin. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro- Ogrske je porabiti »mednarodne poštne nakaznice«, katerih komad stane 2 vin. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev itd. Zalepke po 6 vin., oziroma one po 10 vin. se rabijo kakor pisma. 36 Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz pošt¬ nega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, naznaniti mora to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, katera bi mogla nastati iz tega, da se pismo nazaj vzame. Ravnotako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko premeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako se glaseč naslov in, ako je pismo zapečateno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 vin., v dežele med¬ narodnega poštnega društva 50 vin. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. B. DOLOČBE ZA VOZNO POŠTO. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in za¬ vojčke (pakete) z denarjem, listine z navedeno vrednostjo, zaveznice in dr., pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gramov, vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kilogramov, po¬ šiljatve proti poštnemu povzetju, vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gramov in v vred¬ nosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 vin.) za¬ dostuje zapečatenje z dvema pečatoma; ako se pa rabijo drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navskrižne zavitke in zapreti s petimi pečati. — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. 37 Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice itd. se morajo vedno zaprte oddati; navesti se mora nji¬ hova vrednost, ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se porabi navskrižni zavitek. Vozno-poštne pošiljatve se morajo vsebini pri¬ merno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odpro ali poškodujejo za¬ vojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice itd.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, ki presegajo 50 gramov, se mora pridejati poštna spremnica (komad stane 12 vin.) Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morajo vozno-poštne pošiljatve pošiljati tudi v notranjem prometu. V slučaju, ako se pošiljatev izgubi ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za vsak kilogram 4 K. S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne poši¬ ljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko- ogrski ter bosniško-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje.K . . vin.« natančno s številkami in črkami, in sicer pri po- šiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 vin. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, obsedne dežele, Črnogoro in Srbijo po v/o, to je 1 vin. od vsakih 2 K, najmanj pa 12 vin. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne poši¬ ljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po nji¬ hovem prihodu s posebnim selom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda 38 »ekspres« ali »s posebnim selom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 vin. v slučajih, v katerih se pošiljatve same vroče, v onih slučajih pa, v katerih se do¬ stavijo samo naznanila (avisi), 30 vin. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na da¬ ljavo 7 'l 2 kilometrov. O s VAŽNEJŠE DOLOČBE POŠTNE HRANILNICE. Med navadnimi uradnimi urami sprejemajo vsi poštni uradi tudi denar v svojo hranilnico ter dajejo pojasnila glede tega. Vložiti more v poštno hranilnico vsakdo. Najmanjši znesek, ki ga ta vsprejme je 1 K. Večji zneski morajo biti deljivi s 50. Vložnik sme imeti le eno hranilno knjižico in vrednost se ne sme presegati 2000 K. Vloge se obrestujejo po- 3°/ 0 . Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se pod¬ piše s svojim navadnim podpisom v knjižici na do¬ ločenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter pove stan, dan in kraj rojstva ter svoje bivališče; izvoli si tudi lahko »geslo«, to je kako poljubno besedo, ki mu izpričuje lastninsko pravico, kar pa napiše le v potrdilu ter si jo sam zapomni. Knjižica je brezplačna. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico, poštni urad pa pošlje vložniku, ako je vloženo 100 kron še prejemno potrdilo. Za manjše zneske kakor 1 K so poštne hra¬ nilne karte, z vtisnjeno desetvinarsko znamko. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet desetvinarskih znamk ter se vpošlje poštnemu uradu kot vloga 1 krone. Znesek od 2—40 K se lahko vzame takoj iz poštne hranilnice, pustiti pa se mora najmanj še 1 K v hranilnici za tisto knji¬ žico. Znesek pod 2 in nad 40 K se mora pri poštno- hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme plačilno nakaznico. 39 Vložnik lahko zahteva, da se za njegovo vlogo nakupijo obrestonosni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico in dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodnin¬ skega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je vložnikova nedotakljiva last, ne more se mu niti vzeti, niti zastaviti, niti zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora pustiti v hranilnici, dokler hoče biti pri čekovnem oddelku. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici; natančen pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov pa se dobi brezplačno pri poštnih uradih. a a PLOSKOVNE MERE. 1 ruska vrsta. 1.067 metrov 1 angleška milja. 1.609 » 1 morska milja vseh narodov . . 1.852 » 1 francoska morska milja . . . 5.556 » 1 geografična milja. 7.420 » 1 danska milja. 7.532 » 1 švedska milja. 10.688 » 1 norveška milja. 11.295 » 1 stopinja ekvatorja (15 geogr, milj) 111.300 » 40 tu o > H c n tu UJ Z > O z -J o tae; 41 TABELA ZA PRERAČUNANJE DOMAČEGA IN TUJEGA DENARJA. 42 Strokovni del s> k Založena 1847. Založena 1847. Tovarna pohištva LJUBLJANA 1 1 NAGLAS S > — 6i b ■+■» J ‘H. 5 6 S bJO >t/J O CS ^ *v? N S f- Zaloga priprostega in najfinejšega lese¬ nega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, po¬ hištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, šaluzij. Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregorljive blagajnice. Stanje hranilnih vlog: 22 milijonov kron. o (cj - O Rezervni zaklad: 760.000 kron. ~0) o Mestna hranilnica ljubljanska ■ — v lastni hiši t-= . _ v Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik “ od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do = 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/ 0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa¬ kega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila == vlagateljem. === Za varnost vlog jamči poleg last¬ nega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranil¬ nico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. @ @ Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 3 /4%, na menice in na vrednostne papirje pa po 5°/o na leto. Q) O (C)' IBBlBi K. PUCmK a v KRANJU m NAJSTAREJŠA IN NAJSOLID- NEJŠA KROJAŠKA FIRMA SE PRIPOROČA V IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH NAJFINEJŠIH OBLEK PO NAJMODERNEJŠEM KROJU. Na stotine pohvalnih pisem, diplom in odlik. Prva tovarna za telovadno orodje br. J. VlNDYŠfl v PRfKal Smichov-Vinohradska ulica dobavlja telovadno orodje, narejeno po lastnih, od nobene druge tovarne prekošenih vzorih in izborne kvalitete skoraj za vsa sokolska društva v deželah češkega kraljestva in po drugod, za šole, vojaške zavode itd. Nnnnet I Patentna bradlja na kolescih ter llnnnef I nUVUui ! patentna bradlja razložna, konji, llUifUul l - koze in drugo težje orodje na kolescih. - Prireja cele telovadnice po lastnih načrtih, ki so se povsod obnesli. Dobavlja posamezno telovadno orodje, orožje in druge potrebščine za borjenje, orodje za igre. Vse naj¬ bolje izvršeno in s popolnim poroštvom. Cene zelo nizke, obroki po vzajemnem dogovoru. Ilustrovane cenike, načrte in proračune pošiljam na zahtevo zastonj. SE PRIPOROČA HOTEL ,N0VR POŠTR' RUD. JEGLIČ V KRANJU. ČEVLJARSKA DELAVNICA brata 1 Z9ML]EH-n KTS LjuBLjnnn .ets! B m • I »o 1 • • 9 9 Priporoča se za vsa v njegovo 00 stroko spadajoča dela. 00 Izdeluje predpisane telovadske S in prave gorske čevlje. O b d b d b Založništvo L. SC5WEMTMER priporoča nastopne knjige: Aleksandrov (Murn), Pesmi in romance, broš. K 3-50, eleg. vezane 5 K. : škerc A., Zlatorog. Planinska pravljica iz Trente, , broširana K 160, eleg. vez. 3 K. Aškerc A., Mučeniki. Slike iz naše reformacije, broš. 3 K, eleg. vez. K 4*50. Cankar Ivan, Vinjete. Broš. K 3 f 60 eleg. vez. K 4'60. Cankar Ivan, Jakob Ruda. Drama. Broš. K 1'20. Cankar Ivan Za narodov blagor. Komedija. Broš 2 K, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan, Knjiga za lahkomiselne ljudi. Broš. K 2;50, eleg. vez. K 3 50. Cankar Ivan. Kralj na Betajnovi. Drama. Broš. 2 K. Cankar Ivan, Erotika. Broš. 2 K, eleg. vez. K 3 20, Cankar Ivan, Hiša Marije Pomočnice. Broš. 2 K, eleg. vez. K3‘50. Cankar Ivan, Gospa Judit. Broš. 2 K, eleg. vez. K 3 20. Cankar Ivan, Nina. Broš. 2 K, eleg. vez. K 3 50. Čehov Anton, Momenti. Broš 3 K, eleg. vez 4 K. Jelovšek Ernestina, Spomini na Prešerna. Broš. 2 K, eleg, vez. K 3’40. Ilešič Fran, Prešeren in Slovanstvo. Broš. 70 vinarjev. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini. Broš. 50 vin. Kersnik Janko, Zbrani spisi. Broširana izdaja. Dosedaj izšlo 8 snopičev po K 2'50. Kersnik Janko, Zbrani spisi. Vezana izdaja. Dosedaj izšli 4 zvezki, elegantno v platno vezani po 6 K, v pol francoski vezbi po 7 K. Kette Dragotin, Poezije. (Razprodano; nova izdajase pripravlja.) Kocbek Fran, Pregovori, prilike in reki. Broš. 60 vinarjev. Kveder Zofka, Iz naših krajev. Broš. K 2-50, eleg. vez. 4 K. Murnik Rado, Navihanci. Broš. K 2*50, eleg. vez. K 3'50. Murnik Rado, Buček v strahu. Burka. Broš. 70 vin. Poljanec Ljudmila, Poezije. Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc. Broš. K 1*40, elegantno vezana Elzevir izdaja 3 K. Rozman, Testament. Narodna igra po romanu Janka Kersnika. * Broš. K v l -40. Šorli Ivan, Človek in pol. Broš. K 2-50, eleg. vez. K 3 50. Trdina Janez, Bahovi huzarji in Iliri. Broš. 3 K, elegantno vezana K 4 - 50. Trdina Janez, Bajke in povesti, I. zv. Broš. 2 K, elegantno vezana K 3-20. Trdina Janez, Bajke in povesti, II. zv. Broš. 2 K, elegantno vezana K 3-20. Vošnjak Bogumil, Na razsvitu. Ruske študije. Broš. 4 K, elegantno vezana K 5*50. Vseučiliški zbornik Broš. 4 K. Zupančič Oton, Čaša opojnosti. Broš. 2 K. eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton, Čez plan. Broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. u M. PIRC trgovina z mešanim blagom tik župnijske cerkve v KRANJU priporoča svojo zalogo raznovrstnih tkanin, = zlasti domačega platna. ~~r Obenem opozarja na svojo bapvanijo v Knanju Savsko predmestje št. 27. S Priznalna pisma na razpolago. Fran Ks. Casper Soteska 8 Ljubljana Soteska 8 v bližini realke. Zaloga vsakovrstnih hišnih oprav, oprav za spalne, jedilne sobe in vseh vrst tapecira¬ nega pohištva, naslonjačev, otomanov itd. Specijaliteta; Vakovrstne rolo, šaluzine, lesene in železne valjčne zastore. Prevzema naročila za telovadne blazine iz kokosove trave v poljubnih velikostih. Ceniki, vzorci in proračuni zastonj. Vprid družbesB-CirilainfliEtodal Prva domača slovenska pivovarna G. fluerMMM v Ljubljani, Wolfove ulice 20 ustanovljena 1.1854 in odlikovana na razstavah živil v Parizu in Lon¬ donu z najvišjim odlikovanjem »grand prix« in zlato kolajno ter na svetovni razstavi v Liege priporoča sl. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno pivo v sodcih in steklenicah. m 1 iiJijMMiJ Gričar S Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9. @ © © Velita zaloga izgotovljenih oblet za gospode, dečke in otroke. © © © ® ® Konfekcija za dame. © s © © © Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine © © © © @ © © prosto. © © @ © © © © fflffiMfflfflfflffiSI s j j Milko Krapeš o o a @ © o @j urar 121 @ s @ @ @ ^ Ljubljano, Mičen trg 3. ^ (Pri železnem mostu.) Priporoča slav. občinstvu svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, verižic, prstanov in uhanov. Staro srebro in zlato kupujem, ali pa vzamem v zameno. Popravila izvršujem točno, solidno in po nizki ceni. Za vsako kupljeno ali popravljeno uro ( ----—--v Mizarsko podjetje z električno silo brata Matija Bžman-a v Kranju a a a se priporoča a a a v nabavo telovadnega orodja, kakor tudi hišne oprave in vseh v to stroko a spadajočih izdelkov, a _____ Kavarna in restavracija ŠVICRRIJR == Ljubljana = Nad parkom ,/Tivoli" Najlepša stran Ljubljane Velik naravni park Gorka in mrzla jedila vsak čas. Izborna naravna vina, vedno sveže in dobro vležano marčno pivo. — Švicarija je oddaljena 8 minut od c. kr. poštnega in brzojavnega urada in lahko dostopna. -— Telefon št. 105.