•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ
Koroška 1, tel. 04/280 16 00
	Koroška 4000 Kranj tet.: 04  2X0 10 40. 2S0 10 17, 280 10 M) faks: 04 i 2S0 10 12 www.gbd.si, info@gbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	
menjalnice - exchange
tel. 04 I 23 60 260
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKI
w wilfan si
Gorenjska^ Banka
Umika ,iposluhom
hup: www.gbkr.si
Leto UV - ISSN 0352 - 6666 - št. 71 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, II. septembra 2001
Narodne noše so v Kamnik prišle iz vseh koncev Slovenije, veliko je bilo tudi mladih. Foto: G. Kavčič
Kruh (z medom) in mleko
Najstarejši filmski festival na svetu, letos že 58. beneška Mostra je bila nadvse uspešna tudi za slovenski«film. Med prvenci je slavil film Kruh in mleko režiserja in scenarista Jana Cvitkoviča.
Ko je bil film Kruh in mleko prve dni septembra v Benetkah prvič prikazan v programu "Novi teritoriji", so ustvarjalci filma delovali zelo optimistično. Pa vendar si nobeden od njih, kljub temu da so mediji pokazali izredno zanimanje za film, Jan Cvitkovič in glavni igralec Peter Musevski sta bila "razprodana" za intervjuje, ni upal računati na zmago. V ostri konkurenci 19 filmov in slovenski filmski majhnosti, ki naj v svetovni filmski produkciji tistega "kaj več" ne bi dopuščala, tudi najdrznejšim pade morala. Namreč, kdo bo na pravih mestih pri pravih ljudeh lobiral za nas?
Pa vendar, v soboto so bile Benetke slovenske, oziroma Cvitkoviče-ve. Zmagal je namreč avtor filma, njegovi ustvarjalci in producent Danijel Hočevar, kije verjel vanj. Spomnimo se, na letošnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu je bil film Kruh in mleko spregledan, z izjemo Stopove žirije, ki je Petru Musevskemu in Sonji Savić podelila igralski nagradi. Zanimivo, daje takrat film vzbudil precej pozornosti pri tuji strokovni javnosti, kar gaje popeljalo na vsaj 15 festivalov. Tudi na Mostro. Zlati lev prihodnosti na beneškem festivalu je vrh, tudi za slovenski film. A ne pozabimo, Jan Cvitkovič je tiste vrste filmski ustvarjalec, ki dela z malo denarja in bolj uživa ob dobro opravljenem delu kot dobro živi od filma. Prihodnost malih kinematografij je v art filmu in Cvitkovič je že našel pot. Bravo! V slovenskih kinematografih bomo Kruh in mleko videli v novembru. • Igor K.
Umrl je Simon Sodja
Blejska Dobrava, 11. septembra - V nedeljo, 9. septembra, je v 103. letu starosti umrl zadnji slovenski Maistrov borec in častni občan občine Jesenice Simon Sodja.
Simon Sodja se je rodil 15. februarja 1898 na Blejski Dobravi, kjer je preživel svoja mladostna in življenjska leta. Vedno je živel skromno, potrpežljivo prenašal življenjske tegobe, vedno pa je bil in ostal zavedni Slovenec.
Simon Sodja je bil kot Maistrov borec v zadnjem desetletju deležen pozornosti in časti: prejel je številna priznanja, postal je častni občan občine Jesenice, leta 1999 mu je predsednik države Milan Kučan izročil častni znak, ki ga je prejel v imenu vseh Maistrovih borcev.
A "naš Šimen ", kakor so Dobravci klicali svojega sovaščana, je vedno ostal skromne in dobrodušne narave, pripravljen sprejeti vsakogar, kije potrkal na vrata. Zdravje mu je vedno odlično služilo, tudi običajnih starostnih tegob skoraj ni imel. Zanj je vzorno skrbela snaha Ivanka, kar je povsod rad poudaril.
Vedno je bil vesel obiska sedanjega jeseniškega župana Borisa Breganta, ki ga je obiskal še minuli petek, ko je bil Simon Sodja Že bolan. A tudi ob zadnjem obisku je bil Šimen kljub bolezni tako dobrovoljen, kot je bil vedno v svojem življenju.
Od Simona Sodja, zavednega Slovenca in poštenega moža, se bodo na pokopališču na Blejski Dobravi poslovili v sredo, 12. septembra.
• D.S.
64. Glasova preja
Vsestranski Ivan Tavčar
Konec avgusta je minilo 150 let od rojstva enega največjih gorenjskih rojakov. Ivan Tavčar z nami poldrugo stoletje pozneje še vedno živi kot pisatelj, v svojem času pa je bil tudi ugledni odvetnik in gospodarstvenik ter eden slovenskih političnih veljakov, ljubljanski mestni svetnik in župan, kranjski deželni in dunajski državnozborski poslanec, minister v prvi slovenski vladi in nesporni prvak slovenskega liberalizma.
O njegovem življenju in delu, še bolj pa o tem, kaj nam pomeni danes, se bo s pisateljem in publicistom Frančkom Bohancem pogovarjal novinar in publicist Miha Naglic.
64. Glasova preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi v četrtek, 20. septembra, ob 19. uri.
Rezervacije po telefonu: GALERIJA KRVINA 04/510-73-00 GORENJSKI GLAS 04/201-42-00
Starman direktor Jelovice
Nadzorni svet škofjeloške Jelovice je minuli petek za novega direktorja imenoval Bojana Starmana iz Žirov.
Škof ja Loka - "Moja prva naloga je, da čimprej odpravim težave iz poslovanja, kar pomeni, da moramo povečati obseg prodaje in proizvodnje in da bodo imeli delo vsi zaposleni, ki želijo delati," nam je včeraj dejal Bojan Starman, ki je že prišel v Jelovico, čeprav bo uradno začel delati šele v sredo.
Bojan Starman je že vodil Alpi-no in Planiko, v času Bajukove vlade je bil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, sedaj je župan občine Žiri. Nadzorni svet se je torej odločil za izkušenega gospodarstvenika, ki je sprejemljiv tudi za lokalno okolje. Po
besedah predsednika nadzornega sveta Aleksandra Igličarja so novemu direktorju naložili, da v mesecu dni pripravi podrobni program izboljšanja poslovnih rezultatov Jelovice, vendar ostrih ukrepov ni pričakovati,
saj je slab položaj Jelovice predvsem posledica slabega vodenja podjetja v letošnjem letu.
"Jelovice podrobno še ne poznam, vendar že lahko rečem, da je moja prva naloga odprava izgube iz poslovanja, v hiši bomo takoj sprejeli vse potrebne ukrepe za povečanje prodaje in proizvodnje. Tako bomo čimprej odpravili izgubo, hkrati bomo določili dolgoročno strategijo razvoja družbe,"
Golf postaja slovenski šport
Brdo pri Kranju, 11. septem- okoli tisoč novih članov, tako da bra - "Samo v letošnjem letu je golf igra že okoli štiri tisoč Slo-Golfska zveza Slovenije pridobila  vencev. Najbolj smo veseli, ker je
IZOBRAŽEVALNI CENTER KRANJ
*410 let izkušenj ,^£OV
((i,
<0
«1
INFORMACIJE
tel: 04 - 20-45-419, gsm: 041 - 505-766, E-mail: tecaji.tales@siol.net
je dejal Starman. Iz bilanc je razvidno, da bruto dodana vrednost na zaposlenega sedaj ne pokriva niti stroškov dela, ki na letni ravni znašajo 24 tisoč mark na zaposlenega, bruto dodana vrednost pa 20 tisoč mark, v letu dni naj bi jo povečali na 35 tisoč mark. Starman pravi, da ukrepi za zmanjšanje števila zaposlenih niso predvideni in da bodo delo imeli vsi, ki želijo delati.
Dosedanji direktor Jelovice Zvezdan Zlebnik od 1. oktobra naprej ne bo več zaposlen v Jelovici, odhaja sporazumno in brez odpravnine, saj nadzorni svet njegovega dela ni ocenil pozitivno.
•M.V.
med njimi veliko mladih, ravno delo z mladimi pa je tisto, ki zagotavlja, da se bo golf še hitreje razvijal in resnično postal slovenski šport," je na priložnostni slovesnosti ob odprtju novega vad-bišča na kasaškem hipodromu na Brdu minulo nedeljo popoldne poudaril predsednik Golfske zveze Slovenije Marjan Oven in direktorju Brda Iztoku Puriču dal deset kompletov opreme za vadbo.
Že te dni bodo namreč člani Golf&Country cluba Kranj organizirali prve tečaje golfa. Da je igra prijetna, pa so lahko preizkusili obiskovalci že minulo nedeljo. Prvi je udarec na novem vadišču, ki so ga uredili zaposleni na Brdu pod vodstvom Robija Rozmana, izvedel direktor Iztok Purič, pa tudi predsednik Golf&Country kluba Kranj Franc Rutar se je razveselil nove pridobitve. "Golf že dolgo ni več snobovski šport, vse več navdušencev zanj pa je zadnja leta tudi v Kranju in okolici. Zato bomo novo vadišče, ki je zagotovo prijetna popestritev parka na Brdu, s pridom uporabljali domačini in okoličani," pravi Rutar. • V. Stanovnik, foto: T. Doki
9770352666018
IZ POLITIČNIH STRANK
Hitenje nesojenih kanclerjev
Branko Grims, državni svetnik
Vlada pripravlja državni proračun za prihodnji dve leti
Filozof Immanuel Kant je bil zelo raztresen. Nekoč je vstopil v knjigarno in prodajalec ga je vprašal, kaj teli. Kant ga zamišljeno pogleda in reče: "Popolnoma sem pozabil, kaj sem sploh hotel kupiti, ampak nič hudega. Dajte mi nekaj podobnega."
Začenja se dolga in vroča jesen. O spremembah ustave naj bi državni zbor dokončno odločil še pred koncem leta. Tokratni vladni predlog pomeni daleč največji in zato najbolj daljnosežen poseg v slovensko ustavo vse od njenega sprejetja naprej. Čeprav je vlada na ves glas zatrjevala, da bo sprejela le tiste spremembe, o katerih bo "dosežen kar najširši politični in družbeni konsenz ", je na dano besedo pozabila in poslala v parlament le "nekaj podobnega ". Poleg neprimernega (v bistvu sramotnega) poskusa, da bi praktično odvzeli volivcem pravico neposrednega odločanja, je namreč sporen tudi predlog, da se v Sloveniji uvede kanclerski sistem.
Po sedanji ustavi se pred prisego nove vlade v parlamentu glasuje dvakrat. Najprej se javno glasuje o mandatarju, ki mora potem izraženo podporo večine poslancev potrditi z predlogom liste ministrov, o kateri se glasuje v celoti. Če lista ni izglasovana, se lahko glasuje tudi o vsakem predlaganem ministru posebej. V tem primeru se Šteje, da je vlada izvoljena in lahko začne s svojim delom pod pogojem, da je izvoljenih vsaj dve tretjini ministrov. Preostali ministri morajo biti izvoljeni v roku treh mesecev, sicer vlada pade. Sistem dvojnega glasovanja (o mandatarju in nato o vladi v celoti) je posebnost. Velika večina demokratičnih držav, katerih ureditev je primerljiva z našo, glasuje le enkrat in sicer o vladi v celoti. Tak sistem je enostaven in učinkovit -ko ima s strani predsednika države predlagani premier oblikovano listo kandidatov, gre skupaj s celotno ekipo iskat zaupnico v parlament. Predlog vladajoče koalicije pa ta sistem obrača na glavo, saj uvaja nekakšnega kanclerja. Po tem predlogu bi namreč državni zbor izvolil le še predsednika vlade, ki bi potem ministre postavljal (in razreševal) kar mimo parlamenta. Formalno bi sicer te odločitve razglašal predsednik države, toda to bistva ne spremeni. Praktično namreč predlagane rešitve pomenijo nadaljno centralizacijo moči (in posledično države! ), vladna ekipa pa bi se praktično izmuznila kontroli parlamenta. Piko na i k temu predlogu predstavlja določilo, po katerem se poslej ne bi v nobenem primeru moglo zahtevati interpelacije o posameznem ministru - niti v primeru, kadar bi dokazano kršil zakon. Več kot očitno je, da so predlagatelji imeli pred očmi sedanje stanje in izhajali iz prepričanja, da se nikoli ne bo nič spremenilo - kot da bo(sta) Slovenijo v nedogled obvladoval(a) ptiček (ali dva) iz enega in istega gnezda.
Edina rdeča nit Drnovškovega predloga ustavnih sprememb je napuh. Predlog, ki namreč bistveno znižuje že doseženo raven neposredne demokracije ter hkrati zmanjšuje že sicer šibke možnosti za uresničevanje nadzora nad izvršilno vejo oblasti, je odraz nezaupanja oblastnikov do volivcev in njihove politične (ne)kulture. Iz predloga veje zatohel vonj tistega kulta osebnosti, ki ga goji del politike, ki svoje korenine vleče iz nekdanjih DPO vse do Čebin. Nobena resna analiza ob takem predlogu ne more mimo dejstva, da zadnje tedne v najbolj "posvečenih" krogih LDS na vse kriplje iščejo možnost, da bi sedanji predsednik stranke ostal na tem položaju, saj se je znotraj LDS začela že krepko uresničevati Drnovškova napoved o tem, da se "bodo še pobili za njegovo nasledstvo". Ne glede na to, ali bi Drnovšek kandidiral za predsednika države, ga hočejo hkrati obdržati vsaj kot "častnega " predsednika stranke (in mu očitno nameniti nadaljno vlogo muholovca za naivne volivce).
(m>imwmmGisAS
Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-revija REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
Novega naročnika sem pridobil(-a):__
Moj naslov:___
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece
brezplačno
ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
NAROČAM f»m»«GI<AS" za najmanj eno leto
Ime in priimek: _.___:.................., '.................■...................................
Naslov: —......■..............;.........:.....................;................._—_........„__......i
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija.
Zaključen prvi krog usklajevanja
Slovenska vlada bo državnemu zboru predlagala spremembe zakona o javnih financah, ki naj bi tudi formalno odprl
pot za sprejem dveletnega državnega proračuna.
Ljubljana, 10. septembra - Cilj spremembe zakona o javnih financah je, da naj bi še do konca letošnjega leta sprejeli državni proračun za leti 2002 in 2003, je pojasnil finančni minister Anton Rop po četrtkovi redni seji slovenske vlade. Državni zbor naj bi spremembo sprejel po hitrem postopku, sam postopek dveletnega proračuna pa naj bi ostal sicer povsem neokrnjen.
Že na septembrskem zasedanju državnega zbora naj bi slovenski poslanci obravnavali predlog vlade za dopolnitev zakona o javnih financah, po katerem naj bi se
omogočilo tudi hkratno obravnavanje in sprejemanje proračuna za dve leti, pri čemer naj bi vsakega obravnavali posebej po postopku, ki ga predpisuje poslovnik držav-
nega zbora. K vsakemu od proračunov naj bi bili priloženi tudi vsi doslej zakonsko predpisani dokumenti, tako finančni načrt zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja, kot tudi javnih skladov in agencij.
Uvaja pa se nov pojem: noveliran proračun, za primer, če bodo gibanja najpomembnejših ekonomskih dejavnikov drugačna od načrtovanih. Tako naj bi prihod-
Ministru Kopaču je napovedana interpelacija
Maribor, 10. septembra - Izvršni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije je na svoji zadnji seji v Mariboru ocenil, da so zahteve za zamenjavo ministra za okolje in prostor Janeza Kopača upravičene in naložil strankinim poslancem v državnem zboru, da začnejo postopek za interpelacijo. Kot je izjavil predsednik SDS Janez Janša, naj bi pri tem opozorili zlasti na sporno politično ravnanje ministra Kopača v primeru določanja sedeža holdinga Slovenskih elektrarn, na vprašljivo urejevanje problematike klavnič-nih odpadkov ter problematike črnih gradenj. Povedal je, da bo interpelacijo podprla tudi poslanska skupina Nove Slovenije (NSi) in izrazil upanje, da bodo enako ravnali tudi vsi tisti poslanci, ki so že doslej opozarjali na nesmiselnost odločitve, da naj bo sedež holdinga v Ljubljani. Razprava ob interpelaciji bo v državnem zboru po Janševih besedah tudi priložnost za obravnavo vprašanja centralizacije oz. decentralizacije v Sloveniji, saj niso aktualni le odnosi in razmerja med Ljubljano in Mariborom, pač pa povečevanje razlik tudi glede na druge regije. Nad tem se bo morala zamisliti tudi
LDS, ki ne bo mogla braniti Kopača za vsako ceno, saj postaja očitno, da ima prav ta stranka največ odgovornosti za sedanji položaj. Ob tem je čudno, da stranka, ki tako veliko prispeva k povečevanju razvojnih razlik, še uživa podporo volivcev in prav rešitev za problem neenakomernega regionalnega razvoja lahko poskrbijo, po Janševem mnenju, le volivci.
Na objavo namere za vložitev interpelacije seje doslej že odzvala Združena lista socialdemokratov, v kateri menijo, da je poteza SDS sicer legitimna, dvomijo pa, ali lahko rešuje vsebinska vprašanja delovanja holdinga Slovenskih elektrarn. Kot je na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, bi bila sicer odločitev za sedež holdinga v Mariboru gospodarsko utemeljena, razvojno koristna in politično modra, vprašanje sedeža pa seje močno spolitiziralo in pripeljalo do vkopavanja na dveh bregovih. Pozdravljajo pripravljenost vlade, da se razprava o regionalizmu, hitrejšemu policentričnemu razvoju, problemih Maribora, organiziranosti elektrogospodarstva in tudi sedeža holdinga ne zaključi.
Za oceno dela ministra Janeza Kopača pa so novinarji povprašali tudi predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška, ki je povedal, da je z njegovim delom zadovoljen, saj da je minister za okolje in prostor izredno delaven, problematiko rešuje na strokoven način, čeprav včasih celo nekoliko presenetljivo. Zato nikakor ne namerava predlagati njegove zamenjave. • Š. Ž.
njo jesen vlada po potrebi državnemu zboru predložila novelirani proračun za leto 2003, ki naj bi ga sprejemali po postopku, kakršen je predviden za sprejemanje rebalansa proračuna. Dveletni proračun je po besedah finančnega ministra pomemben zlasti za javno-finančno stabilnost, kar je posebej pomembno v volilnih letih, proračunskim uporabnikom pa bo zagotovil lažje načrtovanje in izvajanje programov ter finančnih načrtov.
Osnutke proračunov za leti 2002 in 2003 so na finančnem ministrstvu pripravili že sredi poletja in v preteklih nekaj tednih že opravili prvi krog usklajevanj.
Po tem prvem uskaljevanju zahtevkov resorjev z ocenjenimi možnostmi so se zahteve, ki so za 150 milijard tolarjev presegale dane okvirje, zmanjšale za polovico. Še najbolj je ostalo neusklajeno kmetijsko ministrstvo, ki pričakuje za dobro tretjino več sredstev, kot to predvidevajo okviri finančnega ministrstva. Seveda se bodo pogovori in naporna usklajevanja nadaljevali, predlog proračuna pa naj bi v državni zbor poslali v začetku prihodnjega meseca.
• Š.Ž.
O pritiskih na lokalne časopise
Število Slovencev se ne spreminja
Ljubljana, 10. septembra - Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se število prebivalcev Slovenije lani praktično ni spremenilo, saj je prirast le za dobro desetino odstotka. Naravni prirast je še vedno negativen, število prebivalcev pa se je povečalo zaradi selitvenega prirastka tujcev. Tretjina Slovencev živi v 16 naseljih z več kot deset tisoč prebivalci, število prebivalcev se je povečalo v približno stotih občinah v skoraj osemdesetih pa zmanjšalo. Zanimivo je, da število prebivalcev vzhodne Slovenije upada, v zahodni pa narašča. Povprečna starost se je povečala in znaša 39 let, najštevilčnejši pa so tisti v starosti 44 let. Povečalo se je tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, saj naj bi dečki lahko živeli 72 let, deklice pa kar 79 let. Povprečna starost mladoporočencev se je povečala v primerjavi s preteklimi leti celo za več kot štiri leta in znaša za ženine skoraj 30 let, za neveste pa nekaj manj kot 27 let, povprečna starost žensk ob rojstvu prvorojenca pa se je dvignila na 26,5 leta. Število zakonskih zvez se zmanjšuje in povečuje delež otrok rojenih zunaj. To število je že preseglo eno tretjino vse otrok. Povečalo se je število Slovencev, ki so se izselili v tujino, največ v države Evropske unije, pri povečanem številu priseljenih tujcev pa jih 85 odstotkov prihaja z območja nekdanje Jugoslavije.
Slovenska Bistrica, 10. septembra - V petek je bilo v prostorih slovenjebistriškega gradu letošnje srečanje lokalnih časopisov Slovenije, tokrat na temo "Lokalna informacija med političnimi in ekonomskimi pritiski." Udeležilo se ga je približno 60 urednikov in novinarjev ter oglaševalcev in grafičnih oblikovalcev iz 19 lokalnih časopisov.
Tokratno srečanje lokalnih časopisov, že peto po vrsti, je pripravilo uredništvo tednika Panorama iz Slovenske Bistrice in ena glavnih ugotovitev iz osrednje razprave je bila, da se lokalni novinarji, kot tudi dopisniki večjih medijev na lokalni ravni srečujejo z ekonomskimi in političnimi pritiski lokalnih veljakov. Zadnja leta so se povečali in prevladujejo zlasti ekonomski pritiski, ki so pogosto osebni in zato tudi toliko bolj neprijetni. Zato je najpomembneje, da ohranijo kritično distanco do dogodkov in akterjev, pa čeprav so sami del ožje lokalne skupnosti.
Razprava je tekla v dveh delovnih skupinah: v prvi so sodelovali uredniki in novinarji, v drugi pa oglaševalci. V prvi skupini so ocenili, da se bo pomen lokalnih časopisov v prihodnje povečeval, saj lokalne informacije ni mogoče najti v državnih medijih, ki zapostavljajo dogajanja v lokalnih okoljih. Udeleženci so soglašali, da je mogoče o neodvisnem lokalnem časopisu govoriti le, če je finančno samostojen in torej njegovo izhajanje ne temelji na dotacijah lokalne skupnosti, političnih
strank ali gospodarskih družb. Zaradi nizkih naklad in visokih stroškov se seveda morajo lokalni časopisi sprijazniti s povečanim deležem oglaševanja, ki pa po drugi strani prinaša določene ekonomske pritiske na uredniško politiko. V drugi skupini so bili prepričani, da so lokalni časopisi nepogrešljivi za tiste oglaševalce, katerih ponudba je lokalno omejena, saj bi bilo oglaševanje v nacionalnem mediju zanje predrago, za nacionalne medije pa so lokalni časopisi zanimivi v primerih, ko želijo po želji naročnika pospešiti prodajo na določenem področju. Lokalni časopisi so lahko tudi v pomoč oglaševalcem in agencijam, ki iščejo nove načine komuniciranja. Večja podjetja lahko uporabijo lokalne časopise v kraju, kjer imajo sedež, za gradnjo svojega imidža in obveščanje svojih delavcev.
Zavzeli so se tudi za izdelavo raziskave o branosti lokalnih medijev, pri kateri bi sodelovala Gospodarska zbornica, beseda pa je tekla tudi o nevarnosti medijskih monopolov, o odnosu novinarjev do slovenskega jezika, nedopust-nosti prepletanja novinarskih in oglaševalskih vsebin, o odvisnosti in neodvisnosti lokalnega novinarstva ter preprečevanju ekonomsko socialnih pritiskov na novinarje. Podprli so prizadevanja Društva novinarjev Slovenije za pospešitev raziskave v primeru pretepenega koroškega novinarja Petka ter z večino podprli predlog: o ustanovitvi sekcije lokalnih novinarjev.
• Š.Ž.
LDS Bled pripravlja srečanje članov
Bled, 10. septembra - Pretekli torek je imel izvršni odbor Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Bled svojo 5. redno sejo, na kateri so obravnavali tekočo problematiko HE Moste, zaplete pri lastninjenju Blejskega otoka, napovedano sejo občinskega sveta v Dubrovniku in posebno pozornost posvetili preoblikovanju Komunale Radovljica in poteku investicije v ledeno dvorano na Bledu. V nadaljevanju je tekla beseda še o kadrovskih zadevah, pripravah na lokalne volitve 2002 in ureditvi statusa MLD. Sklenili so, da bo ponovno srečanje članov in simpatizerjev 21. septembra na nogometnem igrišču na Bledu.
w
JbreMl. septembra 2001
AKTUALNO/info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Brez "čaranja" in prostovoljnega dela ne bi šlo
"Res je bil naš račun zaradi neporavnanega davka že blokiran, vendar pa smo se zadnji dve leti odrekli pripravam, samo da državi damo, kar je njenega in da klub pred sezono lahko normalno posluje," pravi Jože Galof, direktor škofjeloškega rokometnega prvoligaša Terma, ki kljub sponzorski pomoči iz leta v leto ukvarja s preživetjem.
Podobno kot večina ostalih gorenjskih športnih kolektivov.
Jesenice, Bled, Škofja Loka, Kranj, 11. septembra - Pred kratkim je kot šok v slovensko športno javnost prišla vest, da je blokiran klubski račun košarkarskega kluba Uniona Olimpije in da je upravni odbor zaradi težkega finančnega položaja odstopil. Dolgovi zaradi neporavnanih davčnih obveznosti so jih pripeljali celo tako daleč, da so bile najbolj črnoglede napovedi o razpadu kluba, bolj optimistični pa so napovedali, da jim bo država skušala omogočiti nadaljnje delo. Trenutno usoda kluba še ni znana. Znano pa je, da so bolj ali manj v finančnih stiskah tudi v večini ostalih športnih kolektivih, seveda tudi na Gorenjskem.
"Naš letni proračun zanaša okoli 600 tisoč nemških mark, večino tega denarja pa zberemo s pomočjo sponzorjev. Poleg Acro-nija so to navadno še trije do štirje večji sponzorji in nekaj manjših. Nekaj denarja zberemo tudi s prodajo vstopnic. So pa težave, saj je denar težko pridobiti, posebno ker podjetja, ki nam pomagajo, za to ne dobijo posebnih olajšav, kot je to na primer v sosednji Avstriji. Seveda nam je blokada klubskega računa zaradi neplačanih davkov znana, saj smo imeli samo v lanski sezoni račun blokiran kar štiri mesece. Tisti, ki so navadno najbolj prizadeti zaradi prazne blagajne, so igralci, ki pa jim vendarle skušamo poplačati vsaj dolgove iz preteklosti. Če ne bi bilo treba dati zajetnega deleža dvajsetih odstotkov denarja državi, pa bi bili seveda iz finančne stiske hitro rešeni," pravi predsednik HK Ac-roni Jesenice Brane Omejc. Sicer pa trenutno jeseniška hokejska blagajna ni blokirana, saj so v skrbi za normalen začetek sezone najprej poravnali davke, za nemoteno delo hokejske dvorane (in njeno plačilo!) pa skrbi jese-
niška občina. Prav stroški uporabe športne dvorane na Podnu v Škofji Loki pa so tisti, ki povzročajo ogromno preglavic edinemu
ških mark. Denar zberemo s pomočjo našega glavnega sponzorja Terma in nekaj manjšin sponzorjev, velik del stroškov pa uspemo zmanjšati z ogromno prostovoljnega dela vseh v klubu, ki s "čaranjem" prehajamo iz ene v drugo sezono. Največji dolg imamo do dvorane ( 2,8 milijona tolarjev), kjer so stroški ogromni, razmere pa zelo slabe. Poleg tega nekaj dolgujemo prevoznikom ter seveda igralcem. Ker moramo skrajno varčevati, sedaj že dve leti prva ekipa ni šla na priprave!
Blejski odbojkarji so si lani zaslužili naslov prvakov, a so se zaradi prazne klubske blagajne odrekli nastopu v ligi prvakov.
moškemu gorenjskemu rokometnemu prvoligašu, ekipi Terma. "Za minimalne stroške dela vseh' naših selekcijah v eni sezoni potrebujemo okoli 250 tisoč nem-
Seveda plačujemo tudi davek, vendar smo bili tudi že tako brez denarja, da ga pač nismo plačali in smo imeli blokiran račun. Seveda so naši zneski precej manjši
kot pri Unionu Olimpiji, stane pa prav tako nevzdržno in sam že nekaj časa resno razmišljam o odstopu s svoje funkcije, čeprav se zavedam, da ravno s prostovoljnim delom še držimo klub pokonci. Toda brez denarja ni "muzike"," pravi direktor Terma Jože Galof.
Eden uspešnejših gorenjskih športnih kolektivov so tudi blejski odbojkarji, lani državni prvaki, letos podprvaki. Kot najboljši v državi pa si zaradi prazne klubske blagajne in zaradi skrbi po še več dolgovih v lanski sezoni niso upali "privoščiti" igranja v ligi prvakov, ki so si jo prislužili z naslovom najboljših v državi. "Letni proračun našega kluba je okoli 270 tisoč nemških mark. Trenutno imamo za novo sezono zagotovljenega okoli 80 odstotkov denarja, kar pomeni predvideni denar spozorjev in občine, imamo pa tudi okoli 100 tisoč mark zapadlih obveznosti. Dolžni smo kredit, dolžni smo igralcem, nekaj tudi Šolam za dvorane, nekaj za prevoze, nekaj je še ostalih manjših stroškov. Kljub vsem težavam zaenkrat redno poravnavamo davek, vemo, da brez tega pač ne gre. Skušamo pa varčevati pri vsem, od najmlajših selekcij do članov. Treninge selimo iz dražjih v cenejše dvorane, pri vseh stroških smo, kar je mogoče racionalni, da prihranimo kakšen tolar," pravi direktor blejskega kluba Gregor Humerca, ki pa se zato skupaj z ostalimi v klubu že veseli bližnjega podpisa pogodbe z glavnima sponzorjema, Mer-
Manj dreves za več sonca
Na pobočju nad Racovnikom se na pobudo prebivalcev pod njim odstranjuje star gozd, kar bo omogočilo delu naselja v tej ozki dolini več svetlobe in sonca. Nevarnosti dela na tem strmem pobočju se zavedajo
in tudi na nevarnost plazov mislijo.
Železniki, 10. septembra - Na zadnji seji občinskega sveta Občine Železniki je bilo sproženo tudi vprašanje sekanja gozda nad naseljem Racovnik, ki nekatere prebivalce zelo skrbi, saj naj bi nastala golicava povzročala plazove in celo izražen sum, ali se vse to počne zakonito. Da ne gre za nepremišljeno dejanje, je kolega svetnike že na seji prepričal na osnovi lastnih izkušenj svetnik Anton Globočnik, mediji pa smo bili zaprošeni, da to pojasnimo tudi ostalim prebivalcem.
bili puščeni približno meter visoki štori, da bi preprečili morebitno splaznitev snega. Na tem novem sečišču v velikosti približno pol hektarja, morda pogled, ko še posekano niti še ni pospravljeno, ni najbolj prijeten, vendar bo to kmalu urejeno in kmalu se bo zarasla tudi mlada bukev. Pri tem še kaže dodati, da je bilo nad tem področjem, kjer se sedaj seka pred leti v žledolomu podrto približno 300 kubičnih metrov lesa, ki pa ga ni bilo mogoče pospraviti, kar je večkratna škoda, postopna sečnja pa nas izogne nevarnosti, da bi nastala velika golicava, ki je lahko resnično nevarna tudi zaradi plazov. Sečnja poteka poševno glede na vpadnico, prav zato, da bi preprečili morebitne plazove. To je sicer državni gozd z varovalno funkcijo, vendar je bila dosedanja sestava predvsem starih dreves za to funkcijo precej neugodna. Veliko nevarnejše je lahko, če bi katero od teh dreves podrl npr. močan veter, kot pa pri strogo nadzorovane, sekanju. Koncesijo za delo v državnih gozdovih ima Egoles iz Škofje Loke in kjer ni zainteresiran za sečnjo lahko sklene pogodbo o tem z zainteresiranimi posamezniki. Raz-
mrvi, na katerega smo se obrnili za pojasnilo, je bil Boštjan Škr-,eP, vodja krajevne enote Zavod Za gozdove v Železnikih, ki nam Je povedal: "Tu, na strnem pobočju nad Racovnikom, so rasli debe-lJaki bukve s primesjo smreke. Od ceste do vrha ni nobene poti, zato normalno spravilo lesa tu ni možno, poleg tega pa je pod tem goz-°°m staro naselje. Prvi posek je n-K V neP°sredni bližini pred Pn°hžno tremi leti in že tedaj so
Boštjan Škrlep   Sašo Benedik
mere so zaradi strmine, skal, bližine ceste in hiš, električne napeljave tu namreč izredno zahtevne. V tem primeru je dal pobudo za posek Sašo Benedik, izključno z motivom, da omogoči svoji in okoliškim hišam več svetlobe in sonca. Naša naloga - Zavoda za gozdove je bila določitev pravil in načina sečnje. Mi smo torej sečnjo odkazali, zahtevamo visoke štore in prečno polaganje vejevja. Pa ne gre le za nevarnost snežnih plazov, pač pa tudi za trganje in valjenje skal v dolino. Podobno kot v preteklosti, ko se je labilne skale namerno sprožilo, je tudi ta sečnja prilika, da se to kontrolirano napravi. Visoki štori in mlado gostejše rastje, pa je boljša zaščita od starega, redkega gozda. Ta poseg, ki morda sedaj izgleda nekoliko grdo, je torej v vsakem pogledu opravičljiv in potreben."
O izvajanem poseku pa smo se pogovorili tudi z njegovim pobudnikom in izvajalcem oz. natančneje naročnikom Sašom Benedi-kom: "Še iz svojih otroških dni se spominjam, da smo imeli poleti že ob zajtrku, še pred osmo uro v dnevni sobi sonce, danes smo mo-
rali čakati skoraj do enajste. Pa ne gre le za prijeten in topel občutek, pač pa tudi vlago, ki jo je nekdaj sonce pregnalo. Nekateri ljudje se pritožujejo in čudijo temu poseku, jaz pa hranim slike o tem, da so bile na teh robovih nekdaj seno-žeti. Ljudje se praktično ne zavedajo, koliko se je s časom zaraslo in pozabili so, kako so Železniki izgledali nekoč. Sam se ukvarjam z zbiranjem starih fotografij, in to lahko tudi dokumentiram. Svetloba, zračnost, manj vlage so moji edini motivi za ta poseg, pri čemer sem z Geom sklenil pogodbo, plačal in tudi plačal odškodnino. Za izvajanje sečnje sem se dogovoril z Ivanom Bičkom, ki bo zadržal ves les in mi izplačal le toliko, kolikor sem moral plačati odškodnine. Vsak očitek, da pri tem kujem dobiček je popolnoma brez osnove, celo pomagam pri delu, na razpolago sem dal traktor, cepilec in vitlo."
Sicer pa svoj odnos do kraja Sašo Benedik izkazuje še na drug način.' Je namreč, oz. njegova hčerka, lastnik najstarejše hiše v Železnikih - Plnade, ki je spomenik I. kategorije. Po dolgih letih neuspešnih pogovorov v preteklosti, je našel skupni jezik z Muzejskim in Turističnim društvom in lotili so se obnove žage, mlina in celo vigenjca. Prav v teh dneh nanovo pokrivajo streho žage, ki je delno pogorela, bodo pa to prav gotovo edinstveni pristni objekti tako zelo značilni za preteklost Železnikov. O tem pa kdaj prihodnjič. • Š. Žargi
Košarkarji Triglava uspevajo v mlajših kategorijah, za konkurenco največjim v prvi ligi pa imajo premalo denarja. Tako najuspešnejši še vedno odhajajo iz Kranja.
kurjem in Lipom. "Za nekako normalno delo našega kluba bi rabili med 300 in 350 tisoč mark letno, vendar pa je naš proračun manjši, okoli 25 tisoč mark, oziroma 24 milijonov tolarjev. Okoli 8 milijonov tolarjev porabimo za prijavnine in sodniške stroške, velik strošek so tudi telovadnice, oprema, pa tudi štipendije. Seveda se ne moremo primerjati z Union Olimpijo, ki obrača veliko več denarja imajo igralci ogromne plače, ne le naše skromne štipendije. Zato tudi odhajajo iz našega kluba, ki uspeva predvsem z mladimi. Mi pač moramo preživeti z denarjem občine in sponzorjev, kjer pa letos zaradi jadranske lige za nas ni veliko interesa. Zato je pač jadranska liga dobra odločitev za štiri udeležen slovenske klube, za nas manjše pa zelo slaba. Kljub težavam redno plačujemo davke, računa nimamo blokiranega, je pa to včasih res težko, saj plačujemo celo davek na uporabo dvorane," pravi član uprave KK Triglav Kranj Brane Fartek, ki v predlogu, da bi država ukinila davek uspešnim športnim kolektivom ne vidi rešitve: "Težko je določiti predvsem, kdo je uspešen in spet bi lahko tisti, ki imajo že tako ogromno denarja ostali oproščeni davka, manjši klubi, ki že tako težko zberemo potrebna sredstva, pa bi bili spet na slabšem.
pomisli
s —is znova
novici ix icz
ti HOIVTDA
Morda bi se za vse skupaj zmenili za nižjo stopnjo, ali pa nas davka oprostili pri najemninah dvoran, nakupu opreme, sodniških stroških in podobno."
• V. Stanovnik
®0)MiSM©mGLAS"
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je GG-revija. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-tax: 04/201-42-13 / E-mail: info®g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Zupan v Železnikih je postal nestrankarski
Že nekaj časa opaženi nesporazum med županom Mihaelom Prevcem in podžupanom Janezom Ferlanom je očitno globlji, kot je kazalo. Župan je izstopil iz SLS SKD
Slovenske ljudske stranke.
Železniki, 10. septembra - Že vse od lanskega sprejemanja letošnjega proračuna občine Železniki je bilo mogoče slutiti, da je v odnosih med županom in podžupanom nekaj zaškripalo. To se je videlo po vse pogostejših različnih mnenjih, pa tudi občasni neusklajenosti. Kljub vsemu pa je bila vest, o kateri se je šušljalo na sredini seji občinskega sveta, da je župan izstopil iz stranke, ki jo vodi podžupan, za mnoge presenečenje.
Prvi odkriti nesporazum je bilo med županom Mihaelom Prevcem in podžupanom ter predsednikom občinskega odbora SLS SKD Slovenka ljudska stranka v Železnikih Janezom Ferlanom mogoče videti lani ob koncu leta, koje občinski svet sprejemal proračun občine za letošnje leto. Podžupan, ki ga je župan pooblastil, da vodi področje toplifikacije in tudi investicij v toplovod, se z dejstvom, da v letošnjem proračunu ni bilo predvidenih sredstev za tovrstne gradnje, ni mogel sprijazniti. Vse do konca, celo z amandmajem v zadnji lazi sprejemanja proračuna, je vztrajal, da se denar za toplovod dobi. Čeprav je tedaj občinski svet soglasno zavrnil Ferlanov amandma, vsi so pač soglašali z županom, da mora imeti
finančno zahtevna rekonstrukcija regionalne ceste skozi občino prednost, pa je zamera ostala. V sredo smo i/. Ferlanovih ust ponovno slišali očitek, da kljub sprejetemu srednjeročnemu načrtu, v katerem se je občina zavezala to-plifikacijo sofinancirati, denarja sedaj ni. In to ne le enkrat na tej seji: najprej ob očitkih iz Selc, kjer so prepričani, da so na račun toplovoda v Železnikih oni prikrajšani, in še kasneje, ko se je razpravljalo o deležu občine v osnovnem kapitalu Toplarne, d.o.o., Železniki. V drugo celo tako daleč, da je podžupan trdil, da se mu jemlje beseda, pa čeprav je do razprave kot svetnik seveda upravičen.
Po vsem tem in govoricah, daje župan izstopil iz stranke, smo ga
prosili za izjavo. Povedal nam je: "Resnično sem se odločil, da postanem nestrankarski župan, saj si ne morem dovoliti, da me stališča stranke, predvsem pa predsednika Fe Hana, pri vodenju občine v dobro vseh, omejujejo. Res, da sem Fer-lana pooblastil za vodenje topli-fikacije in je to delo tudi dobro opravljal, pa nikakor noče razumeti in prisluhniti vrsti perečih problemov v tej občini. Kot podžupana bi ga moralo zanimati,
Janez Ferlan
kako bomo reševali grozeči plaz v Smolevi, katastrofalno regionalno cesto skozi Železnike, ali pa popolnoma neurejeno kanalizacijo v Selcih, na Racovniku in drugih strnjenih naseljih. To so projekti, ki so za občane življenjskega pomena. Zato smo se tudi odločili, da investicije v toplifikacijo vodi Toplarna, občina pa ji glede na finančne možnosti pomaga pri projektih in pridobivanju državnih sredstev. Stalni očitki Ferlana, da občina nima posluha za toplifikacijo, gredo krepko na živce tudi svetnikom, zato sem mu na sredini seji hotel vzeti besedo. Odločitev, da izstopim iz stranke, ni nastala "čez noč", pač pa je zorela že dalj časa. Zadnje čase sem tarča ozkih, nekorektnih in zahrbtnih kritik nekaterih članov občinskega odbora SLS SKD, predvsem pa predsednika stranke. Pobuda KS Selca za samostojno občino Selca, katere avtorji so ravno člani SLS SKD, vsebuje neupravičene kritike na moje delo-in to v trenutku, ko je občina uspela z rekonstrukcijo regional-
Langusovi dnevi v Kamni Gorici odslej vsako leto okrog 9. septembra
Kamna Gorica je praznovala
ne ceste v Selcih in Dolenji vasi. Če bom na naslednjih volitvah ponovno kandidiral, želim program sestaviti v smislu nadaljevanja projektov in nalog, ki so za občane življenjskega pomena. In ker toplovod zagotovo ne bi bil na prvem mestu, bi bil tak program za predsednika občinskega odbora SLS SKD nesprejemljiv. Zato sem se odločil za izstop iz stranke, saj želim tudi v prihodnje delati v dobrobit vseh občanov."
Seveda smo prosili za izjavo tudi predsednika Občinskega odbora SLS SKD Slovenske ljudske stranke Železniki in podžupana Janeza Ferlana. Zapisal nam je: "Izstop župana občine Železniki iz stranke SLS SKD globoko obžalujem. G. Mihael P reve je eden od ustanoviteljev stranke SKD na našem področju. Tudi mene je prepričal za delovanje v politiki. Stranko je vodil do maja 1998, ko me je prosil, da jo prevzamem, ker da mu funkcija predsednika stranke bolj škodi kot koristi (polemike o dražgoški bitki, potegovanje za ravnatelja). V občinskem odboru je bil med kandidati za Župana na tretjem mestu, bil pa je Zares edini, ki se je v tekmo želel vključiti. Sam osebno, kot vsi ostali člani smo naredili vse, da je bil izvoljen. Med drugim smo dosegli tudi to, da ga stranki SLS in
SDS nista samo podprli, ampak da je bil tudi njun kandidat - torej kandidat treh strank. Zelo se je zavzemal za združitev SKD z SLS, ko pa je do združitve in hitre nove razdružitve (NSi) prišlo, je izgubil vso voljo, saj je bil v sebi razcepljen in ne povsem prepričan, ali je v pravi stranki. Ker sem se zavedal, da bo slej ko prej odšel, sem ga poskušal vključevati v organe stranke na državnem nivoju, ki pa se jih je branil. Sam sem bil v najvišjem strankinem organu - izvršilnem odboru in sem za nov mandat prepustil kandidaturo njemu. Želeli smo njegovo aktivnost v Svetu stranke, a brez uspeha. Zato njegov izstop ni nepričakovan, ustanavljanje nove občine Selca, kjer so zares delovali nekateri naši vidni člani, pa je le izkoristil za izhod, kar je možno razbrati tudi iz njegove izstopne izjave. S tem ni pustil na cedilu samo naše stranke, ampak tudi SDS, s katero smo za njegovo uveljavitev pošteno delali, s tem dejanjem pa smo v njegovih očeh postali embalaža, na kateri piše: "Po uporabi zavrzi!" Po izstopu mi je v pogovoru dejal, da je odločitev dokončna, ter da nikdar več ne bo vstopil v nobeno stranko. Osebno mu zagotavljam, da so mu vrata v stranko SLS SKD vedno na stežaj odprta." • Š. Žargi
svoj prvi krajevni praznik   DnCTi      se jasnv>
Kamna Gorica - Krajani majhne slikovite vasice ob reki Lipnici blizu Radovljice so se odločili praznovati svoj krajevni praznik 9. septembra, na dan, ko se je v Matijevi hiši rodil njihov rojak in znan slovenski slikar Matevž Langus. Praznik so poimenovali Langusovi dnevi in v sebi združujejo kulturne, kovaške, gasilske in športne dejavnosti. Krajani so na volitvah izbrali svoj grb, zastavo in himno.
V prenovljenem kulturnem domu krajanov, ki so ga otvorili lani, se je z odličnim kulturnim programom, podelitvijo priznanj ter s slovesnima govoroma župana občine Radovljica Janka S. Stuška, glavnega pokrovitelja praznika, in predsednika KS Jožeta Skalarja počastil slovesni dogodek ob prvem krajevnem prazniku. Langusovi dnevi bodo posvečeni predvsem kulturnim dejavnostim. Že letos je bila pod
Kranj, 11. septembra - Svečanost pri spomeniku bazoviškim žrtvam, prvem protifašističnem spomeniku na svetu, vsako leto privabi številne Kranjčane in Slovence z italijanske strani meje. Slavnostni govor ob letošnji 71. obletnici smrtvi bazoviških junakov je imela prof. Mariza Škerk, podžupanja občine Devin-Nabrežina in svetovalka v svetu Tržaške pokrajine.
Prof. Mariza Škerk seje vrnila v čas, ko so Slovenci zaradi fašističnega preganjanja bežali i/. Julijske Krajine v Jugoslavijo, številni med njimi so našli zatočišče prav v Kranju. Tu so 1929. leta zvedeli za smrt mladega Vladimira Gor-tana, leto kasneje, 6. septembra, pa za ustreljene člane Borbe Zvonimira Miloša, Ferda Bidovca, Pranja Marušiča in Lojzeta Valen-čiča na bazoviški gmajni. Dva meseca po njihovi smrti, na dan
šla protislovenska usmeritev, spet je Trst zagledan v preteklost in se zapira vase. Na dan vlečejo imena fašističnih nacionalistov in v mestu ustvarjajo neprijetno in zaskrbljujoče ozračje. Protislovenstvo se kaže tudi v gospodarstvu, saj nočejo, da bi tržaško pristanišče sodelovale s slovenskimi železnicami..."
Kljub temu pa se dnevi Slovencem v zamejstvu vendarle jasnijo,
vaško Lipo slikarska kolonija, v domu krajanov so pa odprli razstavo Ivana Vargla, tudi rojaka. Prireditev pa bodo spremljale tudi športne dejavnosti za otroke in odrasle, fužinarske in gasilske predstavitve ter večerna zabava ob glasbi. Člani sveta KS so se za
praznik odločili potem, ko so po uspelih volitvah za samostojno KS prevzeli mandat, začeli s samostojnim upravljanjem KS in se lotili izpolnjevanja svojih načrtov. Obnovili so Dom krajanov in pred vhodom uredili škarpo, sanirali so ogrožene hiše, ki jih je poškodovala lanskoletna ujma.
V spomin na nedolžne žrtve za narodovo rast
Selca, 10. septembra - V nedeljo dopoldne je bila ob spomeniku v Selcih spominska slovesnost v spomin na Janeza in Štefana Luznarja, očeta in sina, ki so ju Nemci 1. septembra 1941, torej pred šestdesetimi leti, ustrelili na pragu vasi Selca, kot prva talca v Selški dolini. Na slovesnosti sta spregovorila v imenu krajevne in občinske organizacije Zveze borcev NOV Rudi Habjan in Lojze Tolar, v kulturnem programu pa so sodelovali Pihalni orkester Al-ples, Mešani pevski zbor Domel, Harmonikarski orkester Niko in recitatorji kulturne skupine KUD France Koblar Železniki. Medtem ko je Rudi Habjan opisal širše zgodovinske okoliščine prvih dni okupacije v letu 1941 in očeta in sina Luznarjeva označil kot nedolžni žrtvi za narodovo rast, je Lojze Tolar spregovoril o tragičnih okoliščinah vojne, ko je prevladala logika nasilja "bom - šus"
z vsemi grozljivimi posledicami. Ocenil je, da se človeštvo vse bolj zaveda nesmiselnosti takega ravnanja, pa čeprav je razreševanje sporov s pogovori, namesto streljanja s sporazumevanjem, včasih še zelo težavno. In ne samo v mednarodnih odnosih: več razu-
ma in sposobnosti razreševanja nesporazumov si je zaželel tudi doma, v notranji politiki in vsakdanjih medčloveških odnosih. Spomin na nedolžne žrtve je priložnost, da razmislimo tudi o tem, je menil.
• Š. Ž.
naredili nove jezove in poti. Spoznali so pa tudi, da slikoviti vasici s številnimi mostički, ki mnoge spominjajo na Benetke v malem, z zanimivo arhitekturo, geografsko lego, fužinarsko-žebljarsko tradicijo in številnimi imenitnimi rojaki, ki so s svojim delom obogatili slovenski narod, manjka duša oz. nekaj, kar bi krajane združevalo in jih bogatilo pri njihovem duhovnem življenju. Poleg osrednjega praznovanja so se odločili tudi za svoje prepoznavne simbole: grb, zastavo in himno. Za vse predloge, tudi za datum, so krajani glasovali demokratično -na referendumu. Za avtorja grba in zastave so izbrali predlog Marjana Kuneja, himno Žebljarska pa je napisal Oton Župančič že davno, ko je bival v Kappsovi hiši v Kamni Gorici. Na grbu se tako nahaja fužinarski vigenjc, kot ga je na kamnogoriški "razglednici'1 upodobil Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, pod njim pa dva žeblja planinČarja, ki so jih nosili prodajati v Trst. Zastava je rumene in modre barve: rumena simbolizira številne zlatice, ki rastejo ob grabnu, razpeljanem po vasi in se nahaja tudi v grbu, modra pa simbolizira vodo, ki ljudem še danes pomaga pri številnih opravilih, nekoč pa je bila pomembna predvsem za fuži-narje.
• Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič
mrtvih, so emigranti v Kranju pripravili komemoracijo in odkrili lesen spomenik v obliki piramide, ovite z bodečo žico, posvečen bazoviškim junakom. Leto pozneje so zgradili kamnito piramido, ki v Prešernovem gaju stoji še danes. "V naši bridki zgodovini blestijo bazoviški junaki, ki so se borili za svobodo besede, proti nasilni asimilaciji, proti krivicam, proti fašističnemu terorju, proti narodnemu zatiranju," je dejala prof. Mariza Škerk in se zatem dotaknila trenutnih razmer v zamejstvu. "Fašisti, sicer pod drugačno etiketo, spet prihajajo na dan. V Trstu je zmagala nazadnjaška desnica, odbornik za kulturo in predsednik odbora za Rižarno je postal znan fašistični pretepač, na oblast je pri-
ugotavlja prof. Škerkova. Po dolgih letih so dobili zaščitni zakon, v Špetru se obeta državna dvojezična šola in vrtec, v kratkem naj bi zaživela tudi Glasbena Matica, v Kanalski dolini pa se otroci uče slovenščine, skupaj se pojavljajo tudi posamezni kulturniki obeh narodov. "Le spoznavanje in medsebojno spoštovanje lahko ustvarita sožitje med narodi, česar si želi združena Evropa," je dejala prof. Mariza Škerk.
V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor Vasilij Mirk iz Prošeka - Kontovel pri Trstu, obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis iz Kranja, učenci kranjske glasbene šole ter recitatorka in povezovalka Eva Faganel.
• H. J., foto: G. Kavčič
JoreMl. septembra 2001_IZ GORENJSKIH OBČIN / JnfQ@g-glaS.Si_GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Priznanja ob prazniku v Vodicah   p°trnovi p°ti d°asfa|ta
Minuli konec tedna so bile v občini Vodice številne prireditve ob občinskem prazniku. V nedeljo zvečer pa je župan Anton Kokalj na osrednji slovesnosti podelil letošnja občinska priznanja.
Poljane, 11. septembra - Po  ranju ceste z druge strani naselja.
Vodice, 11. septembra - V občini Vodice so letos že šestič zapored s prireditvami proslavili občinski praznik. Po tradicionalnem kresovanju prejšnjo soboto pri cerkvi sv. Tilna in županovem sprejemu zaposlenih v zavodu osnovne šole ob začetku šolskega leta so bila prejšnji in še posebno ta konec tedna v občini različna športno rekreacijska srečanja.
Še posebej množična in zanimiva je bila v soboto povorka občanov oziroma kolesarjev po občini Vodice. Udeležilo se je je več kot 130 kolesarjev. Sklenili sojo zvečer na osrednji prireditvi s tradicionalnim športnim srečanjem županov in poslancev in veselico Pri šoli v Vodicah.
Osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo zvečer v kulturnem domu v Vodicah, ko je župan Anton Kokalj med koncertom Slovenskega okteta podelil letošnja občinska priznanja ob šestem praznovanju občinskega praznika.
Najvišje priznanje - častna občanka občine Vodice - je župan v nedeljo zvečer na slovesnosti Podelil sestri Maji Tisel za dolgoletno prizadevno delovanje na duhovnem, vzgojnem, izobraževalnem in kulturnem področju. V
samostan šolskih sester v Rep-njah je prišla 1977. leta. S sose-strami je vodila nešteto gospodinjskih tečajev, pomagala pri postavitvi Doma matere Margarete, poučevala klavir, vodila mladinski in moški zbor. Za njen lik vzgojiteljice z velikim srcem ji je občinski svet Vodice podelil naslov častne občanke.
Plaketo občine Vodice pa je občinski svet tokrat dodelil vodi-škim pritrkovalcem Janku Lužar-ju, Gregi Kimovcu, Janezu Ziher-lu in Jožetu Zdešarju za dosežke pri pritrkovanju. Da med številnimi slovenskimi pritrkovalskimi skupinami sodi vodiška v sam vrh tovrstnih umetnikov pa so potrdili tudi na slovesnosti v nedeljo zvečer s krajšim nastopom.
Županova priznanja pa so ob letošnjem prazniku dobili: Feliks
Sestra Maja Tisel, ka občine Vodice
častna občan-
Nahtigal za dolgoletno vsestransko sodelovanje na področju gasilstva, kulture in skrbi za sakral-
ne objekte; Florijan Erce za dolgoletno, vsestransko sodelovanje v gasilstvu, kulturi in lovstvu; Pečarstvo Fujan za zgledno in uspešno razvijanje pečarske obrti z več kot stoletno družinsko tradicijo; Pekarna Jagodic za zgledno in uspešno vodenje in ohranjanje tradicionalne družinske obrti; Marija Stare za desetletno požrtvovalno delo na karitativnem področju in Lea Petrin za marljivo izobraževanje in aktivno sodelovanje na glasbenem področju.
Slovesnosti, s katero so sklenili praznovanje minuli konec tedna, zadnja prireditev pa bo gorski kronometer na Rašico prihodnjo soboto, so se v kulturnem domu v Vodicah udeležili tudi gostje iz sosednjih občin in med njimi mengeški župan mag. Tomaž Ste-be, občinski svetniki, predstavniki društev in občani občine Vodi-
številnih zapletih, ogromnih količinah vloženih lastnih sredstev in dela, seveda pa tudi pomoči KS Poljane oziroma občine Gorenja vas - Poljane, so v Dobenski Ameriki le uspeli asfaltirati dovozno
Skupno so položili preko tisoč metrov asfalta, dela pa so bila vredna preko 20 milijonov tolarjev. Na otvoritvi ceste minulo soboto sta spregovorila župan Jože Bogataj in predsednik KS
ce.
pot z Dobja do naselja. Zaradi ekonomske zelo sprejemljive cene so primaknili še nekoliko več in asfaltirali še vse priključke do hiš, kar jim bo krajevna skupnost v prihodnjih letih povrnila z neko-A. Žalar  liko večjim deležem pri asfalti-
Poljane Izidor Mrak, poljanski županik Miro Bonča pa je blagoslovil cesto in novo naselje. Trak je prerezal Slabetov Martin, eden izmed prvorojencev v Dobenski Ameriki.
•S. Š.
Z občinskega sveta Šenčur
Dobri v angleščini
Kranj - "Začeti šolsko leto z uspehom je najlepše," je dejal direktor britanskega sveta v Sloveniji Steve Green devetim osnovnošolcem, ko jim je prejšnji teden v Kranju podelil mednarodne diplome angleške univerze Cambridge. Mladi Gorenjci Staša, Bojan, Matic, Urša, Anamarija, Nejc, Tomaž in Mihi, učenci od 3. do 6. razreda osnovne šole, so namreč maja letos po končanem izobraževanju v an-
Županu veriga in kolo
Šenčurski svetniki so župana Franca Kerna ob njegovem življenjskem jubileju razveselili z dvema dariloma: uradno so mu izročili slovesno župansko ovratnico, neuradno pa je za rojstni dan dobil kolo.
Šenčur, 11. septembra - Svetniki občine Šenčur so po kratkem poletnem premoru slišali, kaj je ta čas novega v občini: kanal Šenčur - Kranj je v zaključni fazi, naložba v cesto v Srednji vasi in regulacijo Olševnice v tem kraju poteka z manjšimi zapleti, povezanimi z odkupi zemljišč, na javni razpis za izvedbo največje občinske investicije, športne dvorane pri osnovni šoli, je dal 9 ponudnikov, pogodba bo podpisana še ta mesec.
gleškem jeziku v Jezikovni šoli Jan iz Kranja uspešno opravili mednarodni preizkus iz angleščine za otroke na začetni stopnji, ki jih Pripravlja priznana angleška univerza. Najbolj vztrajne v prihodnjih letih čakata še preizkusa na višjih težavnostnih stopnjah - movers in flvers, slednja stopnja pa že odgovarja cambriškemu izpitu (Key Eng-'ish Test) oziroma osnovni stopnji po specifikaciji Sveta Evrope. Šola ■fan se je kot edina na Gorenjskem na način povezala s cambriškim lzpitnim centrom, ki na mednarodni ravni preverja znanja iz različnih Predmetov. • S.Š., foto G.K.
Razen tega so svetniki predlagali tudi članico okrajne volilne komisije, in sicer domačinko Ju-dito Aljančič, svetnik Rajko Že-rovnik iz Vogelj pa jih je seznanil z vandalizmom v okolici podružnične šole v Voklem, ki je razburilo starše in krajane teh dveh vasi. A kratek dnevni res petkove občinske seje je bil bolj pretveza za slavnostni dogodek. Župan Franc Kern je namreč v tem tednu praznoval okrogli življenjski jubilej, za Filipom Veselom letos že drugi iz njihovega kroga. Ob tej priložnosti so županu izročili slovesno župansko ovratnico, ki jo bo župan nosil ob slovesnih priložnostih in je eden od občinskih simbolov. Sklep o izdelavi občinske insignije so sprejeli na julijski seji, nedvomno z namenom, da župana z njo ovesijo rav-
no ob njegovem 70. rojstnem dnevu.
Izročitev verige županu je bilo še v okviru uradnega dnevnega reda, neuradno pa so svetniki župana zatem presenetili s skupnim darilom, kolesom v občinskih barvah in z napisom 70 na ogrodju in izdelanim v domači občini. Za svetniki se je z voščili in darili zvrstilo še veliko drugih, Franc Kern pa je v dvorani krajevnega doma vsem pripravil veliko slavje.  • D. Z. Zlebir
Zagotoviti pogoje za devetletko
S položitvijo temeljnega kamna se ob Osnovni šoli Marije Vere tudi uradno začenja gradnja prizidka, ki po oceni zahtevala okoli 650 milijonov tolarjev.
Mlade naj zasvoji šport, ne škodljive razvade
V Zarici je bil v petek popoldne prvi občni zbor na novo ustanovljenega športnega društva Zarica. Branka Remica predlagali za Bloudkovo priznanje.
Kranj, 11. septembra - V krajevni skupnosti Orehek-Dru lovka sPort organizirano deluje že 28 let. Letos so športno društvo Zari-ta na novo registrirali. V Zarici razvijajo nogomet in tenis, na Orehku balinanje, pri šoli Orehek odbojko in v "novi" Drulovki košarko. Tu je bil v soboto tudi celodnevni košarkarski turnir, na katerem je za "posladek" svojo igro prikazala tudi prva ekipa kranjskega Triglava.
Kamnik, 11. septembra - Ob Osnovni šoli Marije Vere v Kamniku so v petek, 7. septembra, po daljšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci, položili temeljni kamen za prizidek, s katerim bodo v dveh letih na tej šoli končno omogočili enoizmenski pouk, še pomembneje pa je, da bodo s pridobitvijo dodatnih prostorov odpravili ovire za uvedbo devetletnega šolanja.
Že dobro uro pred položitvijo temeljnega kamna sta si po podpisu pogodbe za izvedbo prve faze gradnje v šolskih prostorih v roke segla Tone Smolnikar, žu-
Na petkovem prvem občnem
dn°*rU S0 izvo,ili novo vodstvo u«va, katerega predsednik je
Zvone Kuželj, ter sprejeli program dela in finančni načrt. Veliko so govorili predvsem o projektu Zarica 2000, ki ga postopno uresničujejo v športnem parku v Zarici. V prvi fazi so prenovili garderobe in sanitarije, dogradili klubske prostore, ogradili nogometno igrišče in park ob cesti, prenovili nogometno igrišče, trenutno pa urejajo še pomožno igrišče na nekdanjem odlagališču odpadkov. Za obnovo igrišča so sponzorji prispevali 16,5 milijona tolarjev.
Avtor projekta Zarica 2000 Vladimir Lah je z napredkom zadovoljen. V naslednjih dveh letih nameravajo v Zarici med drugim postaviti še čolnarno za rekreativno in tekmovalno veslanje, ob Savi urediti trimsko stezo, igrišče
za odbojko na mivki ter prostor za piknike, pod železnico pa parkirišče. Najbolj pa so seveda veseli novih mladih Članov in tesno sodelujejo z devetletko Orehek, ki želi postati športno usmerjena šola. Mlade naj zasvoji šport, ne škodljive razvade, pravi ravnateljica Ivka Sodnik.
Športni park Zarica pa zadnja leta postaja tudi družabno sreča-lišče krajanov Orehka in Drulov-ke. Ob letošnjem krajevnem prazniku, 20. avgustu, ki ga zaznamuje 60. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte v kraju, so razen vrste športnih tekmovanj in srečanj pobudo za družabno srečanje krajanov prevzeli prav člani športnega društva Zarica. Prvo srečanje prijateljev Zarice, kot so ga poimenovali, je bilo v petek. Sponzorstvo je prevzela krajevna skupnost, gostinsko ponudbo picerija Karantanija, dobitke za sre-čelov številna podjetja, izkupiček pa so namenili za nakup športne opreme oziroma pomoč mladim športnikom.
• H. Jelovčan
pan občine Kamnik, in Janez opreme.
zidek z devetimi učilnicami, kabineti, sanitarijami in komunikacijskimi prostori. Dodatnih 20 milijonov tolarjev bo morala občina primakniti še za nakup
Prostori morajo biti vseljivi do septembra 2003. leta. Nato bo sledila še ureditev šolske okolice z igriščem, ki bo terjala še dodat nih 123 milijonov tolarjev.
K skoraj 647 milijonov tolarjev vredni investiciji (nakup zemljišča ni vštet) bo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport primaknilo 80 milijonov tolarjev, kar je manj kot dvajset odstotkov, saj država občini ne priznava podražitev del zaradi inflacije. "Mnogi so nas v zadnjih treh letih pozivali, naj že začnemo z izgradnjo šolskega prizidka, vendar tega nismo storili, dokler nam šolsko in finančno ministrstvo nista dali potrebnega soglasja, saj bi sicer ostali tudi brez teh 80 milijonov tolarjev državnega deleža. Ostala sredstva bo zagotovil občinski proračun, kjer se bo letno namensko rezerviralo po 150 milijonov tolarjev. Kasneje bodo prišle na vrsto tudi druge šole, kakor je zapisano na prioritetni lestvici," je ob tej priložnosti pojasnil kamniški župan.
• S. Subic, foto: T. Doki
Zorman, direktor gradbenega podjetja Graditelj iz Kamnika, ki je izvajalec gradbenih del. S podpisom pogodbe se je podjetje Graditelj obvezalo, da bo prvo fazo izgradnje prizidka, ki bo stala 184 milijonov tolarjev, končalo do septembra prihodnje leto. Do tedaj naj bi zgradili pri-
Druga faza naj bi stekla julija prihodnje leto, ko bodo porušili stari del šole in dogradili nove prostore za potrebe prve triade s knjižnico in medioteko ter uredili kotlovnico na plin. Drugi del investicije naj bi po ocenah stal 237 milijonov tolarjev in dodatnih 37 milijonov za opremo.
I
pomisli
ZNOVA
novi
U HONDA
Upokojeni, a vseeno polni
življenja in vedrine
Na 11. srečanju upokojencev Gorenjske se je zbralo več tisoč predstavnikov starejše generacije. Prisluhnili so govornikom in še bolj uživali v pestrem sporedu.
Med visokimi gosti je sedela tudi Marija Jeram s sinom Petrom. Foto: G. Kavčič
Posavec, 11. septembra - Ne samo udeleženci srečanja, tudi organizatorji iz Društva upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno so dokazali, da je v njih polno življenjske energije. Na travniku pri Hramu svetega Jošta na Posavcu so minuli četrtek pripravili prireditev, ki bo mnogim ostala še dolgo v spominu. Zbranim je spregovoril tudi predsednik parlamenta Borut Pahor.
Gorenjske upokojence, ki so se kar s kolesi in peš, je pozdravil v četrtek pripeljali na Posavec z mešani pevski zbor Društva avtobusi in avti, ali pa so tja prišli  upokojencev Brezje - Mošnje -
f
Tržič, 11. septembra - Gasilska zveza Tržič je minulo soboto izvedla na Mlaki občinsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 32 ekip iz 9 društev. Prva mesta so zasedli: pri pionirjih Podljubelj in Leše, pri pionirkah Jelendol-Dolina, Leše in Brezje pri Tržiču, pri mladincih Lom, Leše in Kovor, pri mladinkah Leše in Kovor, pri članih A Leše I, Križe I in Leše II, pri članicah A Leše, pri članih B Bistrica pri Tržiču, Lom pod Stotžičem in Brezje pri Tržiču, pri članicah B Brezje pri Tržiču in Lom pod Storžičem. Prehodni pokal za najboljši rezultat je poveljnik Jelko Urbančnik predal PGD Bistrica, vsem pa sta predsednik GZ Tržič Pavel Hudobivnik in župan Pavel Rupar zaželela veliko uspeha na gorenjskem tekmovanju. Na sliki: vodje zmagovalnih članskih ekip s pokali. • S. Saje
Na Kokrici najboljši Mavčičani
Kokrica, 11. septembra - Na Ilovki je bilo v soboto 11. tekmovanje za memorial ustanovnih članov, na katero je prostovoljno gasilsko društvo Kokrica povabilo moške in ženske članske desetine. V hitri mokri vaji je med člani nastopilo petnajst ekip, med njimi tudi ekipi iz pobratenega društva Šmarje pri Jelšah, medtem ko je med članicami sodelovalo pet ekip. V obeh kategorijah so prvo mesto osvojile Mavčiče. Pri članih se je na drugo mesto uvrstila ekipa Šmarje pri Jelšah, na tretje Predoslje, med članicami pa na drugo mesto Bitnje in na tretje Žabnica. Prve tri ekipe so prejele tudi pokale. Največ smole so imeli člani društva Breg ob Savi, ki so tekmovali zadnji in bi zanesljivo zmagali, če bi s sposojeno motorno črpalko uspeli v cev privabiti potreben curek vode... • H. J.
Ljubno s himno društva. Njegova predsednica Marija Lambergar je zaželela dobrodošlico vrstnikom in gostom. Izrazila je veselje, da je med njimi tudi 103-letna Marija Jeram, po domače Šutar-jeva mama iz Mošenj. Njej so upokojenci iz Naklega izročili šopek z željo, da bi 12. novembra lepo praznovala 104. rojstni dan. Ženica, ki se je desetletje pred drugo svetovno vojno priselila iz Kopačnice v Poljanski dolini, je rodila dve hčerki in štiri sinove. Na srečanje upokojencev sta jo pospremila Meri in Peter.
Pokroviteljstvo nad 11. srečanjem upokojencev Gorenjske je prevzela občina Radovljica, zato je zbrane pozdravil župan Janko Sebastijan Stušek. Kot je ugotovil, imajo v njihovi občini veliko upokojencev. Z dejavnostmi dokazujejo, da so še vitalni. Uspešno združujejo pretekli svet in današnji čas, zato je treba ohranjati to popkovino življenja. Predsed-
Veterani obvladajo gasilske veščine
Zgornje Jezersko, 11. septembra - Starejši člani v gasilskih društvih niso odrinjeni v kot. Njihove bogate izkušnje so koristne za mlajše pri raznih dejavnostih, na pomoč pa lahko priskočijo tudi ob požaru. Zato se vsaj enkrat na teden udeležujejo vaj za vzdrževanje kondicije. Znanje in usposobljenost vsako leto preverjajo na tekmovanjih, kjer se borijo za čim boljše uvrstitve.
Veterani iz Gasilskih zvez Gorenjske so se 1. soboto septembra zbrali na Zgornjem Jezerskem, kjer je Gasilska zveza Kranj organizirala v sodelovanju z Regijskim svetom GZ Gorenjske in domačini letošnje srečanje s tekmovanjem. PGD Jezersko namreč letos praznuje 90 let dela, zato so kot eno od prireditev sprejeli veteransko srečanje. Na tekmovanje je prišlo 17 gorenjskih ekip, ki jih je sestavljalo po pet veteranov v starosti nad 63 let. Skupaj z rezervnimi tekmovalci seje tam zbralo prek 120 gasilcev. Tekmovali so v zbijanju tarče s staro ročno brizgalno in vajah raznoterosti. Precej ekip je naloge opravilo brez kazenskih točk, kar kaže na dobro znanje, je po tekmovanju ugotovil Vinko Gale, predsednik Gasilske zveze Kranj.
Prve tri ekipe so prejele pokale v trajno last. Vsem sodelujočim so poklonili lesene krožnike in priznanja. Zmagala je ekipa PGD Gozd Martuljek, drugi so bili veterani PGD Ljubno, tretji pa LIP Bled-Bohinj. • S. Saje
nik državnega zbora Borut Pahorje nato spregovoril o skupnih prizadevanjih v minulem desetletju za večjo blaginjo ljudi, ob čemer je poudaril pomen partnerstva med generacijami in razporeditve družbenih bremen. Dotaknil se je tudi reforme pokojninskega sistema, ki postopno znižuje obseg pravic. Kot je dejal, bo potrebno nenehno nadzorovati nivo socialne varnosti upokojencev in drugih skupin prebivalstva ter z razpoložljivimi ukrepi skrbeti za njihov obstoj. To skrb uveljavlja tudi državni zbor. Zadovoljstvo nad uspehom pokojninske reforme je izrekel predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je obenem pojasnil razloge za primanjkljaj v blagajni Pokojninskega zavoda. Tudi on je ocenil, da bo te težave moč preseči edino s povezavo med upokojenci in zaposlenimi.
Po modrih besedah še zabava
Organizatorji so poskrbeli, daje bilo srečanje kljub resnim besedam govornikov dokaj vedro. Povezovalec programa Robert Svetina z Jesenic je na oder povabil poleg domačih pevcev, ki jih vodi Mateja Praprotnik, še mešani pevski zbor DU Žiri pod vodstvom Ivana Rijavca. Petje sta z glasbo dopolnila harmonikar Matjaž Kokalj in citrar Dejan Praprotnik. Ker oboje ne gre brez plesa, seje publiki predstavila folklorna skupina DU Naklo. Njeni člani so tudi tokrat potrdili, da imajo upokojenci še veliko energije. Vsi drugi sojo lahko pozneje sprostili ob zvokih ansambla Fantje z vasi.
"Zelo zadovoljni smo, da je na srečanje prišlo toliko ljudi. Pri organizaciji so nam pomagali še drugi prebivalci, saj je večina od 515 članov društva starejših. Čeprav društvo deluje šele od leta 1989 - štiri leta pozneje seje dvema krajema pridružilo še Ljubno, se nismo ustrašili tako velike prireditve. Poskrbeli smo za ugodno gostinsko ponudbo in pripravili tudi srečelov s 500 dobitki. Upamo, da nihče ne bo odšel domov slabe volje," je povedal podpred-
la Malči Meglic iz Bistrice pri Tržiču, ki se je pred devetimi leti poslovila od sodelavcev v računskem centru Peko.
"Upokojenci se radi družimo in veselimo. Vsaj enkrat na leto se zberemo v večjem številu. Takrat se najdemo tudi z znanci in nekdanjimi sodelavci, kar je še posebej zanimivo," sta ugotovila Vilma in Drago Antolič iz Naklega; tudi ona je delala v trži-škem Peku, on pa v ljubljanski Metalki. "Pokojnine nimam, ker
Zbranim je zaželel dobrodošlico mešani pevski zbor DU Brezje Mošnje - Ljubno.
sednik DU Brezje - Mošnje -Ljubno Ciril Zupan, ki je bil eden od pobudnikov prireditve.
In kako so se na Posavcu počutili obiskovalci? "Prav prijetno se imamo tukaj! Pripeljala sem se v družbi 50 upokojencev iz Tržiča. Sedaj se pogovarjamo, popoldan pa bomo tudi malo zaplesali. Kadar le morem, se udeležim naših srečanj. Rada grem tudi na izlete in skupno kolesarjenje," je zaupa-
nisem bila v službi, moj mož Andrej pa jo je prislužil v jeseniški železarni. On je član DU Jesenice, zato greva skupaj na izlete ali srečanja upokojencev. Tokrat sva namenjena tudi na obisk k sinu, ki z družino živi na Posavcu," je dejala Zofija Klinar s Plavškega Rovta nad Jesenicami. Kot je moč sklepati po teh izjavah, res ni odšel nihče domov slabe volje.
• Stojan Saje
Na UKV valovih do vzhodne obale Španije
Radioamaterji Radio kluba Kranj sodijo v konico tovrstnih slovenskih klubov, kar so
vnovič dokazali prejšnji konec tedna na mednarodnem tekmovanju svetovne radioamaterske organizacije (IRU) tretjega regiona, ki je potekalo na UKV področju. Vzpostavili so 506 veljavnih zvez in si nabrali 175 tisoč točk, kar je bilo dovolj za uvrstitev med prvo peterico okoli stotnije klubov in posameznikov.
metrov, česar pa na zadnjem tekmovanju z Blegoša niso uspeli preseči. Vreme je bilo slabo, v zvezah je prasketalo, na UKV področju pa je treba imeti tako rekoč optično vidljivost, da lahko dosegaš dobre rezultate, nam je povedal eden od veteranov Radio kluba Kranj Mujo Alidžanovič.
Ali ni radioamaterstvo ob sodobnih komunikacijskih sredstvih že rahlo "mimo"? Matej Zavrl pravi, da ta dejavnost zaradi računalnikov in mobilne telefonije res izgublja privlačnost, ne pa tudi pomena. V primerih, ko so telefonske zveze preobremenjene, ko pride do prekinitve električnega toka, kadar so centrale poškodovane, lahko radioamaterji hitro vzpostavijo zvezo. V primerih vojne in elementarnih nesreč je njihovo znanje neprecenljivega pomena, zato predstavljajo tudi pomemben del v sistemu civilne zaščite. Zaradi tega njihovo prizadevanje deloma financira občina, deloma dobijo denar od zveze za tehnično kulturo, veliko pa vlagajo sami. Radioamaterji znajo precej aparatur izdelati sami, s svojim (družbeno koristnim) konjičkom imajo tudi precej stroškov in so v resnici pravi amaterji, saj jim to početje ne prinaša nobenih materialnih koristi. • D. Z. Žlebir
Matej Zavrl, Uroš Škrjanec, Janez Dobravec in Mujo Alidžanovič pred odhodom na tekmovanje.
Radio klub Kranj obstoji že 50 let, 22 let pa ima svojo postojanko na 1562 metrov visokem Blegošu (s koordinatami JN76BD). Radioamaterji vzpostavljajo govorne in telegrafske zveze s precej oddaljenimi točkami. Tako so Kranjčani najdaljšo zvezo, 1439 kilometrov dosegli z vzhodno obalo Španije, na severu so dosegli Dansko, na vzhodu Črno morje in na jugu Sicilijo. Z domačih central pa fantje dosegajo tudi osebne rekorde:
tako je denimo Uroš Škrjanc na UKV frekvenci "prišel" prav do Izraela. Ob izjemnih pogojih s "tropo" zvezami sežejo do Irske, z "esporadic" zvezami pa jim uspejo tudi podvigi do 3500 kilometrov. Rekord imajo Avstrijci s 4600 kilometrov dolgo zvezo. Tekmovalni dosežki se merijo tako, da se število vzpostavljenih zvez množi s kilometri posamezne zveze. Dosedanji klubski rekord je 583 zvez in 183 tisoč kilo-
Jorgk, 11. septembra 2001
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Sporazumevanje z državo
Vlada daje verskim skupnostim namensko gmotno podporo - prispevek delodajalca za socialno zavarovanje duhovnikov in redovnikov, ki jim je to edini poklic.
Republika Slovenija skuša na sodoben način urediti odnose med državo in verskimi skupnostmi. Tako je bilo leta 1999 s strani vlade in Slovenske škofovske konference podpisano soglasje o pravnem položaju rimskokatoliške cerkve v Republiki Sloveniji. Soglasje je osnova za pogajanja o Pravnem položaju RKC v Sloveniji med vlado in Svetim sedežem. Lani pa je vlada podpisala sporazum o pravnem položaju z evangeličansko cerkvijo augsbur-Ške veroizpovedi (AV). Za sklenitev sporazumov izražajo interes tudi druge verske skupnosti.
Republika Slovenija neposredno ne financira delovanja verskih skupnosti, vendar pa le-te lahko Pridobijo sredstva, ki jih država namenja vsem lastnikom kulturnih spomenikov za njihovo obnavljanje. Država daje verskim skupnostim namensko gmotno Podporo, prispevek delodajalca za socialno zavarovanje duhovnikov in redovnikov, ki jim je to edini Poklic. Simbolična sredstva namenja tudi za pomoč verskim skupnostim in jih razdeljuje po
načelu odprtosti in pomena projekta posamezne verske skupnosti za širšo družbo. Verske skupnosti lahko kot pravne osebe zasebnega prava konkurirajo tudi za druga sredstva iz državnega proračuna predvsem za izvedbo določenih programov na socialnem področju. Nekatere verske skupnosti imajo svoje dobrodelne organiza-
cije, ki pridobivajo sredstva enakopravno z drugimi humanitarnimi organizacijami.
Šola, mediji in vojska
V javnih šolah ni verskega pouka, pač pa se uvaja nekonfesio-nalni predmet Verstva in etika, ki je namenjen seznanjanju s pomembnejšimi svetovnimi verstvi. Kakšen bo ta pouk, bomo v Sloveniji še razpravljali, saj so stališča še vedno različna. Verske skupnosti lahko ustanavljajo zasebne vzgojne in varstvene ustanove in šole vseh stopenj. Država sofinancira dejavnost takšnih vrtcev in šol praviloma v višini 85 odstotkov stroškov programa v primerljivem javnem zavodu, če so ustanove verskih skupnosti organizirane skladno z zakonom in izvajajo javno veljavni program. Teološka fakulteta rimskokatoliške cerkve je članica univerze. Verske skupnosti so lahko izdajatelji javnih glasil. Kot pravne osebe lahko ustanavljajo druge pravne osebe, ki se ukvarjajo tudi z založništvom in knjigotr-
Svetniki in godovi
Janez Zlatousti
Jutri, 12. septembra, je god Maminega imena. Ta praznik so najprej uvedli v Španiji leta 1513. v zahvalo za zmago krščanske vojske pod poveljstvom poljskega kralja Jana Sobieskega nad Turki
12. septembra leta 1683 je tedanji papež Inocenc XI. zapovedal praznik za vso cerkev. Dolgo so &a obhajali v nedeljo po malem Šmarnu, papež Pij X. pa gaje prestavil na 12. september. Marija je grška in latinska oblika za hebrejsko Miriam. Ime Marija je najbolj razširjeno žensko ime v vseh deklah krščanskega sveta. Tudi na Slovenskem je to ime na prvem mestu. Leta 1980 naj bi bilo x Sloveniji kar 146.184 oseb s tem lrt*enom.
Pomemben svetnik je Janez Krizostom (Zlatousti), ki goduje
13. septembra. Bil je najslavnejši govornik vzhodne cerkve. Govorniško umetnost je mojstrsko obvladal ne le po bleščeči zunanji °°liki, temveč tudi po globoki Vsebini, za katero je iskal navdiha v Svetem pismu. Njegovi življe-nJepisci so zapisali, da so mu poslušalci včasih divje ploskali, veasih pa odhajali skrušeni do-m°v. Papež Pij X. ga je postavil
zavetnika cerkvenih govornikov. Rodil se je v mestu Antiohi-ja. Bil je odlično vzgojen in izob-Fj*en. Zvabili so ga v Carigrad, Kler je v govorih bičal napake
v°ra, zaradi česar si je nakopal sovraštvo cesarice Evdoksije in peksandrijskega patriarha Teofi-
a- Moral je v pregnanstvo v Ar-
menijo in nato še pod Kavkaz, kjer je umrl 14. septembra 407. Evdoksijin sin cesar Teodozij II. je ukazal prenos posmrtnih ostankov in pokop v carigrajski cerkvi Svetih apostolov in prosil za odpuščanje zaradi napak svojih staršev.
V petek, 14. septembra, bo praznik povišanje svetega križa. Sveti križ je najbolj čaščena podoba med vsemi svetimi podobami. Verni ljudje vsak dan in vsako pomembno opravilo začenjajo z znamenjem križa.
V soboto, 15. septembra, praznuje žalostna Mati božja ali Marija sedem žalosti. Ta praznik ima osnovo v napovedi starčka Simeona, ki je v templju vzel v naročje 8 dni starega Jezusa in mu napovedal, da bo njegovo dušo presunil meč. Meč pomeni trpljenje, bolečino in žalost. Žalostna Mati božja ali Marija sedem žalosti je zato pogosto upodobljena s sedmimi meči v srcu. Žalosti so Simeonova prerokba, beg Marije v Egipt pred Herodom, ostanek 12-letnega Jezusa v Templju v Jeruzalemu, Marijino srečanje s križanim sinom, njegovo križanje, snemanje mrtvega Jezusa s križa in njegovo polaganje v grob. Najbolj znana upodobitev je Pieta (Sočutna): Marija drži v naročju mrtvega Jezusa in ga objokuje. Na dan godujejo ženske z imenom Dolores (špansko Maria des los Dolores - Marija žalosti). Skrajšane oblike sta Lola in Lolita.
V nedeljo bo godovala Ljudmila, češka kneginja. V Sloveniji je to ime zelo razširjeno. Razen Ljudmil srečujemo še Milke, Milice, Mile in Milojke. V ponedeljek bo praznoval svetnik Robert Bellarmin (njegov katekizem je bil leta 1725 preveden v slovenščino), v torek, 18. septembra, pa redovnik Jožef Kupertinski. Za zavetnika so ga izbrali abstinenti in vesoljci. • J.K.
štvom. Na nacionalni televiziji deluje uredništvo verskega programa. Verske skupnosti imajo v svetu nacionalne televizije zagotovljeno eno mesto.
Pomembno področje javnega delovanja verskih skupnosti je pa-storizacija v oboroženih silah, zaporih in bolnišnicah. Slovenska vojska še nima popolnoma urejene duhovne oskrbe oziroma kuratske službe. Dogovori o njeni organizaciji in delovanju že potekajo. Vojaški obveznik se lahko udeležuje verskih obredov v prostem času, ko dolžnost ne zahteva navzočnosti v enoti. V dogovoru z verskimi skupnostmi so vsem vojaškim obveznikom, ki to želijo, omogočeni pogovori oziroma predavanja z versko vsebino. Predstavniki verskih skupnosti lahko vstopajo v območje in prostore vojaških poslopij po pravilih, ki
sicer veljajo za civilne osebe. Vnašanje verskega tiska in literature v vojaške objekte ni omejeno. Državljani, ki delo duhovnika ali redovnika v verskih skupnostih opravljajo poklicno, se ne razporejajo na obrambne dolžnosti. Tudi v organizacijah ali zavodih verskih skupnosti je mogoče civilno služenje vojaškega roka. Dolžina opravljanja nadomestne civilne službe je izenačena s služenjem vojaškega roka in traja sedem mesecev.
Predstavniki verskih skupnosti redno obiskujejo zapore. Pogostost njihovih obiskov je odvisna od vrste zavoda in želja zapornikov oziroma pripornikov. Ob večjih verskih praznikih ali posebnih priložnostih v zaporih pripravijo bogoslužje. Pravica do dejavnega verskega življenja je zagotovljena tudi v bolnišnicah, ki v skladu s
svojimi prostorskimi možnostmi pripravijo prostor za bogoslužje oziroma prostor za pogovor duhovnika in bolnika.
Uradna je državna poroka
Zakonske zveze, sklenjene v verskih skupnostih, nimajo civilnopravne veh'ave. To veljavo ima le zveza, sklenjena pred pristojnim državnim organom. Zakon o praznikih in dela prostih dneh določa 15 praznikov in dela prostih dni. Med dela proste dneve sodijo katoliški prazniki velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje in božič in protestantski dan reformacije.
Po naši zakonodaji lahko pripadniki verskih skupnosti, katerih pomemben praznik ni po zakonu dela prost dan, koristijo svoj redni letni dopust.
• J. Ko.šnjek
Obnovljeni biseri cerkve
v Crngrobu
V crngrobski cerkvi Marijinega oznanenja so v soboto slovesno zaključili restavriranje dveh dragocenih slik in
sanacijo dela fresk v eni najlepših gotskih cerkva v Sloveniji.
Irena obkroži - GORENJSKI GLAS nagradi
ste SAMI SEBE prepoznali v enem od (nagradnih!) krogcev nafo-JttfS© Vas čaka suPer naSrada: GIASOV IZLET po izbiri fy**RKOll do 31. januarja 2003 tistemu, ki se prepozna v krogcu.
malenkost
lH ------... morate storiti za to: do vključno naslednjega TORKA,
04/2mtembm' P°kličite uredništvo GORENJSKEGA GLASA, telefi Pol   \f2'00> fcj Vam je na razpolago neprekinjeno 24 ur dnevno, t e8 Vaših podatkov povejte tudi, kdaj in kje smo Vas fotografirali
vn ter
Crngrob, 11. septembra - "Že
v 13. stoletju je v vasi, ki je imela tedaj le štiri grunte, stala nizka in majhna romarska cerkev. Postala je vse bolj priljubljena in poznana romarska pot, kar je povzročilo njene številne širitve in dozidave. V 17. stoletju so dozidali še več kot 60 metrov visok zvonik. Znamenitosti te cerkve pa so številne čudovite freske in slike, zlat baročni oltar, ki velja za največjega v Sloveniji, ter prekrasni stranski oltarji s svojimi kipi in podobami," je dejal na začetku sobotne slovesnosti, katere del je bil tudi simpozij o restavriranju slik in sondiranju fresk v Crngrobu sta-rološki župnik in rektor crn-grobskega svetišča dr. Alojz Snoj. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri obnovi slik in fresk: prof. dr. Emilijanu Cevcu, častnemu članu Muzejskega društva Škofja Loka, za dragocene nasvete, predsednikoma Muzejskega društva Škofja Loka dr. Francu Štuklu  in  Pavlu Florjančiču, prejšnjemu župniku v Stari Loki msgr. Andreju Glavanu, županu Škofje Loke Igorju Drakslerju, ki je finančno pomagala pri obnovi slik in fresk, oddelku za restavra-torstvo Akademije likovnih umetnosti in njenemu vodju dr. Francu Kokalju, specialistu za sondiranje in odkrivanje fresk Matjažu Vilar-ju, ter ministrstvu za kulturo in Upravi za kulturno dediščino. V primeru Crngroba je šlo za odlično sodelovanje med temu ustanovami, je dejal podžupan občine Škofja Loka Stane Rupnik, in
želel, da bi bilo tako tudi v prihodnje, saj je v cerkvi, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji, še veliko za obnoviti in rešiti propada. Pavel Florjančič, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, pa je opozpril na vlogo dr. Janeza Veiderja, po rodi Tirolca, župnika v Stari Loki, za katerega je bila cerkev v Crngrobu "največja ljubica". Menil je, da je simpozij lahko tudi njemu v čast.
Dr. Franc Kokalj in prof. dr. Emilijan Cevc sta posebej predstavila pomen dveh restavriranih slik: Marijino oznanenje, ki jo je naslikal znani slovenski slikar Leopold Layer in velja za njegovo boljše delo, in Brezmadežna, katere avtor ni znan, naslikana pa je po risbi genovskega slikarja Bernarda Castelana, naslikana pa naj bi bila okrog leta 1615. Podobno
sliko so našli v Kapucinskem samostanu. Morda ju je naslikal kateri od škofjeloških slikarjev. Obe sliki, še posebej pa Brezmadežna, sta bili zelo poškodovani, Layer-jev izdelek pa je bil premazan s
firnežem. Sedaj, ko sta sliki obnovljeni, bo treba najti zanju v cerkvi, ki je bila prvič omenjena leta 1273, primerno mesto. To bo še povečalo zgodovinsko in kulturno vrednost cerkve v Crngrobu, ki jo je dr. Emilijan Cevc postavil ob bok Ptujski gori, kranjski cerkvi in Marijini kapelici v Celju. Obnovljeni sliki je v soboto, po simpoziju, blagoslovil generalni vikar msgr. Božo Metelko.
V Crngrobu so tudi začeli odkrivati in obnavljati freske. Strokovnjaki so sondažami ugotovili, da so na večini sten, na stropu pa so že vidne in obnovljene. Obnova fresk je po mnenju župnika dr. Alojza Snoja ena od prihodnjih nalog, med katere sodi tudi obnova Laverjevega Križeve-ga pota, ureditev zunanje in notranje razsvetljave cerkve ter obnova zakristije in zvonika.
• J. Ko.šnjek
Tradicionalno pester program CKD
Ples, glasba, slikanje, oblikovanje, igra...
Kranj - Podobno kot v preteklih letih, so v Centru kulturnih dejavnosti, ki deluje v okviru ZKO in SLKD, območna izpostava Kranj, tudi letos pripravili bogat program tečajev in delavnic za otroke in odrasle. V programu smo zabeležili kar 36 različnih vsebin s področja likovne, plesne gledališke, lutkovne in glasbene dejavnosti.
Takole pisani so bili lani otroci na delavnici dekorativnega oblikovanja.
Obrazi Himalaje v galeriji Trg
Bled - Petkovo odprtje dveh razstav v Galeriji Trg na Bledu je bilo namenjeno alpinistu Antonu Škarji, ki se predstavlja s fotografijami Himalaje, in Damjani Aupič, ki je na ogled postavila slike brušene na steklo.
Razstava fotografij znanega slovenskega alpinista, avtorja knjig in fotografa Toneta Škarje je ubrana na temo, ki jo avtor pozna, lahko bi rekli do obisti. Fotografije je posnel na številnih alpinističnih odpravah in izvidnicah v Himalaji. Najstarejša je stara 36 let, najmlajše datirajo v lansko leto. "Na tej razstavi predstavljam tisto, kar je značilno za Himalajo, lahko bi dejal, da poskušam prikazati dušo te prelepe pokrajine z najvišjimi vrhovi na svetu," razmišlja Škarja in dodaja, da se fotografije na eni strani predstavljajo mehkobo pokrajine in ljudi (čudovite gore, obdelane zelene terase, mlada dekleta...) in na drugi ostrino pokrajine (plaz, vihar, podivjana reka...), ki nas opozarja na našo minljivost. Ob odprtju razstave se je predstavil tudi s svojimi spomini zbranimi v knjigah Stena mojega življenja, Kangbačen, Jalung Kang in Everest.
Damjana Aupič s Hrušice, tudi članica Dolika, je na ogled predstavila umetniške slike, brušene na steklo, kozarce, vaze in druge umetniške predmete, ki jih je ustvarila v zadnjem času. Kot je povedala, so njena pogosta motivika živali, in rože, lovski motivi in tudi portreti. Odprtje obeh razstav in prijeten pogovor z obema avtorjema, ki ga je vodila direktorica galerije Marija Piber, je z igranjem na citre popestril Prime Aleksander. • Igor K., foto: Tina Doki
Likovno šolo, ki temelji na večletni tradiciji in pedagoškem vodstvu akademskega slikarja Zmaga Puharja bo letos razdeljena na likovne delavnice za otroke in študijsko risanje.
Za modno oblikovanje in kostu-mografijo je že nekaj let zadolžena Irena Pajkič, ki vas bo popeljala v svet krojenja, šivanja in načrtovanja kolekcije. V delavnici dekorativnega oblikovanja bo nastajal izviren nakit, okraski, posli-kavali bodo svilene rute, porcelan, steklo..., mladi konstruktorji bodo obdelovali les, kovine, plastiko... Medtem ko bo v keramičnih delavnicah glavno vlogo imela glina, pa bodo v stripovski delavnici, ki jo bo vodil priznani stripovski avtor Zoran Smiljanič, pa bodo na svoj račun prišli ustvarjalci risanih zgodb.
V CKD so zelo aktivne tudi mentorice različnih zvrsti plesa.
Mateja, Klavdija, Karmen in Vita, vse plesne mentorice in koreogra-finje se z otroškimi in mladinskimi skupinami predstavljajo na različnih srečanjih in tekmovanjih, tokrat pa bodo skupaj še z drugimi voditeljicami delavnic učile sodobni ples, jazz, hip-hop, jazz balet, klasični balet... Višek bo tudi letos plesni projekt Alter Ego. Plesna šola CKD se bo s "Plesom v mestu" predstavila tudi 21. septembra ob 18. uri na Glavnem trgu v Kranju. Gledališko šolo bo vodila diplomirana igralka Vanja Slapar, ki bo letošnje šolsko leto posvetila delu z začetniki.
Z že uigrano skupino mladih igralcev pa bodo postavili predstavo Navadni čudež in jo tudi uprizorili na pravem gledališkem odru. Lutkovno delavnico bosta vodila Ksenija Ponikvar, ki bo delala z najmlajšimi, Andreja Stare pa s
Loško pogorje Dragice Čadež
Škofja Loka - V četrtek, 6. septembra, so v galeriji Ivana Groharja otvorili razstavo akademske kiparke Dragice Čadež. Avtorica se predstavlja s svojo najnovejšo serijo kipov iz Loškega ciklusa.
Najnovejša razstava Dragice Čadež, ki že dalj časa živi in dela v Ljubljani, je predstavitev loškega hribovja, kakor ga je opaziti s Škofjeloškega gradu. Avtorica je tako napravila več kipov iz lesa, pobarvanih z zlato barvo, ki predstavljajo grebene gora in hribov. Skupne strukture mehkega lesa, katerega naravna sestava pronica skozi zlato barvo, in trikotno zasnovanih grebenov, ki imajo svoj prostor in volumen, dajejo vtis tako strmih kot mehkih oblik pogorij in gora, ki pa v
svoji strukturi vseeno ponazarjajo trdnost in jedrnatost gora. Mogočnost posameznih hribov in kontinuiranost mehkih zaobljenih pogorij, ki se vijejo pod prostranim in neskončnim nebom, deluje na videz izredno preprosto, vendar je v njih zajeta precizna natančnost tako v napetosti konstrukcije, kot tudi v mehkobi obdelanega lesa, kipi pa bi še posebej zaživeli v naravnem okolju, bodisi na travi ali pesku. Najnovejši ciklus je samo nadaljevanje in nadgrajevanje podobne teme, s katero se je avtorica ukvarjala že v preteklosti, na primer v instalaciji V čast drevesu iz leta 1999 in Tivolskem igralu iz leta 2000. Razstava bo na ogled do 7. oktobra. • Katja Dolenc
Nov roj Čebelic
Ljumjana - Mladinska knjiga je v sredo, 5. septembra, v Konzorciju predstavila 49. letnik Čebelic. Kot je povedal urednik Andrej lic, so Čebelice ena najstarejših knjižnih zbirk pri nas. V njej je izšlo že skoraj 400 naslovov v več kot šest milijonov izvodih. Lani so se odločili za oblikovno spremembo, povečali so format in prešli na trdo vezavo, s tem pa so Čebelice postale prave knjige.
V letošnjem letniku so izšle štiri knjižice. Zvezdana Majhen je sedem pesmi zbrala pod naslovom Kam kaka sonce. Ilc jih je označil kot preproste, a zato nič manj simpatične in duhovite pesmice, ki jih lepo dopolnjujejo ilustracije Ane Košir. Andrej Rozman Roza je svojo pravljico Balon velikan, ki jo je ilustriral Matjaž Schmidt, opisal z besedami: "Postavljena je v urbano mestno okolje, v urban svet, hkrati pa je še vseeno pravljica. Osnova zgodbe so sanje otrok, kijih reklame vsakič znova vržejo na finto z vrečko presenečenja. Vsakič pričakujejo presenečenje. Ker je to pravljica, se presenečenje res zgodi." Pravljico Prodajamo za gumbe Vide Brest in ilustracije Marjance Jemec Božič so otroci že vzeli za svojo, saj je letošnja izdaja ponatis. Prav tako je ponatis doživela koroška narodna v priredbi Kristine Brenkove Hvaležni medved, nove so le ilustracije Jelke Godec Schmidt.
Izbrane ilustracije vseh štirih ustvarjalcev bodo ves september na ogled v galeriji Sončnica v Ljubljani. • Mateja Tušek
s tistimi, ki imajo že nekaj lutkarskega znanja.
Najmlajši bodo uživali v delavnici "Igrajmo se glasbo", ko bodo spoznavali tudi orffove inštrumente, vodila pa jo bo Mateja Soklič, kitaristi, tako mlajši kot starejši pa bodo na svoj račun prišli pri mentorju Ladu Likarju. Delavnice za odrasle so že nekaj let skrb, ki ji v CKD posvečajo posebno pozornost. Živeti zadovoljno, kreativno tudi, ko nismo več rosno mladi. Letos bodo odrasli tako lahko izbirali med delavnicami študijskega risanja, oblikovanja, keramike, fotografije in
igranja kitare. Vpis v vse programe se je že začel, potekal pa bo do konca meseca v tajništvu ZKO na Sejmišču 4. Informativni dan, ko se bodo na isti lokaciji predstavili mentorji posameznih delavnic pa bo v soboto, 22. septembra, med 10. in 12. uro. Vsi, ki ste v prejšnjih letih vaše najmlajše ob sobotah vozili na otroške matineje v Prešernovo gledališče, boste na svoj račun prišli tudi letos, abonma, ki ga lahko kupite te v septembru prav-tako v tajništvu ZKO, pa bo obsegal kar 26 predstav.
• Igor K.
Zlate, klasik brez poZlate
Slikarja Cveto Zlate in Zmago Puhar ter umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj šajn.
Kranj - V četrtek smo na enomesečno pot v Mali galeriji, sicer galeriji Likovnega društva Kranj, pospremili razstavo akademskega slikarja Cveta Zlateta. Slikar, ki se po dolgem času zopet predstavlja v Kranju, tudi tokrat ostaja zvest slikarski klasiki, oljni barvi, čopiču in slikarskemu platnu. Figuralika, ki je njegova likovna spremljevalka že iz akademije je tudi tokrat temeljni motiv njegovih platen, na tej razstavi predvsem večjih formatov. Kot je v besedni igri zapisala umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, je Cveto slikar brez po(Zlate), slika počasi, premišljeno, njegove kompozicije pa so pretehtane, poteze odločne in suverene. Njegova likovna govorica je direktna, brez olepšav, včasih celo boleča za tistega, ki se ga dotakne. Njegove likovne zgodbe, sad senzibilnega dela, so tako zrcalni odsev ljudi, dogodkov, časa in prostora, v katerem živi. Razstava bo na ogled do 26. septembra.
• I.K., foto: Gorazd Kavčič
Jesenske "moderne" serenade v Kosovi graščini
Jesenice - Združenje glasbene mladine Jesenice z ostalimi podob* nimi društvi tudi letos organizira tradicionalne Jesenske serenade. Organizatorji prireditve, v katero je vključenih šest slovenskih mest, so letošnji program nekoliko spremenili, saj ne ponuja običajnih serenad.
V interesu, da napravijo spremembo v programu in da privabijo tudi mlajšo publiko k poslušanju glasbe, se je Združenje glasbene mladine Slovenije odločilo, da na letošnjih koncertih ponudi drugačno glasbo in koncertno vzdušje. Tudi letos bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki, ki bodo s svojim programom popestrili tako jesenske večere kot tudi koncertno ponudbo na gorenjskem. Že danes, v torek, 11. septembra, bo ob 20.00 uri nastopil Slovenski tolkalni projekt STOP s temperamentno afriško in kubansko glasbo. Nadvse zanimiv koncert bo tokrat v kinu Železar, medtem ko se bodo ostali zvrstili v Kosovi graščini. V petek, 14. septembra, bo na jazz koncertu improvizacij Odkrito nastopil Tadej Tomšič s tenor saksofonom, v torek, 18. septembra, bo Enzo Fabiani kvartet s priredbami musicalov zaigral glasbo devetdesetih let, za
zaključek, ki bo v petek, 21. septembra, pa bosta baritonist Matjaž Robavs in citrar Tomaž Plahutnik zaigrala Vse najlepše rožice slovenske narodne glasbe. Vsi koncerti se bodo začeli ob 20.00 uri, cena posamezne vstopnice pa 700,00 sit.
• Katja Dolenc
Območno video srečanje
Kranj - Jutri v sredo, 12. septembra, ob 19. uri, bo v prostorih Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, območna izpostava Kranj, na Sejmišču 4, videopro-jekcija filmov, ki so prispeli na natečaj za "Območno video srečanje 2001". Predstavljenih bo okrog 30 krajših video filmov, ki jih je prispevalo 10 avtorjev, filme pa bo ocenil režiser Božo Grlj. • I.K.
PREJELI SMO
Odgovor g. Jožetu Kocijanu iz Leš
Spoštovani g. Kocijan, pred dvajsetimi leti bi mogoče na vaša vprašanja odgovoril tako, da bi bilo všeč Vam, ker mi pa pač mnoga dejstva iz NOV takrat še niso bila znana. Danes vemo vsi tisti Slovenci, ki to seveda želimo vedeti in priznati, da moramo čas okupacije in s tem povezano tako imenovano NOV popolnoma drugače ovrednotiti. Odgovor na prvo vprašanje ni enostaven, ker je na voljo več morebitnih scenarijev za to obdobje. In uganka je, če bi po katerem drugačnem scenariju, kot po tem znanem, Slovenija dosegla svojo samostojnost. To pa iz preprostega razloga, ker Po znanih zgodovinskih dejstvih, je bil čas okupacije od jugoslovanske komunistične partije pod vplivom sovjetske partije, spretno izrabljen za komunistično revolucijo in uvedbo komunistične oblasti po porazu fašističnih in nacističnih okupatorjev.
Vzgon, ki ga je komunizem v Evropi dobil ob zmagi nad naci-faŠističnimi silami in katerega je opremljala seveda tudi nepojmljiva, propaganda, je kmalu splahnel in na dan so začeli prihajati vedno bolj drastični problemi komunističnega   sistema. Predvsem gospodarska neučinkovitost. Tako 5o se vse evropske države s komunističnim sistemom leta 1990 znašle tam, kot je bila leta 1945 vsa Evropa: na ruševinah svoje Preteklosti. Podrobnosti o nastavnu samostojne države Slovenije so vsem znane, zato jih tukaj ne bi Ponavljal. Poudaril bi le, da je bil osnovni pogoj za to propad komunističnega sistema v obliki gospodarskega fiaska in neukrotljiva trma srbske centralistične politike, ki je pospeševala razkroj jugoslovanske skupnosti. Zato bi bilo, po mojem, napačno gledati na nastanek slovenske države v letu 1990 kot na dosego nekega dolgoročnega cilja slovenske politike. Slovenska država je bila Ust\utrjeh~h spontano iz politične in gospodarske nuje v trenutku, ko so bile komunistične sile v deželi toliko oslabljene, da tega, kljub masivnemu nasprotovanju, niso mogle več preprečiti.
Zato bi bilo napačno trditi, da ima za samostojno Slovenijo direktne zasluge NOV. Ravno nasprotno, komunistično vodstvo je nacionalne občutke preusmerjalo v jugoslovanski patriotizem, kar U razvidno ravno iz člankov in govorov Borisa Kidriča. Za printer tukaj citiram iz njegovega Članka v Ljudski pravici 23. in 24. Januarja 1946 "O NEKATERIH
Nevarnih sektaških napakah".- .Razkrinkovali smo in nenehno, neusmiljeno razkrinku-J€mo šovinizem kot poskus proti-Ijudske in protidržavne, hkrati na-r°dnoizdajalske reakcije, ki bi rada nacionalna čustva naših narodov preusmerila iz patriotizma Jugoslovanskega delovnega ljud-
stva nazaj v bankrotirani meščanski nacionalizem rahljala in razbijala bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, slabila moč FLRJ in vzbujala separatizem. "
Na drugo vprašanje je odgovor lažji. Takoj v začetku moram poudariti, da mnenje zaveznikov o potezah KPJ v NOV ne smemo jemati kot neko merilo o pravilnosti ali legitimnosti ravnanja Tita in njegovega kadra. Zaveznike je interesiralo samo to, koliko svojih vojakov lahko prihranijo na račun Jugoslovanov. To najboljše ilustrira sestanek vodje zavezniške misije pri vrhovnem štabu NOV s Churchillomv Kairu, kjer mu je poročal o stanju v Jugoslaviji. Vodja misije je Churchilla opozoril, da se Tito sicer res bori proti okupatorju, ampak v prvi vrsti zasleduje uvedbo komunistične oblasti v Jugoslaviji po padcu fašizma. Na vprašanje Churchilla, če je on Anglež ali Jugoslovan, je vodja misije odgovoril, da je seveda Anglež- Na to mu je Churchill zabrusil: "Potem se brigajte za angleške interese in ne jugoslovanske." Tudi Churchillo-vo pismo 11. marca 1945 Edenu je dovolj zgovorno: "Menim, da je treba sedaj podpirati Italijo proti Titu. Tita lahko pustimo kuhati v njegovi balkanski godlji, ki je grenka... Moja naklonjenost do Jugoslavije je ugasnila." (Dr. Dušan Biber:  "Tito-Churchill, Strogo zaupno", Arhiv Jugoslavije, Beograd).
II. zasedanje AVNOJ-a ni bilo samo izvedeno v izrednih razmerah, ampak izpeljano tudi pod taktirko KPJ. Iz tega izhaja, da so bili na zasedanju postavljeni temelji za komunistično ureditev drŽave po vojni. To ne omilijo niti pozitivni sklepi kot npr. priključitev Primorske Sloveniji. Sklepi AVNOJ-a bi lahko vsebovali način borbe do osvoboditve in postopek za uvedbo demokratične družbe, s pluralno politično ureditvijo po vojni. V tistem trenutku, ko bi bila izvoljena demokratična vlada, bi postali AVNOJ-ski sklepi neveljavni, oz. bi jih moral na novo pretresti in potrditi demokratično izvoljeni parlament. Ker se to ni zgodilo, saj so bili po izgonu tujega okupatorja na oblasti države isti ljudje, ki so krojili II. zasedanje AVNOJ-a. Zato sklepi AVNOJ-a za nas ne morejo biti veljavni. Pri tretjem vprašanu ni tako važno, če so se predniki uprli okupatorju ali ne. Fašizem in nacizem sta bila obsojena na poraz brez našega prispevka. Zanimivejše vprašanje bi bilo, kje bi bili mi vsi danes, če se v upor ne bi vmešala KPJ in izrabila le-tega za izvedbo komunistične revolucije. Ker, če ne bi bilo tega zadnjega, bi mi startali v demokracijo že leta 1945, z manj žrtvami in danes ne bi imeli tranzicije zaradi razbitja celotne, v teku naše zgodovine zraščene civilne družbe, temveč bi bili že gotovo nekaj let člani EU z istim življenjskim standardom, kot ga imajo severne in
zahodne sosede in ne bi trošili denarja za izkopavanje okostij v Slovenski Bistrici in drugod. S spoštovanjem!
Franci Kindlhofer, Zasip
Koliko križev in koglov še v Karavnakah?
Zgodovina slovenske države in našega naroda je nemalokrat povezana tudi z zgodovino slovenskega planinstva, z bojem znamenitih slovenskih gornikov, ki so v takratnih težkih razmerah morali v svoji lastni državi dokazovati tujcem, do kod in kje segajo slovenske gore in do kod in kje segajo tudi vse pravice (tudi uporaba slovenskega jezika) povezane s tem. Jakob Aljaž je moral celo odkupiti vrh našega simbola Triglava, da ga je ohranil pred tujci, da ne omenjam najbolj znamenitih Slovencev kot npr. Prešerna ter Vodnika, katerih literarna dela so mnogokrat povezana tudi z gorami, kot simbolom slovenskega upora pred tujimi vplivi in trdnosti ter ponosom slovenskega naroda.
"... Kako se v strup prebra-ča...," bi rekel danes Prešeren, če bi hodil tod okoli, okoli naših hribov, v okolici Rateč, Kranjske Gore in Martuljka. Kaj bi si danes mislil o njegovih, današnjih sinovih slovenskega naroda, ki na svojem lastnem ozemlju dovoljujejo javno uporabo tujega jezika in to tistega, proti katerega rabi na Slovenskem se je on sam najbolj boril. In to komaj deset let po tistem, ko so bili izpolnjeni tudi njegovi snovi. Ko smo Slovenci končno postali "lastniki" svoje lastne države, z njo pa tudi občani z novimi občinami, upravljale! posameznih območij znotraj nje. Kako skrbimo zato ali kako upravljamo Z našim, tu pri nas v Kranjski Gori, nazorno kažeta vsaj dva izjemno zanimiva primera. Oba namreč kažeta na brezbrižnost rabe slovenskega jezika v planinstvu in pohodništvu, kot eni izmed poglavitnih turističnih ponudb Kr. Gore v času letne, zadnje čase pa tudi zimske turistične ponudbe, nenazadnje pa tudi na (ne) spoštovanje državnega ozemlja z avstrijske strani.
Ob poteh, ki vodijo iz vasi Rateče proti Tromeji, mestu, in mu za+dnjih dvajset let posvečamo še posebno pozornost, zaradi srečanj na Tromeji in tudi zaradi simbola miru (Tromeja je namreč gora miru) že nekaj časa stojijo usmerjevalne table, ki pohodnike ob naših poteh usmerjajo na tur-stično zanimive kraje avstrijskega dela Tromeje in Peči. Tako npr. lahko tudi s slovenske strani prideš na Dreilendreck po Wande-rungvveg do znamenite Bergstati-one. Postavljalcu, upam vsaj, da z avstrijskega, če že ni pomislil, a je to skrajno nesramno in prepovedano, bi mogoče moralo pasti v glavo vsaj to, da se tukaj govori in uporablja slovenski jezik. Bojim pa se, da tudi pri nas nekomu ni povsem jasno, do kod je državna
meja, saj dvomim, da bi si nekdo iz Avstrije brez soglasja vsaj nekoga z naše strani, če že ne upravljala poti, ki pa se ve, kdo je dovolil postaviti take označbe. Občina pa, vsaj do sedaj, nič.
Kaj nič, še celo to se dogaja, da uradno prisostvuje svečani avstrijski uradni prireditvi ob postavitvi in posvetitvi križa na gori, katere vrh je točno na meji med Avstrijo in Slovenijo. Zgodilo se je dne 23. 6. 2001 v Karavankah na gori Kresiše med Belco in Gozd Martuljkom. Avstrijski planinski zanesenjaki pod okriljem Športnega alpskega društva iz Finken-steina (podatek sem dobil na Občini Kranjska Gora) so se namreč namenili, da poleg kopice križev, ko so jih že prej postavili prav tako na mejnih in obmejnih vrhovih Trupejevega Poldna (Techap-tinger Mittagskogel), Maleškega Poldna (Mallesteiger Mittagskogel) in Kepe (Mitagskogel), postavijo še četrtega na K resiš u. Skoraj 3 m visok križ so postavili v cca 3 m širokem pasu, med državno mejno črto ob mejnem kamnu št. 26/334 in robom vrha, ki se na avstrijski strani prevesi v prepad. Dva sidra za njegovo pritrditev sta tako vbetonirana na slovenski strani, prav tako pa tudi drog, na katerem je pričvrščena skrinjica z vpisno knjigo. V to, kakšna dovoljenja so morali pridobiti za to, se ne bom spuščal, saj verjamem, da so jih morali pridobiti, ker bi v nasprotnem primeru šlo za hujši mejni incident. Ko sva s kolegom po enem mesecu od uradne posvetitve obiskala vrh Kresiša, sva se zgrozila nad novim, avstrijskim imenom, napisanim z velikimi črkami na tabli pritrjeni na križu, "SCHWARZ-KOGEL 1842 m" in pod njim v slovenskem jeziku, z malimi črkami "Črni vrh"; torej tudi v slovenščini nepravilno ime za ta vrh. V skrinjici z vpisno knjigo pa je bil nameščen žig, na katerem pa je   le   še   ime "1NIT1ATIVE SCHV/ARZKOGEL   1842 m". Kaže, da tudi v Avstriji uradno še ni zaključen postopek iniciative za poimenovanje vrha. Mimogrede in ne nepomembno dejstvo je tudi to, da se na ta vrh iz avstrijske strani lahko po normalni poti pride le tako, da prečiš državno mejo s Slovenijo. Tako je z avstrijske strani možno priti na Kresiše preko Grajščice, kjer mejo v Slovenijo prestopiš med M K štev. 26/352 in 26/351. Pot nadaljuješ tik ob meji po stari graničarski stezi po slovenskem ozemlju do nasljedn-jega priključka iz Avstrije, ki do državne meje pride iz smeri Mitzl-Moitzl Hutte in prečka državno mejo med MK št. 26/3342 in 27/343. Od tam se pot nadaljuje po naši strani do vrha in je celo označena z rdečimi pikami. Enak primer je tudi pot iz Avstrije na Maleško Poldne in Trupejevo Poldne. Vse je seveda dobro označeno z avstrijskimi smernimi tablami, pot iz Grajščice na Maleško Poldne, ki vodi po naši strani do MK 27/1, kjer spet prehaja v Avstrijo pa je označena in oštevilčena
tudi z avstrijsko uradno planinsko markacijo (štev. 683). To bi pa po mojem mnenju že moralo spadati v področje medsebojnega sporazuma o prehajanju državne meje na planinskih prehodnih mestih, ki ga državi urejata po predhodnih, točno določenih postopkih. V vpisni knjigi, kamor so se na dan otvoritve in posvetitve križa vpisovali udeleženci otvoritve, je na žalost tudi precejšnje število vpisanih domačinov z naše strani, med njimi pa najbolj zbode v oči uradna prisotnost župana občine Kr. Gora, kar nedvomno kaže tudi na uradni pristanek takega početja Avstrijcev. V dolini sva se namreč malo več pozanimala o tem in izvedela, da je bila na otvoritev oz. posvetitev križa uradno povabljena tudi Občina Kr. Gora. Potemtakem je očitno morala sodelovati tudi v predhodnem postopku.
Na pobudo GRS Kr. Gora, je Občina kasneje poslala pismo organizatorjem v Avstrijo, da ime Črni vrh spremenijo v Kresiše. Ko sem ponovno obiskal ta vrh 4/9-2001. je bila pod tablo na križu že pritrjena ploščica' z napisom Kresiše, seveda neprimerljiva z originalno. Tako sedaj ta vrh krasijo kar tri imena, Scfnvarzkogel,
Črni vrh in Kresiše. Žig in vse ostale table pa so ostale nespremenjene. Vendar po mojem mnenju ni problem samo v tem, da je zamenjano slovensko ime tega skupnega vrha. Če je ta na državni meji, je najmanj, kar bi bilo prav, to, da sta vpisani imeni na tabli, kot tudi na žigu, popolnoma enakovredni. Ker pa je pristop nanj možen le preko slovenskega ozemlja, pa bi bile naše zahteve lahko tudi ostrejše, kot npr. avstrijski prevod našega imena Kresiše. Vse kaže, da v kranjskogorski občini tudi pri vstopu v Evropo hočemo biti prvi in nekaj posebnega, čeprav s klečeplazenjem pri sosedih. Naša "pokončna drža", ki jo kažemo pri takih stvareh nam nikakor ne more biti v ponos, saj smo, vsaj tako izgleda, pripravljeni storiti vse, le da bi nekomu ugajali, ali se to izide ali ne. To smo pokazali tudi npr. pri obisku Heiderja na Teku treh detel, kjer mu je bila dana čast podeljevanja kolajn v času, ko ga je cela Evropa najbolj obsojala in še posebej pri veličastnem sprejemu v Planici, kjer smo ga oblekli celo v bundo slovenske smučarske reprezentance.
Andrej Žemva
DRUŽINSKI NASVETI
Otroci in droga (9)
Skoraj ne mine teden ali mesec, da ne beremo v časopisih o enem najbolj znanih poživil - o ectasvju. Običajno je ta droga omenjena v povezavi s takoimenovanimi rave zabavami, kjer se pod slabim nadzorom ali brez nadzora dogaja marsikaj. Žrtve so običajno mladi ljudje. Premladi, da bi umirali. Ectasv prav zaradi uživanja na teh zabavah imenujejo tudi "plesna" droga. Na plesih in rave zabavah se posluša rave, techno in housc glasba, za katero so značilni elektronski zvoki, močni udarci, enolični ritmi in neprijetni zvoki. Drogo izdelujejo v laboratorijih, kjer ji zaradi dobička dodajajo razne primesi in dodatke, ki so zdravju škodljivi in smrtno nevarni. Ectasv je droga, ki poživlja in daje človeku občutek energije. Ta občutek traja štiri do šest ur po /au/itju. Človek se počuti veselega, samozavestnega, strah in tesnoba izginete", vse jc lepše. Seveda so občutki v prve četrt ure lahko tudi neprijetni, predvsem zaradi napetosti v mišicah. Zaradi razširjenih zenic so možne motnje vida. Ob uživanju ectasvja se zmanjša apetit, kar pa je nevarno, saj pride ob povečani dejavnosti na zabavah do izčrpanosti, ki jo zaradi učinkovanja droge mladi prepozno začutijo. Ectasv povzroča zvišano telesno temperaturo (do 40 stopinj Celzija), potenje, povišane vitalne funkcije (srčni utrip, krvni pritisk), vročinsko kap, odpoved ledvic, krvavitve v črevesju in želodcu, poškodovana jetra, krče in nezavest. Vse to se lahko zgodi že ob prvi uporabi mamila in veliko mladih jc že umrlo zaradi uporabe privlačne, male tabletke. Še več pa tvegajo z jemanjem tega mamila vsi, ki imajo težave s srcem, sladkorno bolezen, epilepsijo, astmo ali druge težave z zdravjem. Posebej nevaren je ectasv takrat, ko ga uživamo z alkoholom ali drugimi drogami. Do smrtnih žrtev na plesiščih prihaja zaradi mešanice vseh dejavnikov - uživanje mamila, slabo zračenih in vročih prostorov, zaradi prevelike telesne dejavnosti in premalo uživanja tekočine. Pri vročinski kapi pride do izgube zavesti ali do smrti. Predhodni znaki vročinske kapi so glavobol, izčrpanost, prenehanje potenja, gosta slina, suh jezik in motnje vida. Prisotni so tudi krči v nogah in rokah. Organizatorji zabav prav zato odsvetujejo toplo obleko ter priporočajo pitje tekočin (večkrat po malo). Prav zaradi velikega števila smrtnih žrtev so ob plesiščih začeli skrbeti za nujno medicinsko pomoč (odvisno od organizatorja), ki pa je za nekatere mlade vseeno prepozna. Skupina, ki pomaga mladim pa navaja tudi primere, ko so se mladi vrnili iz bolnišnice nazaj na plesišče in nadaljevali svoj zadnji, predzadnji ples... Tabletka ectasvja stane približno 2000 sit.
p'še Miha Naglic
po ljudeh gor, Po ljudeh dol
^renski ogledi mm&m
Z£> Gorenjski biografski leksikon fcŽJLđ
Tavčar v ljubljanski normalki
Kot smo videli, je mladi Janez Tavčar prvi dve šolski leti (1858-60) preživel še v rodnih Poljanah, kjer Je hodil v trivialko. Tej so sledila tri leta (1860-63) v ljubljanski normalki in tej osem let gimnazije (1863-71), od tega šest v Ljubljani, vmes pa dve (4. in 5. razred) v Novem mestu. Danes bi rekli, da je hodil pet let v osnovno in osem v srednjo šolo. Na dunajski univerzi je v letih 1871-75 študiral pravo in 1877 promoviral za doktorja prava. To bi bil na kratko potek njegovega šolanja.
Prehod s podeželske v mestno šolo mu ni delal težav. O tem pričajo ohranjena spričevala. Kako je v "stih treh letih živel, je težko ugotoviti. Gotovo je, da gaje podpiral stric Anton Tavčar, očetov brat, kije "d takrat škofijski kaplan in skriptor v ljubljanski škofijski pisarni. Stanoval je verjetno pri neki dijaš-k' gospodinji, mogoče pri Poloni Streiner v Streliški ulici 82. Tista leta so se mu vtisnila v spomin kot leta
suhotnega dijaškega življenja slovenskega mladeniča! Pri samostanih, pri dobrih dušah dobiva v pr-
m letih tu in tam podpore. V tankih hlačkah, v trdo
K°vanih, debelo podplatenih čevljih lazi okrog, v
šolo; v nedeljo s pobožno gospodinjo v cerkev. Koliko stradanja, stradanja! Koliko solza pod odejo ponoči in vzdihovanja po domači dolini!" (Ivan Sla-velj, 1876)
V Tavčarjevih spisih (Izza kongresa) se nam je ohranila tudi njegova podoba vsemogočnega, silovitega in groznega učitelja Kapusa, negativna, mrka, močno karikirana. "Veljal je za vzornega učitelja, ker je bil svojim učencem prototip groze, strahu in trepeta!" Ko je vstopil v razred, so učenci vstali in pozdravili: Hvaljen bodi Jezus Krist! "Nekaj je zamrmral kot medved na verigi, gledal v tla ter kazal podobo skrajne neizprosnosti. Na usnjatem obrazu niti ena črta ni govorila o usmiljenju in o ljubezni do malih, ki so mu bili izročeni v odgojo. Na klin v steni je obesil cilinder, nato pa je z otroki zropotal običajno šolsko molitev. Šele potem je slekel dolgopeto svojo suknjo ter jo obesil pod klobuk na steni. Iz malega katedra je vzel rumeno svojo paličico ter jo z nekako sveto ljubeznijo položil predse. Ravno od tam je privlekel veliko črno tobačnico in krajšo, že zelo obrabljeno suknjo in jo slovesno nataknil pred vsem razredom. Isto-tako si je nataknil na plešasto glavo malo žametasto čepico. Nato je počasi odprl tobačnico ter si nasul
nos s tobakom. Šele sedaj se je ozrl po razredu -temno kot nevihta..." Tu gre seveda za karikaturo učitelja, po kateri ne bi smeli soditi celega učiteljskega zbora in še manj njegovih nespornih strokovnih kvalitet.
yŽe v ljubljanski normalki je Tavčar spoznal gorenjskega rojaka Ivana Hribarja, tedaj sošolca, pozneje življenjskega sotrudnika. Hribar se v knjigi
Osnovna šola Poljane, v katero bi Kosmov Janez hodil, če bi živel danes
Moji spomini (1928) spominja, kako sta bila "s so-učencem Ivanom Tavčarjem vzorna učenca (Mu-sterschueler), jaz v drugi, Tavčar v tretji klopi. Bila sva si potemtakem najbližja soseda; a poznala sva se že iz Mengša, kamor je Ivan Tavčar hodil na počitnice k svojemu stricu, kaplanu Nacetu Tavčarju. Občevala sva največ med seboj. Nekoč me dregne med poukom Tavčar pod pazduho. Obrnem se k njemu in on mi tam nekaj razkazuje ter prav hitro pripoveduje. Kaj da je pravzaprav bilo, sam nisem vedel, a smejal sem se in ker sem bil proti njemu obrnjen, niti opazil nisem, da se po prstih bliža Nemesis. Naenkrat mi namreč od učitelja prileti zaušnica, da se mije karpobliska-lo pred očmi in da sem padel skoraj iz klopi. Takrat sem prvič občutil, kako hudo de človeku, če je kaznovan, ne da je iz lastnega nagiba kaj zakrivil."
Se nekaj velja omeniti iz tistega časa: da naš Janez od začetka jeseni 1860 do poletja 1863 ni bil niti enkrat doma v Poljanah! To je skoraj gotovo. Prvič je obiskal dom šele poleti 1863, ko je prišel s stricema na novo mašo poljanskega rojaka Ivana Čadeža. Takrat so vsi še upali, da bo tudi Kosmov Janez enkrat novomašnik...
Mali in veliki "peskokradljivci" na gorenjskih vodotokih
Darovi narave na kamione, mastni zaslužki v zasebne žepe
Modro načelo: kar narava da, je treba vzeti, si nekateri predstavljajo tako, da darove kradejo in nam jih za mastne denarje prodajajo. Pesek je lahko tudi velik zaslužek, če znaš in če te ne ujamejo. Mali odjemalci, ki z vedrčki ali prikolicami prihajajo po mivko, smejo upati, da bo inšpektor zamižal.
Kranj, 11. septembra - "Kar narava da, je treba vzeti" - je načelo, ki se ga morajo držati predvsem tisti, ki upravljajo z vodami. Narava, ki s plazovi ali drugimi nanosi prinaša pesek, prod in mivko v struge rek alpskih dolin, ponuja človeku svoje naravno bogastvo. Če ne vzame darov, je katastrofa: veliko primerov je, ko so taki plazovi zasuli vasi in povzročali same nevšečnosti. Če človek ne vzame nanosov iz strug rek in hudournikov, se samo kopičijo in kopičijo in enkrat je škoda neizogibna.
Ko pa narava ponuja material ali plavine, se pojavljajo raznorazni apetiti. V človeški naravi tudi je, da darov ne vzame le v zmernih količinah, ampak kar jemlje in jemlje toliko časa, dokler sam ne povzroči velikega razdejanja in poruši naravno ravnovesje v prostoru. Pa ne gre le za lakomnost, ampak za veliko pridobitništvo, kajti v času, ko se veliko gradi, je nakradeni pesek lahko kar velik zaslužek. Če država ne bi nadzorovala in če ne bi imeli kar ostrih oči naravovarstveniki, bi nekaterim podjetjem in posameznikom v ekspanziji odvzemanja proda tekli kar lepi denarci v mošnjičke. Zamislite si, da odvzamete 10 tisoč kubičnih metrov, pomnožite z najmanj tisoč tolarji za kubik (različno od gramoza, tudi 3.500 zahtevajo včasih), pa bo skoraj enako dobremu zadetku na loteriji.
Hopla, Cefizelj, te že imam
Ne gre za to, da bi kaznovali ali preganjali posameznike, ki z "aj-marčki" prihajajo na obrežja in
jemljejo pesek zaradi lastnih potreb. Se za tistimi, ki pridejo občasno s prikolico, se ni treba preveč poganjati, kajti to so res zanemarljivi "peskokradljivci". Zato je prav komičen resnični dogodek, ki se je zgodil nekemu domačinu, ki je prišel k vodi po nekaj peska samo zato, da bi zasul jamo, ki je nastala ob njegovi njivi in ga je jezilo, ker je bilo v njej vedno veliko vode. Hopsa - Cefizelj, te že imam - je rekla lokalna oblast in poklicala policijo. Našteli so mu olala prekrškov in ga oglobili za 40 tisoč tolarjev, nakar so poklicali še pristojno inšpekcijsko službo. "A zdaj naj pa še vam plačam za tehle par lopat peska?" - je bil že prav presunjen domačin, ki je nenadoma postal veliki lopov.
Veliki lopovi so drugje in na drugačen način pristopajo k zadevi. Pridobijo vsa dovoljenja - ki jih ni malo - potem pa jih popade nezadržna strast po materialu in jemljejo in jemljejo in še vedno jemljejo. Zaradi nezadržnega hlastanja so ogrožene ptice, ki gnezdijo, uničene lokalne ceste, ki vo-
"Hudourničarji" celo želijo, da se gramoza, saj ob večjih nalivih lahko
Odpadke bomo vsi drago plačevali
1. januarja 2002 bodo začele veljati nove takse za obremenjevanje okolja, ki jih bodo plačevali upravljalci deponij oziroma vsi prebivalci. Za gospodinjstvo to pomeni za
1800 tolarjev več na leto.
iz hudournikov odvzame čimveč pride do poplav in velike škode...
dijo k strugi, sama struga pa je razdejanje, ki za naravni tok reke pušča hude posledice.
Ali smo res neizmerni in kako zadeve vidijo tisti, ki dnevno opravljajo državni nadzor nad odvzemom mivke, peska in proda? O tem smo se pogovarjali z gradbenim inženirjem, svetovalcem glavnega repuškega inšpektorja Milanom Rusom, ki je tudi po-
močnik vodje območne enote v Kranju. Za nadzor nad vodotoki skrbi republiški inšpektorat za okolje in prostor.
Soglasje je količinsko omejeno
Milan Rus nam razgrne karto Gorenjske, na kateri so označena vsa stalna, načrtovana in možna odjemna mesta na gorenjskih vodotokih. Upravljalca vodotokov, ki sta javno vogdnogospodarsko podjetje JVGP in Podjetje za urejanje hudournikov imata vse načrte in vse - pod nadzorom. Če se pojavi ilegalni odvzem, se takoj ve, kaj in kako. Agencija RS za varstvo okolja, izpostava Kranj pa ima tudi vse načrte o odvzemnih možnih količinah na vodotokih.
"Na Gorenjskem je 19 stalnih, 18 načrtovanih in 25 možnih odje-malnih mest," pravi Milan Rus. "Ta mesta stalno nadzorujemo in v primeru ilegalnega odvzema takoj tudi ukrepamo. Tudi s pomočjo policistov, s katerimi redno sodelujemo. Če se mivka, pesek ali prod iz vodotoka jemlje na način, ki je dovoljen, je v redu. Način je pa naslednji: tisti, ki jemlje, mora imeti vodnogospodarsko soglasje, ki ga izdaja upravni organ na osnovi mnenja upravljalca. Soglasje je količinsko in časovno omejeno, saj je treba ne nazadnje upoštevati tudi to, kdaj dnezdijo ptiči in kako je z ribjim zarodom. A samo mnenje ni dovolj, na vodah imajo pravico uporabe tudi ribiške družine in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ko vsi trije dajo dovoljenje, se material lahko odvzema.
Kazni niso primerljive
Prihaja pa do primerov, ko strokovnjaki ugotovijo, da je za-
radi javnega interesa nujen takojšnji odvzem. Tedaj je treba uskladiti vsa mnenja z upravljalci voda in tistimi, ki imajo pravico nad vodami. Zadnji primer: v Besnici sta vodotok in železnica zelo blizu, zdaj voda spodjeda železnico. Nujen je sestanek vseh, tudi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da se pridobijo soglasja, da železnica ne bo ogrožena in da bo zagotovljena pretočna sposobnost reke. Ničesar se ne stori brez soglasij in prejšnjih dogovorov."
Občine, v katerih se odvzema kar precej peska, se stalno pritožujejo, da od tega ne dobijo nič. Kako je s tem?
Kranj, 7. septembra - Po podatkih, ki jih je predstavilo ministrstvo za okolje in prostor, je v Sloveniji 73 odlagališč komunalnih in industrijskih odpadkov, ki letno sprejmejo okoli 900 tisoč ton komunalnih odpadkov, odpadkov iz energetike in okoli 4 milijone ton gradbenih odpadkov. Ministrstvo, ki na tem področju prilagaja slovensko zakonodajo zakonodaji Evropske unije, si prizadeva, da bi v prihodnjih desetih letih zmanjšali količino odpadkov na deponijah - komunalnih za polovico in drugih za tretjino.
Zanimivo je, da so strokovnjaki analizirali stanje v desetih državah srednje in vzhodne Evrope, ki so kandidatke za vstop v Evropsko unijo. Te kandidatke proizvajajo pet ton odpadkov na prebivalca na leto, medtem ko v državah OECD le 2,2 toni. Okoli 90 odstotkov odpadkov je iz industrije. Gospodinjstva v državah kandidatkah ustvarijo povprečno 370 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je manj kot v državah OECD, kjer ustvarjajo 500 kilogramov. Če Slovenijo primerjamo z Litvo, ki ima povprečno 224 kilogramov odpadkov na prebivalca, so številke v Sloveniji znatno višje. Pri nas je odpadkov za 600 kilogramov. V Sloveniji je torej daleč največ količin odpadkov na prebivalca.
Tudi v Sloveniji bodo predpisi vse strožji, zato bodo z leti prenehale obratovati nekatere deponije in odlagališča - leta 2003 20 komunalnih deponij in tri industrijska odlagališča, do leta 2008 pa še 14 komunalnih deponij in tri
industrijska odlagališča. Po letu 2008 naj bi bilo tako v Sloveniji le 12 odlagališč komunalnih odpadkov v okviru regijskih centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo, vlada pa že sprejela novo uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odpadkov, ki bo veljala 1. januarja prihodnje leto. S tem obdavčuje odlaganje nesortiranih komunalnih in industrijskih odpadkov na deponijah, obenem pa spodbuja gradnjo novih deponij, saj naj bi se taksa na območju regije namenjala za gradnjo odlagališč in deponij.
ali 1800 tolarjev več letno. Država pa naj bi tako zbrala 3,6 milijarde namenskih sredstev iz naslova takse za komunalna odpadke in okoli 1,4 milijarde tolarjev zaradi odlaganja industrijskih odpadkov. To pa predstavlja skoraj 60 odstotkov od 8,4 milijarde tolarjev, ki jih je že prihodnje leto treba zagotoviti za izpolnjevanje programskih in zakonskih obveznosti na področju ravnanja z odpadki.
Plačila takse bodo v celoti ali deloma oproščeni tisti, ki opravljajo sanacijska ali druga dela za zmanjševanja obremenitve tal oziroma zraka.
Donosen posel, če te ne ujamejo
Najbolj ogroženi predeli zaradi velikih nanosov so na nekaterih delih reke Save - Mojstrana, Gozd Martuljek, Kranjska Gora, sotočje Kokre in Save, kjer bi bile lahko velike posledice, če se pesek ne bi jemal iz struge. Starejši še pomnijo, da so bili časi, ko si lahko šel peš po strugi. Kilometre peš. Pesek iz Save je zelo kvaliteten in v gradbeništvu tudi zaželen. Država dobi v svojo blagajno od 500 do 700 tolarjev za kubični meter, kar zaračuna za legalni odvzem in kolikor stanejo vsi vodni in drugi prispevki. Zasebna firma, ki je bila prijavljena in ki je jemala več kot ji je država dovolila, je zaprosila za odvzem 2.000 kubičnih metrov za en mesec. Jemala je več in več in če upoštevamo, da je na črnem trgu kubični meter vsaj tisoč tolarjev, si lahko zamislimo, kako donosna bi bila kraja, če je ne bi ustavili. Pa saj sami vemo, po koliko plačamo kubični meter, ko ga naročimo pri zasebniku!
Milan Rus, inšpektor za okolje
"Občina ne zaračunava ničesar, sme pa zahtevati, da se ji plačajo stroški zaradi vzdrževanja cest, ki vodijo k vodam - to je 100 tolarjev za kubični meter."
Koliko tatvin ste prijavili sodniku za prekrške?
"V zadnjem času so bile štiri prijave: med njimi je bilo eno gradbeno podjetja, trije pa so bili samostojni podjetniki. Dva sta bila brez dovoljenj, dva pa sta jemala več, kot je bilo dovoljeno. Trije so odvzemali pesek na Savi, eden na tržiški Bistrici."
Ali so bili večji kršitelji?
"Da. To so bili večji kršitelji. Manjši, tisti, ki jemljejo pesek v majhnih posodah in jih ob rednem nadzoru tudi opazim in fotografiram, pa smejo upati, da ne bodo prijavljeni."
Kakšne so kazni?
"Kazni so premile. Kaznovalno politiko bi morali spremeniti, morala bi biti pošteno primerljiva z drugimi prekrški." • D. Sedej
Pritožite se, če ste plačali preveč
Po medijih kar dežujejo pritožbe potrošnikov, ki so se vrnili z dopusta in dobili manj, kar jim je bilo obljubljeno. Agencije so dolžne marsikaj povrniti, a nekatere na pritožbe sploh ne odgovarjajo.
Slovenija mora pred vstopom v Evropsko unijo zagotoviti čisto okolje, zato bomo za odlaganje odpadkov plačevali vsi.
Takso bodo plačevali upravljalci odlagališč v višini 4,5 tolarja za kilogram odpadkov. Povprečni prebivalec bo tako plačal za odvoz komunalnih odpadkov približno 150 tolarjev več mesečno
V prihodnjem letu bo za zmanjšanje obremenitve okolja iz te takse namenjenih okoli 1,3 milijarde tolarjev, leta 2003 pa nekaj več kot 4 milijarde tolarjev.
• D.S.
Ljubljana, 11. septembra - Urad za varstvo potrošnikov v Ljubljani je ob koncu poletja dobil številne pritožbe zaradi nekvalitetnih turističnih aranžmajev, saj turistične agencije niso vedno pripravljene prisluhniti pritožbam strank, ki se vrnejo z dopusta. Očitno je, da nekatere turistične agencije prodajajo obljube in turistične storitve, ki jih na kraju letovanja ni, ob vrnitvi pa ob pritožbah le zmigujejo z rameni ali izplačujejo simbolične odškodnine.
Urad za varstvo potrošnikov pa po drugi strani opaža, da je marsikateri turist ob vrnitvi tiho in ne uveljavlja pritožbenih poti zato, ker se svojih pravic ne zaveda. Urad zato priporoča, naj se vsak, ki je nekaj plačal, a tega ni dobil, vrne v agencijo in zahteva že vplačani znesek, del zneska ali ponovno opravljanje storitve. Vse to pa mora pisno storiti v osmih dneh - v osmih dneh mu mora agencija tudi odgovoriti. Praksa kaže, da številne turistične agencije še vedno brez posebnega obravnavanja pritožbe neutemeljeno zavrnejo. Urad poziva, da naj turisti ne dovolijo, da se to zgodi. Nekaj primerov: potova-
nje lahko odpove tako potrošnik kot organizator. Potrošnik lahko odstopi od pogodbe v vsakem trenutku. Če potrošnik odpove potovanje iz opravičljivega razloga (bolezen), ima turistična agencija pravico le do povračila svojih stroškov. Če potrošnik odstopi od pogodbe pravočasno, je dolžan povrniti agenciji le administrativne stroške, v nasprotnem primeru pa ima organizator potovanja pravico zaračunati primeren odstotek cene potovanja. Agencija lahko odstopi od pogodbe brez povrnitve škode potrošniku le v dveh primerih: v primeru višje sile ali če ni zbral dovolj potnikov. Potrošnik mora biti o tem obveščen najmanj pet dni pred odhodom. Organizator potovanja mora v celoti potrošniku vrniti vplačano vsoto.
Zakon varuje potrošnike tudi v drugih primerih. Zelo pogosto pride do neupravičenih sprememb kraja ali nastanitve. Potrošnik mora reagirati takoj. Vse stroške nosi organizator, če pa pride do znižanja stroškov, gredo v prid potrošnika. V Sloveniji je varstvo turista, potrošnika, urejeno v zakonu o obligacijskih razmerjih, zakonu o varstvu potrošnikov in zakonu o pospeševanju turizma. • D.S.
Pavel Rupar zlorabil županstvo?
Prav to mu namreč v obtožnici očita državni tožilec Stane Boštjančič. Gre za dobrih 558 tisočakov sodnih stroškov in povprečnine, ki jih je Rupar po ustavljeni in
pravnomočno izgubljeni zasebni tožbi proti Jožetu Kuhlju dal izplačati iz občinskega proračuna.
Kranj, 11. septembra - Sojenje na kranjskem okrožnem sodišču, ki ga vodi sodnik Igor Mokorel, seje začelo v četrtek, nadaljevalo pa se bo 2. oktobra, ko bo neposredno zaslišan še nekdanji Ruparjev zagovornik, odvetnik Vasilij Novak. Pavel Rupar pa je v četrtkovem zagovoru dejal, da obtožbo v celoti zavrača, da ni kriv in da gre za političen proces. Na vprašanje tožilca, zakaj političen, ni odgovoril.
Okrožni državni tožilec Stane Boštjančič v obtožbi, ki jo je potrdilo ljubljansko višje sodišče, tr-Zlškemu županu Pavlu Ruparju °čita kaznivo dejanje zlorabe
kot župan odredil, da se iz občinskega proračuna plačajo stroški sojenja in sodne povprečnine v skupnem znesku 558.185 tolarjev, ki mu jih je na podlagi pravno-
Jože Kuhelj: "Sodišče me je po štirih obravnavah oprostilo obtožbe, ki jo je Pavel Rupar kar v sedmih točkah vložil proti meni. Glede na rezultat sem pričakoval, da župan ne bo plačal iz svojega žepa, čeprav je na drugi obravnavi 30. septembra 1997 na sodišču dejal, da vlaga zasebno tožbo proti meni kot Pavle Rupar in ne kot župan. Njegova izjava je zapisana. Previdno sem počakal štiri mesece, nakar so se pojavili virmani občine Tržič kot plačilo izgubljene tožbe. Po tistem sem vse skupaj Predal policiji in državnemu tožilstvu, postopek proti Ruparju je stekel. Iz dokumentov je torej razvidno, da je zaradi očitnega Prepričanja v zmago tožbo proti meni začel kot zasebni tožnik Pavel Rupar, potem ko jo je izgubil, pa jo je zaradi plačila obrnil v tožbo župana, pri čemer še vedno vztraja."
Uradnega položaja ali uradnih Pravic, za katero je po Kazenskem zakoniku zagrožena kazen od treh rnesecev do petih let zapora.
Pavel Rupar naj bi kaznivo dejanje storil marca' 1998. leta, koje
močnih odločb določilo okrožno sodišče v Kranju.
Tržiški župan je namreč 1996. leta zaradi domnevnega obrekovanja dvakrat zasebno tožil takratnega občinskega svetnika Jo-
Mrtve ribe v potoku brez vode
Predoslje, 11. septembra - V petek zjutraj so člani kranjske ribiške družine od policistov zvedeli, da je potok Bela-Suha, ki z Zg. Bele prek Brda priteče v Predoslje in se pri Oljarici v Britofu pridruži Kokri, presahnil.
Presahli potok Bela-Suha vpredosljah.
Ribiči so brž pohiteli reševat, kar bi se še rešiti dalo. Gospodar ribiške družine Kranj Matevž Hudovernik je povedal, da kaj dosti niso mogli več storiti. "Kaže, da že v Preddvoru niso dobro očistili mrežo, ki jo je zamašilo odpadlo listje. Razen tega pa očitno tudi z Brda, kjer bedijo nad vodostajem umetnih jezerc, skozi zapornice niso spustili dovolj vode.
Približno kilometer potoške struge od začetka vasi Predoslje do izliva v Kokro je bil suh, voda se je zadržala edinole v tolmunih, v katerih so ribe tudi preživele."
V strugi potoka so zaradi pomanjkanja kisika poginile, škoda pa bi bila bržčas še večja, če bi bilo v petek še vroče, kot je bilo
kranjski SPV oblikovan
Kranj, 11. septembra - V petek je bila konstitutivna seja sveta za ;**?8ojo in preventivo v cestnem prometu mestne občine Kranj. V svet £ *upan imenoval Braneta Lotriča za predsednika, Ivana Hočevarja, rancija Frantarja, Aleša Koželja, Braneta Šimenca in Cirila Kreka za •ane ter Tatjano Capuder za tajnico. Na prvi seji je svet sprejel svoj Poslovnik in okvirni program dela s finančnim načrtom za prihodnje ct°- Kot pomembno novost v delu sveta je potrebno omeniti, da bo syet kot pobudnik rešitev za boljšo prometno varnost vezni člen med "čino in izvajalci, pobude za izboljšanje pa bo zbiral tako od Posameznikov kot od krajevnih skupnosti, policije, gasilsko reševalne
s'užbc in drugih. Med drugim bo svet tudi pobudnik izdelave prometima modela Kranja. «H.J.
Požar uničil kuhinjo
Dolenja Žetina - V torek, 4. septembra, ob 7.10 uri, je zagorelo v družinski hiši Stržinovih, po domače Pr' Andrejač, iz Dolenje Že-tine. V celoti je zgorela sorazmerno nova kuhinja, hkrati pa je bila uničena tudi "hiša" oziroma dnevna soba. Po predvidevanju gasilcev naj bi bil vzrok požara kratek stik v pomivalnem stroju. Stržinarjevi upajo na zavarovalnino in pomoč dobrih ljudi, saj je škode vsaj za 2.5 milijona tolarjev. Prvi je na prizorišče požara prišel Jane/. Bogataj, član Prostovoljnega gasilskega društva Javorje, kasneje so požar pogasili gasilci PGD Poljane in PGD Javorje, pomagal je tudi Branko Peternelj iz Gorenje Žeti ne. • B.B., foto: G.K.
Matija Hudovernik z vedrom poginulih postrvi.
pred tednom dni, saj je ob visokih temperaturah kisik v vodi še redkejši. Kot kaže, je vode zmanjkalo že ponoči.
V ribiški družini Kranj škode še niso natančno ocenili, je pa ogromna. Iz presahlega -potoka -
KRIMINAL
Serijski vlomilec
Kranj - 24-letni Kranjčan M. T. si je zaradi serije tatvin in vlomov samo v treh mesecih tega leta prislužil kar 21 kazenskih ovadb. V nedeljo so ga policisti pospremili k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki gaje po zaslišanju poslal v pripor.
Serijskega vlomilca so prijeli po zadnjem podvigu konec avgusta, koje iz kranjskega podjetja odnesel za pol milijona tolarjev aluminijastih plošč za offset tisk in ISDN telefonski aparat.
M. T. naj bi sredi avgusta vlomil tudi v trgovino Megabil, v kateri je ukradel 50 tisočakov ter za 330 tisočakov računalniške opreme. "Obiskal" naj bi tudi prostore kluba Sidro v Britofu, poslovne prostore podjetja Ando v Kranju, pisarno podjetja Lisjak in podjetja Trilar.
mimogrede: ko vode ni, se pokažejo tudi vsi odpadki - so pobrali 240 rib. Gre izključno za potočne postrvi, ki sodijo v najvišji cenovni razred. Potok Bela-Suha je gojitveni, v njem so (bile) materne ribe, torej samice, ki skrbijo za razplod. Zato je škoda še bistveno večja kot jo kaže zgolj tehtnica poginulih rib. • H. Jelovčan, foto: G. Kavčič
Zgoreli ostrešji hiše in hleva
Bohinj - V nedeljo med osmo in deveto uro zjutraj na nad Bohinjsko Bistrico in okoliškimi vasmi divjala nevihta. Ob pol devetih jc strela udarila v gospodarsko poslopje v Ravnah, last 68-letnega J. M. Ogenj je zajel ostrešje poslopja in hiše, ki se ga drži. 56 prostovoljnih gasilcev iz okoliških društev je požar omejilo in pogasilo.
Zgorelo je celotno ostrešje, deset ton sena in puhalnik za seno. Škodo cenijo na 20 milijonov tolarjev. • H. J.
Bežal pred policijo
Tržič - V noči s petka na soboto naj bi 46-letni K. R. iz sežanske občine skozi priprto okno otroške sobe v prvem nadstropju prišel v stanovanjsko hišo v Križah. Odnesel je za približno 350.000 tolarjev zlatnine in denarja. V soboto zjutraj so tržiški policisti slišali za sumljivega človeka, ki so ga videli nad Seničnim. Koje osumljenec opazil policiste, je začel bežati. Med begom je odvrgel nahrbtnik, v grmovju pa padel, si zlomil gleženj ter poškodoval koleno. Policista sta ga ujela in kmalu zvedela, kdo je. Reševalci iz tržiškega zdravstvenega doma so ga oskrbeli in odpeljali v jeseniško bolnišnico, medtem ko se zdravi, pa policisti zbirajo obvestila. Predmeti iz nahrbtnika namreč niso le iz hiše v Križah, pač pa domnevno še od kod drugod. • H. J.
žeta Kuhlja. Obe tožbi sta se pravnomočno končali, in sicer prva z ustavitvijo kazenskega postopka, ker Rupar sodišču v zahtevanem roku ni predložil popravljene tožbe, v drugem primeru pa je bil Jože Kuhelj pravnomočno oproščen. Ruparja torej ni obrekoval. In zato bi Rupar, kot trdi tožilec, moral stroške plačati iz svojega žepa, ne pa jih prevaliti na občinski proračun.
Pavel Rupar je v odgovoru na obtožbo dejal, da očitka ne razume, saj naj bi kot župan smel braniti župansko čast le do pravnomočnosti sodbe. Tudi njegov zagovornik, odvetnik Kristijan Gnilšak je imel na obtožbo vrsto ugovorov, ki pa jih je predsednik senata Igor Mokorel zavrnil, ker da niso pravne narave. Obtoženi Pavel Rupar je nato v zagovoru dejal, da ni kriv in da je proces proti njemu zgolj politične narave. "Ko sem bil prvič izvoljen za župana, je bil za občinskega svetnika iz stranke SLS izvoljen tudi Jože Kuhelj. V medijih me ni blatil kot Pavla Ruparja zasebno, ampak kot župana. S tem je tržiški občini pa tudi županu naredil veliko škode. Reagiral sem s tožbo. Takratna občinska pravnica Alenka Kavčič,
NESREČE
nevešča tovrstnega dela, mi je svetovala, naj se obrnem na enega od gorenjskih odvetnikov, izbral sem Vasilija Novaka, ki je sestavil tožbo. Dejal mi je, da jo mora plačati občinski proračun. Načelni nasvet sem iskal tudi pri kranjskem odvetniku Antonu Šubicu. Če so me zapeljali odvetniki, nisem kriv. Ne vem, zakaj sem enkrat župan, drugič Pavel Rupar. Očitno tudi sodišče tega nima razčiščeno. Med procesom proti Jožetu Kuhlju so me vsi imeli za župana."
Na vprašanje državnega tožilca, zakaj meni, daje proces političen, Pavel Rupar ni odgovoril, povedal pa je, kolikšni so njegovi dohodki. Kot poslanec v državnem parlamentu zasluži okrog pol milijona na mesec, kot župan pa ima približno 210 tisočakov honorarja.
Sodni senat je v četrtek zaslišal tri priče: odvetika Antona Šubi-ca, Marto Jarc iz občinske uprave in nekdanjo občinsko pravnico Alenko Kavčič. Odvetnik Vasilij Novak, ki naj bi Ruparju svetoval plačilo iz občinske blagajne, seje opravičil, zaslišan bo na nadaljevanju sojenja 2. oktobra.
• H. Jelovčan, foto: T. Doki
Helikopter letel po Nemca
Komarča - V četrtek popoldne seje 35-letni nemški državljan M. H. s prijateljico J. S. vračal s Črnega jezera prek Komarče proti Savici. Ko sta že premagala zgornji, težavnejši del poti do gozdnega roba, se je M. H., ki je hodil prvi, verjetno spotaknil ob kamen, padel in se po strmem skalnem pobočju grape kotalil približno petdeset metrov. Huje ranjenega je v jeseniško bolnišnico odpeljala posadka policijskega helikopterja /. Brnika.
Kamničanka padla s sedežnice
Vogel - Zakonca iz Kamnika, 50-letna M. R. in leto starejši V. R., sta se v četrtek ob 12.20 z žičnico pripeljala na Vogel. Tam sta presedla na sedežnico Orlova glava. Prvi se je z njo odpeljal V. R., za njim pa dobrih dvajset metrov žena s pudlom v naročju. Med sestopom s sedežnice se je V. R. s trakovi torbe ali jakne zapletel za sedež, ki ga jc potegnil za seboj. Zičničar je zato sedežnico ustavil, saj bi sicer moža potegnilo do obračalnega kolesa. Pri ustavitvi so sedeži zanihali. Žena, ki je varovalo že odpela in psa držala v rokah, je padla s sedeža tri metre globoko na skalnato pobočje in se huje ranila. S policijskim helikopterjem sojo odpeljali v Klinični center.
V križišču izsilil prednost
Radovljica - 40-letni Radovljičan Č. D. je v petek, 7. septembra, z goltom vo/il po Kranjski cesti od avtobusne postaje proti križišču z Gorenjsko cesto. V križišču je zavijal levo v enosmerno Cankarjevo ulico, pri tem pa je izsilil prednost 20-letnemu Brežičanu Z. J., kije z daihat-sujem aplause vozil od Lesc naravnost proti Linhartovemu trgu. V trčenju seje Č. D. huje ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
S cliom v obok predora
Tržič - 72-letni Blejec K. F. je v nedeljo okrog pol šestih popoldne z renaultovim cliom vozil od Podljubelja proti Bistrici. V bližini drugega predora pri Bistrici je v desnem nepreglednem ovinku zapeljal v levo prek neprekinjene sredinske črte in pločnika ter čelno trčil v betonski obok predora. Po trčenju je avto drsel ob oboku dobrih 34 metrov. Med drsenjem je odtrgal tudi dve označevalni tabli. Ko je pripeljal iz predora, jc trčil še v varovalno ograjo, ki ga je odbila levo na travnik. Po njem je vozil še 25 metrov, nazadnje trčil v drevo in obstal v grmičevju. V nesreči je bil voznik K. F. tako hudo ranjen, da je takoj umrl. Ali je vzrok nesreči neprilagojena hitrost, ali pa je vozniku morda postalo slabo, bo verjetno pokazala sodna obdukcija.
Letos je na gorenjskih cestah umrlo sedemnajst ljudi, lani v enakem času dvajset. Samo v zadnjih dveh tednih je smrt kosila štirikrat. Prometni inšpektor Tone Hribar visok davek pripisuje tudi slabemu vremenu, ko so vozniki po dolgih suhih mesecih nekoliko pozabili na pasti mokrih in spolzkih cest.
Med letošnjimi žrtvami so tudi štirje pešci. Nadzor nad njimi bodo policisti ta mesec ponovno poostrili, saj opažajo, da so pešci zlasti neprevidni in izpostavljeni nevarnosti ponoči, ko hodijo po cestah v temnih oblačilih in brez obveznih odsevnikov. • H. J., foto: G. Kavčič
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Tudi drugi letošnji slovenski hokejski derbi je dobila ekipa Acroni Jesenic
Železarji "poplaknili" z Olimpijo
V tekmovanju za pokal Pivovarne Union je ekipa Acroni Jesenic, ki sta se ji v petek pridružila še Tomaž Razingar in Nik Zupančič, povsem nadigrala aktualne državne prvake
Jesenice, 11. septembra - Kot
kažejo letošnje optimistične napovedi na Jesenicah, kjer si znova želijo naslova državnih prvakov, tokrat vendarle niso brezupne. Železarji so namreč minuli petek drugič letos in prvič na domači
ledeni ploskvi gostili ekipo ljubljanske Olimpije in jo v boju za pokal Pivovarne Union tudi zanesljivo ugnali.
Tako se tudi trenerja Jeseničanov Pavla Kavčiča še naprej drži vzdevek "nepremagani", ki ga je
dobil na dvobojih Acroni Jesenice - Olimpija.
Takoj na začetku petkove tekme so Jeseničani silovito napadali, prvi pa je obrambo Olimpije v 4. minuti premagal kapetan Andrej Razinger. To je domačim dalo
novega poleta in že nekaj sekund kasneje je bil natančen Aleš Sodja. V 7. minuti tekme pa je bilo že 3:0 za Acroni Jesenice. Tretjič je zadel letošnji novinec v jeseniški ekipi Jure Vnuk. Navdušenje med domačimi navijači seje stopnjevalo, koje bilo vil. minuti po golu Anžeta Terlikarja že 4:0. Edini, ki je v prvem delu srečanja zadel za Olimpijo je bil Mitja Ši-vic.
Tudi v drugem delu srečanja so Jeseničani več napadali, njihovim napadom pa niso mogli odgovoriti prvaki, ki so v Podmežaklo prišli močno oslabljeni, predvsem pa se je poznala odsotnost poškodovanih reprezentantov Tomaža Vnuka in Dejana Kontreca. Tako je v 6. minuti nadaljevanja najprej zadel Tomaž Razingar, nato pa je bil natančen še Aleš Burnik. Na 6:2 je znižal Mitja Šivic, končni rezultat 7:2 (4:1, 3:1, 0:0) pa je pet minut pred koncem druge tretjine postavil novinec v jeseniškem moštvu Nik Zupančič, ki je tako kot Tomaž Razingar pogodbo za letošnjo sezono s predsednikom HK Acroni Jesenice Brankom Omejcem podpisal v petek, le osem ur pred tekmo.
Ker se tekmovanje za pokal Pivovarne Union hitro nadaljuje, saj
Stojan najhitreje na Jezerskem
"Rad imam daljše razdalje in današji tek mi je bil pisan na kožo," je na cilju na Jezerskem po 50 pretečenih kilometrih nič kaj utrujen dejal zmagovelec Stojan Melinc, ki je drugouvrščenega Kamničana Vladimirja Urha ugnal
za več kot petnajst minut.
Jezersko, 11. septembra • Klub trmastih iz Preddvora je bil minulo soboto organizator slovenskega alpskega maratona. Na 50 kilometrov dolgi progi med Preddvorom, Golnikom, Tržičem, Kofca-mi, Gromovim robom, Plešivcem, in Jezerskim seje pomerilo 86 tekačev in tri tekačice, na cilju pa je bil na presenečenje vseh že v dobrih štirih urah (4:01,17:37) prvi tekmovalec, 39 letni Stojan Me-
NAMIZNI TENIS _
line iz Kobarida. Poleg zmage in pokala si je zaslužil tudi 80 tisočakov. "Proga je bila zelo lepa, sam pa sem se najbolj bal zvinov ali krčev. Vreme je bilo odlično, težav ni bilo, čeprav je zame najtežji del proge na spustih. Toda vsa pohvala organizatorjem, ki so pripravili lepo prireditev," je bil v cilju zadovoljen zmagovalec.
Več kot 15 minut za simpatičnim Primorcem je zaostal najbolj-
V spomin Maje Prelovšek
Kranj, 11. septembra - NTK Merkur Kranj je bil prejšnji teden organizator 17. memoriala Maje Prelovšek. Na turnirju se je pomerilo 30 namiznoteniških igralk iz različnih slovenskih klubov, lepe rezultate pa so dosegle tudi mlade domače namiznotenisačice, saj sta Petra Ster in Vlona Maloku (NTK Merkur Kranj) v ekipnem tekmovanju osvojili 2. mesto, Petra Šter pa je bila pri mlajših kadetinjah 3. - 4.
Med kadetinjami je Aleksandra Lazič osvojila 5. - 8. mesto. Ekipno je med mlajšimi kadetinjami zmagala dvojica Fužinarja, med kadetinjami pa dvojica iz Mute. Posamična zmagovalka med mlajšimi kadetinjami je bila Manca Fajmut (Fužinar), med kadetinjami pa Petra Kukovec (Arrigoni). Daša Grum (Križe) je bila med kadetinjami 3.-4. • V.S.
SMUČARSKI SKOKI
Najboljša mesta za Triglav
Velenje, 10. septembra - S tekmo za Pokal Slovenije v smučarskih skokih so tudi člani in mladinci začeli sezono letnih tekmovanj. Na 85-metrski skakalnici so se pomerili vsi najboljši, razen četverice, ki je bila ta čas še na Japonskem na tekmah letnega svetovnega pokala.
Med člani je prepričljivo zmagal Kranjčan Primož Zupan Urh z najdaljšim skokom dneva - 90,5 m. Prvih šest mest so zasedli Triglavani, kjer je presenetil mladinec Bine Zupan z drugim mestom v absolutni kategoriji.
V soboto, 15. septembra, bo v Mislinji državno letno prvenstvo članov v posamični in ekipni kon-
kurenci, starejši mladinci pa bodo imeli najpomembnejše domače tekmovanje teden dni zatem v Velenju. Kombinatorci se bodo za naslove državnih prvakov pomerili 29. septembra v Mislinji. *
Rezultati - absolutna kategorija (člani): 1. Primož Zupan Urh 242,5 (90,5, 88,0) 2. Bine Zupan 226,5 (85,5, 84,0), 3. Primož Peterka 224,5 (845, 84,5), 4. Robi Kranjec, 5. Bine Norčič, 6. Gašper Cavlovič (vsi Triglav).
Starejši mladinci: 1. Bine Zupan, 2. Jure Bogataj (oba Triglav), 3. Rok Benkovič (Mengeš), 4. Jan Tomazin (Triglav) in Marko Perše (Velenje), 6. Boštjan Burger (Triglav). • J.J.
Stojan Melinc že 19 let tekmuje v gorskih tekih.
ši Gorenjec, Vladimir Urh iz Kamnika, ki je bil na cilju s časom 4:17,48:49, tretji pa je bil najboljši domačin Milan Šenk z Jezerskega s časom 4:25,13:34. Prej kot v petih urah smo v cilju pričakali še Mateja Mlakarja (Sromlje), Gavlorda Topherja (Italija), Sadeta Čaueviča (Bihač), Martina Stenderja (Podbrdo), Tomaža Zupančiča (Naklo), Klavdi-ja Maraža (Šempeter) ter Aleša Rozmana (Tržič) in Antona Gra-šiča (Kranj).
TRIATLON
Prva med ženskami je bila v cilju Franja Rejc (Tolmin), ki je za 50 kilometrski maraton porabila nekaj več kot 5 ur in 24 minut.
• V. Stanovnik
ŠPORTNO PLEZANJE
Martina Čufar svetovna prvakinja
Kranj, 11. septembra - Najboljša slovenska športna plezalka Martina Čufar iz Mojstrane je množici svojih odličnih rezultatov minuli konec tedna dodala še naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju. V Winterhutnu v Švici je namreč težko finalno smer preplezala najvišje in naslov prvakinje osvojila pred odlično Belgijko Muriel Sarkanv. V težavnosti je tekmovalo še šest slovenskih tekmovalcev, najbolje med njimi pa se je izkazala Škofjelo-čanka Natalija Gros s 16. mestom, Škotjeločanka Eva Tušar je bila 20., Tržičan Tomaž Valjavec 22., Tržičanka Nastja Guzzi 31., Aljo-ša Grom 52. in Matej Sova 54. Naši so se solidno uvrstili tudi v balvanskem plezanju, saj je Jure Golob osvojil 9. mesto, Primož Žitnik je bil 24., Škofjeločan Blaž Rant pa 36. Nastja Guzzi je osvojila 26. mesto. • V.S.
Seme najboljši med mladinci
Kranj, 11. septembra - Za konec domače triatlonske sezone se je 125 triatloncev ob Bakovški gramoznici pri Murski Soboti pomerilo za naslove državnega prvaka v sprintu (750-20-5). Članska prvaka sta Korošec Erih Pečnik in Ljubljančanka Mateja Šimic, najhitrejši na dirki pa mladinec iz Stražišča Uroš Seme.
Seme je v za mlajše kategorije dovoljeni plavalni obleki priplaval minuto prednosti pred skupinico članov, na kolesu pa sledil članom Pečniku, Hočevarju, Avstrijcu Resslerju, ter mladinskemu konkurentu iz Kamnika Gregu Zoretu. V teku je bil Seme premočan tako za Avstrijca Presslerja, kot Pečnika in mu pripadlo največ od skupnega 120.000 tolarjev nagradnega sklada glavnega, absolutnega državnega naslova nima zaradi pravil (obleka). V ženski konkurenci je Kranjčan-ka Martina Arnež, še mladinka, zaostala le za priznanima triatlonka-ma Šimicevo in "jekleno" Natašo Nakrst. • M. Močnik
naj bi bil prvak znan najkasneje danes teden po tekmi med ekipama Acroni Jesenic in KAC-ja na Jesenicah, je Olimpija že v soboto odigrala tekmo z ekipo VSV v Beljaku in izgubila 4:3 (3:1, 1:2, 0:0). Za Olimpijo je dvakrat zadel Peter Rožič, enkrat pa Gregor Polončič.
Včeraj zvečer je Olimpija doma gostila VSV, tekma pa se do zaključka naše redakcije še ni končala. Danes ob 19.15 uri ekipa Acro-
NOGOMET
ni Jesenic gostuje v Celovcu pri KAC-u, v četrtek pa bosta v Pokalu Union dve tekmi. Ekipa Acroni Jesenic se bo v Podmežakli pomerila z VSV (ob 19. uri), ekipa Olimpije pa v Tivoliju z ekipo KAC-a (ob 19.15 uri). V nedeljo ob 18. uri bo v Tivoliju slovenski obračun med Olimpijo in Acroni Jesenicami v Beljaku pa med VSV in KAC-em.
• V. Stanovnik, foto: T. Doki
Selektor v Kranju ni užival
Kranj, 11« septembra - Kljub hladnemu vremenu se je minulo nedeljo popoldne ob nogometnem igrišču v športnem centru v Kranju zbralo rekordno število gledalcev, več kot dva tisoč. Med njimi sta bila tudi selektor slovenske reprezentance Srečko
igrala v postavi: Vidmar, Feigel, Markelj, Kržišnik, Tasič, Turk, Zaletelj (Plastovski), Robnik (Grabus), Silo, Popescu (Kušar) in Žagar.
Že v soboto je ekipa Domžal gostovala v Kopru in z ekipo Koper Sport Line izgubila 4:0
Tokrat igralci Živil Triglava doma niso iztržili točke.
(1:0). Tako so Domžalčani s petimi točkami trenutno na 11. mestu lige Si.Mobil, ekipa Živil Triglava pa je na devetem mestu s 7 točkami. V soboto Živila Triglav gostujejo pri Rudarju, Domžalčani pa v nedeljo gostijo ERO Šmartno
• J.M, V.S., foto: T. Doki
Katanec in njegov pomočnik Danilo Popivoda, ki pa zagotovo v povprečni nogometni predstavi med domačo ekipo Triglava Živil in Olimpijo nista preveč uživala. Na koncu je po edinem zadetku Joliča v 20. minuti z rezultatom 0:1 slavila Olimpija, domači nogometaši pa niso izkoristili nekaj lepih priložnosti. Živila Triglav so
V vodstvu Kamnik
Kranj, 11. septembra - V 3.SNL - center so nogometaši odigrali 5. krog. Rezultati: AvtoDebevc Dob - GPG Grosuplje 3:1, Slaščičarna Šmon Bled - Rudar Trbovlje 5:0, Cockta Kresnice - Šenčur Protect GL 3:1, Litija - Vrhnika Blagomik 0:3, Svoboda Ljubljana - Factor 2:1, Status Kolpa - Britof 1:3 in Kamnik Zarica 2:1. Vodi Kamnik z 12 točkami. • V.S.
Najvišji zmagi za Polet in Hrastje
Kranj, 11. septembra - V 1. gorenjski nogometni ligi so ekipe v soboto odigrale III. krog. Rezultati: Polet - Kranjska Gora 8:0 (1:0), Ločan - Naklo 2:0 (1:0), Alpina - Visoko 4:0(0:0), Sava - Lesce 3:1 (2:1) in Velesovo - Železniki 1:2 (0:1). Na lestvici vodita ekipi Poleta in Ločana z 9 točkami. Tretja je Alpina, ki ima 4 točke. Že jutri, v sredo pa je na sporedu 4. krog. Pari so: Kranjska Gora - Železniki, Lesce - Velesovo, Visoko - Sava, Naklo - Alpina ter Polet - Ločan. Vse tekme se bodo začele ob 17. uri.
V II. gorenjski ligi so odigrali II. krog. Rezultati: Trboje - Jesenice 1:2 (0:1), Bitnje - Preddvor 4:1 (2:0), Hrastje - Podbrezje 8:0 (3:0), Bohinj - Podgorje 1:2 (0:2), Kondor pa je bil prost. Na lestvici vodijo Jesenice, Bitnje in Podgorje, ki imajo po 6 točk. III. krog bo na sporedu v soboto, 15. septembra. • F.P.
BASEBALL_.
Lisjaki v finalu
Škofja Loka, 11. septembra - Prejšnji konec tedna je ekipa Četrta pot Kranjski Lisjaki odigrala polfinalni tekmi državnega prvenstva. Že v soboto so v Ljubljani premagali ekipo Zajčkov 14:2, v nedeljo pa so bili od Zajčkov boljši tudi na domačem igrišču v Škofji Loki in se uvrstili v finale, kjer se bodo pomerili z ekipo Lamont Jezice. Finale se začne to soboto, 15. septembra. • V.S.
DESKANJE NA SNEGU
Košir in Knafelj z olimpijsko normo
Kranj, 11. septembra - Dejan Košir iz Kranjske Gore in TomaŽ Knafelj iz Breznice pri Žirovnici sta se na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala FIS v deskanju na snegu v Valle Nevdu v Cilu odlično odre' zala. V olimpijski disciplini, paralelnem veleslalomu, je Dejan KoŠ|r zmagal, Tomaž pa je osvojil 10. mesto. S tem sta oba potrdila olimpij' ski normi, ki sta jih z odličnimi uvrstitvami dosegla že v lanski sezoni. «V.S.
Torek, u, aaptemhm 2001 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si_gorenjski glas » 13. stran
Še šest dni do začetka članskega svetovnega prvenstva v balinanju v Kranju
Zagate z vizumi
V ponedeljek, 17. septembra, se z otvoritveno slovesnostjo, ki ji bodo že sledili kvalifikacijski boji finalistov v hitrostnem in natančnem zbijanju z zadnjega SP v francoskem l_yonu, začenja prvo člansko SP v balinanju v Sloveniji. Kranj nanj že opozarjajo slamnati možici ob vpadnicah v mesto.
KEGLJANJE
Kranj, 11. septembra - "Zanikanje novinarjev za svetovno prvenstvo presega naša pričakovanja, po vsej verjetnosti pa "o v Kranju nastopilo tudi največ reprezentanc v zgodovini danskih SP," je minuli četrtek na novinarski konferenci v prostorih Gorenjskega sejma, kjer bo v hokejski dvorani ta velika športna Prireditev tudi potekala, dejal Predsednik organizacijskega od-
Na Brdu pri Kranju bo 20. septembra, ko imajo tekmovalci na SP prost dan, potekal tudi volilni kongres Mednarodne balinarske zveze (F.I.B.), na katerem bodo izvolili novo vodstvo in ostale organe. V dosedanjem vodstvu imamo Slovenci dva nioža - Jože Rebec je član izvrš-nega odbora, Marjan Ferfolja Pa je član športne komisije. Bazarji bodo prost dan izkoristili 2a ogled Bleda, popoldne pa bo na Brdu še skupni piknik. V Kranju bodo proglasili tudi najboljšega balinarja vseh časov. To bo Italijan Umberto Granata, večkratni svetovni prvak v Uličnih disciplinah.
b°ra Kranj 2001 Jože Rebec, prvi ^ož slovenske balinarske zveze.
Rebec pričakuje, da bo v Kranju nastopilo 30 reprezentanc z vseh celin, kar je sicer dve manj, kot so organizatorji napovedovali pred meseci, vendar še vedno veliko glede na težave, ki jih imajo z ne-
^ROBATSKO LETENJE
katerimi afriškimi reprezentancami. "Trenutno je poimenske prijave poslalo 22 reprezentanc, vsaj osem jih bo to zagotovo storilo v zadnjih dneh. Precej težav s prijavami imajo afriške države, ker nekatere niso zmožne, tudi finančno, pridobiti vizume na edinem slovenskem predstavništvu v Afriki - v Kairu," je še pojasnil predsednik BZS. Tem reprezentacam so organizatorji svetovali, naj vseeno pridejo, saj bodo njihovo papirnato vojno poskušali rešiti na slovenskem konzulatu v Trstu.
Letos največje mednarodno balinarsko tekmovanje bo naslednji ponedeljek ob 20. uri otvoril slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik častnega odbora Kranj 2001. Otvoritvi bodo isti večer že sledili kvalifikacijski boji v hitrostnem in natančnem zbijanju, na katerih se bo pomerilo po osem najbolje uvrščenih z zadnjega svetovnega prvenstva v Lyonu, kjer sta Uroš Vehar in Aleš Ško-berne postala svetovna prvaka v elitni disciplini - dvojicah. Rebec upa, da bo naša četverica Uroš Vehar, Aleš Škoberne, Damjan Sofronievski in Bojan Novak vsaj približno ponovila rezultate s prejšnjih SP in EP. Ker bodo igrali na domačih tleh, so pričakovanja balinarske javnosti velika.
Po finančni plati je izvedba prvenstva skoraj že pokrita. Borut Farčnik, zadolžen za marketing, je stanje v blagajni organizatorjev takole opisal: "Celotno prvenstvo bo stalo 40 milijonov tolarjev,
Poljanec je pristal v sredini
Lesce, 10. septembra - Minuli teden seje iz drugega evropskega prvenstva v akrobatskem letenju z motornimi letali razreda Advanced na j^adžarskem vrnil pilot Alpskega letalskega centra Lesce Tomo Po-Uanec, kije med 33 uvrščenimi piloti v skupnem seštevku zasedel 21. [nesto. Na prvenstvu, ki je od 25. avgusta do 2. septembra potekalo na 'etališču pri mestu Siofok - Kiliti ob Blatnem jezeru, je sodelovalo nad ^ tekmovalcev iz 12 evropskih držav, so piloti najprej tekmovali v kvalifikacijah, nato s prostim akrobatskim programom po lastni izbiri jer dvakrat z neznanim programom, ki ga piloti dobijo le pol ure pred et°m. Tomo Poljanec je uspešno prestal kvalifikacije, z nastopoma v gnanem programu zasedel 15. mesto, pri prostem programu pa so r111 sodniki prisodili pri eni od akrobatskih figur napako, zato je ončal skupno na 21. mestu. Pri tem kaže dodati, da je imela vsaka Yava v ekipi sodnikov po enega svojega sodnika, le Slovenija je os-'a brez, kar je bil zagotovo precejšen hendikep. To evropsko prven-* v° je bil prvi nastop Toma Poljanca na mednarodnih tekmovanjih, ato je tokrat predvsem nabiral izkušnje. Na nastop se je pripravljal .Va meseca in opravil več kot 100 letov, nastopal pa je na ruskem etalu Jak 55 M, ki je specializirano vrhunsko akrobatsko letalo za ta azred tekmovanj. Največ pilotov je letelo na čeških letalih Zlin 50 LX n francoskih Cap 231, nekateri pa celo na letalih višjih kategorij, pa f Prav so udeleženi tekmovalci temu nasprotovali. Zmagal je madžar-p vojaški pilot, drugi je bil francoski pilot, tretji pa Litvanec. Tomo , °lianec pravi, da mu bodo pridobljene izkušnje koristile tudi pri tem, . 0 optimalno sestaviti prosti program, ki ga pilot lahko vadi v času L 'Prav. Prihodnje leto je namreč svetovno prvenstvo v naši Murski
Sob
°b in cilj, ki si ga je Poljanec zastavil, je uvrstitev med deset naj-
u ,.   * 1,1 ^uj, ki si Uit jc ruijuuci; /.<
^ih akrobatskih pilotov. • Š.Ž.
S" tj
^Portna tekmovanja v košarki in hokeju so v soboto, 8. septembra, si lahu"10^'3 otvoritev novega športnega igrišča v Gabrku. Gledalci so Utrj ' ? °gledali požrtvovalne tekme med ekipami LE Tehnika, ŠD otvortv Br'°9 in ekipe 'a Podobena. Vrhunec popoldanskega dela kjer si6 bi'a vsekakor hokejska tekma med ŠD Utrip in ŠD Brlog, °tvontv dn'' V SV°^e vitrine sPravi,i tudi prehodni pokal. Pred uradno Škofjg ki.so se Je udeležili tudi mnogi pomembni možje iz občine mlajši r 'n sponzoni' Pa so sv°ie hokejsko znanje pokazali tudi naj-torej do a^'ogov za Praznovanje ob prijetni glasbi, pijači in jedači je bilo
Damjan Sofronievski (levo) in Bojan Novak sta z odličnima nastopoma na sredozemskih igrah napovedala zanesljivo formo. Novak je namreč z bronom v hitrostnem izbijanju osvojil sploh prvo slovensko odličje v Tuniziji, Sofronievski pa je kasneje zmagal v natančnem izbijanju.
polovica sredstev gre za tehnično izvedbo, po 10 milijonov pa smo namenili namestitvi in promociji. Izvedbo prvenstva je v večini podprl kranjski industrijski bazen, računamo pa, da bomo z variabil-
nim delom, torej s prodajo vstopnic in reklamnih artiklov, zaslužili toliko, da bomo prvenstvo končali pozitivno tudi po finančni plati."
• S. Šubic
ORIENTACIJA
Tudi župan se dobro znajde
Škofja Loka, 11. septembra - Škofjeloški orientacijski klub (ŠOK) je bil prejšnji teden organizator 4. in 5. tekmovanja v park orientaciji za pokal Alpe - Adria med Slovenijo in Hrvaško. To je bilo letošnje 4. in 5. tekmovanje, obe tekmi skupaj pa sta šteli za 1. pokal Škofje Loke. Prireditve se je udeležilo 96 tekmovalcev in rekreativcev, med njimi največ otrok. V kategoriji seniorjev je zmagal Tihomir Salopek (POK "Ris"), v kategoriji seniork pa Ivana Stošič (OK Vihor). Med juniorji je bil najboljši Miloš Sterle (ŠOK), med juniorkami pa Petra Strnad (ŠOK). Med začetniki je slavil Uroš Strnad (ŠOK), v odprti kategoriji pa škofjeloški župan, Igor Draksler (ŠOK). • V.S.
ALPINIZEM
Odprava Tien Šan uspešna
Tržič, 11. septembra - Prvenstveni smučarski spust s petti-sočaka, smučarski spust s šestti-sočaka, vzpon dvojice na sedem tisočak in vzpon na Zahodni vrh Pik Pobeda so dosežki šestčlanske odprave. Po vrnitvi v domovino je delo odprave predstavil njen vodja Iztok Tomazin.
Proti goram na meji med Kirgi-zijo, Kazahstanom in Kitajsko je julija odpotovala odprava, v kateri so bili Iztok Tomazin in Slavko Rožič iz AO Tržič, Grega Ažman (AO Radovljica), Andrej Prinčič (AO Kranj), Peter An-drejek (Maribor) in Anže Čoki (Akademski AO Ljubljana). Po zapletih z izgubljeno prtljago so 24. julija 2001 dosegli izhodišče v Akkolu in dva dni pozneje s helikopterjem prileteli v bazni tabor (4000 m) na ledeniku v Kirgiziji. Prvo turo na goro Darbaza Tau (5462 m) je 27. julija začelo vseh šest članov. Zaradi težav z višino in zmrzlin je vzpon nadaljeval le Tomazin, ki je 28. julija 2001 dosegel vrh in z njega opravil prvenstveni smučarski spust (V-, S6/S5-S4, 800 m, 40 minut).
Po poslabšanju vremena so vzpon proti Han Tengriju začeli 2. avgusta. S prvega tabora pod J steno (4300 m) je že naslednji dan sestopil Andrejek, s sedla na 5800 m pa so se vrnili še Ažman (3. 8.)
in ostali člani (4. 8.). Tomazin se je povzpel na S predvrh Pik Ča-pajeva (6150 m) in kot prvi doslej smučal z njega (V, S6/S5-S4, 350 m, v celoti IV, 1850 m). Kljub slabemu vremenu je 5. avgusta začel vzpon na Han Tengri (7010 m) in ga dosegel po klasični smeri (zahodni raz). Naslednji dan je končal smučarski spust s Pik Capa jeva in se vrnil v bazo. Na Han Tengri se je 7. avgusta povzpel tudi Rožič.
Andrejek, Ažman, Čoki in Prinčič so 9. avgusta odleteli v dolino in odpotovali domov, Tomazin pa je začel z vzponom na Pik Pobeda (7439 m) s štirimi tujci. Vzpon na goro, kiji pravijo tudi "severni Evercst", je oteževa-lo poslabšanje vremena. Vseeno so se četrti dan prebili na rob severne stene in na zahodni vrh z imenom Važa Pšavela (6918 m). Vzpon na glavni vrh je naslednji dan preprečil vihar, v katerem se je začela prava drama ob reševanju dveh ruskih alpinistov, ki sta se sama kljub poškodbi in bolezni privlekla izpod vrha. Boj za preživetje je trajal 14. in 15. avgusta; zadnji dan je prispelo na pomoč še 14 tujih alpinistov, ki so 16. 8. prenesli ponesrečenca z ledenika do baze. Od tam sta se Tomazin in Rožič vrnila v dolino 18. avgusta in štiri dni zatem prispela v domovino. • S. Saje
Edgar Vončina ne bo več predsednik
Kranj, 11. septembra - Konec prejšnjega tedna je na sestanku upravnega odbora kluba svoj nepreklicen odstop iz funkcije predsednika kluba napovedal dolgoletni prvi mož Kegljaškega kluba Triglav Edgar Vončina.
"K tej odločitvi je največ pripomoglo dejstvo, da se v Kranju že več let nikakor ne more rešiti lokacija za postavitev že kupljenega modernega kegljišča in da pri tem nimamo razumevanja na občini ne na Zavodu za šport. Začela so se tudi nesoglasja v klubu glede vodenja klubske politike, jaz pa sem po skoraj dvajsetih letih dela sklenil, da se umaknem drugim," je svoj nepreklicni odstop pojasnil Edgar Vončina. Dokončno bo o novem vodstvu kluba, ki ima v svojih vrstah državne prvake, ekipo Iskraemeca in državne podprvakinje, ekipo Triglava, odločala izredna skupščina, ki naj bi jo v najuspešnejšem slovenskem kegljaškem kolektivu zadnjih let pripravili v torek, 18. septembra.
• V. Stanovnik
Tekmovanje slepih in slabovidnih
Okroglo pri Kranju, 11. septembra - Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Kranja je bilo prejšnji teden organizator 24-urnega maratona v vrtnem kegljanju za slepe in slabovidne. Kot je sporočil vodja tekmovanja F. Pire je nastopilo devet štiričlanskih ekip iz vseh koncev Slovenije, na koncu pa je v ekipni razvrstitvi zmagalo moštvo ekipe Gostilne pr'Starman. Med moškimi BI (slepi) je zmagal Počkaj (Kp), med moškimi B2 (slabovidni) je bil najboljši Hribernik (Kr), med ženskami BI Veselkova (Kr) in med ženskami B 2 Potočnikova (Kr). »V.S.
Največji uspeh kegljačev iz Železnikov
Železniki, 11. septembra - Še slabih štirinajst dni in začela se bo nova kegljaška sezona. Svojega prvega nastopa v slovenski konkurenci so se že poleti razveselili člani ekipe Železnikov, ki so se kot prvaki gorenjske lige in drugouvrščeni iz kvalifikacijskega turnirja za nastop v 3. ligi maja v Tržiču, naknadno uvrstili v 3. slovensko ligo - zahod. To je tudi največji uspeh v zgodovini kegljanja v Železnikih. Žal pa novi tretjeligaši ne bodo mogli igrati na domačem dvosteznem kegljišču "Pri Meru" v Železnikih, saj ta ne ustreza predpisom Keglja-ške zveze. Tako že sedaj trenirajo in se na novo sezono pripravljajo na štiristeznem kegljišču dvorane Poden v Škofji Loki, kjer bodo tudi tekmovali. Ekipa v postavi: (stojijo od leve proti desni) Emil Šinkovec, Marjan Fujs, Milan Prezelj, Janko Šmid, Vlado Fujs, Rok Trojar, Egon Jelene, (čepijo) Lojze Demšar, Franci Prezelj, Borut Črv, Beno Kemper-le, Zdeno Soklič in Edo Gajgar (na sliki manjka) si v prvi sezoni želi ne želi le obstanka v tretjeligaški druščini, ampak so prepričani, da so si sposobni zagotoviti mesto blizu sredine lestvice.
• V. Stanovnik, foto: T. Doki
TENIS_
Na igriščih kar 30 dvojic
Gorenja vas, 11. septembra - Prejšnji teden je ŠD Gorenja vas že tretjič organiziralo občinsko prvenstvo v tenisu dvojic. Med desetimi moškimi pari sta zmagala Matej Oblak in Danilo Pajer, med sedmimi ženskimi pari sta bili najboljši Mojca Mezeg in Jana Oblak, med desetimi mešanimi dvojicami pa sta si zlati kolajni priborila Irena Se-lak in Jani Bogataj. Nastopili so tudi trije pari v kategoriji do 15 let. Zmagala sta Aleš Drmota in Gregor Homec. • T. Čadež
ATLETIKA_
Pet kolajn za Triglav
Kranj - V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani državno pionirsko prvenstvo. Kranjski Triglav je tokrat ostal brez zlate medalje, osvojil pa je dve srebrni in tri bronaste. Z drugim mestom sta se izkazali Kristina Gornik v metu kopja in štafeta 4 x 100 metrov, za katero so tekli Matic Jovanovič, Anže Šetina, Jurij Demšar in Sašo Stepan. Na tretje mesto so se uvrstili Neža Perkovič v teku na 60 metrov, Miha Tušek v metu diska in štafeta 4 x 300 metrov v postavi Matic Zibert, Sašo Stepan, Jurij Demšar in Anže Šetina.
Že v sredo je bil v Brežicah atletski miting, na katerem sta od Trigla-vanov zmagala Rožle Prezelj v skoku v višino (215) in Matjaž Pangerc v metu kopja (56,28), na tretje mesto pa sta se uvrstila Bojan Klančnik v metu kopja (54,67) in Edi Okič v metu diska (43,82). V nedeljo so Brigita Langerholc, Rožle Prezelj in trener Dobrivoje Vučkovič odpotovali na mediteranske igre. • CZ.
Lepi rezultati Gorenjcev
Radovljica, 11. septembra - Prejšnji teden so se iz evropskega atletskega mitinga specialne olimpiade, ki je konec avgusta potekal v madžarskem Debrecenu, vrnili člani slovenske ekipe, v kateri je bilo kar šest športnikov z Gorenjskega. Odlično so se odrezali, saj so domov prinesli vrsto kolajn. Tako sta zlato osvojila Sandi Sadel iz Radovljice in Marta Fortuna iz Žirov, ki sta nastopila v teku na 100 metrov, s srebrnima kolajnama v metu žogice in skokom v daljino se ponaša Iztok Hren z Jesenic, bron pa so osvojili Simon Pavlic s Krope v teku na 800 metrov, Tadej Kramberger iz Radovljice v skoku v višino ter Maja Omejc iz Kranja, Sandi Sadel in Marta Fortuna v teku na 200 metrov. • U.P.
•••••••
POGOVOR / info@g-glas.si
Moja resnica: dr. Branislav Vladikovič
Strah me je bilo umazanih
zakulisnih iger
Dr. Branislav Vladikovič: "Ko sem slišal za obtožnico, sem bil hudo užaljen, nato jezen in razburjen. Strah me je bilo umazanih zakulisnih iger, osebnih povezav, ki morebiti botrujejo tudi zadnjim dogodkom na Jesenicah, ko je umrl dojenček iz Bohinja. Od tedaj, ko se je začel proces proti meni, sem shujšal za trinajst kilogramov..."
Dr. Branislav Vladikovič je bil v središču medijske pozornosti vsakokrat, ko je prišel na sodišče... - Foto: Tina Doki
diskreditira ustanova, oddelek, ki ga vedno znova hočejo ukiniti."
Smokuč, 11. septembra - Ko je pred 35 leti dr. Branislav Vladikovič prišel na ginekološko-porodniški oddelek jeseniške bolnišnice, je bil mlad zdravnik, ki mu je tedanja predstojnica dr. Tatjana Zalokar odredila, da mora delati vsa tista
dela, ki jih delajo sestre: umivati bolnice, dajati injekcije in zdravila in vse dru- Strah me je bilo zakulisnih iger go. Malo čudno je pogledal, nakar je Zalokarjeva dejala: "Poslušajte, mladi kolega! Nikoli se ne boste naučili voditi oddelka ali iskati napak, če ne boste poznali dela vseh, ki smo na oddelku."
Ali tako mislite zaradi užaljenosti, prizadetosti, ki ste jo doživeli kot obtoženi'>
Dr. Branislav Vladikovič je nato moral delati vse, kar je rekla, šele kasneje se je v resnici posvetil svojemu zdravniškemu delu. Vsi, ki so ga v 35 letih srečali ali z njim sodelovali, vedo, da je bil garač. Verjetno je edini slovenski zdravnik, kije postavil rekord v dežurstvu, saj je leta 1974 zaradi pomanjkanja specialistov nepretrgoma delal 3 mesece in 16 dni skupaj - da bi rešil oddelek. Ko ni mogel več, je prosil kranjske kolege za pomoč, a so odklonili.
Delal je 35 let, 22 let je bil predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, devet let je član republiškega kolegija za ginekologijo, bil je vodja svetovnega kongresa endoskopske kirurgije v Rimu, lani je postal zaslužni član združenja ginekologov in porodničarjev - dobil je vrsto priznanj, med drugim tudi zlati prstan gorenjskega zdravniškega društva.
Dr. Branislav Vladikovič je pomagal pri porodih na desetine tisočih otrok, operiral na tisoče in tisoče žensk. Na operacijski mizi v vseh teh letih ni umrla niti ena ženska, ki jo je operiral on.
1. aprila leta 1998 pa se mu je zgodilo nekaj, česar niti v sanjah ni pričakoval. Vsem znana zgodba o Manci govori o otroku, za katerega so v jeseniški porodnišnici ob rojstvu menili, da gre za splav in nedonošeno deklico odložili v prostor za čistila, a Manca je bila trdoživa in se je uprla - preživela je. Proti predstojniku Vladikoviču in zdravnici je bila vložena obtožnica, ki ju je dolžila kaznivega dejanja opustitve zdravstvene pomoči, sojenje je bilo medijsko zelo odmevno. Tožil-
ka je za dr. Branislava Vladikoviča zahtevala zaporno kazen sedmih mesecev zapora in je tako postal prvi zdravnik v Sloveniji, za katerega je bila zahtevana zaporna kazen. Sodba, ki še ni pravnomočna, pa je bila izrečena v četrtek, 6. septembra: dr. Vladikovič je bil obsojen na denarno kazen v višini milijona tolarjev.
Zanimalo nas je, kako je zdravnik s tako dolgoletnim stažem doživljal ta proces? Ali se osebno počuti krivega ali ne? Kakšna je njegova resnica? Ali je - po njegovem mnenju - res šlo za kaznivo dejanje opustitve zdravniške pomoči? Za strokovno napako ali tako ravnanje, da je terjalo kazensko odgovornost? Ali pa ničesar od tega?
Če bi bil kriv, bi presedel sedem mesecev
Ali se počutite krivega za to, kar so vas obdolžili in obsodili?
"Nikakor. Če bi se počutil krivega, bi tudi rekel, da sem kriv. In presedel bi sedem mesecev. Res bi. Če 22 let vodiš oddelek, občutek krivde moraš imeti. Če bi bil kriv, ne bi vzdržal notranjega psihičnega pritiska in bi zanesljivo rekel, da sem kriv."
Ali ste bili tedaj na oddelku?
"Bil sem na oddelku. Mamo Mance so pripeljali prepozno. Porodne popadke je imela že veliko prej, preden sojo pripeljali. Vsi znaki so kazali na splav in tako smo ga tudi obravnavali. Ob desetih zvečer pa je prišla zdravnica in mi rekla: "Doktor, splavček je živ!" Takoj smo ukrepali, sam sem poklical pediatra, otroka so odpeljali v Ljubljano. Od leta 1985 imamo za vso Slovenijo urejen transport in utero - transport v maternici. Še preden seje to zgodilo, seje v bolnišnici oglasil oče deklice, ki sem mu tedaj pač dejal, da poroda ni bilo, da je bil splav. Ko smo ugotovili, da je deklica živa, sem takoj odšel k mami Mance in se ji opravičil, da sem popoldne očetu dejal, daje bil splav.,. Nato seje začelo."
Kaj se je začelo?
"Začela so se zasliševanja, prihajali so kriminalisti. Kot sem že dejal na sodišču: osebni interesi nekoga so bili, da pritegne pozornost medijev, da se porušijo medsebojni odnosi... Vsak od udeležencev je poskrbel, da se pokaže kot nedolžen in da obremeni druge. To so bile umazane igre v ozadju."
Kakšne igre?
"Ne morem konkretno odgovoriti. Poznam jih pa. Še presneto dobro. Rečem lahko le, da gre morebiti tudi za to, da se
"Ne. Vsa ozadja dobro poznam. Kot obtoženi pa sem doživel še eno hudo krivico, zato sem dejal, da gre pri sojenju meni za precedens: na sodišču se strokovno, izvedensko mnenje sploh ni upoštevalo."
Kdo je napisal izvedensko mnenje?
"Komisija za fakultetna izvedenska mnenja je za izvedensko mnenje za moj primer določila mag. Janeza Babnika, priznanega strokovnjaka, ki je zapisal, da v mojih dejanjih ne vidi dejanj opustitve zdravniške pomoči - in to še pred obtožnico. Koje bil povabljen na sojenje, je to potrdil in ko je bil poklican tretjič, je dejal, da svojega mnenja ne bo spreminjal."
Na kaj se izvedensko mnenje nanaša?
"Gre za to, da se nedonošencev pod 23 tednov nosečnosti ne oživlja, od 23 do 28. tedna pa je tako imenovana siva cona, v kateri pa ni pravne odgovornosti - obstaja možnost, da se vsak zdravnik odloči po vtisu dojenčka, verskem in etičnem prepričanju. Krivde pa ni."
Vas je v času sojenja kaj skrbelo, kakšno bo izvedensko mnenje?
"Ne. Strah me je bilo umazanosti in zakulisnih iger, izvedensko mnenje pa me čisto nič ni skrbelo, saj sem vedel, da je dr. Babnik izreden strokovnjak in drugače niti napisati ni mogel. Tudi sam sem dokončal postdiplomski študij iz perineo-natologije - v Sloveniji nas je okoli 15 - in natančno vem, za kaj gre. Gre preprosto za to, da so preživetja v tem obdobju redka, redko brez posledic."
Manca nima nobenih posledic?
"Nobenih. Zdrava je. In zelo vesel sem, daje tako."
Doktor, dr'žte se
Na sodišču so vam sodelavci očitali, da ste bili zelo avtoritativen predstojnik. Diktatorski. Ali ste bili res?
"Če bi bil, mi sodelavke 25. novembra leta 1999, ko sem šel v pokoj, ne bi napisale tega, kar so mi. "(Pokaže izvirno in domiselno napisano pismo sodelavcev, ki opisujejo skupni vsakdanjik na oddelku in svojega predstojnika opišejo kot strogega pri delu, a zabavnega in simpatičnega v medsebojnih odnosih.)
Kaj vas je najbolj prizadelo?
"Najbolj me je prizadelo to, da si po vsem, kar si naredil, tako ničvreden. V naši državi sem prvi začel z laparoskop-skimi operacijami, na oddelku smo dobili ultrazvočni nož, ki reže in ustavlja krvavitev, posneli učne kasete o njegovi uporabi, kijih zdaj predvajajo v Hamburgu. Vse to je naenkrat - nič. Z dr. Zdrav-ko Komanovo, ki zdaj vodi oddelek, smo si prizadevali, da bi nabavili čimveč nove opreme in sodobne aparature, oddelek je navsezadnje dobil tudi UNICEF-ovo nagrado.
To, kar sem doživljal in še doživljam, ni bil strah, bila je neka mešanica občutkov, da se ti zdaj po toliko dobrih stvareh dogaja, kar se dogaja."
Kako so vas sprejemali znanci, pacientke, okolje?
"Zelo naklonjeno, za kar sem jim hvaležen. Številni, ki me poznajo, so mi pisali ali me ob srečanju prijeli za roko ali za ramo in rekli: "Doktor, dr'žte se!" Navsezadnje je za menoj kar dolga kariera, veliko ljudi me pozna, tudi in predvsem v dobrem."
"Vztrajal bom do konca. Res. Tu pa res ne mislim popustiti, kajti ne le, da nisem kriv, tudi zelo sem jezen, ker se mi to dogaja."
Pediatra sem poklical jaz...
"Vse izvide, tudi zadnjega, je opravil in diagnosticiral en zdravnik, ne da bi opozoril na morebitni zastoj rasti ploda. Alije neka osebna povezava tudi glede na zadnje dogodke na oddelku?
Dr. medicine Branislav Vladikovič je na sodišču podal naslednjo izjavo:
"Nobenega občutka krivde nimam. Imam pa občutek globoke jeze in razburjenja zaradi več kot tri leta trajajoče kampanje, ki dela škodo ugledu ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, ki sem ga vodil 22 let. Sem pa hudo osebno prizadet zaradi razvrednotenja mojega 35-letnega dela na področju ginekologije in porodništva, kot tudi uspehov in priznanj, domačih in mednarodnih, ki sem jih dobival in jih še dobivam na področju stroke.
Še vedno mi ni jasno, po kakšnem ključu smo udeleženci razdeljeni na obtožene in priče? Pozabili smo, da sem poklical pediatra jaz in vesel sem, daje Manca živa in zdrava. Marsikomu ni jasno, da je organizacija na oddelku že vrsto let urejena. Pediater se kliče vedno že pred porodom, če pričakujemo ogroženega otroka in ne samo pediater, v času dogajanja je bil na oddelku tudi anesteziolog. Osebni interesi nekoga, ki je pritegnil pozornost nekaterih medijev, je pokvaril do tedaj dobre medsebojne odnose
Ali zdaj še delate?
"Še. Na Bledu imam enkrat tedensko ambulanto, delam tudi v jeseniški bolnišnici, kadar me pokličejo. V ambulanti na Bledu je v čakalnici vedno 40 žensk."
Shujšal sem trinajst kilogramov
Na sodišču ste rekli: kdo mi bo povrnil zdravje in ugled? Ali ste zboleli?
"Odkar seje začelo sojenje, sem shujšal za trinajst kilogramov in imel težave s pritiskom. Zato hodim na preglede na in-ternistični oddelek."
Alije to stres?
"Seveda je stres. Počutiš se utesnjenega, stalno si pod nekim pritiskom in se nenehno sprašuješ: le zakaj nočejo slišati, kar jim govorijo izvedenci? Le kaj se mi pravzaprav dogaja?"
Kaj pravijo vaši domači?
"Saj to je prav humorno. V Švici imam sestro in svaka, ki sta oba zdravnika. Ko sem jima povedal, za kaj so me obtožili, sta takoj vprašala: "Pa je otrok živ in zdrav?" Seveda je, sem jima odvrnil. Ni in ni jima šlo v glavo, zakaj me nekdo sploh toži, če pa je otrok živ in zdrav? Saj to vendarle ne gre skupaj: obtožen in obsojen, otrok je pa živ in zdrav. Kvečjemu bi bil lahko obtožen za strokovno napako, ne pa da sem kazensko odgovoren."
Ali vam je Mančina mama kdaj kaj očitala?
"Nikoli. Niti ene besede proti meni ni rekla. Tudi na sodišču ne." Zdaj se boste pritožili in vztrajali?
in je vsak udeleženec poskrbel, da zaradi dokazovanja svoje nedolžnosti obremeni druge.
Obtožba posega v področje medicinske znanosti in še posebej v področje perine-onatologije, ki je medicinskim iaikom nepoznana. Ta dogodek lahko obravnavajo izključno strokovnjaki medicinske stroke.
Sam pripadam skupini maloštevilnih ginekologov s končanim postdiplomskim študijem iz perineonatologije, zato vas opozarjam na nekaj, na kar do sedaj razen dr. Babnika ni opozoril nihče. Vse ultrazvočne izvide, tudi zadnjega je opravil in diagnosticiral en zdravnik, ne da bi opozoril na morebitni zastoj rasti ploda, kar je odločilno vplivalo na potek dogodkov.
Vprašam se, kaj motivira tožilstvo za maratonsko vztrajanje na kazenski odgovornosti, kljub medicinsko izvedenskem mnenju? Sprašujem se, ali je motiv subjektiven? Sprašujem se, ali obstaja neka osebna povezava tudi glede na za' dnje dogodke na ginekološko-porodni' škem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice? Sprašujem se, ali obstaja pri nas alf v svetu možnost strokovne napake
tudi
tožilstva in ali zanjo kazensko odgovarja-Spoštovana gospa sodnica, upam, da boste na ta vprašanja odgovorili vi in j^ ustrezno razrešili. In ne nazadnje va$ sprašujem, kdo mi bo povrnil zdravje 'n ugled, ki sem ga izgubil in ga še vedn^ izgubljam zaradi krivice, ki se mi sedaj dogaja?"
• D. SedeJ
Torek, 11, septembra 2001
•••••••
GOSPODARSTVO / marija.volcjak@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «15. STRAN
Za nakupe nepremičnin na Bledu se vse bolj zanimajo tudi tujci
Peterica Ircev bi rada kupila male hiše, oglašajo se tudi Italijani, Nemci in drugi. Za tujce je po izkušnjah Maklerja postopek za nakup nepremičnin precej zapleten.
Bled - Bled je kot privlačen turistični kraj zanimiv tudi za kupce stanovanjskih hiš, stanovanj in parcel. To občutijo tudi v nepremičninski agenciji Makler, katere solastnik in direktor je Borut Kordež. Kot pravi, je največ povpraševanja za manjše, enodružinske hiše, za stanovanja, velika do petdeset kvadratnih metrov, in za parcele, ki jih nekateri ponujajo tudi po 200 mark za kvadratni meter.
Je v sedanjih časih težko biti makler oz. trgovec z nepremičninami?
"V preteklosti lastnina ni bila spoštovana. Iz tega izhaja veliko problemov, s katerimi se ne ubadamo samo trgovci z nepremičninami, ampak tudi drugi. Veliko je upravno in pravno neurejenih parcel. V katastru so to prazne parcele, dejansko pa na njih že stojijo hiše, hoteli, trgovine ali drugi objekti. Če bi v razvitih zahodnih državah lastnik želel tak objekt prodati, bi ga v agenciji zavrnili in mu svetovali, da se oglasi spet poslej, ko bo uredil vse formalnosti. Pri nas je drugače. Zadnje čase se največ ukvarjamo prav z urejanjem upravnih in pravnih zadev, manj pa s samo prodajo. Kupcev je kar nekaj, pomembno pa je, da jim damo iz rok urejeno nepremičnino."
Posredniki torej začnete z delom na nepremičninah prej, kot bi sicer morali...
"Pri nas je veliko stanovanjskih hiš, ki so jih lastniki prizidali, na vrtu naredili še eno garažo ali kaj drugega, a za to niso pridobili potrebne dokumentacije, ozaveščen kupec pa najprej hoče za vsak objekt "papirje". Trgovci z nepremičninami običajno začnemo te probleme reševati, še preden objavimo oglas o prodaji. Največ tovrstnih problemov je pri stanovanjskih hišah, manj pa pri stanovanjih. Parcel sploh nočemo prodajati, če ni pridobljeno lokacijsko dovoljenje. Zgodilo se nam je že, da smo prodali parcelo z vsemi potrdili o zazidljivosti, potlej Pa novi lastnik za to ni mogel speljati postopkov. Inje bil kriv Makler."
Pravite, da s samo prodajo niti ni težav...
"Kupci so. V zadnjih treh, štirih 'etih se je kreditna politika nekoliko popravila. Podjetniki lahko v ekspoziturah avstrijskih bank brez Večjih težav in hitro pridobijo posojila za nakup poslovnih prostorov."
Borut Kordež
čeni kupci tudi vedo za približne vrednosti in se jih ne da vleči za nos. Če vidijo v oglasu previsoko ceno, sploh ne pridejo pogledat ali niti ne pokličejo. Ker na ta način lahko zgubimo veliko resnih kupcev, je zelo pomembno, kakšna je začetna cena."
Ali speljete tudi vse nadaljnje postopke, vse do spremembe lastništva v zemljiški knjigi?
"Ko uskladimo ceno, začnemo oglaševati in organizirati oglede. Če po tem kdo pokliče in pravi, da bi bil pripravljen plačati, na primer, deset, dvajset odstotkov manj od navedene cene, o tem obvestimo lastnika in organiziramo sestanek med prodajalcem in kupcem, na katerem potekajo pogajanja o peni. Če je interes z obeh strani dovolj velik, se dogovorita za ceno, ki je običajno od pet do deset odstotkov nižja od začetne. Kupec po tem položi aro, sklenemo predpogodbo oz. pogodbo o ari, v katero navedemo roke za plačilo kupnine in druge pogoje ter začnemo pripravljati prodajno pogodbo, kar je po sprejetju zakona o notariatu tudi zahtevno opravilo. Pri postopkih moramo upoštevati tudi zakone o kmetijskih in stavbnih zemljiščih ter varovanju
nami zaračunava štiri odstotke (dva plus dva), kar bo verjetno postala praksa za vse."
Se ljudje vse več odločajo za nakupe oz. prodaje prek agencij?
"Čeprav je v javnosti slišati tudi za slabe izkušnje z agencijami, danes le še malokdo prodaja oz. kupuje sam, ampak si večina odloči za sklenitev kupčije prek agencije."
V denacionalizacijskih postopkih so nekateri dobili nazaj hiše, stanovanja in druge objekte. Je to vplivalo tudi na trgovanje z nepremičninami?
"Na Bledu tega nismo občutili. Zdi se mi, da vsi postopki še niso končani ali pa so novi lastniki te objekte zadržali za svoje potrebe."
Bled je privlačen turistični kraj. Se to odraža tudi pri povpraševanju po hišah, stanovanjih, poslovnih prostorih... ?
"Vsekakor. Bled je zanimiv za nakupe, za prodajo pa je vse skupaj precej čudno. Po eni strani je prav, da Bled ohranja svojo podobo, po drugi strani pa se razvoj zaustavlja. Ne bi mogel reči, da ga zaustavlja neka ekipa ljudi, ampak je na splošno mnenje ljudi, Češ - saj nam je dobro in le zakaj bi bilo drugače. Pri nas pa se oglašajo investitorji z dobrimi idejami, ki bi radi kaj kupili in naredili, a jih zavrnejo. Zanimivo: oglasilo se je tudi pet Ircev, ki želijo na Bledu kupiti hišo. Pri nas bi radi živeli zato, ker je pokrajina podobna irski, ljudje so
Vzemimo primer: v vaši agenciji se oglasi občan, ki bi želel prosti svojo hišo. Kako uskladite ceno?
"Običajno je tako, da nas pokličejo in izrazijo željo, da bi radi nekaj prodali. Po tem se odpravi-mo na ogled, pomerimo, izpišejo osnovne podatke, na podlagi Poznavanja razmer na trgu izraču-
amo tržno ceno in z njo seznanijo lastnika. Če lastnik vztraja pri Previsoki ceni, ne prevzamemo Podaje, saj bi si s tem nakopali Previsoke stroške oglaševanja in ^gubljah na času. Visoka cena bi
'cer sčasoma padla, vendar bi to
ajalo predolgo, naše izkušnje pa
sam°' da resni kuPci Pridejo čai 0 e"krat na Bled in da se obilno ne vračajo. Resni, ozaveš-
narave, ki dajejo v določenih primerih predkupno pravico državi. Če je, na primer, okrog hiše tudi nekaj kmetijskega zemljišča, običajno traja kar dva meseca, da dobimo odgovor od državnih organov. Tako dolge postopke težko razumejo zlasti zdomci, ki so v državah, kjer živijo, navajeni krajših in enostavnejših poti. Resne agencije speljejo vse postopke pri menjavi lastništva do konca, nekatere pa zaključijo s poslom že, ko vzpostavijo stik med prodajalcem in kupcem."
Ali so zato tudi posredniške provizije različne?
"V Maklerju delamo s triodstotno provizijo, dva odstotka vzamemo prodajalcu in en odstotek kupcu. Večina trgovcev z nepremični-
podobnih značajev, le dežja je manj."
Je med tujci veliko zanimanje za nakupe nepremičnin na Bledu?
"Tujci se zanimajo predvsem za nakupe manjših hiš, to je za hiše do vrednosti dvesto tisoč mark. Večina jih je pred upokojitvijo, verjetno bi bili pol leta na Bledu, preostali čas pa doma. Veliko se zanimajo tudi za nakupe v Bohinju, tam vidijo značilnosti Slovenije - lepo naravo, mir..."
Ste s tujci že sklenili kaj poslov?
"Nekaj že, a le s tistimi, ki imajo v Sloveniji registrirano podjetje in lahko prek podjetja pri nas kupijo tudi nepremičnino. Čeprav spremenjena ustava načelno omogoča tujim državljanom nakupe nepremičnin v Sloveniji, je v praksi to skorajda neizvedljivo, kar smo poskusili tudi na konkretnem primeru. Prvi pogoj je, da je izpolnjeno pravilo vzajemnosti, ki tudi slovenskim državljanom omogoča nakupe enakih nepremičnin v državi, odkoder prihaja kupec. Poleg tega mora biti tuji državljan pri nas tri leta stalno prijavljen, prej pa osem let začasno. Letos poleti se je poleg petih Ircev oglasilo v naši agenciji še približno trideset kupcev, od teh sta se dva že ogrela za nakup. Največ je bilo Italijanov in Nemcev."
Kolikšne so cene nepremičnin na Bledu?
"Običajne stanovanjske hiše, stare do 25 let, je možno prodati
po ceni do 350 tisoč mark, nekoliko boljše so malo dražje, v nobenem primeru pa cena ne preseže pol milijona mark. Vse manj je zanimanja za nakupe velikih dvo-družinskih hiš in vse več za manjše, enodružinske. Kupci namreč razmišljajo o stroških in o davkih, veliko pa jih ima tudi slabo izkušnjo, saj so zgradili veliko hišo in so potlej v njej ostali sami. Zelo veliko je zanimanja za gradnjo hiš in s tem za nakup parcel. Za parcele zagovarjamo vrednost 160 do 170 mark za kvadratni meter, so pa tudi prodajalci, ki zahtevajo 200 mark ali še več. Da so cene tako visoke, je razlog skromna ponudba, ki pa se bo kmalu le nekoliko izboljšala. Na Bledu bo s sprejetjem novega prostorskega plana nekaj novih parcel, podobno tudi v Radovljici in v Lescah, skupaj z jeseniškim podjetjem pa pripravljamo zazidalni načrt za območje v Koritnem, kjer bo okrog trideset parcel. Vseskozi je tudi zanimanje za nakupe stanovanj, predvsem v alpskih blokih, pri tem pa se cena giblje od 2.300 do 2.500 mark za kvadratni meter."
V bližini alpskih blokov naj bi potekala južna obvoznica v smeri proti Bohinju. Se lastniki stanovanj zato odločajo za prodajo?
"Ne. Kot mi je znano, naj bi obvoznica v tem delu potekala pod zemljo, tako da ne bi motila stanovalcev."
Koliko so cene nepremičnin na Bledu višje kot drugod?
"Če cene starih stanovanj primerjamo z bližnjo Radovljico, so na Bledu višje približno štiristo mark za kvadratni meter, sicer pa so podobne kot v Ljubljani ali malo nižje. Novogradenj na Bledu ni in jih tudi ni možno primerjati z Ljubljano, kjer so visoke predvsem cene novih stanovanj, ki se približujejo že 4.000 markam na kvadratni meter."
Kakšna so gibanja cen: se znižujejo, zvišujejo... ?
"Na Bledu seje zadnja štiri leta cena stanovanj povišala približno za sto mark na leto, cene dvo-družinskih stanovanjskih hiš pa padajo, ker večinoma zaradi velikosti ne ustrezajo željam kupcev."
Kdo prevladuje med kupci?
"Na Bledu so podobno kot v Kranjski Gori kupci predvsem Ljubljančani. Običajno kupujejo do petdeset kvadratnih metrov velika stanovanja."
Se Makler pojavlja na trgu le kot posrednik ali tudi kot investitor?
"Pred leti smo v Radovljici zgradili t.i. naselje sonca z dvaindvajsetimi stanovanji. To je bil prvi večji tovrstni projekt, a hkrati tudi težka šola, v kateri smo zaradi neizkušenosti precej izgubili in se veliko naučili. Ker je preživljanje s provizijami od trgovanja z nepremičninami precej težavno, se bomo gradenj večstanovanjskih stavb še lotili, verjetno že prihodnje leto v jeseniški občini." • C. Zaplotnik
Elektroenergetska omrežnina bo imela vlogo cestnine
V Agenciji za energijo pospešeno razčiščujejo, kakšno naj bo nadomestilo za uporabo
elektroenergetskega omrežja.
Maribor,  11. septembra -
Agencija za energijo Republike Slovenije (s sedežem v Mariboru) je bila ustanovljena sredi lanskega leta z namenom, da nadzira energetski trg pri oskrbi z električno energijo in plinom, izdaja licence podjetjem, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, določa cene za uporabo omrežja ter rešuje spore, zlasti pri cenah in dostopnosti. V bistvu je prevzela del nalog, ki jih je do tedaj opravljala država, in se znašla v nehvaležnem položaju sredi trikotnika: energetska podjetja - odjemalci - država. V enem letu je agencija prejela 398 vlog za licence, izdala 304 odločb, od katerih jih je 267 že pravnomočnih, sedem pa jih je zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev zavrnila. Po besedah direktorja prof. dr. Jožeta Koprivnikar-ja je agencija, v kateri dela 15 visoko usposobljenih ljudi, sredi zelo burnih priprav na odpiranje
elektroenergetskega trga. Slovenija pri liberalizacije tega ne zaostaja, saj se je ta proces tudi v Evropi začel šele pred nekaj leti.
S sodelovanjem elektroenergetskih podjetij na eni strani in državnih resornih organov na drugi, so pripravili že prve popravke Pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij, pri čemer se srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja podatkov, analiz in študij. Nadomestilo za uporabo elektroenergetskega omrežja naj bi sestavljala omrežnina, prispevki za sistemske storitve, za delovanje agencije, za evidentiranje pogodb in prispevek za prednostno dispečiranje, ki nja bi ga bile deležne male elektrarne in toplarne s kogeneracijo. To nadomestilo naj bi imelo po predstavah agencije vlogo poštne znamke oz. cestnine, prizadevajo si predvsem, da bi bil povsem tra-sparenten. Plačeval se je namreč
že sedaj, vendar je bil skrit v ceni dobavljene energije, pred odpiranjem trga, ko se bodo veliki potrošniki (pooblaščeni odjemalci) pogajali o ceni energije, pa mora biti jasno razviden in ločen. Pri široki potrošnji, za katero bo še naprej veljal tarifni sistem, tarife pa bo določala država, bo pač ta prispevek vkalkuliran v tarifi.
Na vprašanje, kolikšni delež v ceni energije naj bi prispevek za prenosno omrežje predstavljal, novinarji nismo dobili jasnega odgovora, pač pa le približne ocene: pri velikih odjemalcih približno tretjino dosedanje cene, pri široki potrošnji na nizkih napetostih pa utegne biti to nadomestilo celo večje od same cene električne energije - celo 10 tolarjev za kilo-vatno uro. Slišali smo, da je delo agencije vse prej kot lahko, saj so se znašli v velikem navzkrižju nasprotnih interesov. Zlasti še, ker se bodo morala vzporedno z odpi-
ranjem trga prestrukturirati tudi elektroenergetska podjetja in ločiti proizvodnjo energije od njenega prenosa. Kljub izraženemu samozadovoljstvu nad doslej opravljenim in hkratnem priznanju, da so kot regulatorji energetskega trga v precej nehvaležnem položaju, pa so novinarska vprašanja razkrila, da še marsikaj ni razčiščenega: kolikšno bo nadomestilo za omrežje pri uvoženi energiji, koliko pri tranzitu energije. Razpisi o tem so namreč v že v teku, pojavljajo pa se že tudi očitki, da si je ELES skušal pri tem odrezati z Evropo neprimerljivo visoki in pretirani delež.
Predvsem pa nas je vse zanimala končna posledica: ali se bodo cene energije znižale, kot je to posledica odpiranja tovrstnih trgov po razviti Evropi, ali pa bo imelo, kot se pri nas to večkrat dogaja, to razčiščevanje za končno posledico višje cene. Odgovora nismo dobili, zgovorni pa so že podatki, da imamo eno najnižjih cen v Evropi. Zadnje primerjave namreč kažejo, da so cene nižje so samo na Finskem in v Grčiji, približno enake so na Irskem in v Španiji, povsod drugod pa znatno višje. Največ plačujejo za električno energijo v Italiji, na Danskem, v Nemčiji, Luksemburgu in Angliji. Iz razlage, da so slovenska elek-tropodjetja pred odpiranjem trga v drugačnem (slabšem) položaju od tistih po Zahodni Evropi, bi lahko sklepali, da cene verjetno ne bodo (kot v Evropi) padle. Torej nasprotno. Premiki v cenah pa bodo po mnenju Agencije za energijo RS počasni in vsekakor blagi.
• Š. Žargi
Konec začasnega financiranja
Priprava proračuna za dve leti bo možnost vlade, ne pa njena obveznost.
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji nekoliko spremenila zakon o javnih financah in predlagala državnemu zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Spremembe omogočajo sprejetje državnega proračuna za prihodnje dveletno obdobje.
Kolje znano, je vlada na julijski seji ob obravnavi proračunskega memoranduma, makrofiskalnega scenarija in proračunskih izhodišč za obdobje 2002 - 2005 sklenila, da bo pripravila predlog proračuna za leti 2002 in 2003. S sprejetjem proračuna za dve leti želi zagotoviti proračunskim porabnikom lažje načrtovanje in izvajanje programov, hkrati pa tudi zmanjšati vpliv volitev na oblikovanje proračuna in se s tem izogniti začasnemu financiranju v letu po volitvah.
Zdaj veljavni zakon o javnih financah predvideva, da se proračun države in občine sprejme za eno koledarsko leto, tej rešitvi pa je prilagojen celoten sistem priprave, sprejemanja in uresničevanja proračuna in drugih obveznosti. Spremenjeni zakon omogoča, da vlada lahko pripravi dva enoletna proračuna in ne dve-
letni proračun. Na podlagi te spremembe bo vlada predložila državnemu zboru proračuna za leti 2002 in 2003, ta pa naj bi oba sprejel še letos. Jeseni prihodnje leto bo predložila državnemu /boru noveliran proračun za leto 2003, ki bo vključeval spremembe že sprejetega proračuna, hkrati pa mu bo predložila tudi finančne načrte Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije, javnih skladov in agencij ter že tudi predlog državnega proračuna za leto 2004. Državni zbor bo novelirani proračun za leto 2003 sprejel po postopku za rebalans, torej še pred začetkom leta 2003. Na ta način bi se lahko povsem izognili začasnemu financiranju, hkrati pa bi z noveliranim proračunom in rebalansom pustili dovolj "prostora" za morebitne spremembe.
Ponudba za prevzem Rudisa
Za obdobje preteklega tedna je za tečaje z ljubljanske borze vrednostnih papirjev značilen izrazito pozitiven trend. Slovenski borzni indeks (SBI20) je v torek, 4. septembra, prebil psihološko mejo 2000 tisoč točk in v celotnem tednu narastel za 2,3 odstotka. V petek je dosegel rekordno vrednost 2036 točk. V tednu, ki je za nami se je /višala tudi vrednost indeksa PIX in sicer s 1493 točk na 1527 točk.
Največje poraste tečajev smo prejšnji teden zaznali pri delnicah Dela Prodaje (19,26 odstotka), Istraben/.a (19.15 odstotka), Inter-europe (9,07 odstotka) in Pivovarne Union (6,72 odstotka).
Gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine je 27. avgusta objavilo ponudbo za prevzem družbe Ru-dis, ki velja do 24. septembra. Že pred tem jim je uspelo pridobiti
LIRIKA
ODKUPUJEMO DELNICE;
TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPET0UR BANDAG, C0R0NA, SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA JESENICE Titova 7, Tel 04/58 64 203 KRANJ Koroška 5 Tel 04/202 17 22
MEDVODE
PC Mercntor Gorenjska
Tel 01/36 11 100
f
82,44 odstotka Rudisovih delnic.
Podjetje Mlinotest iz Ajdovščine je odkupilo večinski delež koprske pekarne Kruh Koper. To je že drugi nakup kakšnega podjetja, saj so pred približno enim letom postali več kot 90-odstotni lastnik škofjeloškega Peksa. Njihov največji konkurent podjetje Žito pa je pred kratkim kupilo mariborsko družbo Kruh pecivo.
Prejšnji teden je družba BTC kupila od Slovenske razvojne družbe 12,5 odstotka lastnih delnic in ima sedaj približno 24 odstotkov delnic. Po prepričanju vodstva podjetja je namreč cena delnice prenizka in tako ugodna za nakup.
V lanskem poslovnem letu je tudi turistično podjetje Kompas poslovalo z dobičkom in sicer so ustvarili 192,2 milijona tolarjev čistega dobička. Na seji skupščine so sklenili, da ves dobiček namenijo za pokrivanje preteklih izgub. Predvsem gre za izgubo iz leta 1999, to je iz obdobja kosovske krize. Dodatna dobra novica je, da je tudi letos poslovanje pozitivno.
Na območju držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je zelo aktivna tudi Zavarovalnica Triglav. Tako so v preteklem tednu v Zagrebu s Splitsko in Riječko banko podpisali dogovor o ustanovitvi pokojninskega sklada, v Sarajevu pa so potrdili pogodbo o nakupu BH Osiguranja.
Boštjan Pliberšek ILIRIKA BPH, d.d., Analitski oddelek
Železniki
NIKO, d.d., Železniki, Otoki 16, 4228 Železniki
Vas zanima samostojno delo v uspešnem kolektivu?
K sodelovanju vabimo:
1. univerzitetnega diplomiranega inženirja kemijske tehnologije
2. univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva - smer konstruiranje strojev in naprav ali proizvodno strojništvo
Pričakujemo, da:
- aktivno govorita nemški ali angleški jezik
- poznata delo z računalnikom
- sta komunikativna, kreativna in iniciativna
- imata sposobnost za delo z ljudmi
Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v roku 10 dni na sedež družbe. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Predlog spremenjenega zakona o javnih financah vsebuje rešitev, ki ne bo veljala le za leti 2002 in 2003, ampak tudi v prihodnje. Priprava in sprejem proračuna za dve leti se predvideva le kot možnost vlade, ne pa kot njena obveznost. Vlada ob sprejetju proračunskega memoranduma vsakič odloči, ali bo pripravila
proračun za eno ali za dve leti. Predlagana rešitev, to je predložitev in sprejem državnih proračunov za dve leti, tudi ne posega v pravice državnega zbora. Ta bo še naprej sprejemal državni proračun, odločal pa bo tudi o noveliranem proračunu oz. o bistvenih dopolnitvah že sprejetega proračuna. • C.Z.
Letos še bolje kot lani
Naklo - Trgovska družba Merkur je po podatkih iz nerevidirani -ga poročila o poslovanju v letošnjem prvem polletju zabeležila 40,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje in 743,5 milijona tolarjev čistega dobička, celotna skupina Merkur pa 47,7 milijarde tolarjev prihodkov in 742,7 milijona tolarjev dobička.
V Merkurju so v letošnjem prvem polletju izpeljali postopek povezave tehnične trgovine v okviru matičnega podjetja. S 1. januarjem je iz Kovinotehne prešla v Merkur celotna veleprodajna, nabavna ip skladiščna dejavnost, postopoma pa so prehajale pod Merkur tudi vse trgovine Kovinotehne, Soče in Novotehne. Ob polletju je že vsa tehnična trgovina poslovala v okviru enotnega informacijskega sistema z enotno nabavo. Ob vseh spremembah so v prvem polletju zadržali obseg prodaje iz preteklega leta, v zadnjih mesecih pa prodaja že precej presega lansko, posebej še v maloprodaji. Na podlagi tega ocenjujejo, da bosta letošnja prodaja in rezultat poslovanja boljša od lanskega.
V Merkurju nadaljujejo tudi z načrtovanimi gradnjami trgovskih centrov. Še letos jeseni bodo odprli center na Rudniku v Ljubljani ter v Novi Gorici, spomladi naslednje leto pa v Kranju, na Jesenicah in v Celju. Obseg poslovanja in prodajne površine močno širi tudi Bofex, ki ostaja z blagovno znamko Big Bang samostojno podjetje v okviru skupine Merkur.
Skupino sestavljajo poleg delniške družbe Merkur in že omenjenega Bofexa še tri povezana podjetja v Sloveniji (Kovinotehna, Novotehna in Trgovsko podjetje Soča) ter podjetja v Nemčiji, Italiji, na Poljskem, Češkem, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in na Hrvaškem.
•C.Z.
Spodbude za razvoj turizma
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo bo letos za pospeševanje razvoja turizma namenilo 766 milijonov tolarjev, ta denar pa bo med upravičence razdelilo na podlagi dveh javnih razpisov.
Na razpis za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture je prispelo 51 vlog, od tega je bilo 34 popolnih. Vrednost projektov, ki jih načrtujejo podjetja s popolnimi vlogami, presega devet milijard tolarjev, od države pričakujejo 2,9 milijarde tolarjev, ministrstvo za gospodarstvo pa jim bo glede na razpoložljivi denar lahko pomagalo le s pol milijarde tolarjev. Kot je na nedavni predstavitvi rezultatov razpisov za razvoj podjetništva in spodbujanja konkurenčnosti povedala državna podsekretarka Darja Radič, bodo letos podpore prejela le podjetja, katerih vloge po kakovosti izsto-
pajo oz. čimbolj izpolnjujejo prednostna merila. Drobljenje denarja na veliko število projektov se jim ne zdi smiselno.
Na razpis za spodbujanje razvoja integralnih turističnih proizvodov, s katerim želijo spodbuditi tudi povezovanje turističnih ponudnikov, se je prijavilo 274 lokalnih turističnih organizacij, občin, zbornic, javnih zavodov in društev. Na ministrstvu ocenjujejo, da je kakovostno pripravljenih okrog 70 projektov. Tudi pri tem razpisu so pričakovanja vlagateljev po državnem sofinanciranju njihovih projektov večja od razpoložljivega denarja.  • C.Z.
SBI20 dosegel rekordno vrednost
Kranj - Borzni indeks SBI20 je minuli teden dosegel rekordno vrednost v zgodovini. Medtem koje pred dobrimi tremi leti, natančneje 10. avgusta 1998 dosegel 2.026 točk, seje v četrtek povzpel na 2.028 točk, v petek pa se je ustavil pri skoraj 2.036 točkah. Vrednost indeksa se je v enem letu povišala za 20 odstotkov, od 1. januarja letos pa je narasla za 13 odstotkov. Letos j c bil najnižje 25. aprila, koje dosegel le 1.700 točk, najnižje v vsej zgodovini pa 10. septembra 1996, koje beležil le 892 točk. Kot je znano, SBI20 sestavljajo delnice dvajsetih slovenskih podjetij: Aerodrom Ljubljana, BTC, Droga Portorož, Etol, Gorenje, Intereuropa, Istrabenz, Kolinska, Kompas MTS, Krka, Lek, Pivovarna Laško, Luka Koper, Poslovni sistem Mercator, Merkur, Petrol, Sava, Terme Čatež, Pivovarna Union in Žito. • C.Z.
Število delničarjev se zmanjšuje
Kranj - Po podatkih iz delniške knjige je avgusta zamenjalo lastnika 20.259 delnic Petrola, od tega 9.130 na borznem trgu, 11.129 pa zunaj borze. Število delničarjev se je avgusta zmanjšalo s 50.974 na 50.590 oz. za 384, sama sestava delničarjev pa se ni bistveno spremenila. Delež lastnikov, ki so pridobili delnice na podlagi notranjega odkupa in interne razdelitve, seje še zmanjšal, povečal pa seje delež skladov. Na zadnji avgustovski danje bilo v lasti tujcev 43.131 delnic oz. 2,1 odstotka. Na Ljubljanski borzi je bilo avgusta s Petrolovimi delnicami za skoraj 369 milijonov tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice je 31. avgusta znašal 21.923 tolarjev inje bil celo za 0,7 odstotka nižji kot pred enim mesecem, koje dosegel vrednost 22.071 tolarjev. Avgusta je bil najvišji enotni tečaj 22.503 tolarje, najnižji 21.923, povprečni pa 22.235 tolarjev. • C.Z.
Večina dobička za rezerve
Ljubljana - Člani Vzajemne zdravstvene zavarovalnice so v
četrtek na prvi začasni skupščini sprejeli letno poročilo za lani in potrdili predlog uprave o razporeditvi dobička in spremembi statuta. Od 669,4 milijona tolarjev čistega dobička so ga domala 664,6 milijona tolarjev namenili za varnostne rezerve zavarovancev, 4,8 milijona tolarjev pa je po sklepu skupščine ostalo nerazporejeno. Za člana nadzornega sveta so do konca mandata izvolili Sandija Bartola, sicer člana upravnega odbora ZZZS, in Darinko Virant, v.d. članico uprave Telekoma Slovenije. V nadzornem svetu sta nadomestila dr. Franceta Arharja, ki je postal predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, in mag. Franca Škufco, ki mu je mandat prenehal zaradi odstopa. »C.Z.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR						
KRANJ, 11. 9. 2001						
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni		■ nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 dem		1 ats		100 iti	
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice)		NISO POSREDOVALI PODATKOV				
GORENJSKA BANKA (vse enote)		NISO POSREDOVALI PODATKOV				
HRANILNICA L0N, d.d. Kranj	112,00	112,40	15,90	15,98	11,26	11,36
HIDA - tržnica Ljubljana	112,15	112,35	15,93	15,96	11,32	11,35
HRAM R0ŽCE Mengeš	112,10	112,39	15,95	16,03	11,28	11,34
ILIRIKA Jesenice	112,00	112,40	15,90	15,98	11,30	11,35
ILIRIKA Kranj	112,05	112,45	15,90	15,98	11,31	11,37
ILIRIKA Medvode	112,05	112,40	15,93	16,00	11,32	11,38
INVEST Škofja Loka	112,10	112,55	15,93	15,99	11,34	11,40
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	111,90	112,70	15,91	16,02	11,30	11,38
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	112,10	112,50	15,91	15,99	11,33	11,38
ŠUM Kranj			236 26 00			
VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kranj	112,00	112,65	15,92	16,01	11,29	11,40
PBS D.D. (na vseh poštah)	110,85	112,00	14,95	15,95	11,00	11,34
SZKB Blag. mesto Žiri	111,99	112,75	15,89	16,05	11,29	11,40
TAL0N Škofja Loka	112,00	112,40	15,91	15,99	11,32	11,39
VVILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 96			
VVILFAN Kranj			236 02 60			
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor		530 40 40 (8h		13.h, 13.45h - 18.h)		
VVILFAN Tržič			596 38 16			
povprečni tečaj	111,95	112,46	15,82	16,00	11,29	11,38
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
VZAJEMNI SKLADI - 7. september 2001
DZU/sklad
VEP v sit   Sprememba VEP (v %) v preteklih
	(zaokroženo)	6 mes.	12 mes.	36 mes.
Abančna DZU/Polžek	441	14,56	18,12	38,33
Abančna DZU/Sova	107	5,05		
Abančna DZU/Zajček	482	15,38	20,10	35,59
Avip/Vipek	41.075	16,03	24,28	43,52
Ilirika DZU/Modra Kombinacija	319	11,52	17,88	38,40
KBM Infond/Delniški	210	21,91	35,83	51,00
KBM Infond/Hrast	3.294	15,48	20,76	46,53
KBM Infond/S.P.D.	. 232	18,01	28,47	55,27
Kmečka družba/Galileo	1.062	24,86	29,31	51,40
Kmečka družba/KD Bond	2.012	6,24	11,53	41,79
Kmečka družba/Rastko	2.489	17,37	22,56	53,52
Krekova družba/Skala	6.975	15,38	24,16	
LB Maksima/LBM Piramida	28.911	11,00	16,48	42,62
Primorski sklad/Pika	3. 146	14,04	20,29	52,87
Primorski sklad/Živa	1.234	21,30	28,12	-
Probanka/Alfa	5.178	18,44	30,83	87,60
Triglav D.U./Renta	1.263	12,71	18,96	-
Vzajemni sklad Vizija	262	9,55	12,24	24,86
(VEP - vrednost enote premoženja)
Zaskrbljeni nad podražitvami
Krarg - Kot je znano, je Slovenija ob pojavi bolezni norih krav (BSE) v nekaterih evropskih državah iz preventivnih razlogov iz prehrane izključila uporabo spornih živalskih tkiv in odredila njihovo neškodljivo uničenje- Stroške za toplotno obdelavo klavničnih odpadkov je Kotu do konca letošnjega julija plačevala država iz svojega proračuna, po spremembi vladne uredbe pa jih je s 1. avgustom prevalila na mesno predelovalno industrijo, ta pa s podražitvami mesa od dva do sedem odstotkov na končne porabnike.
Dober mesec po podražitvi je državni urad za varstvo potrošnikov v sporočilu za javnost izrazil zaskrbljenost nad dvigom cen, še posebej pa nad tem, da je slovenska klavniška industrija stroške, ki naj bi ji bili vsiljeni, neposredno in takoj prevalila na potrošnike mesa, namesto da bi pravočasno zaščitila svoje interese. V uradu se ob tem sprašujejo, ali je bila podražitev upravičena in ali se neurejeni odnosi med klavnicami in Kotom lahko rešujejo na hrbtih slovenskih porabnikov, ki so najšibkejši udeleženci na trgu. Tudi države Evropske unije je doletela prepoved uporabe kostne moke v krmljenju živali, vendar posledic
niso prevalile na porabnike, ampak poskušajo najti druge rešitve. Ker bodo slovenske klavnice 1. oktobra morale plačevati še stroške skladiščenja in sežiga mesno kostne moke ter živalskih maščob, se potrošnikom takrat obeta nova podražitev.
Na avgustovsko podražitev so se odzvali tudi Zeleni Slovenije, ki zahtevajo, da naj urad za varstvo konkurence ukrepa zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja na trgu ravnanja z odpadki, ki ga ima družba Koto (enako pa tudi kafileriji Pivke in Perutnine Ptuj) na podlagi škodnih pogodb in vladnih uredb. Zeleni še zahtevajo, da naj urad ukrepa tudi zoper prepovedano usklajeno dviganje prodajnih cen mesa ter izda odločbo, s katero naj bi prepovedal nadaljnjo uporabo spornih določil pogodbe s Kotom in odredil vrnitev preplačanih sredstev v državni proračun oz. klavnicam. Zahtevam Zelenih Slovenije se pridružuje tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki podpira tudi pobudo za tako spremembo in dopolnitev veljavne zakonodaje, ki bo rešila problem odstranjevanja odpadkov, hkrati pa preprečila oligopol-ne dogovore klavnic in izsiljevanja podjetij za obdelavo in predelavo klavničnih odpadkov.
• C.Z.
Večji izvoz, a tudi večji uvoz
Kranj - Gorenjski izvozniki so v letošnjem prvem polletju prodali na tuje za skoraj 551 milijonov dolarjev blaga in storitev, medtem ko so ga lani v enakem obdobju za 513 milijonov tolarjev. Izvoz se je povečal za 7,4 odstotka, medtem ko se je na državni ravni za 6,5 odstotka. Podobno je bilo tudi pri uvozu: v letošnjem prvem polletju je znašal 452 milijonov dolarjev, v lanskem pa nekaj manj kot 421 milijonov. Povečanje je bilo enako kot pri izvozu, 7,4-odstotno, in bistveno večje kot na državni ravni, kjer je uvoz porasel le za 0,6 odstotka. Medtem koje bil v Sloveniji uvoz za 471 milijonov dolarjev večji od izvoza, je bilo na Gorenjskem obratno: izvoz je bil skoraj za 99 milijonov dolarjev večji od uvoza. • C.Z.
Staršem (pre)dragi, založnikom prinašajo izgubo
Založniki tarnajo zaradi odloga devetletke in čedalje manjših subvencij države. Za tiskanje učbenikov za devetletko so založniki porabili milijardo tolarjev, ministrstvo za šolstvo
naj bi jim povrnilo vsaj 200 milijonov tolarjev.
Ljubljana, 11. septembra - Založniki tarnajo nad (pre)nizkimi cenami, ki jim delajo sive lase. Sodelovanje z ministrstvom za šolstvo je po njihovem mnenju milo rečeno slabo, subvencije so prenizke in prepočasi naraščajo tudi cene učbenikov. Nedopustna se jim zdi uredba ministrstva, da se devetletka začne šele v šolskem letu 2003/2004, negotovost pa jim je prinesla še izjava ministrice za šolstvo dr. Lucije Čok, da bi z devetletko začeli še eno leto pozneje.
KORAKI Vi /MATEMATIKO
Založniki DZS, Rokus, Modrijan, Didakta, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Obzorja in Turna (vsi včlanjeni v odbor za učbenike) že več let pripravljajo učbenike za prenovljeno osnovno Solo in so s prenovo šolskih knjig začeli še pred pripravo novih učnih načrtov. Do sedaj so izdali Že okrog 130 učbenikov in delovnih zvezkov, od tega 70 za prvo triletje in več kot 60 za drugo tri-letje. Zanje so porabili milijardo tolarjev, vendar jim še vedno ni jasno, kdaj in katere učbenike bodo šolarji sploh potrebovali. "Vse učbenike smo testirali pri učiteljih, ministrstvo pa na žalost nima komisije, ki bi skrbela za evalvacijo učbenikov. Jasno je, da morajo novi učbeniki slediti prenovljeni šoli in so se zelo spremenili. Kljub temu da so se že pred
dobrimi petimi leti začele priprave na spremenjeni učni načrt, z ministrstvom še nismo uspeli najti skupnega jezika," je dejal Rok Kvaternik, direktor založbe Rokus in predsednik odbora za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije. Založniki si želijo boljšega sodelovanja z ministrstvom in partnerskega odnosa, kajti nedopustno se jim zdi, da za enoletni zamik začetka devetletke izvedo iz uradnega lista.
Po Kvaternikovih besedah so se cene učbenikov zelo znižale, učbenik naj bi v knjigarni stal največ 2000 tolarjev, knjigarniški ra-^>at pa je 17-odstotni. Priprava učbenika za predmet okolje v drugem razredu osnovne šole je založnike stala 5 milijonov tolarjev, v ta znesek so všteti avtorski honorarji, recenzije, ilustracije, foto-
biologija 8
.Jnv •
Založniki tarnajo zaradi prepoceni učbenikov in prenizkih državnih subvencij, staršem pa so učbeniki še vedno predragi in so veseli učbeniških skladov, ki jih uporablja okrog 70 odstotkov šolarjev.
Mikom z blagovno znamko Živil
Naklo, 11. septembra - Trgovsko podjetje Živila Kranj, d.d., je v letošnjem prvem polletju ustvarilo 12,7 milijarde tolarjev čistega prihodka, kar je dobrih 15 odstotkov več od lanskega. Živila veliko pozornost namenjajo razvoju trgovskih storitev ter vnašanju novosti in posodobitvi maloprodajne mreže. V začetku tega meseca so poleg dosedanjih ugodnosti kupcem ponudili Kartico prednosti, ki naj bi spodbudila nakupe v njihovih prodajalnah ter kupce nagradila s popusti in praktičnimi nagradami, poleg tega so Živila okrepila svojo maloprodajno rnrežo. Vanjo so pred dobrim tednom vključili marketa in supermarket hčerinskega podjetja Mikom, d.0.0., iz Škofje Loke. Supermarket Trata ter Marketa Škofja Loka in Pod Plevno odslej poslujejo pod blagovno znamko Živil in bodo dobili tudi zunanjo podobo Živil. V njih bodo kupcem na voljo prehrambeni in neprehrambeni izdelki vsakdanje rabe ter akcijske in posebne ponudbe. V treh prodajalnah, ki imajo skupno 820 kvadratnih metrov prodajnih površin, je zaposlenih 15 trgovk in trgovcev, z njimi pa je trgovsko podjetje Živila v Škofji Loki razširilo ponudbo in povečalo število prodajaln. • R. Š.
grafije, tisk, uredniški del, stroški založbe in skeniranje. "Pričakovali smo, da se bo leta 2003 začela devetletka in naj bi učbenike uporabljalo okoli 1500 učencev, zaradi zamika devetletke pa bomo založniki izgubili 3,7 milijona tolarjev na učbenik. Ministrstvo nam je obljubilo odgovor o subvencijah do konca avgusta, vendar nanj še vedno čakamo. Pričakujemo okrog 200 milijonov tolarjev subvencij, zagotovila ministrstva pa še nimamo," je povedal Kvaternik ter dodal, da je za današnji čas povsem zastarelo in preživeto premišljevanje, naj bi bili učbeniki brezplačni, in naj založniki poslujejo z ničlo. Na čedalje manjše subvencije je opozorila tudi Tanja Turna iz založbe Turna ter za primerjavo navedla podatek, da ministrstvo za šolstvo leposlovju, pesniškim zbirkam in monografijam letno nameni okrog 200 milijonov tolarjev subvencij, učbenikom pa je lani namenilo 68 milijonov tolarjev, letos le dobrih 39 milijonov. "Prva triada zahteva
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
KLMEC BREZ POKLICA
Čistilec stekla in talnih oblog; d.č. 12 mes.; b
kat.; do 11.09.01; PROSEN COM. D.0.0, SP. DUPLJE 8, DUPLJE; št. del. mest: 4
DELO ZA FOTOGRAFSKIM STROJEM; d.č. 24 mes.; slo. j. ■ Opv. in pis.; do 11.09.01; GROHAR MIRAN SP, GREGORČIČEVA 6, KRANJ; št. del. mest: 3 MnŽIlKlMEC
CISTILKA; ned.fi.; 3 L del. izk., jeziki: slo. j. • gov; B kat.; d° 03.10.01; HRIBAR BLESK D.0.0, SAVSKA C. 34, KRANJ PEK
pEK; d.č. 3 mes.; 21, del. izk.; B kat.; do 19.09.01; OBLAK PETER S.P., GASILSKA 1, GORENJA VAS MZM
MIZARSKA DELA V PROIZVODNJI PLOVIL; ned.č.; 1 I. d«l izk.; do 14.09.01; ELAN LINE D.0.0., LJUBLJANA ELAN MARINE D.0.0., PROIZVODNJA PLOVIL, BEGUNJE L BEGUNJE KLJUČAVNIČAR
VARILEC • KLJUČAVNIČAR; ned.č.; 51. del. izk.; jeziki: slo. J • flov.; B kat; ZaŽ eljena so tudi znanja iz elektro stroke; d° 03.10.01; HRIBAR BLESK D.0.0. SAVSKA C. 34, KRANJ
KLJUČAVNIČAR.VARILEC; ned.č.; do 14.09.01; SKS D-0.0., POD ŠIJ0 9, TRŽIČ *LIMVAUC KOTIM
IZDELAVA IN MONTAŽ A VENTIL. IN TOPLOVODNIH NAPRAV; d.č. 6 mes.; 31, del. izk.; B kat.; do 18.09.01; KO-SELJ DUPLJE D.0.0., ZG. DUPLJE 91, DUPLJE STRUGU
°EL0 S STRUŽ NIMI AVTOMATI; ned.č.; 5 I. del. izk.; Obvezno znanje dela s struŽ nimi avtomati; do 06.10.01; &LATNAR PETER, UL. IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE KLEPAR
KROVEC, KLEPAR; d.č. 12 mes.; 41, del. izk.; B kat.; do ^09.01; L0TRIČ JAN S.P., KROVSTVO, RUDNO 47, ŽELEZNIKI
"»TORVODOmNIH NAPRAV
"ONTER VODOVODNIH NAPRAV; ned.č.; 31, del. izk.; B » 13 09 01; INSTALACIJE HOČEVAR K.D., BRIT0F «2. KRANJ STROJU MEHANIK
MEHANIK - ŠOFER; ned.č.; jeziki: nem. j - gov., angl. j. -m in pis.; B.C.E kat.; do 11.09.01; Z0RNIK MIKLAVŽ, ^ NA LISICE 17, BLED
2?nSNIK (LAHK0 PRIPRAVNIK), d.č. 6 mes.; do «j«.01; T0B0 AVT0SERVIS D.0.0., N0V0VAŠKA C. 67,
TESAR
Etn^TMiH p n 3 1 del i2k: d° 14 09 01; RAZINGER SANS^KUPLJENIK6,B0H.BELA
■oov !    P0D0V;      12 mes del izk.; jeziki: slo. j.
nSa 5:krXj; d° 1809 01: DILCA D 00'SMLED'
"BIK AITOMEHANIK
&TXUAKAi ned«-i B.CE kat.; do 18.09.01; VOZNIK SnSR' BAVČARJEVA 3B, JESENICE
S01' S°DNIKAR NIKO S.P., AVT0PREV0ZNIK, PRE-
ČNA UL. 24, KRANJ
VOZNIK; ned.č.; 3 I. del. izk.; jeziki: angl. j. - gov., nem. j. -gov.; B.CE kat.; do 20.09.01; GRZETIC EDVARD S.P., AV-T0PREV0ZNIŠTV0, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR PRODAJALEC
PRODAJALEC; d.č. 6 mes.; jeziki: slo. |. • gov. in pis.; do 06.10.01; TITANIC D.0.0., STRAHINJ 72, NAKLO KUHAR
KUHAR, NATAKAR; d.č 6 mes.; do 14.09.01; PINTAR JOŽE SP, GOSTILNA, SV. DUH 7, ŠK. LOKA DIETNI KUHAR; d.č. 7 mes.; 6 mes. del. izk.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami • osnovno; B kat; do 14.09.01; CENTER ŠOLSKIH IN 0BŠ0LSKIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA CŠ0D - DOM BOHINJ, RIBČEV LAZ 63, BOHINJSKO JEZERO NATAKAR
NATAKARICA, KUHARICA; d.č. 12 mes.; do 17.09.01; KAVČIČ LIDIJA • GOSTILNA, J0BST0VA C 25, Ž IRI T0ČAJ; d.č. 10 mes.; do 18.09.01; M&L MALE D.0.0., ZG. JEZERSKO 32, ZG. JEZERSKO ADMINISTRATOR
BLAGAJNIK III.V INTERNI BLAGAJNI; ned.č.; 2 I. del. izk.; jeziki: slo. j. • gov. in pis.; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - zahtevno, Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; ostali pogoji: Delo poteka od 12do 20ure; do 1809.01; GPGENERAL PARCEL, KURIRSKA DEJAVNOST D.0.0., LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA ZG. BRNIK 130, BRNIK ■ AERODROM ELEKTROTEHNIK
SERVISER KLIMA NAPRAV (V KRANJU); ned.č.; 11, del. izk.; B kat.; do 06.10.01; MEDICODATA D.0.0., BLEIVVEI-SOVA C. 55, KRANJ ELEKTROTEHNIK EUKTRONIK
SERVISER VARNOSTNIH SISTEMOV - PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; B kat.; do 14.09.01; KANJA PR0TECT D 0.0., ŠER-CERJEVA UL. 18, RADOVLJICA RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PROGRAMER; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; jeziki: angl. j. - gov. in pis.; znanje programskih orodij: Programiranje -zahtevno, Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat; do 0610.01; BASING D.0.0, Ž ELEŠKA C 11 A, BLED
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK; ned.č.; jeziki: angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; B kat.; do 14.09.01; ARHES D.0.0., SP DUPLJE 4, DUPLJE GRADBENI TEHNIK.OBRAČUNSKI TEHNIK; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; jeziki: slo. j. - gov. in pis.; B kat; do 11.09.01; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJA ŠPORTNE OPREME; d.č. 6 mes.; jeziki; angl. j. -gov, nem. j. • gov; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil ■ osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 11.09.01; ADRIANA DC D.0.0., TOMINČEVA C. 44, KRANJ
PISARNIŠKA DELA, KOMUNICIRANJE S TUJINO; ned.č.; jeziki: angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Uporaba interneta - osnovno; B kat.; do 14.09.01; EURO GL0B-TRADE D.0.0.. VOKL0 49, ŠENČUR
PRODAJALEC KLIMA NAPRAV (ZA KRANJ); ned.č.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 06.10.01; MEDICODATA D.0.0., BLEI-VVEIS0VA C. 55, KRANJ F0T06RAF
FOTOGRAF; ned.č.; jeziki: slo. j. - gov. in pis.; B kat.; do 11.09.01; GROHAR MIRAN SP, GREGORČIČEVA 6, KRANJ
INŽENIR LESARSTVA
RISANJE Z AUTOCAD PROGRAMOM V PRIPRAVI DELA, IZD-TEHN. D0KUM.; ned.č.; 2 l.del. izk.; jeziki: angl. j. -gov., nem. j. - gov.; do 29.09.01; ŠENK TRADE D.0.0., BRIT0F 23, KRANJ INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONTROLNI TEHNOLOG; ned.č.; 51, del. izk.; jeziki: nem. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 18.09.01; ISKRA STIKALA D.D., SAVSKA LOKA 4, KRANJ EKONOMIST
KNJIGOVODJA - RAČUNOVODJA (LAHKO PRIPRAVNIK); ned.č.; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - zahtevno; B kat.; do 12.09.01; HRIBAR BLESK D 0.0., SAVSKA C. 34, KRANJ EKONOMIST
OBRAČUN PROIZVODNJE KOVINSKIH IZDELKOV; ned.č; 51. del. izk.; jeziki: nem. j. • gov., angl. j. • gov.; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno, Delo z bazami podatkov ■ zahtevno; B kat; do 10.10.01; I.S.S. D.0.0., SAVSKA C. 34, KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA UN. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA; ned.č.; jeziki: angl. j. -gov. in pis., nem. j. • gov. in pis.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami -zahtevno; B kat.; do 14.09.01; ARHES D.0.0., SP. DUPLJE 4, DUPLJE DIPLOMIRANI EKONOMIST
STROKOVNI SODELAVEC UPRAVE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ned.č.; jezik: angl. j. - gov. in pis.; znanje programskih orodij: poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, Poznavanje računalniških omreŽ ij - osnovno; do 18.09.01; ISKRA STIKALA D.D., SAVSKA LOKA 4, KRANJ PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO UČITELJ ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE; d.č 11 mes; jeziki: slo. j. • gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; do 21.09.01; SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 59, ŠKOFJA LOKA
UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; ned.č.; jeziki: slo. j. • gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; do 11.09.01; OSNOVNA ŠOLA Ž ELEZNIKI, OTOKI 13, ŽELEZNIKI PROFESOR SLOVENŠČINE
UČITELJ SLOVENŠČINE; d.č. 1 mes.; 11, del. izk.; jeziki: slo. j. - gov. in pis.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil ■ osnovno; do 14.09 01; OSNOVNA ŠOLA CVETKA G0LARJA, FRANK0V0 NASELJE 51, ŠKOFJA LOKA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE UN. DIPL. ING ARHITEKTURE; ned.č.; jeziki: angl. j. - gov. in pis., nem. j. • gov. in pis.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno: B kat.; do 14.09.01; ARHES D.0.0., SP. DUPLJE 4, DUPLJE
učbenik, delovni zvezek in priročnik, subvencije pa upoštevajo le prva dva. Tako kot leposlovje so pomembni tudi učbeniki in po
svoje je razumljivo, da se ministrstvo zavzema za čim nižje cene šolskih knjig, kljub temu bi morali razumeti tudi nas, saj brez subvencij ne bomo mogli tiskati kakovostnih učbenikov, te pa bi morale biti višje od sedanjih. Od leta 1993 se cene učbenikov le počasi dvigajo in v dobrih sedmih letih so se skupaj povečale do 27 odstotkov in ne sledijo inflaciji. "Vlada se je že leta 1992 odločila za 'zamrznitev' cen učbenikov, vendar je danes ta ukrep le odraz minulih sistemov brez ekonomske podlage, zato založniki pozivamo vlado, naj odpravi zamrznitev in naj v prihodnje cene učbenikom določa trg. Država je dolžna zagotoviti subvencioniranje učbenikov, ne pa prelagati te vloge na založnike. Cena kompleta knjig za prvo triletje je 12.000 tolarjev in ni težko ugotoviti, da cene učbenikov še nikoli niso bile tako nizke," je menila Ada de Costa Petan iz DZS.
Založniki trdijo, da nove učbenike za devetletko pripravljajo z izgubo. Če se odnos z ministrstvom ne bo uredil in se subvencije ne bodo povečale, se utegne zgoditi, da bodo založniki že čez leto ali dve morali namesto učbenikov delati kaj drugega. "Kar 70 odstotkov šolarjev uporablja učbenike iz skladov in jasno je, da so učbeniki staršem vedno predragi, vendar se moramo zavedati, da so se časi spremenili in brezplačnost šole ne pomeni, daje ta zastonj," je dejal Branimir Nešovic iz založbe Modrijan in dodal, da kljub naštetim težavam učbeniki bodo in tudi bistveno dražji ne bodo. Učbenik je v založnikovih očeh tržno blago in račun se mora iziti. Jasno je tudi stališče ministrstva, ki svoje vloge ne vidi v pokrivanju izgub založnikov, ampak v prizadevanju, da bodo učbeniki dostopni vsem staršem in otrokom, kar naj bi omogočili tudi učbeniški skladi. • Renata Škrjanc, foto: T.Dokl
Pripomočki za večjo kakovost življenja
V Cankarjevem domu je bila minuli teden 6. Evropska konferenca za napredek podporne tehnologije v Evropi - AAATE 2001 (Association for the Advancement of
Assistive Technologv in Europe).
Ljubljana, 11. septembra - Priznani strokovnjaki iz 26 držav vsega sveta so predstavili dosežke sodobne podporne tehnologije, ki ljudem s težavami v gibanju in komuniciranju olajša življenje. Obiskovalci so si lahko ogledali številne drobne pripomočke in tudi zahtevnejše ter tehnično dovršene robote. Podporna tehnologija z najnovejšimi pripomočki posameznikom nadomešča izgubljene funkcije in jim olajšuje vsakodnevno življenje.
Na konferenci so predstavili številne pripomočke, ki ljudem s telesnimi okvarami omogočajo kakovostno in čimbolj samostojno življenje. Na sliki avtomobilski volan, prilagojen vožnji invalidov.
Konferenco bi lahko podnaslovih tudi prikaz uporabe tehnologije v humane namene, kajti nove in moderne tehnologije za razliko od podpornih tehnologij niso vedno prijazne uporabnikom, predvsem pa ne ljudem z drugačnimi zmožnostmi in potrebami. Samo v Evropi več kot 7 milijonov ljudi potrebuje pomoč 24 ur dnevno in na konferencije bilo večkrat slišati misel, da so zaradi pospešenega staranja prebivalstva podporne tehnologije čedalje bolj zaželene in pomembne. Milijoni ljudi zaradi poškodb ne morejo uporabljati rok, nog, so na invalidskih vozičkih, v Evropi je več kot 11 milijonov ljudi slabovidnih, 80 milijonov pa jih ima težave s sluhom. Vsaj 50 milijonov evropskega prebivalstva ima različne telesne okvare in čedalje pomembnejši niso le pripomočki, ampak tudi službe, ki nudijo pomoč in nego na domu. Kakovostnemu življenju ljudi s telesnimi okvarami je namenjenih čedalje več raziskav. Udeleženci konference so poudarili, da naj bi v Evropski uniji imel prednost razvoj tehnologije za vse
uporabnike, kadar to ne bi bilo mogoče, pa naj bi izdelke in storitve prilagodili tudi specifičnim potrebam posameznikov in skupin.
Geslo tega tisočletja bi moralo biti "enake možnosti za vse, ne
glede na drugačnost in različnost" in več pozornosti bi morali nameniti njegovemu uresničevanju, da bi vsi ljudje imeli enake možnosti ne glede na različnost, kakovost življenja pa se zaradi starosti ne bi smela zmanjševati. Po besedah prof. dr. Črta Ma-rinčka, strokovnega direktorja Inštituta za rehabilitacijo ter predsednika organizacijskega odbora evropske konference, si tudi v Sloveniji prizadevamo za prenašanje dosežkov podpornih tehnologij v resnično življenje, konferenca AAATE želi spodbuditi napredek podporne tehnologije v korist oseb s prizadetostmi ter starejšim osebam, po njegovem mnenju pa je okolje pri nas večji problem, kot funkcionalne omejitve posameznikov. "Podporna tehnologija - dodana vrednost h kakovosti življenja naj ne bi bila le fraza. Zaradi demografskih sprememb in napredka medicine narašča število oseb, ki desetletja živijo s trajnimi okvarami in prizadetostmi. Pred nami so novi izzivi iskanja načinov prilagoditve in nadomeščanja funkcij ter ustvarjanja podporne tehnologije, ki ne bo le na papirju, ampak bo dostopna tudi v praksi," je dejal Marinček.
• R. Škrjanc, foto: T. Štular
Avtobusni prevozniki nezadovoljni s pravilnikom
Kranj, 11. septembra - Avtobusni prevozniki so se po večkratnih neuspešnih pogovorih s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve odloČili, da vložijo pobudo za oceno ustavnosti 80. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP) in pobudo za oceno ustavnosti skladnosti Pravilnika o pogojih za prevoz, skupine otrok z ZVCP.
Ministrstvo za notranje zadeve je septembra leta 1999 na podlagi ZVCP objavilo Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil za prevoz skupine otrok. Predpis je nastal brez sodelovanja stroke, avtobusni prevozniki so zanj izvedeli šele po njegovi objavi. Menijo namreč, da posamezni členi med seboj niso usklajeni, zelo strogi pogoji pa po novem ne veljajo le za prevoze organiziranih skupin otrok (izleti, ekskurzije), ampak tudi za prevoze otrok v šolo in iz nje, ki se opravijo na linijski način v dnevni migraciji otrok. Pravilnik, ki naj bi s svojimi določili povečal varnost prevoza otrok, med drugim določa, da so avtobusi za prevoz otrok lahko stari največ osem let.
Slovenski avtobusni prevozniki, ki so člani Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, so julija vložili pobudo za oceno ustavnosti ter podali predlog za zadržanje izvajanja, po njihovem mnenju spornega, pravilnika do odločitve ustavnega sodišča. • R. Š.
Zvestoba je odvisna od letine
Letos, ko je slabši pridelek krompirja, med kmeti ni velikega zanimanja za prodajo zadrugi, Jani, ko je bila letina obilna, je bil velik pritisk.
Voklo - Zadružna zveza Slovenije vsako leto na že tradicionalnem dnevu zadružnikov na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni podeli priznanja zaslužnim zadružnikom in zadružnim delavcem. Z Gorenjskega so letos priznanje prejeli le trije, med njimi tudi Janko Golorej iz Voklega, ki kmetijski javnosti ni znan le kot uspešen kmet, ampak tudi kot predsednik Kmetijske zadruge Cerklje, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter član občinskega sveta v občini Šenčur in član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Čeprav ima ob delu na kmetiji in funkcijah kar natrpan delovni dan, si je v četrtek vzel čas tudi za pogovor o kmetovanju, zadružništvu, kmetijski politiki...
Janko, lahko na kratko predstavite kmetijo?
"Obdelujemo osem hektarjev zemlje, od tega pol hektarja najete, poleg tega je še šest hektarjev gozda. Ukvarjamo se predvsem s prirejo mleka in mesa, pridelujemo pa tudi pšenico in krompir. V hlevu je triintrideset goved, od tega je enajst krav. Za delo sva v glavnem sama z mamo, ob konicah pa pomagajo tudi sorodniki."
Voklo je bilo nekdaj znano predvsem po pridelavi krompirja. Še zdaj je, a ne toliko kot nekdaj. Pridelava se je vendarle precej zmanjšala...
"V Voklem in v bližnjih Vogljah se je pridelava krompirja zmanjšala od 30 do 40 odstotkov, hkrati pa se je močno povečala prireja mleka. Kmetje so večino nekdanjih krompirjevih površin namenili za pridelovanje krmnih rastlin, deloma pa tudi pšenice in zelenjave. Pri nas smo nekdaj s krompirjem posadili od 3,5 do 4 hektarje njiv, letos smo ga le na pol hektarja. Pridelavo smo zmanjšali zaradi pomanjkanja delovne sile, manjše tržne zanimivosti in tudi bolezni na krompirju, povečali pa smo prirejo mleka."
V času, ko je bil za krompir južni trg in je imel tudi dokaj dobro ceno, ste na kmetiji tudi največ naredili. Kaj vse?
"Takrat smo zgradili gospodarsko poslopje, hišo in hlev ter se opremili z glavnimi kmetijskimi stroji. Zadnje časa razmere v kmetijstvu ne dopuščajo večjih vlaganj, ampak le vzdržujemo, kar smo naredili že prej, in kupujemo stroje, ki so medtem postali stari. Ob tem me moti, ko nekateri pra-
"S kmetijskim svetovalcem Antonom Potočnikom sva si 27. avgusta ogledala območje, ugotovila, da vse ni enako prizadeto, in s posledicami seznanila občino. Upam, da bom uspel prepričati člane občinskega sveta in da bomo denar, ki je sicer namenjen za podpore kmetijstvu, a ga zaradi določb zakona o kmetijstvu ni možno porabiti za regresiranje nabave semena, namenili za po-
nam za prevoz mleka zaračunavajo en tolar od litra in nenormalno visoke stroške za jemanje vzorcev. Glavni problem je v tem, da imamo kmetje v mlekarni zelo majhen delež in s tem tudi zelo skromen vpliv na njeno politiko."
Ste tudi predsednik kmetijske zadruge Cerklje. Ste zadovoljni z njenim delom in poslovanjem?
"Zadruga posluje zelo dobro, to
zadružnega doma v Cerkljah, zamenjali smo opeko na strehi skladišča..."
Kakšna je zadružna zvestoba -dobra, slaba...?
"Zvestoba zadrugi je odvisna od letine. Letos, ko je slabši pridelek krompirja, med kmeti ni velikega zanimanja za prodajo zadrugi, lani, koje bila letina obilna, je bil velik pritisk. Čeprav ga je zadru-
Janko Golorej (v sredini) v pogovoru z nekdanjim kmetijskim ministrom Cirilom Smrkoljem (levo) in zadružnikom Marjanom Kadivcem (desno).
vijo - češ kmetje bogatijo. Nič ne bogatimo, le "peljemo" naprej, kar smo podedovali od staršev. Medtem ko kmetije ne more postaviti na noge en rod, pa poznam obrtnike oz. podjetnike, ki so začeli iz nič in imajo danes veliko."
Kmetijska območja s plitvo, peščeno zemljo, kakršna je tudi v Voklem in okolici, je letos še posebej močno prizadela suša. Kako jo občutite?
"Posledice suše v šenčurski občini so celo hujše kot pred osmimi oz. devetimi leti. Najmočneje jc prizadela koruzo, ki je suha, rjava in jo je zelo težko tudi silirati. Kmetje jo močijo, vendar je vprašljivo, kako se bo to obneslo in kakšna bo krma. Iz tega lahko nastanejo problemi z mastitisom in z mlečnostjo. Na travnikih ni bilo četrtega in petega odkosa, manjši je tudi pridelek zelja."
Bo kmetom pri ublažitvi posledic lahko pomagala občina?
Pioneerjev dan polja
Žabnica - Semenarska hiša Pioneer vsako leto pripravi več poskusov z različnimi sortami koruze za silažo in za zrnje. Vse leto jih na posameznih lokacijah enako oskrbujejo, jeseni, ko dozorijo, pa jih požanjejo, stehtajo, dajo vzorce v analizo in na podlagi rezultatov ugotavljajo razlike. Ob spravilu in tehtanju pripravijo "dan polja", na katerega povabijo tudi druge pridelovalce. V petek z začetkom ob 10. uri bo takšen "dan polja" tudi na kmetiji Janeza Eržena v Žabnici, potlej pa bodo še na Bohinčevi kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, na Sodnikovi kmetiji v Hotemažah in na posestvu Poljče. • C.Z.
MEŠETAR
Odkupne cene živine
V Kmetijsko gozdarski zadrugi Gozd Bled odkupujejo od 21. julija dalje do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 580 tolarjev (neto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 550 tolarjev, tretjega razreda po 540, četrtega po 450, petega po 380 in bike šestega razreda po 300 tolarjev. In kolikšne so odkupne cene za telice, stare do 30 mesecev? Za prvi ocenjevalni in plačilni razred je cena 470 tolarjev (neto) za kilogram mesa, za drugi razred 440 tolarjev, za tretji razred 410, za četrti 360, za peti 320 in za šesti razred 250 tolarjev. Do pet let stare krave prvega razreda odkupujejo po 390 tolarjev (neto) za kilogram mesa, krave drugega razreda po 350 tolarjev, tretjega razreda po 330, četrtega po 280, petega po 250 in šestega razreda po 210 tolarjev. Krave, starejše od pet let so še cenejše. Prvi razred je po 330 tolarjev (neto) za kilogram mesa, drugi razred po 300 tolarjev, tretji po 280, četrti po 260, peti po 240 in šesti razred po 200 tolarjev za kilogram. Do 120 kilogramov težka teleta prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda odkupujejo po 900 tolarjev (neto) za kilogram mesa, teleta drugega razreda po 850 tolarjev, tretjega razreda po 820, četrtega po 800, petega po 700 in teleta šestega razreda po 600 tolarjev, žrebeta so od 300 do 500 tolarjev za kilogram žive mase. konji pa od 200 doO 400 tolarjev. In še novica za pridelovalce sadja: ta teden so začeli tudi z odkupom tepk.
Cene sadja in vrtnin
Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram):
* belo grozdje 210 - 320
* jabolka 150-200
* rdeča pesa 130-180
* mlado zelje, glave 50 - 100
* bela čebula 160 - 220
* korenje 100 - 170
* črno grozdje
* krompir
* solata endivija
* čebula
* česen
* kumare
250 - 450 35 - 60 140 - 200 80- 120 260 - 400 100 - 180
moč kmetom ob suši in da bo občina k temu primaknila nekaj še iz. rezerv."
Suše so vse pogostejše. Kako bi dolgoročno rešili ta problem?
"Namakanje bi bila rešitev, vendar Gorenjske ni niti v nacionalnem programu. Na našem območju je nekaj kmetov, ki namakajo površine z vodo iz lastnih vrtin, a tudi tu so problemi s pridobitvijo koncesije za izkoriščanje vode. Država bo morala nekaj ukreniti."
Kako kot živinorejec, ki se ukvarja s pridelavo mleka, ocenjujete učinke pripojitve Gorenjske mlekarne k ljubljanskim?
"Pozitivnih učinkov ne občutim. Čeprav so nam pred pripojitvijo obljubljali, da se odkupni pogoji za kmete ne bodo spremenili, to ne drži. Ljubljanske mlekarne
in pri delu v hlevu.
je tudi zasluga direktorice. Doslej so člani že tri leta na koncu leta dobili "superrabat" oz. nekakšno nagrado za zadružno zvestobo, ki je odvisna od doseženega prometa. Letos obnavljamo tudi pročelje
ga prodala celo tretjino več, kot je s kmeti sklenila pogodb, pa mi je eden od kmetov letos spomladi kljub temu dejal, češ - zadruga je zanič. Razmere se počasi le izboljšujejo, člani že malo več pro-
dajajo preko zadruge in tudi nekatera trgovska podjetja ne kupujejo več neposredno pri kmetih, ampak le še v zadrugi."
Se bojite Evropske unije?
"Mislim, da ne bo bistvene razlike, ali se bomo včlanili v unijo ali ne. Izolirani ne moremo ostati, v vsakem primeru se bomo morali prilagajati razvitejšim, zato je mogoče celo bolje, če se včlanimo v unijo in sprejmemo njeno skupno kmetijsko politiko. Res bodo cene kmetijskih pridelkov še padle, vendar pa bomo s članstvom v uniji tudi upravičeni do podpor, ki so zdaj vsaj pri nekaterih pridelkih bistveno višje, kot so pri nas. V nekaterih dejavnostih pa so pri nas že zdaj strožja merila kot v uniji."
Se tudi v Voklem dogaja, kot se Že v marsikateri gorenjski vasi: nekaj kmetij se širi in razvija, ostale vse bolj zaostajajo, dajejo zemljo v najem...?
"Za Voklo ne bi mogel reči, da je tako. Kmetije ostajajo, med njimi so razlike, a ne tako opazne, in tudi ponudba zemlje za najem je še skromna." .
Kmetje pogosto tarnajo, da jih javnost zaničuje, nedavna Delo-va anketa pa je pokazala prav nasprotno: namreč to, da ima javnost kar dobro mnenje o kmetih. Kdo je bližje resnici?
"Na podlagi izkušenj bi rekel, da javnost kmetijstvu ni najbolj naklonjena. Kot svetnik to občutim, ko v občini sprejemamo občinski proračun in se odloča tudi o tem, koliko denarja bo dobilo kmetijstvo. Takrat zelo težko pro-drem s svojimi predlogi. Ljudje tudi zmotno mislijo, kako zelo nam država pomaga s subvencijami, pri tem pa pozabljajo, da na ta račun potrošniki lahko jedo cenejšo hrano. Kmetje bi se takoj odrekli subvencijam, če bi lahko uveljavili polne, ekonomske cene."
• C. Zaplotnik
Skoda ni le klavna vrednost
Pri ocenjevanju škode ob napadu na ovce je poleg klavne vrednosti treba upoštevati še marsikaj drugega.
Jesenice - Društvo rejcev drobnice Zgornje Gorenjske se je že registriralo in se tudi včlanilo v Zvezo društev drobnice Slovenije. Trenutno šteje 63 članov, od tega enajst iz blejske občine, dva iz bohinjske, dvanajst iz jeseniške, štirinajst iz kranjskogorske, trinajst iz radovljiške in enajst iz žirovniške občine.
Kot so ugotavljali člani upravnega odbora na nedavni seji, je gozdna paša, povezana z uveljavljanjem služnostnih pravic, širši problem, ki ga bo v prihodnje treba rešiti. Ker se ovce večinoma pasejo na višje ležečih območjih, to je nad gozdno mejo ali v varovalnem gozdu, ta problem celo bolj občutijo rejci goved kot rejci drobnice. Letos za zdaj ni bilo težav z risom in medvedom, za predstavitev škode, ki jo povzročajo potepuški psi, na upravi za notranje zadeve pa zbirajo
potrebne dokaze. Škoda ob napadu zveri ali psa na odraslo ovce ni le njena klavna vrednost, ampak je treba upoštevati tudi izgubo plemenskega potenciala, stres za ostalo čredo, čas, ki ga jc za to porabil lastnik, morebitno škodo na ograji in na sosedovem zemljišču. Ob upoštevanju vsega tega se škoda giblje od 15 do 60 tisoč tolarjev na ovco. Problem, ki ni samo slovenski, ampak svetovni, je tudi odkup volne. V Sloveniji jo sicer odkupuje podjetje Soven iz Selnice ob Dravi,
vendar vseh zalog ne more pokupiti oz. zamenjati za volnene izdelke. Možno bi jo bilo uporabiti za izolacijo, kompostiranje pa bi bilo vprašljivo.
Rejci drobnice si bodo v nedeljo ogledali tekmovanje v striženju ovc na Menini planini, vendar pa tokrat organizirano še ne bodo sodelovali. Predvidoma ob koncu
oktobra bodo pripravili poučni izlet na Kočevsko in v Belo krajino. Društvo bo odslej tudi zbiralo podatke o ponudbi in povpraševanju plemenskih ovnov in kozlov s poreklom. Cena jagnjet na trgu je 1.000 tolarjev za kilogram mesa oz. 500 tolarjev za kilogram žive teže.
• C. Zaplotnik
V Bohinju bo spet kravji bal
Državna razstava koz
Jezica - Zveza kozjerejskih društev Slovenije in Kozjerejsko društvo Jezica bosta ta konec tedna priredila na Jezici pri Ljubljani deveto" državno razstavo koz. Razstava, ki jo bodo odprli v petek in zaprli v nedeljo, bo na desnem bregu Save pri brunarici na prostoru za piknike. Prireditelji obljubljajo zanimiv strokovni program, poskrbeli pa bodo tudi za jedi iz kozjega mleka in mesa. • Č.Z.
Priprave na nov lovski zakon
Ljubljana - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že (spet) pripravljajo nov lovski zakon. Posebna skupina doslej še ni izdelala uradnega predloga, ampak je osnutek še vedno v postopku usklajevanja. Pri snovanju novega zakona se drži usmeritev, po katerih naj bi bila divjad državna last, lovsko pravico naj bi podeljevala država, meja lovišč naj ne bi spreminjali, uvedli pa naj bi plačilo koncesije in določili položaj sedanjih gojitvenih lovišč. Dosedanja lovsko gojitvena območja naj bi nadomestili z lovsko upravljavskimi območji, ki naj bi bila tudi osnovna enota za načrtovanje. Le 24 vrst divjadi naj bi bilo možno loviti na podlagi načrtov, ostale pa le pod posebnimi pogoji na podlagi odločbe ministrstva. • C.Z.
Ukane - Turistično društvo Bohinj bo v nedeljo na tradicionalnem mestu v Ukancu že oseminštiridesetič priredilo Kravji bal. Prireditev se bo začela ob desetih dopoldne. Najprej se bodo predstavili godba na pihala in mažoretna skupina iz Laškega, bohinjske folklorne skupine in pevci ter Godba na pihala Bohinj, ob pol enih pa bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev ter njihove živine. Poleg živine, ki se pase na planinah, bodo predstavili tudi domačo bohinjsko ciko.
Kravji bal bodo popestrili še z zabavnimi športnimi igrami na temo starih planinskih in kmečkih običajev (nošenje sena v rjuhah na svisli, streljanje s fračo itd.), obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi dobrote iz bohinjske kmečke in lovske kuhinje. Popoldne bo za zabavo skrbel ansambel Zasavci. Za odrasle bo vstopnina 500 tolarjev, z vstopnico pa bodo imeli 20-odstotni popust pri prevozu s ka-binsko žičnico na Vogel in brezplačen ogled slapa Savice.
• C.Z.
Prvič tudi izpitni tečaj
Kranj - V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije bodo jeseni nadaljevali z izobraževanjem lastnikov gozdov.
V petek, 21. septembra, bo za lastnike iz krajevne enote Kranj enodnevni tečaj krojenja listavcev in še posebej bukve. Na območju tržiške enote bodo 17. oktobra pripravili enodnevni tečaj traktorskega spravila lesa, teden kasneje pa še enako dolg tečaj vzdrževanja motorne žage. Letos bo prvič tudi dvodnevni izpitni tečaj. Na območju krajevne enote Železniki bo 27. in 28. septembra, za enote Poljane, Škofja Loka, Kranj in del Železnikov pa bo po 10. oktobru. Pri izpitu bodo ocenjevali priprave za delo, ustreznost orodja in opreme, pristop k drevesu, sečnjo (podiranje, kleščenje, razrez in gozdni red) ter vzdrževanje motorne žage. • C.Z.
JJJPJJ fjj^ Jjjpjj VJJiJjf VJJPJT t^pjpr 'i^p'
TURIZEM / urska.peternel@g-glas.si
Dnevi narodnih noš v Kamniku
ANKETA
Obiskovalce 31. Dnevov narodnih noš v Kamniku smo vprašali, kaj na prireditvi jim je bilo najbolj všeč in kako pogosto se je udeležijo.
Tone, Ljubljana:
"Prireditev sem si ogledal že petič, slabše vreme me ni ustavilo niti letos. Najbolj všeč so mi bile narodne noše."
Jana, Kamnik: "Na prireditev pridem vsako leto, najbolj pa me je navdušila povorka. Letos je bil zanimiv tudi zabavni program. V primerjavi s prejšnjimi leti je letos manj obiskovalcev."
Barbara, Kamnik: "Dneve narodnih noš sem si ogledala že lani. Prireditev na splošno in zabavni program sta letos boljša, zaradi hladnega vremena pa dopoldne skoraj ni bilo strank."
Klavdio, Vir pri Domžalah: "Žena sije že prejšnja leta ogledala prireditev, jaz pa sem tukaj prvič. Prireditev mije všeč, še posebej glasba in ljudje."
Lojze, Kamnik: "Povorke sem se udeležil že velikokrat, grem pa tudi v Beljak v Avstrijo. Med obema ■prireditvama je velika razlika, v Avstriji je več noš in zato boljše vzdušje. Kljub temu naslednje leto spet pridem..."
Kamnik, 9. septembra - S tradicionalno povorko, nastopom folklornih skupin in zabavnim programom ansambla Veseli planšarji so se v nedeljo, 9. septembra, zaključili 31. Dnevi narodnih noš v Kamniku. Zaradi slabega vremena se povorke niso udeležile vse od več kot 1100 prijavljenih narodnih noš, zato pa je bilo v njej veliko več vprežnih voz in zapravljivčkov kot prejšnja leta.
Alfonz Skala iz kamniškega turističnega društva: "Od prve povorke, ki se je je udeležilo okrog 350 noš, se je prireditev razširila še na folklorni program, prodajo izdelkov domače obrti in prikaz starih kmečkih običajev, letos pa so organizatorji na željo mladih programu dodali nastope zabavnih skupin." Po besedah Mirana Jereba, direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, je pomen povorke za mesto več kot zgolj turističen. Postala je del tradicije, vsako leto se je udeleži več gostov iz tujine. Ker nikjer drugje pri nas ne prirejajo podobne povorke, se je prireditev razvila v praznik za širšo Slovenijo. Jereb meni, da mnogi ljudje živijo za drugi vikend v septembru, ko se oblečejo v svečane narodne noše, se v povorki sprehodijo skozi Kamnik in so vsaj en dan v letu oni tisti, ki jih ljudje občudujejo, in prav zato se jih veliko vsako leto znova vrača pod Kamniške planine.
Tradicionalni udeleženci povorke prihajajo iz Bele krajine, Ljubljane, Mednega, Ruš, Škocjana na Dolenjskem in okoliških krajev. Stalni gostje so planšarji z Velike planine in folklorna skupina iz Trofaiacha v Avstriji, letos pa je veliko
odobravanja poželo kulturnoumetniško društvo iz Bistrice ob Dravi, ki je gledalcem delilo cviček. Povorki so takt narekovali številni ljudski godci in godbe iz Domžal, Mengša, Kamnika, Vodic in Šentjerneja. Folklorna skupina Semiška ohcet se sprevoda v Kamniku udeleži vsako leto. Njeni člani so povedali, da jih letošnje mrzlo vreme ne moti, očitno pa moti gledalce, ki jih je bilo letos manj kot pretekla leta. Čeprav je nastop v povorki utrudljiv, kot je povedala članica kamniške godbe, pa so si nastopajoči edini, da se prihodnje leto vrnejo.
• Mateja Itošek
PESTRI IN NEPOZABNI GLASOVI IZLETI
Kdaj bo spet na vrsti Italija?
Ko skupaj z organizatorji GLASOVIH IZLETOV sooblikujemo programe, ki naj bi bili čimbolj zanimivi, pestri in hkrati cenovno sprejemljivi, skušamo vselej čimbolj upoštevati predloge, mnenja, pobude, želje bralk in bralcev Gorenjskega glasa. Kar nekaj vprašanj ste nam zastavili o tem, zakaj že dlje časa ni bilo nobenega GLASOVEGA IZLETA v Italijo. Zato Vas vabimo zadnjo soboto v tem mesecu, 29. septembra, na nakupovalno rajžo do Vidma (Udine) v Furlani-ji Julijski krajini. Vsaj tri, štiri ure bodo na razpolago za sprehode + nakupe v več kot 40 trgovinah nakupovalnega cesntra Alpe Adria in v trgovini LIDL Gorenjske gospodinje (in gospodinjci tudi) imajo najboljše podatke o tem, zakaj se nakupi v Italiji splačajo, čeprav je tolar v primerjavi z italijansko liro precej izgubil. Izletniška relacija bo: Medvode - Trata) -Škofja Loka - Kranj - Radovljica - Lesce - Žirovnica - Jesenice - Kranjska Gora. Cena izleta je 3.600 SIT na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa tretjino manj, samo 2.400 SIT. Pekarna MAGUŠAR LESCE bo poskrbe la za popotnico (izletniško nakupovalni dan bo dolg).
Po Krpanovi deželi
Z letošnjo zgodnjo jesenjo in obilnejšimi padavinami je ponovno aktualen obisk Cerkniškega jezera, največjega slovenskega naravnega jezera, ki je presiha-joče in s tem svetovna posebnost. V Ke-betovem hramu je naravni feonem Cerkniškega jezera prikazan z maketo, ki v dobre pol ure s simulacijo vsakoletne igre narave prikaže presihavanje in polnjenje
jezera. V soboto, 22. septembra, vabljeni na GLASOV IZLET do Cerkniškega jezera in naprej na Slivnico. V planinskem domu na 1114 metrih, do katerega je dostop z avtobusom, bo po celodnevnem programu še večerja s 'čarovniškim dodatkom'. Cena izleta je 5.200 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani!) samo 3.900 tolarjev. Vozni red izletniškega GLASOVEGA avtobusa 22. septembra bo: Jesenice - Žirovnica -Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode - Slivnica (in zvečer kajpak obratno).
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 2. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
1NF0 KARTA
qo*D M A RTU U f K DOVJ^ IN MOJSTRANA
-okalna turistična organizacija Kranjska Gora - Zavod za turizem občine Kranjska Gora je v mesecu avgustu 2001, izdala informativno turistično karto - "Info karta naselij Kranjska Gora z Jasno, Podkoren, Rateče, Gozd Martuljek, Dovje in Mojstrana." Barvna karta v velikosti A-3 formata je bila izdana v nakladi 20.000 izvodov in Je vezana v tako imenovani blok vezavi. Na prvi strani je poleg 'egende v štirih jezikovnih verzijah in reklamno-informativnega dela, načrt Kranjske Gore (z Jasno v izrezu). Kranjska Gora je zaradi široke turistične ponudbe predstavljena z načrtom v merilu 1:5000. Na drugi strani so ločeno predstavljena naselja Rateče, Podkoren, Gozd Martuljek, Dovje in Mojstrana, ki so izrisana v merilu 1:10000. Za orientacijo je v osrednjem delu še pregledna
karta
z označenimi območji vseh naselij.
ki    . ----..... i/uuivi»ji vaoii iiaoouj.
a info karti smo poleg imena ulic, javnih ustanov, večjih nasta-wenih objektov in glavne prometne smeri predstavili s tematskimi javnos^j' barvami vse P°nuclnike storitev povezane s turistično de-
j^ar*a ie namenjena vsem gostom, ki obiščejo turistično območ-
Prirj Gora' za la^° onentacii° v kraiu- Polofl tega služi kot
osP°mocek zaposlenim v Informacijskih pisarnah, na recepcijah in Gr\r i intormacljskih točkah na turističnem območju Kranjska Z^3-Karta je brezplačna.
Celovški jesenski sejem je upravičeno postal zelo cenjen!
Največji In najpomembnejši sejem za široko potrošnjo na Avstrijskem Koroškem "Celovški jesenski sejem" bo tokrat prvič v septembru In sicer od 15. do 23. septembra. Z novimi temami kot so "zimske sanje", "modna steza na Avstrijskem Koroškem" ali "premišljeno In dragoceno" si želijo pridobiti še več veljave na Jugu Avstrije.
»Prestavitev termina za »Celovški jesenski sejem« je bila pravilna odločitev,« se veseli ing. Erich Halleger, direktor celovške sejemske družbe »Die Kšrntner Messen«. Na jesenskem sejmu od 15. do 23. septembra 2001 pričakujejo približno 600 razstavljalcev iz desetih držav.
Sejem preseneča z
Tradicionalni jesenski sejem se letos ne predstavlja samo z novim terminom, temveč preseneča tudi z razstavno ponudbo, kot je doslej se nI bilo. Prvič bodo spremenili eno celo sejemsko dvorano v spektakularno zimsko pokrajino. Jo pa se ni vse: svež navdih bo občutiti tudi na področju mode, notranje opreme In prehrambenih Izdelkov. V lunaparku pa bo poskrbela "nora miš aH Crazy Mouse", novost za celo družino, za to, da bo vse še bolj "zažgalo".
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87
Trst 4.10., Madžarske toplice od 29.9. do 2.10.,Gardaland 22.9., Lenti 29.9.
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL
Trst 20. 9., Lenti 29.9.
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
METEOR, d.o.o.
Stara c. 1, Cerklje
Lenti 22.9.
Tel.: 252-62-10, 041/660-658
H0K0 - kombi prevozi
Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757
Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
prof.
META KONSTANTIN, 8P
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
NEMŠČINA
ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590
BLEJSKI GRAD
BLEJSKI GRAD (57 80 525) je odprt vsak dan od 8.00 do 20.00 ure. Vstopnina za odrasle je 600 sit, za študente in dijake 500 sti, ter za otroke do 14 let 300 sit.
GRAJSKA TISKARNA IN GRAJSKA KLET - ogled je možen po dogovoru na tel.: 04 5809 595
GRAJSKA ZELIŠČNA GALERIJA - odprto vsak dan od 9.-12. ure ter 16.-19. ure
SOTESKA VINTGAR
SOTESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit.
HC ACRONI JESENICE
Ledarska 4
tel.: 04 58-63-363
fax: 04 58-63-373
e-mail: hd-jesenice g-kabel.si
PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS)
VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE
4)
DRAMA
Slevensko narodno gledališče U.
Vpis abonmajev za novo sezono do 15. sept. 2001 v foverju v SNG DRAMA, Erjavčeva 1 (glavni vhod) vsak delavnik od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Pripravljamo: F. Kafka: PROCES. Premiera v soboto, 15. septembra, ob 19.30 uri na VELIKEM ODRU
Integral Tržič
Predilniška 1, Tel.: 5963-280
Oktoberfest Munchen 29.9.
ff ^PEŠCEM
A, B, C, E, H, EkB
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Kravji bal v Bohinju
Bohinj - Turistično društvo Bohinj v nedeljo, 16. septembra, v Ukancu prireja tradicionalno, že 48. prireditev Kravji bal, ki se začne ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. Najprej bo nastopila Godba na pihala iz Laškega z mažoretno skupino, ob 11. uri sledi nastop bohinjskih folklornih skupin in pevcev, Godbe na pihala Bohinj. Ob 12. uri bo mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo priženejo s planin. Pozdravil jih bo župan občine Bohinj Franc Kramar. Ob 13. uri se začne zabavna prireditev, na kateri bo igral ansambel Zasavci. V sklopu Kravjega bala bodo potekale tudi zabavne športne igre na temo starih planinskih in kmečkih običajev, organizatorji bodo predstavili tudi bohinjsko kravo - ciko. Program povezujeta Jože Sodja in Kondi Pižorn. Vstopnina znaša 500 tolarjev, otroci do 16 let imajo vstop brezplačen. Parkirnine ni. Z vstopnico Kravjega bala imajo obiskovalci 20-odstotni popust pri prevozu s kabinsko žičnico na Vogel in brezplačen vstop k slapu Savica.
Zormanov mlin na Visokem
Visoko - Krajevna skupnost Visoko in ZB NOV Visoko v sodelovanju z borci Kokrškega odreda vabijo na odkritje spomenika posvečenega nekdanjemu Zormanovemu mlinu, ustanovitvi OF 16. septembra 1941 v njem in žrtvam: Valentinu Kokalju, njegovi nečakinji Ančki Kokalj, mlinarskemu pomočniku Janezu Koselju in Mihi Jerina. Odkritje spomenika bo na krajevni praznik KS Visoko 16. septembra ob 14. uri pri nekdanjem Zor-manovem mlinu na Visokem v občini Šenčur. Na svečanosti bodo sodelovali: predsednik KS Visoko in župan občine Šenčur, slavnostni govornik minister dr. Rado Bohinc, recitatorji in mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko. Na predvečer, v soboto, 15. septembra, pa bo ob 19. uri akademija na prostem pri Ledrarju in sicer bo osvetlila lik Valentina Kokalja, člani KUD Valentin Kokalj Visoko bodo izvedli zborno recitacijo Noči pred zoro, ki jo je napisal domačin prof. Marjan Krišelj. Sodeloval bo tudi MePZ Valentin Kokalj Visoko.
Jesenska trgatev tržiške knjižnice
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so tudi v letošnjem septembru pripravili prijeten začetek novega šolskega leta. Vabijo na "Trgatev". Otroci so v preteklih petih mesecih reševali Slovenski knjižni kviz, v
juliju in avgustu pa so ustvarjali na počitniških delavnicah. Obilen sad otroške ustvarjalnosti bodo predstavili v četrtek, 13. septembra, ob 18. uri bv Galeriji Ferda Maverja (paviljon NOB).
Pikin festival
Velenje - V velenju bo od 23. do 29. septembra potekal 12. Pikin festival - največji otroški festival v Sloveniji. Festival skupaj pripravljata Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, pokroviteljica festivala pa je Mestna občina Velenje. Osrednja tema letošnjega festivala je KNJIGA, častna pokroviteljica festivala pa je pisateljica Kristina Brenkova.
Ciciban, dober dan
Tržič - Tržiški vrtci bodo tudi letos, na prvo jesensko nedeljo, 23. septembra, organizirali najmlajše in vse, ki se počutijo mlade, veselo in zabavno prireditev pred vrtcem Deteljica.
Otvoritev koče na Stolu
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na otvoritev nove pridobitve Prešernove koče na Stolu - vetrnice za ekološko pridobitev električne energije. Otvoritev bo v petek, 14. septembra, pri koči. Odhod izpred Valvasorjevega doma bo ob 7.30 uri, otvoritev pri Prešernovi koči pa bo ob 11. uri.
150-letnica rojstva dr. Ivana Tavčarja
Gorenja vas - Poljane - Občina Gorenja vas - Poljane prireja v nedeljo, 16. septembra, ob 16. uri pri visoškem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini osrednjo prireditev ob 150-letnici rojstva dr. Ivana Tavčarja - visoško klepetalnico. Kramljali boste Ivanu Tavčarju, njegovih delih, ljubezni, domači zemlji, Poljanski dolini in njenih ljudeh, si ogledali projekcijo diapozitivov Cvetje v jeseni in likovno razstavo Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Lepe trenutke bodo pričarali igralka Milena Zupančič, igralec Polde Bibič, igralci Loškega odra, dr. Matjaž Kmecl, povezovalec Marko Črtalič, pevka Urška Ramoveš, citrarka Sonja Jelovčan, plesalci Folklorne skupine Javorje in drugi. V Društvu Resje bodo poskrbeli za dobrote iz domače kuhinje.
Jesensko srečanje kluba Maks Pere
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj obvešča, da bo VI. tradicionalno jesensko srečanje oziroma družabno srečanje upokojenih delavcev organov za notranje
zadeve z družinskimi člani in prijatelji v soboto, 22. septembra, z začetkom ob 11. uri v gostišču pri Planšarskem jezeru na Zgornjem Jezerskem (ob vsakem vremenu).
Srečanje planincev PD Gorenja vas
Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira že tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 16. septembra 2001, z začetkom ob 11. uri na Jelencih.
Tekmovanje tenisačev - upokojencev
Kranj - Tenisači - upokojenci vabijo vse prijatelje tenisa, da si ogledajo regijsko tekmovanje v tenisu, ki bo danes, v torek, 11. septembra, od 8. ure dalje na teniških igriščih Triglav Kranj na Partizanski cesti. Tekmovali bodo tenisači šestih gorenjskih društev upokojencev in sicer v kategoriji moški posamezno in moške dvojice.
Pohod na Ratitovec
Kranj - Organizatorji Društva diabetikov škofja Loka vabijo v soboto, 15. septembra, na izlet na Ratitovec. Zborno mesto za člane društva diabetikov Kranj bo ob 7.30 uri na parkirišču Iskra TEL na Laborah. Z avtomobili se boste odpeljali v Školjo Loko, kjer bo zbirališče udeležencev pred športno dvorano Poden. Prijave do 13. septembra v večernih urah sprejema Ivan Benegalija, tel.: 257 14 51.
Izlet v neznano
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi v torek, 15. septembra, na izlet v neznano. Odhod bo ob 6. uri izpred knjižnice Ivana Tavčarja v Šolski ulici. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa.
V dom Valentina Staniča
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik Koroška Bela prireja društveni izlet na dom Valentina Staniča in sicer v soboto in nedeljo, 15. in 16. septembra. Povzpeli se boste iz Vrat čez Prag, sestopili pa drugi dan v dolino Krme. Obiskali boste okoliške vrbove. Prevoz bo organiziran, zato so obvezne prijave do četrtka, 13. septembra, po tel.: 587 44 06. Zborno mesto bo pred Turistom na Slovenskem Javorniku ob 6. uri.
Na Veliko martuljško ponco
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 15. septembra, na Veliko martuljško ponco. Tura je primerna le za planince z dobro kondicijo, nevrtoglave, va-
jene gibanja na zelo zahtevnem terenu. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Potrebna je oprema: čelada, plezalni pas in pohodne palice. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, izlet pa vodi Brane Jaklič.
Kopitnik - Gore
Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 20. septembra, planinski izlet v Zasavsko hribovje, točneje na Kopitnik in Gore. Skupne hoje bo 5 do 6 ur. Tura je v začetnem delu srednje naporna, drugi del pa je lahek.
Na Brione
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira za svoje člane in druge zainteresirane avtobusni izlet na Brione - biser severnega Jadrana, kjer je bila Titova rezidenca in kjer so se sestajali državniki vsega sveta. Če bo čas dopuščal, si boste ogledali še Pulo z znamenito puljsko areno. Izlet bo v četrtek, 20. septembra, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Škofje Loke. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do vključno 14. septembra. S prijavami pohitite, ker je za izlet veliko zanimanje.
Pohod na Kozji vrh
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj obvešča, da bo njihova sekcija za planinstvo, zimski šport in kolesarjenje v soboto, 22. septembra, organizirala pohod na Kozji vrh. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri pri gostišču Kanonir na Spodnjem Jezerskem. Pohod bo trajal približno 3 ure zmerne hoje, sledil bo povratek v prijetno družbo ob Planšarskem jezeru, kjer bo vse pohodnike čakalo dobro kosilo.
Na Zavetišče pod Špičkom
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi člane društva in ostale ljubitelje gora v nedeljo, 16. septembra, na pohod do Zavetišča pod Špičkom. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri pri Erjavčevi koči na Vršiču. Skupne hoje bo 6 do 8 ur. Pohodniki naj bodo opremljeni za visokogorje. Prijave sprejemajo na upravi društva ali po tel.: 58-66-070.
Izleta DU Kranj
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 18. septembra, na turistični izlet preko Meveljskega sedla v Rezijo, Benečijo, Furlanijo ter romarsko središče Stara Gora. S seboj imejte veljaven dokument za prestop meje ter nekaj lir. Odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 6. uri.
Pohodniška in planinska sekcija pri DU Kranj pa vabita na pohod na Obir (2.142 m) v Avstrijo in sicer po različno zahtevnih poteh. Izlet bo v četrtek, 13. septembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Za oba izleta se prijavite v društveni pisarni, kjer imajo uradne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
V Belo krajino
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj organizira jutri, v sredo, 12. septembra, enodnevni izlet v Belo krajino. Odhod posebnega avtobusa z avtobusne postaje Kranj bo ob 6. uri. Za prijave pokličite v klubsko pisarno, tel.: 04/255-10-06.
Na Vernar
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na zahteven izlet na Vernar v soboto, 15. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 8 ur. Prijave do srede, 12. septembra: Jasna Soklič, Iskra ERO, tel.: 207 64 00, Niko Ugrica, tel.: 041/734 049.
Izlet po Soški poti
Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohodništ-vo pri DU Žabnica - Bitnje organizira pohod v krasen predel Trente, ki bo jutri, v sredo, 12. septembra, z odhodom ob 6. uri iz Zabnice s postaniki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Oprema je lahko lahka, obutev dobra, priporočajo pa tudi pohodne palice. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88.
V Atomske in Moravske toplice
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Atomske toplice Podčetrtek in Olimje, ki bo v petek, 14. septembra. Obveščajo tudi, da že vpisujejo za enodnevni kopalni izlet v Moravske toplice, ki bo v četrtek, 4. oktobra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Obvestila
Pomoč škofjeloškim učencem
škofja Loka - Posebna priložnost se tudi v novem šolskem letu ponuja vsem škofjeloškim učencem od 1. do 5. razreda. Občina Škofja Loka v sodelovanju s krajevno skupnostjo Stara Loka - Podlubnik omogoča učencem, ki imajo težave z opismenjevanjem, branjem ali osvajanjem osnovnih matematičnih pojmov, pomoč specialnega pedagoga. Ta bo učencem na voljo vsako sredo od 16. do 18. ure, v prostorih KS Stara Loka - Podlubnik 139 (nasproti vhoda v trgovino Mercator).
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio (01)561 31 30 marketing (01) 561 30 60
Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče
Vpis v plesne tečaje
Tržič - Plesni klub M Tržič obvešča vse ljubitelje plesa, da so začeli z vpisom v plesne tečaje in sicer: hip-hop, ročk and roll in za najmlajše. Imajo programe cici M od 3. do 7. leta, pop M od 7. leta dalje, odrasli pa se lahko vpišete v družabni plesni tečaj, ki se bo zaključil predvidoma pred novoletnimi prazniki. Za vse informacije so vam na voljo vsako sredo od 16. do 20. ure na naslovu Balos 4 ali po tel.: 5963 115-popoldne.
Duhovne počitnice
Škofja Loka - Društvo Narava Škofja Loka organizira duhovne počitnice pri gospe Vidi Vidmar v Braziliji. Na posestvu je gospa Vida naredila vse, kar potrebuje duhovni center: 8 metrov visoko posvečeno piramido za duhovne skrivnosti, poskrbljeno je za zelo dobro hrano, kopanje v Atlantiku, kopeli z zdravilnim blatom itd... Poleg meditiranja v tem templju boste obiskali tudi čudežnega zdravil-ca JOA, ki svoje poslanstvo vidnih in nevidnih operacij s čudežnim ozdravljenjem opravlja že 36 let. Prosta so še štiri mesta. Potovanje bo trajalo od 26. oktobra do 18. novembra. Prijavite se lahko pri Ljubi po tel.: 040 254 316.
FS Karavanke vabi
Folklorna skupina Karavanke bo septembra zopet vpisovala nove člane. Vpisovanje bo potekalo vsak petek od 18. do 19. ure v prostorih društva na Balosu 4 v Tržiču. V svoje vrste vabijo vse, starejše od 5 let, ki bi se želeli spoznati s slovenskim ljudskim izročilom in se družiti v veseli družbi svojih vrstnikov.
Zbor Osti jarej vabi
Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če radi (in lepo) pojete in bi se jim želeli pridružiti, pokličite po tel. Št.: 041/647-426 (Aleš) ali 041/946-886 (Katja), kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce.
Srečanje žensk z rakom dojke
Radovljica - Septembra se bodo v Radovljici ponovno začela srečanja žensk, operiranih na dojki zaradi raka. Vabljene vse, ki ste se s to boleznijo že srečale, še posebno pa ženske, ki na terapevtsko obravnavo še čakate in iščete nasvete in odgovore na mnoga vprašanja. Srečanja so namenjena ženskam na Gorenjskem, na njih pa se pogovarjajo o problemih in vprašanjih, ki se porajajo z odkritjem te bolezni.
Predavanja
Tehnika transcendentalne meditacije
Kranj - Na uvodnih predavanjih o tehniki transcendentalne meditacije, ki bosta ob
kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama. Vstop je prost. Dodatne inf. po tel.: 031 572 675.
Življenje z možem, ki ga je zadela kap
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja vabi danes, v torek, 11. septembra, ob 17. uri na predavanje z naslovom Življenje z možem, ki ga je zadela kap. Predavanje bo v sejni sobi št. 16 Mestne občine Kranj, predavateljica pa bo izr. prof. dr. Marija Ovsenik.
Klubska razstava TNP
Bled - Foto klub Triglavski narodni park in Hotel Astoria vabita na tretji del klubske razstave barvnih fotografij. Naslov teme je Svet pod Triglavom. Avtorji razstave so: Marjan Burgar, Oskar Dolenc, Franc Fer-jan - Gorje, Marta Grašič, Drago Kuralt, Dušan Podlogar, Marko Pogačnik, Peter Pokorn, Niko Rupel in Drago Vogrinec. Razstavo bodo odprli jutri, v sredo, 12. seprembra, in bo na ogled do 17. oktobra.
Štirje letni časi
Medvode - V Knjižnici Šiška - enota Medvode bodo danes, v torek, ob 19.30 uri odprli razstavo fotografij z naslovom Štirje letni časi. Razstavo, katere avtor je Janez Zupan, bo odpri Roman Robas.
Slikarska razstava
Škofja Loka - V Galeriji Loškega gradu bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo slik Vojka Štuhca in Barbare Vidic. Razstavo bo odprl mariborski župan Boris Sovič.,
Veliko srce na Bledu
Bled - Občina Bled in Območno združenje Rdečega križa Radovljica vabita jutri, v sredo, 12. septembra, ob 17. uri v prostore Občine Bled na odprtje razstave Veliko srce Rdečega križa na Bledu. Krajevne organizacije RK Bled, Gorje, Zasip in Bohinjska Bela bodo na razstavi, v prvem nadstropju občine Bled, v sliki in besedi predstavile svoje delo. Ob odprtju bo kratek kulturni program, uvodni govor bo imel gospod Vid Pečjak. Razstava bo na ogled do konca oktobra.
ommuB suic
tel.: (04) 28-64-970
GOSTILNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje I
GALERIJA
Glasbene prireditve so ob 19. uri.
"GAŠPERJI"
hišni ansambel "JOŽOVC" hišni ansambel" JOŽOVC" nedelja -16. 09.2001 "KRANJSKI MUZIKANTI"
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402
KVIZ 1 2 3y - A DRŽI? NA RADIU GORENC to »GORENJSKEM G t ASU
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3	A3	B3	__ C3
NA RAD t U GORENC SMO VAM PRIPRAVU! IZJEMNO ZANIMIVO IK PREPROSTO KVIZ ODDAJO
/, z, s, ■ a »Min
KVIZ POTIKA TAKO, DA SE V VSAKIM PO U U SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO t DRŽI ALI NE DRŽI. ZA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIN ŠILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE KAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNI, OD 13.30 NAPREJ.
loreMlseptembra 2001
AVTOMOBILIZEM / avtostil@email.si
gorenjski glas »21. stran
Test: Opel Corsa 1.2 16V Easvtronic Elegance
Voznik pod nadzorom elektronike
Samodejni menjalniki iz modne muhe enodnevnice postajajo vse pomembnejši voznikovi partnerji tudi v majhnih avtomobilih. Nekateri jih cenijo zlasti v mestni prometni gneči, ko ni potrebno neprestano segati po prestavni ročici, drugi so radi brez dela tudi na avtocestah. In tretji bi radi kombinacijo ročnega in samodejnega menjalnika.
Prav samodejni menjalniki z možnostjo elektronsko nadzorovanega ročnega pretikanja so bili doslej predvsem domena večjih in Praviloma tudi dražjih avtomobilov. Nekaj poskusov je bilo tudi Pri mestnih malčkih in pri Oplu so običajno avtomatiko v novi corsi nadgradili z menjalnikom, ki mu pravijo easvtronic.
KAJ PRAVI ONA?
Strinja se, da je nova corsa Precej lepša od prejšnje, še Posebej všeč so ji zadnje luči v strešnih stebričkih. Zase bi zbrala kakšno živahno barvo, dovolj pa bi bil 1,2- litrski motor. Za easvtronic je potrebovala nekaj kratkih teoretičnih in praktičnih navodil, ko pa je osvojila niegovo logiko, je ugotovila, da ie delo z njim zares lahkotno. Sicer pa pravi, da je corsa tako a'i tako tipičen ženski avto.
Že samo ime pove, da naj bi bilo ravnanje z njim enostavno in lahkotno. Menjalnik ima avtomatizi-rano sklopko, torej ima voznik Sarno stopalki za zavoro in plin, °rnogoča pa dve vrsti pretikanja. voznik lahko potisne ročico v
prostornejšo in udobnejšo potniško kabino in nenazadnje tudi bolj uglajeno obnašanje na cesti. Notranjost je tokrat dovolj udobna tudi za višjerasle potnike, vzdolžni pomik voznikovega sedeža je zadosten, preglednost armaturne plošče zelo dobra.
Tudi corsino podvozje je tokrat precej bolje uglašeno, kot je bilo pri prejšnji generaciji. Zaradi podaljšane medosne razdalje in večjih koles sicer dokaj čvrsto vzmetenje lepše "pobira" cestne grbine, hkrati pa si voznik lahko privošči tudi hitreje vožene ovinke, ne da bi s tem tvegal pretirano
Corsa ima tokrat enako podobo v tri- in petvratni različici, oblika je sveža, vendar v primerjavi s predhodnico ni doživela revolucionarnih sprememb.
mudno in z odvečnim motornim hrupom zaradi višjih vrtljajev. Druga možnost, ki je bolj naklonjena dinamični vožnji, je ročno pretikanje s pomikom ročice navzgor in navzdol. Tudi tu ima nadzorno vlogo elektronika, ki preprečuje previsoke motorne vrtljaje oziroma vožnjo s prenizkimi. Tudi v tem primeru menjalnik deluje z zamudo in od voznikovega ukaza do "realizacije" poteče preveč sekund. Zagovorniki samo-
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: ..............................
mere: ...............................
medosna razdalja:
Prostornina prtljažnika:..........
motor:...............................
gibna prostornina: ...............
moč:................................
navor: ..............................
najvišja hitrost:
Pospešek od 0 do 100 km/h: Poraba EU norm.: maloprodajna cena: zastopnik:
kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev d. 3,815, š. 1,645, v. 1,440 m
...............................2,490 m
.....i.....................260/1060 I
...........štirivaljni, bencinski, 16V
..............................1199 cem
.55 kW/75 KM pri 5600 v/min
............110 Nm pri 4000 v/min
..............................170 km/h
...................................14,0 S
............5,2/6,2/8,1 1/100 km
........................2.502.322 SIT
............Opel Southeast Europe
venčni menjalniki svoje delo opravljati bolj uglajeno kot easvtronic v corsi.
Ob vseh plusih in minusih zagotovo ni zanemarljivo dejstvo, da se easvtronic predvsem zelo dobro znajde v mestni gneči ali koloni, saj dovoljuje "počitek" voznikovih rok in nog. In nenazadnje zmogljivosti 1,2-litrskega bencinskega štirivaljnika s 16 ventili in 75 konjskimi močmi v kombinaciji /. easvtronicom niso bistveno slabše kot pri ročnem menjalniku. Razumljivo, naglo speljevanje s škripanjem gum odpade. Nova generacija corse s krepko pomlajeno, vendar ne revolucionarno spremenjeno zunanjostjo je zrasla v vse smeri, kar seveda obeta tudi
Stilska sprememba: zadnje luči so se umaknile v strešna stebrička
opletanje zadnjega dela avtomobila. Nova corsa je tako spet v boju za najboljša razredna mesta, kjer je bila njena predhodnica, pri Oplu pa jo skušajo potisniti po razredni lestvici navzgor. To pomeni tudi cenovno prevrednotenje
in ravno pri denarju je prepričevanje kupcev bolj težavno kot samo / avtomobilovimi lastnostmi. Vsekakor pa je pohvalno, da je menjalnik easvtronic med najcenejšimi tovrstnimi izdelki.
• M. Gregorič
Easvtronic: ročica kot pri ročnem menjalniku, vendar z drugačnimi pomiki in brez stopalke sklopke.
+ Prijetna oblika, prostornost spredaj, zanesljivo podvozje, udobno
vzmetenje, velik prtljažnik "Zapoznelo delovanje menjalnika pri ročnem, pretiran motorni hrup
Pri samodejnem pretikanju
Položaj A in se popolnoma preda dejnih menjalnikov vedo poveda-
^ektroniki, ki krmili elektromo- ti, da tudi med pritiskom stopalke
f0rJe, vendar mora v tem primeru sklopke in pretikanjem pri roč-
^cunati, da pretikanje ne bo vse- nem menjalniku preteče precej
eJ dovolj urno, ampak raje za- časa, vendar znajo nekateri sek-
Armaturna plošča: pregledni merilniki, dober volanski obroč in nekaj preveč cenene plastike.
Mazda je končno pripeljala športno terenski Tribute
Za poletnim uživanjem pridejo skrbi
Vodni skuterji so priljubljeni, vendar zahtevajo precej vzdrževanja.
Številni mladi in tisti, ki se tako počutijo po srcu in so dovolj pri močeh, poleti uživajo v vožnji z vodnimi skuterji. Toda ta mala plovila  zahtevajo  kar precej vzdrževanja in stroškov, še posebej, koje sezona vodnih aktivnosti končana in je potrebno poskrbeti za "zimski spanec". Največji škodljivec ali sovražnik vodnih skuterjev je sol v morski vodi in neprimerno manj dela je s tistimi skuterji, ki se uporabljajo samo v sladkih vodah. Sol namreč prodre tudi do vitalnih motornih delov in skuter je po končani sezoni najbolje   odpeljati   na   servis v pooblaščeno mehanično delavnico. Tam skuterju operejo motor in ga priključijo na poseben nastavek, ki skozi hladilni sistem požene sladko vodo. Postopek je kar dolgotrajen, posebno pozornost pa morajo nameniti tudi vplinjačem, ki veljajo za najbolj ranljiv del skuterjevega motorja. Vplinjače v servisu razstavijo in
zono. Če so bila vzdrževalna dela dobro opravljena, potem lastnik svoje plovilo z malce spretnosti lahko dekonzervira tudi sam, običajno je poleg tega potrebna menjava vžigalnih svečk in skuter se lahko spet zapodi med valove.
Temeljiti servis in čiščenje v povprečju trajata od 2 do 4 ure, pri čemer je dela z novejšimi vodnimi skuterji nekaj manj, stroški pa znašajo od 20 do 30 tisočakov, so povedali v kranjskem Servisu Štern, kjer skrbijo za motocikle in vodne skuterje znamke Yamaha. Zahtevnost servisnih del je odvisna tudi od tega, kako so lastniki med sezono skrbeli za svoje plovilo. Pri uporabi v morski vodi je priporočljivo vsakokratno izvlačenje na kopno, spiranje s sladko vodo, potrebno pa je poskrbeti tudi za brezhibno delovanje stikal in kontaktov, ki jih je potrebno večkrat namazati z ustreznimi zaščitnimi snovmi v razpršilcih. Z rednim vzdrževa-
Za slovenske kupce z zamudo
Tudi v avtomobilizmu velja rek, da je bolje pozno kot nikoli. Mazdin slovenski zastopnik je tako že pred pol leta obljubil prihod novega športno terenskega modela tribute, a se je začetek prodaje zamaknil zaradi velikega
povpraševanja na ameriški strani Atlantika.
Mazda sicer nima kakšnih polnih izkušenj s terenskimi avtomobili, v ta tržni segment pa seje Podala družno z matičnim koncernom Ford Motor Companv, s katerim so skupaj razvili dva podobna avtomobila ford maverick m mazdo tribute. Pri Mazdi so imeli v rokah večji del tehničnega razvoja, medtem ko so pri Fordu Poskrbeli za organizacijo proizvodnje. Ta poteka na dveh lokacijah, na Japonskem nastajata različici z desnim in v Združenih državah Amerike z levim volanom. Ma/dim oblikovalci so podobo tributa približali hišni identiteti, zato jo bo mogoče prepoznati po značilni maski in žarometih. Zu-nanjost je zelo tipična za športno naravnane manjše terenske avtomobile, ki se bolj pogosto vozijo Po urejenih cestah, kot se spopadajo s terenskimi ovirami. Tudi Podvozje je skoraj limuzinsko uglajeno. Tribute je lahko hkrati udoben potovalni avtomobil in srednje zmogljiv terenec. Uporabnost se dokazuje s 457-litrskim
prtljažnikom, ki je povečljiv na 842 litrov in z deljivo zadnjo klopjo, ki jo je poleg zlaganja mogoče tudi v celem odstraniti i/, notranjosti. Tudi prtljažna vrata so naravnana k uporabnosti, saj se lahko ločeno odpirata samo stekleni del ali skupaj s pločevinastim. Motorna moč s pomočjo lamelnega sredinskega diferenciala
na zadnji premi samodejni štirikolesni pogon vključuje samo takrat, (na primer na suhi cesti sta gnani samo prednji kolesi,) ko je razlika v hitrosti vrtenja med sprednjimi in zadnjimi kolesi večja in se začne motorni navor prenašati na vsa štiri kolesa. Voznik lahko s stikalom določi tudi polovično razmerje na prednji in za-
dnji kolesi, prav tako pa je tribut na voljo tudi v različici samo s prednjim pogonom.
Na voljo sta dva bencinska motorja, šibkejši 2,0-litrski štirivalj-nik s 124 konjskimi močmi in v kombinaciji z ročnim petstopenjskim menjalnikom in močnejši 3,0-litrski šestvaljnik s 197 konjskimi močmi, pri katerem se navor na kolesa prenaša preko štiri-stopenjske avtomatike. Turbodi-zelski motor je predviden šele v letu 2003.
Tako kot je pri mazdah že v navadi, se tudi tribute ponaša s popolno varnostno opremo in samo najcenejša različica ni opremljena s klimatsko napravo. Maloprodajne cene se začenjajo pri 4,4 in dvignejo do 6,8 milijona tolerjev. Pri Mazdincm slovenskem zastopniku MMS bodo letos slovenskim kupcem lahko ponudili 80 tributov, medtem koje prodajna količina za prihodnje leto še pod vprašajem.
Vodni skuterji so za mnoge nenadomestljiv užitek, vendar so ta mala plovila precej zahtevna za vzdrževanje. Servis ob koncu sezone je priporočljiv, najbolje je, če se dela lotijo usposobljeni mehaniki.
očistijo, enako pa storijo tudi z za-ganjačem, stikali ter akumulatorjem. Vse dele je potrebno konzervirati in tako bo vodni skuter pripravljen dočakal naslednjo se-
njem in temeljitim servisom na koncu sezone se namreč življenjska doba vodnih skuterjev lahko podaljša, predvsem pa ni težav ob prvem poletnem zagonu. • M.G.
Škoda piknik letos v Bohinju
AMD Avtoimpex Škoda za lastnike in ljubitelje avtomobilov znamke Škoda tudi letos pripravlja tradicionalni Naj Skoda piknik. Letos se bodo udeleženci zbrali v soboto v Bohinju (Ukane), v primeru slabega vremena pa bo prireditev v športni dvorani v Bohinjski Bistrici. Za zabavo bodo poskrbeli ansambel Akord, Alfi Nipič, Power Dancers, Natalija Verboten ter Miran Podrepnik in Fata. Čas bo tudi za ogled kulturnih znamenitosti in športne aktivnosti. Srečelov bo poleg števil-• M.G., foto: Mazda  nih manjših nagrad nekomu prinesel še največjo: škodo fabio.
•••••••
AVTOMOBILIZEM / avtostil@email.si
Renault predstavlja vznemirljivo oblikovalsko študijo Talisman
Popotnica za srečno prihodnost
Renaultov oblikovalski oddelek vsako leto naredi nov študijski avtomobil, v katerem so prikazane ideje za bodoče serijske modele. Oblikovalci pod taktirko Patricka
Le Oumenta so si tokrat zamislili prestižni kupe.
Avtomobil, ki naj bi nakazoval ponovni Renaultov vstop v razred prestižnih športnih avtomobilov, je dobil suhoparno delovno oznako Z12, javnosti pa ga bodo prihodnje dni na avtomobilskem salonu v Frankfurtu predstavili z imenom talisman. Renault talisman je za tisto, kar se na kolesih vozi zdaj in tukaj, v marsičem še sanjski avtomobil, vendar ni izključeno, da bodo Renaultovi raz-vojniki koristno uporabili njegovo
spročilno vrednost pri snovanju bodočih serijskih modelov.
Talisman je torej predvsem športni kupe, čeprav so njegove mere bolj podobne limuzinam srednjega razreda. Karoserija je mešanica športnih linij, ki so podobne napetim mišicam, in prestižne elegance, ki se začenja z dolgim sprednjim delom in se nato nadaljuje v poudarjenem stranskem loku ter zaključuje v kupejevskem zadku.
V lok razpotegnjeni stranski liniji sta najbolj vpadljiva dela celotne karoserije, saj so nanju obešena kar 2,45 metra dolga dvižna vrata, katerih elektropnevmatski mehanizem pri odpiranju in zapiranju "uboga" ukaze elektronske kartice. Na enak način se odpirata tudi velikanski motorni pokrov in prtljažnik, prav tako pa je kartica namenjena zagonu motorja.
Renaultovi oblikovalci so v notranjosti uporabili oblikovalski pristop, ki mu pravijo touch design. Njegova značinost so na pogled in otip prijazni materiali in enostavno upravljanje s posameznimi sistemi in napravami v avtomobilu. Vse to dopolnjujejo sedeži, ki so v nasprotju z dandašnjimi vozili vpeti togo, namesto njih pa se s
i POPOLNOST
Vsak kilometer ie novo dožive
^^■■■■■■Br^v
hk^H ':    "   ' »Si '"^ilA^T^
novi C=I1/IC=
Kompaktna zasnova avtomobila daje drzen videz, za katerim se skrivata tehnološka dovršenost in udobje, ki ju občutite med vožnjo.
/C nuTocoMMcncc, d.d
nc-Moori. «
www.ac-mobil.si
HONDA
AC-MOBIL PSC Ljubljana 01/ 5883 254. PSC Maribor 02/ 4600 123. PSC Nova Gorica 05/ 3351 500
ANDROMEDA Koper 05/ 6250 800 • AVTOMARKET Ljubljana 01/ 5613 525, Trzin 01/ 5623 450
CAR-LINE AMBROŽ Radomlje 01/ 7227 534 • CEPIN JANKO Vojnik 03/ 7800 040
FORI Slovenj Gradec 02/ 8812 500, Velenje 03/ 8984 724
HONDA SERVIS 2I8ERT Kranj 04/ 2343 100 • MIKOLIĆ Trbovlje 03/ 5627 829
pomočjo elektrike vzdolžno premika celoten sklop armaturne plošče in stopalk. Mehanizem je
seveda popolnoma elektrificiran, prednost takšne zasnove pa je v tem, da je potnikoma na zadnjih sedežih vselej na voljo enak prostor. Čeprav so sedeži na pogled zelo spartanski, je resnica drugačna, saj so prevlečeni s kakovostnim usnjem, pod elastično tkanino pa se z napihljivim mehom uravnava višina sedenja.
Zanimiva je tudi oblika oziroma zasnova instrumentne plošče, ki so jo oblikovalci namestili pod volanski obroč. Sestavljajo jo štirje ločeni okrogli merilniki, ki so oprti na tanke kovinske nosilce. Njihove številčnice so prosojno kristalne in imajo lasersko gravuro številk, medtem koje osvetlitev modrikasta. Na zgornjem delu armaturne plošče je določeno mesto za uro, ki so jo nalašč za talismana razvili pri priznani urarski firmi TAG Heuer. Posebnost je tudi velik video zaslon, na katerem voznik lahko spremlja dogajanje za avtomobilom (namesto ogledal v vzvratno smer "gledajo" tri kamere), delovanje satelitske navigacije, klimatske naprave, ter informacijskega in audio sistema.
Pod talismanov motorni pokrov je vsajen prototipni osemvaljnik, ki ga razvijajo pri Renaultovem partnerju Nissanu. Motor ni od muh, saj ima 4,5 litra gibne prostornine in 32 ventilov, kar bi popolnoma zadostovalo za pogon 1,6 tone težkega talismana. Motorna moč se spomočjo samodejnega menjalnika z možnostjo impulznega ročnega pretikanja prenaša na zadnji kolesni par, na ka-
terem so enako kot spredaj natak-njena 21-palčna platišča s pnevmatikami, ki tudi po predrtju omogočajo še 80 kilometrov nadaljnje vožnje. Kako bodo pri Re-naultu vnovčili ideje in izkušnje pridobljene s talismanom, še ni in še nekaj časa ne bo znano; za zdaj je namreč ta študijski avtomobil še preveč odmaknjen v prihodnost.
• M.G., foto: Renault
Španski Seat z razburljivim športnim dvosedežnikom
Pri Seatu bodo zaplesali tango
Španska kreativnost in mediteranski oblikovalski slog, ki ju premorejo v Seatovem tehničnem centru, se bo tokrat
izkazala v odprtem športnem dvosedežniku z imenom tango.
Seatov tehnični center je s tangom, ki bo prvič na ogled pod ref-lektorji frankfurtskega avtomobilskega salona, dokazuje, da pri tem španskem proizvajalcu, ki se
očitno dobro znajde pod streho matičnega koncema Volksvvagen, vse bolj razmišljajo, da bi se lotili izdelave serijskega športnega avtomobila. • M.G., Seat
Kmalu znana Daewoojeva usoda
General Motors je predložil dokončno ponudbo o prevzemu
Tako drzen in poln energije kot pravi vročekrvni Španec, tango obuja duh športnih kabrioletov iz petdesetih in šestdesetih let. Pod markantno karoserijo se skriva kompleksna cevna konstrukcija, ki je neposredna naslednica varnostne kletke, kakršno imajo avtomobili pripravljeni za tekmovanja v rallvju. Snovalci so kot enega od pomembnih materialov uporabili aluminij, ki služi tudi za dekoracijo notranjosti. Na tangu je mogoče hitro opaziti ksenonske žarometa prevlečena z gladkim steklom, ki samodejno sledita smeri prednjih koles, medtem ko so zadnje luči razpotegnjene v pas in skozi filter ustvarjajo optična vlakna, ta pa lahko služijo raz-
ličnim svetlobnim funkcijam. Luči se z intenzivnostjo svetlobe lahko samodejno prilagajajo trenutnim voznim razmeram.
Zanimivo je, da so se pri Seatu odločili pod tangov motorni pokrov vgraditi serijski motor in sicer je to znani koncernski 1,8-litrski bencinski štirivaljnik, ki razvije 180 konjskih moči in tanga do 100 kilometrov na uro požene v pičlih 7 sekundah, medtem ko se pri najvišji hitrosti kazalec na merilniku ustavi pri 235 kilometrih na uro. Voznik, ki se zabava s tem odprtim dvosedom, ima popolnoma fiksen položaj sedeža, kar zagotavlja odličen položaj za vožnjo, nastavljive pa so stopalke, volanski obroč in tudi merilniki.
Po poročanju južnokorejskega časnika Korea Economic Daily, ki se sklicuje na neimenovane vire pri bankah kreditodajalkah, naj bi General Motors kot edini kandidat za prevzem azijskega finančnega bolnika Daevvoo Motorja, na zadnji avgustovski dan predložil
dokončno ponudbo za nakup oziroma prevzem tega južnokorejskega avtomobilskega proizvajalca, ki je globoko zabredel v težave in čaka na rezultate predvidene sanacije. Po doslej znanih podatkih ponudba General Motorsa ne vsebuje prevzema 30 let stare in
Rabljena vozila
Del. čas: med tednom od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
Znamka in tip
FiatTempra 2,0 (SV,CZ,K,R) VW Passat 2,0 kar. (SV,ES,STR.0.) Lancia Delta 1,6 (ES,CZ,SV) Ford Mondeo 1,8 (SV,CZ,ES,R) VW Polo 1,4
Ford Mondeo 1,8 (SV,CZ,AIR,R) Volvo 460 1,7 (K,SV,CZ,ES,ABS) Renault Megane 1,6 RT (SV,CZ) Suzuki Baleno Wagon 1,3 Citroen Xantia 2,0 (K,CZ,SV,ES,ABS) Renault 19 1,8 16V (CZ,ES,STR.0.)
Letnik in barva	Cena v SIT
1993 MET.SIVA	590.000,00
1990 RDEČA	780.000,00
1995 RDEČA	890.000,00
1993 ČRNA	920.000,00
1995 ZELENA	930.000,00
1993 ČRNA	940.000,00
1995 RDEČA	1.150.000,00
1996 BELA	1.290.000,00
1998 MODRA	1.560.000,00
1994 RDEČA	1.220.000,00
1995 MET.MODRA	1.290.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si
NUDIMO:
♦ PRENOS LASTNIŠTVA
♦ VOZILA Z GARANCIJO
♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA
♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH
♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA
♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/2015 200
Vse za vai avto na enem mestu:
• Prodaja vozil Renault • Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil • Odkup in prodaja rabljenih vozil
• Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih,
♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil
hkrati najstarejše Daevvoojeve tovarne v Pupvongu. Nezanimanje za ta obrat General Motors omenja že od začetka pogajanj, medtem ko si pri Daevvoo Motorju in bankah, ki mu odobravajo kredite za prestrukturiranje, želijo, da bi omenjeno tovarno zajeli v posel-Obe pogajalski skupini naj bi sicer skušali najti obojestransko sprejemljivo rešitev in v najkrajšem mogočem času zaključiti pogajanja ter sporočiti končen rezultat.
Medtem pa se Daevvoojeve težave posredno čutijo tudi na slovenskem trgu. Zastopnik ljubljanski Daevvoo Motor k nam še vedno m pripeljal kozmetično prenovljenega malčka matiza, prav tako pa j6 slišati neuradne namige o spremembah v lastninski strukturi zastopniškega podjetja, ki naj bi ga prevzeli nekateri najmočnejši Da' ewoojevi trgovci.
• M.G., foto Daew<X>
Igrek, 11. septembra 2001
MALI OGLASI / info@g-glas.si
gorenjski glas • 23. stran
MALI OGLASI
«201-42-47
«201-42-48
«201-42-49
APARTMA ■ PRIKOLICE
PORTOROŽ oddam nov, 2 ss APARTMA, s pogledom na morje, ugodno! g 031/358-987
APARATI STROJI
; Prodam starejši PRALNI STROJ in SUŠIL-NIK PERILA Gorenje. g 041/250-605, Pop. 2323-891_13912
MESARSKO TRAČNO ŽAGO Rade Končar |750, prodam, g 031/611-731 13941
ŠTEDILNIK Iskra Corona 3 plin+1 elektri-ka.zelo ugodno prodam. g 031 /842-453
STROJ za sekanje usnja, prodam, g 51-
91-503. 13961
Prodam TV E/55, nov, zapakiran, ugodno. g 040/25-99-69 13977
Oddam KUPPERSBUSCH, širina 43 cm. g 231-14-35_ 14006
Skoraj nov BOJLER 80 I ugodno prodam. ^5333-243 14043
Prodam sekular za obžagavanje lesa. Jama 18 Mavčiče. 11 250-14-53
_ GLASBILA
Prodam SYNTHESIZER YAMAHA PSR 270. g 031/549-796, 031/560-352 13911
GR. MATERIAL
Prodam suhe jesenove, češnjeve, jelševe Pjghe, smrekov opaž in drva, g 5141-207
Prodam 2 m3 lesa, 2. kvalitete. g 2511-ggg, 031/799-624_13919
Leseno GRADBENO BARAKO 4x3 m, pro-jkrn. g 25-03-484 ali 050/657-177 13942
Prodam LESENO GRADBENO BARAKO 29 gradb. material. Možno demontiranje in Montiranje, cena 100.000 SIT. tt 041/719-
109 13993
IZOBRAŽEVANJE
ITALIJANŠČIN, ANGLEŠČINA - TEČAJI VSEH STOPENJ, KONVERZACIJSKI, POSLOVNI, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE.
Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO Z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj. g 041/737-146 ali 031/773-
974 13559
BIFE ali BISTRO v obratovanju najamem, sprotno plačilo najemnine. g 041/210-284
13972
Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno-stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena - 24,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina - na odlični lokaciji v novem objektu 410 m2 v l.nad., parkirni prostori, primerno za trgovino ipd., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSESTI
GORENJSKA, POSESTVO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO Z VEČJIM KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM KUPIM TAKOJ. 031/621-651
ndom plan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem mi I in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/20-68-701\ GSM: 0411647433
Prodamo: KRANJ, Zlato polje - 430 m2 v pritličju trgovskega objekta (prodajalna, skladišče, pomožni prostori), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča, trgovski lokal 35 m2 v pritličju na glavni ulici, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in več pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ: Prodamo novo zobno ambulanto z popolnoma novo sodobno opremo 90m2 obratovalno dovoljenje,urejen dostop, parkirišča, ugodni plačilni pogoji, uredimo kredit ali leasing ITD + NEPREMIČNI NE 04/236-66-70, 040/204-661*_
GOSTINSKI LOKAL, restavracijo-pizzerijo v obratovanju oddamo v neposredni bližini Kranja, resnemu gostincu oz. družini. Cenjene ponudbe na naslov: Bojan Praprotnik, Golo brdo 150, 1215 Medvode 13998
MOTORNA KOLESA
Prodam YAMAHA TZR 125, I. 96. % 031/503-868 13970
OBLAČILA
> Varacha, s.p., Šorlijeva 18, Kranj, g
20-21-013 13397
NEMŠČINA. UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE TUDI 2 FIRME, INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NAITVE SPEAKERJEM. Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, g 23-12-520 13521
Prodam PRESEČIŠČE 5 rešitve, Živim v Evropi (Geo 6)DZ, Stari in srednji vek. g °31 /323-843 '_13884
Prodam UČBENIK+DZ GLASBA 5 in 6 razred. g 031/323-843_13885
Prodam KNJIGE ZA 1.,2. 3., in 4. letnik Ojrnnazije. tt 031 /842-841, 2331-326
. Prodam KNJIGE 1,2,3 letnik ter Psihologi-!PJP_ešjak). tt 040/328-677_13916
NEMŠČINA kakovostni poslovni tečaji za yse stopnje samo 40.000 SIT. Za prijave do IJ-9-01 samo 36000 SIT. ŠVICARSKA $OLA, Anna Hladnik, s.p., Kranj, 23-12-520
Prodam UČBENIKE za 4. letnik Gimnazije !£go. Fil., Ma, SU). It 031/316-621 13952
Prodam KNJIGE Rešene naloge iz matem-Žttjtej-4 Brilej, za sr. šole, tt 041/290-432
ŠOLA KITARE od 1 .r OŠ dalje (za vse starosti) in posamezni tečaji! STUDIO Tango, jamarja 4, Kranj, 041/820-485 14001
Kupim KNJIGE za srednjo šolo 2 letnik: Bi-0l09ija (Stušek, Gogala) in zgodovina (Hoz-'an, Potočnik), tt 2311-877
Ugodno prodam KIMONO št. 6 (190 cm). «031/323-843 13883
OTR. OPREMA
Športni VOZIČEK Inglesina, stajco in stolček za dojenčka 3-12 mesecev, tt 041/552-336 i389i
Prodam VOZIČEK kombiniran, dodatna oprem, velika kolesa, zložljiv, g 5122-838
DO 17. Uli 13962
OSTALO
LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN do-bite. Zbilje 22, 01/3611-078 ■ 4044
Prodam SESALNO METLO za 5000 SIT. tt 5806-445 13888
Prodam OMELA za čiščenje vseh vrst peči in dimnikov, tt 01/832-31-07 Žnidar 13906
Iščem PREVOZ iz Planine do Kranja, tt 031/751-458, po 17. uri 13920
Ugodno proam majši KOTEL za žgan-jekuho. g 031/827-094, 252-30-94 13934
Prodam umetniško SLIKO in elek. ĐŽAGO Bleck &Decker ter 4 stole, nove. g 041/886-793_14047
Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir, jabolka, g 533-15-49, 031/560-048 H072
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, OREHOVUE ravno, sončno zaz. parcelo, 1023 m2, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. ŠKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10121
Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490,041/626 581_
TRŽIČ - ROČEVNICA: Prodamo zazidljivo parcelo 1100m2 in 20OOm2, infrastruktura še ni urejena, možnost menjave za stanovanje ali drugo nepremičnino ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - PRIMSKOVO: Pri uvozu na avtocesto prodamo ali damo v najem kmetijsko zemljišče - njivo 987m2, 372m2 in 100m2 primerno tudi za postavitev reklamnih panojev. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
CERKLJE: prodamo novejšo hišo, 12 x 9 m, parcela 400m2, 33,6 mio (300.000 DEM). FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 35 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734 198_
POD KRVAVCEM: prodamo zazidljivo parcelo 449 m2 na zelo lepi lokaciji. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_
RADOVLJICA: prodamo dvosobno stanovanje, 50 m2, zastekljen balkon. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_
BEGUNJE: prodamo novejše dvoinpolsobno stanovanje v pritličju, s pripadajočim parkiriščem. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
HRAŠE: prodamo popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje, 66 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_
BEGUNJE - SLATNA, prodamo enos-tanovanjsko hišo, na zemljišču 230 m2, cena 16,6 mio. SIT, v račun vzamemo stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
LUŽE pri ŠENČURJU, prodamo 1/2 hiše s približno 500 m2 zemljišča (pritličje). IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
GOLNIK - SVARJE, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo 828 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._
LESCE - HRAŠE, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo, 681 m2, gradbena dokumentacija že pridobljena (lokacijsko dovoljenje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,_
POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,
PRIDELKI
GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886,_
LESCE, prodamo starejšo hišo, zemljišče 1300 m2, ob cesti Lesce - Bled, zanimivo za poslovne prostore. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
14034
KUPIM
. ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na Panju. Brazda.d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, j^041 /680-925, 04/5306-555__
V Bitnjah ali Žabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, g 041 /640-949 i3B4i_
Kupim 600 kosov rabljene strešne OPEKE
jote, g 232-13-28    \. ■■__13694
■ ■ Kupim rabljen TRAKTOR do 60 KM in SlLOKOMBAJN. g 031 /766-842 13922
Kupim tračno ŽAGO za razrez hlodovine. g_256-12-76. g 041 /983-087 13928
Kupim ŽELEZNIŠKE PRAGOVE (švelarje in faverze dolge 4 m), g 041/364-504 14016
Kupim VSE STAREJŠE POHIŠTVO( °mare, lesene skrinje, postelje, mize itd.). 3*041 /745-535_ 14018
■J Kupim oranžno bele teraco plošče, tt 031/693-850 U036
Starejši PONK s predali in litoželezne noge za vrtno klop, KUPIM, g 041/681-017
_ LOKALI
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica <* glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski 'okal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-'000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez lz'ožbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 £2. ysi priklj., razen CK, 45000 mes, *HANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ oKoiica prodamo manjši gostinski lokal in wrDO5r0 m2 površin nad lokalom.DOM 222    M|ONINE, 2369-333   041 /'
Prodam JABOLČNI KIS iz neškropljenih jabolk, cena za 11 je 300 SIT. g 251-18-08
Prodam DOMAČE ČEŠPUE, neškro-pljene. Borštnikova 7, Cerklje 13923
Prodam lepe obrane SUVE, cena 160 SIT. g 234-38-00 13927
Prodam KRMILNI KROMPIR. ŠMARTNO 10, 2521-087_13958
Prodam TEPKE, g 5318-512 13957
Prodam dobro domače ŽGANJE, g 5725-
663 13974
Prodamo domače SUVE, ŽGANJE in TEPKE za namakanje, g 51-22-486 13975
Prodam hlevski gnoj. BABNI VRT 9, Gol-nik, 2560-238, po 19. uri_\am
Prodam SUVE. g 255-13-36 14045
ČEŠPUE domače, prodamo, g 250-32-
20_14048
Prodam DOMAČO ČEBULO, g 01/834-
20-59_ 14054
Prodam DOMAČE ŽGANJE in KIS. g 041/322-343_mom
JABOLKA elstar in gala, že lahko dobite pri Markuti, v Čadovljah 3, pri Golniku, g 256-
00-48 14073
PODARIM
2369-333, 041/333-
10128
Podarimo 4 MUCKE, g 53-33-298 13907
Podarim dve masivni OMARI dvodelni, g 5310-230__13924
PODARIMO 4 MUCKE, stare dva meseca, g 257-22-03 14035
PIA nepremičnine
podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13
tel.: 5060-300 RE. KRANJ. Zoisova 1. tel.: 201-27-19
wvm.pia-nepremicnine.si/
ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovan-jsko hišo, na parceli 600 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
PRISTAVA pri Tržiču prodamo izredno lepo vrstno hišo. Hiša je končna v vrsti, zelo lepo izdelana v skupni izmeri 300m2. Odlična sončna lokacija Z LEPIM RAZGLEDOM. Zelo dobra ponudba. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
Bled, center prodamo večjo novejšo hišo na lepi mirni sončni lokaciji in posebej objekt z dvema garažama in 2ss stanovanjem vse skupaj na 850m2 vrta, Hiša je urejena za turizem. Ugodni plačilni pogoji možno delno plačilo z 1 ali 2 stanovanjema na Bledu. TRG BLED,Tel.:(04)5 745 444_
V Begunjah prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča zelo ugodna cena.Hlebc-ah pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišp, V Palovčah prodamo adaptirano dvodružinsko hišo in 1500m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled center prodamo gradbeno parcelo v izmeri 720 m2, el, voda kanalizacija na parceli, gradbeno parcelo 100m od jezera namenjeno za turizem. Lesce center komunalno opremljena parcela v izmeri 700m2 namenjena za poslovno dejavnost, TRG BLED,Tel.:(04)5 745 444_
BLED Ribno prodamo enodružinsko hišo na sončni lokaciji in 1600m2 ograjenega zemljišča. Odlična mirna lokacija cena ugodna. Bled zasip prodamo štiristanovanjsko hišo v izmeri 500m2 in 1000m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Bled dobe prodamo vrstno hišo na robu naselja z izrednim razgledom. Odlična lega ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Jesenice prodamo enodružinsko hišo 80m2, garaža in 730m2 zemljišča. Lokacija 300m od šole in gimnazije, izredna sončna lega takoj vseljivo, možen dokup gradbene parcele v izmeri 1150m2. HIŠO na spodnjem Plavžu stara za adaptirat in 1200m2 zemljišča. Cena 8,5 mil sit NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KOPRIVNIK, prodamo zidan takoj vseljiv vikend v izmeri 120m2,1200m2 zemljišča, kmečka peč, CK, ugodna cena, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno eno oziroma dvodružinsko hišo, takoj vseljiva, cena UGODNA 25.5 MIL SIT. LIPCE dvo-družinska hiša eno stanovanje urejeno. Cena ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel..(04) 5745 444._
LESCE CENTER prodamo gradbeno parcelo (komunalno opremljena) v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost delavnica..., Na JESENICAH na sončni legi ugodno prodamo 1150m2 veliko gradbeno parcelo z veljavnim lokacijskim dovoljenjem, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
Prodamo: ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: Kranj-Škofja Loka - na odlični lokaciji ob glavni cesti prodamo poslovni objekt trgovina in neizgotovljena gostilna) skupaj 180 m2, zgoraj v mansardi je del stanovanje, del še neizgotovljeno, cena -46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena ■ 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
Prodamo: CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: v bližini BLEDA 8 let staro hišo v alpskem stilu na parceli 1.200 m2, cena ugodna, primerno tudi za delavnico, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Primskovo - stan.hiša vel. 10 x 9 m, klet, pritličje, nad. in podstrešje, na parceli 780 m2, lahko tudi dvostanovanjska, cena - 35,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena - 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2 za 19,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ĆIRĆE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.pritl. hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tcl.:04/506-l.VOO fax: 04/5l2-<IX-X8
U
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vabi k vpisu v naslednje srednješolske programe poklicnega in strokovnega izobraževanja:
vzGOjrrajiCA
PREDŠOLSKIH OTROK
vpisni pogoj: uspešno končana OŠ oz. poklicna ali srednja šola za vpis v višji letnik
EKONOMSKO -KOMERCIALNI TEHNIK
vpis v 3. letnik
vpisni pogoj:
uspešno končana šola za prodajalce ali končana ali nedokončana srednja šola
EKONOMSKI TEHNIK
(nov program ■ vpis v 1. letnik)
vpisni pogoj: uspešno končana OŠ
PRODAJALEC, KUHAR, NATAKAR
vpisni pogoj: uspešno končana OŠ
Prekvalifikacija v PRODAJALCA (8 mesecev)
vpisni pogoj:
zaključena katerakoli poklicna ali srednja šola
Prijave in informacije - telefon: 506 13 60 www.lu-skofialoka.si
HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1/2 hiše z vrtom, cca 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠEU prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine, vsi priključki, pokrita terasa, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_'_11527
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine, ĆIRĆE večjo stanovanjsko hišo z delavnico in garažami na parceli cca 800 m2. DOM NEPREMIČ-NINE, 2369333, 041/333 222 12749
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 2368-001 13269
V središču Radovljice prodam staro HIŠO in gospodarsko poslopje, g 040/251-155
Visoko pritlično HIŠO, prodam, g 2531-446,031/209-277 13686
V bližini Kranja ODDAM v najem starejšo hišo. g 040/574-795 13929
Na lepi lokaciji oddam HIŠO v najem, občina Cerklje, g 031/611-731 13940
STRAŽIŠČE, hiša s parcelo 410 m2, spodnji del obnovljen, ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 13949
SVETI DUH - parcela 700 m2, ravna ob cesti Kranj-Škofja Loka, ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE_13950
V Čirčah pri Kanju prodam HIŠO dvojček, po ugodni ceni. g 040/389-518, 2324-
088 13984
Prodam PARCELO 537 m2 zazidljivo v občini Gor. vas -Poljane, naselje Dobenska Amerika! g 512-74-50 13994
Prodam ATRAKTIVNO PARCELO v Škofji Loki. g 041/838-969 13996
Prodamo VIKEND na Dolenjskem Vinji vrh, štev. 294, ogled 16. septembra 14049
Visoče-Tržič prodamo zazidljivo parcelo 800 m2. Kovorska c. 7, Tržič 14055
PRIREDITVE
BON-BON s pevko Martino nudi kvalitetno glasbo za vse priložnosti, g 041/582-367, 041/596-277, 5961-566, Radivojevič s.p. Santana, Čelevec 17 13890
POZNANSTVA
Sem 41 -letni fant in želim spoznati žensko za resno zvezo, g 041/246-548 13879
RAZNO PRODAM
Zelo ugodno prodam SESTAVLJIVE POLICE za trgovino ali skladišče, g 2023-678, pon.-pet.8-17. ure 13735
Prodam 20 m3 bukovih DRVA. g 5146-
141 _13878
Prodam mešana in brezova DRVA. tt 51 -22-654 13983
Prodam 80 I KOTEL za žganjekuho, br-zoparilnik, železno BRANO, tt 536-1049
Prodam VRATNA KRILA, ŠTEDILNIK, PRALNI STROJ, HLADILNIK in DELE POHIŠTVA, g 041 /884-279 13986
Prodam MEŠANA DRVA 4000 SIT, SLIVE 50 SIT in HRUŠKE za mošt 25 SIT. g 040/530-007 13995
PANJSKE KONČNICE - duhovni in posvetni motivi, poslikava skrinj, zibelk, ur. g 233-21-05 ali 202-26-57 uoos
STAN. OPREMA
Prodam ZOFO, KAVČ in dva fotelja. Dosta-va na dom, tt 031/842-416_13790
Prodam 10 ustrojenih OVČJIH KOŽ. tt 5874-114_ '3931
Ugodno prodam JOGI POSTELJO z dvojnim vzmetenjem 180x200. g 51-54-800
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD,d.0.0., Jesenice, ul.J. Šmida 15, g 580-60-26 12211
SANACIJA DIMNIKOV z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje, projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe, g 041/959-134 Baša&Co, d.n.o, Struževo 3a, Kranj 12632
Rigips
(Armstrong
kMU[
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765
ŠPORT
Prodam GLISER ELAN 400, prikolico in MOTOR Tomos 18. g 041 /742-005 13965
V komisijsko prodajo sprejemamo drsalke, smuči, pancarje, bunde, kombinezone. RUBIN Kokrica, 204-91-91 14052
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ZALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3
ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, g 041/865-112, PUHEK, d.0.0., Podbrezje 177, Naklo 250
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov-hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica 12792
OUNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., Kočna 10 B, 4273 Blejska Dobrava, g 587-40-59 in 041/704-851
ROLETE, ŽALUZIJE, ZUNAJA SCREEN SENČILA za strešna okna izdelamo in montiramo. Dodatna ponudba -vgradnja elektro motorjev, g 017365-12-47, 041/334-247, RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice 13188
ZAKUUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Šuška C. 28, Šk. Loka, g 513-40-83, 041/806-751_13292
Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. g 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 13539
Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA, NOTRANJE OMETE TUDI FASADE. Delamo hitro in poceni, g 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3a, Kranj 13574
Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA tudi fasade od temeljev do strehe. Delamo hitro in poceni, g 041/593-492, Bytyqi oče in sin.d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 13022
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, g 01/839-4614, 041/680-751, Adrovič in Comp., Jelovška 10, Kamnik 13674
SLIKOPLESKARSTVO s.p.-opravljamo vsa zunanja in notranja dela, pleskanje fasad, g 586-38-35, 041/873-706, Volčanšek.s.p., Borisa Kidriča 7, Jesenice 138«7
SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo lnox pločevine - odpravi kondenz in črne madeže. Barvne fasade, napušči. g 041/815-670, Ahej Anita.s.p., Šentiljska 15, Maribor 13933
* BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE^^^ ^^^^ GORENJSKEGA GLASA * gfg^
Podarim 1.2.3. več KUŽKA/MUCKA- ov . starega
(obkroži)
mesecev. Tel.: _
ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI
POLAGANJE KERAMIKE, kamna, marmorja, peči, kaminov, štedilnikov. Nad 50 m2 5% POPUSTI Domes, Kranj, Ul. XXXI. div. 46, V 040/226-955 1398?
Popravila vseh vrst TV VIEDO aparatov TV GORENJE TUDI NA DOMU. TT 2331-199, šlnko, s.p., C. na Klanec 53, Kranj 13980
SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO! « 041/737-245, 041/358-055, Brce Tadej s.p., J. Platiše 11, Kranj 14002
OGRAJE - izdelava in montaža kovanih ograj za balkone, stopnišča, vrtove, kamine itd. « 031/389-176, NKI, d.0.0., Gorenja vas 59 14029
STANOVANJA
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll,, vsi priklj.nizek blok, Gor. odreda 1 ss, 44,70 m2/l,, zast.balkon, vsi priklj., cena po dog., CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, BLED lepo 2 ss, 53m2/IV., vsi priključki, pogled na Triglav, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki. DOM NEPREMIČ-NINE, 2369-333, 041/333-222 iona
KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10120
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mlo SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mlo SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_1208S
Na Planini, na Gogalovl ulici ODDAM dvosobno opremljeno STANOVANJE 64 m2. Cena po dogovoru, ft 041/523-782
PLANINA: v stolpnici prodamo 2ss, 63m2, 11,7 mio. FRAST-nepremlčnlnska hiša 25 15 490, 041/734 198_
VODOVODNI STOLP: prodamo garsonjero, 22m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
KRANJ- OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ŠK. LOKA: HAFNARJEVO NASELJE: 1SS v hiši + 240m2 vrta. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
ČIRČE: 2SS v hiši, vrt, garaža, prodamo. FRAST-nepremlčnlnska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 3: v nizkem bloku prodamo 2,5 sobno stanovanje, FRAST-nepremlčnlnska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 1- prodamo urejeno 2ss, 59 m2, predelano v 2,5ss, cena 12,8 mlo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA: v nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, l.nad., 17 mlo. FRAST - nepremlčnlns-ka hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo TRISOB-NO in DVOSOBNO stanovanje. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 3,2, 1: prodamo atrijska stanovanja: ŠTIRISOBNO, DVOSOBNO, DVOINPOLSOBNO, ENOSOBNO. FRAST d.o.o. 25 15 491,041/ 734 198_
PLANINA 2 ALI 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST-nepremlčnin-ska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
KRANJ - KUPIMO GARSONJERO, do 2.nad., gotovina. FRAST-nepremlčnlnska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
Šorlljevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnlnaka hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA: kupimo 2,5as, možna menjava z 2+2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734 198_
RADOVLJICA: kupimo 1ss, zaželjena Cankarjeva. FRAST-nepremlčnlnska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
DRULOVKA: KUPIMO 1SS IN 2SS za znane stranke. FRAST-nepremlčnlnska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
ODDAMO : PLANINA 1- študentom 4ss, Predoslje- 2ss v hiši, Preddvor - 1ss. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
KRANJ - pri sodišču ter PRIMSKOVO: ODDAMO več pisarn In drugih poslovnih prostorov. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/734 198_
Kranj - Radovljica: v hiši aH v mirnem bloku NAJAMEMO 2SS za odraslo osebo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ PLANINA II. - Lojzeta Hrovata 7, prodamo zelo lepo 2ss, 68 m2, II. nadstropje (preurejeno v 2,5 ss), v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886.
ŽIVILA
Živila Kranj, trgovina in gostinstvo, d. d., Cesta na Okroglo 3, Naklo
OBJAVLJA ZELO UGODNO PRODAJO RABLJENE TRGOVINSKE OPREME
Prodaja bo v torek, 11. septembra 2001, med 10. in 12. uro v prostorih blagovnice TO CERKLJE, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje.
Prodajni pogoji:
- takojšnje plačilo kupnine,
- ODV plača kupec,
- prodaja po načelu kupljeno - videno,
- kupljeno opremo je potrebno takoj odpeljati.
V primeru večih sočasnih ponudb za posamezni predmet prodaje ima prednost ponudnik, ki ponudi višjo kupnino.
Živila Kranj, d. d., 4202 Naklo
Aerodrom Ljubljana
AERODROM LJUBLJANA, d.d., Zg. Brnik, 130a, 4210 Brnik - Aerodrom
objavlja
PRODAJO TRGOVINSKE OPREME
Oprema zajema:
1. Opremo tehnične trgovine, ki je sestavljena iz prodajnih pultov in poličnih regalov (8 dolžinskih metrov) in se prodaja kot celota.
2. Če oprema ne bo prodana kot celota, bodo naprodaj posamezni deli opreme.
Prodajni pogoji:
- prodaja po načelu kupljeno - videno
- DDV plača kupec
- kupcu bo za kupljeno blago izstavljen ustrezen račun, plačljiv v roku 15 dni
Prodaja bo v četrtek, dne 13. 9. 2001, ob 10. uri v prostorih
vzdrževalno-tehnične dejavnosti na letališču Brnik.
Ogled opreme je možen v sredo, dne 12. 9. 2001, od 10. do 12.
ure.
Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu na št. 04 206 14 11.
KRANJ - Kidričeva 12, prodamo v II. nadstropju, 3ss, 81 m2, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._
RADOVLJICA - GRADNIKOVA, prodamo 2,5 ss, 60 m2, vsi priključki, II.nad. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._
KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss, 64 m2, (v stolpnici) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._
KRANJ - DRAŽGOŠKA ULICA (H8) oddamo opremljeno 3ss, 85 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._
PLANINA pri Pokopališču, prodamo zelo lepo, 2ss + kabinet, 68 m2, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremič-nine, 2361 880, 041 331 886._
PLANINA I., prodamo 2ss, 60 m2, 5. nadstropje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._
KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr., z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
DRULOVKA - KRANJ, prodamo 2ss, 64 m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._
KRANJ - šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._
KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, JE-'SENICE, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._
KOROŠKA BELA prodamo lepo, takoj vseljivo, dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2. Stanovanje je takoj vseljivo TRG BLED, Hrušica 3SS, Mojstrana 2SS z garažo, Jesenice 2,5 s Titova 1, Cesta rev-olucije 2SS, 58m2 Tel.:(04) 5 745 444
Zgoša Ugodno prodamo veliko 2ss 70m2 stanovanje z vrtom in garažo cena 9 mil SIT, Možno obročno plačilo 65% takoj ostalo se lahko počaka. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444
Jesenice za gimnazijo prodamo dvosobno, dvosobno na cesti revolucije 58m2, poslovni prostor aH stanovanje na Tomšičevi cesti v izmeri 65m2. uporabno dovoljenje za šivlljst-vo, TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
Bled oddamo več stanovanjskih enot. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444._
RADOVLJICA oddamo poslovni prostor cca. 40m2, center odlična lega. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.__
Prodamo: KRANJ, Drulovka - 1G 33,5 m2 v 2.nad., mansarda, balkon, cena - 8,9 mlo SIT, Planina I - 1 G 21 m2 v 11.nad. za 6,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _
Prodamo: KRANJ, center: več manjših stanovanj popolnoma renoviranih, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena - 13,7 mlo SIT, 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena - 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Šorlijeva - 3 SS 74 v 5.nad. za 17,7 mio SIT, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., nova CK na plin, cena -
15.5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40,90 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,5 mlo SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena - 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Zlato polje - 2 S + 2K
70.6 m2, podstrešno v celoti prenovljeno, z novo opremo prodamo za 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 363, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 6.nad, cena - 13,4 mlo SIT, 2 SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena - 16,5 mlo SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66_
Oddamo: KRANJ - 3 SS na Zoisovi In 4 SS na Planini III, Stražišče - 1/2 hiše z delno opremo in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ-Nazorjeva: Prodamo 2SS, IV.nad, 54m2, vsi priključki. Cena po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
ALPETOUR
^IrSri' itU!fk3Sm hM&kko podih
Kapucinski trg 9, 4220 škofja Loka
odda v NAJEM v centru Škofje Loke v pritličju Poslovne hiše "Agencija Alpetour" prostor v velikosti cca 30 m2, namenjen za komercialno in trgovsko dejavnost.
Informacije po telefonu (04) 512 40 31.
GLASBENA ŠOLA AK0R0E0N
Tomšičeva 38, Kranj
VPIS NOVIH UČENCEV
Informacije: od 8. do 16. ure tel.: 04/2025-078 ali na 8SM 041/748-325
www. gorenjskaon line. com
I?
SALON KERAMIKE
AORiAke
KRANJ: Zlato poUe 3k, tel. 04/202 40 13
OBČINA JESENICE C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Tel.: 04/5869-231, fax: 04/5869-270
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. SVETOVALEC
v Oddelku za družbene dejavnosti in splošne zadeve Pogoji:
- univerzitetna izobrazba družboslovne smeri ter 2 leti in 7 mesecev delovnih izkušenj ali
- visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
- znanje uporabe računalnika
Izbrani kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Izbrani kandidat/ka, ki nima opravljenega strokovnega izpita, ga bo moral/a opraviti v roku 1 leta.
2. PRIPRAVNIK
v Oddelku za gospodarstvo Pogoji:
- univerzitetna izobrazba ekonomske smeri ali
- visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
- aktivno znanje angleškega jezika
- znanje uporabe računalnika
Izbrani kanidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas, 1 leto - za čas opravljanja pripravništva.
3. PRIPRAVNIK
v Komunalni direkciji Pogoji:
- univerzitetna izobrazba pravne smeri ali
- visoka strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri
- znanje uporabe računalnika
Izbrani kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas, 1 leto - za čas opravljanja pripravništva.
Kandidat/ke morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati tudi splošne in posebne pogoje, določene z zakonom. Kandidati/ke naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom morebitnih dosedanjih zaposlitev ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: OBČINA JESENICE, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice s pripisom "RAZPIS".
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
O izbiri bodo kandidati/ke obveščeni v 8 dneh po opravljenem
postopku.
JESENICE-Titova: Menjamo 3SS, 72m2, II. nad za 2SS na približno isti lokaciji. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
JESENICE-Titova: Prodamo 2SS+kabinet, 61 m2, III.nad, vsi priključki, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
TRŽIČ: V več stanovanjski vili prodamo, garsonjere do 30m2, 1SS do 45m2 in 2SS-65m2, vsi priključki, upoštevamo želje pri zaključnih delih, parkirno mesto, ugoden kredit aH leasing ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
KAMNIK: Dvosobno stanovanje s kabinetom, popolnoma obnovljeno, v več stanovanjski hiši, vsi priključki,lastna CK na plin, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661_
ŠK.LOKA - Podlubnik: Dvosobno večje stanovanje, 62m2, XI.nad. lepo vzdrževano, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
RADOVLJICA: Prodamo novejšo garsonjero, 26m2, III nad. takoj vseljiva, vsi priklj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
JESENICE: Prodamo već 2SS in 3SS na različnih lokacijah. Možna tudi menjava za manjše stanovanje. Cene zelo ugodne. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
KRANJ - PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, l.nad, 33,70m2, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661
KRANJ- PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS, IV, 60m2 vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
RADOVLJICA aH okolica: Za znanega kupca kupimo manjšo hišo do 100m2 stan.površine. Plačilo gotovina: ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661_
Najameva sobo oz.garsonjero. Nudiva pomoč v gospodinjstvu In hišnih opravilih. Kranj z okolico. TT 031/598-413 13836
Na Jesenicah ODDAM opremljeno GAR-SONJERO. P 041/869-164, zvečer 13916
Zamenjamna Jesenicah 2 sobno, starejše STANOVANJE v nizkem bloku, pritličje, 72 m2, za podobno v Kranju ali okolici. V 2595-140 13926
I
pomisli
novi cz 11/1 c
U HONDA
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED
4260 Bled Prešernova 32 tel.: 04 574 21 29 04 575 34 00 fax: 04 574 21 30 E-mail: vgs@vgs-bled.si http://www.vgs-blerj.si
B L E D %
Delate v gostinstvu in želite svoje znanje nadgraditi?
Pri tem vam lahko pomagamo.
Imamo se prosta mesta za program gostinstvo odrasli
(ob delu) in gostinstvo mladina (redni študij).
Se ne morete odločiti?
Program si lahko ogledate na spletni strani www.vgs-bled.si, za dodatne informacije pa smo Vam na voljo.
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Kranjska cesta 4, Radovljica
V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 VABIMO K VPISU V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA ODRASLE
* Osnovna šola
* Trgovec In prekvalifikacija
* Ekonomski tehnik
* Turistični tehnik
* Upravni tehnik
* Tečaj knjigovodstva za mala podjetja
* Vodenje računovodskih servisov
* Računovodska in knjigovodska dela
* Tečaj kitare
* Tečaj električne klaviature
* Računalniški tečaji
* Jezikovni tečaji
- angleščina
- nemščina
- italijanščina
- francoščina
- španščina
Univerza za 3. življenjsko obdobje
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica: pon. - čet. 8.00-18.00, pet. 8.00-14.00, tel.: 04/537 24 00, spletna stran: vvvvw.lu-r.si, elektronska pošta: info@lu-r.si
I<MQk, 11. septemhm 2001____MALI OGLASI / info@g-glas.si_GORENJSKI GLAS ; 25. STRAN
vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri
AVTO ŠOLA
O 202 12 22 S   231 10 35
Prodam 1,5 ss, 45 m2, na izredni lokaciji, Planina III v Kranju. Stanovanje je opremljeno, kot novo. Samo resni kupci 041 /404-
^2___13032
PLANINA I garsonjera 28 m2, 6. nad., Pnključki, balkon, prodamo. Tt 23 15 600, ^15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 13944
ZLATO POLJE 2 ss in 3 ss, pritličje, vzdrževano, mirna lokacija, prodamo. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNE_
UGODNA PONUDBA! Planina, dvosobno stanovanje 60 m2, 6. nad., CK, obnovljeno, [*na 13mio SIT(115.000DEM)in PLANINA I 1.6 ss (54m2), 6. nad., priključki, cena ]2.2 mio SIT. 23 15 600, 23 15 601 PIKOVA NEPREMIČNINE_13946
SORLIJEVO naselje 72 m2, 5. nad., Priključki, svetlo, prazno, ugodno prodamo * 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 13947
DRULOVKA 2 ss+ mansarda, priključki, CK, balkon, lepo, ugodno prodamo. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 13948
ODDAM pritlično STANOVANJE v starejši hiši 60 m2 Ribno, 5743-194 13966
NUJNO iščeva 1-2 sobno stanovanje v najem, daljše obdobje (Bled, Lesce). Tt 040/363-417 13973
ODDAM prijetno 1,5 ss v hiši v Kranju. Lastna CK, vhod, priključki. Tt 031/698-
626_13979
Prodam 3 ss v Kranju 54 m2. W 040_225-
135 13985
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na V 040/54-90-30 13989
Prodam 3 ss v III. nadstropju 81 m2 dvigalo, toplovod na Planini. Tt 2330-557 13997
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 14013
TOVORNA VOZILA
KANGOO EXPRESS FURGON 1,4, letnik 1998, ugodno prodamo. RENAULT PREŠA d.0.0., Cerklje Tt 278-0011 ali 278-0012
VOZILA DELI
CITROEN - avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov itd. Tt 50-50-
500 12772
Prodam 4 PLATIŠČA z zimskimi gumami Dunlop (185 60 R 14 VW POLO GOLF. It 031/411-299 13889
Prodam avtomobilski STREŠNI KOVČEK Fapa. Tf 041/473-165 13895
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.0.0
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m* pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna flflfZ PROVIZIJ
telefon: 04/2365 360, 2365 361
J^M m KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU ob robu goz-a rja mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje j^vivo konec septembra letos. Na razpolago imate It ne-wj stanovanj velikosti od 57 ml pa do 101 ml Večja sta-"^"ja v dveh etažah cena ugodna! - BREZ PROVIZIJE!
v popolnoma obnovljeni staromeSčanski ™»prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. ™*w„ dvosobno stanovanje, cca. 65 ml; v mansarai; gar-^ro. 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
?MUE prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 14,5 2+2,5 m2 kleti, lepo adaptirana, takoj vseljiva, kuhinjska °P'«na v ceni, u 4.900.000 SIT.
• VRE&COVA prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, m2, vsi P1*!)"*, nizek blok, vseljiva takoj, cena
orikH°VOR prodimo »"osobrio stanovanje, 39,10 m2, vsi "Uučki, I. nadstropje, takoj vsetjivo, cena po dogovoru.
prodamo novejle enosobno stanovanje, bi! mi:n' nadstropje, nizek blok, CK, toplovod, KATV, vseljivo, cena 10.462.500 Sit.
j*** * VAUAVtEVA prodamo lepo dvosobno stanovanje, 2   v «loti obnovljeno, CK, IEL, visoko pritličje, sonč-I ""^.ttna po dogovoru,
n^-m č(f**N"i* UGODNO prodamo dvosobno stanova-vstriHiM L m2' m*^m MtorU nadstropje, nizek blok, v*Jivokontc oktobra, za 11,250.000 ST.
^(fm^m^* Prodamo lepo, dvosobno stanovanje, vsel«u„i< ' nadstr°pjey nizek blok, vsi priključki, balkon, v^vost^CCTa po dogovoru,
Sok!*!« 3^"^ prodamo lepo dvosobno stanovanje s ™W<> po dogovoru, a 16.800.000 SIT.
m?*!!3' ,^PAJ*** prodamo štjrisobno stanovanje, 95 vseKi'"fj atM'ano, z vsemi priktjutki, I. nadstropje, dogovoru, za 18.595.500 STL
^njeziu*'?'1*1 pr<xl3mo mwrdno, trisobno rtanth Ijivo doI   kabinetom«- 77-60 m2, CK-na pfin, TEL, vse-P° dogovoru, za 16.875,000 SIT.
HIŠE
V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TUPAut
kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT.
KRANJ-STRAžT$C£ na parceli 411 m2 prodamo dvosta-novanjsko hiio, ta. 120 m2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 28.125.000 SIT.
KRANJ- VISOKO prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5. leti, na 725 m2 zemljHca, CK- je, vseljiva po dogovoru, za 23.520.000 SIT.
ZG. BITNJE na parceli 1.040 mi, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.320.000 SIT.
BLEO-GORJE na obrobju naselja, prodamo 8 let staro dvostanovanjsko hišo, dimenzij 8,5 x 12,5 m, na parceli 1264 m2, vsi priključki, garaža, delavnica, vseljivostin cena po dogovoru,
SPODNJE JEZERSKO - prodamo starejšo hišo, v celoti obnovljeno, dimenzij 11 x 6, na parceli 1228 m2, brez CK, možnost prevzema takoj, za 18.870.000 STT,
KRANJ-OKOUCA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca 1500 m2, i vsemi priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIČ-CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru.
POSLOVNI PROSTORI
KRANJ-LABORE prodamo takoj vseljiva, poslovna prostora: v pritličju, 168 m2 in vi. nadstropju 440 rn2, živilska in gostinska dejavnost sta izključeni, cena po dogovoru.
KRANJ-CENTER prodamo poslovni prostor, primeren za neživilsko trgovino, cca. 80 ra2, pritličje, vhod z ulice, izložba, prevzem možen takoj, za 22,200.000 SIT.
Naprodaj AVTOPRIKOLICA Amigo, Brežice, nosilnost 750 kg, I. 99, 138x114x35. rt 031/576-592 13904
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 i
Kupim R CLIO 1.4 RT od I. 97-97, reg. lepo ohranjen. IT 040/80-13-10 13909
VOZILA
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, Tt 20426-00,041/668-288 s
TOK - Telefon Odvisnosti Kranj
04/23-26-920
Vsako sredo od 17.00-19.00
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577_6248
ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL. AVTO LESCE 531-91-18 12548
OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI VWWV.AVTO-LESCE.SI_12549
KIA PRIDE WAGON, I. 9, bela 34.000 km, 1. last,, 990.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 12870
ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE, VSA OPREMA, CENA 2.350.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850
R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN,BELE BARVE, PRODAMO, CENA 390.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850
FIAT TEMPRA 1.4, KARAVAN, LETNIK 93, 140.000 KM, CENA 440.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
■H. Cl Bi-)tnv pMpirtmi. 10, NAKLO
J Tel /fax, 04/25-71-035 PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER ,~ AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOHROEF
FIAT PUNTO, LETNIK 96, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 850.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1,750.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850_
MATIZ 800, LETNIK 98, SERVO VOLAN, EL STREŠNO OKNO CZ, ES, RDEČE BARVE, CENA 880.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL 23 32 850
ALFA 156 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEK: 23 32 850
FORD MONDEO 1.8 TDI, LETNIK 2000, VSA OPREMA, CENA 2.650.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBL-JANSKA 30, KRANJ, TEL: 2332 850
FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O.. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850
PASSAT 1.8 GL KARAVAN, LETNIK 92, KLIMA, OHRANJEN, CENA 890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332850
AUDI 100 2.6 V6, LETNIK 1992, KLIMA, ABS, STREŠNO OKNO, ES..., MALO POŠKODOVAN OD TOČE CENA 1.160.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850
FIAT PUNTO 55, LETNIK 1998, LEPO OHRANJEN, METALIK SIVE BARVE, CENA 1.000.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 85
FIAT BRAVO 1.4, LETNIK 1995, REGISTRIRAN DO 02/02, CZ, ES, SERVO, RADIO, VOLAN IN SEDEŽ NAST. PO VIŠINI, CENA 1.190.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850
FIAT BRAVO 1.6 16V, LETNIK 1996, METALIK MODRE BARVE, ES, CZ, AIR BAG, SERVO, MEGLENKE, CENA 1.330.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850
LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850
FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUAN-SKA 30, KRANJ TEL. 2332850_
A 6 2.0 KARAVAN, I. 95, met siv., 118.000 km, kupljen v SLO, ohranjen, 1.750.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 i2a?2
BMW 316 I COUPE, I. 95, črn, klima, AB, ALU, ohranjen, ugodno. AVTO LESCE 531-
91-18 13354
MAZDA 626 2.5 let. 92, nov model, 5v, met rdeča, reg. 7/02, klima, ABS, ohranjena, 890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
BRAVO 1.4 12 V, I. 98, 45000 km, reg. 6/02, 1. last., 1.480.000 SIT. AVTO LESCE
531-91-18 13567
Če ste izgubili homologacijsko knjižico, vam priskrbimo novo, pokličite! AVTO LESCE 531-91-18 13570
P 306 1.8 XT, I. 95, 82000 km, 1. lastnik, servisna, reg. 5/02, veliko opreme, 1.030.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
LAGUNA 1.8 RT, I. 94, bela, reg. 5/02, ohranjena, 1.180.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 ' 13702
CALIBRA 2.0,1. 91, rdeča, ABS, el.s.stre-ha, ALU, 840.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 13703
SEPHIA 1.8 I. 98, rdeča, 64000 km, reg. 7/02,1. last., 1.280.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 13704
MONDERO 1.8 karavan, I. 97, met zelen, reg. 5/02, klima, ABS, ohranjen, 1.850.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
FIESTA 1.3, I. 98, 5 vrat, vijola barve, 980.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 S
Ugodno prodam kombinirano vozilo HYUNDAI tip 100 Grace Van, I. 94. Franc Jalen, Tenetiše 56, 031/657-929 13780
Prodam JUGO 45, I. 88, registriran, prvi lastnik, 100.000 km. Tt 041/828-716
Prodam GOLF 1.3 JX, I. 86, reg. do 18.4.02, bele barve, 170.000 km. Tt 51-82-239 13882
Prodam FORD SIERRO 2.0 letnik 85, za 55000 SIT ali po delih. Tt 040/262-490
Prodam zelo dobro ohranjen JUGO 55 AX, I. 88, reg. 4/02, nove gume, avtoradio. Tt 041 /636-544_13901
Prodam PZ 126 V VOZNEM STANJU. tT 041/528-260 13917
Prodam JUGO coral 55,1.89, redo 12/01. Tt 25-22-720 13938
Prodam avto BMW 316,1.86, rdeče barve, registriran celo leto. tt 041/231-054, 031/398-926 13939
Prodam FORD SIERRA 1.6 karavan, I. 90, za 380.000 SIT. Tt 389-853 13955
Prodam OPEL ASTRO 1.6 16 V, I. 00, vsa oprema, 2500.000 SIT. Tt 041/860-253
Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1991, registrirana do 2/02. IT 031/709-556,
2011-7 38 13978
UGODNO PRODAMO: LAGUNA 1.6, 16 V, testno vozilo - klima, 1.2001, SCENIC 1.6, 16 V, tesno vozilo - klima, 1.2001, MEGANE COUPE 2.0, 16 V, I.98, GOLF karavan CL, 1.8, 1.96. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inf. na TI 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA d.0.0., Cerklje 14007
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 97, registriran do 5/02, prvi lastnik, kov. modra barva, 5 vrat, 75000 km, radio, servisiran, lepo ohranjen, garažiran, prodam. Tt 041/644-991 uočio
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS/TOP-K 1.96, reg. do 4/02, kov. srebran barva, klima, ABS, el. paket, ALU platišča, servo volan, radio, spojler, 4 vrata, ugodno prodam. Tt 041/644-991_14010
HYUNDAI COUPE 2.0 TOP-K prva lastnic a, 1.97, rdeča barva, 58000 km, redno servisiran, reg. do 6/02, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16"izpuh..)alarm, garažiran, ohranjen, prodam. Tt 01/72-16-221 14011
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. O041/644-991 14012
CORSA 1.0 12 V, I. 98, met zlata, reg. 6/02, 1. lastnica, servisna, 1.050.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_mom
M ASTER 2.8 DTI, I. 98, bel, povišan+podaljšan, reg. 8/02, ohranjen, 2.450.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_mo24
LANTRA 1.8 16 V KARAVAN, 1.99, met. temno zelena, klima, ABS, 2xAB, 1. last., servisna, ALU, megl.,1.980.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 uo2b
SCENIC 1.6 RT, I. 97, met zlat, reg. 8/02, 2xAB, el..oprema, megl., 1.860.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_14026
OCTAVIA 1.9 TDI karavan, I.00, met zelena, 110 KM, avt. klima, ALU, ugodno. AVTO LESCE 531-91-18 14027
Ugodno prodam CITREON VISA 11, letnik 87, srebrne barve. Tt 041 /877-496 uoso
Prodam LADA RIVA I. 89, za rezervne dele. Tt 510-9430 14041
FIAT PUNTO 60 SX, I. 98/3, prvi lastnik, kov. moder, ES.CZ, kot nov. tt 041 /787-050 14060
VW POLO 75 servo, I. 96/5, prvi lastnik, ES, CZ, SV, kot nov. Tt 041/928-886 uoei
ZAPOSLITVE
Iščem ZIDARSKA DELA. Delam poceni, pokličite na Tt 041 /589-597 12553
GOSTIŠČE s prenočišči zaposli KUHARJA in NATAKARJA, s končano gostinsko šolo in 5 let delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu. Pension Zaplata, Tupaliče 32, Tt 255 62 50 ali 031 /594-719 13302
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) ni redne zaposlitve. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.=04/506-13-00 fa\: 04/512-08-8«
KLASJE, d.0.0., Kranj
trgovina in servis
zaposlimo
prodajalca
rezervnih delov in mehanika za popravilo kmetijske mehanizacije.
Pisne ponudbe na naslov:
KLASJE, d.0.0.,
C. na Klanec 9, 4000 Kranj.
i.
U
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vabimo vas v tečaje
ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA, ITALIJANSKEGA, FRANCOSKEGA, ŠPANSKEGA IN RUSKEGA JEZIKA
vseh stopenj za odrasle, dijake, učence in predšolske otroke.
Potekali bodo v popoldanskem in večernem času.
Pričetek nižjih stopenj bo prvi teden v oktobru, višjih stopenj pa zadnji teden v septembru.
Organiziramo tudi
tečaje poslovne angleščine in
nemščine,
tečaje slovnice in konverzacije, instrukcije, konzultacijske ure in prevajamo tekste.
Prijave in informacije: telefon 04 506 13 13 www.lu-skofjaloka.si
V okolici Kranja zaposlimo DEKLE za delo v strežbi in KUHARJA. TS 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 i3eos
Takoj zaposlimo KUHARJA in DEKLE za delo v strežbi. Gostilna pri Bajdu, Senično 8, Križe, 031 /360-476 13609
Ovsenik
MIZARSTVO OVSENIK
ZAPOSLIM KV MIZARJA
tel.: 04 281 6600, 041 756 007
Iščem zaposlitev v avtomobilskem salonu. Resno! tt 040/28-57-30 13612
Iščem delo od 2-4 ure dnevno za čiščenje (gospodinjstvo, stolpnice ali lokalov). Tt 2331-649, od 8.-13. ure 13613
Prevzamem vsa ZIDARSKO-FASADERSKA DELA notranje omete in fasade, tt 041/246-567, 5741-051, Zidarstvo-fasader-stvo, Paradiž 7, Tržič isei4
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. Nedelje prosto. Tt 041/793-018, Zrno,d.o.o., Bleivveisova 69, Kranj iseie
Terenskim ZASTOPNIKOM nudimo možnost zaposlitve z dobrim plačilom. Mladinska knjiga založba, Slovenska 29, Ljubljana Tt 041 /620-560 13638
Gledališče slepih in slabovidnih NASMEH vabi k sodelovanju prostovoljca za prevoz in postavljanje kulis med našimi gostovanji po Sloveniji. Pokličite nas nas Tt 041/279-015 v popoldanskem času 13857
Dekle za izkušnjami v strežbi zaposlimo v Cerkljah na Gorenjskem. Penzion pri Žejni lakoti, Tt 041/628-100 isese
Redno zaposlimo več sodelavcev za zastopniško delo. OD nad 200.000 SIT in možnost napredovanja. IT 041/626-918, Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana
Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA za montažna dela na terenu. Elektroinstalacije, Trebija 52, Gor. vas, Tt 031/643-420 i36«9
Iščem ZIDARSKA DELA. Delam poceni in kvalitetno. Pokličite 041/589-597 13734
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina: 71 m2, trisobno, 1. nadstropje, starejši blok, delno adaptirano, klasično ogrevanje, mirna lokacija. Cena: 11.8 mio SIT (105.000 DEM). PS00624MA-KR
KRANJ ■ Planina I; 37 m2, enosobno, 2. nadstropje, nizek blok, balkon, SV lega, neopremljeno, takoj vseljivo. Cena:
10.5 mk> SIT (93.000 DEM), PS00551MA-KR
KRANJ - Planina I; 59 m2, dvosobno, 6, nadstropje, V lega, opremljeno, lep razgled, vseljivo. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PS00615MA-KR
KRANJ - Planina I; 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3 nadstropje, nizek blok. mirna lega, balkon preurejen v kabinet. Cena: 13.2 mio (117.000 DEM). PS00547MA-KR
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodno. Cena: 16,1 mio SIT (143.000 DEM). PS00433JN-KR
KRANJ • Planina II; 29 m2. garsonjera, 3. nadstropje, kuhinja povečana na račun balkona, delno opremljeno. Cena: 8,8 mio SIT (78.000 DEM). PS00626MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, dobra lokacija, končni blok, pogled na jug, takoj vseljivo. Cena: 16 mio SIT (142.000 DEM). PS00630JN-KR
KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno. 2, nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00575MA-KR
KRANJ - Planina III; 43 m2, enosobno, 3. nadstropje, adaptirano, neopremljeno, vzhodna lega. Cena:
11.6 mio SIT (103.000 OEM). PS00539JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, adaptirano, 1. nadstropje, CK. balkon, J lega. Cena: 12,6 mio SIT (112.000 DEM). PS00635JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11,1 mlo SIT (98.000 DEM). PS00593MA-KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, 2. nadstropje, CK Cena: 15,4 mio SIT (137.000 DEM). PS00540JN-KR
GOLNIK, 60 m2, dvosobno, pritličje tristanovan-jskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena: 8,1 mlo SIT (72.000 DEM). PS00573MA-KR
TRŽIČ - Ravne, 36 m2, enosobno, 2. nadstropje, opremljeno, SV lega, vse priključki. Cena: 6,5 mio SIT(58.000 DEM). PS00625MA-KR
POSESTI
KRANJ - Vodovodni stolp; 130 m2, starejša, enodružinska, popolnoma adaptirana, podkletena, vrt, garaža, CK-plin, dobra lokacija. Cena: 37,2 mlo SIT (330.000 DEM). PH00621MA-KR
KRANJ - okolica; 220 m2, hiša dvojček, erKidružinska, z garažo, mirna lega, CK, 540 m2 parcele, takoj vseljiva. Cena: 33,6 mio SIT (298.000 DEM). PH00478JN-KR
KRANJ - Drulovka, 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki. Cena: 31,6 mio SIT (280.000 OEM). PH00620MA-KR
GOLNIK; 171 m2. atrijska hiša, lahko dvodružinska, 15 let, mirna lokacija, parcela 367 m2. Cena: 39,5 mio SIT (350.000 DEM). PH00594JN-KR
PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM), PH00623JN-KR
BLED - Zg. Gorje; 240 + 90 m2, 8 let stara hiša z delavnico, parcela 1373 m2. sončna lega, zeleni pas, razgled, mirna okolica, vseljiva, lahko dvodružinska. Cena: 39,5 mio SIT (350.000 DEM). PH00617MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,6 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR
P0DREĆA; 1.200 m2, ravna, ozka, sončna, mirna lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PZ00579JN-KR
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR
SP. BRNIK; 532 m2, ravna, sončna parcela, ob cesti, z gradbenim dovoljenjem m pnključki na parceli. Cena: 10 mio SIT (89.000 DEM). PZ00595MA-KR
APNO: 470 m2. vikend parcela, obrobje vikend naselja, lep razgled. Cena: 9.900,00 SIT/m2 (70 DEM). PZ00577MA-KR
ZBILJE; 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu. Cena: 13,9 mio SIT (123.000 DEM), PZ00537JN-KR
KOMENDA; 830 m2, sončna, plačana sprememba namembnosti, mirna lega, zeleni pas. vsi priključki. Cena: 9,4 mio SIT (83.000 DEM). PZ00351MA-KR
TRŽIČ, 1971 m2, v hribu, sončna, primerna za vikend, odlična lokacija. Cena: 6,2 mio SIT (55.000 DEM). PZ00611JN-KR
PODUUBEU; 800 m2. čudovita, sončna parcela, lahko dostopna lokacija. Cena. 6.200,00 SIT/m2 (55 DEM). PZ00157MA-KR
Gorenjci in citrarji se ne damo
Številnih ljubiteljev tradicionalnega srečanja citrarjev in tudi Gorenjk in Gorenjcev v nedeljo, posebno dopoldne, zelo muhasto deževno in hladno vreme ni odvrnilo od povabila.
Prišli so na Ermanovec, kjer smo bili Gorenjci skupaj s citrarji, za zabavo pa je skrbel ansambel Tulipan.
Ermanovec, 11. septembra - Pravi poznavalci Ermanovca so že v soboto, ko je bilo pri koči Planinskega društva Sovodenj srečanje slepih in slabovidnih, napovedali, da bo nedelja dopoldne sicer muhasta, popoldne pa se prireditelji nimamo ničesar bati. Ne bo sicer vroče, bo pa kar prijetno. In takšna napoved se je potem tudi uresničila. V nedeljo popoldne, čeprav po precejšnji negotovosti zaradi izredno slabega dopoldanskega vremena, so se zbrali pri koči na Ermanovcu citrarji, prišle so tokrat predvsem izbrane Gorenjke in kar lepo število ljubiteljev tovrstnih dosedanjih srečanj.
Kljub ne najbolj lepi nedelji so se pri koči zbrali številni obiskovalci.
Ermanovec je bil kmalu po opoldnevu v nedeljo tam nekje proti vrhu za trenutek celo zavit v meglo. Vendar se je ta že ob no-voasfaltirani poti proti koči Planinskega društva Sovodenj razkadila. Ob napovedani uri za začetek so bili citrarji, ki jih je bilo cel ducat, nared. Vsi so tudi že preizkusili svoje dragocene in priljubljene inštrumente. Vili Bonča,
Pri citrarjih so nastopili: Andreja Terlikar, Irena Teran, Urška Cvek, Tjaša Cof, Minka Božič, Tanja Kozjek, Evita Ješe, Damjana Praprotnik, Jan Lašič in Barbara Dolenc.
vodja ansambla Tulipan, je namreč ustregel vsaki želji mladih glasbenikov in njihov staršev. Razočarali niso tudi izbrani Gorenjci. Res je, niso prišli prav vsi iz zadnjega leta. So pa prišle predvsem Gorenjke, ki so jih v glasovalnem letu od lanskega maja do letošnjega aprila izbrali bralci Gorenjskega glasa in gorenjskih radijskih postaj ter Gorenjske televizije. Po že kar tradicionalnem začetku z Golico, ki jo je tokrat zaigral ansambel Tulipan, in po-
zdravu direktorja Gorenjskega glasa Marka Valjavca je srečanje začel slovenski mojster citer, državni prvak in od letos še najbolj prešmentan citrar Slovenije (ta naslov je dobil na letošnjem srečanju v Velenju) Dejan Praprotnik
polko in melodijo iz filma Tretji človek tako ogrel takrat že precej napolnjen prireditveni prostor z ljubitelji Ermanovca.
Dejanu pa so potem sledili citrarji iz različnih krajev. Ob nastopih mladih citrarjev pa je še posebno pozornost vzbudila Minka Božič iz Žirov, ki se je v primerjavi z drugimi nastopajočimi šele lani začela učiti igranja na citre. V nedeljo je bil to njen prvi nastop na Ermanovcu, s skladbama Slišala sem ptičko pet in Mati zakliče pa je požela aplavz in čestitke. Vsi citrarji, ki so se potem zvrstili do konca prireditve, pa so dobili tudi spominček PD Sovodenj z Ermanovca in Glasovo majico.
Med igranjem citrarjev pa smo se pogovarjali z izbranimi Gorenjci oziroma Gorenjkami. Tako smo izvedeli, da je Gorenjka meseca marca 2001 Kristina Pahor iz Kranja s svojim uspehom na diatonični harmoniki v začetku septembra dodala še en lep naslov. Na tekmovanju v Anconi je na primer postala svetovna prvakinja v svoji starostni skupini. Zares prijetno presenečnje ob muhastem vremenu je bil prihod osemmesečne Pije in njene mamice Mateje Stampfel iz Železnikov, ki sta bili Gorenjki meseca letos januarja. Prišla je Ema Demšar iz Gorenje vasi, ki jc bila Gorenjka meseca novembra lani, ko je pred tem osvojila naslov Prvi gla-
Minka Božič iz Žirov je imela v nedeljo na Ermanovcu svoj prvi nastop.
lahko zapela katero drugo. Ne bomo pozabili; velja za drugič. Mateja Jemec, Gorenjka meseca avgusta 2000 iz Topol v občini Mengeš, pa nam je povedala, da Topolci še vedno raziskujejo svojo zgodovinsko starost in bodo morda celo ugotovili, da so Topo-
le po pisnih virih starejše od Mengša. Milka Burnik s Sovod-nja pa je s povezovanjem nedeljske prireditve na Ermanovcu še enkrat potrdila, kako pravilna ji je bila dodelitev naslova Gorenjke meseca junija lani. Zaupala nam je, da je njena velika želja, da bi
na Sovodnju dobili vrtec in uredili varstvo. Temu pa je potem v pozdravu pritrdil tudi župan občine Gorenja vas Poljane Jože Bogataj, kije bil tudi tokrat, kot pokrovitelj (skupaj z ETI Svit Kamnik, saj so Gorenjci dobili v spomin majolike), med obiskovalci skupaj s podžupanom iz občine Borovnica Franjem Modrijanom.
Čeprav nam vreme minulo nedeljo ni bilo najbolj naklonjeno, smo po končani dveurni prireditvi zadovoljni sklenili, kot je napovedal direktor Marko Valjavec, da se bomo na Ermanovcu s citrarji in Gorenjkami ter Gorenjci meseca ob prizadevnih prirediteljih v Planinskem društvu Sovodenj še srečevali. Za to, da smo bili ves čas primerno ogreti, pa sta tokrat ob članih planinskega društva skrbela oskrbnika koče Jelka in Janko Čadež s svojo tradicionalno strežno in kuhinjsko ter ekipo pri žaru, na prireditvenem prostoru pa ansambel Tulipan z igranjem za ples tja do mraka. Hvala vsem in na-svidenje na prihodnjem srečanju.
• A. Žalar
Karavanke se pogrezajo
Tektonski premiki v Karavankah povzročajo, da se razdalje med mejnimi označbami na naši strani krajšajo. Včasih izgine kakšen mejni kamen in pade v prepad.
Harmonikarica Kristina Pahor je po osvojitvi naslova Gorenjke marca letos dodala še nove laskave naslove za igranje na diatonično harmoniko.
s Posavca. Čeprav je v prste na trenutke grizel mraz in jih po nepotrebnem trdil, je s sestavljeno
sek Gorenjske. Skladbe, s katero je zmagala, nam ni hotela zapeti, smo pa kasneje izvedeli, da bi
Jesenice, 11. septembra - Geodeti se bojijo, da se Karavanke na severni strani, torej na avstrijsko stran, rušijo oziroma trgajo in pogrezajo. Mejni kamni, ki so postavljeni na Karavankah, so označeni, v geodetskih mapah slovenske in avstrijske strani pa lepo popisani in strokovno obdelani, včasih kar izginejo. A ne zato, da bi jih obiskovalci ruvali ali metali v prepade - tega planinci ne počnejo - ampak zato, ker se res z udo-rom terena udrejo tudi kamni in izginejo v prepade.
Novico, da bi se Karavanke kar ugrezale in se počasi v prihodnosti tudi znižale, smo želeli preveriti tudi pri strokovnjakih. Pri jeseniških geodetih, ki odlično sodelujejo na zgornjesavskem delu Karavank z avstrijskimi kolegi. Geodeti z obeh strani svoje delo zelo kvalitetno opravljajo in na meji so vse zadeve rešene do po-
Mejna označba na Kepi, kjer so avstrijski geodeti pred kratkim preverjali tektonske spremembe in označbe.
Ljubelj privlači dirkače in turiste
Za gorske preizkuse starih motorjev in avtov na ljubeljskih strminah je veliko zanimanja med tekmovalci in gledalci.
Ljubelj, 11. septembra - Na peti gorski preizkušnji, ki jo je pripravilo Avto-moto društvo Tržič v spomin na Mirka Hrasta, se je konec minulega tedna zbralo 97 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Italije, Švice in Slovenije. Že sobotne treninge si je ogledala množica obiskovalcev iz domovine in tujine. Nedeljsko otvoritev je preprečil dež, hladno vreme pa ni motilo dirkačev.
Domačina Miro in Anka Hrast (št. prikoličarji.
Prvo hitrostno dirko na Ljubelju, ki je bila tudi prva v Sloveniji, so izvedli že pred 75 leti. Pred drugo svetovno vojno se jih jc zvrstilo še deset. Mednarodne dirke so obnovili leta 1953 in jih prirejali vse do leta 1962. Po izgradnji nove ceste do predora Ljubelj so stari del ce-
87) sta zasedla 2. mesto med
ste na vrh Ljubelja opustili. Prevozna je postala spet od leta 1993, koje privabila ljubitelje starih vozil. Makadamsko cestišče, ki se na 2300 metrih vzpne v 26 zavojih kar za 330 metrov, je res trd oreh za tehniko in tekmovalce. Zato na tisoče gledalcev z zani-
manjem spremlja vožnje vozil od letnika 1926 do 1961, spodbujajo pa tudi neustrašne dirkače. Posebno v strmih delih, kjer je tudi do 33 stopinj naklona, se pokaže pripravljenost strojev in pogum tekmovalcev. Najbolj atraktivne so seveda tekme motorjev s prikolicami.
"V letih 1957 in 1958 sem tekmoval za Tomos skupaj s Pintar-jem in Čeričem. Vedno sta bila pred menoj. Tudi sedaj še vozita, zato pridem navijat zanju. Tržiča-ni so storili prav, da so obudili nekdanjo tradicijo dirk in jo nadaljujejo s preizkusi starih vozil, ki so vredni ogleda. Prireditev obiščem vsako leto in se peš povzpnem na prelaz, kjer se vsakič zberejo številni obiskovalci," je povedal Milan Cibašek iz Most pri Komendi. Ob progi med predorom in kočo na Starem Ljubelju na 1370 metrih se je tudi letos v soboto in nedeljo zbrala množica ljubiteljev starih vozil iz domovine in tujine. Dogajanje je privabilo celo nekatere turiste, da so se ustavili na Ljubelju med potjo z morja.
Direktor prireditve Marijan Romih iz Bistrice pri Tržiču je ugotovil, da imajo srečanja voznikov starih vozil dvojen pomen; tekmovalnega in družabnega. Za
gorske preizkuse se ogreva vse več tekmovalcev iz tujine; letos je bil najstarejši med vsemi 74-letni Fritz Haefeli iz Švice. Tuji dirkači obenem širijo glas o lepotah Ljubelja, Tržiča in Gorenjske med prijatelje in znance, ki prihajajo k nam kot turisti. Zato nameravajo v AMD Tržič še vztrajati pri organizaciji Hrastovega memoriala in letošnjemu jubileju moto športa dodati še kakšnega.
Za navdušence v tem športu pa še imena letošnjih zmagovalcev! V kategoriji A je zmagal Jožef Komljancc (AMD Tržič), v kategoriji B Ciril Silovšek (C.M.O.C. Ljubljana), v kategoriji C Mladen Čerič (Classic Slov. Bistrica), v kategoriji D Bernard Ogris (MDO Naklo), v kategoriji E Vladimir Andrejka (MDO Naklo), v kategoriji F Franc Pintar (Leteči Kranjci Škofja Loka), v kategoriji G Eduard Kranavvetvogel in Hans Joerg \Vaschl (Avstrija) in v kategoriji H Vili Ulčnik (AMD Tržič). Pokal za najhitrejši čas si je priboril Vladimir Andrejka. Posebna priznanja so prejeli Trži-čan Pavel Rupar, starejši, za 50-letno sodelovanje, Kranjčan Leon Pintar in Mladen Čerič iz Slovenske Bistrice, oba za dolgoletno uspešno dirkanje. • Stojan Saje
tankosti in po vseh protokolih obmejnega sodelovanja in meddržavnih sporazumov.
Ko je, denimo, Slovenija postala samostojna država, leta 1991, je naša stran seveda ostala brez vseh dokumentov o mejnih zadevah, saj so ostali v Beogradu. Avstrijski, madžarski in italijanski kolegi so našim geodetom brez vseh problemov izročili vse dokumente o mejnih geodetskih zadevah.
Vodja jeseniške Geodetske uprave Andrej Čeme nam je na vprašanje, ali se Karavanke res ugrezajo, dejal: "Res je, da so slovenski in avstrijski geodeti že pred časom preverjali tektoniko in ugotovili, da se razdalje med označbami na naši strani krajšajo. V resnici gre za veliko verjetnost, se severna stran Karavank trga, včasih res izgine kakšen mejni
kamen. Vsak kamen ima seveda svojo mapo v geodetskih dokumentih, treba je vnesti vsako spremembo. Premike povzročajo tektonske spremembe. Posledica tektonskih premikov je tudi ugreza-nje jadranske obale. A v nobenem primeru ne gre za alarmantne zadeve - tu so opazni premiki nekaj centimetrov, dveh ali treh. Karavanke se ne bodo kar tako porušile." • D.S.
pomisli
ZNOVA
novi cz ii/1 c=
QB) HOIMDA
CEMENTNI IZDELKI
Proizvodni program
TLAKOVCI
(nostalit, belveder, multimo, šestkotnik, Y in H - vsi modeli v različnih barvnih odtenkih)
mm
robniki (višina 20 in 25 cm) palisade, korita, plošče škarpnice, vodnjaki ograjnl elementi kanalete, jaški vaze, cevi
Vaše 10/a, 1215 Medvode, 01 36-17-936, http://www.jarc.si
I°I5kJljepterTibra 2001 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si__gorenjski glas • 27. stran
Športno rekreacijski in beauty center Monika šport bo na lokaciji pokriti olimpijski bazen ponovno odprt
v ponedeljek, 3.9.2001
* FITNES (najsodobnejše KARDIO in IZOTONIČNE naprave)
* AEROBIKA (K.I.T., total body, combo, fatty, F.I.T., hi-low, FIT look, FTT ABS, FIT 40, latino/sal-sa, koreografski izziv, povver step, ritem afrike, SKI FIT, step interval, TNZ, turbo burner, fit za dva, za zdravo hrbtenico)
y SAVNE (finske, turška)
* JACUZZI
* SOLARIJ (Ergoline, Miami sun)
* ROČNA MASAŽA
* ROČNA LIMFNA DRENAŽA
* BEAUTY CENTER
* TELOVADBA ZA NOSEČNICE
(zbiramo prijave na telefon: °V23-62-810 do 30. septembra)
V novi gostilni v Kranju zaposlimo samostojnega KUHARJA in PICOPEKA ter natakarja-o? za samostojno delo v strežbi. tt ^»/618-922, ErzarMatjaž.s.p., Kalinškova ■Jl^VKranj_,3898
lšćem delo HARMONIKARJA in KITARISTA ![*alista, ugodno. tt 533-1015 13399
NATAKAR zaključil sezonsko delo in 5^ nove možnosti za delo v gostinstvu. tt
*^568_13908
Dekle za strežbo 2 x tedensko iščem. Kleni" Žlebir.s.p.. Trg. D. Jenka 4, Cerklje, u^1 /545-993 13910
^GENERACIJA, d.o.o. ^Pska 43, Lesce
zaposli
OPERATERJA NA CNC ^AVIJALNEM STROJU
jelene izkušnje na podobnih strojih
ponube pošljite na zgoraj J^eden naslov.
Ie|-: 04/5317 070, fax: 04/5318 935
prV Kranju vam nudimo delo ZASTOPNIKA °aaje po telefonu. Starost ni ovira. Inf. na 04/201-48-20   in 04/201-48-16 poldan, Cankarjeva založba d.d., Kopitar-^jjjubljana_13937
c^aPoslimo SAMOSTOJNEGA KOMER-^LISTA za delo na terenu. IT 031/325->=k 0krepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, ^!5j»__"_^943
9os^enf10 zanes|i'vo gospo za pomoč v 57R7°din'stvu (Pospravljanje, likanje), tt 078-40,041/718-200 13991
Iščemo komunikativna dekleta ali upokojenke za delo v telefonskem studiju v Kranju. Delovni čas prilagodljiv. Pokličite tt 236-15-30, Ivi U003
Mlajšega NATAKARJA in KUHARJA, po možnosti s pravkar končano šolo, zaposlimo v gostilni na Bledu. Miks d.0.0 Bled, Črtomirova 12, Bled, 041/69 39 68 ali 5780-
111 14014
Zaposlimo DELAVCA ali DELAVKO za
delo v pisarni. Obvezno znanje enega od svetovnih jezikov (nemščina ali angleščina) ter delo pri računalniku. Zaželena je tehnična smer. Ponudbe pošljite na naslov: EURO GLOBTRADE, d.0.0., Voklo 49, ŠENČUR; ali po telefonu: 04/2591-250, 279-8000, ali fax: 04/2591-520
V Kranju zaposlimo 2 komunikativni osebi. Delo poteka v telefonskem studiju in je namenjeno vsem, ki jih veseli delo z ljudmi, tt dop. 201-48, 26 in pop. 201 48 16, Cankarjeva založba, d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 14015
Zaradi širitve dejavnosti razpisujemo nova delovna mesta:
- KUHAR-ica
- NATAKAR-ica
- SLAŠČIČAR-ka
- POMOČNICA v kuhinji
- PRODAJLKA obutve in tekstila
- PRODAJALKA
v živilski trgovini
- RAČUNOVODJA
Cenjene ponudbe na naslov: MAK, Škofjeloška 20, Kranj
Prodam BIKCA sivca 120 kg. tt 5197-040
13866
Prodam BIKCA sim. 160 kg, menjam za dva teden stara, tt 510-13-00 13392
Podarim 3 MUCKE z dolgo dlako, stari 6 tednov, tt 041 /467-702 13397
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko in uležan HLEVSKI GNOJ, tt 25-22-569
Prodam 3 tedne staro TELIČKO si-mentalko. tt 5801-278_13903
Prodam 150 kg težko TELIČKO, tt 57-60-011
Prodam ZAJCE, tt 25-11-859 13913
Podarim 2 ljubka MUCKA, stara 3 mesece. tt 031/685-352_13914
Prodam KOBILO vajena kmečkih del. tt 57-43-442_ta««
BIKCA in TELIČKO simentalce, stare po 14 dni, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje 13921
Prodam brejo TEUCO in TELETA TEUCO. tt 041 /606-998 13925
Prodam 2 PSIČKA, samček in samička, stara 8 tednov, križanca med labradorcem in samojedom, cena 15000 SIT. tt 040/321-
048 13930
Prodam KRAVO simentalko, visoko mlečna kakovost, v 5. mesecu brejosti, drugo tele. tt 2511-724 13935
Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 mesece. Benedik, 513-15-44, Pungart 14, Škofja Loka 13936
Prodam 14 dni staro TELIČKO belgijski plavi, tt 01/3614-553 13954
Prodam dve mladi KRAVI simentalki, jalovi. Zalog 41, Cerklje, 2521-671 13958
Prodam TELIČKO staro 14 dni. 031/316-802
Bled,
14040
Prodam koze mlekarice in plemenskega kozla tel.: 041 756 007
BREZ TVEGANJA in stroškov ODLIČEN ZASLUŽEK. Ni akviziterstvo. Nudimo kredit, tt 041/434-383, Vesna, 041/784-151 Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj 14021
Delo dobi TRGOVEC komercialist ali ekonomist, tt 041/637-492, 04/51-51-060, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana_14031
Potrebujete gospodinjo, tt 041/463-186
Iščem honorarno delo za dve uri na dan: sestavljanje nega bolnika, ostarelega itd. tt 041/950-360 14059
ARHITEKTURNI BIRO išče sodelavca-ko -dipl. EOC za opravljanje administrativno -računovodskih del na področju gradbeništva. Pisne življenjepise pošljite na naslov: AKROPOLA,Golnik, d.0.0, Trstenik 1 c, 4204 Golnik, do ponedeljka 17. 9. 2001
Prodam enoletne KOKOŠI po 150 SIT. tt 51 20 493_13959
Prodam BIKCA sivca težkega 150 kg. tt 512-04-95 13960
Prodam 9 mesecev brejo pašno TELICO simentalko. tt 031 /208-930 zvečer 13934
Prodam KOZO staro 2 meseca, tt 513-83-50_
ODDAM morske prašičke, tt 2522-423, 041/912-914_i398i_
Dva BIKCA čb stara 10 dni, prodam, tt 01/83 23-387 13986
ZAJCI nemški lisec prodam za pleme in za zakol, tt 041/705-586 13990
Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. tt 250-12-76 13999
Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo 150 SIT. Zadraga 18, Duplje, tt 595-84-05 14019
KONCERT:
TEREZA KESOVIJA
SOBOTA, 15. 9. 2001 LOŠKI GRAD
PREDPRODAJA VSTOPNIC:
ŠKOFJA LOKA: Turistično društvo, Mestni trg 5, Trgovina Big Bang, Kapucinski trg 14 KRANJ: Aligator
Naštejte tri njene uspešnice! Odgovore na 04/201 42 45 do četrtka.
Iščemo simpatično dekle za delo v strežbi na Bledu. Jur,d.o.o., Dacarjeva ul. 12, Lesce, 041/622-526 mo74
ŽIVALI
LABRADORCEsvetle barve z rodovnikom, prodam, tt 51-95-172 13258
ORANŽNO BEL, tigrasta, tribarvna in črne MUCKE, zavržene, iščejo topel dom. Vajene so stanovanje in čistoče! tt 040/560-749
Prodam domače OČIŠČENE PIŠČANCE z dostavo, tt 041/515-867_13749
Prodam TELICO 8 mesecev brejo, tt 5802-735, Breg 15 13877
Prodam TELIČKO za rejo ali zakol in fižol v zrnju. Češnjevek 8 14020
Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. 041/692-722_i40?2
Prodam čb BIKCA en teden, tt 041/356-
461 ' 14028
PODARIMO lepe TIGRASTO BELE MUCKE, tt 59-55-061 14030
Prodam 2 čb BIKCA, stara 3 oz. en teden. Zg. Brnik 82, 25-22-749 14032
DOMAČIJA 530-94-94 en dan stari PIŠČANCI, PURANI, po naročilu, 19. tedenske JARKICE stalno na zalogi. 14037
Uposlimo:
Voznika - dostavljača
Pogoji;
~ opravljen vozniški izpit B kategorije, zaželeno tudi C kategorije
] končana srednja ali poklicna šola trgovske ali druge smeri
" aktivno znanje slovenskega jezika
' komunikativnost in smisel za delo z ljudmi
' Drednost imajo moški kandidati, stari do 35 let
gnjave pošljite do 15. 9. 2001 na naslov: d.o.o., Brezje 76/d, 4243 Brezje ar>didati bodo vabljeni na razgovor.
MAMICI
Kot jutranja zvezda, so tvoje oči, nasmeh tvoj kot sonce, ki me budi, kot sapica neina, so tvoje dlani, objem tvoj kot srček, ki bije ti.
Zjutraj hitiva, se vedno mudi, Jutranje sonce, zvezde in luči, babica vedno pri vratih stoji, poljub in objem Se in ie te ni.
Zdaj pravijo drugi, da je več ni, da zemlja jo krije, da v grobu lefi, zvonijo zvonovi, je mnogo ljudi, svečke gorijo, cvetijo nageljni.
Mamica moja, jaz vem, kje si ti, pri večnem Gospodu v večnosti, v očkovih prsih, pri bratcu in sestrici, v mojem malem srčku skrita si ti.
METKA
Prodam 10 dni stare BIKCE v 9 mesecu brejo telico. tt 5725-042 14042
Prodam mlade MORSKE PRAŠIČKE, več barv in pasem in BIKCA križanca 125 kg. tt 041/265-877_i4044
Prodam čb BIKCA, starega en teden, tt 5310-215 Mote
JARKICE stare 22 tednov, plemenske peteline, prodam. Hraše 5, Smlednik, 01/362-70-29
Prodam KRAVO po prvem teletu, tt 031 /452-981 14053
TELIČKO in BIKCA 200 kg simentalca in DRVA, prodam, tt 514-11-14_14057
Prodam 2 čb BIKCA, stara teden dni. tt 533-15-80 14070
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in KRAVE, tt 041 /650-975 13627
Kupim BIKCA simentalca težkega 100-130 kg. Babni vrt 8, 2560-236 13932
Kupim leto dni starega OVNA JS pasme, tt 594-90-41 nose
OSMRTNICA
V 90. letu je umrla
MIHAELA LOMBAR
roj. Jekovec, iz Leš pri Tržiču
Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 11. septembra 2001, ob 16. uri na pokopališču v Lešah. Do pogreba leži pokojnica v mrliški vežici v Križah. Na dan pogreba pa od 12. ure v cerkvi v Lešah.
Žalujoči: sin Stanko in ostalo sorodstvo
...in tako pusto je
če listje odpade sredi poletja;
in tako temno je,
če sonce zaide sredi opoldne...
ZAHVALA
mM
Ob izgubi dobrega moža, brata, strica, svaka, nečaka....
JANEZA STROJA
p.d. Mačkovega Jani ja iz Dvorske vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in mnogoštevilnim znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, nudeno pomoč in denar za dobrodelni namen. Posebej gre zahvala g. Podlesniku, dr. med., za trud, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala dekanu g. Martinu Erklavcu, kanoniku g. Francetu Erklavcu, patru g. dr. Mihaelu Vovku - gvardijanu iz Brezij, patru g. Stanku Rozmanu - misjonarju iz Zambije ter g. Francetu Urbaniji - župniku iz Mojstrane. Hvala pevcem bratom Zupan, Pihalnemu orkestru Lesce, Niku Legatu za zaigrano Tišino, Franciju Debelaku za ganljive besede slovesa, nosačem in pogrebni službi Akris. Iskrena hvala tudi sosedam: Tilki, Mariji in Moniki Ko-vačič za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Irma in vsi njegovi Dvorska vas, 3. septembra 2001
Živeti - umreti usoda je naša,
a cilj nam je visoko posajen!
Glej to drevo! Za usodo nič ne vpraša
a večno se bori za svoj namen.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ANTONA AUGUSTINČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, se poslovili od njejja in mu darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo vsem njegovim plemenitim sodelavcem in vodstvu Cestnega podjetja Kranj, dr. Mariji Ravnihar, sosedom s Kokrice, gospe Likarjevi, pogrebni službi Komunale Kranj in vsem neimenovanim, ki ste zanj storili karkoli dobrega in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za iskrena sožalja!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre
MILENE ZAVRŠNIK
roj. Lešnjak, iz Podnarta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala krajanom KS Ljubno za pomoč, sodelavkam GORENJSKIH OBLAČIL, d.d., sodelavcem in vodstvu POŠTE SLOVENIJE, PE KRANJ, g. župnikoma Alojzu Kavčiču in Romanu Mihorju za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, cerkvenim pevcem, ge. Bredi in sodelavki za ganljive poslovilne besede, pogrebni službi Navček, pevskemu zboru Podnart, gasilcem PGD Podnart in ostalih društev iz GZO Radovljica, firmi ATOTECH, nosačem in zastavonošam, AMD Podnart, krajevni organizaciji RK Podnart, zastopnikoma zavarovalnice TRIGLAV, še posebej pa sosedom Lojzu, Francu, Mariji, Marjani in Nataši in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Ostala bo vedno z nami.
VSI NJENI
PDI ia« So«t|ij|a
RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK
* 973 mh, ^
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
h*.. jrU seM &i\
TOREK	SREDA	ČETRTEK	
-■Mi,, v	.->L</. od 8 °C do 16 °C		lit /
od 5 °C do 17 °C		od 7 °C do 19 °C	
Danes, v torek, bo delno jasno, popoldne in proti večeru zmerno do pretežno oblačno. Zvečer in v noči na sredo so možne krajevne padavine. Jutri, v sredo, čez dan in v četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V četrtek bo predvsem v višjih legah začel pihati jugozahodni veter.
V Ribnem imajo spet šolo
Heja, to smo mi, učenci Rib'nski
Ribno pri Bledu - Potem ko so učenci v Ribnem šolsko leto začeli že pred tednom dni, je bilo uradno odprtje tamkajšnje podružnične osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja
Bled v petek. Krajani niso mogli skriti zadovoljstva ob lepi obnovljeni šoli, ki jo bo letos obiskovalo 54 otrok.
Ob petkovem odprtju POŠ Ribno, ko je domači otroški zborček zanosno zapel njihovo himno "Heja, heja, to smo mi, učenci Rib'nski", na obrazih krajanov in staršev otrok pa ni manjkalo zadovoljstva, bi se tudi največji nasprotniki malih podružničnih šol premislili. Koje ribenska šola leta 1998 beležila 110-letnico obstoja, si nihče ni predstavljal, da bo še isto leto potres šolsko stavbo tako močno poškodoval, da bodo učenci v naslednjem šolskem letu morali zapustiti domače učilnice in se preseliti v matično šolo na Bled. "Srečevali smo se z mnogimi težavami, največ zaradi vožnje in prostorske stiske. Prvi razred je imel pouk v večnamenskem prostoru, drugi v knjižnici, tretji in četrti v učilnicah višje stopnje... To je bil težak prehod za naše učence, ki
so bili vzeti iz svojega okolja, saj smo bili tukaj v Ribnem vedno kot ena velika družina", se dveh let "gostovanja" spominja vodja
podružnične šole Meri Poklukar, ki v Ribnem poučuje že 20 let, od leta 1983 pa podružnico tudi vodi: "Vsakdo, ki je te dni stopil v prenovljeno šolo, se ni mogel načuditi, kako lepa je. Vanjo je zopet posijalo sonce."
Na 520 m2 se danes razprostirajo štiri učilnice, vsaka v drugačni barvi, telovadnica, kuhinja in jedilnica, garderoba, knjižnica, zbornica ter pomožni prostori. "V najslabšem letu je bilo v prvem razredu le pet punc in en fant, ko
GLASOV JEZ
sem začela poučevati, pa sem imela tudi po 24 učencev," se spominja Julijana Arh, kije med leti 1948 in 1983 v Ribenski šoli preživela svojo poklicno pot: "Že ob potresu leta 1976 je bila šolska stavba poškodovana in takrat otrok nisem pustila vanjo. Kasneje so stavbo nekoliko sanirali in pouk v njej se je nadaljeval." Ob preusmeritvi otrok v matično šolo so bile tudi težnje po ukinitvi šole, a so krajani temu ostro nasprotovali. Njihove zahteve po obnovi in ohranitvi šole so s strokovnimi utemeljitvami podprle tudi tamkajšnje učiteljice. Kot je povedala predsednica sveta staršev Alenka Markun, nedvomno ena najbolj zavzetih pri zahtevah za ohranitev šole, so po odločitvi občinskega sveta, da šola ostane, dela za obnovo stekla zelo hitro.
V kulturnem programu je nastopila tudi Godba Gorje, v kateri je kar nekaj godbenikov, ki so hodili prav v ribensko šolo. Kot darilo ob otvoritvi so godbeniki namenili nekaj denarja za opremo glasbene učilnice.
"Ne da se povedati, kako lepe občutke danes doživljamo vsi, ki smo se borili za našo šolo, hkrati pa razmišljamo naprej o telovadnici." Z zadovoljstvom je šolo odpiral tudi Ludvik H ajdi-njak, letos novi ravnatelj matične šole prof dr. Josipa Plemlja, ki je prepričan, da so manjše šolske enote kljub morebitni neekono-mičnosti življenskega pomena za okolje, v katerem se nahajajo, pa tudi otroci se v domačem okolju bolje počutijo. "Obnova je bila izvršena v rekordnem času, saj so se pripravljalna dela začela konec aprila, v štirih mesecih pa je bila šola že obnovljena. Zasluga gre v veliki meri predsedniku gradbenega odbora Borisu Marčetiču, ki je delo opravil z odliko."
Obnova je stala slabih 100 milijonov tolarjev, največ 60 jih je iz proračuna prispevala Občina Bled, 29 milijonov je bilo nepovratnih sredstev državne pomoči za popotresno obnovo Ministrstva za
okolje in prostor, 8,8 milijona pa je dodalo še Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. V Ribensko
šolo je v letošnjem šolskem letu vpisano 54 učencev, najmanj v 1. razred, 11, in največ v 4. razred, 18. V četrtem razredu je tudi Tina Lušina s Koritnega, ki je v prvi razred začela v Ribnem, dve leti hodila na Bled, letos pa je spet i domači šoli. "Šola mi je všeč, razredi so lepi, predvsem pa je tukaj lepše, ker je manj hrupa in imam bližje do doma."
Na Bledu bodo prihodnje leto začeli uvajati devetletko, o tem, ali je v Ribnem tudi v bodočih generacijah dovolj otrok, pa je ravnatelj povedal, da je projekcija za naslednjih 5, 6 let zelo ugodna in bodo razredi dobro popolnjeni. V programu ob otvoritvi so nastopili ribenski šolarji, kot folklorna skupina, zborček, v recitacijah... In da potemtakem ne bi imeli svoje šole? • Igor K.
Dnevi, tedni, meseci in leta, odkar je Državni zbor odredil ustanoviti nove občine, neverjetno hitro tečejo. Novih občine je že trikrat toliko kot v času slovenske osamosvojitve, verjetno pa številka ne bo obstala na 193. In brez znanstvenega pristopa, dobesedno na oko, je možno ugotoviti, kako se razlike med občinami povečujejo. V občini Cerklje so ob nekaterih občinskih cestah bankine utrdili z asfaltom in s tem pridobili za dobrega pol metra cestišča; od meje s sosednjo občino Šenčur so bankine še vedno le nasute s peskom. Ker so tudi v Šenčurju skrbni gospodarji, za vzdrževanje bankin redno skrbijo z nasipa-vanjem peska in dodatnim utrjevanjem. Obe občini pa sta marsikateri drugi lahko za vzgled, kako je treba skrbeti za občinske ceste. Neutrjene bankine so namreč pravilo, tudi na državnih cestah; skrbno urejene pa izjema.
Ljubitelji nogometa ne rušijo "stebričkov"
Kot smo poročali v petkovi številki Gorenjskega glasa, je cesta na mostu čez Kokro v Kranju dobila lep napis na temo našega nogometnega uspeha v Beogradu. Isto noč se je nekdo lotil tudi "stebrička", ki nudi elektronsko podporo dvigovanju cestne zapore ob vstopu v mesto. Če ste bralci dobili občutek, da je avtor obeh "akcij" isti Kranjčan, to seveda ne drži. "Ljubitelji nogometa ne podiramo stebričkov po mestu...," je povedal avtor napisa, navijač slovenske nogometne reprezentance, T.D. iz Zlatega polja. • I.K., foto: G.K.
Hura, šola je tu!
Na vsesplošno zadovoljstvo staršev, malce manjše zadovoljstvo šolnikov in še manjše zadovoljstvo učencev ter dijakov se je prejšnji ponedeljek začelo prvo šolsko leto v tretjem tisočletju. Starši so se v usodo, imenovano brezplačna šola, vdali že vsaj dva tedna prej v knjigarnah in papirnicah.
A šokov, ki jih skrivata besedi 'brezplačna šola', s petmestno številko na računu v knjigarni še ni konec. Že drugi šolski dan nadebudna mladež prinese iz šole vsaj četrt kilograma ponudb založnikov revij; letakov zavarovalnic za nezgodno zavarovanje šolske mladine; položnic za šolsko malico, fotokopiranje in toaletni papir; itd. Ob kupu vabljivih reklam najmanj štirih zavarovalnic se nehote utrne misel, da mora biti tak posel kar donosen, če so zavarovalnic ar ji z njim tako agresivni.
Za veljavnost zavarovanja, ki je praviloma omejeno na čas enega šolskega leta, ne zadošča le podpisan obrazec s podatki o učencu ot dijaku, temveč tudi plačana premija. Najmanj za eno gorenjsko osnovno šolo vemo, v kateri so pobiranje zavarovalne premije naložili kat razrednemu blagajniku. Ki denar potem odda razredničarju, za nadaljevanje je (predvidevamo) odgovorno šolsko računovodstvo. Prepričani smo, da si v zavarovalnici, ki dobi ta denar na žiro račun, nekdo obračuna provizijo - bi mu padla krona z glave, če v manipulacijo l gotovino ne bi vmešaval učitelja in učenca, temveč bi opravil posel V celoti, ne le dostavil nekaj škatel reklame v šolo?! Zato v isti sapi velja pohvaliti Zavarovalnico Maribor, ki je svoji ponudbi priložil nakaznico, s katero je učence in razrednike razbremenila pobiranja premije kar po razredih.
GORENJSKI NOVOROJENČKI_J
Od prejšnjega torka do danes smo Gorenjci dobili 26 novih prebivalcev, od tega v Kranju 22, na Jesenicah pa 4.
V Kranju seje rodilo 12 dečkov in 10 deklic. Najtežji je bil deček-ki je tehtal 4.300 gramov, najlažji deklici pa seje kazalec na tehtnic' ustavil pri 2.970 gramih.
Na Jesenicah pa sta dve mamici prvič povili dečka, dve pa deklici-Najlažji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 2.650 gramov, najtežja pa deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.650 gramov.
Danes izšla
Kranjčanka
Brezplačno za občanke in občane Mestne občine Kranj