V NAŠI DRŽAVI. Pomirjenje v radikalni stranki. — Mnogi so pričakovali v preteklem tednu razkol v radikalni stranki. Ta razkol bi naj nastal zaradi nesporazumljenja med glavnim odborom radikalne stranke in pa Vukičevieem. Celi teden so listi o tem razpravljali. Konečno pa je zmagala v radikalnih vrstah uvidevnost in našel se je izhod, da je iz tega nesporazuma izšla radikalna stranka enotna. Svojo enotnost je sklenila tudi s tem, da s<3 je Aco Stanojeviča izvolila za predsednika, torej za naslednika rajnega Pašiča. Ponujena bratska roka — zopet od bita. Radikalna stranka je po svojem predsedniku Aci Stanojeviču zopet ponudila v imenu Srbov bratsko roko Hrvatom. Radičevci in pribičevičevci so pričakovali razkola v stranki, so pričakovali novih zaplef.ljajev političnega položaja, odstop vlade in razpis volitev itd. Ker se jem p-i to upanje ni izpolnilo,, so ponujono roko radikalov odbili. Radikali so nam reč sklenili, da se Hrvate ponovno povabi na sodelovanje in Aca Stanojevič naj bi to dosegel. Takoj, ko so te vesti prišle v javnost, so hrvaški časopisi sporočili odgovor dr. Mačka in Pribičeviča, da se ta ponudba sporazuma odklanja. Vlada ostane in — dela! Sedanjo vlado podpira tolika večina narodne skupščine, da nima niti najmanjšega povoda, da bi ustregla želji radičevcev, da bi odstopila. Poleg tega pa tudi ne more, kajti dela je veliko. Najbolj važno je, da se pripravi drž. proračun. Brcz rcdnega proračuna ni rednega gospodarstva v državi. Zato se dela na proračunu zelo živahno in vstrajno. Sklicanje narodne skupščlne, ki je bilo preje predvideno na konec septembra, se je preložilo zaradi tega, da se je preje uredil notranji strankarski položaj radikalov. Sestala pa se bo narodna skupščina okrog 5. oktobra. Razdolžitev kmetij — to je ena prvih in najpotrebnejših pomoči našemu kmetu. Da bi se temu odpomoglo, imamo poseben zakon o kmetijskih kreditih. Ta zakon je zahteval ustanovitev posebnih zadrug, ki naj bi razdeljevale te kredite. Za Slovenijo je bila taka zadruga — v Zagrebu. Ko se je pa ta zakon skušal izvajati, se je pokazalo, da je preveč nepraktičen in da posebno svobodne zadruge potiska ob stran. Zato je SLS zahtevala izpremembo tega zakona. S svojo zahtevo je uspela. Pre*,ekli teden je poseben odbor razprav ljal o tem zakonu, ki se bo v smislu naših zahtev izpremenil. Istočasno pa se bo predelal tudi zadružni zakon tako, da bodo naše zadruge mogle po tem zakonu dobiti podporo na podlagi zakona o kmetskih kreditih. Delo naših poslancev je v odsekih kot tudi v posameznih posrcdovanjih zelo ' plodonosno. Slovcniji je močno primanjkovalo vagonov za prevažanje lesa, sadja itd. Poslanci so posredovali in Slovenija ima danes dovolj vagonov na razpolago. Po leg tega je je za progo Maribor—Št. Ilj dosegla posebna olajšava za izvoz sadja, da ga ni treba več voziti nazaj v Maribor na pregled, ampak kar izvozi v Avstrijo. Tudi poseben tovoren vlak se vpelje na tcj progi, da ne bo zastoja. — Orožne vaje*so mnogim kmetom sedajle ob času jesenskega spravljanja žetve zelo nepriročne. Zato so poslanci SLS v Beogradu posredovali in dosegli, da je voj| ni minister zapovodal poveljnikom vojnega okrožja, naj se ozirajo na prošnje vpoklicancev in naj orožne vaje odlože. Vojni obvezanci, vinogradniki in sadjarji, ki so poklicani s 1. oktobrom, naj čimpreje vložijo prošnje. — V odsekih, kjer se pripra vljajo razni zakoni in vsa ostala snov ka delo narodne skupščine, so naši poslanci delali celi pretekli teden in to z lepim uspehom. Delavnost naših zasotpnikov je obče znana, saj je celo Radič svoj čas, ko je bil on v vladi, mi pa v opoziciji,rekel, da bi naše poslance rad imel — v vladi, ker ti znajo delati. « V DRUGIH DRŽAVAH. Venizelos potuje . . . Grški vlastodržec Venizelos je takoj po ozdravljenju odšel na potovanje. Najprej v Italijo. Tu je sklenil zrijateljsko pogodbo. Nato v Francijo. Tu je imel težje stališče. Nameraval je stopiti v stik z našim zunanjim ministrom, ki je v Parizu, ali je dobil od francoske vlade migljaj, da to ne gre in naj poišče Jugoslavijo v — Beogradu. Pričakuje se, da bo odpotoval v Beograd in od tu šel domov. Venizelos je sicer zvit človek, ali Jugoslavija je država, kateri bo moral biti dober so"sed! Odločilni 7. oktober za Avstrijo se bliža. Ker vlada nima pravice prepovedati zborovanj, se bo omejila na varnostne odredbe, da bi ne prišlo do spopada med socijalist. Schutzbundom in Heinrvvehrom. Po novih napovedih pride do pol milijona ljudi vkup. Gre pa za to, ali naj Avstrijo vodi dežela ali mesta. Boj med deženikom na cni strani, in socijalistič_o in mestom, med kmetom in obrtnimi delavci v mestih na drugi strani se bo vršil idejno in morda tudi dejansko 7. oktobra v Dunajskem Novem mestu. Volitve v Angliji se bodo v kratkcm vršile. Bojaželjnost posameznih stcank se že zelo kaže. Velikih izprememb pa ni pričakovati. V Združenih državah volijo predsednika. Javili smo že, da je med med najresnejšimi kandidati tudi katoličan Schmidt, sedanji predsednik newjorške državice. Volilni boj je v Ameriki zelo surov in nasilen, da pri nas še liberalci niso vsega tega zmožni, kar počenjajo njihovi tovariši v Ameriki. Namesto miru — sovraštvol Kellogova mirovna pogodba je podpisana. Prišli pa so skupaj menda zato, da so si v karte pogledali. In res je Ame rika »dobila« (za dolarje seveda) besedilo francosko-angleškega dogovora glede pomorskih vojnih priprav. In zdaj je Amerika odgovorila, da tega francosko-angleškega dogovora ne prizna, in da zahteva novo pogodbo, ali pa se bo tudi sama začela oboroževati na morju. Z oboroževanjem je je začela, ker je takoj določila 100 milijonov dolarjev za prvi prispevek novih bojnih ladij. Za svetovno gospodarstvo! Začenja se nov boj na tem ljubem svetu. Boj med Evropo in Ameriko za sve- tovno gospodarstvo. Dozdaj je Evropa bila gospodarica celega sveta. Veliko večji zemeljski deli sveta, veliko številno močnejši narodi so bili pokorni Evropi. Evropa ni imela tekmeca na vsem svetu do svetovne voj ne. V tej vojni pa si ga je sama vzredila. Drago je plačala Evropa svetovno vojno, ker si je uničila toliko milijonov zdravih ljudi, zrušila vse svo je gospodarstvo in sprla narodc, da še sedaj po desetih letih ne morejo skup. Najdražje pa bo šele plačala! Amerika je edina, ki je v svetovni vojni res zmagala. Zaslužila je denar — za smodnik in granate in smrt na orožja! Zdaj je drzna toliko, da hoče vpliv Evrope v svetovni politiki zlomiti. Zato njihova želja — po miru, da bi jo Evropa v miru pustila priti do vpliva. Evropa je danes preslaba, da bi ugovarjala. Amerika bo zaradi gospodarske premoči prej ali slej postala vplivnejša in tako se bo sčasoma svetovna politika odločala — na daljnem vzhodu. Če bo ta nastop Amerike Evropo zmodril, da bi začela misliti kot celota, kakor pač Amerika misli in dela kot celota, se pa ne more za gotovo prerokovati.