Simon Gregorčič
Spisal Lad. Ogorek
]jeta 1904., ko je praznoval naš veliki pesnik Simon Gre-gorfič žestdesetietnico svojega rojstva in štiridesetletnico svojega pesniškega delovanja, je priobčil »Zvonček« v svojem V. letniku na slrani 280.—282. njegov životopis ter napisal nekoliko besed o njegovih pesinih in o Gre-gorčičevem pomenu za slovensko književnost.
Danes moramo javljati slovenski mladini prežalostno vest. da ni Simona Gregorčiča, tega od neba oblagodarjenega pesnika. več mcd živirni. Dne 24. listopada lanskega leta je zaiisnil svoje trudne oči v Gorici, kjer je živel zadnja leta. Ko smo razvedeli to pretrcsljivo novico, je objela ves slo-   ,                                                          .^.   žalostna   sloves-
venski svet neiz-rečena žalost, saj je izgubil enega najboljših svojih sinov,  ki  ga  je
Ijubil z vsem ognjem svojega plemenitega srca ter ga slavil in opeval v prekra-snih, neumrjočih svojih paezijah. S Slovenci žalu-jejo ob njegovi gomili tudi drugi slovanski narodi, ki z nami  vrcd
visoko cenijo Gregorčičeve pc-smi. Njegov po-grebni   izprevod je bil velikanska,
nosl, kakršne še ni videla Gorica. Nabr.-ilo se je na
tisofe ljudstva, da se poslovi od
svojega ljub-IjcnM.   Pokopali so  ga  v rojstni vasi na Vrsnem, kakor je bila nje-
gova poslednja volja.    Tako   je
dospel pesnik »nazaj v planin-skiraj«.kamor je vednO hrepenclo
njegovo srce, tako bridko izku-šano od nepri-jaznega življenja. Kako pri srcu je bila   Gregorčiču
slovenska mladina, je pokazal ludi s svojo poslednjo voljo, ko jc oslavil skromno svoje imetje »Šolskemu domu« v Gorici, kjer se šola slovenska deca.
Njegovc pesmi bodo do konca dni ogrevale, tolažile in bodrile plemc-nita srca. Nikoli ne mine tem poezijam njih visoka cena: Slovenci se bodo vedno lahko ponaSali z njimi, ker so enake dragocenim bisevom-
Slava Simomi Gregorčiču!