274 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 275Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Igor Žiberna Leksikon geografije podeželja rabo tal opredeljuje kot »koriščenje zemljišč, povzročeno s človekovo dejavnostjo v pokrajini […]. Raba tal je ena izmed najboljših pokazateljev po- krajinskih struktur in procesov«. Isti vir kmetijsko rabo tal opredeljuje kot »klasifikacijo zemljiških kategorij glede na njihovo uporabo v kmetijstvu, kar je eden od temeljnih vidikov preučevanja tako v agrarni geografiji kot v geografiji podeželja. Kmetijska raba tal se pre- učuje z vidika vplivov naravnih in družbenih dejavnikov na njene značilnosti […], pa tudi z vidika njenih vplivov na pokrajino, predvsem na njen razvoj in videz.« (Kladnik, 1999.) Raba tal je torej eden od tistih elementov pokrajine, ki ji daje enega od najpomembnejših pečatov in pomeni vidno manifestacijo prepletanja naravno- in družbenogeografskih pojavov in procesov v tej pokrajini. Za zagotavljanje primerne blaginje dane družbe je potrebna harmonija med zado- voljstvom z življenjem, zdravjem, možnostjo vseživljenjskega učenja, družabnim življe- njem, občutkom varnosti in primernim oko- ljem (Vrabič Kek, 2012). Zagotavljanje ka- kovostne zdrave hrane v ustreznih količinah sodi zagotovo med enega od pomembnih kazalcev kakovosti življenja. V zadnjih nekaj letih se je trend svetovnih presežkov hrane obrnil v pomanjkanje hrane, kar je posledica rasti prebivalstva in dviga standarda v ne- katerih razvijajočih se državah, ob tem pa še podnebnih sprememb in s tem povezanih vremenskih ujm in ekoloških nesreč. Horvat in Žiberna (2020) ugotavljata, da je v državah Evropske unije delež obdeloval- nih površin praviloma obratno sorazmeren z gozdnatostjo. Najmanj obdelovalnih površin so po podatkih Eurostata leta 2015 beležile Švedska (4,2 odstotka), Irska (5,8 odstot- ka), Finska (5,9 odstotka) in Slovenija (9,5 odstotka). Daleč najvišji delež obdelovalnih površin sta beležili Danska (50,6 odstotka) in Madžarska (43,7 odstotka), sledile pa so Poljska (33,2 odstotka), Nemčija (32,3 od- stotka), Romunija (32,2 odstotka) in Češka (32 odstotkov). Povprečni delež obdeloval- nih površin v obravnavanih osemindvajse- tih državah Evropske unije je znašal 22,2 odstotka. Sosednja gorata Avstrija je imela 15,3 odstotka obdelovalnih površin. Ugo- tovimo torej lahko, da ima Slovenija v pri- merjavi z ostalimi državami Evropske unije visoko nadpovprečni delež gozdnih površin in podpovprečni delež obdelovalnih površin. Velika gozdnatost je sama po sebi sicer lah- ko ugodna, saj so gozdovi izjemni življenj- ski prostor, hkrati pa tudi pomemben ponor ogljikovega dioksida kot toplogrednega pli- na, z energetskega in ekonomskega vidika pa je les pomemben obnovljivi vir in suro- vina, ki bi ji v lesni industriji morali zvišati dodano vrednost. V resnici pa imamo visok delež gozdnatosti v Sloveniji v veliki meri zaradi zmanjševanja obdelovalnih površin. Po mnenju Pluta (2012) bi za stabilno pre- hransko, ekosistemsko in lesno uravnoteže- nost na ozemlju Slovenije zadostovala pri- bližno petdesetodstotna pokritost z gozdovi. Še boljši kazalec samooskrbnosti posamezne države je primerjava obdelovalnih površin na prebivalca. Po ocenah bi v našem pod- nebnem območju za prehransko neodvisnost potrebovali približno 0,3 hektara obdeloval- nih površin na prebivalca (Perpar, Kovačič, 2006). Stanje v državah Evropske unije je glede tega neugodno. Le dvanajst od osem- indvajset obravnavanih držav Evropske unije je leta 2015 izpolnjevala ta pogoj. Slovenija je v primerjavi z ostalimi obravnavanimi dr- žavami z 0,0355 hektara obdelovalnih po- vršin na prebivalca skoraj na dnu, pri čemer je povprečje v Evropski uniji 0,1903 hektara obdelovalnih površin na prebivalca. Proble- matika prehranske varnosti se torej dotika večine držav Evropske unije, pri čemer je stanje v Sloveniji med najslabšimi. Prepre- čevanje spreminjanja obdelovalnih površin v neobdelovalne na območju Slovenije in njihovo ohranjanje v meri, ki še zagotavlja- jo prehransko varnost, je v sedanjih svetov- nih razmerah eden od ključnih dejavnikov prihodnjega razvoja. Zaskrbljujoče je, da se obdelovalne površine v Sloveniji krčijo prav na površinah z največjo pridelovalno zmo- žnostjo (Žiberna, 2018). Metodologija Obravnavali smo območje občin ob reki Dravi v Sloveniji. V naši analizi smo tako zajeli občine Dravograd, Muta, Vuzeni- ca, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, Maribor, Miklavž, Duplek, Starše, Hajdina, Ptuj, Videm, Markovci, Cirkulane, Gorišnica, Zavrč, Ormož in Središče ob Dravi (slika spodaj). Podatke o rabi tal za leti 2000 in 2022 smo povzeli po Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Medmrežje 2). To letno objavlja podatke o kmetijski rabi tal. Metodologija zajemanja rabe tal se je vmes spremenila, tako da so vse oblike rabe tal za leto 2000 uvrščene v enaindvajset, za leto 2022 pa v šestindvajset kategorij. Z združe- vanjem razredov smo ustvarili enajst katego- rij rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadov- njaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, pozida- na in sorodna zemljišča, gozd, ostalo, vodne površine. V nadaljevanju smo s pomočjo navzkrižnih tabel izračunali strukturo rabe tal po občinah v Sloveniji za leti 2000 in 2022 in iz tega izračunali spremembe rabe tal. V nadaljevanju smo s primerjavo rabe tal v letih 2000 in 2022 za vsako celico do- ločili smer spremembe rabe tal, pri čemer smo se osredotočili predvsem na spremem- be obdelovalnih površin v neobdelovalne (proces ekstenzifikacije) in obratno (proces intenzifikacije) ter izračunali količnik eks- tenzifikacije. Pregledna karta občin ob Dravi v Sloveniji. Vir: Medmrežje 1. 274 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 275Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Igor Žiberna Leksikon geografije podeželja rabo tal opredeljuje kot »koriščenje zemljišč, povzročeno s človekovo dejavnostjo v pokrajini […]. Raba tal je ena izmed najboljših pokazateljev po- krajinskih struktur in procesov«. Isti vir kmetijsko rabo tal opredeljuje kot »klasifikacijo zemljiških kategorij glede na njihovo uporabo v kmetijstvu, kar je eden od temeljnih vidikov preučevanja tako v agrarni geografiji kot v geografiji podeželja. Kmetijska raba tal se pre- učuje z vidika vplivov naravnih in družbenih dejavnikov na njene značilnosti […], pa tudi z vidika njenih vplivov na pokrajino, predvsem na njen razvoj in videz.« (Kladnik, 1999.) Raba tal je torej eden od tistih elementov pokrajine, ki ji daje enega od najpomembnejših pečatov in pomeni vidno manifestacijo prepletanja naravno- in družbenogeografskih pojavov in procesov v tej pokrajini. Za zagotavljanje primerne blaginje dane družbe je potrebna harmonija med zado- voljstvom z življenjem, zdravjem, možnostjo vseživljenjskega učenja, družabnim življe- njem, občutkom varnosti in primernim oko- ljem (Vrabič Kek, 2012). Zagotavljanje ka- kovostne zdrave hrane v ustreznih količinah sodi zagotovo med enega od pomembnih kazalcev kakovosti življenja. V zadnjih nekaj letih se je trend svetovnih presežkov hrane obrnil v pomanjkanje hrane, kar je posledica rasti prebivalstva in dviga standarda v ne- katerih razvijajočih se državah, ob tem pa še podnebnih sprememb in s tem povezanih vremenskih ujm in ekoloških nesreč. Horvat in Žiberna (2020) ugotavljata, da je v državah Evropske unije delež obdeloval- nih površin praviloma obratno sorazmeren z gozdnatostjo. Najmanj obdelovalnih površin so po podatkih Eurostata leta 2015 beležile Švedska (4,2 odstotka), Irska (5,8 odstot- ka), Finska (5,9 odstotka) in Slovenija (9,5 odstotka). Daleč najvišji delež obdelovalnih površin sta beležili Danska (50,6 odstotka) in Madžarska (43,7 odstotka), sledile pa so Poljska (33,2 odstotka), Nemčija (32,3 od- stotka), Romunija (32,2 odstotka) in Češka (32 odstotkov). Povprečni delež obdeloval- nih površin v obravnavanih osemindvajse- tih državah Evropske unije je znašal 22,2 odstotka. Sosednja gorata Avstrija je imela 15,3 odstotka obdelovalnih površin. Ugo- tovimo torej lahko, da ima Slovenija v pri- merjavi z ostalimi državami Evropske unije visoko nadpovprečni delež gozdnih površin in podpovprečni delež obdelovalnih površin. Velika gozdnatost je sama po sebi sicer lah- ko ugodna, saj so gozdovi izjemni življenj- ski prostor, hkrati pa tudi pomemben ponor ogljikovega dioksida kot toplogrednega pli- na, z energetskega in ekonomskega vidika pa je les pomemben obnovljivi vir in suro- vina, ki bi ji v lesni industriji morali zvišati dodano vrednost. V resnici pa imamo visok delež gozdnatosti v Sloveniji v veliki meri zaradi zmanjševanja obdelovalnih površin. Po mnenju Pluta (2012) bi za stabilno pre- hransko, ekosistemsko in lesno uravnoteže- nost na ozemlju Slovenije zadostovala pri- bližno petdesetodstotna pokritost z gozdovi. Še boljši kazalec samooskrbnosti posamezne države je primerjava obdelovalnih površin na prebivalca. Po ocenah bi v našem pod- nebnem območju za prehransko neodvisnost potrebovali približno 0,3 hektara obdeloval- nih površin na prebivalca (Perpar, Kovačič, 2006). Stanje v državah Evropske unije je glede tega neugodno. Le dvanajst od osem- indvajset obravnavanih držav Evropske unije je leta 2015 izpolnjevala ta pogoj. Slovenija je v primerjavi z ostalimi obravnavanimi dr- žavami z 0,0355 hektara obdelovalnih po- vršin na prebivalca skoraj na dnu, pri čemer je povprečje v Evropski uniji 0,1903 hektara obdelovalnih površin na prebivalca. Proble- matika prehranske varnosti se torej dotika večine držav Evropske unije, pri čemer je stanje v Sloveniji med najslabšimi. Prepre- čevanje spreminjanja obdelovalnih površin v neobdelovalne na območju Slovenije in njihovo ohranjanje v meri, ki še zagotavlja- jo prehransko varnost, je v sedanjih svetov- nih razmerah eden od ključnih dejavnikov prihodnjega razvoja. Zaskrbljujoče je, da se obdelovalne površine v Sloveniji krčijo prav na površinah z največjo pridelovalno zmo- žnostjo (Žiberna, 2018). Metodologija Obravnavali smo območje občin ob reki Dravi v Sloveniji. V naši analizi smo tako zajeli občine Dravograd, Muta, Vuzeni- ca, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, Maribor, Miklavž, Duplek, Starše, Hajdina, Ptuj, Videm, Markovci, Cirkulane, Gorišnica, Zavrč, Ormož in Središče ob Dravi (slika spodaj). Podatke o rabi tal za leti 2000 in 2022 smo povzeli po Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Medmrežje 2). To letno objavlja podatke o kmetijski rabi tal. Metodologija zajemanja rabe tal se je vmes spremenila, tako da so vse oblike rabe tal za leto 2000 uvrščene v enaindvajset, za leto 2022 pa v šestindvajset kategorij. Z združe- vanjem razredov smo ustvarili enajst katego- rij rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadov- njaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, pozida- na in sorodna zemljišča, gozd, ostalo, vodne površine. V nadaljevanju smo s pomočjo navzkrižnih tabel izračunali strukturo rabe tal po občinah v Sloveniji za leti 2000 in 2022 in iz tega izračunali spremembe rabe tal. V nadaljevanju smo s primerjavo rabe tal v letih 2000 in 2022 za vsako celico do- ločili smer spremembe rabe tal, pri čemer smo se osredotočili predvsem na spremem- be obdelovalnih površin v neobdelovalne (proces ekstenzifikacije) in obratno (proces intenzifikacije) ter izračunali količnik eks- tenzifikacije. Pregledna karta občin ob Dravi v Sloveniji. Vir: Medmrežje 1. 276 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 277Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Spremembe rabe tal v občinah ob Dravi v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Splošne značilnosti obravnavanega območja Območje slovenskega Podravja sestavljata dve veliki geografski enoti, ki se ločita tako naravnogeografsko kot tudi demografsko, kulturološko-etnološko in zgodovinsko. Za zahodni del severovzhodne Slovenije je zna- čilen hribovito-dolinski relief, v katerem se prepletajo elementi podnebja osrednje Slo- venije s subpanonskimi podnebnimi vplivi. Količina padavin je najvišja v zahodnem delu severovzhodne Slovenije, kar pušča vr- sto posledic v drugih naravno- in družbe- nogeografskih procesih in pojavih. Posebne naravnogeografske razmere, zgodovinski razvoj, deloma pa tudi prometna zaprtost tega območja po prvi svetovni vojni, so v tem delu severovzhodne Slovenije ustvarili značilne geografske razmere. Zaradi hri- bovitega, predalpskega značaja se za ta del severovzhodne Slovenije v novejši slovenski geografski literaturi uporablja naziv hribo- vita (predalpska ali obalpska) severovzhodna Slovenija, za razliko od vzhodnega dela se- verovzhodne Slovenije, za katerega se v za- dnjem času uporablja tudi naziv panonska severovzhodna Slovenija. Meja med obema makroregijama Slovenije je dokaj ostra in poteka ob vzhodnem robu Kozjaka in Po- horja. Kot posledica različnih pokrajinsko- -ekoloških razmer so nastale tudi razlike v gospodarskem razvoju obeh makroregij, po- sledice pa je mogoče zaznati še danes (Ži- berna, 2000: 19). Za hribovito Podravje je značilna velika gozdnatost, saj zaradi večjih nadmorskih višin in s tem povezanih manj ugodnih podnebnih in talnih razmer niso mogle na- stati razmere za tako razvito poljedelstvo kot v subpanonski severovzhodni Sloveniji. V kmetijstvu sta v gospodarskem razvo- ju hribovitega Podravja imela veliko vlogo gozdarstvo in živinoreja. Z lesom in ruda- mi bogata pokrajina je že v srednjem veku omogočala nastanek nekaterih gospodar- skih dejavnosti, kot so gozdarstvo, splavar- stvo, sirarstvo, glažutarstvo, fužinarstvo in rudarstvo, po čemer se hribovito Podravje bistveno loči od subpanonskega. Za razliko od nekaterih delov obpanonskega Podravja, kamor so v preteklosti prihajali močni kul- turni vplivi tudi z vzhoda (Ogrske), so v hribovitem Podravju močneje čutili kulturne in gospodarske vplive iz germanskega sveta. Danes se je pretežno v gozdarstvo in živi- norejo usmerjeno kmetijstvo v hribovitem Podravju še vedno ohranilo, čeprav ponekod skušajo iskati vire zaslužka tudi v turizmu. Razlike v gostoti prebivalstva med hribov- jem in dolinami v hribovitem Podravju so se v zadnjem stoletju povečale predvsem zaradi koncentracije gospodarstva in s tem zaposli- tvenih možnosti v dolinskih naseljih. Dra- vski dolini je v dvajsetem stoletju dala novo podobo tudi veriga dravskih elektrarn, ki so ne le spremenile hidrografski režim Drave, temveč so Dravi dale nov, hidroenergetski pomen (Žiberna, 2000: 20). Obpanonska severovzhodna Slovenija pred- stavlja ravninsko-gričevnati del severovzho- dne Slovenije. Označujejo jo vse tiste narav- nogeografske lastnosti, ki so sicer značilne za obrobje Panonske kotline. S specifičnim podnebjem in reliefom kakor tudi z vege- tacijo in prstmi so zagotavljale tudi odlič- ne razmere za razvoj kmetijstva, s čimer je obpanonska severovzhodna Slovenija dobila tudi značilne družbenogeografske lastno- sti. Obpanonska severovzhodna Slovenija je nizek svet, nekdanje dno, kasneje pa zaliv Panonskega morja, v katerem so se usedale terciarne kamnine, ki so bile predvsem na območju pliokvartarnih depresij zasipane z velikimi množinami proda in peska. Za območje je značilno celinsko podnebje s to- plimi poletji in mrzlimi zimami ter običajno sončnimi jesenmi. Na območju subpanonske Slovenije je tradicionalna oblika gospodar- stva kmetijstvo: v nižinah poljedeljstvo in živinoreja, v gričevnatem svetu pa sadjar- stvo in vinogradništvo. Industrijski razvoj je v večji meri prineslo šele dvajseto stoletje, predvsem pa obdobje po drugi svetovni voj- ni (Žiberna, 2000: 24). Obpanonsko severovzhodno Slovenijo sesta- vljata dve ravninski pokrajini (Podravska in Pomurska ravnina) in gričevnate pokrajine (Slovenske gorice, Dravinjske gorice, Ha- loze, Goričko in Lendavske gorice) (Ilešič, 1967: 14). Raba tal v letih 2000 in 2022 Leta 2000 je na območju občin ob reki Dravi bilo 23.289,8 hektara njiv in vrtov, ki so pokrivali 18,1 odstotka obravnavanega površja. Vinogradov je bilo 3.321,2 hektara (2,6 odstotka), sadovnjakov pa 2.553,4 hek- tara (2 odstotka). Med neobdelovalnimi po- vršinami so prevladovali gozdovi (64.436,1 hektara ali 50 odstotkov), travniki (19.109,7 hektara ali 14,8 odstotka) in pozidane in sorodne površine (10.883 hektarov ali 8,4 odstotka). Zemljišča v zaraščanju so pokri- vala 1.244,5 hektara ali en odstotek površja (slika spodaj). Leta 2022 so se njive in vrtovi nahajali na 21.637,0 hektara (16,8 odstotka), vinogradi na 2.275,9 hektara (1,8 odstotka), sadov- njaki pa na 3.064,4 hektara (2,4 odstotka). Površina gozdov je znašala 62.697,5 hektara (48,7 odstotka), travnikov 19.159,9 hektara (14,9 odstotka), pozidanih in sorodnih po- vršin 10.907,6 hektara (8,5 odstotka), ze- mljišč v zaraščanju pa 6.219,1 hektara (4,8 odstotka) (slika na sledeči strani). Njivske in vrtne površine so se tako zmanjšale za 1.652,8 hektara (ali za 1,3 odstotne točke), vinogradniške površine za 1.045,3 hektara (ali za 0,8 odstotne točke), medtem ko so se sadjarske površine povečale za 511 hek- tarov (ali za 0,4 odstotne točke). Gozdne površine so se zmanjšale za 1.738,7 hekta- ra (1,3 odstotne točke), travniki povečali za 50,1 hektara, zemljišča v zaraščanju pa za 4.974,5 hektara (3,9 odstotne točke). Pozi- dane in sorodne površine so se povečale za 24,6 hektara. Obdelovalne površine, kamor poleg njiv in vrtov uvrščamo še vinograde, sadovnjake in ostale trajne nasade, so se v obdobju od le- ta 2000 do leta 2022 zmanjšale z 29.168,3 Struktura rabe tal leta 2000 na območju občin ob reki Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022. 276 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 277Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Spremembe rabe tal v občinah ob Dravi v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2022 Splošne značilnosti obravnavanega območja Območje slovenskega Podravja sestavljata dve veliki geografski enoti, ki se ločita tako naravnogeografsko kot tudi demografsko, kulturološko-etnološko in zgodovinsko. Za zahodni del severovzhodne Slovenije je zna- čilen hribovito-dolinski relief, v katerem se prepletajo elementi podnebja osrednje Slo- venije s subpanonskimi podnebnimi vplivi. Količina padavin je najvišja v zahodnem delu severovzhodne Slovenije, kar pušča vr- sto posledic v drugih naravno- in družbe- nogeografskih procesih in pojavih. Posebne naravnogeografske razmere, zgodovinski razvoj, deloma pa tudi prometna zaprtost tega območja po prvi svetovni vojni, so v tem delu severovzhodne Slovenije ustvarili značilne geografske razmere. Zaradi hri- bovitega, predalpskega značaja se za ta del severovzhodne Slovenije v novejši slovenski geografski literaturi uporablja naziv hribo- vita (predalpska ali obalpska) severovzhodna Slovenija, za razliko od vzhodnega dela se- verovzhodne Slovenije, za katerega se v za- dnjem času uporablja tudi naziv panonska severovzhodna Slovenija. Meja med obema makroregijama Slovenije je dokaj ostra in poteka ob vzhodnem robu Kozjaka in Po- horja. Kot posledica različnih pokrajinsko- -ekoloških razmer so nastale tudi razlike v gospodarskem razvoju obeh makroregij, po- sledice pa je mogoče zaznati še danes (Ži- berna, 2000: 19). Za hribovito Podravje je značilna velika gozdnatost, saj zaradi večjih nadmorskih višin in s tem povezanih manj ugodnih podnebnih in talnih razmer niso mogle na- stati razmere za tako razvito poljedelstvo kot v subpanonski severovzhodni Sloveniji. V kmetijstvu sta v gospodarskem razvo- ju hribovitega Podravja imela veliko vlogo gozdarstvo in živinoreja. Z lesom in ruda- mi bogata pokrajina je že v srednjem veku omogočala nastanek nekaterih gospodar- skih dejavnosti, kot so gozdarstvo, splavar- stvo, sirarstvo, glažutarstvo, fužinarstvo in rudarstvo, po čemer se hribovito Podravje bistveno loči od subpanonskega. Za razliko od nekaterih delov obpanonskega Podravja, kamor so v preteklosti prihajali močni kul- turni vplivi tudi z vzhoda (Ogrske), so v hribovitem Podravju močneje čutili kulturne in gospodarske vplive iz germanskega sveta. Danes se je pretežno v gozdarstvo in živi- norejo usmerjeno kmetijstvo v hribovitem Podravju še vedno ohranilo, čeprav ponekod skušajo iskati vire zaslužka tudi v turizmu. Razlike v gostoti prebivalstva med hribov- jem in dolinami v hribovitem Podravju so se v zadnjem stoletju povečale predvsem zaradi koncentracije gospodarstva in s tem zaposli- tvenih možnosti v dolinskih naseljih. Dra- vski dolini je v dvajsetem stoletju dala novo podobo tudi veriga dravskih elektrarn, ki so ne le spremenile hidrografski režim Drave, temveč so Dravi dale nov, hidroenergetski pomen (Žiberna, 2000: 20). Obpanonska severovzhodna Slovenija pred- stavlja ravninsko-gričevnati del severovzho- dne Slovenije. Označujejo jo vse tiste narav- nogeografske lastnosti, ki so sicer značilne za obrobje Panonske kotline. S specifičnim podnebjem in reliefom kakor tudi z vege- tacijo in prstmi so zagotavljale tudi odlič- ne razmere za razvoj kmetijstva, s čimer je obpanonska severovzhodna Slovenija dobila tudi značilne družbenogeografske lastno- sti. Obpanonska severovzhodna Slovenija je nizek svet, nekdanje dno, kasneje pa zaliv Panonskega morja, v katerem so se usedale terciarne kamnine, ki so bile predvsem na območju pliokvartarnih depresij zasipane z velikimi množinami proda in peska. Za območje je značilno celinsko podnebje s to- plimi poletji in mrzlimi zimami ter običajno sončnimi jesenmi. Na območju subpanonske Slovenije je tradicionalna oblika gospodar- stva kmetijstvo: v nižinah poljedeljstvo in živinoreja, v gričevnatem svetu pa sadjar- stvo in vinogradništvo. Industrijski razvoj je v večji meri prineslo šele dvajseto stoletje, predvsem pa obdobje po drugi svetovni voj- ni (Žiberna, 2000: 24). Obpanonsko severovzhodno Slovenijo sesta- vljata dve ravninski pokrajini (Podravska in Pomurska ravnina) in gričevnate pokrajine (Slovenske gorice, Dravinjske gorice, Ha- loze, Goričko in Lendavske gorice) (Ilešič, 1967: 14). Raba tal v letih 2000 in 2022 Leta 2000 je na območju občin ob reki Dravi bilo 23.289,8 hektara njiv in vrtov, ki so pokrivali 18,1 odstotka obravnavanega površja. Vinogradov je bilo 3.321,2 hektara (2,6 odstotka), sadovnjakov pa 2.553,4 hek- tara (2 odstotka). Med neobdelovalnimi po- vršinami so prevladovali gozdovi (64.436,1 hektara ali 50 odstotkov), travniki (19.109,7 hektara ali 14,8 odstotka) in pozidane in sorodne površine (10.883 hektarov ali 8,4 odstotka). Zemljišča v zaraščanju so pokri- vala 1.244,5 hektara ali en odstotek površja (slika spodaj). Leta 2022 so se njive in vrtovi nahajali na 21.637,0 hektara (16,8 odstotka), vinogradi na 2.275,9 hektara (1,8 odstotka), sadov- njaki pa na 3.064,4 hektara (2,4 odstotka). Površina gozdov je znašala 62.697,5 hektara (48,7 odstotka), travnikov 19.159,9 hektara (14,9 odstotka), pozidanih in sorodnih po- vršin 10.907,6 hektara (8,5 odstotka), ze- mljišč v zaraščanju pa 6.219,1 hektara (4,8 odstotka) (slika na sledeči strani). Njivske in vrtne površine so se tako zmanjšale za 1.652,8 hektara (ali za 1,3 odstotne točke), vinogradniške površine za 1.045,3 hektara (ali za 0,8 odstotne točke), medtem ko so se sadjarske površine povečale za 511 hek- tarov (ali za 0,4 odstotne točke). Gozdne površine so se zmanjšale za 1.738,7 hekta- ra (1,3 odstotne točke), travniki povečali za 50,1 hektara, zemljišča v zaraščanju pa za 4.974,5 hektara (3,9 odstotne točke). Pozi- dane in sorodne površine so se povečale za 24,6 hektara. Obdelovalne površine, kamor poleg njiv in vrtov uvrščamo še vinograde, sadovnjake in ostale trajne nasade, so se v obdobju od le- ta 2000 do leta 2022 zmanjšale z 29.168,3 Struktura rabe tal leta 2000 na območju občin ob reki Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022. 278 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 279Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 hektara (22,6 odstotka) na 26.991,9 hektara (21 odstotkov) ali za 2.176,5 hektara (ali za 1,7 odstotne točke), kar pomeni zmanjšanje za 1,82 hektara na teden. Podrobnejša analiza strukture rabe tal nam nazorno pokaže dvojno naravo slovenskega Podravja, ki izvira iz razlik v morfoloških značilnostih (hribovitem značaju zgornjega Podravja in gričevnato-ravninskem značaju spodnjega Podravja v Sloveniji), njihova po- sledica pa so razlike v podnebnih in talnih značilnostih, kar vse pomembno vpliva na rabo tal (sliki na strani 278). Delež njivskih površin je bil leta 2022 v vseh občinah v subalpskem delu slovenskega Podravja nižji od 6 odstotkov: najnižji v občinah Podvelka (0,3 odstotka) in Lovrenc na Pohorju (0,4 odstotka). Občina Maribor z 9,1 odstotka njiv in vrtov predstavlja »prehodno« občino, medtem ko je – z izjemo občin Cirkulane in Zavrč - v obpanonskih občinah slovenske- ga Podravja delež njiv in vrtov povsod viš- ji od 25 odstotkov, pri čemer je najvišji na območju občin, ki v večini ležijo bodisi na ravnini oziroma na Dravskem in Ptujskem polju: v občini Hajdina 64,3 odstotka, Go- rišnica 59,6 odstotka, Starše 55,8 odstotka in v občini Markovci 53,8 odstotka. V ob- čini Cirkulane je ta delež le 7,7 odstotka, v občini Zavrč pa 9,6 odstotka, kar si lahko razlagamo z lego obeh občin: ležita namreč na območju Haloz, ki slovijo kot tista gri- čevnata pokrajina, ki ima v povprečju najve- čje strmine pobočij med vsem gričevnatimi pokrajinami na območju severovzhodne Slo- venije (Žiberna, 2022), kar močno zmanjšu- je možnosti za poljedeljstvo. Še bolj nazorne so razlike med obalpskim in obpanonskim delom slovenskega Podravja, vidne v prikazu deleža obdelovalnih površin po občinah (slika na strani 278). V občinah v obalpskem delu je ta povsod nižji od 8 od- stotkov, pri čemer je najnižji v občinah Lo- vrenc na Pohorju (1,5 odstotka) in Podvelka (1,6 odstotka), občutno višji pa v občinah v obpanonskem delu: najvišji v občinah Gori- šnica (59,7 odstotka), Hajdina (58,9 odstot- ka), Markovci (56,2 odstotka) in Starše (53,3 odstotka). Delež gozdnih površin je v vseh občinah obalpskega Podravja višji od 57 odstotkov: najvišji je v občinah Lovrenc na Pohor- ju (84,4 odstotka), Ruše (81,2 odstotka) in Podvelka (79,1 odstotka). V občini Maribor kot »prehodni« občini je ta delež 36,2 od- stotka, medtem ko je v občinah subpanon- skega Podravja povsod nižji od 40 odstot- kov. Najvišji je v občinah Središče ob Dravi (36,5 odstotka), Cirkulane in Zavrč (v obeh po 36,1 odstotka). Da gre v vseh treh pri- merih za občine, ki v večjem delu ali celoti ležijo na območju Haloz, ni naključje. Ha- loze so namreč eno od območij severovzho- dne Slovenije, kjer je proces zaraščanja in ogozdovanja med najbolj intenzivnimi (Ži- berna, 2017). Najnižji deleži gozdnih po- vršin so na območju občin, ki v celoti le- žijo na ravninskih območjih Dravskega in Ptujskega polja: Hajdina (8,2 odstotka), Markovci (13,0 odstotka) in Gorišnica (14,2 odstotka). Smeri sprememb rabe tal V nadaljevanju bomo analizirali kombina- cije sprememb rabe tal med posameznimi kategorijami. Med obdelovalnimi površina- Raba tal na območju občin ob Dravi v Sloveniji v letih od 2000 do 2022. Vir: Medmrežje 2, 2022; Lastni izračuni, 2022. Struktura rabe tal leta 2022 na območju občin ob reki Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022. 278 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 279Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 hektara (22,6 odstotka) na 26.991,9 hektara (21 odstotkov) ali za 2.176,5 hektara (ali za 1,7 odstotne točke), kar pomeni zmanjšanje za 1,82 hektara na teden. Podrobnejša analiza strukture rabe tal nam nazorno pokaže dvojno naravo slovenskega Podravja, ki izvira iz razlik v morfoloških značilnostih (hribovitem značaju zgornjega Podravja in gričevnato-ravninskem značaju spodnjega Podravja v Sloveniji), njihova po- sledica pa so razlike v podnebnih in talnih značilnostih, kar vse pomembno vpliva na rabo tal (sliki na strani 278). Delež njivskih površin je bil leta 2022 v vseh občinah v subalpskem delu slovenskega Podravja nižji od 6 odstotkov: najnižji v občinah Podvelka (0,3 odstotka) in Lovrenc na Pohorju (0,4 odstotka). Občina Maribor z 9,1 odstotka njiv in vrtov predstavlja »prehodno« občino, medtem ko je – z izjemo občin Cirkulane in Zavrč - v obpanonskih občinah slovenske- ga Podravja delež njiv in vrtov povsod viš- ji od 25 odstotkov, pri čemer je najvišji na območju občin, ki v večini ležijo bodisi na ravnini oziroma na Dravskem in Ptujskem polju: v občini Hajdina 64,3 odstotka, Go- rišnica 59,6 odstotka, Starše 55,8 odstotka in v občini Markovci 53,8 odstotka. V ob- čini Cirkulane je ta delež le 7,7 odstotka, v občini Zavrč pa 9,6 odstotka, kar si lahko razlagamo z lego obeh občin: ležita namreč na območju Haloz, ki slovijo kot tista gri- čevnata pokrajina, ki ima v povprečju najve- čje strmine pobočij med vsem gričevnatimi pokrajinami na območju severovzhodne Slo- venije (Žiberna, 2022), kar močno zmanjšu- je možnosti za poljedeljstvo. Še bolj nazorne so razlike med obalpskim in obpanonskim delom slovenskega Podravja, vidne v prikazu deleža obdelovalnih površin po občinah (slika na strani 278). V občinah v obalpskem delu je ta povsod nižji od 8 od- stotkov, pri čemer je najnižji v občinah Lo- vrenc na Pohorju (1,5 odstotka) in Podvelka (1,6 odstotka), občutno višji pa v občinah v obpanonskem delu: najvišji v občinah Gori- šnica (59,7 odstotka), Hajdina (58,9 odstot- ka), Markovci (56,2 odstotka) in Starše (53,3 odstotka). Delež gozdnih površin je v vseh občinah obalpskega Podravja višji od 57 odstotkov: najvišji je v občinah Lovrenc na Pohor- ju (84,4 odstotka), Ruše (81,2 odstotka) in Podvelka (79,1 odstotka). V občini Maribor kot »prehodni« občini je ta delež 36,2 od- stotka, medtem ko je v občinah subpanon- skega Podravja povsod nižji od 40 odstot- kov. Najvišji je v občinah Središče ob Dravi (36,5 odstotka), Cirkulane in Zavrč (v obeh po 36,1 odstotka). Da gre v vseh treh pri- merih za občine, ki v večjem delu ali celoti ležijo na območju Haloz, ni naključje. Ha- loze so namreč eno od območij severovzho- dne Slovenije, kjer je proces zaraščanja in ogozdovanja med najbolj intenzivnimi (Ži- berna, 2017). Najnižji deleži gozdnih po- vršin so na območju občin, ki v celoti le- žijo na ravninskih območjih Dravskega in Ptujskega polja: Hajdina (8,2 odstotka), Markovci (13,0 odstotka) in Gorišnica (14,2 odstotka). Smeri sprememb rabe tal V nadaljevanju bomo analizirali kombina- cije sprememb rabe tal med posameznimi kategorijami. Med obdelovalnimi površina- Raba tal na območju občin ob Dravi v Sloveniji v letih od 2000 do 2022. Vir: Medmrežje 2, 2022; Lastni izračuni, 2022. Struktura rabe tal leta 2022 na območju občin ob reki Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022. 280 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 281Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 mi so se posamezne oblike rabe tal ohra- nile na 22.158,6 hektara, medtem ko je do sprememb, vendar znotraj kategorij obde- lovalnih površin, prišlo na 794,5 hektara površin. Med neobdelovalnimi (ekstenziv- nimi) oblikami rabe tal so se te ohranile na 84.941,7 hektara, do sprememb, vendar znotraj ekstenzivnih oblik, pa je prišlo na 10.680,2 hektara. Na 4.038,7 hektara je prišlo do sprememb iz ekstenzivnih v obde- lovalne površine (intenzifikacija), na 6.215,2 hektara pa do sprememb iz obdelovalnih v ekstenzivne oblike rabe tal (ekstenzifikaci- ja). Količnik ekstenzifikacije (razmerje med površinami s procesom ekstenzif ikacije in intenzifikacije) je na obravnavanem obmo- čju znašal 1,54. To pomeni, da smo v obdo- bju od leta 2000 do leta 2018 na en hektar novo nastalih obdelovalnih površin dobili 1,54 hektara novo nastalih neobdelovalnih površin. Žiberna (2018) ugotavlja, da je proces opu- ščanja obdelovalnih površin v Sloveniji najmočnejši prav na območjih z najvišjimi obdelovalnimi možnostmi, to je v seve- rovzhodni Sloveniji. Enako je tudi na našem območju: najintenzivnejši procesi opuščanja obdelovalnih površin se pojavljajo v občinah v obpanonskem delu slovenskega Podravja. V obdobju od leta 2000 do leta 2022 so se ob- delovalne površine v občini Zavrč zmanjšale za 8,5 odstotne točke, Hajdina za 5,6 od- stotne točke, Miklavž za 5,5 odstotne točke, Cirkulane za 5,3 odstotne točke in v občini Duplek za 5 odstotnih točk. Obdelovalne površine so se povečale le v občini Markovci (za 1,9 odstotne točke) (slika zgoraj). V absolutnem smislu so se obdelovalne po- vršine najbolj zmanjšale v občini Maribor (za 516,7 hektara), Ormož (za 282,1 hek- tara), Ptuj (za 232,2 hektara), Duplek (za 199,6 hektara) in Cirkulane (za 170,6 hek- tara). V občini Markovci so se obdelovalne površine povečale za 58,1 hektara. Da so Struktura rabe tal leta 2022 po občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Medmrežje 2; Lastni izračuni, 2022. Struktura deleža obdelovalnih površin leta 2022 po občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Medmrežje 2; Lastni izračuni, 2022. Spremembe obdelovalnih površin na območju občin ob reki Dravi v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2022 (v odstotnih točkah, OT na grafu). Vir: Lastni izračuni, 2022. 280 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 281Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 mi so se posamezne oblike rabe tal ohra- nile na 22.158,6 hektara, medtem ko je do sprememb, vendar znotraj kategorij obde- lovalnih površin, prišlo na 794,5 hektara površin. Med neobdelovalnimi (ekstenziv- nimi) oblikami rabe tal so se te ohranile na 84.941,7 hektara, do sprememb, vendar znotraj ekstenzivnih oblik, pa je prišlo na 10.680,2 hektara. Na 4.038,7 hektara je prišlo do sprememb iz ekstenzivnih v obde- lovalne površine (intenzifikacija), na 6.215,2 hektara pa do sprememb iz obdelovalnih v ekstenzivne oblike rabe tal (ekstenzifikaci- ja). Količnik ekstenzifikacije (razmerje med površinami s procesom ekstenzif ikacije in intenzifikacije) je na obravnavanem obmo- čju znašal 1,54. To pomeni, da smo v obdo- bju od leta 2000 do leta 2018 na en hektar novo nastalih obdelovalnih površin dobili 1,54 hektara novo nastalih neobdelovalnih površin. Žiberna (2018) ugotavlja, da je proces opu- ščanja obdelovalnih površin v Sloveniji najmočnejši prav na območjih z najvišjimi obdelovalnimi možnostmi, to je v seve- rovzhodni Sloveniji. Enako je tudi na našem območju: najintenzivnejši procesi opuščanja obdelovalnih površin se pojavljajo v občinah v obpanonskem delu slovenskega Podravja. V obdobju od leta 2000 do leta 2022 so se ob- delovalne površine v občini Zavrč zmanjšale za 8,5 odstotne točke, Hajdina za 5,6 od- stotne točke, Miklavž za 5,5 odstotne točke, Cirkulane za 5,3 odstotne točke in v občini Duplek za 5 odstotnih točk. Obdelovalne površine so se povečale le v občini Markovci (za 1,9 odstotne točke) (slika zgoraj). V absolutnem smislu so se obdelovalne po- vršine najbolj zmanjšale v občini Maribor (za 516,7 hektara), Ormož (za 282,1 hek- tara), Ptuj (za 232,2 hektara), Duplek (za 199,6 hektara) in Cirkulane (za 170,6 hek- tara). V občini Markovci so se obdelovalne površine povečale za 58,1 hektara. Da so Struktura rabe tal leta 2022 po občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Medmrežje 2; Lastni izračuni, 2022. Struktura deleža obdelovalnih površin leta 2022 po občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Medmrežje 2; Lastni izračuni, 2022. Spremembe obdelovalnih površin na območju občin ob reki Dravi v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2022 (v odstotnih točkah, OT na grafu). Vir: Lastni izračuni, 2022. 282 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 283Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 se obdelovalne površine bolj zmanjšale na območju obpanonskega Podravja, kaže tudi zgornja slika. Gre bodisi za območja subur- banizacije (okolica Maribora, Ptuja, Ormoža in Središča ob Dravi), izgradnje novih av- tocestnih odsekov in pripadajoče infrastruk- ture (Dravsko polje) ali območja zaraščanja. Novonastala zemljišča v zaraščanju se prav tako pojavljajo predvsem na območju obpa- nonskega Podravja. Izstopajo predvsem Ha- loze, območje južno od Ptujskega jezera ter razpršena območja v Slovenskih goricah (sli- ka spodaj). Najpogostejše smeri spremembe rabe tal so: njiva v travnik (2.675,3 hektara), travnik v zemljišče v zaraščanju (2.272,8 hektara), travnik v njivo (1.788,3 hektara), gozd v ze- mljišče v zaraščanju (1.396,4 hektara), gozd v travnik (1.014,0 hektara), travnik v sadov- njak (809,9 hektara) in njiva v pozidana in sorodna zemljišča (770,4 hektara). Zaradi pozidave njivskih površin smo v obdobju od leta 2000 do leta 2022 izgubili torej 0,64 hektara njiv na teden. Zaključek Raba tal je koriščenje zemljišč, povzroče- no s človekovo dejavnostjo v pokrajini. Kot taka je ena izmed najboljših pokazateljev pokrajinskih struktur in procesov. Obmo- čje slovenskega Podravja je s svojo dvojno podobo (zahodni del ima obalpske, vzhodni pa obpanonske geomorfološke, podnebne in kulturno-geografske značilnosti) zanimivo za tovrstna preučevanja. V prispevku smo analizirali strukturo rabe tal in spremembe v rabi tal v obdobju od leta 2000 do leta 2022. Struktura rabe tal kaže na izrazito dvojnost. Delež njivskih površin je bil leta 2022 v vseh občinah v obalpskem delu slovenske- ga Podravja nižji od 6 odstotkov: najnižji v občinah Podvelka (0,3 odstotka) in Lovrenc na Pohorju (0,4 odstotka). Občina Maribor z 9,1 odstotka njiv in vrtov predstavlja »pre- hodno« občino, medtem ko je – z izjemo občin Cirkulane in Zavrč - v obpanonskih občinah slovenskega Podravja delež njiv in vrtov povsod višji od 25 odstotkov, pri če- mer je najvišji na območju občin, ki v večini ležijo bodisi na ravnini oziroma na Dra- vskem in Ptujskem polju: v občini Hajdi- na 64,3 odstotka, Gorišnica 59,6 odstotka, Starše 55,8 odstotka in v občini Markovci 53,8 odstotka. Delež gozdnih površin je v vseh občinah obalpskega Podravja višji od 57 odstotkov, pri čemer je najvišji v obči- nah Lovrenc na Pohorju, Ruše in Podvelka. V občinah obpanonskega Podravja je delež gozdnih površin povsod nižji od 37 odstot- kov. Najnižji deleži gozdnih površin so na območju občin, ki v celoti ležijo na ravnin- skih območjih Dravskega in Ptujskega polja: Hajdina, Markovci in Gorišnica. Razmerje med površinami s procesom eks- tenzifikacije in intenzifikacije na obravnava- nem območju je v obdobju od leta 2000 do leta 2022 znašal 1,54. Najintenzivnejši pro- cesi opuščanja obdelovalnih površin se poja- vljajo v občinah v obpanonskem delu sloven- skega Podravja. V obdobju od leta 2000 do leta 2022 so se obdelovalne površine v ob- čini Zavrč zmanjšale za 8,5 odstotne točke, Hajdina za 5,6 odstotne točke, Miklavž za 5,5 odstotne točke, Cirkulane za 5,3 odsto- tne točke in v občini Duplek za 5 odstotnih točk. Obdelovalne površine so se povečale le v občini Markovci (za 1,9 odstotne točke). V absolutnem smislu so se obdelovalne po- vršine najbolj zmanjšale na območju obpa- nonskega Podravja. Gre bodisi za območja suburbanizacije (okolica Maribora, Ptuja, Ormoža in Središča ob Dravi), izgradnje novih avtocestnih odsekov in pripadajoče infrastrukture (Dravsko polje) ali območja ozelenjevanja. Viri in literatura: Ilešič, S., 1967: Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. Časopis za zgodovino in narodopisje 38. Nova vrsta 3. Maribor. Kladnik, D., 1999: Leksikon geografije podeželja. Ljubljana: Inštitut za geografijo. Perpar, A., Kovačič, M., 2006: Prostorski vidiki razvoja kmetij. Dela 25. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Plut, D., 2012: Prehranska varnost in Slovenija. Dela 38. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Vrabič Kek, B., 2012: Kakovost življenja. Ljubljana: SURS. Žiberna, I., 2000: Geografski oris slovenskega Podravja. V: Drava nekoč in danes. Zemljepisne, zgodovinske in etnološke značilnosti sveta ob Dravi; splavarstvo in energetika. Maribor: Založba Obzorja. Žiberna, I., 2017: Spreminjanje rabe tal na območju obpanonske severovzhodne Slovenije v obdobju 2000- 2015. Geografije Podravja. Maribor. Žiberna, I., 2018: Spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane v obdobju 2000-2017. Revija za geografijo - Journal for Geography, 13 (1). Maribor. Žiberna, I., 2022: Naravnogeografske značilnosti Haloz. Proteus, 84 (4, 5, 6, 7): 164-171. Medmrežje 1: https://egp.gu.gov.si/egp/. (4. 1. 2023.) Medmrežje 2: https://rkg.gov.si/vstop/. (1. 12. 2022.) Območja umika obdelovalnih površin v obdobju od leta 2000 do leta 2022 v občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022. Območja novonastalih zemljišč v zaraščanju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 v občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022. 282 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 283Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022Raba tal v slovenskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 se obdelovalne površine bolj zmanjšale na območju obpanonskega Podravja, kaže tudi zgornja slika. Gre bodisi za območja subur- banizacije (okolica Maribora, Ptuja, Ormoža in Središča ob Dravi), izgradnje novih av- tocestnih odsekov in pripadajoče infrastruk- ture (Dravsko polje) ali območja zaraščanja. Novonastala zemljišča v zaraščanju se prav tako pojavljajo predvsem na območju obpa- nonskega Podravja. Izstopajo predvsem Ha- loze, območje južno od Ptujskega jezera ter razpršena območja v Slovenskih goricah (sli- ka spodaj). Najpogostejše smeri spremembe rabe tal so: njiva v travnik (2.675,3 hektara), travnik v zemljišče v zaraščanju (2.272,8 hektara), travnik v njivo (1.788,3 hektara), gozd v ze- mljišče v zaraščanju (1.396,4 hektara), gozd v travnik (1.014,0 hektara), travnik v sadov- njak (809,9 hektara) in njiva v pozidana in sorodna zemljišča (770,4 hektara). Zaradi pozidave njivskih površin smo v obdobju od leta 2000 do leta 2022 izgubili torej 0,64 hektara njiv na teden. Zaključek Raba tal je koriščenje zemljišč, povzroče- no s človekovo dejavnostjo v pokrajini. Kot taka je ena izmed najboljših pokazateljev pokrajinskih struktur in procesov. Obmo- čje slovenskega Podravja je s svojo dvojno podobo (zahodni del ima obalpske, vzhodni pa obpanonske geomorfološke, podnebne in kulturno-geografske značilnosti) zanimivo za tovrstna preučevanja. V prispevku smo analizirali strukturo rabe tal in spremembe v rabi tal v obdobju od leta 2000 do leta 2022. Struktura rabe tal kaže na izrazito dvojnost. Delež njivskih površin je bil leta 2022 v vseh občinah v obalpskem delu slovenske- ga Podravja nižji od 6 odstotkov: najnižji v občinah Podvelka (0,3 odstotka) in Lovrenc na Pohorju (0,4 odstotka). Občina Maribor z 9,1 odstotka njiv in vrtov predstavlja »pre- hodno« občino, medtem ko je – z izjemo občin Cirkulane in Zavrč - v obpanonskih občinah slovenskega Podravja delež njiv in vrtov povsod višji od 25 odstotkov, pri če- mer je najvišji na območju občin, ki v večini ležijo bodisi na ravnini oziroma na Dra- vskem in Ptujskem polju: v občini Hajdi- na 64,3 odstotka, Gorišnica 59,6 odstotka, Starše 55,8 odstotka in v občini Markovci 53,8 odstotka. Delež gozdnih površin je v vseh občinah obalpskega Podravja višji od 57 odstotkov, pri čemer je najvišji v obči- nah Lovrenc na Pohorju, Ruše in Podvelka. V občinah obpanonskega Podravja je delež gozdnih površin povsod nižji od 37 odstot- kov. Najnižji deleži gozdnih površin so na območju občin, ki v celoti ležijo na ravnin- skih območjih Dravskega in Ptujskega polja: Hajdina, Markovci in Gorišnica. Razmerje med površinami s procesom eks- tenzifikacije in intenzifikacije na obravnava- nem območju je v obdobju od leta 2000 do leta 2022 znašal 1,54. Najintenzivnejši pro- cesi opuščanja obdelovalnih površin se poja- vljajo v občinah v obpanonskem delu sloven- skega Podravja. V obdobju od leta 2000 do leta 2022 so se obdelovalne površine v ob- čini Zavrč zmanjšale za 8,5 odstotne točke, Hajdina za 5,6 odstotne točke, Miklavž za 5,5 odstotne točke, Cirkulane za 5,3 odsto- tne točke in v občini Duplek za 5 odstotnih točk. Obdelovalne površine so se povečale le v občini Markovci (za 1,9 odstotne točke). V absolutnem smislu so se obdelovalne po- vršine najbolj zmanjšale na območju obpa- nonskega Podravja. Gre bodisi za območja suburbanizacije (okolica Maribora, Ptuja, Ormoža in Središča ob Dravi), izgradnje novih avtocestnih odsekov in pripadajoče infrastrukture (Dravsko polje) ali območja ozelenjevanja. Viri in literatura: Ilešič, S., 1967: Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. Časopis za zgodovino in narodopisje 38. Nova vrsta 3. Maribor. Kladnik, D., 1999: Leksikon geografije podeželja. Ljubljana: Inštitut za geografijo. Perpar, A., Kovačič, M., 2006: Prostorski vidiki razvoja kmetij. Dela 25. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Plut, D., 2012: Prehranska varnost in Slovenija. Dela 38. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Vrabič Kek, B., 2012: Kakovost življenja. Ljubljana: SURS. Žiberna, I., 2000: Geografski oris slovenskega Podravja. V: Drava nekoč in danes. Zemljepisne, zgodovinske in etnološke značilnosti sveta ob Dravi; splavarstvo in energetika. Maribor: Založba Obzorja. Žiberna, I., 2017: Spreminjanje rabe tal na območju obpanonske severovzhodne Slovenije v obdobju 2000- 2015. Geografije Podravja. Maribor. Žiberna, I., 2018: Spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane v obdobju 2000-2017. Revija za geografijo - Journal for Geography, 13 (1). Maribor. Žiberna, I., 2022: Naravnogeografske značilnosti Haloz. Proteus, 84 (4, 5, 6, 7): 164-171. Medmrežje 1: https://egp.gu.gov.si/egp/. (4. 1. 2023.) Medmrežje 2: https://rkg.gov.si/vstop/. (1. 12. 2022.) Območja umika obdelovalnih površin v obdobju od leta 2000 do leta 2022 v občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022. Območja novonastalih zemljišč v zaraščanju v obdobju od leta 2000 do leta 2022 v občinah ob Dravi v Sloveniji. Vir: Lastni izračuni, 2022.