Odgovorni vrednik /Ir. Jmi ex If i vitrei*. Tečaj sredo 3. kimovca franojesna) 1851 List S G i a \r Xarotlska pesmi ca iz WÂburnie » (Zapisana kakor čujena.) > « . Majka je Maru • Priku mora zvala. »Hodi, Mare moja, Ako si oprala«. r »»Nisam , majko moja Ni dobro počela««. »Ca si mi ti, Mare Letni dan delala?« »»Pol mora sam majko t tergala««. ? Rožice »A1 si jih ti, Mare Čuda natergala?« »»Obe ruke majko , I oba rukava««. »Kemu si jih , Mare , Naj več darovala?«^ ? majko »»Brajnu sanjih Brodić nakercala, A Ijubčiću sam jih Fačol nave/ala««. »Zač jih nisi, Mare, Ljubu naj već dala?« »»Zač ljubčića ću si Druga dobaviti, A brajnića neću Nikad nijednoga««. f Wibiuli se tanoreja austrianska i Pridelovanje in obdelovanje lanu in konopelj cesarstvu tako zlo peša, da že davnej zvedeni v našim možje na vès glas kl • v v bud s e w J au tri a n sk scer b A n gle sk d e že 1 s svo Jim p o I n a m platnenim b 1 a g a m dom bolnik t Krepak glas je povzdignil po-o ti zadevi tudi letos 3. rožnika v obertnijski Dunajski cr » družbi slavnoznani umetnijske shranilnice Jakob Reut ? varh c. k ki zasluži, da se razlega krog in krog po vsih deželah ? m ce ravno ni priča kovati, da bi se kmalo in povsod zgodilo, kar g Reuter za povzdigo lanor ej v našim cesarstvu za potrebno spozna f ne boj under njegove besede le glas vpijočiga v pušavi ostale tu in tam bo séme njegoviga opomina příhodnosti dobriga sadů saj koliko toliko rodilo. Da pridelovanje lanu in izdelovanje platna je tudi na Krajnskim v primeri nekdanjim časant zlo opešalo je sploh znano. Koliko se je nekdaj iz Loške okolice na Gorenskim platna čez morje vsako leto prodalo — koliko pa se ga sedaj prodá? Nekdaj je cve- ? tela kupčija s platnam v Loki in Loški okolici slo je blagá na kupe v ptuje dežele, in kupčija ž njim je več kupčevavcem lep dobiček donašala. ———————— ■ — ■ - ■ . 1 - - »Vortrag liber Lein en-Industrie in Oester-reich«. Gehalten in der Monats - Versammlung des n. ô. Gewerb - Vereins am 2. Juni 1851 vom Herrn Jakob Reuter, k. k. Rath und Custos des k. k. technischen Cabinetes. Wien 1851. Vzroki, da kupčija z domaćim platnam in platné mm blagam sedaj v ze več let peša, so scer mnogo našim verstni ; vunder se dajo vsi v dvojnim zapopasti: v cesarstvu hod i lanoreja rakovo pot., v druzih deželah, zlasti na Angleškim, pa napreduje krepko od leta do leta; tako je šla ta reč tam gôri, pri nas pa doli. In A n g 1 e ž i v se bolj nas bojo (Englendarji) prehiteli, če se ne bomo mar- ljivo ganili. Ze se po mnogih deželah, zlasti pa na Dunaji, družbe pripravljajo, svčt g. Reuter ja izpeljati. Po tem predgovoru bomo poveđali svojim bravcam kmetijskiga, ob ertnij skiga in kupčijskiga stanu, pa tudi domoljubam sploh; kaj da bi se dalo za povzdigo lanoreje in do mači ga pre- diva storiti. Poslužili se bomo v tem tistiga oklica, ki ga je spodnje-au8triansko obertnijsko družtvo in pa družba v ta namen razglasila. in konopelj kakor predivo in platno časa v Austrii rakovo pot; sedaj pa nar veči nevarnost žuga kmetovavcam, fabrikantam in kup- čevavcam, da bojo mahoma Angleži naše dežele s platnam nasuli, ker pri njih se suce že 4 milione vřetene na mašinah, ki préjo sučejo , na vsim Austrian- gVA Z) v * skim z Nemškim vred pa se suce le 75 do 80.000 predivnih vretenc. Ta potreba, austriansko lanorejo in pridelovanje ?? prediva povzdigniti, je pa tolikanj veči, ker Angle šk a dežela ima, zraven svojih rnilionov prejnih vretenc 5 za pridelovanje lanú in za pripravljanje dobre preje toliko dobrih naprav, kakor da bi hotlo pavolj- natimu blagu slovo dati in le platnéno delati". Pomoček za povzdigo domačiga lanu in prediva je pa le v tem iskati, da se toliko in tako dobre v preje domá pridela, da ni treba domaćim fabrikam ptuje robe iskati". Da se dobra preja izdela , ne pomagajo samo umetne predivnice , kterih je na Austrianskim že dovelj znanih, ampak to je pred vsim potreba, da se dober séje, in da se zna lan dobro goditi (rosten) in lan tret i, kar se pa na Austrianskim ne stori u n Pravo go den je in trenje je tedaj podlaga za povzdigo domačiga blagá". 5? Da se pa to Pogledati je treba v zgodi, kaj je potreba storiti ?" druge dežele, kjer se ve Bel ffio. An liko uobriga prediva pridela, sosebno na gleško, Ameriko in tudi na nektere dežele Nem u škiga, kako tam delajo V teh deželah je ta 5) reč vsa drugač, kakor pri nas, kjer kmet sam lan séje ? puli ? ? godi, tare a in po tem predivo prodá. Nasi kmetje tedaj pride lujejo lan in i z del u ej o predivo sami V ptujih deželah pa kmetje samo lan séjejo, še na njivi stojeći g a prodajo takim, ki se 5: m * Aufruf der Laudwirthschaft-Gesellschaft und des nied. osterr. Gewerbvereines in Wien«. 182 mó z god en j em in trenjem pečajo , kterih opra- ogled nj em, tek oblak o v vilo je tedaj ed to iz lanu pred napravljati :cc ravno tako vreme bo, po sledečih vodilih znajdeno in skuseno, Tako so ti kupcevavci d in med predivskimi fabrikam 9 med kmetam ravno tišti dan o 6 mescih. pri nas pa téh dnik ni 55 Tak izdelovavec prediva se v imenovanih deze- . kako lah s kmetam zastopi: kakosno seme naj vseje, naj njivo za setev pripravi, kako naj lan na njivi gle on kupi lan ali ko in kdaj naj ga po pul ko se na njivi stoji in ga prevzame od njega st a, nopljo godenje in trenje je po tem njego __... 1 i • V 9 kerb" 55 Kaj nek to pomaga za poboljšanje domačiga prediva? in kak dobiček izvira iz tega za kmeta v Dobiček je tale: Kmet zamore pri taki napravi 9 veliko lanú in konopelj, kot kupcijsko blagó, vsejati brez da bi mu treba bilo skerbeti, kako in kdaj ga bo i domů spravil, godil in terl, — za vse napake in ne sreče, ki se zamorejo pri godenju in trenju primeriti mu ni treba mar biti, prodaja lanu ali konopelj na njivi mu gotov denar prinese „Ta kupec lanú pa si bo sam prizadeval, da bo lan lepo godil in terl in lepo predivo napravljal, ktero a bo lože spečal kakor slabo" 55 55 Tako se bo dobilo lepsi predivo4 Da se pa to tako rekoč novo ko del st na po Austrianskim osnuje, je treba, da se družbe pravijo, ktere po vsih deželah Austrianskiga, ki so za sétev lanu pripravne, take ljudi na noge spravijo, ki se bojo s tem rokodelstvam umno pecali, in ktere znamo po njih opravilu predivarje in konop- r J (Le und Hanf-Zurichter) imenovati Dunajska družba bo nar poprej god belgiški gled dragim enakim pajšt po in angleski podobi naprav napravam m v Vsak deležnik te družbe plača za 1 delnico (ak cio) 500 gold., vzame pa tacih dělnic, kolikor jih hoče po znesku, s kterim se je vdeležil, je deležnik tudi do- skup ? Od oblakov. Vodilo pervo: Oblaki, ki grejo od sončniga izhoda (jutra) proti zahodu, pomenijo vselej go rak in rodoviten dež. naj bo pozimi ali poleti. Vća-sih se vidijo pod unimi oblaki mirno stojeći. Take oblake imenujem dvojne oblake; če tudi spodnji od izhoda do zahoda grêjo, pomeni to dež z gro ma m. Vodilo so drugo: Grejo pa spodnji oblaki proti izhodu, vselej hude znamnja: če so teški in černi, oznanijo za zimo sneg ali babje pšeno j za polet j e pa točo, ko jih veter žene, s toliko večim viharjem bo přišel sneg ali toča. So pa spod- grom m blisk, in hitrejši nji oblaki lahki, naletuje pozimi tanjki sneg poleti pa pride merzel dez napravi. 9 ki ? ce dolgo terpi slabo letino • V nj al top nj i teh predznaminj, tudi lastnost po Enkrat za vselej pa veljá; da se po veči pisaniga prihod nj če so o manj oblačni, m gledovani oblaki 1 m a j h 9 9 iá; za to pridejt tudi le bolj ali bolj ali manj mer zli dnevi ali ure brez dežja ali snegá Od vetrov. Vetro v 6 mesci vlekli pridejo od tod, kamor so se oblaki pred Obilnost oblakov in hitrost njih teka dajo mero za predpovedbe mocnosti vetra, ki zamore bolj ali manj merzel biti po legi kraja, iz kteriga do nas pride. Od mraza in gorkote. Mraz prinese burja, sever in severno-zahodni , s tem dodaj- veter, kakor tudi tišti, ki od jutra pise kam, kakor je bilo v 2. vodilu popisano. Hujši ko je veter, hujši je mraz; če so proti severju ali proti sonč nim izhodu teški oblaki se naglo přivlekli 9 pridejo ve bička. Dosihmal je ta družba že 23,000 spravila gold Zeleti bi bilo ploh 9 bogati trovi, posebno pozimi, s takimi oblaki, ki nam cio vso sončno gorkoto vzamejo in še veči mraz napravijo. Ce da bi se obertniki, fabrikanti in fie Pa ,e lahki in rahli oblaki proti severju in sončnimu izhodu počasi plazijo; nam oznanijo od ondot pridijočo možje te nove naprave prav pridno vdele žili, da se tako domaće blagó pobolj kodelcam zaslužek pa naklone. 5 kmetam in ro- sapo brez veliciga mraza pozimi, poleti pa jasno in Vunder pride na pisane (gestreifte) i i « • i «t • •v « gorko vreme. oblake hujši večer 9 kakor bi bil sicer prisel. ¥ o díla hodu Oblaki, ki grejo proti jugu ali proti sončnim za razločkam pod pervi m vodílam zaznamova vreme po téku oblakov 6 meseov pred povedati. nim) so vsaki letni čas predznamnja gorkote, in V - - - - Po skusnjah Janeza N. Čepa. K. L. Litrov je rekel : „Nikdar ne bo noben člověk skrivnosti natore zapazil, da bi zamogel prihodnje vreme pred vediti". vro čina poleti bo tolikanj hujši, kolikor manjši so bili ob lački, ki so se proti počasi vlekli. Od letniga časa. V teh vodilih se rajtata le 2 letna časa: m Ali ni ravno vse gotovo, kar kak slavni mozrêce, in marsikaj se je že znajdlo, cesar nekaj let poprej še nihče sanjal ni začne g. Cep svoje «vodila". 79 dalje Pervo vodilo za pozneje poskusnje so mi dali moja rajnka mati, ko so neki po letni dan oblake ogledorali, rekoč: „Ljubi sin! ti bojo přinesli velik cerni oblaki, ki jih nad sabo vidiš, sneg Ci In zares je padlo na zimo toliko snegá, da mi je do pers segel, ki me je opomnil, kar so mi mati poleti rekli. Vunder si takrat še nisim mogel misliti, da bi se iz oblakov prihodnja vremenost zvediti zamora Te so me učile sledečiga poglavitniga vodila: 9 cesar so me 50 letne poznejne skušnje prepričale. ________y«i i « * • « • i ■ i ri Kakor je danes v tem kraju, kjer nebo V poslednjim listu smo razodeli svoje misli zastran vre menskiga prerokovanja ; joče vodila tedaj le kot naj prejmejo častiti bravci pricu-novico, in naj nam ob svojim času oznanijo, ki jo bojo poskusili, svoje skušnje. Vred. in p oie tj 9 kterih tek in k lega in na vadno vreme kraja določita. Tako postavim je v R vini že vse lepo zeleno in poletinski čas 10 milj pravi na odtod na gori Učki je pa še terda zima Kako se naučiti, oblakoték poznati. Vsak clovek se zamore brez učenosti s tekam oblakov soznaniti. Ki hoče to vednost zadobiti, naj se le s tem so-znani, da pod milim nebam natanjko vé : kje je son čni i zho d kje pa zahod. / z ade vah eniga s a mig a slovan- shiga Jeziha• (Konec.) Tudi v tem: kteri jezik naj bi se za vesoljno-slovanskiga književniga izvolil, so misli različne. Od tistiga nasvéta , da naj bi se namesto eniga V jezika 5 književne narecja (rusko, poljsko, cesko. ilir 183 sko) ustanovile jenje o eni m y ne gré tukaj govoriti, kjer je srovor © lični narodi prebivali. Til so bili greški, makedon književnim jeziku. Če se že imajo mnoge ski in pozneje rimski novaki, dalje Goli in Boji. . ^ 4# fei V _____ __ _ _ podnarečja v eno književno narečje zjediniti y nai Ce so Boji tudi slavjanski bili y y so vender od vindskiga se naravnost vesoljno-slovans kteriga se bo vsak Slovan ravno tako lahko Crnu ki jezik vzame, različno narečje govorili. Zraven je slediti tudi druge V • kor eniga gon menovanih čveterih k ka- manji narode, kteri so se sčasama pozgubili. Poglavitni so bili Veneti , zlasti v gornji Ilirii, in drugi Slavjani y kjer jih treba ni? Ne bomo dalj od resnice za- s svojim posebnim narečjem, kakor nam zgodovina kaže. šli, če rečemo, da ste v slovanskih jezikih d tret J takih besed y ki so vsim nareejem lastne, ne ktere so clo popolnama edine, nektere le malo ličnim narečju razločne. Na taki podlagi je osnova le eniga književniga jezika pač lahka reč, ker bi germa- Razkazovanje, da so pravi ilirski rojenjaki svoj slav ■ janski jezik govorili, opustim; to bi me v dolgo in ob po raz- širno govorjenje pripeljalo. Ostanem torej pri gor nj i Ili r i i in pri tem, da po zgodo vini gré Jugoslavjanam zborno imé Ilirci. Kakor dandanašnji, tako so tudi nekdaj r nizmov; taljanizmov, turčicizmov, madžarizmov gali • « sgornji Ilirii Vendi stanovali y m vendski ali slo cizmov itd slovanskiga jezika iztrebiti težavno ne bilo. venski deželi se je Iliri a reklo. Po tej deželi se Tudi od tistiga nasvéta: da naj bi se iz vsih slo- je Vin da m tudi Ilirci reklo. Ce resnico ljubimo, ne ne ru- bomo skrivali, da smo zaroda tistih, ki so nekdaj v vanskih jezikov nov jezik ustrojil, ki bi ne bil 1 # -m • m m ski ne poljski, ne ceski, ne ilirski, vunder pa vsim Ilirii stanovali, in bili po dezeli Ilirci imenovani. nocemo govoriti, ker bi taka m podoben — v ktero jih je le clo malo zaljubljenih, gotovo ne bila našali, da bi nam bilo njih imé h časti 5 Pa boš mislil : „Ilirci se niso vselej tako moško ob večini Slovanov všeč y ce od kteriga y ker bi po taki poti brez potrebe kaj vémo, je bil to kak klatovitez". Divjaki so bili gledé na to y y da imamo t? t zmišljeni jezik skovali ne vanskih narečij že zdaj pi narečja, ki imajo vse lastnosti, izvoljeni biti za knj ževni jezik. Kakor y tudi ne ste pripr £ nam noviga jezika ni treba, tako lfabeta: cirilica in latinica, obé da imamo slo- in kaj je od tacih posebniga pričakovati? Kteriga naroda spredniki so se vselej hvale vredno obnašali ? Ali ni bil visokohvaljen greški Odisej, če prav vzamemo, tudi klatovitez in pa še hudoben klatovitez. Argonauti kaj so bili druziga kot klatovitezi? Greška vojska pri y kakor ste, obé naj se učite, obé naj se Troji je med svojimi poglavarji veliko klatovitezov štela. rabite, ceravno niste popolnama, ker popolnama ni- Ravno tacih je bilo dosti Rimljanov, Ie nekoliko bolj kd nobene abcede ne bo Kar pa jezik vtiče omikani so bili, in zato tudi usmiljenši in pravičniši Pri neslavjanskih narodih je bilo veliko tacih, ki s svojim popotvanjem niso iskali sveta osrečiti, ampak so le tarosl o vensk i, tretji sčrb- svoje samopridne namene imeli, pa njih poznejši rojaki od druzih, kar je nam znant . » . V * y predlogih nekteri r ij ki se je dosihmal v mnogih k y d te k jezik nasvetovali y k te nasvetoval so ni bilo govorjenj Ki se za r y ki jezik potegujejo, pravijo 9 ■ po večletni rabi v vsih razdelkih vsakdanjiga življenja Ilirci biti. Nam se je zgodovine deržati; naj ta naše da je zato niso svojiga naroda zanicevali. Nasproti je pa tudi to res, da so se Ilirci večkrat tudi hvale vredno in ju-naško obnašali. Samo za to pa mi tudi ne bomo iskali mnosroverstnih vednost te in mnogoverstniga slovstv nar sprednike hvali ali graja m ga 33 milionov slovanskiga naroda pornje za svojo narodnost. V zgodovini najdemo pod Brez zsrodovine bi ne ve pravijo, da ta je dili : kaj smo in kako smo sčmkaj prišli. bolj izobražen, že govori in piše. Ki so za stai zik je tako rekoč p ki je ruskimu tudi tako podoben, da sta si razun ne- Ko bi bil on vse pridobil, kar je bilo nekdaj ilirskiga Cesar Napoleon je naše dežele Iliri a imenoval, sveti jezik slovanskiga naroda, ker jim je hotel s tem imenam zgodovinski pomen dati. kterih pismen in oblik cio enaka , in da se zoper taje- v širjim pomenu , torej kar je tudi turške Uirie , bi bil zik noben slovansk narod ustavljal ne bo, kakor zoper on blezo po napeljevanji zgodovine vse Iliri a imenoval. ruski te«? kteriga posebno Poljci sovražijo Ki so za bsk jezik Za danes naj bo to dovelj. llirec Te Ilirca pozdra že sedaj z majhnimi i Slovanov (Serbov, Bul y pravijo, da ta jezik je vim. Ostani z Bogam! zlicnostm jezik h južnih Tvoj stari prijatel Benkov Tone. Horvatov, Slovencov itd.) y da je krepak in bogat jezik, ki v lepoglasj druge preko8Í. vse sua u Po naših mislih (m govorimo „Cicero pro domo IVovicar iz storenshih hra jev. Xp. Iz Celja. Novice nam pridno donašajo iz kako nadepolna šolska mnogih krajev vesele naznanila za knj 1 " "**""» v."" " » vi.iuv «v/ivviu pi " »VIIIV inuu^iu rv i Mj Ks r vt/ovit/ IIUAIIUUMM , n«nu uuuvpviuu ouinm bi bil st ar osi o van ski jezik tišti, ki bi se dal mladina v slovenskim jeziku lepo napreduje; le iz slo • • v • • • i i v i • , • « • - V. - . . • . jezik nar peljati, zato ker je p venskega Stajarskega in osobito iz Celja y njegove ga vsim Slovanam svet jezik, zoper kteriga se mende no- središa, nam še ni nihče kaj razglasil, kako je o tem ben narod piral bo. Slo P t v • letosnje šolsko leto izteklo, razun pohvale gosp. nad naj se vpelje, besednjak naj se napravi, v kterim naj zornika naših ljudskih šol, ktere se mi scer dotakniti za vse oddelke innogoverstnih učenost in umetnost eno- ne prederznemo , ako ravno je naša navada, vselej moža lična in vredjena slovanska terminologia ustanovi za bolj po delih, kakor po besedah soditi. Ali se morebiti modroslovje, bogoslovstvo, zvezdoslovje, naravoznan- Celjske ljudske šole, od kterih samih hoćemo danes go stvo rastljinstvo, lekarstvo, tehniko itd y ker b voriti narečje ktero bi utegnilo v občjeslovanski jezik povzdig y sramujejo občinstvu naznaniti? Mislim, da ne. dogodbe v nauku slovenskiga jezika V glavni Celjski njeno biti, nima te terminologie vesoljnimu slovanstvu soli z dekliško šolo vred je bilo v drugi polovici pre primerjene, ne na tanjko določene pa bi i meli vsi Slovani y pri njem popravi govoriti teklega šolskega leta 760 učencov in učenk, od kterih Stí tudi Ome v • jih je 141 na ponavljajočo šolo rokodelskih ucencov y Slo naj bo , kakor je bila Alpha, 191 na slovensko nedeljsko šolo • • V • • ft« —^ V V . • . A M y in 3 rêci troje v knjiže vnim jeziku P B ucencov na učiteljsko pripravnico spadlo y ostali pa in II Naroclshe starice. Stirnajsti list. Ljubi moj Jože! Danes Ti bom od imen II so bili ucenci spod nje ume ti j ske (realne), 3 raz-redov normalne in pa dekliške šole. V primeri . se A v • reci nekoliko govo s številam poprejšnih let, moramo s zalostjo število učencov pomanjšuje, česar je zmiraj veči dra II obsezek mnogih dežel, v kterih so tudi semtertj je bila od nekdaj gina in pa zmiraj veči nadloga kmetov vzrok. raz Med navadnimi šolskimi nauki zapazimo z veseljem tudi nauk 184 slovenskiga jezika in vajo navadnih pišem v slovenskem narje i sir y železo, môko itd. Pred sodbo je vse natanko jezika v spodnji umetijski, in v 2. in 3. razredu ljudske obstál, kar je naredil. Njegov zagovornik je bil gosp. sole, keršanski nauk v obéh jezicih v začetnih razre- dr. Karl Wurzbach, njegovo govorjenje, tako krepko dih ljudske sole pa branje in pisanje v slovenskem je- in gladko, je bilo le zatoženimu zasluženo kazin pomanj- ziku kot predpisani — čeravno le nektere ure o tednu. šati. Prie je bilo 6. Porotniki so ga na vsih osem pra- Ceravno malo, se vunder s to mervico učencam pri- šanj enoglasno kri viga spoznali, in potem ga je po- loznost da , po lastni pridnosti se po tem bolje v slo- rotná sodba na poldrugo leto v hudo ječo obsodila. venskem jeziku izobraziti in v starejih letih se saj Baron Jel a čič s 4 generali se je predvčerajšnjim ob spomniti, da je tudi slovenska slovnica na svetu! Pri- petih popoldne po železni cesti iz Du naj a pripeljal in merimo pa to, da se saj nekaj za materai jezik v na- je precej naprej v Verono odrinil. sih solah zgodi, liko, v Mariboru Kakor se slisi s tem, kar se drugod zgodi , na pri- se bojo césar tudi skoz Ljubljano v Verono podali. > Ptujem, Radgoni, Slovenjim Gradcu y Vrednik „Novic" g.dr. Bleiweis se je přetekli pe m morebiti tudi v Ljubljani, kjer enake postave veljajo, tek v Solnograd podal k velikiniukmetijskimu zboru; in je potreba enako očitna moramo rêci, d»i se je pri nas prav veliko storilo. Zato pa naj bo tudi hvala v Z in njim je šel tudi g. Ulrih, gojzdni oskerbnik iz Bledá y y v se in zahvala tebi, višja duhovšina! zlasti Vam distriktnimu se bo o saboto končal. 3 drugi gospodje. Zbor se je o pondeljk zacel in ogledu sol y prečastitimu g. opatu, ki neutrudljivo y ce ravno natihama , skerbíte za napredek in omiko domačiga jezika, — hvala Vam, g. vodja ljudskih sol, kterimu zraven dobriga serca, s kterim svoje naloge lepo Novicar iz mnogih, hrafiev Dunajski vradni k od 28. augusta naznani pet rjevih dop od 20. augusta: 3 na predsednika doveršujete, tudi krepko vodstvo učenikov želimo y in hvala Vam y or katehet, ki ste nar veči pomoćnik vsim tištim, ki ali volje ali glave nimajo y svojimu po ministerstva , 2 pa nad predsednika vavstva, ki zadevajo prihodnjo i austrianskiga cesarstva ; deržavnig sveto tranjo osnovo zapopadek teh ukazov je da klicu zadostiti ali tudi mlajših učenikov vedenje zasluži očitno hvalo , in če bo g. Anton Stranik zemljomerstvo nauk po svoji obljubi prihodnje leto in če neutrudljiva g. Krajnca v y ali kakošen drug slovensko razlagal svojih delih v slovenšini, in g. F. K. v slovenski pev-ski družbi ne bojo odjenjali, bo dozorelo iz njih priza- prid naši mili slovenski so prihodnjič ministri le samimu cesarju v vsim svojim djanji odgovorni in nobeni drugi oblasti, in da imata imenovana dva predsednika cesarju čt predložiti ali zamore in kako vstava od 4. marca 1849 izpeljana biti Politiško osnovo j vod S e r b s k in T e m e š k i g Banat y in razdelitev dijskih vrad devanja mnogo veselega sađii v nic ondi, od cesarja poterj domovini. y razglasilo. y je ministerstvo te dni Minister notranjih oprav je rnlj • v oprostivnim komisijaiii ukazal, oprostivne opravila pohi Iz Ljubljane. 26. in 29. dan pretekliga mesca titi in kmalo dokončati, ker je volja cesarja, da se so bili za odbornike perviga volitveniga reda Ljubljan- kmetam dovolj proštenja popolnama spolnej skigà mosta naslednji gospodje izvoljeni: Andrej Ma lič y - Ministerstvo uka in bogocastj Miha Susteršič, France Tertnik, dr. ljudskih šol sledečo postavo i J 27 augusta glas zastran 1) Vsak otrok Anton Rak in pa dr. Janez Ahačič. — V porot- mora celih 6 let v šolo hodit, in je ne smé , ce zacnè nih sodbah so bili přetekli in ta tedeu sojeni: Janez ravno pred 6. letam v šolo hodit, pred 12. letam za-Hlebajne, po domače Skumavc , 49 let star in oče pustiti; ondi pa. otroci olj dalj ne zacnejo peterih otrok , zato ker je bil svojiga topiga (blodsin- pred sedmim letam v šolo hodit, je ne sméjo tudi pred brata 3. dan svečana tekočiga leta z nekim pole- trinajsíim zapustiti. 3) Starši, ki nemarno svoje otroke v šolo pošiljajo, jih ne sméjo pred dvanajstim letam iz mg glavi tako nabil da nam in z nogo nekiga trinoga po je čez dva dni umerl. Hlebajne sicer miren člověk, je vse obstál, kar je storil, in je rekel, de je hotel svo- se vsiga šole zeti * 44 II! naučé pak jih morajo dalje v šolo pošiljati y ga je bal on in jiga brata LTrbana le ukrotiti, ker se cela njegova družina, zavolj njegove prevelike togote da se je bil le zato nad njim znosil, ker je bil doma- ki so jeli o pravi , de kar so popřed zamudili. 4) Tisti otroci, času v šolo hodit. in so celi čas y prid letu in marljivi bili, jo znajo po spolnjenim dvanajstim , tode le po izpraševanji zapustiti. 5) Učitelj mora čim ljudem prenevarin. Gosp. dr. Napreth ga je za- otroka, kadar zacnè v šolo hodit, v zapisnik zapisati, ovarjal, in je dokazati skušal, da, kar je Hlebajne storil, kteri se v šoli hrani, in kamor se tudi njegove spričbe or je le v nevarnosti svojiga lastniga življenja in svoje denejo, kader se nje starši v druft kraj preselij družine storil. Porotnikov pet ga je nedolžniga , sedem Drugi glas naznani pa y da mora vsaka šola 3 pa kriviga spoznalo; in ker ga tedej niste po postavi razrede (klase) imeti , v nobenim klasu pa ne sme dve'popolni tretjíni porotnikov kriviga spoznale, je 100 učencov biti; tam pa bil zatoženec uboja nedolžen spoznan in spušen. y je vec ucencov za en 29. klas se morajo v dveh izbah učiti. Tudi se sliši, da in 30. dan je stal pred porotno sodbo pa Simon Na- bo osnova gimnazialnih šol nekoliko prenaredila. stran, po domače Kajsovc, zal in bistroumen fant iz V vojaški vaji Laške armade, h kteri tudi cesar pri dej Vodic, živinski zdravnik, tudi zavoljo uboja, ker je nekiga živinskiga mazača v bližnji okolici, kakor so priče govorile, svojiga znanca in tako rekoč prijatla čela lepoznansk se bo v šotoriših od Verone memo Brešie do Mi 65,000 vojakov zbralo Mat lirska bo zvecer iz gostivnice domů gredé ubil, kar pa pri sodbi jati i časnik za ženstvo in mladost izda-Iz vsih krajev Laškiga se slišijo žalostné ni obstál, ampak rekel je le, da je mogoče, da se na novice od nove neznane bolezni na grojzdj y kaj taciga ne more opomniti, da je bil preveč pijan. 12 kteri se po 1 in perji bel plesnj pokaze y pri ki prič je bilo pri sodbi, ktere so pa enoglasno pričale, da celo terto ni bil tako pijan, da bi se ne bil zavedil. Gosp. dr. vzrokov te hude ma zaduši; nihce ne pozna natore m evo kugo zato kuge, ktero Pukerj Ovijač ga je zagovarjal. Porotniki so ga kriviga spo- imenujejo, ker je vertnar Puker pervi to bolezin sp znali, in sodba ga je na 5 let v hudo ječo obsodila. 1 in popisal. Bojé se da bi se ta tertna kug ka Vceraj in prevčerajšnjim je bil pred porotno sodbo Jo- kor gnjil krompirja po celim svetu ne zef Jakel, sploh Križnikov Jože let star, zavoljo tatvine; vender le precej velik tat. kradel iz Krajnske Gore, 17 V Rimu se zmiraj več od moritev sliši razširila. v Cernogorci akoravno še tako mlad, je bil se močno za vojsko zoper Turka pripravljajo y od neke kar mo*rel, de vlade so 13.000 cek v pomo dobil Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.