CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 55 KRANJ, petek, 19. 7.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Trideset vagonov papirja za eno spremembo Pregovor pravi: najboljša je vlada, ki najmanj vlada in najboljša država, ki ima najmanj predpisov. Naša vlada zaseda vsak teden, v državi pa imamo več kot 20 milijonov zakonov, podzakonskih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, odlokov, predpisov in uredb. Samo od 1984 do 1980 je bilo sprejetih 385 zveznih zakonov. Razen tega je zvezni izvršni svet sprejel 1381 predpisov. Hkrati je bilo vsako leto sprejetih še najmanj 500 podzakonskih predpisov. Vsaj četrtina zakonov ne velja, ker ni podzakonskih predpisov. Ker je veliko zakonov, je možnih tudi veliko kršitev. Samo na področju gospodarstva je mogočih 3000 gospodarskih prekrškov iz približno 200 zakonov. Veliko zakonov ima tudi veliko različnih tolmačenj. Zakon o začasni prepovedi negospodarskih investicij, na primer, je od maja 1983 do maja 1984 dobil 526 obveznih tolmačenj. Precej je tudi zakonov, ki se med sabo izključujejo. Poplava predpisov pa je tudi na občinski ravni. V državi imamo 530 občin in toliko davčnih politik. Imamo tudi 7500 sisov in toliko različnih politik plačevanja prispevkov zanje. Če v zvezi s tem pride do kakšne spremembe, mora SDK za vse občine pripraviti kakih 150 tisoč primerkov gradiva na 28 straneh. To je 4,5 vagona papirja. Podatke za to gradivo prej pripravijo občinske uprave prihodkov. Teh je 530 in to je dodatnih 7 vagonov papirja. Gradivo morajo dobiti vsi sisi in tega je za 9 vagonov. Postopek s tem še ni končan. Gradivo morajo poslati 150.000 plačnikom in tudi tega gradiva je za 9 vagonov. Ena sprememba torej zahteva 29,5 vagona papirja. Samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, dogovorov o temeljnih in drugih samoupravnih aktov, s katerimi delavci urejajo svoje notranje odnose, se ne da prešteti. Ocenjujejo, da jih je v državi okoli 3 milijone. Je ob takšnem številu prepisov (vsak Jugoslovan ima v povprečju enega — državnega ali samoupravnega) država urejena. Ali toliko predpisov omogoča, da zadeve rešujemo hitro in razumno. Direktor Alplesa Stane Čadež je povedal: »Imeli smo odobren IFC kredit za uvoz opreme, ki smo jo potrebovali v novi tovarni, v kateri delamo pohištvo za izvoz. Imeli smo vsa soglasja — koliko jih je treba, ni treba praviti posebej — manjkal je le pečat zveznega sekretariata za zunanjo trgovino. Več mesecev smo letali v Beograd, doma pa nam je stala prazna tovarna, in nič uredili. Potem sem s trmo prišel do zveznega sekretarja za zunanjo trgovino, mu obrazložil zakaj problem in naslednji dan dopoldne sem odletel iz Beograda s pečatom v aktovki.« »Očitajo nam birokratsko ravnanje, toda, če hočemo upoštevati predpise in preprečiti, da bi na vsak odlok dobili goro pritožb, ne gre drugače,« pravi predsednica loškega izvršnega sveta Ida Filipič - Pečelin. Slovenska javnost je ogorčena zaradi propadanja Tavčarjevega dvorca na Visokem. Vendar se vsa pripravljenost za reševanje razleti na predpisih. Najprej ga je bilo treba razglasiti za kulturni spomenik, kar zahteva že vrsto predpriprav dogovorov in sporazumov. Ko je to urejeno, se lahko začne postopek za odkup oziroma za razglasitev. Vendar se tudi razlastitev ne začne s sklepom občinske skupščine, temveč je treba prej pripraviti sporazume o financiranju, ki se sprejemajo na referendumih. Pa tudi če bi postopek za razlastitev začeli takoj, bo trajalo najmanj dve leti, da bo končan, ker ima lastnik možnost vrste pritožb. Pomeni, da bomo veseli, če bomo Visoko pridobili v občinsko last po šestih do sedmih letih dela. L. Bogataj Korak bliže rešitvi Bavčarjevega dvorca Javčarjev dVorec je bil pred dvema letoma razglašen za kulturni spomenik — Z lastnikom bodo skušali doseči spo-r**zum o odkupu — Če ne, bo občina začela postopek za ra-2,astitev Skofja I-oka — Tavčarjev dvorec na Visokem v Poljanski dolini že fsto let propada. Hkrati pa si vodilni ljudje škofjeloške občine že sko-,a3 20 let prizadevajo, da bi to preprečili. Vendar brezuspešno. Sedaj aze, da so nekoliko bliže rešitvi kot so bili kdajkoli doslej. , Leta 1983 je občinska skupščina Tavčarjev dvorec razglasila za Ulturni spomenik in sprožila akcijo za obnovo. Vendar pa so organi-u^cije združenega dela v občini pripravljene sofinancirati obnove le, če ~° dvorec v družbeni lasti. Enak pogoj postavlja tudi kulturna skupit Slovenije, ki je pripravljena poravnati precejšen del izdatkov. Gre za to, da sedanji lastnik Mirko Šinkovec, ki je dvorec zelo po-6ni kupil pred več kot dvajsetimi leti, poslopij ne more vzdrževati, ni-. ni sposoben organizirati v hiši primerne gostinske in kulturne dednosti. Leta 1979 se je celo porušilo ostrešje gospodarskega poslopja. testih lotih ni bilo nič narejeno, da bi se hlev obnovil, j. V občini menijo, da bi bilo najbolje, če bi prenos lastništva opravi-y,sporazumno. Toda Mirko Šinkovec postavlja zelo visoke zahteve. Z ls°kega bi se bil pripravljen umakniti, če bi mu občina priskrbela v amenjavo hleve Kmetijske zadruge Škofja Loka v Dobju, okoli pol ha ernlje [n lokacijo za postavitev stanovanjske hiše v Dobju. Razen tega j*a še brezplačen zakup kmetijskih zemljišč na Visokem do leta 2000, Porabo dvojnega kozolca in hipodroma na Visokem in še doplačala ?° milii onov dinarjev. Z Visokega bi se bil pripravljen umakniti tudi, e °i dobil za dvorec 65 milijonov dinarjev, da bi si lahko kupil primer-n° Posestvo drugje. Cena, ki jo postavlja Mirko Šinkovec pa je znatno višja od uradne j ^nitve, ki jo je konec maja opravil sodni izvedenec. Ta je ocenil, da Visoko vredno 28,5 milijona dinarjev. ^ Občinski izvršni svet, ki je zadevo obravnaval na torkovi seji je ^ enil, da bi občina Visoko lahko odkupila po ceni, ki jo je postavil radni cenilec. Če bo lastnik ponudbo odklonil, bodo v skladu z zako-Srrt*1 0 naravru m kulturni dediščini začeli postopek za ugotovitev Plošnega interesa in za razlastitev Tavčarjevega dvorca Visoko, t L. Bogataj Slovesnost pod Sinjim vrhom Sinji vrh nad Ajdovščino na Primorskem je bila v času narodnoosvobodilne borbe izpostavljena točka, s katere so enote IX. korpusa branile osvobojeno ozemlje. Najhujši boji so se tod odvijali v času zadnje nemške sovražne ofenzive »Winterende«, ko je sovražnik hotel obkoliti in uničiti IX. korpus. Najtežje boje so bili borci 30. in 31. divizije. V spomin na boje v tem delu Primorske bodo v nedeljo, 21. julija, ob 11. uri odkrili spomenik ob cesti Col—Otlica pod Sinjim vrhom, pri odcepu Zadlog. Družbenopolitične organizacije občine Ajdovščina ter odbora skupnosti borcev 30. in 31. divizije, vabita borce teh enot, aktiviste, krajane in mladino, da pridejo na proslavo, kateri bo sledilo tovariško srečanje. Vršič je prazen Kranjska gora — Planinsko društvo Jesenice oskrbuje tri visokogorske postojanke na Vršiču: kočo pri izviru Soče, Tičarjev dom in Erjavčevo kočo. Doslej so bile vse tri odlično obiskane, saj je pa Vršič dnevno pripeljalo tudi do deset avtobusov turiste, domače in tuje. Že dolga leta imata Bled, Bovec in Kranjska gora dogovor o dnevnih izletih gostov preko Vršiča. Tako ali pa še bolje naj bi bilo letos, a kaj, ko se je zataknilo pri cesti, pri popravilu cestnega mostu tik pod Tičarjovim domom,, na tolminski strani. Cestno podjetje iz Nove Gorice je obljubilo, da bo dotrajani most popravilo, a z deli so začeli šele pred kratkim in pravijo, da bo most popravljen do konca avgusta. Dela na razmeroma majhnem mostu ni veliko, graditelje pa kaj prida ne zanima, da so planinske postojanke prazne. Avtobusi po cesti preko Vršiča zaradi dotrajanega mostu ne morejo in turistična središča so oškodovana za precejšnji denar. Delavci sicer prihajajo na majhno gradbišče, a opaznega premika ni videti. Planinci si belijo glavo, kako naj bi cestno podjetje vendarle prepričali, da bi bilo treba z deli pohiteti. Most na tolminski strani je tako še dokaz več, kako malo nam je mar za turistični obisk in dohodek, kako lahko dela vsak po svoje in se požvižga na skupno dobro . . U. Sedej 22. julij — Dan vstaje slovenskega naroda Štiriinštiride-set let mineva od tistega usodnega 22. julija 1941 med Tacnom in Šmartnim pod Šmarno goro. Tam je počila prva puška, za njo pa se je v organiziranih akcijah oglasilo orožje na Kamniškem in drugod na Gorenjskem. Vstaja se je razplamtela v nezadržen, mo-gocen ogenj. Čestitke za praznik! Praznik Bleda Bled — S prireditvami ob praznovanju krajevnega praznika in 40-letnice osvoboditve se začenja vrhunec turističnih prireditev na Bledu. Posebno doživetje bo x.Blejska noč«, ki se bo začela v soboto popoldne z nastopom osebja blejskih hotelov v predstavitvi kulinaričnih specialitet. Zvečer bo koncert na jezeru in tradicionalni ognjemet. V jajčnih lupinah bodo prižgali natančno 14.610 lučk — za vsak dan svobode eno. V soboto na Bledu pričakujejo čez 20 tisoč obiskovalcev, zato so se v praznovanje vključili tudi blejski gostinci, ki bodo svoje lokale prestavili na ulico, odprti pa bodo pozno v noč. Tudi po ognjemetu ob 22. uri bo še poskrbljeno za zabavo. V enem delu Bleda bo igrala zabavna glasba, na drugem pa narodna. v> Primožič Naslednja številka Gorenj skega glasa bo zaradi praznika izšla v petek, 26. j julija. Vaš turistični servis Kompas Kranj tel.28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA ^^SSrJMSIIGIAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 19. JULIJAjj p NAŠ SOGOVORNIK Pq 1. juliju veljajo nekatere spremembe v sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva Nekaj več zdravstvenih pravic Kranj — Od 1. julija dalje so v zdravstvenem varstvu na Gorenjskem uveljavljene nekatere, za ljudi ugodne spremembe. Te in tudi nekatere druge spremembe iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva bodo občinske skupščine zdravstvenih skupnosti šele obravnavale in sprejemale verjetno po kolektivnih dopustih. Da pa ne bi bili občani prikrajšani zaradi časovne stiske, ki je vezana na sklic skupščin, je koordinacijski odbor za razvojne in skupne naloge pri skupščini medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj odločil, da nove, ugodnejše pravice veljajo od začetka drugega polletja. In kakšne so te spremembe? Predvsem širijo pravice pri poškodbah pri delu ali poklicnih boleznih. Sem po novem štejejo tudi poškodbe ali bolezni, ki so posledica opravljanja del v organizaciji združenega dela, v kateri je delavec v delovnem razmerju ali pa dela opravlja v njenem interesu; sem sodi tudi poškodba ali bolezen kot posledica dela pri organiziranih javnih delih, opravljanju dolžnosti in nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, opravljanju določenih javnih funkcij ali dr- žavljanskih dolžnosti na poziv državnih organov, ob poklicni rehabilitaciji in praktičnih vajah vojaških invalidov ter pri sodelovanju pri športnih akcijah v okviru organizirane športne dejavnosti. Natančneje so opredeljeni tudi primeri, ko se delavcu pripeti poškodba ali zboli, na poti od doma do zdravstvene organizacije, kamor je bil napoten v kraju bivanja ali izven njega. Spremembe so doletele tudi pravice, ki zadevajo nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni. Po novem nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal in tudi ne višje od najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, v kateri delavec dela. Takšna sprememba seveda ne pomeni ravno ugodnosti za delavca v bolniški. Po drugi strani pa nadomestilo osebnega dohodka ne more biti nižje od zajamčenega osebnega dohodka v Sloveniji in to že od 1. januarja letos dalje. To pa pomeni, da bodo v zdravstvenih skupnostih, kjer tega doslej niso upoštevali, morali izplačati prizadetim delavcem razliko. Med spremembami kaže omeniti tudi to, da se osnova za nadomestilo Zanimanje za slovenski jezik raste Četrte poletne šole slovenskega jezika v Kranju se udeležuje več kot 70 mladih pa tudi manj mladih iz vseh koncev sveta, največ pa iz ZDA in Kanade — Na predavanjih pa tudi ekskurzijah po Sloveniji se bodo spoznali tudi z zgodovino, ljudmi in običaji na Slovenskem Kranj — Govorite slovensko? Prav vsi udeleženci poletne šole slovenskega jezika, ki se je v začetku tega tedna že četrtič začela v Kranju, gotovo ne bodo že po enem mesecu odgovorili pritrdilno. Kajti med okoli 70 udeleženci iz vseh celin je nekaj tudi takšnih, ki doslej niso znali niti besede slovensko. Toda marsikateri od letošnjih udeležencev je bil v tej šoli že lani in predlani, nekateri tudi trikrat — tem bo šla slovenska beseda po 9. avgustu že lažje z jezika. Če pa se bodo kasneje tudi včlanili v slovenske organizacije v tujini, bodo stik s Slovenijo, slovenskim jezikom in kulturo prav gotovo ohranili. Letošnja poletna šola slovenskega jezika, ki jo organizira Filozofska fakulteta v Ljubljani v sodelovanju s kranjsko srednjo šolo pedagoške usmeritve je privabila v Kranj predvsem mlade ljudi, dijake in študente. Ti bodo v okoli 100 urah pouka spoznavali nedvomno zanje izredno težak jezik dedov, saj so med njimi otroci naših izseljencev, zamejcev, pridružili pa so se jim tudi drugi, ki jih zanima jezik, kultura in zgodovina majhne dežele. Kaže, da si je šola V komaj štirih letih pridobila že sloves, saj se doslej še ni prijavilo toliko učencev kot prav letos; med udeleženci, večinoma so iz Kanade in ZDA, so tudi posamezniki iz Grčije, Italije, ČSSR in celo iz Japonske. Ideja o šoli slovenskega jezika, ki sta jo pred leti dala Slovenska izseljenska matica in republiška konferenca SZDL, se je očitno razvila v dosti več kot pa zgolj zanimivo spoznavanje nove dežele in ljudi med počitnicami. Program, ki je zastavljen kot resno šolsko delo je bil namreč prav na željo udeležencev prejšnjih poletnih šol razširjen od 80 na 100 ur pouka. Že prvi dan se udeleženci glede na svoje poprejšnje znanje slovenskega jezika razdelijo v pet skupin; pri učenju jim bodo pomagali nekateri naši najboljši strokovnjaki. L. M. osebnega dohodka valorizira vsako četrtletje in to z odstotkom rasti povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v delovni organizaciji doseženega v prejšnjem četrtletju; takšna valorizacija nadomestila velja za delavce, ki so več kot tri mesece v bolniški. Valorizacija nadomestila osebnega dohodka, ki ga izplačuje zdravstvena skupnost, pa upošteva povprečno rast osebnih dohodkov na zaposlenega v občini prav tako v prejšnjem četrtletju. Novo je tudi določilo, da poslej zdravstvene skupnosti krijejo slepim občanom stroške za nakup psa vodnika in tudi stroške njegovega šolanja. Gradivo ni primerno za razpravo Kranj — Gradivo za poročilo o delovanju Zveze komunistov med 9. in 10. kongresom Zveze komunistov Slovenije je presplošno in slabo napisano. Iz njega ni razvidno, katere cilje 9. kongresa je Zvezi komunistov uspelo uresniti in katerih ne. Niso obdelani konkretni problemi, niti niso opredeljeni cilji. Ni nakazana vizija razvoja. Velik del pomočila so splošne fraze, ki so bile že ničkolikokrat izrečene in katerim nihče več ne verjame. Veliko je v njem stavkov in poglavij, ki so prepisani iz že sprejetih dokumentov. Tako so na kratko ocenili delovno gradivo za kongresno poročilo na razširjeni seji komisije za organiziranost in razvoj ZK ter statutarna vprašanja pri MS ZKS za Gorenjsko. Menili so, da je treba poročilo pripraviti tako, da se bo v njem videlo, kaj je Zveza komunistov naredila med dvema kongresoma, kako uspešna je bila in kateri problemi so ostali nerešeni. Predvsem pa mora biti napisano krajše, bolj preprosto in razumljivo, v njem pa morajo biti jasno opredeljeni tudi razvojni cilji. Takšno kot je sedaj, ni primerno za razpravo v osnovnih organizacijah. L. B. Delegati o Triglavskem narodnem parku Jesenice — V četrtek, 25. julija, se bodo na ločenih sejah zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Na sejah bodo razpravljali o poteku ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Kovinoservis, o zidavi dveh stolpičev na Koroški Beli, o odloku o javnih poteh na območju občine, o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, občinskih priznanjih 1. avgust in o programu dela Triglavskega narodnega parka. Med drugim se bodo delegati seznanili tudi z uresničevanjem družbenega dogovora o financiranju in sanaciji visokogorskih planinskih postojank ter o spremembi družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. D. S. Skrb za delavski turizem Tone Sedej, sekretar počitniškega društva Škof ja Loka Škofja Loka — Šestdeset ležišč v Portorožu, s katerimi trenuti>° upravlja počitniško društvo Škofja Loka, je letos stoodstotno zased«' nih. Dokaj poceni počitnice so za marsikoga še edina možnost letov*'! nja ob morju. »Letos je bilo izjemno veliko povpraševanja za počitnice v našel11 domu v Portorožu. Povedati pa moram, da imajo prednosti pri dopu' štovanju delavci tistih organizacij združenega dela v naši občini, ki f solastniki doma v Portorožu in počitniških hišic v Strunjanu, ki pa m letos obnavljamo v moderne bungalove in jih zato ne moremo oddaj?' ti. Cena penziona za te delavce je v predsezoni in posezoni osemsto dr narjev na dan, v sezoni pa tisoč osemdeset dinarjev. Za ostale pa je & na v predsezoni in posezoni devetsto, v sezoni pa tisoč dvesto dinarji kar je še vedno poceni. Pri tem je,treba poudariti, da se ukvarjamo2 delavskim ne s komercialnim turizmom,« pravi sekretar počitniške^8 društva v Skofji Loki Tone Sedjj. »Počitniško društvo deluje v Škof ji Loki že šesto leto in vsako let« je večje zanimanje za letovanje v okviru društva?« »Pohvaliti moram predvsem tovarno Iskra iz Železnikov, ki je sv°' jim upokojencem ponudila možnost poceni letovanja v predsezoniin posezoni. Tako so naše kapacitete dobro izkoriščene, upokojenci in A' di drugi, ki dopustujejo junija in septembra, pa so zadovoljni. Da je & na letovanja tako nizka je s sofinanciranjem* poskrbel občinski zveze sindikatov, ki je bil tudi soustanovitelj počitniškega društva.« »Letos prenavljate počitniške hišice v Strunjanu. Kdaj bo moč 1«' to vati v njih?« »Kapacitete v Strunjanu so bile zelo dotrajane, bivalni pogoji s" bili slabi. Zato smo se odločili, da zgradimo sodobne bungalove. Pridf bili smo štirinajst sovlagateljev, delovnih in drugih organizacij iz na# občine, ki s sredstvi pomagajo pri gradnji. Tehnik je pričel graditi l| tos aprila, trenutno je v gradnji pet bungalovov z dvajsetimi počiti^ škimi enotami. V eni počitniški enoti pa je prostora za pet do šest p0' stelj. Gradnja naj bi bila zaključena sredi oktobra, do konca leta pab°' do bungalovi tudi opremljeni. Za notranjo opremo bo po reklamni cePJ poskrbela tovarna Alp les iz Železnikov. Drugo leto bo tako že moč P0" Čitnikovati v Strunjanu.« »V načrtu imate tudi adaptacijo kuhinje in restavracije. Kaj boSte pridobili?« , »Društvo skuša s svojimi kapacitetami zagotoviti celotno ponud bo. Zato imamo v načrtu tudi drugo fazo gradnje — to je adaptacij0 centralnega objekta s kuhinjo in restavracijo. Premišljujemo pa tudi nadzidavi, s katero bi pridobili še nekaj dodatnih ležišč.« »Tudi počitniški dom v Portorožu je postal premajhen za potre«* delavcev v občini?« »Počitniški dom v Portorožu je na zelo prijetni lokaciji nad stom in gostje v njem so zelo zadovoljni. Zato počitniško društvo # pripravlja idejne projekte, pridobili pa naj bi tudi nove sovlagatelje občini. S tem bi dom v Porotorožu lahko v bodočnosti razširili za prit*1'' žno štirideset ležišč.« Tr . V. Primožič ja Delegati sprašujejo Kdaj koprski in avstrijski program? Jesenice — Delegati zborov jeseniške občinske skupščine so že večkrat postavili delegatsko vprašanje, kdaj bodo lahko spremljali na televizijskih zaslonih program koprske in avstrijske televizije. Končno je RTV Ljubljana odgovorila. V odgovoru pravi, da so o možnostih širitve signala TV Koper v notranjost Slovenije potekale nekajmesečne ruzprave. Skupščina RTV Ljubljana je na koncu soglašala s tem, da se omogoči možnost sprejemanja TV signala Koper tudi znotraj slovenskega pro- stora v skladu z veljavno PrejL nostjo zagotavljanja sprejema programa (I. in II. programa \, Ljubljana in I. in II. programa * Zagreb) vsem tistim, ki bodo v loti zagotovili denar za postavu*, pretvornikov. Tehnične možnos sprejema tega programa na Jf* nicah so dokaj zahtevne, saj £2 treba po končani rekonstrukcij oddajnega centra Krvavec "»J prej vzpostaviti ustrezno nl''ir°c valovno zvezo Nanos — Krv'^: in na Krvavcu namestiti dodat UHF oddajnik. Šele nato bo &° goče na primer na Mežakli rn° . tirati pretvornike za koprski s gnal. jj V zadnjem času pa je bil« fu : drugod po Sloveniji več vPra*^2 o možnosti sprejemanja avstrijske televizije. O tem vpr^ šanju razpravljajo zvezni lll,rjJ,. vni organi, ki so zadolženi za r diofuzijo. D. S- . Ml PA NISMO SE UKLONILI V kadi je deloval okrožni komite KPS V nedeljo, ob 15. uri, bodo v Jablanov-cu nad Hotovljo odkrili spominsko obeležje, ki bo spominjalo, da je bila med vojno v bližini zemljanka — V njej se je zdravil Maks Krmelj-Matija, zavetje pa so našli tudi drugi partizani — V kadi je jeseni nekaj časa deloval okrožni komite ZKS Škofja Loka — Decembra 1942 je bil v njej tudi Boris Kidrič, ki je tud izbral nov Pokrajinski sekretariat KPS za Gorenjsko Poljane nad Škof jo Loko — Pri Poljanah leži vas Hotovlja. Na zgornjem koncu, v neposredni bližini gozda, so po členovitem pobočju razstresene posamezne hiše. Ta del vasi je bil med vojno ves partizanski. Ob poljanski vsta ji, decembra, 1941, je vsaka hiša dala po enega, dva in tudi tri partizane. Zato ni naključje, da je bilo v gozdu za »Presečnikovo« — Galiči-čevo in »rvnvarjevo« — Krmeljevo domačijo v grdi, komaj prehodni, z grmovjem zarasli grapi pravo zaledje partizanov, piše v spominih na takratne dogodke Ivanka Galičič-Spelca. Poleti 1942 so partizani s pomočjo domačinov in Francke Krmelj-Marte, spravili v gozd, nedaleč od njiv ob grapi, veliko kad, ki so jc prej uporabljali na kisanje krme. V skritem delu gozdička so jo več kot polovico zakopali v zemljo. Nato so jo zasuli s prstjo in obložili z mahom. Tako je bila skrita in neopazna, da jo je lahko našel le tisti, ki je točno vedel, kje je. Po sredi kadi so položili deske in jo tako preuredili v bunker za štiri partizane. To je bil bunker posebne vrste. V tej kadi je namreč jeseni 1942 leta nekaj mesecev deloval okrožni komite KPS Škofje Loke. Vodja orožnega komiteja Maks Krmelj-Matija je bil ranjen v koleno in se je zdravil v omenjeni zemljanki. Kljub temu je ves čas opravljal svoje funkcije. S hrano so partizane oskrbovali Krivarjevi in Presečnikovi. Toplo hrano so jim izmenoma nosile dvakrat dnevno Kr-meljeva žen« Francka-Marta ter sestri Fran- cka Galičič-Urška in Ivanka Galičič-Špelca. H Krmelju v buker so lahko prihajali le njegovi najožji sodelavci. 29. novembra ie prišel in tam ostal približno 10 dni tudi politko-misar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in sekretar Izvršnega odbora OF slovenskega naroda Boris Kidrič. Kot je razvidno iz dnevnih povelij Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske, je bil tudi predlagan in imenovan novi štab I. grupe odredov: za komandantna Stane Starc-Fazan, za polit komisarja Vinko Hafner — Pavle Ravnik, /a namestnika komandanta Stane Kersnik — Stane Jelovčan, za politkomisarja Stane Bizjak — Kosta Dobravec in za obveščevalca Franc Ravbar — Marko Borštnik (Vitez). Kidrič je tedaj sestavil tudi nov Pokrajinski se kretariat za Gorenjsko oziroma Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko. Za začasnega sekretarja je imenoval Maksa Krmelia, člani pa so bili Jože Sluga-Lenart, Oskar Savli-Jaka Vinko Hafner-Pavle in Stane Bizjak-Kosta. Kidrič je predlagal tudi izgradnjo novega, večjega bunkerja. Domačini so ga takoj začeli graditi, kajti bil je december in sleherni dan so pričakovali sneg in zmrzal. I^s zanj so dali Presečnikovi in Krivarjevi. Žagan les je Pre- sečnikov oče podnevi vozil do Drnov ge, ponoči pa naprej v gozd. ^ £ Novi bunker je bil večji, velik kot.ffl5j prislonjen v breg v grapi. Znotraj je bi1 ^Ijf z deskami, na zunaj na debelo nasut z 1 ^ in ves zasajen z gozdnim rastlinjem. 29 av^' na vrata je služil zaboj iz katerega je P^f1 ko rasla gozdna trava. Tudi dohod je bi' p v zakamufliran, saj se je do bunkerja Pr po potoku. ^ Kljub veliki konspiraciji pa je b»l y* februarja 1943 izdan. Izdajalec je to},K,;,Ul* sledil kurirju Kljukcu — Valentinu HlLr.J je približno ugotovil, kje naj bi bil bun srečo so partizani pravočasno zvedel^ .^0 jo in so se umaknili. Nemci so d^^jiti^ bunker, vendar so našli le starega v ka prerešetali z orožjem. n iP *" Pravi bunker je osla! neposkodOVjgprf kasneje imeli partizani v njem ■^•jj^el* \ ne Nekaj let po vojni so deske stro ^e tV bunker se je sesul. Ostala je le jama, ^ew\ d i Ke zdavnaj zarasla. Zato pa bo na p -^v ne dogodke iz leta 1942 spominjalo spe obeležje, ki ga bodo odkrili v nedeljo- pETEK, 19. JULIJA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (mwmmw.GLAS Vršiških žičnic pa nikar ?akon o Triglavskem narodnem parku ne dovoljuje gradnje vršičih žičnic, Kranjska gora pa namerava zgraditi 3.500 hotelskih Postelj — Nove hotelske zmogljivosti bodo prazne, če ne bo ži- čnic Kranjska gora — V resoluciji ražnja gospodarstva občine Jesenice do leta 2000 so posebej dali prednost pzvoju gostinstva in turizma v Kranjski gori ter tudi v drugih turistično zanimivih krajih občine. V skladu s programom načrtujejo sa-"jo v Kranjski gori okoli 3.500 hotelih postelj in 1.000 ležišč v zaseb-nih sobah. Novogradnje ne bodo ostale- le želje, kajti hotelsko-turisti-cno podjetje Gorenjka je že začelo z §radnjo apartmajev pri hotelu Ra-20r. na zidavo novega hotela pa se Povsem resno pripravlja tudi Kom- Nove hotelske postelje, ki jih bo a°bila Kranjska gora, so vsekakor J^jne, če se ta zimski turistični cen-^r želi vključiti ne le v domačo turi-stlčno ponudbo, temveč prodreti tudi S? taji turistični trg. Vendar pa vsa britev turističnih zmogljivosti prina-Sa Kranjski gori vrsto problemov, Sai bo terjala tudi 800 novih delav-Cev, ki bodo v kraju živeli, potrebo-Vah šolo in vrtec, trgovino in stanove. Najbrž ne bo nikogar, ki bi nasprotoval gradnji, vendar pa se upra- Pražji telefonski toipulz Kranj — V torek, 16. julija, se je Podražil telefonski impulz, ki je do 2daJ veljal 1,65 dinarjev. Od zdaj na-pre3 bomo plačali za impulz 50 0(Jstotkov več ali 2,40 dinarjev. Obenem je skupščina interesne skupnosti za ptt promet Kranj sprega tudi nekaj drugih novih cen. Prispevek za telefonski priključek, ki e plačuje za samoupravno interesa skupnost, se je od 28 tisoč dinarjev povečal na 40 tisoč dinarjev. D. S. l*ŽNI PREGLED KRANJ ri. s°lata 80—100 din, špinača 120 nf\n- cvetača 140 din, korenček 5"^ 100 din, česen 300 din, čebula ET* 100 din, fižol 250-300 din, pesa JJ din, kumare 100 din, paradižnik ij°-120 din, paprika 200 din, slive fj° din, jabolka 80-120 din, hruške ^0—150 din, breskve 100-140 din, Jmone 320 din, ajdova moka 180 din, Koruzna moka 90 din, kaša 170 din, sirovo maslo 850 din, smetana 350 Jn- skuta 260 din, sladko zelje 100 aiU, orehi 1000 din, krompir 80 din, med 420 din. vičeno pojavljajo pomisleki, češ, kaj bomo sploh s toliko posteljami v komercialnem turizmu, če se vzporedno ne bodo gradile tudi visokogorske žičnice, predvsem vršiške. Načrti za izgradnjo vršiških in drugih žičnic v okolici Kranjske gore so se zdeli povsem brez zaprek in ovir, če ne bi zakon o Triglavskem narodnem parku prehitel turistične delavce, ki vse doslej nikakor niso zmogli zbrati toliko denarja, da bi jih postavili. Zdaj, ko so v kraju in v občini vendarle spoznali, da Kranjska gora brez novih postelj ne napreduje, so se odločili za gradnjo, pri tem pa vsak dan bolj spoznavajo, da bodo brez večjih smučarskih terenov in novih žičnic sobe in apartmaji prazni. Skratka: brez žičnic na Vršiču tudi turizma ne bo. Vršiške žičnice ležijo v samem Triglavskem narodnem parku in kadarkoli že se jeseniška občina zanje zavzema, se ostro dvigne vse ekološko zavedna Slovenija. Medtem ko občina upravičeno dokazuje, da velikih in kvalitetnih smučarskih prireditev — svetovnega prvenstva, celo olimpiade — nikakor ne more biti, če se ne bodo gradila visokogorska smučišča, po drugi strani tako zakon in njegovi varuhi takega posega v prostor ne dovolijo ... Dialog bo moral biti strpen, saj gre vendarle za prostor, ki je življenjskega pomena za tisoče delavcev. Med drugim bi bilo dobro kdaj tudi pomisliti, da kljub vsemu vodi čez Vršič prometna cesta in da žični-"ca po grebenu mimo Erjavčeve koče vendarle ne bi bistveno oskrunila narave. Ko se razvnamejo tako hude polemike, češ: vršiških žičnic pa nikar, naj bodo razumne, predvsem pa naj govorijo tisti, ki v tem prostoru živijo in ki najbolj poznajo in vedo, kaj je pravo varstvo narave. D. Sedej Ce vas zanima ... V tržiški občini se je organizirana tržna proizvodnja mleka v primerjavi z letom 1983 lani povečala za 10,3 odstotke. Odkupljenih je bilo 647.985 litrov mleka, od tega 219.405 litrov mleka iz hribovitih predelov. Hribovski kmetje so dobili po 2 dinarja za liter izplačanih premij, poleg tega pa so dobili za stroške prevoza do zbiralnic mleka skupno 632,150 dinarjev. Mleko je lani oddajalo 148 kmetov. Na kmetijo je bilo v poprečju oddanih 4.380 litrov mleka (leta 1983 4078 litrov), na kravo pa 2266,5 litrov (1983 pa 2075 litrov). Proizvajalcem mleka s tržnostjo nad 2500 litrov mleka na kravo je sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane Tržič zagotovil regrese za krmila in gnojila v znesku 150.476,50 dinarjev. alples/železniki 30 let 30-let Alplesa Zgradili so silos za lesne ostanke V počastitev 30-letnice bodo v soboto v Alplesu predali namenu silos za lesne ostanke — S tem so zaključene tri izredno pomembne investicije: izgradnja toplovoda, toplarne in skladišča lesnih odpadkov — Energija iz Alplesa je veliko cenejša kot drugod — Železnikarji se grejejo najceneje na Gorenjskem Železniki — Tradicija izkoriščanja in predelave lesa sega v Selški dolini v prejšnje stoletje, ko sta se začela razvijati žagarstvo in sodar-stvo. Leta 1887 je bila ustanovljena prva sodarska zadruga na Češnjici. Z razvojem zadružništva so se oblike povezovanja menjavale vse do leta 1955, ko so kmetijske zadruge Češnjica, Selca, Zalilog, Sorica, Bukovica in Luša ustanovile Medza-družno lesno industrijsko podjetje Češnjica. Novoustanovljeno podjetje je leta 1955 imelo štiri obrate. V nadaljnjem razvoju se je preimenovalo v LIP Češnjica. Leta 1969 pa se je prvič pojavilo ime Alples, ki je danes poznano po vsej državi in tudi v tujini. Danes je Alples sodobna tovarna, ki se je s svojim pohištvom uveljavila na domačem in tujem trgu. Tudi sedaj, ko je večina pohištvene industrije v velikih težavah, v Alplesu nimajo zalog, ker so se pravočasno preusmerili v izdelavo tistih izdelkov, ki jih trg zahteva. Hkrati pa večino izdelkov delajo za znanega kupca. Ali drugače rečeno, velik del proizvodnje poteka po naročilu. Izvozili pa bodo 30 odstotkov proizvodnje. Letos v Alplesu praznujejo 30-le-tnico ustanovitve. Proslavili jo bodo v soboto, ko bodo predali namenu moderni silos za shranjevanje lesnih ostankov. Z njegovo izgradnjo so zaključili sklop treh, za Železnike izredno pomembnih investicij: leta 1985 zgrajenega toplovoda od Alplesa do Iskre, leta 1979 zgrajene toplarne za kurjenje z lesnimi ostanki v Alplesu in letos silosa za lesne ostanke. S pomočjo toplarne v Alplesu se namreč Železnikarji zelo poceni grejejo. Prav gotovo najceneje na Gorenjskem in tudi v Sloveniji imajo cenejše ogrevanje le tam, kjer je v bližini termoelektrarna. Toplarna v Alplesu ogreva vso industrijo v Železnikih, razen Domopreme in Tehtnice, vse družbene objekte, 16.000 kvadratnih metrov stanovanj v stolpnicah in 32 zasebnih hiš. Industrija porabi letno 11,6 MW, družbene dejavnosti 2,5 MW in stanovanja 2,8 MW oziroma skupno 16,9 MW. Toplarna pa ima zmogljivost 15,8 MW, kar je na prvi pogled nelogično. Vendar pa zato, ker vsi hkrati ne potrebujejo maksimalne količine energije, zmogljivosti zadostujejo za ogrevanje še precej več stanovanj. Za proizvodnjo toliko energije bodo v Alplesovi toplarni potrebovali 29.000 prostorninskih metrov lesnih ostankov. 20.000 metrov jih bodo zbrali v Alplesu, 9.000 pa jih bodo dobili iz Aera Medvode, Gra-disa Škofja Loka, Zlita Tržič, LIP-a Bled in GG Kočevja. Dogovor z njimi imajo podpisan za pet let. Za ogrevanje stanovanj plačujejo stanovalci v stolpnicah 46 dinarjev na kvadratni meter. To je ekonomska cena ogrevanja, saj je vanjo vključena tudi amortizacija toplovoda in toplarne, kar drugod plačujejo stanovalci pri stanarini. Stanovalci v hišah pa plačajo po količini porabljene energije. Ogrevanje iz Alplesa je tako poceni, da je med ljudmi, zlasti v zasebnih hišah, veliko zanimanje za priključitev na toplovod. Kdaj bo to mogoče, v Alplesu ne morejo povedati, ker bi bilo najprej treba zgraditi primarni vod, ki pa je dokaj draga naložba. L. Bogataj V petih letih tretjino manjša poraba Ogrevanje stanovanj v Železnikih ni tako poceni le zaradi kurjenja z lesnimi ostanki, temveč tudi zaradi dobrega vzdrževanja naprav in varčevanja. Vse zasebne hiše in stanovanjski bloki imajo števce porabljene energije. Večina števcev je domačih in so z njimi zelo zadovoljni. Izdelal jih je ATN Zagreb. Torej ljudje plačajo toliko energije, kolikor je porabijo. V stanovanjskih blokih so v toplotnih postajah posebne avtomatske naprave, ki se odzivajo na spremembe temperature. Velikim toplotnim razlikam pa vendarle ne morejo slediti. Zato so usposobili nekaj ljudi, ki ob nenadnih otoplitvah znajo pravilno naravnati regulatorje toplote tako, da v stanovanjih ni nikoli prevroče ali obratno. Pa tudi v toplarni se trudijo, da kurjenje prilagajajo zunanjim temperaturam. Skratka vsi skupaj se prizadevajo, da bi bila poraba energije čimmanjša in s tem tudi stroški. To dokazujejo tudi podatki o proizvedeni in porabljeni energiji. Poraba se je prav zaradi varčevanja v zadnjih petih letih zmanjšala za tretjino. Leta 1980 so porabili 36.000.000 kilovatnih ur toplotne energije, naslednje leto 33 milijonov, leta 1982 je poraba zdrsnila na 29 milijonov, predlani na 28 milijonov in lani na 26 milijonov kilovatnih ur. Če bi kurili z mazutom, bi letno porabili manj kot 10 kg goriva na kvadratni meter. NA DELOVNEM MESTU Jože Hrovat Hitra pomoč Za strgane čevlje Kranj — Že zdavnaj so mimo J'Us'. k<> SO bili čevlji še'tako SOlid o narejeni, da so zdržali ne le no sezono, pač pa kar nekaj let. Ko Pfl BO industrijski čevljarji za- (<>„.,,,„ ..() ra/|jčnj( oc| obnove ce- : Podplata do kaj dru . na primer šivanje Strganega E|?en*ka- V majhnih čevljar jo < ^e'avmcan. ki navadno nosi sn Zveneče ime, da so ekspre na°' 'unk° bosi pešec kai poi aka ^ Popravilo. Ena takih je tudi Sevnica Jožeta Hrovata s Korg Ceste v Kranju. l tesni delavnici, kjer hrumi ,Ul"''""i stroj, se police kar šibijo lyj (,,vi|,.v potrebnih popravila, njimi pa so tUdI taki, ki po pravljeni že lep čas čakajo lastni ka. Nekateri čevlji, ki se ne more jo pomladiti brc/ uporabe lepila, morajo namreč počakati v delavni« i ili pa Jože l Irovat doda nasvet vsakomur — naj čevelj ne nosi vsaj štiriindvajset ur. Ven dar pa nista lepilo in čevljarski ši valni stroj edina pripomočka v čevljarski delavnici, kjer čevelj po pravijo v petih minutah. »Ne bi verjeli«, pravi Jože liro vat, »toda se vedno je kakšen če- velj, za katerega je treba uporabljati dreto, pa tudi lesene klinč-ke. To so seveda usnjeni aplini-stični čevlji ali pa škornji, v katerih pleše folklora. Kadar plesalci folklorne skupine Sava po nekaj deset in deset odplesanih polkah ra/.bijejo usnjene škornje, potrebujem cele kilograme takih cvekov — še sreča, da jih nekateri obrtniki pri nas še delajo.« Čeprav Jože Hrovat še vedno zna s kosom usnja, dreto in lesenimi klinčki kot za šalo narediti čevelj, se že vrsto let ukvarja le s popravili. Teh pa je vse več. Pa ne le zato, ker sodobni čevlji niso trpežni, ljudje zadnje čase vse več prinašajo v popravilo tudi sta re r. a jene čevlje, ki jih niso nosi li že vrsto let. Tudi take se da lepo popraviti, čeprav bolj zaslužijo ime »svedri« kot pa čevlji. Res, danes čevelj ni več to, kar je bil nekdaj, zato imajo že otroci deformirane noge. Predi, močan vonj po lepilu, hrupni stroji, nekateri so sicer že častitljive starosti, a še vedno uporabni, prepih v tesni delavnici, to so delovni pogoji v ekpresni popravljalnici čevljev. Morda bi bilo več prostora, če bi tisti, ki so koncem zime prinesli v popravilo škornje in jih očitno do nove zime pozabili, letos morda svojo obutev poiskali kak mesec prej. L. M. Če pekom zmanjka moke Škofja loka — V škofjeloškem Peksu je v petek zmanjkalo moke. Vendar Ločani niso ostali brez kruha. Peki so si namreč pomagali tako, da so moko enostavno vzeli iz občinskih blagovnih rezerv. Do ponedeljka, ko so o pomanjkanju moke obvestili občinski izvršni svet, so porabili že 95 ton moke. Za nameček pa so obvestilu dodali še zahtevo, naj izvršni svet sprejme sklep, da je bil poseg v občinske blagovne rezerve upravičen, hkrati pa naj zagotovi denar, s katerim bodo pokrili razliko v ceni zaradi podražitve moke, ki jo mora Peks vrniti. Izvršni svet je na torkovi seji sodil, da je vsekakor hvalevredno, da so se peki potrudili in napekli dovolj kruha. Vendar pa je glede njihovega ravnanja le imel nekaj pomislekov. Predvsem bi v Peku morali že nekaj dni prej vedeti, da bo moke zmanjkalo in da je Vojvodinci, ki čakajo na novo ceno, ne bodo dobavili. Tako bi imeli dovolj časa, da bi pravočasno obvestili izvršni svet. Ta je namreč edini pooblaščen, da lahko dovoli uporabo določenega živila iz občinskih blagovnih rezerv. Zato meni, da so v Peksu prekoračili pooblastila. V Peksu naj bi torej čimprej raziskali, kdo je odgovoren za takšno ravnanje. Prav tako se niso strinjali z zahtevo, da bi izvršni svet pokril razliko v ceni, zaradi dražje moke, ki jo mora Peks vrniti v občinske blagovne rezerve. Peks je moko vzel in kolikor jo je vzel, jo mora v najkrajšem času vrniti, ne glede na ceno. Razen tega pa so na seji opozorili na nerazumljivo obnašanje Loke do dobav moke. Loka namreč še vedno ni povezana z nobeno slovensko mlinarsko organizacijo, zato so dobave moke vedno vprašljive. Čeprav so se v podobnih razmerah znašli že nekajkrat doslej, niso ukrepali ni se trdneje pove aH z dobavitelji. Tako je tudi to pot moral pomagati komite za planiranje in razvoj pri občinski skupščini in slovenski mlinarji bodo v prihodnjih dneh loškim pekom poslali moko za peko kruha. To pa je tako, kot bi občinski funcionarji urejali dobave žice in pločevine za Iskro, desk za Jelovico, usnja za Alpino ... L. Bogataj 1 GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 19. JULIJA 1 g* r Pavel Štular-Pajko: Korak kar sam uide na Kriško Vleče se tisti zadnji goli del poti proti Kriški. Malo postojiš, skozi meglico v dolini pogledaš, kako so spe ljane ceste okrog Udin boršta, ugi baš, katera je ta, ona vas ... Brez nahrbtnika, brez vsake teže, pa je korak težak v tej vročini. Zato kar ne morem verjeti očenfc da vidim prav: na ovinku pod seboj ugledam mladeniča, ki si je na ramena zade-gal dva velika debela polena. Velika tabla malo niže vabi planinca, naj vzame poleno in ga odnese do koče, da bo za vroč čaj in da ga pozimi v koči ne bo zeblo ... A hitro spregle-daš tablo, kajti komaj svoje kile vlečeš sem gor, kaj da bi še polena nosil. In tale se muči kar z dvema! Ko pride bliže, vidim, da ga poznam. Pajko je. Ko sem bila lani prvič tule na Kriški, so mi ga predstavili: »To je pa Pajko. Skoraj nobena koča na Gorenjskem ni brez njegovega dela, tržiška pa sploh ne. Kar je kovanega je njegovo ...« Za kovača je v Tokosu Štularjev Pavel iz Dupelj. Včasih so doma imeli kovačijo. Vsako prosto soboto in nedeljo je v hribih. Nikoli ne pride Draznih rok. Ce drugega ne, pri- nese poleno. Največkrat pa njegov nahrbtnik skriva kaj kovanega. Danes je bil že na Kofcah, k Rezki je skočil na obisk in nesel nekaj orodja, zagozde za drva klat, macolo, pripravno sekirico za gospodinjstvo za drva sekat... Kar naročijo ali pa kar sam vidi, da bi bilo p^rebno: Vsako zimo se naučimo kaj novega Angela Šink, predsednica aktiva žena zadružnic Poljane Delnice — Angela Šink je že pet intrideset let kmetica v Delnicah pri Poljanah nad Škof j o Loko. Čeprav dela na kmetiji tudi mož in sin Slavko z ženo, je ona pravi gospodar, saj edina ne hodi v službo. Kljub temu je skoraj vsak dan vsaj za kakšno uro prekratek. Na kmetiji s šestimi hektari obdelovalne zemlje je vedno dosti dela. Le pozimi se malo oddahne. Takrat si vzame čas tudi zase, da se še kaj nauči, da kaj novega vidi, da se malo poveseli. Že nekai let ie Popravek V torkovi številki Gorenjskega glasa je bil na četrti strani objavljen prispevek o gradnji vodovoda v kra jevni skupnosti Gorje z naslovom »Vodovod tudi do Zatrate«, ki nam ga je poslal naš dopisnik J. Ambro-žič. Prišlo je do napake, saj so pri prostovoljnem delu sodelovali člani Radio kluba Gorje in ne TVD Partizan. Za neljubo pomoto se opravičuje™0 Uredništvo DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 20. julija, bodo dežurne naslednje i)i < >«laja I ur: ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka JESENICE Delikatesa, Kasta 2 na tržnici. Delikatesa, poslovalnica 2 TR2IC ABC Ix>ka - Bistrica, Živila - Maloprodaja, Jelka, Mercator — Trg svobode št. 21 KRANJ od 7. do 18. ure; pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, PC Oskrba, Kranj, PC Planina 1, PC Planina — center, PC Britof, SP Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure, Diskont Kranj, od 8. do 12. ure, Diskont Naklo, od 7 do 17. ure, PC Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib Pred dvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure: Klemenček Duplje. V nedeljo. 21. julija, bodo dežurne naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje od 8 do 11 ure, Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11 ure. aktivna članica žena zadružnic Kmetijske zadruge Škofja Loka, zadnji dve leti pa tudi predsednica aktiva v Poljanah. »Žene zadružnice rade sodelujemo v aktivu. Seveda marsikdaj nimamo časa, posebno poleti ne. Zato pa se toliko raje srečujemo pozimi. Takrat imamo organizirana različna predavanja, tako strokovna o delih na kmetiji, kot tudi zdravstvena in druga. Pozimi smo imele šivilski tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan, tudi kuharski tečaj smo že imele, vendar ga bomo ponovno organizirali. Kmečke ženske se tudi rade naučimo kaj novega, zato v zimskih mesecih, ko je na kmetijah malo manj dela, rade hodimo na tečaje in predavanja.« »Tudi izleti in ekskurzije so del vaše dejavnosti?« »Bile smo že na ekskurzijah po različnih krajih Slovenije. Vedno vidimo kaj novega in koristnega. Letos smo imele izlet v Ljubljano na ogled Cankarjevega doma. Ljubljanskih mlekarn in živalskega vrta. V aktivu Poljane nas je nekaj nad sto kmetic, članic zadruge. Vse za delo in zabave nimajo vedno časa, vendar se nas ponavadi zbere kar precej. Tako je bilo zelo slovesno tudi letos ob praznovanju osmega marca. Tudi to nedeljo, ko bomo imele srečanje na Blegošu, ki ga pripravljamo skupaj z aktivom žena zadružnic Javorje, nas bo gotovo veliko skupaj.« »Ob različnih prireditvah žene zadružnice spečete različne domače dobrote?« S svojo ponudbo, se pravi, flancati, poticami, štrukeljčki, domačim kruhom, klobasami, žganjem, bobi in še marsičem smo letos že sodelovale na dnevu koscev in grabljic v Poljanah, na izseljenskem pikniku v Škofji Loki, ob dnevih turizma v hotelu Transturist. načrtujemo pa tudi sodelovanje na Poljanskem dnevu in seveda v nedeljo na Blegošu. Na večjih prireditvah sodelujemo žene zadružnice iz vseh aktivov škofjeloške Kmetijske zadruge skupaj. Tako so nas povabili tudi na sodelovanje pri kmečki ohceti, vendar je bilo to ravno nekaj dni pred izseljenskim piknikom in nismo zmogle vsega.« »Za naslednjo zimo imate gotovo nove načrte?« »Ponovno mislimo organizirati razstavo ročnih del, ki je bila že pred leti, lani pa je nismo uspele pripraviti. Seveda bodo zopet različni tečaji in predavanja. Pa pekle bomo za prireditve in potem z zasluženim de narjem zopet šle na izlet.« V. Primožič Praznik koscev Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj v Poljanski dolini bo v ne deljo, 28. julija ob 15. uri v Novi Ose-lici pri Sovodnju pripravilo etnografsko prireditev »Praznik koscev«, ki bo že trinajsti po vrsti. Kosci in gra-bljice bodo krenili v sprevodu in nato prikazali pokošnico, sledil bo na stop domače folklorne skupine. Kosci in grabljice se bodo nato pomerili v spretnosti. Po delovnem sporedu pa bodo rajanje pod lipo. igral bo an sambel Ivana Ruparja iz Škofje Ix> ke. Pripravljajo bogat srečelov. manjkala ne bo dobra kapljica in do mače jedi po zmernih cenah. Za tek rnovanje se še vedno lahko prijavite pri Turističnem društvu Sovodenj maske, kline, cepine za dekoracijo koč, za Kofce, za Kriško, Kališče, Kočo pod Bogatinom. In te gugalnice in vrtiljaki, rusko kegljišče na Kriški, pa gugalnica v Gozdu, so tudi njegovo delo. Za material so mu dali, nekaj malega plačali. Skupaj zvariš, pravi, pa stoji. Otroci pa le imajo veselje. Ne zdrži doma ob koncu tedna. V tovarni pri Kajetan ropota, v hribih pa mir najdeš. Tu je vse sproščeno, vsi so odprtega srca, in kar kdo v dolini v sebi tišči tu ven vrže. Pajko se ujame s tistimi, ki imajo odprto dušo, so radi veseli. Nekakšen planinski bohem, pravi kriški oskrbnik Rado. Ni vsako soboto na Kriški, tudi drugam rad skoči. Na Stol, Storžič, Veliki vrh, Dobrčo. Prejšnjo nedeljo so pod vodstvom Staneta Hočevarja, načelnika markacijskega odseka v Križah markirali grebensko pot z Velike Poljane preko Psice na Storžič. Jeklene vrvi so montirali, očistili pot, jo na novo markirali. Težavna, a lepa pot! Enkrat, mogoče že prihodnje leto, se bodo lotili koče na Kriški. Nič ni vredna takale .poštukana' bajta. Razširili jo bodo, obnovili stari del. Nekaj denarja bodo dobili od telesne skupnosti, nekaj od planinske zveze, nekaj pa še kje drugje nabrali. Veliko bodo naredili sami planinci, udarniško. Pesek že vozijo s planine. Pod Tolstim vrhom ga je dovolj. Po pet samokolnic ga zdaj naenkrat pripeljejo, ko so razširili pot tako, da lahko vozijo po njej s kosilnico. Prej si pa pet samokolnic pripeljal, si bil pa na koncu moči. Naj stroj dela! Dgromno pa pomaga tovorna žičnica, sicer bi bile težave s oskrbo. Zlata je vredna! Prav zdaj jo obnavljajo. Ja, za tri metre bodo kočo razširili, sanitarije bodo notri, večji bo restavracijski del in tudi nekaj ležišč bodo še pridobili. »Ta gora bi resnično zaslužila, da bi bila enkrat dokončno urejena«, na glas razmišlja Pajko. »ker je tako obiskana. Saj prihajamo sem kot domov. Korak ti kar sam uide na Kriško ...« D. Dolenc Nov gasilski dom 1 na Bukovici 1 V nedeljo bodo na Bukovici odprli nov gasilski dom in telef°fl' sko centralo — Preko 4 tisoč ur prostovoljnega dela krajanov Bukovica — Nedelja bo praznik za vse krajane krajevne skupnosti Bu-kovica-Bukovščica in krajevne skupnosti Lenart-Luša. V teh dveh krajevnih skupnostih namreč deluje gasilsko društvo Bukovica, ki bo čez dve leti praznovalo šestdesetletnicc organiziranega gasilstva. Gasilsko društvo Bukovica je bilo ustanovljeno leta 1927. Ob pomoči vseh krajanov so imeli že čez dve leti nov dom. Kasneje so kupili prevozno brizgalno, nato pa še motorne brizgalno. Po vojni so zgradili požarni bazen, kupili so sodobno motorno brizgalno Rosenbaver in gasilni kombi IMV ter drugo moderno opre mo za gašenje in reševanje. »Naše društvo aktivno deluje na preventivnem in operativnem področju. Usposabljamo mlade gasilce, organiziramo tečaje in predavanja, udeležujemo se skupnih vaj in tekmovanj. Uspešno smo izvedli akcijo »v vsako hišo gasilni aparat« in opravili preventivne preglede. Pomagali smo pri ureditvi hidrantnih omrežij na Bu- Na Hrušici praznujejo Hrušica — V tej krajevni skupnosti se v tem mesecu spominjajo tra gičnega dogodka 27. julija leta 1942, ko so okupatorji na Belem polju ustrelili 45 talcev, med njimi največ domačinov. Dogodek še vedno ni izbrisan iz spomina svojcev in ostalih domačinov, obujajo ga ponovno vsako leto s praznovanjem krajevnega praznika v mesecu juliju. Letošnje praznovanje so začeli člani krajevne organizacije zveze borcev, ki so s priložnostno proslavo in tovariškim srečanjem počastili tudi 40-letnico osvoboditve in dan borca. Ob tej priložnosti so razvili tudi nov prapor. Praznovanje krajevnega praznika M bo nadaljevalo v soboto, 20. julija, ko se bjO ob 9. uri zacei lurnir v malem nogometu ter balinarski turnir za memorial Antona Gaserja. V nedeljo, 21. julija, prav tako ob 9. uri bo še tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga lahko udeležijo vsi krajani. V ponedeljek, 22. julija bodo organizirali pohod krajanov na Hruščan-sko planino. Odhod bo ob 8. uri izpred doma družbenih organizacij, ob 11. uri pa bo pri spominski plošči na planini kulturni program. V četrtek, 25. julija bo mokra vaja pionirjev Gasilskega društva, v soboto, 27. julija pa bo ob 16.30 odhod v Begunje, kjer bo pri grobovih talcev žalna komemoracija s kulturnim programom. J. Rabič Vroči dnevi Ona in on. Za vrtno mizo hotelske restavracije. Njej v rahlo od-cvetelih srednjih letih vzdiguje moralo pisano oblačilo, njemu modra mladostno krojena srajca, ki komaj zadržuje narasli trebuh. Okoli njenih rok bingljajo zapestnice; njegovi zalisci so U rahlo mokri in govore o hitri kopeli v domači kopalnici. On, mozak, pije veliko pivo z dolgimi in pomembnimi požirki Ona pomaka jezik v penice malega piva. Pri peti rundi sta. Kramljata. Klepetata. Tako ne govore med seboj znanci, kaj šele zakonci. Zaupno, pomenljivo. Ona čeblja o življenjskih izkušnjah in previdno tipa. On moško, suvereno sodi, vse ima prav. Ona si misli kakšen pameten dedec, on je prepričan: kakšna trapasta baba Monologa sta značilna: ona si z zadnjim kotičkom duše želi njeno-vo ločitev, on zavlačuje s tem, češ, da potrebuje le še malo časa Ona onemi ob bežni pomisli, da se ti »maločasniku v resnici nikoli ne loči jo. A zadrži vzdih in upa — ni prainla brez izjem. »Kelnar!« zadoni iz njegovih moških ust, da se vsi zdolnočaseni zakonci ah koruzniki za mizami zdrznemo od te silne moškosti »Plačat!« Natakar privihra k tej mizi pete runde, ki jo zavistno opazujemo »Na, to pa daj za štumf!« Obilna napitnina - Ja jo prav tako -ari damo - upogne natakarju hrbet, vsi tisti pa, ki nimamo preveč\m,' sla za kleni slovenski gostilniški besednjak in »štrumpantle* neke , pomilujoče pogledamo njo. Ne kaže niti kančka zadrege »Gremo, če ne bo ropotalo,, pravi on, ko se pomikata med mi Ropotalo najbrž ni, če se stvar le ni prehudo zavlekla Doma se ie d s kovici, Bukovščici, na Praprotnei" v Pozirnem. V teh vaseh smo ust^2j vili tudi gasilne trojke. Leta *v smo začeli z gradnjo novega skega doma, saj je bil star že dflt jan, zaradi neprimerne lokacij* * ga ni imelo smisla obnavljati,« Pr . Alojz Eržen, predsednik gasilski društva Bukovica. S pomočjo občinske požarne * nosti, občinske gasilske zveze, s& j? prispevka krajanov, organi^ združenega dela, zavarovalnice K glav in več kot 4 tisočimi prosto^' nimi urami dela krajanov je bil t silski dom zgrajen leta 1982. »T*ik^. smo preselili večino gasilske op , me v nov dom. Istočasno smo r.( misijah tudi o lokaciji telefon^ centrale. Odločili smo se za Pr' j„ k gasilskemu domu. Uredili stti? ^ di okolico. V novem gasilskem »o bo tudi sejna soba, prostor za adike smo si vzgojili na gredi etvenici, seme pa smo sejali ;e junija. Endivija se močno azraste in jo sadimo 0 x 30 cm narazen. Sadik ne memo saditi globlje, kot so astle prej, ker to lahko pov-.roči nastanek cvetnih stebel, r vsakem primeru pa preglo-joko posajena endivija močno •.aostane v rasti. Več kumar ko poberemo, 'eč novih nastavkov bodo astline pripravile za pozneje. Če pustimo na rastlini predolgo doraščati plodove, se lahko zgodi, da bodo nekateri mladi plodiči kar odpadli. Zato je tudi napak, če pustimo nekatere plodove za seme. Ko nabiramo kumare, ne smemo biti nerodni in grobi, da ne poškodujemo vrež. Po potrebi uporabljamo oster nož. Zgodnji krompir naj bi izkopavali šele takrat, ko so gomolji že dozoreli. Tedaj je tudi pridelek precej obilnejši kot sicer. Najbolje bi bilo počakati, da krompirjeva cima porumeni. Gomolji so takrat okus-nejši in izdatnejši. Človek kar ne bi verjel, koliko krompir v desetih dneh pridobi v teži. Kdor hoče imeti avgusta debele paprike, naj julija ne skopari z gnojili. Gnojimo enkrat tedensko, gnojilo ali gnojilni zalivki pa ne smejo poškodovati občutljivega listja. Kjer imamo izpraznjene gredice, namenjene za kolerabo, sadimo julija samo hitro doraščajoče sorte. Sadimo jih v razdalji 30 x 25 cm in kmalu poskrbimo za prvi obrok gnojila. Julija ponovno lahko sejemo zgodnje sorte glavnate solate, ki bodo uporabne avgusta. Glave bo začela delati že tiste tedne, ko navadno ni več tako vroče. Osnovni pogoj za lepe glave pa je obilje vode in večkratno gnojenje z lahko-topnimi dušičnimi gnojili. Za takšno pridelovanje je primerna tudi Kraljica maja. «0V0 - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO GORČICA s 3 O I 40V0 - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO NOVO V KINU Ameriški avanturistični film Smaragdni led pripoveduje o mijarderju Asanti, ki ljubosumno čuva svojo kolekcijo smaragdov, spravljeno v specialno -zgrajenih trezor-jih. Električar Wiley pa uspe odkriti šifro in izprazni trezor, toda to ni vse, kar je milijarder Asanti izgubil... V filmu igrajo poznani igralci, Ryan O'Neal, Anne Archer in Omar Sharif. Maščevanje Brus Lijeve pesti je eden od številnih hongkonških karate filmov. Poznani junak karateja Brus Li ponovno onemogoči močno bando kriminalcev v njihovi akciji. Obsodba pa je ameriška filmska drama, v katerem nastopa Paul Neurman kot odvetnik, ki se je predal pijači. NekoČ nadebudni pravnik se sedaj bori za stranke. Nekoč pa mu je zaupan primer, ko je bolnišnica z nestrokovnim zdravljenjem uničila zdravje neke pacientke. Ko je videl, da je to njegova življenjska šansa, je zbral vse sile v neenaki borbi z močnim in vplivnim upravnikom bolnišnice in renomiranimi zdravniki. To je ena od velikih igralskih stvaritev Paula Neurmana. Ugriz angelov pa je domača erotična drama režiserja Lordana Zafranoviča. Film govori o ljubezenski drami poročnega para, ki kljub obojestranski brezmejni ljubezni zaman išče skladno skupno življenje. Po mnogih brezuspešnih poskusih, da bi našla rešitev, sta izbrala pusti otok, da bi tam prečistila svoja čustva in daleč od ljudi spet našla smisel svojega skupnega življenja. V glavnih vlogah igrajo Katalin Ladik, Boris Kralj, Marina Neme t in Charles Millot. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne, 12. julija: Stari, Tales, anto-na, Rant, Deržaj, mat, aba, malarin, IG, ukor, Naklo, Kroj, Alan, dokaz, etos, EB, Nastase, napake, RTV, TO, Adda, Mila, orka, ekshavstor, tatra, tank. Prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Anže Kalan, C. talcev 8, Škofja Loka, 2. nagrado (300 din) prejme Elza Reš, Mošnje 38, Radovljica, 3. nagrado (200 din) prejme France Benedik, Skalica 12, Kranj. Rešitev praznične križanke pošljite do 24. julija do 9. ure na naslov CP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako praznična križanka. 1. nagrada 1000 din, 2. nagrada 600 din, 3. nagrada 400 din, 5 nagrad po 200 din. ste za ribe? Postrv Sejem Malo čuden naziv za pripravo ribe, mar ne? Pa bo hitro jasno, če povemo, da smo recept za pripravo te postrvi dobili v novi gostilni Sejem na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer od 1. aprila gostom kuha in streže zasedba, ki je včasih vodila Bar Rok na Planini. Tu kuha Dušan Zadravec, kuhar, ki je včasih kuhal v Transturistu v Škofji Loki, v hotelu Slon, Na klancu v Medvodah in v Baru Rok na Planini. In kako pripravimo postrv po sejemsko? Postrv očistimo, pokapamo z limono in le malce zunaj osolimo, trebuh pa ji nadevamo s pršutom. Tako pripravljeni ribi zašpilimo trebuh, jo normalno dunajsko paniramo postrežemo pa z majo-nezno omako, tatarsko omako ali podobnim. Zraven ponudimo suha vina, šipon ali tokaj. Ce pa bi raje postrv Sejem najprej pokusili na sejmu, kakor jo pripravi kuhar Dušan, se le oglasite. Odprto imajo vsak dan, tudi ob nedeljah. Domača lekarna Ko vemo, kam naj bi namestili domačo lekarno, nas bo zanimala vsebina. Razočarani boste, če pričakujete širok in pisan seznam zdravil za vsakdanjo rabo; svetoval vam bom namreč le tista zdravila in obvezila, ki jih boste znali zares s pridom uporabiti. Na prvem mestu moramo omeniti prve povoje, široke 8, 10 in 12 cm, s katerimi povijamo vse sveže rane. Med obvezilni material bomo šteli tudi navadne povoje s tkanim robom, nekaj zavitkov sterilne gaze različnih izmer, zavojček obližev, lepilni trak za kožo 2 cm, vrečko vate, mogoče elastični povoj, širok 10—12 cm. Dodamo še trikotno ruto in varnostne igle. Škarje in pinceto sem že omenil v prvem prispevku; včasih pride prav tudi brit- Še najbolj težko je naštevati zdravila, ki bi jih imeli stalno v domači lekarni. Menim, da je treba pri tem ločiti dvoje: prvič zdravila, ki jih potrebujemo ob nenadni bolezni, drugič pa zdravila, ki jih stalno jemlje kateri od družinskih članov. V prvem primeru gre za zelo skromne potrebe. Po mojem prepričanju zadošča že Aspirin. Če so v družini tudi otroci, bomo priložili otroški Aspirin, ki je trikat blažji od tablet za odrasle. Nekateri prisegajo na aminopi-rin proti vročini, spet drugi na Aspirin. Osebno zagovarjam Aspirin, pa še tega le ob večjih težavah, ne takoj ob manjših bolečinah in zmerni vročini. V domačo lekarno ne sodijo antibiotiki, sredstva proti krčem, pomirjevala in uspavala. Le izjemoma bomo »trpeli« v omarici tablete ali kapljice za pomiritev (ali poživitev) in za razkuževanje ustne votline. Ta sredstva priporočajo posamezne farmacevtske firme, drogerije ali zeliščarji. Domači čaji morajo biti shranjeni na suhem, dobro zaprti in jih običajno ne hranimo v domači lekarni, ampak v shrambi ob drugih čajih. Zagotovo pa bomo imeli v domači lekarni stekleničko razkužila za kožo, ki ga s pridom uporabimo pri odrgninah in zelo zamazanih površnih ranah. Toliko vrst je razkužil, da jih ne kaže naštevati. Pravega vam bodo svetovali v lekarni ob nakupu. Čeprav nekateri mislijo drugače, bi v lekarno vključili stekleničko 70 % alkohola, s katerim očistimo kožo; očiščena koža ne bo več mastna in na posušeni bo lepilni trak bolje prijel. Se o mazilih! Če je odrgnina ali plitva ranica očiščena in če jo sterilno pokrijemo (odrgnin in opeklin na obrazu ne povijamo!) se bo celila lepše in hitreje, kot pa če jo mažemo s kakršnim koli mazilom ali kremo. Če imamo kronična vnetja kože, naj mazilo predpiše zdravnik po natančnem pregledu, zato takih mazil ne morete imeti v domači lekarni za vsak slučaj. Tisti, ki prisegate na imenitno celjenje odrgnin in ran, če jih mažete s hidrociklinom — ali ste že poskusili brez njega? Znano je, da hidrociklin zavira zdravljenje svežih * poškodb! Prihodnjič: kako in kam z zdravili, ki jih jemlje bolnik s kronično boleznijo. V domačo lekarno sodi tudi toplomer, ki ga po vsaki uporabi očistimo. Tone Košir MODRI STA REC IZ ROMANA »POD SVOBODNIM SONCEM« SESTAVIL R N0Ć ANTON AŠKERC TOVARNA ŽEN PERI LAV SEVNICI IHINITR0 T0LU0L REKA NA P0USKEM TOTnT vladarica TIRANKA TELOVAD NI SKOK NAJPOMEMRNEJŠA MAKEDONSKA REKA KRAJEVNA SKUPNOST SPEVNA MELODIJA SIMON JENKO SMUŠKA DISCIPLINA PSEVDONIM AvrRU SKEGA HUMORISTTČN. PISATELJA ROSEN FELDA_ ROLETE. NAVOJNICE 0LIVER TVVIST ELEKTRONKA Z DVEMA ELEKTR0 OAMA UŽITNA GOBA. JURĆEK MORNAR SKA PIJACA Ml OTOK. / GOJIŠČI 0S1RIG NAŠ DENAR OTOK ČAROVNICE KIRKE AZUSKA DRŽAVA, GLAVNO MESTO I SLAMABAD ISLAMSKA REPUBLIKA DIAPOZITIV GR. RIMSKI STARI VEK DEL KNJI GE, PLAT HRV KIPAR IN ARHITEKT (FRANE) HRASTOV GOZD MARIBOR POVRAČILO ODŠKODNINA HRVAŠKO MESTO V DOLINI PAKRE DRAMATIK MILLER 0OBOJ POSLANA MENICA paradi; HRVAŠKI KIPAR (GRGA) DELEC ENERGUE SKALA V VODI HITROSTNA TEKMA Ml PISEC KRIMINAIK IGEORGESI RIM BOGI NJA ZORE CANKARJE VA ČRTICA NAOČNIKI ČESNIK STANE DUŠA UMRLEGA VOJAŠKA STOPNJA RIBA IMI N0VANA »MORSKI VRAG« OKROGLA VAS PRI K A MUH MANJŠI JADRAN SKI OTOK ZANIMANJE AVSTRU KOMPONIST (G0TERIE0) HASILINSKA BODICA MIA0INSKA KNJIGA 100 VOJVODIN PISATEU (SAFFER) SLIKAR MEŠK0 POMEMBNA TEKMA NIK0IA TESLA BUICNIK Gl MESTO ESTONSKE IZDELOVA LEC MAKET DIVJI STEPNI KONJ LETOVI ŠČE PRI OPATIJI ŠIBE ZA PLETENJE OBVEZNO PLAČILO. DAVEK PRIMOH III III VINU Pl AHA GOZDNA ŽIVAL MADŽAR. MESTO V BAK0NJSK GOZDU EVROPSKO GORSTVO VNEMA. POLET AMER FILM IGRALKA (PATRICIA) GPUS SLOV KNlV V 7 STOL BRIT. STR0 K0VNJAK ZA PREHRANO SLOV VIO UNSKI VIRTUOZ (IGOR) GL MESTO BANGLADEŠA i'l ANDI A NA NOTRANJSK IGRALEC DOUGLAS DOLG PRE CEN DROG PISATELJ DUUN SRD AIUMINI.I CIMOSOV AVTO 0'KAV HAZARONA IGRA SPOMLA DANSKI MESEC RAZBUA NJE IKON OSEBNI ZAIMEK MAKARSKA NIKOLAJ KOPERNIK OBRI JULIJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KINO , KRIŽANKA 7. STRAN @®3MiS^U©ISSGLAS TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 20. 7. U.15 Poročila - Spored zi u?ke: Ponovitve oddaj JJ-20 N. Simončič: Čmrlj u dorada, 3. del lutkovnt Predstave - 14.40 Naš prija ^1 Tito, 10. del nadaljevanje TV Zagreb -14.55 Miti in , egende - srednjeveški miti: i 2j>wulf - 2. del nanizanka i Jv Beograd - 15.10 Poletav-SJ; 4. del, nanizanke TV jWad - 15.40 TV galerija: SlJek - kulturno zgodovin-2° spomenik, oddaja TV ^greb OhTiT" 16.00 Živi planet: vitel ?V!nje ZemlJe- P°n°-mpvvL dela angleške doku- zrZ e serije " 1655 SP°" ler? °"neznano: Bo naš ze~ novit^1 Vrt boli zelen? po" 17 ,jpv oddaje o znanosti - Kaj se je pripetilo jjj^i, sovjetski mladinski J*1' 18.45 Boj za obstanek: leM? prec* sodiščem, an-la i dokumentarna seri- Ke 0 dnevnik " 20-00 2hfanovi> ameriški film -fVj5 Zrcalo tedna - 21.35 Dr °dije morja in sonca, rQos iz Portoroža - 23.05 ločila Rajniki II. TV mreže: t^.Test - 14.55 Golem-lg5 12 gline, poljski film -s,,"?. °anja Luka: PJ v teni-\}z) - finale - 18.00 Mali l8^ert - 18.20 TV koledar -sij Prisrčno vaši: Tomi-v Neralič - 19 30 TV jjevnik - 20.00 J. S. Back: l ncert za violini in goda-^ baletna oddaja - 20.20 a udaru fortune«, doku-t^rna oddaja - 21.05 Po-^ la " 21.10 Športna sobo-it^j-r1-35 Lepa Otero, 1. del 22-|Ianske nadaljevanke -1 ^.Poezija- 23.00 PJ v at- 15. Sreb I. program: ^ Sedem TV dni - 16.00 »»ia t na glasba " 1630 Ba" l8nLuka: PJ v tenisu (ž) - fC -Mali koncert - 18.15 - ij^ila - 18.20 TV koledar slav ^srčno vaši: Tomi- ijl Neralič - 19.30 TV Vruk - 20.00 Naj se sme- jejo, ameriški film - 21.35 TV dnevnik - 21.50 V soboto NEDELJA, 21. 7. 9.00 Poročila - Otroška ma-ineja - 9.55 Obiskovalci, ponovitev 1. dela češkoslo-vaško-zahodnonemške nadaljevanke - 10.25 Lampion in lepa Marija - 11.05 Rovinj je pel - 11.40 625, pregled tedenskega sporeda -12.00 Ljudje in zemlja -12.30 Poročila -15.30 Mostovi - 16.00 M. Uskokovič-J. Marušić: Čedomir Ilič, 3. del nadaljevanke TV Beograd - 16.55 Majski poker, l.del italijanske zabavno-glasbene oddaje - 17.40 So-bolj in dekle, poljski film -19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Itković: Zadrški memento, 3. del nadaljevanke TV Za- greb - 21.00 Jazz na ekranu - 22.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.15 Test - 13.30 Banja Luka: PJ v tenisu (m) - finale -15.25 Silverstone: Avtomobilske dirke formule 1 ZV VN Velike Britanije - 15.45 Banja Luka: PJ v tenisu (m) - finale -16.15 Silverstone: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Velike Britanije - 17.00 Mali koncert -17.15 Ruski klasiki: Gozd, sovjetski film - 18.55 Risanke Walta Disneya - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Temna stran sveta - 20.50 Medigra - 20.55 Poročila - 21.05 TV kinoteka: Petrolej, ameriški film TV Zagreb I. program: 9.00 Mednarodna revija folklore - 11.50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.05 Mednarnodni koncert mladih solistov - Bordeaux '84 -14.00 Glasbeno popoldne: Ana Pavlova, balet - 15.30 Svilena pot, dokumentarna serija - 16.20 Lampijon in lepa Marija, 4. del brazilske nadaljevanke - 17.00 Mali koncert - 17.15 Ruski klasiki: Gozd, sovjetski film -18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zadrški memento, 3. del TV nadaljevanke - 21.05 Reportaža - 21.40 Športni pregled - 22.10 TV dnevnik - 22.30 PJ v atletiki, posnetek -23.00 Program plus: Dave Allen, na izletu z »ladarica-mi«, potopisna reportaža, poročila PONEDELJEK, 22. 7. 8.50 Poročila - 8.55 Trije hrošči, češkoslovaška otroška oddaja - 9.45 K. Grabelj šek Moje akcije, lutkovna oddaja - 10.15 Primor- RADIJSKI SPORED SOBOTA, 20. julija prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - vmes: počitniško popotovanje - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobe-žem - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 21. julija prvi program 5.00-8.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce - 14.30 Humoreska tega tedna Matevž Hace: Skopuh Boltin - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci 16.30-17.50 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-5.00 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 22. julija prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Jezero na planini - 9.05 V zarji svobode -Gost je dr. Lev Svetek -10.05 Med spomini in današnjim časom (posebna plačevanje računov naj skrbi «anka *da ^0rda sie ze slišali znanca, kako je zadovoljen, odkar je odprl tekoči račun in nima g I nobenih skrbi s plačevanjem stanarine, časopisov, elektrike, vrtca pa še česa dru- 9a Inkasanti se pri njegovih vratih sploh ne ustavljajo več Un.. ugodnosti veljajo za vsakogar na Gorenjskem, le pri Ljubljanski banki — Temeljni t)0 ' Gorenjske mora odpreti tekoči račun. Potem pa se lahko odloči, katere obveznosti ^Poravnaval na ta način. V tisti banki, kjer je odprl tekoči račun, mora izpolniti posebni ^^ec in napisati, kaj naj poravnava banka Posebej vpiše obveznosti, ki se ponavljajo U*«>čno v enakih zneskih, in posebej tiste v neenakih zneskih. Enaki so televizija, radio Vrs,r°W za knjige, časopise, življenjsko zavarovanje, namensko varčevanje pa tudi vse I* kreditov, kot sta stanovanjsko posojilo in potrošniški kredit, in podobno. M kred špc mesta, vendar na sta pri vrhu zaradi treninga nismo mog'i tj^ ti. Toda naši ekipi, z?r^^ lezni se je zmanjšal* j ^ člane, ni manjkalo bo |Jč|a, Fantje, ki jim je biIoP'%ia 'i t ton Ves julij čistijo udeleženci mladinskega planinskega delovnega tabora planine Uskov-nica. Praprotnica in Konjščica — Po delu vrsta dejavnosti za uk in razvedrilo — To ni navadna brigada, trdijo mladi iz Slovenije in tujine sko zadrugo Srednja vas v Bohinju, upravo Triglavskega narodnega parka in občinsko konferenco ZSMS Radovljica so se lotili čiščenja pašnikov in urejanja črednikov na Uskovnici, Praprotnici in Konjščici ter čiščenja najbolj prometnih poti v okolici Triglava. Najprej delo ... Brigadirje je razveselil obisk podpredsednika PZS Franca Ekar-ja in medobčinskega odbora PD Gorenjske Cirila Hudovernika — Slike: S. Saje Uskovnica — Vroč poletni dan je zagrel tudi vedno sveži zrak med pokljuškimi gozdovi. Od Uskovnice se je vil v ozračje gost dim in prinašal proti nam vonj po ožgani smrekovini in smoli. Na pobočju ob robu gozda smo zagledali mlade, ki se niso zmenili za vročino. Hiteli so nabirati veje in jih nalagati na ogenj. Za njimi je ostajala čistina, katero bo kmalu povsem prerasla trava. »Mladinska planinska brigada smo,« nas je sprejel njen komandant Matej Šurc iz Bohinja. »Čistimo tukajšnje planine, da bi na njih lahko spet pasli živino. Pred nami so gozdarji posekali les in drobno podrast, mi pa odstranjujemo ostanke. Če tudi sam poprimem za delo? Moram, vsaj včasih, za zgled. Sicer pa je veliko opraviti z organizacijo in vodenjem tabora.« Vse o taboru smo pozneje izvedeli od komandanta v prijetnejšem in predvsem bolj senčnem okolju, v planinski koči na Uskovnici, kjer je nastanjen večji del mladih brigadirjev. Gre že za sedmi planinski delovni tabor, ki ga prireja mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije v sodelovanju z republiško konferenco ZSMS. Mladi so začeli s postavitvijo in urejanjem planinskega vzgojnega tabora v Bavščici, nadaljevali so s čiščenjem tolminskih planin Razor, Podkuk, Polog in Loje, letos pa so prvič prišli na go renjsko stran. V dogovoru z Gozdno kmetij- »Doslej je v brigadi sodelovalo,« nas je seznanil komandant Šurc, »105 mladih; v njej namreč ostajajo posamezniki različno dolgo, od enega tedna pa do meseca dni. Trenutno imamo 67 brigadirjev, kar je nekaj manj od načrtovanega števila. Večinoma so planinci, največ s Štajerske in iz Zasavja. Drugi so člani mladinskih organizacij; največja je skupina iz Grosupljega, najmanj pa je domačinov. Prišlo je tudi osem brigadirjev iz tujine in dva iz sosednje Hrvatske.« Brigada je začela z delom 1. julija in bo ostala na Uskovnici do 28. julija. Brigadirji delajo vsak dan po 7 ur in bodo skupno opravili prek 10 tisoč delovnih ur. Na začetku jim je nagajalo deževno vreme, vendar bodo izgubljeni čas nadomestili s podaljšanim de-lovnikom in delom ob sobotah. Kot predvidevajo, bodo uresničili vsa načrtovana dela. »Na planini Praprotnica,« je opisal sogovornik, »smo izkopali okrog 400 metrov dolg jarek, namestili cev in postavili vodni napajalnik. Tod in na Uskovnici nadaljujemo s čiščenjem pašnikov. Na Uskovnici in Konjščici bomo postavili tudi ograde. Pod vodstvom čuvajev TNP je 10 brigadirjev čistilo poti od Lipance do Velela polja in po Fužinskih planinah do Sedmerih triglavskih jezer. Enake naloge imajo še okoli Krnskega jezera, Prehodavcev in Trente.« Mri vročina poletnega sonca niti žar ognja nista mogla brigadirjem do živega Komandant planinskega delovnega talMtru na Cskovnici Matej šurc Komandant je pohvalil mlade, da prizadevno delajo. Za dan borca so celo pomagali pastirju gnati živino s Praprotnice na Konj-ščico. Potožil pa je nad slabim zanimanjem za brigado v dolini, predvsem še nerazvitim sodelovanjem s pašno skupnostjo iz Srednje vasi. »Doslej me je zadrževalo nujno delo v dolini,« je pojasnil predsednik te skupnosti Martin Zupane in dodal: »Prišel sem na planino, da se z mladimi dogovorimo, kaj vse je še treba postoriti. Sami ne bi zmogli v tako kratkem času tako obsežnega dela. Ko bodo planine očiščene, bodo dobile nekdanjo podobo in spet bodo oživele.« Veselje nad pripravljenostjo mladih za ureditev planin je izrazil tudi pospeševalec GKZ Srednja vas Dušan Jovič, ki je dejal: »Sedaj se pase na Konjščici okrog 120 glav živine iz vasi v Zgornji bohinjski dolini. Na Uskovnici imamo tudi 40 molznic in pol manj na Praprotnici. Po ureditvi planin nameravamo tod povečati stalež živine, ki bo na paši krožila od ene do druge planine. Z delom mladih, ki ga spremljani vsak dan, sem zelo zadovoljen. Ko bo vse očiščeno, bodo gotovo navdušeni tudi domačini. Zato bomo verjetno še sodelovali /. brigadirji pri čiščenju drugih planin.« ... potlej pa razvedrilo Po delu se mladi niti najmanj ne dolgočasijo. Dejavnosti v prostem času so obarvane delno planinsko in delno družabno. Bodoči mladinski vodniki predavajo v šoli za planince, ki jo obiskuje stalno vsaj deset mladih. Štirje planinci sodelujejo na tečaju za mladinske vodnike, prav toliko pa jih je končalo tečaj za varstvo narave m opravilo izpit ža gorske stražarje. Imeli so tudi šolo orientacije, ki so jo končali s tekmovanjem. Razen te>;,i večkrat prikazujejo diapozitive o planinstvu. »Veliko zanimanja je,« je naglasi! Matej Šurc, »za računalniški tečaj. Imeli smo pre davanje o mlekarstvu, pripravljamo pa tečaj prve pomoči in izdajo brigadnoga biltena. Vsak večer se družimo oh šaljivih Igrah in pesmi pri tabornem Ognju, večkrat prirejamo športna tekmovanja, po\/peli smo se na Triglav in Draški vrh, imeli bomo si- i/lct na \ isevnik in na komu bomo organizirali ho \ družabni večer.« •L-ijiV^a Mladi so kljub nekaterim pomanjk J ^ stim v organizaciji brigade zadovolji. n^v^ vanjem na Uskovnici. Moti jih le, da s1-jH'V. našli časa za obisk pri njih niti P^d^fugii^ mladinske organizacije niti drugi druZ politični delavci z Gorenjske. Doslej prišli pozdravit in se pozanimati l*r* \ predstavniki Planinske zveze SloveniJ • |^ S prijetnimi vtisi domov ^ Naš obisk smo sklenili s klepetom jt,^ ?i brigadirji. Zapisali smo si tudi nekaj \ vih izjav. ^ : ji*"^ Bojan Ambrož iz Grosupljega: »To vadna brigada, saj se od običajnih rtt'''j,(ji',l'| v načinu in pogojih dela. Čeprav ne v» ^tf^ krampov in lopat, je delo zahtevno, v(f^, je okolje prijetnejše kot v dolini. Kot .jjy j c. . Stane Rožanc iz Trbovelj: »UguJa \evf» v naravi. Med brigado spoznavam ,,0jViil>£ je in prijatelje. To me bo gotovo spet na prihodnji mladinski plan1' lovni tabor. . , .losep Roca Noguera iz Španij^j }r»« sem preživeti počitnice v drugi "e/V? obenem pomagati. Navdušen sein 1 .p * soto gora, čistim zrakom in Pr*ia/^janj ^ varisev, ki me učijo slovenščine. zadovoljen, kot tudi vaši brigadirji Pa bomo že preživeli!« Carla Huisken iz Nizozemske. 0jW »m spoznati brigadirsko življei j*'< „^v^ rišla v Jugoslavijo. Lepa je vaša o° Tudi v nadvse prijateljski dru/. ^1 počutim. Domov bom odšla s prije m Tudi mi smo se / dobrimi ,)|u''''^u' vili brigadirjev na Uskovnici• u'^0v,fjK h un /a/.eieli ;e veliko delovnih l,sRljJtjnJi P K io pa izrazili upanje, da bodo i"'lM< li saj Stoja" hW ninski tabor še bolje pripravili- •4 PETEK, 19. JULIJA 1985 9. STRAN @©[r^S3^ 1 za pralno paralizo pskiH Jležiia tudi naša stalo flpri-obeh Kranj- v Dol^J^dtu pri Dunaju prva Ivse PjJ2Lv življenju, so dali vse 1 dr'^5«ža ter kar P0 vrsti dose~ GoreC,/"^. ki so celo za nekaj aln0$S&« prese8ali čase s toe- od rekreacijskega žimo a Cerebralno paralizo go-stva \j!lIftPelcaJ časa kot enega od rebr^!:v' ki lahko invalidom CeP^bio Vzdrževati zanje iz-vanj«^j0 Pomembno telesno kon-»reHJs.jjigjj^ ^ ne omenjamo Jugoslovanska ekipa na prvem evropskem prvenstvu na Dunaju se je dobro odrezala glede na kratek trening pred tekmovanjem. Vodja ekipe dr. Tatjana Veličkovič je zanje našla le pohvalne besede. da bodo tudi plavanju odmerili več pozornosti. Žal pa je to šport, ki ga prav v vsakem kraju — razen, kjer so bazeni — ne morejo gojiti preko celega leta. Če bo pobuda, ki jo je gorenjsko društvo poslalo vsem slovenskim plavalnim klubom, naj ustanove sekcije za ljudi prizadete s cerebralno paralizo, naletela na tak posluh, kot ga je imel kranjski Triglav, bodo lahko imeli naši udeleženci prihodnjih • alK51Q vuu„rt. «• 1J 1 i. uaeiezenci pnnodnjih evrop- ^iV^ut^^^.n^loh' skih plavalnih tekmovanj, pa •]isU0rS k, i?^36 VSe" tudi večJih kot s° olimpiade za 1 SS5p3 zaČPtlt ,Pa VSG" invalide- Pred nastopi vsaj ^^kft^^'^P1?^ kaj izbirnih tekmovanj v em^jšp^ovalni šport pri Zvezi kakSVju in rekreacijo invali-- ^oslavije doslej niti ni Povabilo CP ISRA ne-do- mačih bazenih. Izkušnje, ki jih imajo s takim načinom vključevanja invalidov v šport, pri tem prednjači vsekakor Švedska, govorijo, da se lahko v šport in rekreacijo vključi prav vse invalidne osebe ne glede na stopnjo njihove prizadetosti. Ker pa se prav vse invalidne osebe kajpak ne more navdušiti za tekmovalni šport, bodo o drugačnih vsekakor pa kreativnih dejavnostih strokovnjaki iz več dežel razpravljali na strokovnem seminarju na Ohridu junija prihodnje leto. • L. M. i, narodne zveze za šport 'JšalaJ/C,*cijo oseb s ,bor^La"2o )ilo cerebral-združuje drža- Pl\čx?s z vseh celin (Jugo-A.l* le tud.le priključni član) je 01 Pri nas spodbudilo ki imajo na skrbi zaci je it?1 *port- da se bodo te" 3e Posvetili tudi popula- Wl Plavanja med invalidi. n&s na žalost ugotavlja-1 zna zelo malo invali-vj'^^i, kaj šele, da bi bilo \ iif zanje rekreacija in ^Port. pri tem kdo lahko p Praktično ni omejitev. ti^rT tropskem prven-C naiu Je bilo za ude-- osem kategorij, od |e prizadetosti, to so »L do roba bazena Pri" ^ električnem invalid-^°zičku, v tekmovalni P* Potrebujejo spremlje-P* do kategorije, kjer ip lažje prizadeti,« 1Q dr- Veličkovičeva, ki je kiji v mednarodni ko-jc^2a razvrščanje tekmo- ulii^Kfti a na evropskem tek-. ,Uv Plavanju in tudi so- ljnii n^Clstitve obeh Kranjča-Vnjft* Blagovica in Igor-l0lV,a ter Mariborčana f^buJ'Užarja, bo kot kaže 1(V ,, Pri nas večje zani-|i L*a tekmovalno plava-enega najprimernejši r70v za invalide. Doslej enJskem društvu za °finiW£?..JParaliz0 s pi°nir" aj Moštvo s trenerko Karmen Berložnik: Igor, Duško in Srečo so pokazali, da se na tekmi znajo borit', saj so vsak v svoji kategoriji dosegli svoje najboljše osebne čase PETKOV PORTRET Milan Klemenčič V mrzlem januarju je v puhovki in z nahrbtnikom kolesaril iz Kranja do svojega občasnega delovnega mesta na Zgornjem Jezerskem. Po končanem delovniku, potem, ko se je izpraznila čakalnica v zobni ambulanti; si je nadel še tekaške smuči in se potil po smučinah okrog Planšarskega jezera. Minuli konec tedna se je odpravil na dvodnevni trening. Na Bledu je nekajkrat premeril jezero, se nato s kolesom zapodil do Bohinjske Bistrice in nazaj ter se prek Gorij povzpel na Pokljuko, odtod je tekel do Vodnikove koče, kjer je zvečer utrujen legel k počitku. V soboto je v kolesarski opremi zdirjal še do Planike, se vrnil na Rudno polje in se nato s kolesom odpeljal na Bled. Petintridesetletni zobni zdravnik, zaposlen v kranjski zobni polikliniki, doma z Župančičeve ulice 15 v Kranju, je posebnež v tem, da si je namesto ugodja in udobja izbral naporno, a vendarle privlačno življenje. V dijaških in študentskih letih se je ukvarjal s športom. Pet let je pri kranjskem Triglavu plaval na 400 in 1500 metrov kravi: leta 1967 je bil na krajši progi tretji v državi in član kranjske štafete, ki je postavila nov slovenski rekord na 4 x 200 metrov kravi. Ko je njegov trener Franci Peternel odšel k vojakom, se je v bazenu pridružil vaterpolistom. Prometna nesreča, v kateri si je zlomil hrbtenico in si poškodoval kolk, mu je prekrižala načrte. Športu se je začasno odpovedal in se posvetil študiju na medicinski fakulteti. Pred štirimi leti so ga kranjski maratonci Dušan Mravlje, Franc Kaučič, Janez Umek, Pavle Močnik, Marko Dovjak in drugi navdušili za maratonske teke. Lani je v Škocjanu na avstrijskem Koroškem »okusil« pri nas dotlej malo poznano športno panogo — triatlon, ki združuje plavanje, kolesarjenje in tek. Na prvi preskušnji je Stoletnica gasilstva na Bledu Ista ružb* nije- Amaterji, vendar strokovnjaki Dobra polovica članstva GD Bled je usposobljena za ukrepanje ob požarih — dodajo novo, sodobnejšo — Za prizadevnost pri razvijanju gasilstva že drugo državno odlikovanje Sedanji opremi to u« ..'^nj^'J^nim p lOprj P°želi nemalo uspe- K^L ^anJa, zdaj pa kaže, . pittekalo /w> r leni izpolnjuje jo vse svoje druge obveznosti. izobraženi gasilci »Bled je ob Radovljici in Bohinjski Bistrici,« opisuje poveljnik tamkajšnjega društva in OGZ Radovljica Ivan Lunar z Bleda, »eden treh gasilskih centrov v radovljiški občini. Pri nas imamo radijsko zvezo z vsemi 37 društvi, 32 teritorialnimi in 5 industrijskimi, pa s krajevnimi skupnostmi. Tako od tod poteka sleherna intervencija ob požaru. Naše društvo skrbi za varstvo pred požarom na Bledu in v bližnji okolici. Po potrebi sodeluje v akcijah na območju občine in izven nje, saj ima opremo in usposobljeno članstvo tudi za zahtevnejše naloge.« Čeprav delujejo gasilci na Bledu popolnoma na prostovoljni osnovi, je njihovo delo, kot naglasa poveljnik Lunar, dokaj strokovno. Zaradi vse večjih požarnih nevarnosti morajo hoditi v korak s poklicnimi gasilskimi enotami tako glede opremljanja kot i/obra/.e\ anja Med 81 člani jih je dobra polovica usposobljena za ukrepanje ob požarih. Da je njihovo ravnanje strokovno in učinkovito, pripomorejo /last i it višji častniki, 8 častnikov in 18 nižjih gasilskih častnikov. V svojih vrstah pa bi si želeli še več mladih in posebno žensk. »Sedaj imamo,« nadaljuje sogovornik, »11 pionirjev in 6 mladincev. Mlade načrtno vzgajamo v društvu od 7. leta starosti naprej. Se uspešnejši bi bili pri tem, če bi na šoli delovalo društvo Mladi gasilec, za kar se že dogovarjamo. Vključenost žensk, imamo le 4 članice, je slaba tudi zato, ker jih veliko deluje v enotah CZ.« Na Bledu in v okolici je požarna ogroženost razmeroma velika. Naselje s približno 6 tisoč prebivalci se poleti poveča za približno 4 tisoč turistov, zaradi česar je naseljenost zelo gosta. V okolici so kmetije in gozdovi, kjer je izbruh ognju iahko prav tako neva- bil dvanajsti, na Bledu sta s sošolcem s fakultete in s prijateljem iz bazena, z Branetom Brezpikarjem z Raven, pritekla v cilj z roko v roki in (zaradi enega pokala) spravila v neroden položaj prireditelja. Letos je bil v Škocjanu tretji. 27. julija bo kot član škocjanske ekipe triatloncev nastopil na evropskem prvenstvu v Zvezni republiki Nemčiji, 18. avgusta ga pričakujejo v Londonu (tjakaj so ga povabili prireditelji), šest dni kasneje bo skušal ponoviti lanski uspeh na Bledu, 8. septembra bo nastopil še v Trstu. »Cilj vsakega triatlonca je nastop na svetovnem prvenstvu na Havajih — v deželi, kjer se je leta 1977 v okajenih glavah pripadnikov armade rodila nova svetovna omama. Triatlon, kakršnega prirejajo vsako leto v tamkajšnjem mestu Honolulu, je zelo zahteven: v morju je treba preplavati štiri kilometre in pri tem premagati tudi visoke valove, nato v hudi pripeki (okrog 30 stopinj Celzija) in vetru prekolesariti 180 kilometrov in nazadnje preteči še 42 kilometrov in 195 metrov. Vse brez odmora, drugo za drugim v enem dnevu,« pravi Milan Klemenčič. »Problem je denar. Morebiti mi bo pomagalo turistično društvo Bled.« Milan priznava, da ni re-kreativec, temveč športnik, ki redno in načrtno trenira. Vsak dan preteče od 15 do 20 kilometrov, najraje jo ubere prek Planice in Jošta do Križne gore ali v Storžičevo kraljestvo, v Bašelj in pod gorami do Goric. Dnevno prevozi s kolesom okrog 70 kilometrov — do Kamniške Bistrice in odtod prek Mengša do Zbilj in Škofje Loke ter nazaj do Kranja, vsak dan preplava od dva do tri kilometre v kranjskem bazenu (zveza telesnokulturnih organizacij mu gre zelo na roko) ali v Blejskem jezeru. Priprave za triatlon mu vzamejo ves prosti čas, zavoljo tega trpita družina pa delo na vrtu in še kaj. »Vem, da več kot peturno garanje v najhujši pripeki ni zdravo, toda tudi kajenje, pitje alkohola in kave ter dolgotrajno sončenje je škodljivo, pa ljudje kljub temu to počnejo. Triatlon ni primeren za množično rekreacijo, tudi blejski je za večino prenaporen. Razmišljam, da bi v Kranju priredili lažji triatlon, za zabavo in sprostitev: plavanje v Čukovem bajerju, kolesarjenje do Preddvora in nazaj ter tek okrog Brda.« Milan živi za cirkus, ki se mu reče — triatlon: redno hodi na zdravstvene preglede na Golnik, prebira tujo literaturo o načinu vadbe, veliko pozornosti posveča prehrani. Želi se uveljaviti in prav bi bilo, da bi mu pri tem pomagali. C. Zaplotnik ren. Požarne nevarnosti povečuje tudi lesna industrija. »Na Bledu že več let ni bilo večjega požara,« razlaga Ivan Lunar in dodaja: »Na leto imamo sicer okrog 15 manjših požarov, največ zaradi strele in malomarnosti stanovalcev. Takim požarom smo hitro kos. Večji problem bi bil ob potrebi reševanja iz višjih stavb. Jeseniški in kranjski poklicni gasilci imajo 30-me-trsko hidravlično lestev, vendar bi ob večjem požaru v hotelu, kot potrjujejo izkušnje iz tujine, potrebovali tudi več takih lestev. Zato smo jo že naročili in vplačali, proizvajalci pa obljubljajo, da jo bomo kmalu dobili.« Sedaj imajo v društvu poleg kombinirane avtomobilske cisterne in orodnega tehničnega vozila prikolici za gašenje z vodnim topom in s prahom, razne reševalne naprave in opremo za razsvetljavo. Razmišljajo pa že o posodabljanju opreme v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ko bodo postopno kupili avtomobilsko cisterno s topom, komandno vozilo in tehnično vozilo za reševanje ob prometnih nezgodah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Ob tem načrtujejo izgradnjo vodrih bazenov v Dindolu in Jermanki. Opazen dru$tvem napredek »Naše društvo,« ocenjuje Ivan Lunar, ki je gasilec od osvoboditve, v blejsko društvo je vstopil po 1950. letu in mu poveljuje že 22 let, »je zadnja desetletja doživelo velik razvoj. K temu je pripomogla nenehna pripravljenost članstva za delo in prizadevnost pri uresničevanju začrtanih nalog. Lani smo zgradili prizidek k domu, kjer bomo uredili servis za gasilne in dihalne aparate ter pisarno OGZ Radovljica. Letos bomo začeli s preurejanjem starega dela doma, kjer bomo prihodnje leto povečali in posodobili učilnico in garažo ter uredili sobo za dežurnega gasilca.« K delovnim dosežkom gasilci z Bleda dodajajo tudi druge uspehe. Na občinskem tekmovanju leta 1983, na primer, so mlajši člani osvojili zlato značko, starejši pa so zlati znački dodali še zmago. Na republiškem tekmovanju isto leto so starejši člani ponovili dosežen uspeh z občinskega tekmovanja; mlajši člani so si priborili srebrno značko. Ob tem člani društva skrbijo za preventivno dejavnost, sodelujejo s civilno zaščito in drugimi družbenimi organizacijami, tesne stike pa imajo tudi s krajevno skupnostjo. Ob skorajšnjem praznovanju stoletnice bo njeno vodstvo sprejelo predstavnike društva in jim izročilo že drugo državno odlikovanje. »Društveni jubilej bomo označili,« pove za konec sogovornik, »razen z veliko vajo, ki je bila v sredo zvečer, s slavnostno sejo jutri ob 19. uri v Festivalni dvorani. V nedeljo ob 14.30 bo v športni dvorani slavnostno zborovanje, ki se ga bodo udeležili poleg domačih tudi zamejski gasilci. Na njem bomo predstavili društveni razvoj in podelili gasilska priznanja. Ob 15.15 bo gasilska parada po ulicah Bleda, ob 16. uri se bo začela v športni dvorani velika veselica.« S. Saje GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA SMUČANJE Načrtno in vestno delo rojeva sadove PETEK. 19. JULIJA 1985 " - LJUBLJANA — Delegati smučarskih klubov Slovenije so ocenili delo Smučarske zveze Slovenije in si zadali naloge za prihodnje obdobje, ki se te -dni že začenja. Smučarska sezona 1984-85 je bila ena najboljših zadnje čase, so menili. V alpskem smučanju smo dosegli imenitne uspehe, ki kažejo, da smo zreli iti naprej po začrtani poti. Res je sicer, da je v trenerskih vrstah po klubih nekoliko zaškripalo, a vseeno, ne toliko, da ne bi uspevali. Zastavljene cilje je večina tekmovalcev izpolnila, čeprav lahko rečemo, da je ženska reprezentanca dosegla slabše uvrstitve kot smo jih načrtovali. Vseeno je sedmo mesto moških na svetu eden od največjih uspehov doslej. V moškem svetovnem pokalu se je v vrh prebil mladi Rok Petrovič, ki je v slalomu in veleslalomu prišel v prvo petnajsterico najboljših. Tako se je pridružil Bojanu Križaju. Nekoliko slabši je bil to sezono Jurij Franko, a je še v vrhu svetovne smučarije. Jože Kuralt, Boris Strel, Grega Benedik in Čižman pa so po FIS lestvicah zdrsnili navzdol. Mladinca Robert Žan in Sašo Robič sta z osvojitvijo zlate in srebrne kolajne na svetovnem prvenstvu za mladince dokazala, da sta med svojimi vrstniki najboljša na svetu in v prihodnjih letih bo treba resno računati na oba. Dekleta so dosegla slabše uvrstitve kot smo si jih nadejali. Izstopala je le Mateja Svet, ki je bila v tej sezoni dva- krat na zmagovalnih stopnicah. Doslej našim dekletom to še ni uspelo. Bila je tretja v svetovni seriji Puy ST. Vincent in druga v svetovnem pokalu v Lake Placidu. Tretje mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu je dosegla Katja Lesjak in s to uvrstitvijo potrdila uspešen nastop Jugoslovank v tem tekmovanju. Tudi za novo sezono 1985-86 je program vadbe sestavljen na osnovi srednjeročnega plana dela alpskih smučarskih reprezentanc. V vseh reprezentančnih vrstah je stošestindvajset tekmovalk in tekmovalcev. Delo z njimi bo opravljalo devetindvajset trenerjev in pomočnikov. Pri tem pa niso upoštevani še občasni zunanji sodelavci. Dokaj uspešno so lansko sezono končali tudi v nordijskih smučarskih disciplinah. To so smučarski skakalci, smučarski tekači, biatlonci in tekmovalci v nordijski kombinaciji. Smučarski skakalci so to sezono zaključili z večjim uspehom. Še posebno so se izkazali na dveh svetovnih prvenstvih v smučarskih skokih in smučarskih poletih. Na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Innsbrucku je bil Primož Ulaga na veliki skakalnici šesti in to je tudi največji jugoslovanski dosežek v zgodovini smučarskih skokov. Na svetovnem prvenstvu v poletih na velikanki v Planici se je izkazal s šestim mestom Miran Tepeš. Mi- Razširjenost odbojke v radovljiški občini Množičnost rojeva sadove Radovljica — V radovljiški občini so izbrali odbojko za prednostno športno panogo zaradi tradicije, precejšnje razširjenosti in velike priljubljenosti. Na vseh šolah delujejo pionirske ekipe, 21 moštev nastopa v zvezni, republiških in gorenjskih ligah, vse več je tudi rekreacijskih in sindikalnih ekip. Odbojkarske ekipe so razširjene po vsem območju občine. Najkakovostnejše so se sicer osredotočile na Bledu, vendar so tudi Gorje, Kropa, Kamna gorica, Lesce, Begunje in Bled močna odbojkarska središča. V minuli ligaški sezoni je sedem ekip iz radovljiške občine tekmovalo v zvezni in republiških ligah: člani, članice in mladinci Bleda, igralke Gorij, odbojkarji in odbojkarice Plamena iz Krope ter igralci iz Bohinja. V vseh teh ekipah in še v štirinajstih, ki nastopajo v gorenjskih ligah, igra odbojko 264 žensk in 251 moških. Množičnost je dala tudi dobre rezultate. Odbojkarji Bleda so z uvrstitvijo na tretje mesto v drugi zvezni ligi-zahod dosegli doslej svoj največji uspeh; igralkam, ki so zmagale v slovenski ligi, je uspelo napredovati v drugo zvezno ligo. Klubi imajo zagotovljene osnovne možnosti za vadbo; koristijo osnovnošolske telovadnice, za katere pa se najemnina izdatno povečuje. Vsi imajo težave s prevozi, saj le Bled in Gorje razpolagata s starima kombijema. Za svojo dejavnost dobijo le manjši del sredstev, medtem ko si morajo preostali potrebni denar zaslužiti s prirejanjem športno-zabavnih prireditev, s pogozdovanjem, z izdajanjem biltenov in s podobnimi akcijami. Problemov bi bilo manj, če bi vsaj za boljše ekipe, ki potrebujejo tudi več denarja za priprave in tekmovanja, našli pokrovitelje, razumevajoče in športu naklonjene delovne organizacije. Žal nekateri temu celo nasprotujejo. C. Zaplotnik ran Tepeš ni bil odličen samo v Planici, temveč je uspehe dodal tudi v svetovnem skakalnem pokalu. Bil je dvakrat drugi in na koncu je v pokalu deseti v skupni razvrstitvi. Prav zato je Miran Tepeš naš najboljši skakalec pretekle sezone. Z novim državnim rekordom 186 metrov se je izkazal tudi Matjaž Debelak, medtem ko je v evropskem pokalu Vasja Baje osvojil odlično drugo mesto, Žagar pa je bil tretji. Pri mladincih nimamo to sezono kolajn s svetovnega prvenstva. Peto mesto v moštvenem neuradnem svetovnem prvenstvu pa pove, da z mladimi dobro delamo in da je treba s takim delom nadaljevati. To je tudi rezultat domačih tekmovanj za pokal Kokte. Velika pridobitev za razvoj jugoslovanskega skakalnega športa je tudi 70-metrska skakalnica na Igmanu, ki je pokrita s plastiko in ledeno smučino. Najboljše šahistke v Kranju Kranj — Jutri ob 15.30 se bo v avb' herojev v stavbi kranjske občinske skupščine pričelo letošnje slovensko prvenstvo za šahistke. Tekmovanje, ki bo trajalo do 31. julija, bo posvečeno prazniku občine Kranj in ga Drireja s pomočjo občinske skupščine Šahovsko društvo Kranj. Na sporedu bo 11 kol. Zmagovalka bo nastopila na polfinal-nem turnirju za državno prvenstvo, prve tri pa na zveznem turnirju mojstrskih kandidatk. Naslov prvakinje brani Tatjana Vaupotič-Košanska, lepe možnosti za visoke uvrstitve pa imajo tudi gorenjske šahistke: Petkova, Erjavčeva, Marušičeva, Orlova in Čebela. Prireditve ob krajevnem prazniku Dupelj Duplje — V krajevni skupnosti Duplje se s krajevnim praznikom spominjajo dogodkov 5. iri 9. julija leta 1942, ko so dupljanski fantje in možje množično odšli v partizane oziroma so Nemci izselili družine, katerih člani so se vključili v narodnoosvobodilni boj. Letos so praznik počastili s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Na tradicionalnem turnirju rokometnih generacij so zmagali perspektivni pred mlajšimi veterani, veterani in mladimi upi. Pokal krajevne skupnosti za osvojeno prvo mesto na namiznote-niškem tekmovanju je osvojil Brane Rakovec, drugi je bil Mirko Rakovec in tretji Matevž Čuk. Med pionirji je bil najboljši Šteblaj. V tekmovanje so se vključili tudi dupljanski gasilci, re-kreativci, ki so tekli po dupljanskih uli cah, moški pevski zbor KUD TRIGLAV Duplje ter učenci dupljanske osnovne šole. J. Kuhar NAŠI ŠPORTNIKI Ajda Savinšek gimnazija in plavanje KRANJ — Skopje je tri dni gostilo najboljše jugoslovanske plavalke in plavalce, ki so imeli svoje šestdeseto člansko posamično državno prvenstvo. Za državne naslove so se borili tudi tekmovalci in tekmovalke v mladinski kategoriji, čeprav je bil Maribor prizorišče prav mladinskega balkanskega prvenstva. Vsi klubi so prav v Skopje poslali svoje najboljše plavalke in plavalke v obeh kategorijah. Med temi našimi najboljšimi so bili tudi člani in mladinci kranjskega Triglava. S svojimi nastopi in osvojenimi državnimi naslovi so ponovno dokazali, da so dobri. Za Triglav so plavali, vojak Darjan Petrič, Andrej in Boštjan Marenčič, Simon Šolar, Aran Jocič, Zala Kalan, Mateja Kosirnik in Ajda Savinšek. Ajda Savinšek je letos končala prvi letnik gimnazije v Kranju in je s svojimi petnajstimi leti še v mladinski konkurenci, čeprav še vrsto let tekmuje tudi v članski konkurenci. »Svojo plavalno pot sem začela pri plavalnem klubu Triglav ko sem bila stara štiri leta. Tako sedaj že enajst let tekmujem in nastopam za vrste Triglava. Začela sem pod vodstvom trenerke Branke Pire, nato je bil moj trener Miran Prapro-tnik ter Bojan Šmid. Sedaj že tretjo sezono treniram pod vodstvom trenerja Draga Petriča. Tako kot vsi ostali tudi sama treniram dvakrat dnevno in preplavamo kar lepo dolžino kilometrov. V konkurenci mlajših pionirjev C in B sem bila na 100 in 200 m hrbt- no prvakinja SR Slovenije in SFRJ ter imela v tej konkurenci tudi republiške in državne rekorde. Državna prvakinja sem bila petkrat v kategoriji mlajših pionirk A in . sedemkrat sem v tej kategorij i dosegla republiško prvenstvo. V letošnji zimski sezoni sem bila štirikrat prva v slovenskem plavalnem prostoru, pri starejših pionirkah pa dvakrat druga v državi. Plavam tudi na 400 m mešano in na 400 in 800 m kravi. V članski reprezentanci sem bila dvakrat. Leta 1983 sem bila na bal-kaniadi na Reki in leta 1984 v Turčiji. Na Reki je bila naša članska štafeta v kateri sem plavala tretja in naslednje leto sem bila tretja na balkanskem prvenstvu v disciplini 400 m mešano. To so doslej moji uspehi v mednarodni konkurenci. Na letošnjem državnem prvenstvu v Skopju nisem dosegla takih uspehov in rezultatov kot sem pričakovala. Treba bo še bolj zavzeto trenirati in delati v tem našem plavalnem športu. Prav ta vodni šport mi je zlezel v kosti in še dolgo bom ostala zvesta temu športu.« D. Humer Slovenska vaterpolska liga Kokra še vedno v vrhu KOPER — V Kopru je bil drugi turnir članov v slovenski vaterpolski ligi. Sicer bi moral biti v Celju, toda domači Neptun, ki ga ni bilo v Koper, je odpovedal turnir. Tudi moštvu so odvzeli vse točke in vse tekme registrirali s pet proti nič. V Kopru so spet najboljšo igro pokazali mladi igralci Triglava, ki nastopajo zunaj konkurence, saj so premagali vse nasprotnike. Svojo prvo tekmo so izgubili tudi vaterpolisti kranjske Kokre, a še vedno so na vrhu lestvice, tesno za petami pa jim je kranjski Vodovodni stolp. Zadnji turnir bo v Novi Gorici. Izidi: I. kolo: Kokra : Renče 18:10. Triglav 10 8 1 1 109:50 Kokra 9 8 0 1 106:66 Vodovodni stolp 9 7 0 2 122:57 Žusterna 9 4 1 4 55:70 Kamnik 9 3 D 6 53:110 Renče 8 2 0 6 52:84 Neptun 12 0 0 12 0:60 -dh Kamnik : Triglav 10:15, Vodovodni stolp : Žusterna 13:6, II. kolo: Kokra • Vodovodni stolp 9:17, Renče : TriglaV ^ 6:10, Kamnik : Žusterna 8:11, TriglaV; Vodovodni stolp 10:8, III. kolo: TriglaV; Žusterna 9:9, Vodovodni stolp : Kan1 nik 25:2, Kokra : Žusterna 12:8. Lestvica: Tomo ČESEN JALUNG KANG peta gora f£\ na svetu vi/ Dan pred odhodom sva z Damjanom odšla v Pashupatinath, tempelj, kamor romajo hindujci in kjer ob reki Bagmati sežigajo trupla. V deželah, kjer pride smrt zgodaj (povprečna življenjska doba v Nepalu je 44 do 47 let), je starost spoštovana in častitljiva. Tradicionalno naj bi mrtve nesli do podstavkov na bregu reke, dandanes jih pripeljejo kar na zadnjem sedežu taxija. Po ritualni ceremoniji, ki pomaga duši, da zapusti telo, pepel stresejo v reko. Dušo odnesejo Yami, ki je bog smrti. Tam se bo potem spojila z božanstvom. Položen v zibelko najvišjih gora na svetu, je Nepal postal znan kot kraljevina, kjer se božanstva mešajo z navadnimi smrtni ki. Popoldne si ogledam še Swayam-bunath, budistični tempelj na vrhu zelenega griča, ki ga opaziš od vsepo vsod. Tudi sam sem pognal molilne mlinčke, molilne zastavice pa so plapolale v vetru, ki skrbi, da molitev k bogovom ne zastane. Ozračje je bilo čisto in večerni sončni žarki so še polepšali pogled na mesto. Tam med tistimi zidovi živijo ljudje, za naše razmere precej bedno. Pa kljub temu sem v njihovih očeh videl nekaj, čemur bi lahko rekel sreča. Popoldan smo na dvorišču Moun-tain Travela naložili opremo na tovornjak. Tone in Janko gresta z njim, ostali pa odrinemo proti večeru z avtobusom. Na vožnjo po levi strani smo se že privadili, so pa tudi še druge stvari, ki ti zvišajo pritisk. Cesta je asfaltirana samo toliko, da se normalno pelje le eden, ko pa se je treba srečati z drugim, morata oba zapeljati na svojo stran po makadamu. Ampak to naredita v zadnjem trenutku. Ne, za slabe živce pa to res ni. Ravno ko se prižiga dan, pridemo v Daran, eno od maloštevilnih večjih mest, ki jih premore Nepal. Nerazpoloženi od nočne vožnje na srečo takoj nadaljujemo z nekakšnim kombijem. Cesta se strmo vzpne, da bi se na drugi strani lahko spustili do reke Tamur. Če bi zavore odpovedale, potem bi se vožnja lahko končala samo na en način. In takoj za mostom spet v breg. In potem zagledamo avtobus, okoli njega polno ljudi, motor pa je očitno odpovedal. Zdelo se mi je nemogoče, da bi naš šofer ustavil in jih pobral. Pa je vendarle storil ravno to. Dva sta mi sedela v naročju in se mi prijazno smehljala, eden se je s komolcem upiral na moj vrat, med rebri pa sem od nekoga čutil koleno. Moral je biti precej suh. V takšnem stanju smo v slabi uri prišli do Dankute. Človek ne ve ali bi znorel ali se smejal. Dan končamo v Hileju, prijazni vasici na slemenu gorskega hrbta. Damjan je bil tu pred desetimi leti in pove, da se je zelo spremenila. Kaj vse spremeni cesta. Od tu dalje bomo potrebovali 15 dni do baznega tabora. Ko pride tovornjak s prtljago, le-to zložimo kar na dvorišče samostana. Šerpe pravijo, da je tam še najbolj varno. Sicer nosači odidejo na pot že zelo zgodaj, vendar je prvi dan izjema. Vse dopoldne se zbirajo iz okoliških vasi, si ogledujejo in tehtajo tovore, vsak bi rad dobil najboljšega. Da vse lepo poteka, skrbijo šerpe in najkeji, vodje nosačev. Mi smo le opazovalci pisanega vrveža, vse spominja na nekakšen obred. Okoli poldneva odidejo na pot še zadnji nosači. Še dve etapi nas spremlja cesta, ki se vedno bolj zažira tudi v ta vzhodni tel dežele. To si Nepal dejansko tudi prizadeva, kajti boji se prevelikega vpliva od vzhoda, iz Indije. Enodno vna etapa pomeni za nas tri do štiri ure dobre hoje, nosači pa včasih porabijo tudi večji del dneva. Nekateri si naložijo tudi po dva tovora, to pa pomeni 60 kilogramov. Zanimivo je gledati kako počasi, vendar natančno in skrbno domačini gradijo prometno žilo, ki jim bo prinesla boljše življenje. Še posebno jo je treba utrditi na tistih mestih, kjer potekajo hudourniki. Sicer bi jim ves trud odneslo prvo močnejše monsun- Mostovi neredko edinT omogočajo transport s ko deževje. (nadalje va nje prihodnjič) J Štefan Tivold — zvezni nogometni sodnik Na igriščih je čedalje več grobosti Kranj — 30-letni Štefan Tivold iz Stražišča, zaposlen kot vodja vhodne kontrole v Iskrini delovni organizaciji Električna orodja v Kranju, je potem, ko je uspešno opravil teoretični izpit in zadovoljivo odpiskal tekmi Ilirija : Koper in Slovan : Kovinar, postal 20. junija zvezni nogometni sodnik in bo v naslednji ligaški sezoni skupaj s še petimi Slovenci opravljal na tekmah druge zvezne lige dolžnosti stranskega sodnika. Ker je še mlad, ima obilo možnosti, da z uspešnim sojenjem že čez dve ali tri leta napreduje na A listo, med glavne sodnike v drugi zvezni ligi. V okolju, kjer je nogomet sicer dobro ruzvit, a ne dosega večjih uspehov, se je bilo še toliko težje prebiti med zvezne sodnike. Na Gorenjskem je to nazadnje uspelo pred več kot petnajstimi leti Božnarju iz Škofje Loke in Brada-ški iz Kranja Štefan je tako kot vsi nogometaši začel brcati žogo na domačem dvorišču. Z enajstimi leti se je prebil v pionirsko moštvo Triglava, s kale rim je leta 1970 tudi osvojil naslov slovenskega prvaka. Dve leti je igral v mladinski ekipi, prav toliko časa tudi v članski enajsterici Triglava, zatem leto dni pri Korotanu in nazadnje še za selekcijo Kranja. Potem si je poškodoval koleno in ker se je le težko ločil od nogometnih igrišč in črno-belega okroglega usnja, se je odločil, da nadaljuje kot mož v črnem, delilec pravice, kot nogometni sodnik. Hitro je napredoval. Pred šestimi leti je opravil izpit za podzveznega sodnika, leto zatem tudi za republiškega, zadnja tri leta je sodil na tekmah slovenske li ge. Vsa srečanja je uspešno, brez večjih zapetljajev pripeljal do konca. Največ kartonov — pet rumenih in dva rdeča — je pokazal na tekmi v Trbovljah. To je bilo njegovo prvo sojenje v slovenski ligi, takrat še ni imel izdelanih meril m je bil zato 1 prestrog. Dopušča moško igro **g kot pravi sam, ne daje prednost do mači enajsterici. Odločen je n igrišču in v zakulisnih igrah. Ne P •rti se vplivati. »V slovenski lig' š. nisem doživel, da bi me kateri klu skušal podkupiti ali kako drug"^ pridobiti na svojo stran,« zatrjiO Štefan Tivold, ki se s piščalko J ustih, pogumno in odločno t<>rh skladu s pravili nogometne igre " ri za več reda na igriščih. »V n°^0. metu je čedalje ver grobosti,« u# tavlja. »Korenine i/.grcdov I* 'Jj, športnega obnašanja so v klu» ' kjer premalo pozornosti P°*V*\S VSgofl IgrfUceV, kjer imajo deii»,r probleme, slabe možnosti /" v,,< pomanjkanje strokovnega kudr» dobrih igralcev.« fl. Dobro pozna razmere v sto ^ skcin in iM.ronjskom nogomc u«,. kranjski občini je 17 moštev, do* strokovnjakov (Andrejusič, K°' Koban, II..mmihovič . . ) In tud« "Jj dosti igralcev, iz kau rib bi IdlO sestaviti moštvo, ki bi se lahko v. ko leto bre/ ver j« ga naprez« J. uvrstilo med prvih pet v *,oVl ligi. Žal je lokalno rivalstvo «M"g. čilo skupne cilje,« meni Štefan vold. .,, C. Zaplotm* SllJU 9. JULIJA 1985 r—- PRAZNIČNE ČESTITKE 11. STRAN (MMIMIEIIGLAS Praznik krajevne skupnosti Bled Več vzpodbud malemu gospodarstvu ;-£\ Ve ■ Bled — V spomin na prvo ^cijo odpora proti okupatorja, ki je bila pred 44. leti, so dajani Bleda 17. ju lij izbrala svoj krajevni praznik. J*a Pobudo Jaka Bernarda so tedaj izvedli veliko trosilno napisno akcijo s pozivi na b°i proti okupatorjem. Akcija je imela med prebivalci oieda velik odmev, pričela se * Vstaja. Čeprav je bil na Bledu sedež gestapa in civil-uPrave okupatorja, so se j*leJci strnili v organizirano °orbo ter tako izrazili svojo Pripadnost slovenskemu na-r?du v okviru jugoslovanske SkJjPnosti. Na torkovi slavnostni seji ^uPščine delegatov Kraje-Jne skupnosti Bled so se za-0 najprej spomnili tistih, ki ^ žrtvovali življenje za svo- *Po vojni smo začeli z in-.^zivno obnovo kraja, ki je l' gospodarsko uničen. Ma-£ Pozno smo se spomnili, da v . e°a dati več pomoči raz-s?lu turističnega gospodar-tu*' ?led ie P°časi postajal Urističen, vendar še vedno aostaja za nekaterimi kraji sosednji Koroški, s kateri-?l smo se radi primerjali, "^praviti bomo morali polnejše korake, načrtovati ^mišljeno, realno in racio- a'no«, je na slavnostni seji ^Udaril predsednik skupšči- * delegatov krajevne skup-rj0sti Bled Leopold Pernuš. ^Pozoril je tudi na nekatere vs2ave v gospodarstvu, pred-ern Pa na bodoč razvoj ma- lega gospodarstva, ki mu bo treba dati več spodbude. Predvsem se bo treba znebiti predsodkov, da je malo gospodarstvo v zasebni lasti le sredstvo za hitro bogatenje, ne pa dejavnost razvoja in možnosti zaposlitve mladih. Tudi komunalno se Bled počasi ureja. Tako je dobro preskrbljen s pitno vodo, ena od prednostnih investicij v bodoče pa bo čistilna naprava, saj sedaj odplake nepre-čiščene tečejo v Savo. V letošnjem letu so pričeli z akcijo za razširitev telefonskega omrežja. Pri tem jih je podprlo blejsko gospodarstvo, PTT pa se v akcijo zaenkrat še malo vključuje. Dnevna težava na Bledu so tudi parkirišča, ki jih še vedno ni zadosti. Z vodo v jezeru trenutno ni težav, vendar je zanjo potrebna nenehna skrb, kajti drugače bodo vsa turistična prizadevanja zaman. »Nova šola je že premajhna, pa tudi zdravstveni dom bi bil potreben adaptacije,« je opozoril na nekatere težave Leopold Pernuš in še povedal, da niso zadovoljni z delovanjem delegatskega sistema. Premajhna je prizadevnost posameznikov, zato se bo na novih volitvah treba bolj potruditi in izbrati tiste, ki bodo pripravljeni delati in sodelovati s krajani. Le skupna skrb za kraj bo pomenila hitrejši gospodarski razvoj, s tem pa tudi boljši življenjski standard. V. Primožič 9raa Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva iNflercator MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA BLED v CQstita vsem članom in občanom za T^nik Bleda in dan vstaje in cvetličarni opravljamo vse vrtnarske cvetličarske storitve reprodukcijskega materiala za kmetijstvo °daja tudi gradbeni material KRAJEVNA SKUPNOST BLED čestita vsem delovnim ljudem in občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi v naprej še več delovnih uspehov TURISTIČNO DRUŠTVO BLED čestita vsem članom in občanom za PRAZNIK BLEDA — 17. julij in vabi na prireditve, ki so organizirane v počastitev praznika DO Golfturist Ljubljana n. sub. o. TOZD Park hotel Bled TOZD Golf hotel Bled za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice čestitamo vsem občanom in delovnim kolektivom Obiščite nas, potrudili se bomo za vaše dobro počutje BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED, n. sol. o. Grand hotel Toplice, Vila Bled, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, penzion Mlino, Turizem in rekreacija, Igralnica — Casino V mesecu juliju in avgustu vam priporočamo, da obiščete Bistro s teraso Grand hotela Toplice, restavracijo na blejskem gradu, restavracijo na Golf igrišču, Bistro z vrtom hotela Jelovice, ribjo restavracijo nasproti hotela Krim — Dalmatinsko konobo, vinsko klet v penzionu Mlino ter senčnat vrt hotela Lovec. Vabimo vas tudi na obisk prireditev v festivalni dvorani, športni dvorani in na otoku. Za rekreacijo vam priporočamo tenis igrišča v Zaki, igrišče za golf in mini golf, grajsko kopališče s čolnarno in štiristezno avtomatsko kegljišče v hotelu Jelovica. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice ter se priporočamo. KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL KOMPAS IN TOZD TURIZEM TURISTIČNA POSLOVALNICA BLED priporočata svoje storitve in čestitata vsem delovnim ljudem ob krajevnem prazniku Bleda in k dnevu vstaje GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 19. JULIJA ij Moja dežela. Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manj kot en dan. • Poti od slovenske vasi do vasi so mnogo daljše in veliko bolj zapletene. Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki. Slovenija ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE Pri Šparovcu menjajo ugodneje Včasih se je vasici lepo po slovensko reklo Struga, danes pa je na tabli nemška spake-dranka Strau. Tod žive Slovenci. Ena zavednih slovenskih družin je brez dvoma Šparov-čeva. 25 let že imajo trgovino v Strugi in vsa leta hodijo k njim kupovat Slovenci. Verjetno ste že bili v tej trgovini, saj je firma šparovec med Slovenci na tej in oni strani meje znana. Tik pred mostom čez Dravo, na koncu Borovelj, zavijete levo. Kakšnih slabih 500 metrov od križišča vas bo na levi strani ceste pozdravila njihova trgovina. Kako poznana je med Slovenci, naj pove samo primer, da smo prejšnji četrtek popoldne našli pred hišo štiri kranjske registracije, tri ljubljanske in eno samo koroško. Dobro založena trgovina je to. Na 200 kvadratnih metrih površine ima zgledno zloženo vse blago Ob vhodu vas pozdravijo najprej vseh vrst revije, za branje, šivanje in ročna dela, naprej pa vabijo s polic prehrambeni artikli, semena, čistila, sadje itd. Tudi kavbojke, nekaj druge konfekcije in tudi športne copate imajo na izbiro. Posebno dobro so založeni z artikli, ki so zanimivi za Kranjce: skladovnica vseh vrst kave je tu, od 89 do 140 šilingov za kilogram, vseh vrst kvalitetnih čokolad, margarin, sirov, južnega sadja, pa čistila, škropiva za rože, mehčalci za pralne stroje in podobno. Ob 25-letnici so pripravili tudi posebno reklamno akcijo za jugoslovanske kupce. V Glasu ste že lahko opazili oglas. Le to bo treba napisati na kupon, kakšen jubilej praznuje trgovina letos in vsak, ki bo ob nakupu oddal pravilno izpolnjen kupon (to stori lahko vsak kupec le osebno!), bo lahko izžreban. Lepe nagrade so za naše kupce pripravili Šparovčevi: 1. nagrada je kolo na 10 prestav, 2. avtomat za kuhanje kave, 3. nagrada je radio, pripravljenih je pa še 50 vrednih nagrad. Kot je ob našem obisku povedal gospodar šparovec, pa čaka kupce na dan žrebanja, ki bo 27. julija ob 11. uri, še posebno presenečenje . . . Trgovina pri Šparovcu v Strugi je odprta vsak dan od 7.45 Pred šparovčevo trgovino je vedno polno avtomobilov z jugoslovansko registracijo do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa je odprta samo dopoldan Gospodar Šparovec naše kupce opozarja tudi na povračilo davka, ki so ga lahko deležni. Kdor namreč v trgovini kupi za več kot 1000 šilingov prehrambenih artiklov, dobi 10 odstotkov vrednosti povrnjene, za tehnično blago pa 20 odstotkov. Le na avstrijski carini mora dati potrditi formular, ki ga dobi ob nakupu v trgovini, v pol leta pa mora ta povrnjeni davek v trgovini dvigniti. In kaj pravijo o šparovčevi trgovini naši kupci? Lidija Žilic iz Radovljice: »Kadar pridemo na Koroško, pridemo sem po kavo, riž, čokolado, kakšno južno sadje ali sladkarije za hčerko. Vedno smo zadovoljni z nakupom, posebno še, ker tu najbolj ugodno menjajo dinarje« Božidar Novak iz Podnarta: »Vedno skočim sem, če pridem na Koroško, kajti v tej trgovini je izbira bogata, postrežba prijazna in še najbolj ugodno menjajo dinarje. Danes iščem kopalke, sicer pa vedno vzamem kakšno pivo, čokolado ali južno sadje. Prav zaradi menjave se splača zapeljati kakšen kilometer dalj. Danes tu dobiš 1 ASch za 13.90 dinarjev, drugod pa menjajo že povsod 15 dinarjev ali več. Polona Pehare Iz Tržiča: »Pogosto prihajam v to trgovino. Zelo sem zadovoljna s ponudbo. Navadno vzamem južno sadje, margarino, kavo in podobno. Včasih smo hodili k Ma-liju, potem smo pa ugotovili, da je tu menjava bolj ugodna. Lahko rečem, da sem tu stalni kupec« Os LIDUA ŽILIC iz Radovljice: »Izbira čokolad je pri Šparovčevih vedno velika« POLONA PEHARC Iz Tržiča je navdušena nad Izbranim južnim sadjem K0GP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče GRADITELJI! IZREDNO UGODNO! Pri nakupu modularnega in pregradnega bloka nudimo 5 % popust Nudimo tudi: — porolit, zidak, tuljave, NORMA opečni montažni strop — betonski blok, vogalniki, strešniki — izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, stiropor, komb1 plošče, lendapor — cement, apno, armaturne mreže, SCHIEDEL dimnik — pesek, gramoz in beton Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala Prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195 IZBRALI SOZMAS -4» * ,<• &m MERKUR kranj Kar lepo Izbiro najrazličnejših barv In premazov za zaŠČl' to kovin in lesa imajo na MERKURJEVEM oddelku barv * prvem nadstropju GLOBUSA. Dobro so založeni tudi1 raznimi čistilnimi sredstvi za vzdrževanje bivalnih prostorov in okolja. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ, M. Vadnova 13 Obvešča uporabnike telefonskih storitev in telefonske naročnike z območja PLANINE Kranj, da bo moten M občasno prekinjen telefonski promet od 26. 7.1985 ^ nim časom od 1.9. 1985 dalje, 5- — za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim ža časom od 1. 9. 1985 dalje, s nV?a °staia razpisana dela in naloge za nedoločen čas ^Polnim delovnim časom od 1 9. 1985 dalje. ^lsr»e prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-slV ? dneh na naslov Iskra — Srednja šola Kranj, Sav-> loka 2. Ridate bomo obvestili o izbiri v 3 dneh od izteka ro-2a vložitev prijav. Pod 2. - Pod 4 _ fc>d e! - Pod 7 p?*;dnja šoijv pedagoške, računalniške ^Naravoslovno-matematične usmeritve NJ, Koroška cesta 13 Javlja prosta dela in naloge ? UClTKIJA FIZIKE *a nedoločen čas s polnim delovnim časom 2UČITEIJEV nike in elektronike TOega za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, I <>nega za določen čas s polnim delovnim časom) ' ŽITELJA RAČUNALNIŠTVA *a nedoločen čas s polnim delovnim časom *baVsa dela in naloge je potrebna visokošolska izobrazi. Ustre/.ne smeri. Razpis velja 8 dni po objavi. Po-Vj sno delo traja tri mesece. Kandidati morajo k prija W$dlo/.iu potrdilo o komuni izobrazbi in življenje- KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj, n. sol. o., M. Vadnova 1 TOZD Komunala, b. o. ponovno objavlja prosta dela in naloge: VODJE VZDRŽEVANJA ČISTILNE NAPRAVE IN ČRPALIŠČ Pogoji: — inženir strojništva ali inženir elektrotehnike in 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Mirka Vadnova 1, Kranj. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave oglasa. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20 Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoto Kranj L, II. — 3 delavci — za enoto Radovljica — 2 delavca — za enoto Škofja Loka — 3 delavci — za enoto Jesenice — 1 delavec Pogoji: — priučen delavec — cestar z internim strokovnim tečajem, — 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, — 3 mesece poskusno delo 2. ČUVANJE KAMNOLOMA V KAMNI GORICI Pogoji: — osnovna šola, tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za notranje zadeve pristojne občine, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — 3 mesece poskusno delo Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ČIŠČENJE DELAVSKEGA NASELJA Pogoji: — osnovna šola, lahko brez delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku, kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa. *53F ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav — Gorenjka, Lesce, n. sub. o. Lesce, Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVALCA - KLJUČAVNIČARJA — 3 izvajalci Pogoji: — poklicna šola — strojni ključavničar in dve leti delovnih izkušenj 2. VZDRŽEVALCA - ELEKTRIKARJA Pogoji: — poklicna šola — elektrikar in 2 leti delovnih izkušenj 3. VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoji: — poklicna šola za vodoinstalaterja, — 2 leti delovnih izkušenj 4. LABORANTA Pogoji: — kemijski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi ŽITO Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka, Lesce, Rožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. GORENJSKA obrtna zadruga kranj Zadružni svet Gorenjske obrtne zadruge Kranj, PRE-KLICUJE oglas objavljen v časopisu Glas, dne 28. 8. 1985, z naslednjo vsebino: Zadružni svet objavlja prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja) za nedoločen delovni čas Pogoji: Višja ali visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri s pet oziroma osem let delovnih i/, kušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih me stih po možnosti z zunanjetrgovinsko registra cijo. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Objavlja potrebo po delavki za opravljanje nalog čistilke - čuvaja Delo obsega — čiščenje prostorov in okolice obrata, — čuvanje obrata Pogoji za opravljanje dela: — končana osemletka, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — smisel za čistočo, poštenost in vestnost Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Poskusno delo je en mesec. Nastop dela je možen takoj, delo se opravlja v popoldanskem času. Kandidatke naj pošljejo vloge v roku 8 dni od objave na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c. rudnik urana žirovski vrh v ustanavljanju Todraž 1, Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. KLJUČAVNIČARJA — 5 delavcev Pogoji: — KV ključavničar, kovač ali varilec, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — izmensko delo Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. Modna konfekcija KROJ ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za del Slovenije in Hrvatske 2. KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Pogoji podi. — ekonomski, komercialni oziroma tekstilni tehnik ah KV trgovec tekstilne smeri, — vozniški izpit B kategorije, — 2 leti delovnih izkušenj kot trgovski zastopnik, —- kandidat mora posedovati osebni avto, — rok zasedbe delovnega mesta je 1. 1.1986, — poskusno delo tri mesece pod 2. — ekonomski tehnik, — znanje knjiženja na ASCOTO, — 6 mesecev delovnih izkušenj v finančni administraciji, — rok za zasedbo delovnega mesta po dogovoru, — poskusno delo tri mesece DO s stanovanji ne razpolaga. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. kovinotehna blagovnica FUZINAR JESENICE 8% popust -r^^TiTTSiO Ahl. I tik. AKCUSKAPBODAJA LTH ŠKOFJA LOKA ——:~r — -i- on ft od 20. 7. do 20. 8. (mmMmjmmGLAS u. stran. MALI OGLASI MALI OGLASI, OGLASI PETEK, 19. JULIJA ISJ tel: 27-960 PRODAM Prodam črno bel TV-Iskra trim, ekran 31. Tel. 50-852 Ugodno prodam 2300 kg betonskega žele7n 0 10 mm. Cesta na Belo 6 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 35 do 150 kg. PoSavec 123, Podnart, tel. 70-379 5620 Prodam ČOLN GT 370 s prikolico in motorjem 18 E ter TOMOS avto-matic 3 M, nov. Ciril Jenko, Vešter 34, Škofja Loka 8912 Prodam nov, nerabljen MOTOR za čoln TOMOS 4,5. Telefon 24-883 8917 Ugodno prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR gorenje in SEDEŽNO GARNITURO za v dnevno sobo. Kranj, Gregoričeva 24, Čirče, tel. 28-151 8920 Prodam SPECTRUM 48 K. Telefon 49-163 popoldan 8969 Prodam gumijast ČOLN »Sport Beograd«, TOMOS 4 KM. Telefon 49-114 8970 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Informacije po tel. 47-308 8971 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Gros, Srednja vas 16, Golnik 8972 Prodam PRIKOLICO, nosilnost 800 kg. Ogled od 15. ure dalje. Olga Behek, Gradnikova 4, Kranj 8973 Prodam KOMBI PLOŠČE in MREŽO. Ogled dopoldan ter v soboto in nedeljo ves dan. Jožica Vreček, Smledniška c. 112, Kranj 8974 Ugodno prodam HLADILEC mleka za bazen in HLADILEC za na kanto. Demšar, Stara Loka 74, tel. 61-806 8975 Ugodno prodam 320-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Telefon 27-576 8976 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje, star 7 mesecev. Smolej, Britof 300, Kranj 8977 Poceni prodam rabljen JOGI, volneno BLAZINO in stenski OBEŠALNIK. Telefon 24-353 od 15 do 16. ure 8978 Ugodno prodam PSE, pasme dal-matinec, z rodovnikom. Informacije po tel. 41-021 8979 Prodam 27 m' MOZAIKA in 100 kg izolir SMOLE. Šenčur, Partizanska 49 8980 Prodam barvni TELEVIZOR grun-dig. Telefon 47-281 8981 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Telefon 45-221 8982 Prodam kombinirano OMARO, MIZO, 4 stole in dva FOTELJA. Telefon 26-326 8983 Prodam DESKE colarice in STREŠNO OPEKO cementni folc. Pokopališka 6, Kokrica 8984 Prodam večjo količino GAJBIC. Podreča 52 8985 Osem mesecev brejo KRAVO, drugo tele, prodam. Dorfarje 26, Žabnica KOMBAJN za krompir, prodam. Telefon 28-072 - Čirče 29, Kranj 8987 Prodam suhe hrastove in maces-nove PLOHE: in kupim suhe smrekove DESKE 30. Telefon 24-525 od 22. do 25. julija po 17. uri 8988 Prodam 120-basno HARMONIKO melodija, za 6,5 SM. Trboje 89 8989 Prodam 25 do 30 kg težke PUJSKE. Okroglo 15, Naklo 8990 Prodam GLASBENI CENTER kor-ting, 2x60W. Pifko, Pajarjeva 3, Šenčur 8991 Prodam brako PRIKOLICO s predšotorom (5,8 M). Telefon 25-822 8992 Prodam termoakumulacijski PEČI, 2 kW (1,3 M), S kW (2 M). Telefon 25-822 8993 Ugodno prodam novo PEČ za centralno kurjavo, 35.000 cal. Polde Be-nedičič, Otoki 13, Železniki 8994 Ugodno prodam otroško POSTELJO, dva otroška jogija, kovterček in ŠOTOR za 6 oseb. Telefon 27-898 8995 DNEVNO SOBO - omara, regali, pult in mizica, poceni prodam. Milan Zaje, Forme 20, Žabnica 8996 VEČ PEČI — termoakumulacijsko 2 kW in električno, lončeno na kolescih, poceni prodam. Milan Zaje, Forme 20, Žabnica 8997 Prodam PUHALNIK grič 4000 z motorjem ali brez. Sp. Bela 4, Preddvor 8998 Prodam črno-beli TELEVIZOR, dve otroški posteljici z jogijem in rezervne dele za LADO 1200. Tomažin, Frankovo naselje 46, Škofja Loka 8999 Ugodno prodam brako PRIKOLICO. Telefon 064/74-730 popoldan 9000 Globok OTROŠKI VOZIČEK, znamke giordani, prodam za 9.000 din. Telefon 21-318 9001 Prodam smrekove PRIZME. Pšata 2, Cerklje 9002 Zaradi selitve prodam OMARO za v dnevno sobo. Telefon 81-679 9003 Poceni prodam rabljena kompletna OKNA in VRATA ter OMARO in dve postelji. Telefon 77-477 9004 Prodam RAČUNALNIK komodore 64, kasetar in ročke. Telefon 24-591 9005 Stabilen gibljiv FOTO STATIV in pribor za diakopiranje s praktico, prodam. Žibert, tel. 26-512 9006 Ugodno prodam TELEVIZOR ja sna, še v garanciji. Telefon 28-332 9007 i FOTOGRAF Janez Žumer izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4 ^ 23-893 (pri Prešernovem gaju) COMODORE 64, KASETOFON jovstick, 10 iger, prodam za 83.000 din. Telefon 061/612-848 od 16. do 21. ure 9008 Poceni prodam MOŠKO KOLO, športno KOLO ponv in nove GUME za golfa. Telefon 24-591 9009 Prodam PRAŠIČKE, težke po 30 kg in tri težke po 80 kg. Sp. Brnik 60 9010 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, 35.000 kcal, cena 15 SM. Janez Valant, Begunje 74 9011 SHARP prenosno minikomponen-to 2 x 13 W z ločljivimi zvočniki, novo, z deklaracijo, prodam. Telefon 25,497 9012 Prodam gradbeno BARAKO iz elementov, suhe smrekove PLOHE in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 50-792 9013 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje z električno pečico. Telefon 50-155 • 9014 Prodam nov enofazni ELEKTROMOTOR, 1,5 kW. Arnež, Smledniška 87, Kranj, tel. 22-306 9015 KASETOFON tehnics RSB 14, dis-co mikser 6 K, gramofon hitachi HT 65 S, BOSE 901 profesionalni ameriški zvočniki, zaradi odhoda v JLA prodam. Telefon 75-609 9016 Za 2 SM prodam 40 m umetnega belega KAMENJA ZA COKEL. Klemene, Sp. Duplje 16 9017 Prodam dve plemenski ZAJKLJI. Ovsiše 33, tel. 70-169 popoldan 9018 Ugodno prodam cementno STREŠNO OPEKO »Dravograd«. Telefon 81-616 9019 ISTRSKE GONIČE, z rodovnikom, prodam. Telefon 064/70-411 9020 Prodam KRAVO po izbiri. Jamnik, Podreča 24, Mavčiče 9021 Prodam PUŠKO za podvodni ribolov mares in KITARO. Telefon 47-348 9022 Prodam 300-litrsko HLADILNO SKRINJO LTH, rabljeno eno leto. Telefon 21-204 - Kranj 9023 Prodam večjo količino smrekovega in macesnovega OPAŽA. Mezeg Franc, Dolenja Dobrava 2, Gorenja vas 9024 Ugodno prodam JADRALNO DESKO, za 3,5 SM. Ropret, Kranj, Ljubljanska 36/B 9025 Prodam športni VOZIČEK, tudi kot avtosedež. Ogled v nedeljo, 21. 7. od 9. do 15. ure. Golnik 26 9026 Prodam nov črno-beli TELEVIZOR gorenje, v garanciji. Telefon 50-792 dopoldan 9027 Prodam HI-FI tehnics in ZVOČNIKE JVC 2 x 120 W in HI-FI korting in ZVOČNIKE hitachi HS 3102 x 100 W. Telefon 27-935 (064) 9028 Prodam 9 tednov stare JARKICE, sorte prelux, priznane nesnice. Jože Urh, Zasip, Bled, Reber 3 9029 Prodam nov, nerabljen POMIVALNI STROJ (1 m dolžine), novo, 96-ba-sno klavirsko HARMONIKO, ŠTEDILNIK na olje, rabljen, žensko no-vn KOLO maestral. Alojz Kunej, Moste 45, Žirovnica 9030 Ugodno prodam popolnoma novo nerabljeno TUŠ KABINO in 50-litr-ski električni BOJLER. Stanko Do-bravec, Češnjica 18, Bohinj 9031 Prodam rabljen KAVČ, za 4.000 din. Markelj, Demšarjeva 24, Škofja Loka 9032 Poceni prodam OMARO za v dnevno sobo. Dragica Ramauge, Preddvor 1 9033 Prodam večjo količino plastičnih IOGURTOVIH LONČKOV (približno 5000 kom), po zmerni ceni. Polde Strajnar, Tomšičeva 70, Jesenice, tel. 81-003 v službi 9034 Ugodno prodam otroško POSTELJO z jogijem, za 8.000 din, termoakumulacijsko PEČ, 4,5 kW, za 25.000 din, še v garanciji, 10-litrski BOJLER, še v garanciji, za 6.500 din, eno tono in pol lesenega PREMOGA, za 13.000 din in ročni gumi VOZIČEK, za 3.000 din. Ogled vsak dan dopoldan in zvečer. Lupčo Petrov, Hrušica 121, Jesenice 9035 Prodam RADIO-KAS B]TOFON SHARP. Kranj, Rudija Papeža 32, stanovanje 44 9036 Prodam KRAVO simentalko, s prvim teletom ali brez. Krnica 47, Žg. Gorje 9037 Prodam 6 m' polsuhih hrastovih PLOHOV. Jože Plemelj, Brezje 19/B, o. Brezje »038 Prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO, 2000 kosov, cena po dogovoru. Anton Kavčič, Sora 6, Medvode 9155 Prodam MLADIČE kratkodlake istrske goniče, z rodovnikom, stare 7 tednov, starši odlični. Janez Rovtar, Kališe 7, Železniki 9156 Prodam rotacijsko FREZO za mo-tokultivator gorenje muta. Dolenja vas 34, Selca, tel. 62-204 9157 Prodam novo vrhunsko DIRKALNO KOLO sumano. Lojze Žitnik, Šuška 26, Škofja I»ka 9158 Prodam šest tednov starega TELETA simentalca. Zg. Brnik 44, Cerklje 9159 Prodam 4 nova vratna KRHA ma-hagoni. Božnar, Puštal 10. Škofja Loka 9160 Prodam star OBŽAGAN LES. Pe-vno 5, Škofja Loka 9163 Prodam 100 PUNT, dolžine 2 m 30 cm. Telefon 064/61-007 9164 Prodam dobro ohranjeno klasično SPALNICO. Rus, Puštal 101, Škofja Loka 9165 LADIJSKI POD in OPAŽ, prodam. Zaje, Forme 12, Žabnica 9166 Poceni prodam 60-litrski HLA-DILNIK »Hemo«. ŠTEDILNIK gorenje, na trda goriva in dve PEČI na olje. Pevc, Škofja Loka, Cesta talcev 6 9167 Poceni prodam PSIČKI nemški ovčarki, stari 6 tednov. Alič, Trata 15, Škofja Loka 9168 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Šenčur, Pipanova 22 9169 Prodam DRVA listavcev. Žiganja vas 45, Duplje 9170 GRADITELJI POZOR! Prodam malo rabljena OKNA, raznih velikosti. Zg. Bela 3 9171 Prodam .stereo AVTO RADIO s kasetofonom in zvočniki. Telefon 23-885 9172 Prodam 700 kosov MODULARC^ 30x20 in 100 m KABLA PPR 250 Telefon 061/627-076 9173 Prodam MEŠALEC za beton, 200 TERACO plošč, 25x25 cm in marmornate zunanje okenske POLICE, standardnih dimenzij. Šifrer, Jezr-ska c. 76/A, Kranj 9174 Prodam betonsko STREŠNO OPEKO folc in staro OSTREŠJE. Telefon 25-638 9175 Prodam betonski MEŠALEC, CIR-KULAR, MARMOR rustika in OMARO za v dnevno sobo. Gašperlin, Jezerska c. 114/B, Kranj 9176 Ugodno prodam 180 m KOMBI PLOŠČ, debeline 7,5 cm, 200 nr FASADNE MREŽE in 1000 VIJAKOV za pritrjevanje kombi plošč. Informacije po tel. 28-576 zvečer 9177 Prodam STENSKO OBLOGO. Balantič, Zalog 19, Cerklje 9178 Prodam KRAVO po izbiri in dva BIKCA, težka od 250 do 300 kg ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 9179 DIRKALNO KOLO senior na 10 prestav, novo, prodam 10 % ceneje. Telefon 21-628 9180 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje, še v garanciji, PEČ na olje »Alfapotez«, SOD za olje in ČRPALKO. Naslov v oglasnem oddelku. 9181 Prodam dve TELICI, stari 10 in 14 dni. Kranj, C. na Klanec 19/A 9182 Prodam 2000 kg betonskega ŽELEZA 10 mm, po 12 din in novo DEŠKO KOLO, 26 col, rdeče. Jože Teran, Poženik 43, Cerklje 9183 Prodam 2,5 tone CEMENTA in novo FREZO IMT 1,5 m širine. Čirče 13, Kranj 9184 Prodam JOGI LEŽIŠČE. Telefon 27-004 popoldan 9185 Prodam suhe DESKE in nov MOPED. Telefon 22-842 9186 Poceni prodam 10 mesecev starega KOKER ŠPANJELA. Hafner, Kranj, Veljka Vlahoviča 8 9187 Prodam BRAKO šotor PRIKOLICO za kampiranje in nov levi BLATNIK za opel kadett, letnik 1970. Peter Mali, Golnik 19 9188 Ugodno prodam STIROPOR 5 cm, novo PURAL OKNO, dimenzije 105x112, novn vhodna VRATA z nadsvetlobo, DIMNE TULJAVE, premera 20 z dvema priključkoma za vratca. Telefon 28-714 9189 Prodam BUTARE in suhe DESKE. Štefanja gora 7, Cerklje 9190 Prodam ŽELEZNO KONSTRUKCIJO za prekritje terase. Telefon 45-205 9191 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, bele ter MOTORKO tomos hus-quvarna, staro eno leto. Cerklje 291 9192 Prodam ZX SPECTRUM 48 K in stereo AVTO-KASETOFON. Bobo-vek 15, Kranj 9193 Ugodno prodam PLETILNI STROJ empisal, nemški, dvoredni, na kartice. Telefon 064/22-559 9194 Prodam nov manjši, 12-colski GUMI VOZ. Telefon 42-168 zvečer 9195 Prodam nov TELEVIZOR color ferguson TX, 36 cm. Telefon 064/47-364 9196 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil obrtno delavnico za »VODOVODNE INSTALACIJE« v Mlekarsko 10, Čirče pri Kranju. Tel.: 28-427 Se priporočamo! Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 8 tednov. Pavle Žganjar, Pungart 15, Škofja Loka 9197 Poceni prodam 20 vreč PERLITA. Telefon 25-852 po 16. uri 8411 Prodam 20 kg težke PRAŠIČE. Ve-lesovo 35, Cerklje 9198 Prodam PRAŠIČKE, stare 9 tednov. Stane Šlibar, Kovor 66, Tržič 9199 Prodam PEČ na olje in ŠTEDILNIK kiippersbusch, cena 10.000 din. Kokot, Kidričeva 37, Kranj 9200 Prodam DIRKALNO KOLO PUCH št. 56. Kovor 74, Tržič 9201 KOLO maraton luxus, popolnoma novo, prodam 20 % ceneje. Telefon 064/50-697 9202 Prodam GLISER z motorjem mer-curv, 20 KM in PRIKOLICO. Telefon 25-475 9203 RIBEZ, ČRN IN RDEČ, prodajamo vsak dan od 14. do 20. ure na C. 1. maja 4, Kranj, tel. 21-582 9204 Ugodno prodam 120 kosov SIPO-REKSA, 7,5 cm. Frlic, Zevnikova 5/A, Kranj, tel. 27 937 9205 Prodam KRAVO s teletom. Franc Čebulj, Adergas 27, Cerklje 9206 Ugodno prodam VRTNO KOSILNICO. Pristava 31/A, Tržič 9207 Prodam FOTOAPARAT nikon EM z objektivi 35, 50 in 135 mm in TORBICO, cena po dogovoru. Snedic, Križe 102, Tržič 9208 Zaradi odhoda v JIA ugodno prodam FOTOAPARAT zenit TTL sni per s 3 mm objektivom in prenosni stereo RADIO-KASETOFON sharp GS 4747, cena po dogovoru. Založnik, Zg. Duplje 50 9209 Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI z jogijem. Telefon 23-401 9210 Prodam dva meseca stare rjave JARKICE hisex. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9211 Prodam 18 m svetlo rjavega novega ITISONA, za 1,8 SM in otroško POSTELJICO za 8.000 din. Smolej, C. 4. julija 63, Tržič 9212 Ugodno prodam novo PEČ za centralno ogrevanje stadler UL, 35.000 kcal, l bojlerjem. Telefon 061/611-529 9213 Poceni prodam novo OKOVJE ty-rolia 280 diagonal. Demšar, tel. 60-986 9214 Prodam 4 GUME tiger 145x13 (prevoženih 2.000 km) in KUP KTAP mizo in omarico. Mohorič. Jake Platiše 5. Kranj, Planina II. 9215 Prodam strojno KROŽNO ŽAGO SKP 83. Telefon 66-689 9216 Barvni TELEVIZOR korting 56, ugodno prodam. Telefon 28-886 9217 Prodam ČOLN KANEO 1 in dvoje PLAVUTI. Golniška 28, Kranj, tel 23-571 9218 Prodam traktorsko enoosno PRIKOLICO, cena 5 SM. Božo Ambro-žič, Sp. Gorje 42 9219 Prodam 8 let staro KRAVO. Kobal, Sp. Gorje 73, Gorje 9220 Prodam delovnega KONJA, starega 8 let ali LIPICANCA, starega 3 leta ter TROSILEC umetnega gnoja vikon in GAŠENO APNO. Janez Pipan, Luže 19, Šenčur 9221 Prodam KAMP PRIKOLICO za 20 SM, BCS KOSILNICO z obračalnikom za 35 SM, večjega 300 kg težkega PONIJA in komplet GUMI VOZ za ponija za 22 SM. Ivanka Mihelič, Poljšica 25, Podnart, tel. 77-472 zvečer 9222 Prodam smrekov žagan LES za ostrešje pri hiši, velikost stavbe 6 x 10 m (širina 6 m, dolžina 10 m); in oddam TRAVNIK poleg hiše v Ukan-cu, brezplačno za pokositi. Jože Logar, Ukane 111, Bohinjsko jezero 9223 KUPIM_ Kupim suhe hrastove PLOHE. Franc Tomše, Nemilje 16, Zg. Besni-ca, tel. 40-589 9039 Odkupujem stare uporabne in neuporabne TELEVIZORJE. Telefon 21-267 9040 Kupim ali vzamem v najem začasno BETONSKI MEŠALEC, na bencinski pogon. Telefon 61-806 9041 Kupim ročno KOSILNICO. Telefon 24-342 nnnnldan 9042 Kupim dva PRAŠIČA, težka okrog 30 kg. Telefon 064/65-078 zjutraj 9149 Kupim STROJ za navijanje električnih TULJAV (vikel mašina). Telefon 061/263-569 9150 VOZILA Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 LS, letnik 1979. Damjan Peter-nel, Vinharje 5, Poljane nad Škofjo Loko 8946 Prodam rezervne dele za TAM 5000 in motor za TAM 110. Kranj, Mandeljčeva 13 9043 Poceni prodam SIMCO 1005 LS, letnik 1977. Jančar, Češnjica 11, Podnart, tel. 70-076 9044 Prodam dva FIATA 850 special, lahko po delih. Kranj, Savska 60 9045 Prodam 126-P, letnik 1977. C. na Brdo 59, Kokrica 9046 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Strahinj 72, Naklo 9047 • Prodam MOTOR MZ TS 250 cem, letnik 1980. Srečko Cigale, Sp. Duplje 94 9048 Prodam karambolirano LADO 1600, letnik 1980. Britof 171 9049 Prodam avto PRIKOLICO. Silvo Konc, Kokrški log 19, Kranj, tel. 26-047 , 9050 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Pintarjeva 8/A, Kranj, Čirče 9051 Prodam rezervne dele za vvartbur-ga. Marjan Jenko, Meja 5, Kranj 9052 Nujno ugodno prodam karamboli-ran WARTBURG. Predoslje 112 9053 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1977. Golnik 158 9054 Prodam ZASTAVO 750, karambolirano, za rezervne dele, letnik 1975. Matija Mali, Pokopališka 20, Kokrica, tel. 24-640 9055 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1975, dodatno opremljeno, bele barve. Ogled vsak dan od 12. do 16. ure na Janeza Puharja 6, Kranj, Ječnik (Muršec) 9056 Kupim KABINO za MERCEDES 11-13. Telefon 064/40-548 9057 Prodam MOTOR APN-6. Markič, Ul. Pavle Medetove 6, Naklo 9058 Prodam ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano. Tenetiše 15, Golnik 9059 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano junija 1985. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Telefon 26-208 - Lovrečič, Oprešnikova 84, Kranj 9060 Prodam MOPED TOMOS avtoma-tic, dve brzini, malo rabljen. Kožuh, Reševa 2/B, Kranj. tel. 26-694 9061 Zamenjam ZASTAVO 750, let m k 1969, neregistrirano, vozno za manjši MOTOR. Skore. Golnik 44 9062 Prodam DELE od motorja za ZASTAVO 101. Telefon 70-493 9063 Prodam DIANO, letnik 1977, cena 17 SM. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 26-186 9064 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno, in črno-beli TELEVIZOR na senzorje. Zvonka Podbor-šek, Struževo 1, Kranj 9065 KOMBI furgon IMV, motor merce-des 220 I), ugodno prodam. Telefon 50-241 9066 ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 25. aprila 1986, ugodne prodam. Marko Jakovljevič, Gradnikova 99, Radovljica 9067 Prodam CITROEN GS, letnik 1972, I. registracija 1977. Telefon «0 378 9068 Prodam R-4, december 1977. Informacije po tel 89-051 od 18. ure dalje 9069 Prodam AUDI 60 L, letnik 1969, za 10 SM. Telefon 80-270 9070 Dobro ohranjen VW 1303 J, letnik 1974, prodam. Telefon 40 558 od 19. do 20. ure 9071 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1972 Blaž Urbane, Podbrezje 110 9072 Prodam 125-PZ, neregistriran O^led možen vsak dan. Ivica Obra- v prihodnjem tednu' nudi: - UPI Doboj, jabolčni sok po 99,60 din - Marketing sok VITA — višnja po 109,UO din - podravka golaž 200 gr. po 82,76 din 300 gr. po 124.14 din 400 gr. po 165,53 din 600 gr. po 231,29 din - SLOBODA napolitanke 100 gr. po 33,60 din 750 gr. po 250.00 din - Alpi proizvodi po ugodni ceni - Pionir bombonjera 700 gr. po 567,00 din 360 gr. po 243,00 din - Sladko srce, čokolada, medeni poljubčki in bomboni 400 gr. z 20 % popusta - MITR0S izletniška salama 1 kg po 682,00 din - Pasulj s kranjsko klobaso po 115,00 din - mesni narezek 200 gr. po 78,30 din 300 gr. po 117.45 din v HIŠA DOBREGA NAKUPA . dovič, Cankarjeva 44, Radovljica 9073 R-4 GTL 82, prodam. Telefon 61-578 9074 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena 8,5 SM, prevrnjeno na streho. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure na Mežakli ali tel. 064/77-002 9075 Kupim menjalnik za 126-P. Koželj, Čirče 34, Kranj 9076 Prodam MOTOR za zastavo 750, letnik 1970. Poljanska c. 10, Škofja Loka 9077 Prodam KADETT, letnik 1974 ali ASCONO 1979. Kidričeva 29, Škofja Loka, tel. 62-187 9078 Prodam R-4 GTL special, letnik 1978. Ogled popoldan. Stane Lah, Trata 22, Škofja Loka 9079 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjeno. Matija Rih-taršič, Bukovica 13, Selca 9080 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, neregistrirano, cena 6 SM. Kri-?na gofa 9, Škofja Loka 9081 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, školjka obnovljena. Ah-med Hadžič, Frankovo naselje 164, Škofja Ix)ka 9082 Prodam karambolirano I.ADO 1200, z nekaj rezervnimi deli. Informacije po tel. 79-867 popoldan 9083 Prodam PZ 125, leto izdelave 1972. Kranj, tel. 23-425 9084 Prodam avto ZASTAVA 101 L, letnik 1977. Kranj, Planina, Gorenjskega odreda 14, stanovanje 1 9085 Prodam AMI 8, dobro ohranjen, neregistriran, ter KOLO na 10 prestav. Peter Grašič, Gorice 44, Golnik 9086 Prodam vozen VW 1200, starejši letnik, registriran do marca 1986. Kranj, Tominčeva 21 9087 Prodam novo tovorno PRIKOLICO 100 x 180. Kranj, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 16 9088 Kupim SPAČKA ali DIANO. Ponudbe s ceno na naslov: Miha Zaletel, Trg svobode 24, Tržič 9089 Prodam MOTOR bulet SPED avto-matic 1984. Bleharjeva 31, Šenčur 9(190 OPEL RECORD 2000 S, letnik 1980, prodam za 110 SM, v račun vzamem manjši avto. Drago Lazar, Kranj, Tuga Vidmarja 6 9091 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980. Nunar, Pristava 31/A, Tržič 9092 Prodam obnovljen 126-P, letnik 1977. Rodine 72, tel. 80-278 9093 Prodam POLPRIKLOPNIK za prevoz kontejnerjev. Jože Skaza, Savska Loks 10, Kranj 9094 Prodam novega »FIČKA«, cena 540.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9095 Prodam Jugo 45, letnik 1984, še v garanciji, zaščiten, garažirnn in specialno dodatno opremljen. Telefon 79 826 9096 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 26. junija 1080. Telefon 064/82 028 dopoldan 0O97 Prodam dobro ohranjen FOKI) CAPRI 1700, letnik 1970. za 20 SM. Boris Rajhard, Heroja Verdnika 4l/A, Jesenice 9098 Prodam ZASTAVO 750, staro tri leta in pol. Ogled v soboto, ponedeljek in Uirek popoldan Kastelic, Ix>j zeta Hrovata 9, Kranj, II. nadstropje 9099 SPAČKA, letnik 1976, popolnoma obnovljenega, rdeče barve, /. novim motorjem, registriranega do junija 1986, prodam. Niko Fabjan, Pod Ko -arco 2, Bled, tel. 77-123 9100 KUNSTELJ- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 Cenjenim strankam in ostalim obča nom čestitamo za občinski praznik -1 avgust In jih obveščamo, da bomo Imeli od 20. 7. do vključno 9. 8. zaradi dopusta zaprto. i' Prodam ZASTAVO 101 SC 1978 — oktober, pn Poceni prodam registrirano ™ MO. Jeglič, Podbrezje 86, Duplj«^ Prodam ŠKODO 105 L, ^ 1978. Peter Jekovec, Radovljica. J leta Žagarja 20, tel. 75-002 , Zi C,J£ 45.000 km, za 30 SM. Jesenice,^ lmaJa5 ^IttL* Poceni prodam ZASTAVO ■ zno. Karel Beguš, Kajuhova lS."^ Prodam motor za 126-P. "jg 1978. Telefon 064/68-264 Prodam dva »FIČKA«, letni* £ ter AUDI 60, ugodno; ter Anton Kokalj, Tomšičeva 93, Prodam MOTORJE in M 91* NIKE za naslednja vozila: aj^jj zastavo 101, renault 4, diano, I'8^ ter AUDI 60, vozen, za rezervi^ Anton Kokalj, Tomšičeva 93, Prodam ZASTAVO 750, 1974, registrirano do marca 1™ ^J} bovek 15, Kranj $ RENAULT 4 GTL, star dve ; dobro ohranjen, prodam- Oprešnikova 18/D Prodam VW 1300, starejši J*, neregistriran, vozen. Telefon Sj'^i j Prodam R-4, letnik 1977. l^S [ 21-896 popoldan OPTIKA VERVEGA NEVENK* Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvaliteto0 izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjenim strankam in o° nom Gorenjske čestit*' za občinske praznike. Zaradi dopusta bomo do 16. 8.1985 za prto^ STANOVANJ^ ----n0^ Kupim GARSONJERO na "rjj> ju Radovljice, Lesc, Bleda, c*° $ okolici. Ponudbe z navedb" $ pod: Gotovina rt ir ' >«•<• : šoloobveznim otroke" ^ GARSONJERO v Kranju. r $ nekaj mesecev v naprej. « $ pod: Dober plačnik m otf Mlada družina s 7 let star'" £ >) kom, nujno išče STANOVA^ vzame v najem stanovanjs«0.. ^ Možno predplačilo, tudi za da j # Naslov v oglasnem oddelku- y& Nujno potrebujem za dob^plv mesecev eno- ali dvosobno 0P VANJE v Tržiču ali okon* # Plačam v naprej . .. T% Oddam SOBO za dve os«D ' gl; fon 25-928 «taN°V1 Zamenjam dvosobno ^l o^°a NJE brez centralne za e**£p' centralnim ogrevanjem. ,TjtfO vsak dan dopoldan po tel. ~b~ 9». Zelo ugodno prodam ali /'"1)riti^ dvosobno STANOVANJ F *Y ^W nami m vrtičkom, p<»sl1^, možnost za malo obrt, tik P ^v')1« čem, z enakovrednim v n ,0i+'. Lescah, Bledu. Ogled od ,asA od 11. do 14. ure. Naslov v OS $\> oddelku. . a|i ^: Najamem GARSONJ';1U AbePaj sobno STANOVANJE. For,u fy Radovljica — Bled tfPiV Oddam STANOVANJE v Golniku. Naslov \ ogla.' i"'"1 9U Menjam druž— s soglasjem (48 m'). vt'£J 62-280 — Šparovec Naiamem cnosobno • ejfli NJE ali GARSONJERO. ^j/^'Jf v septembru, Milena, tel. *^ Prodam enosobno STANOV »0 m T..|,.f,,M W; (j«« POSESTI v najem oddam dob»'^"i PROSTORE ' ' n.irno °0\]o^A dišiU" ' M Skorja i,oka . i'c^ii Kupim vsaj 3 ha * ■« y/l ' rJM pod ( io/.d , _ \i r* jft HIŠO, .....laljeno 6 k -» V'V. oddam najem, ' ' 1 j [ni)«''))!' Pogoj predplačilo. Miro tof 202. Ki .oij ZAPOSUTV*^ Zaposlim MIZARJA •"J^.fl u i.....><•< v miiar«ki de J£ 4 ......;l':;;I-,h;K,'"il; 'A I.AVCA Telefon 064/2 / Iščem žensko za t-l^.. odi.81085' • z"1:;'"'1" - 15 Oglasite se po«"-264 dopoldan PETEK, 19. JULIJA 1985 OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 15. stran ©©IMSSS^MEnGLAS M. Rudno 25, Železniki 9139 čar"1?11 se Je PES ~ nemSki ov- vti^lovna organizacija ŠIPAD KO-MERC prodajalna 811 Kranj, razpise delovno mesto PRODAJALCA a nedoločen čas. Prednost imajo ftna Prijave pošljite na prodajalno £1PAD KOMERC, prodajalna 811, C JLA 6 8629 JJem PRODAJALCA-(KE) za Prodajanje na stojnicah na Bledu in Bohinju. Telefon 23-512 9122 Uve PRODAJALKI, takoj zapodim. »NITKA«, Trubarjev trg 10, anj 9123 Takoj zaposlim ZIDARJA in DE-fii n« ' ^ P° dogovoru. Telefon iS 9124 Dve dekleti za pomoč v kuhinji Prejmem v redno delovno razmerje, stilna LAKNER, Kranj, tel. 26-960 »r. 9125 IZGUBLJENO ^gubila sem ŽENSKO URO, vgra-ano »Cevljarna Ratitovec«. Marica ^artner, RnH, crne barve, sliši na ime Falk, tinVra^* lma svetlo vratnico in sve- 0 cepljenju. Kdor bi ga videl n., ^Poroči na naslov: Boncelj, Sp. ^58 9140 ODt 1985 sem izgubil OČALA z di-tfr1)0' na relaciji Tenetiše—Mlaka. na*?'"1 naJditelja, da mi jih vrne na «sioy: Alojz Markovic Tenetiše 43, ^Inik 9141 PRIREDITVE ; Ansambel SIBILA vabi v PETEK TKa^£0T0 na PLES Pred hotel ^NSTURIST, v NEDELJO ob 16. ^ Pa na VELIKO VRTNO VESELIca a oSp" Brnik 9133 C^ILSKO DRUŠTVO BUKOVI-ob iJrireJa v NEDELJO, 21. 7. 1985 SUj .' Uri otvoritev gasilskega doma. C1, velika VRTNA VESELICA z Mpw*n srečelovom. Igra ansambel Šn R 9134 N§^ »PROLETER« Adergas - TE-f6jat AKCIJA Praprotna polica pri-I}«? 20- 7- 1985 ob 20. uri KRESNO cenT^samblom MODRINA s pev-^' TROTOM KUNAVROM in go-n večera ALBERTOM GRA NA- DA. V NEDELJO pa veliko VRTNO VESELICO ob 17. uri z narodnoza-bavnim ansamblom RŽ. Kegljanje za kolo. Čaka vas bogat srečelov. Postrežem boste z ribami in dobro kapljico. VABLJENI! 9135 MLADINSKI AKTIV Sp. Brnik prireja v SOBOTO, 20. 7., ob 19. uri in NEDELJO, 21. 7. ob 17. uri VESELICO s kegljanjem za jarca. V SOBOTO igra ansambel OBVEZNA SMER, v NEDELJO pa ansambel SIBILA. VABLJENI! 9136 OBVESTILA UGODNI PREVOZI in selitve. Telefon 064/26-124 7990 ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši in ADAPTACIJE, vam nudi obrtnik. Telefon 60-584 8284 Cenjene goste obveščam, da bo gostilna na CEPULJAH zaprta zaradi rednega letnega dopusta od 20. julija do 15. avgusta 1985. Priporočamo se za nadaljni obisk! 9126 OBRTNIK vam hitro in kvalitetno opravi vsa VODOINSTALACIJSKA DELA cele hiše, kopalnice, kakor tudi manjša popravila. Delavnica: Mlekarska 10, Čirče, tel. 28-427. SE PRIPOROČAM! 9127 Ugodni prevozi in SELITVE. Telefon 26-124 9128 Cenjene stranke obveščam, da bo MESARIJA KUNEJ v Šenčurju zaprta zaradi letnega dopusta od 6. do 31.8.1985 9129 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite SPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9130 ROG SERVIS, Trojarjeva 50, Stražišče, Kranj bo od 19.7. do 5.8. ZAPRT 9131 NON-STOP AVTOVLEKA. Tele-:on 064/82-424 9132 POZNANSTVA Moški srednjih let, Slovenec, ki že dalj časa živi v Avstraliji, bi rad spoznal dekle od 30 do 38 let, ki bi prišla k meni v Avstralijo. Nekaj časa bom doma in bi želel, da se tu spoznava. Ponudbe pod: Na dopustu 9137 ČESTITKA ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubljenega sina in brata ALEŠA JEROMELA iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in ,nancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno za-^valo smo dolžni družinam: Dežman, Kozjek, Tiringer, Kamnik in Beguš, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob stra-j! ih nam pomagali. Iskrena hvala vsem sostanovalcem, kole-*ttvu Vrtnarije OOS TOZD Kmetijstvo ter Društvo za pomoč Uševno prizadetim Kranj. Hvala pevcem iz Naklega za petje ^alostink in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Še en-vsem prisrčna hvala, ki sta našega Aleša imeli radi, mu 0vali toliko lepega cvetja ter ga tako številno pospremili na zadnjo pot. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ NAJLEPŠA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, Celje, Titovo Velenje, Ljubljana, Zagreb ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in dobre mame, žene, stare mame in tete se SLAVKE PIRC frizerske mojstrice iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim so- XYi, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, iz- j. n° sožalje, podarjeno cvetje in vsem tistim, ki so so drago mamo v tako velikem številu pospremili na j,Jeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Frizerski sekci-l/lv r* * ERO Kranj, delavkam frizerskega salona, sti i ^ranJ* častiti duhovščini in pevcem za petje žalo-^. Zahvaljujemo se dr. Udirju za zdravljenje v času ne bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste jo v njenih težkih dneh obiskovali. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 1«. julija 11)85 Ani POLAJNAR p.d. MEŽNARJE-VI ANI iz Srednje Bele želijo za njen 80. rojstni dan še na mnoga zdrava leta. BUKOVNIKOVI, JAKELNOVI in FRANCELJNOVI 9138 OSTALO Iščem zanesljivo VARSTVO v Škofji Loki za 8-mesečnega otroka od septembra dalje. Mojca Franko, Partizanska 46, Škofja Loka 9142 Preklicujem besede, ki sem jih 26. 6. 1985 izrekla o Jožetu REBER-NIKU iz Doline 18/A. Francka MEGLIC, Dolina 3, Tržič 9143 INŠTRUKTORJA za popravni izpit iz fizike za drugi letnik srednje šole, rabim od 1.8. 1985. Telefon 064/26-740 od 23. 7. 1985 dalje od 20. do 21. ure* 9144 Nujno potrebujem 5 SM posojila. Vrnem po dogovoru. Ponudniku nudim obresti, garancijo ali usluge iz svojega poklica. Naslov v oglasnem Dddelku. 9145 DEŽURNI VETERINARJI od 19. 7. do 26. 7.85 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure na Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 47-192 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-282 ali 77-863 4 lesna slovenj gradeč TO je partner! ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega ata JOŽETA PERČIČA Ločanovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se njegovemu zdravniku in vsemu zdravstvenemu osebju. Iskrena hvala g. župniku in vsej častiti duhovščini. Hvala Gasilskemu društvu Trstenik, pevcem in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, vence in cvetje. VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Povije, Prebačevo, Cerknica, Trstenik, Kranj, Minessota, 5. julija 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA BURGARJA se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, DO SGP Gradbinec TOZD LO Kranj, Tekstilindus - Obrat L, TIKO Tržič in Standard operativa Ljubljana za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bele-harju, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za vso skrb in lajšanje bolečin. Zahvala GD Sp. Brnik-Vopovlje za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI # Sp. Brnik, Sp. Veterno, Ljubljana ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina, brata in tasta FRANCA DEMŠARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, DO LTH, EGP, SGP Tehnik ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem pevskega zbora LTH za petje žalostink in ča-stitemu patru za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena, sinova, hčerka z družino in drugo sorodstvo Škofja Loka, 18. julija 1985 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA STEGNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, toliko lepega cvetja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi pevcem Društva upokojencev Tržič in bratom Zupan za lepo petje. Lepa hvala tudi organizacijam Rdečega križa, Zveze borcev Tržič in krajevni skupnosti. Zahvala DO TRIO Tržič, DO Iskra Kibernetika Kranj in DO Iskra Commerce Ljubljana. Prisrčna zahvala govornikom za besede slovesa. Hvala g. župniku za poslovilne besede. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: žena Unca, hčerka Helga in sin Miro z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre JOŽEFE ZUPAN roj. AŽMAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nudili pomoč med boleznijo in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku, sosedom, govorniku in pevcem za lep obred. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JANEZA DELAVCA p. d. Tavčarjevega ata iz Mač se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, dr. Žgajnarju za dolgoletno zdravljenje, pevcem iz Naklega in g. župniku. Iskrena hvala sodelavcem Ljubljanskih mlekarn, Živil TOZD Veleprodaja, Jelovice Preddvor, Mizarstva Šenk za darovano cvetje in izrečena sožalja in vsem, ki ste nam karkoli pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Mače, 8. julija 1985 V 93. letu starosti nas je zapustil ljubljeni oče, stari oče, brat in stric MARTIN ŠINK ?ai* iz zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki rekli sožalje, darovali cvetje, se poklonili njegovemu spominu ter ga tako šte-Sflr^ Pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zamanovi za dolgoletno °Wd n^6, Pevcom KIJI) Sv. Duh za petje žalostink m i; /upniku za lep pogrebni Posebno zahvalo smo dolžni požrtvovalnim sosedom Zakotnik, Cegnar in Dolenc. ŽALUJOČI: hči Slavka z družino in drugo sorodstvo Dorfarje, 15. julija 1985 Ob smrti našega očeta, tasta, svaka, brata in strica FRANCETA ZAMANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga kropili, izrazili sožalje in spremili do groba. Posebno pa se zahvaljujemo selškemu gospodu župniku F. Šuštarju za duhovno tolažbo in pogrebni obred. VSI NJEGOVI Češnjica, v juliju 1985 Saj je kot na morju Poljanska in Selška Sora sta v zadnjih dneh polni kopalcev — Šolarji se veselo namakajo v hladni, vendar čisti Selščici — Največ kopalcev je ob koncu tedna, saj prodnato obrežje Sor dobro nadomešča morje Tudi Matjaž in Grega nabirata podlago za morje kar na bregovih Sel-ščice. Škofja Loka — Ob bregovih Po-ljanščice in Selščice zadnje dni kar mrgoli kopalcev. Tako je bilo tudi v ponedeljek popoldne, ko je termometer kazal v senci skoraj trideset stopin Celzija. Niti Selščica, ki te dni nima dosti več kot petnajst stopinj, ni premrzla za kopanje. Že v Podlubniku sem srečala skupino deklet, ki so bile, z brisačami za vratom, namenjene na kopanje. Na ovinek gremo, tam je najbolje, so zatrjevale. »Na ovinku« pravijo Ločani delčku obrežja Selške Sore blizu Veštra. Tam Selšči- ca naredi velik ovinek ob katerem je prava prodnata plaža. Iz nekaj metrov visokega brega ob reki naj-pogumnejši fantje skačejo v vodo. Ko sem prišla »na ovinek« so se trije fantje valjali po mivki. Vrstni red plavanja je namreč tak: najprej se povaljaš po mivki, nato greš na breg od koder skočiš v vodo. Najpogumnejši so skakali iz vrha, nekateri so splezali malo niže in skakali s skale. Ovinek pa ni primeren le za pogumne fante, saj nekateri v Selščici naredijo tudi prve plavalne za- Blaž in Stane sta pri vožnji z zračnicami požela občudujoče poalede prijateljic. Foto: V. Primožič mahe. Šestletna Barbara, ki je na kopanje prišla s sestricama Vesno in Katjo, je ob bregu vadila zamahe z nogami. »Na morje ne bomo šli, pa se kar tukaj učim,« je povedala: »Voda je malo mrzla, ampak ko se enkrat zmočiš je kar topla.« »Večkrat se kopamo na Selški Sori. Če je tukaj veliko kopalcev gremo malo više. Med tednom največkrat s sinom Jernejem prideva kar »na ovinek« ker je najbliže, saj smo doma v Podlubniku. Letos bomo šli na morje v Rovinj, prek sindikata seveda, ker je ceneje. Tu pa nabiramo podlago,« pravi Boris Ogorevc, ki sicer misli, da je v Škofji Loki in okolici dosti prostora, kjer se je moč kopati, vendar pa je za kopalce poskrbljeno tako, kakor se pač vsak posameznik znajde. Bojana Koželj je s tremi otroki prav tako nabirala moči za počitnice na morju. Tudi oni se večkrat kopajo v Selščici. Voda je sicer mrzla, tako da najmlajše še ne pustijo vanjo, starejša dva pa se pridno namakata. Ovinek, pa tudi drugi deli Selščice in Poljanščice so te dni najbolj obiskani kraji v Škofji Loki, saj šolarji edino ob vodi najdejo nekaj zabave v počitniških dneh. V. Primožič Kopamo se Škofja Loka — Počitnice so čas, ko imajo tudi šolarji malo več časa zase. Lahko se posvetijo svojemu konjičku, nekateri gredo na morje, več časa je za igro na igriščih, tudi knjige in ročna dela lahko zapolnijo dneve. Najteže pa čakajo vroče dni, ko se lahko namakajo v bližnjih rekah ali pa na kopališčih. Suzana Cupar je stara dvanajst let: »Med počitnicami sem veliko pred blokom na Novem svetu, kjer stanujem. Tam imam precej prijateljev in prijateljic in vedno se kaj zanimivega pogovarjamo. Hodimo se tudi kopat, bila pa sem že na morju. Pred hotel, kjer so konec tedna plesi, me starši še ne pustijo. Mislim pa, da bi bilo dobro, če bi za nas malo mlajše pripravili plese že popoldne. Večkrat doma ali pa kar pred blokom delam na tkalko ali pa gobeline. Če mi je dolgčas p« preberem tudi kakšno knjigo.« t ' . ~ * 1 mM Cl Tone Pevc je star šestnajst let:»' prijatelji, ki so v glavnem iz Poo* lubnika, se hodimo kopat na Sel* ško Soro. Največkrat smo »na skal; ci«, »na ovinku«, dobro pa je tudi »na centrali«. Večkrat tudi na igf*' šču pred športno halo igram tenis-Konec tedna grem na ples pred hO* tel. Žal je glasba le ob petkih in soj botah in ne tudi med tednom. Mj*' slim, da si med počitnicami vsak lahko najde zabavo in razvedrilo-« Jana Okorn je stara trinajst »Veliko igram namizni tenis, če je. lepo vreme pa se gremo s prijatelj1 kopat. Najraje gremo »na ovinek«; Tudi berem večkrat. Vedno se nftJ; de kaj, tako da mi med počitnicam* ni dolgčas in tudi ničesar ne pogr^ šam.« .„ _ . V. Primož^ Vaja v reševanju z visokih zgradb in iz vode na Bledu V slabe pol ure zadušili ogenj BLED — Minulo sredo na večer je bila v ulici ob blejskem hotelu Park množica ljudi. Tedaj se je iznad strehe hotelske zgradbe dvignil steber dima. Hip zatem, ura je odbila osemnajst, je zavijanje sirene naznanilo požar. Na srečo ni šlo za pravi požar, ampak za veliko vajo, ki jo je pripravilo Gasilsko društvo Bled v počastitev stoletnice delovanja društva. Z njo so hoteli preizkusiti pripravljenost gorenjskih gasilcev in nekaterih drugih samozaščitnih organizacij ter prikazati način reševanja ob požaru iz višjih nadstropij hotela in ukrepanja ob potopitvi vozila v jezeru. Takšna vaja je bila glede na požarne in druge nevarnosti poleti, ko je Bled poseljen s turisti, povsem utemeljena. Komaj se je dobro končal alarm, že so na kraj nesreče prihitela prva gasilska vozila. Pod vodstvom poveljnika OGZ Radovljica Ivana Lu-narja so gasilci začeli z gašenjem in reševanjem. Pri slednji nalogi so jim priskočili na pomoč gorski reševalci, z reševalnim vozilom pa je prispela tudi zdravstvena ekipa. S 30-metrskima hidravličnima lestvama so poklicni gasilci hitro dosegli hotelsko streho. Medtem so prostovoljni gasilci reševali ponesrečence s pomočjo drsalnega prta in zračne blazine. Gorski reševalci so transportirali ranjence v rešilnem čolnu, ki so ga spuščali na tla po je-klenici s pomočjo vitla. Vozila z gasilci so prihajala drug za drugim. Vsako moštvo je dobilo svojo nalogo; pravi smisel pregovora, da je v slogi moč, je prišel do popolnega izraza. S strokovnim ukrepanjem so gasilci v slabe pol ure zadušili ogenj in ob sodelovanju drugih reševalcev učinkovito pomagali ljudem v stiski. Potlej se je uresničil še en pregovor. Ker nesreča nikoli ne pride sa- Pri reševanju ponesrečencev s hotela Park so priskočili na pomoč tudi radovljiški gorski reševalci ma, je ob požaru zapeljal voznik z avtom v jezero. Kmalu po obvestilu o nesreči je miličniški čoln pripeljal potapljaško enoto. Potapljači so ugotovili kraj nezgode in se najprej lotili reševanja ponesrečenca. Zatem so okrog potopljenega vozila namestili verigo in jo pripeli na čeljust avtomobilskega dvigala, ki je preneslo poškodovani avto na kopno. V vaji so sodelovali člani gasilsko reševalnih služb Jesenice in Kranj, industrijskih gasilskih društev Veriga Lesce, Elan Begunje, LIP Rečica in Tomaž Godec Bohinjska Bistrica ter teritorialnih društev Bled, Begunje, Radovljica, Bohinjska Bistrica, Mlino, Selo, Ribno, Bohinjska Bela, Zasip, Gorje, Podhom, Rečica in Ku-pljenik, člani postaje GRS Radovljica,, člani Društva za podvodne dejavnosti Bled, ki sestavljajo posebno enoto civilne zaščite v občini Radovljica, pa delavci postaje milice in zdravstvenega doma z Bleda. g. Saje Blejski gasita so ob stoletnici svojega društva priredili veliko vajo v gašenju in reševanju Niti prazen avtobus v Žiri Potapljači z Bleda so hitro našli potopljeni avto in ga s pomočjo dvigala potegnili iz jezera poto: g. Sinik Škofja Loka — Pred nekaj dnevi si je komisija, v njej so bili predstavniki občine, vzdrževalcev cest in cestne skupnosti ter tistih, ki skrbijo za varnost prometa, ogledala cesto Trebija—Žiri. Ugotovili so, da je cesta tako slaba, da promet po njej ni več varen. Na več mestih namreč cestišče drsi proti soteski Sore. Varnostne ograje ni več na niti najbolj nevarnih mestih. Cestarji dovoljujejo le 5 ton osnega pritiska (pozimi štiri), kar pomeni, da je cesta vsak dan preobremenjena. Po njej se namreč odvija ves tovorni promet za žirov-ske tovarne, razen tega pa vsak dan pelje v Žiri najmanj deset avtobusov. Če bi šoferji upoštevali dovoljen osni pritisk oziroma dovoljeno obremenitev ceste, v Žiri ne bi smel peljati niti prazen avtobus, kaj šele poln, ki je dvakrat težji kot je dovo ljeno. S pomočjo cestne skupnosti Slovenije naj bi že letos skušali zugotoviti denar za rekonstrukcijo 3,6 kilometra dolgega odseka med Fužinami in Selom, če pa to ne bo uspelo, bo moralo cestno podjetje poskrbeti za vsaj varnostne ograje, ki pa jih zaradi razmajanega robu, lahko posta* I jo le na sredo ceste. To pomeni, da bo treba na najbolj kritičnih delih urediti enosmerni Dromet, kar ne bo povzročalo težav le Šofeijum, temveč tudi zimski službi. Ceste bodo namreč lahko le z rolbo očistili snega. L. Bogataj Zaprt Zdravstveni dom Kranj KRANJ — Od četrtka, 25. julija pa do nedelje 28. juliji bosta Zdravstveni dom Kranj in Zobna poliklinika zaprta in sicer zaradi nujnih vzdrževalnih del na glavni kanalizaciji. Za nujne primere bo organizirana stalna služba nujne medicinske pomoči v Zdravstveni postaji Stražišče, Šolska ulica št. 2, telefon 28-580; klicna številka reševalne postaje ostaja nespremenjena (94). Občane prosijo za razumevanje. NESREČE V OVINKU S CESTE Bled — V torek, 16. julija, obse je voznik osebnega avtomobil3 ja Nikovič (roj. 1962) z Jesenic P% J po Kidričevi cesti proti kampu » $ \ V ostrem ovinku je zaradi nepr'vjp j ne hitrosti zapeljal s ceste in $ skupino dreves. V nesreči je b-Ltt njen sopotnik, škode na avtom0 1» *> pa je za 80.000 din. TRČIL V AVTO škofja Ix)ka — V torek, nekaj po 19. uri se je na \6v Binkelj—Virlog v križišču Staro Loko pripetila prometna zgoda. Voznik kolesa z motoflgj-Gaber Hartman (roj. 1970) iz SP. cest« Hi- tenj je pripeljal preveč po sred ^ zato trčil v osebni avtomobil. *$ pripeljal iz nasprotne smeri-/ sreči je bil voznik Hartman laz3e njen. - h Hodil po tirih -K* Lesce — V torek, 16. julija n^ po 3. uri zjutraj je Miroslav vec iz Maribora hodil po želez0 ^ progi od Lesc proti Jesenicam- ^ dravec je izstopil iz vlaka v \#s^fi-nato pa je brez vzroka zavil na ^ Prav tedaj je iz jeseniške sme1"1 p» peljal potniški vlak, lokomot»v ;e je zadela Zadravca v nogo, da e^li zbilo s tirov. Ranjenega so prep* v jeseniško bolnišnico. Kopalca zadel infarkt ]lt Bled - V torek, 16. julijo OpJJj \t se je Willem Avgustus (roj- .ete&' Holandije kopal v blejske«! J j K^' Prijatelji so opazili, da je P1 *nAo$: .,u»' _ s° li- kih 100 metrov, nato pa je ne» potonil. Ker je bil dober plav*' menili, da je potonil namerno, se ni več pojavil nu površini. začeli reševati. Iz vode so ga PJ^jKlJI li s pomočjo potapljačev, ^^jst* ugotovil, da je holundskega tu vodi zadel srčni infarkt. Vode ni bilo zaradi okvare Škofja I,oka V sredo proti večeru je v Škofji Loki in drugih krujih, ki dobivajo vodo iz škofjeloškega vodovoda, zmanjkalo vode. Vode ni bi lo zaradi okvare na glavnem vodu pri Poljanah in v Škofji Loki. Počila je vodovodna cev. Delavci Komunale vU^v so okvaro začeli takoj odpra v* v( eraj dopoldne se je priti8^ ceveh že toliko povečal, da ji kla v spodnje etaže stanov^yo*< raj opoldne so pri Komunali u* li, da bo do večera voda Pr h U-vsa stanovanja